jjj*r	^	0 Št. 47 (16.084) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13,
H	PARTIZANSKI
^^B DNEVNIK	novembra	ZakrtZ
*	^Mg ™ ■ H/W/H j* lB ^H# W* H	nad Cerknhi. razmnožen na ciklostil. Od 5. do
^^B	^^B ^HF	■ Hr	W	^B IZ. septembra	v Ifskaml 'Dober-
H	■	M	■	■#	■	dob’ v Govcu	od
^B	V	B	B B B	B	B ^B	^^B	^BB^k	^B	tembra	'Kk^rni	"Slove-
B	B	B B B	B	^B ^B	^B	nia'pod vojsk ’
ril UnUl ulit :
GOBCA-Drevored.. , ";•	.-.,
■■■■■■■■■■■•■■■■■■■pgggegeggFiiggegggHMeegegggpgEggggeppgei cedad - m, Rstori 28 - Tei. 0432/731190__
H	V	V	POSTNIMA PIACANA V GOTOVIM
■■m	34132 TRST
m m	Ul. del Lavatoio 4
TMKWVs I -K-o,
FINE CHEMICALS	Fax(040)363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
1500 LIR EEEEES SREDA, 25. FEBRUARJA 1998
OZN
zopet
pridobila
ugled
Bojan Brezigar
Navdušenje, s katerim so uslužbenci in diplomati Steklene palače včeraj sprejeli Kofija Annana ob povratku z misije v Iraku, je bilo najočitnejši znak, da je mednarodna organizacija šele sedaj zopet pridobila nekaj ugleda, ki ga v zadnjih letih, ko jo je vodil Egipčan Bu-tros Butros Gali, sploh ni imela več. Res je sicer, da Združeni narodi od vsega svojega nastanka niso bili sposobni zares samostojne politike, ampak so jih vedno pogojevale velesile, predvsem Združene države Amerike; vendar pa so v preteklosti vendar uspeli najvišji predstavniki ZN vtisniti svoj pečat in pomirjujoče vplivati na razvoj dogajanj v kriznih žariščih. V zadnjem desetletju pa je mednarodna organizacija povsem odpovedala in krize so reševale velesile predvsem na osnovi svojih interesov in v manjši meri na osnovi potreb prizadetih prebivalstev.
Primer neuspešnosti ZN je bila še predvsem Bosna in Hercegovina, kjer sta imela prav obotavljanje mednarodne organizacije in neučinkovitost mirovnih sil za posledico krvavi razplet dogajanj na pogorišču nekdanje Jugoslavije. To je bil tudi eden izmed razlogov, da v trenutku, ko so ZDA zahtevale zamenjavo Galija, slednji ni prejel velike podpore ne v Varnostnem svetu ne v Generalni skupščini.
Annan se je iraške krize lotil zelo previdno, kajti vedel je, da gre morda za zadnjo možnost, da se Združeni narodi lahko uveljavijo kot organizacija, ki je sposobna reševati krizna stanja. V Bagdad se je podal šele, ko so bile možnosti za dosego sporazuma zelo velike in uspel mu je podvig, v katerega še nekaj dni prej nihče ni verjel.
Uspelo mu je še nekaj drugega: Clinton je namreč pripisal ameriški vojaški grožnji zasluge za sporazum, v Bagdadu pa je Aziz govoril o veliki iraški zmagi. Annana to ni vznemirjalo in v Stekleni palači je dejal, da so zmagali Združeni narodi. To je, konec koncev, tudi velika resnica, z dodatkom, da je za ZN to prva zmaga po dolgem času, kar pomeni, da je ta zmaga toliko pomembnejša in da se ta mednarodna organizacija sedaj z večjo samozavestjo predstavlja svetu, predvsem tistim delom sveta, za katere je mir še vedno samo predmet upanja.
ZDRUŽENI NARODI / TRIUMF GENERALNEGA SEKRETARJA V STEKLENI PALAČI
VS ZN podprl sporazum med Annanom in Azizom
NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narodov Koli Annan je včeraj Varnostnemu svetu poročal o sporazumu, ki ga je dosegel s Tarekom Azizom v Bagdadu. Do ure, ko poročamo, Varnostni svet še ni sprejel nobenega formalnega sklepa, vendar je že jasno, da bo Annan požel soglasje in bo torej sporazum odobren. Američani pa napovedujejo, da bo njihov vojaški stroj ostal na območju Zaliva vsaj še tri mesece z namenom, da preverijo, ah bo Irak spoštoval dogovor. Sporazum so z veseljem sprejeli tudi v Iraku, kjer upajo na skorajšnjo ukinitev embarga. Koli Annan pa je požel tudi odobravanje diplomatov in uslužbencev Steklene palače.
Na 11. strani
ITALIJA / OPOZORILO PREDSEDNIKA DVODOMNE KOMISIJE
D‘Alema: Ustavna reforma v nevarnosti
Berfinotfi svari pred popuščanjem desnici, Cossiga pa napada voditelja Hrasta
RIM - Napetost, ki jo je intervju milanskega tožilca Gherarda Colomba še zaostril, bi lahko ogrozila ustavno reformo. Na to nevarnost je opozoril predsednik dvodomne komisije D’Alema in pozval predsednika FI Berlusconija, naj se pogumno opredeh za reformo.
Bivši predsednik Cossiga je takoj reagiral in opozoril voditelja FI, naj ne nasede »grožnjam Dileme«, medtem ko je tajnik SKP Bertinotti povabil D’Alemo, naj bi začeli vse znova na temelju solidarnosti večine.
Na 2. strani
V Turčiji neznanci preusmerili letalo z 68 potniki
ANKARA - Turška tiskovna agencija Anadolu je sinoči sporočila, da so neznanci preusmerili v glavno mesto južnovzhodne Anatolije Di-jarbakir letalo turške družbe Tur-kish Airlines, ki je bilo namenjeno v Ankaro. Letalo s 63 potniki in petimi člani posadke je malo prej vzletelo iz mesta Adana na jugu Turčije. Tiskovna agencija ni sporočila, kdo je preusmeril letalo in koliko je preusmeriteljev. Prav tako ni znano kakšen tip letala so preusmerili, in vzrok preusmeritve.
Avstrija je vsaj posredno priznala štajerske Slovence
DUNAJ - Avstrijski manjšinski center je včeraj pozdravil sklep avstrijskega ministrskega sveta o povečanju slovenskega manjšinskega sosveta s 16 na 18 članov, kar po mnenju predstavnikov manjšinskega centra dejansko pomeni priznanje štajerskih Slovencev s strani Avstrije. V novo konstituiranem sosvetu bodo odslej zastopani tudi štajerski Slovenci, so sporočili iz centra.
Predstavnik manjšinskega centra Marjan Pipp je obsodil »držo« štajerske deželne vlade, ki po njegovih besedah trdi, da na avstrijskem Štajerskem ni slovenske manjšine. (STA)
Violante in Fini na posvetu v Trstu
RIM - Uradni viri so včeraj potrdili napovedano tržaško soočenje med predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem in vodjo Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Fi-nijem. Ugledna politika bosta imela v soboto 14.marca glavno besedo na posvetu v gledališču Verdi na temo »Vloga spomina v sodobni politiki«. Pobudnik posveta je Univerza.
Ostro kritični do skupne pobude predsednika zbornice in voditelja Nacionalnega zavezništva so Slovenci v Stranki komunistične prenove.
Na S.strani
Pokrajinska konferenca o šoli
TRST - Tržaška pokrajina bo priredila jutri popoldne v dvorani liceja Dante Alighieri programsko konferenco o šolstvu, na kateri bo govor o novostih, ki jih minister za šolstvo uvaja v italijanski Šolski sistem.
Nanjo je pokrajinski odbornik za šolstvo Roberto Sasco povabil tudi slovenske ravnatelje, šolnike, predsednike in člane šolskih zbornih organov, sindikalne predstavnike in predstavnike staršev, da bi izvedel tudi za zahteve slovenskega šolstva, kot je povedal v pogovora za naš dnevnik.
Na 5. strani
V Števerjanu odobrili občinski proračun
GORICA - Finančno poslovanje občine Ste-verjan v letu 1998 bo še bolj tesno kakor je bilo lansko. Finančnih sredstev za tekoče, oziroma redno poslovanje, bo približno toliko kakor lani, nezanesljivo pa ostaja vprašanje financiranja predvidenih investicij. Za redno poslovanje bo imela občina na razpolago 1.065 milijonov lir. Proračun in triletni finančni načrt ter ustrezno poročilo so odobili na ponedeljkovi seji. Za predlog je glasovalo devet predstavnikov večine, ob vzdrZanju opozicije.
Na 12. strani
PUST / RAJANJA ZA NAJMLAJŠE; PLESI ZA ODRASLE
Pustovanja po mestih in okoliških vaseh
TRST, GORICA - Pust se je ponoči iztekel v kopici pustovanj po mestih in v vaseh. V dopoldanskih in popoldanskih urah so se na rajanjih razigrali najmlajši, zvečer pa so prišli na vrsto odrasli, ki so se zabavah Se pozno v noč.
Trst so včeraj popoldne preplavile maske in alegorični vozovi, ki so sodelovali na tekmovanju mestnih rajonov. Na tisoče sodelujočih je napolnilo središčne ulice in se ob koncu zbralo na Trgu Unita. Žirija je dodelila zmago rajonu od Sv. Alojzija, na drugo mesto pa se je uvrstilo Naselje sv. Sergija.
V tržaški okolici so priredili pustovanja po vaseh. Mladi in manj mladi so si ob spremstvu godb ali pa tudi samo harmonike dali duška in ob tem tudi zaslužili kaj za pod zob, kot veleva pustna tradicija. Danes bodo na sporedu pustni pogrebi. Najpomembnejša bosta na
Kontovelu, kjer bodo slavili 30-letnico pogrebnega slavja, in v Boljuncu, kjer bodo pusta spet spustih v nebo.
V Tržižu je skoraj 20 tisoč ljudi včeraj sledilo sprevodu pustnih vozov. Doberdobska »Klon... akcij a« se je po zmagi na Opčinah ponovno odlično odrezala in osvojila drugo mesto. Na. Goriškem se tudi letos niso izognili zbadljivkam na račun večjih in manjših oblastnikov: v Tržiču jih je v oporoki podal sior Anzoleto, v Gorici pa je Bela dama z grajskega obzidja v pikrih rimah obdelala vrline in napake someščanov. Pustnega veselja, ki je včeraj zajelo tudi slovenske vasi, društvene dvorane s plesi in otroškimi rajanji, bo danes konec: pustne sirote se bodo po kosilu zbrale v Doberdobu na pogrebu strica Lovre-ta.
Na 6. in 12. strani
RIM / BERLUSCONIJA JE POZVAL K JASNOSTI
NOVINARSTVO / SPOR D'ALEMA-CORRIERE
D’Alema zaskrbljen za usodo reforme
Cossigov protinapad in Bertinottijevo svarilo Oljki
Zbornica oprostila direktorja dnevnika
Tajnik DSL je uradno zahteval disciplinski postopek ža Ferruccia De Bortolija
RIM - Massimo D’Alema je zaskrbljen za usodo ustavne reforme. Predsednik dvodomne komisije je v včerajšnjem intervjuju za dnevnik L’Unita prvič tako jasno izrazil zasr-bljenost za reformo ustave, ki je izpostavljena ostri kritiki milanskega tima »čiste roke«, Bossijeve Severne lige in bivšega predsednika republike Francesca Cossige.
Prav zaradi tega se je voditelj Levih demokratov obrnil neposredno na predsednika Forza Italia Silvia Berlusconija in ga pozval, naj se jasno opredeli za reforme, v vsakem primeru pa naj jasno izbere (za ali proti reformi), saj je »neodločenost v tej fazi pogubna za državne ustanove«. Na ta način je voditelj Hrasta priznal FI pomembno vlogo v ustavodajnem postopku. Poročevalec o pravosodju Marco Boato, ki je dejal, da povsem soglaša s pozivom, je takoj dodal, da bi ob nasprotovanju Kartela svoboščin dogovor o ustavni reformi spodletel in usoda sedanje zakonodajne dobe bi bila zapečatena. Ta trditev je odjeknila kot jasno
sporočilo desnosredinskemu zavezništvu: neuspešna reforma ustave bi pomenila avtomatično predčasne volitve. V imenu Nacionalnega zavezništva je takoj odgovoril Domenico nania, ki je povabil Oljko, naj razmisli o pogojih, ki jih je FI postavila za podporo reformi in ki zadevajo načelo vzajemnosti, reformo pravosodja in federalizem. Ob negativnih odgovorih, kot je dejal predsednik posla-necev FI Beppe Pisanu, bi stranka ne mogla podpreti reforme. ,
Bivši predsednik republike Fran-cesco Cossiga, ki je zaslutil nevarnost, da bi ga zopetni dogovor med D’Alemo, Berlusconijem in Finijem, porinil na obrobje politične igre, je »mladega D’Alemo« obtožil, da postavlja ultimate. V isti sapi pa je povabil Berlusconija, naj se zavzame za »resnično reformo« in mu nakazal možnost, da bi z dvigovanjem cene lahko dosegel spremembe, ki bolj ustrezale FI. Berlusconi se ob snubljenju z dveh strani vrača v igro.
Sicer pa je intervju sodnika Ghe-rarda Colomba prispeval k prera-
zporeditvi figur na politični šahovnici, desni sredini pa ponudil priložnost, da spet začne z ofenzivo prav ob vprašanju pravosodja. Morda je tudi zaradi tega D’Alema očital milanskemu tožilcu, da se je navdihnil v levičarskem skrajništvu. Polemiko s sodstvom pa je skušal omiliti predsednik zbornice Luciano Vio-lante, ki je poudaril, da je mogoče rešiti problem, če je Colombov intervju navdihnila bojazen, da bi z zastaranjem kaznivih dejanj ostali obtoženci podkupninske afere nekaznovani.
K drugačni poti pa je D’Alemo povabil tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti. Po njegovi oceni se mora Oljka odpovedati dogovoru s Kartelom svoboščin in začeti pot na temeljju solidarnosti v vladni večini s tem, da bi reformi vdahnili »demokratični in reformistični pečat«. Samo tako bo tudi sedanja levosredinska vlada imela dolgoročno perspektivo. To je bilo tudi jasno opozorilo D’Alemi, naj ne popušča preveč Berlusconiju.
MILAN - Novinarska zbornica iz Lombardije ne bo sprožila disciplinskega postopka proti direktorju Corriere della Sera Ferrucciu De Borto-liju zaradi znane afere z vodjo DSL Massimom D’Alemo. Tako je sklenil odbor zbornice s petimi glasovi za in štiri proti po dolgi debati, ki je dosegla tudi zelo ostre polemične tone.
Kamen spora je članek v največjem italijanskem dnevniku, ki je obravnaval perspektive sindikalnega gibanja v luči načrtovane združitve med CGIL, CISL in UIL. Clan-kar je izhajal iz stališča, da skuša D’Alema za vsako ceno pogojevati sindikalno združevanje in ustvariti novo sindikalno zvezo po meri levosre-
dinske koalicije Oljke. Voditelj DSL je zadevo takoj odločno demantiral in obtožil milanski časnik, da izkrivlja resnico in da si hkrati popolnoma izmišljuje nekatera dogajanja. Direktor De Bortoli je očital D’Alemi, da se v odnosu do občil in novinarjev obnaša kot Bettino Craxi in od tod prijava novinarski zbornici za pisca članka in za odgovornega urednika.
Medtem ko je rimska novinarska zbornica pred nekaj dnevi odredila ukor za avtorja članka, so v Milanu različnega mnenja, čeprav je odločitev razsodišča, kgt vidimo, rezultat zelo tesnega glasovanja. Novinarska zbornica je očitno mnenja, da De Bortoli ni kršil časnikarske etike ter pra-
vice do informiranja bralcev. Spor med novinarji (tudi D’Alema je član novinarske zbornice) je nato prerasla v politično afero.
Med prvimi, ki je vehementno komentiral včerajšnjo razsodbo milanske novinarske zbornice, je nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga, ki meni, da je v Milanu prevladala svoboda informiranja. Bivši direktor Corriere della Sera Paolo Mieli, ki je sedaj založniški ravnatelj pri Rizzoliju, izraža zadovoljstvo nad razsodbo, pričakuje pa, da bodo sedaj polemike utihnile in da se bo spor vendarle končal. Mieli meni, da je bila afera umetno napihnjena, kar škodi tako milanskemu dnevniku, kot tudi voditelju Hrasta.
MILAN / PO RAZISKAVI D1RECTE_______
Ljudje soglašajo s Colombom
Višji sodni svet bo razmislil o možnosti premestitive sodnika
MILAN - Dober del italijanskih politikov je obsodil izvajanje milanskega tožilca Gherarda Colomba, ki je v intervjuju za Corriere della sera govoril o neprozornih kompromisih, izsiljevanju in raznih klicah, ki zastrupljajo italijansko družbo. Toda ljudje v veliki večini soglašajo z milanskim tožilcem. Tako vsaj izhaja iz raziskave, ki jo je na vzorcu 800 in-tervjuvanih pripravil zavod za javnomnenjsko razsikovanje Directa.
Na vprašanje, kdo ima prav, Co-lombo ali politiki, je kar 74, 9 odstotka intervjuvanih potegnilo z milanskim tožilcem, medtem ko je politike podprlo 20%o intervjuvanih, 5, 1% pa jih je bilo brez mnenja. Tethnica se je še bolj nagnila na Colombovo stran, ob vprašanju, ali je disciplinsko ukrepanje upravičeno. V tem
primeru je odgovorilo negativno kar 86, 3% intervjuvanih, medtem ko je bilo za disciplinke ukrepe le 9.8% intervjuvanih.
Raziskovalci Directe so tudi vprašali, kako ocenjujejo politike, ki napadajo sodnike, ki se borijo proti korupciji in proti mafiji? Tudi v tem primeru so se anketirani opredelili zelo jasno: kar 77, 7% je negativno ocenilo politike ( 41, 7% »prav nič pozitivno«, 36% »ne zelo pozitivno«).
Po disciplinskem postopku, ki ga je zahteval pravosodni minister Gio-vanni Maria Flick, bi lahko tudi Višji sodni svet razmisli o možnosti, da Colomba premesti. Zahtevo je vložil član VSS Franco Franchi (NZ), po katerem je bil Colombov intervju del manevra proti ustavni reformi.
NESREČA / IZGUBILO GA JE VOJAŠKO LETALO
Rezervoar priletel na dvorišče
Zapičil se je v zemljo pri Pordenonu - Na srečo ni bilo žrtev
PORDENON - Družina Zava iz kraja S. Michele di Sacile pri Pordenonu je imela res srečo. Včeraj dopoldne je z neba priletel na dvorišče rezervoar italijanskega vojaškega letala in se zapičil v zemljo. Trušč je bil nepopisen, žrtev pa ni bilo.
Včeraj ob 9.37 je na letalski bazi v Istrani pri Trevisu pristalo italijansko vojaško letalo vrste F-104/asa, ki je opravilo vežbanje na visoki kvoti nad severno vzhodnim Venetom. Letalo je med poletom izgubilo dva pomožna rezervoarja za gorivo, ki sta bila že izpra-
znjena. Po prvih izsledkih kaže, da sta se rezervoarja odlepila zaradi tehnične napake.
Orožniki so takoj uvedli preiskavo, da bi ugotovili, kam sta rezervoarja padla. Nekaj ur kasneje so enega našli. Družina Zava je namreč obvestila policijo o nenavadni najdbi na dvorišču. Marco Zava in njegova mati Na-dia sta bila ob nepričakovanem »prihodu« z neba v hiši. Povedala sta, da sta slišala neverjeten trušč, ki je prihajal z dvorišča. Ko sta stekla na dvorišče, sta zaprepadena zagledala ogromni, 5
metrov dolgi in več kot stot težak rezervoar, ki se je za poldrugi meter globoko zapičil v zemljo. Močan ropot sta slišali tudi soseda in njuni hčerki v bližnji hiši. Na srečo se je vse izteklo brez najmanjše žrtve.
Rezervoar so pregledali orožniki, ki so potrdili, da je bil prazen. Italijansko vojaško letalstvo je že imenovalo preiskovalno komisijo, da bi ugotovila, zakaj je prišlo do nenavadne okvare, orožniki pa so do večernih ur'zaman iskali drugi rezervoar, ki je poletel z vojaškega letala na zemljo.
TERAPIJA Dl BELLA / NOV ZAPLET
RIM / VČERAJ OPOLDNE NEDALEČ OD SENATA
0 odloku o eksperimentiranju bo razsojalo ustavno sodišče
Jeklenka eksplodirala kot bomba
V esploziji ranjenih pet oseb, ena izmed katerih hudo - Preplah v okolici
RIM - Okrog zakonskega odloka, ki predpisuje es-kperimentiranje Di Bellove metode zdravljenja rakastih obolenj, se je včeraj vnela prava bitka. Vanjo se je vpletel tudi državni svet, ko se je odločil, da bo o ustreznosti odloka pobaral ustavno sodišče, ki bo moralo presoditi, ali je zakonski ukrep v skladu z ustavo.
Četrta sekcija najvišjega organa administrativnega sodstva se bo morala izreči o prizivu, ki ga je ministrstvo za zdravstvo vložilo proti odredbi deželnega upravnega sodišča Lacija z dne 9. februarja. Ta uredba določa, da morajo somatostatin (snov, ki je temelj zdravilne mešanice fiziologa Luigija Di Belle) deliti brezplačno v vseh bolnišnicah, ne glede na to, ali so bile izbrane za eksperimentiranje. Minishica Bindije-va na vse pretege brani svoj dekret, katerega namen je po njenih zagotovilih ta, da prepreči špekulacije s so-matostatinom.
Di Bella, ki je menda grozil, da se bo preselil v tujino, če odlok ne bo spremenjen, je včeraj sicer sprejemal paciente v svoji ambulanti v Modeni, vendar jim ni predpisoval receptov. Bindijeva mu je telefonirala in profesor ji je zagotovil, da ne bo zapustil Italije, medtem ko je njegov sin Giuseppe povedal, je bil telefonski pogovor korak naprej.
Na račun novega zapleta okrog Di Bellove terapije je te dni spet kup polemik, združenje, ki se bori za uveljavitev te metode ALAN pa je za 7. marec napovedalo nacionalno demonstracijo proti dekretu ministrice Bindijeve. V razpravo je včeraj posegla tudi Nobelova nagrajenka Rita Levi Montalcini, ki je dejala, da so pogoji za eksperimentiranje v tujini enaki kot v Italiji, medtem ko so med politiki mnenja deljena glede na to, ali pripadajo večini ali opoziciji.
RIM - Včeraj ob 13.25 je prišlo v starejši zgradbi v središču Rima do eksplozije plinske jeklenke, v kateri se je ranilo pet oseb, ena od katerih hudo. Težje ranjena je 30-letna Lui-sa Vespa. Gasilci so jo rešili izpod ruševin, podobno kot moškega, ki pa je utrpel le lažje telesne poškodbe.
Stavba, ki jo je prizadela eksplozija, stoji v Ul. delTOrso blizu znamenitega Trga Navona in nedaleč od Palače Madama, se pravi od sedeža senata. Pok je bil tako silovit, da je prvi hip marsikdo pomislil, da gre za eksplozijo peklenskega shoja. V tem smislu bi lahko govorilo tudi dejstvo, da se prizadeta stavba nahaja v neposredni bližini sedežev političnih oblasti. In dejansko se je v Ul. delTOrso v hipu zgrnilo na desetine pripadnikov organov javne varnosti, od policije do karabinjerjev in mestnih redarjev. Seveda so
prišli tudi gasilci in rešilci hitre pomoči.
Kaj kmalu pa se je izkazalo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Kot že uvodoma rečeno, je počila plinska jeklenka, in sicer v prvem nadstropju stavbe, v stanovanju, v katerem si je neki likovnik uredil svoj atelje. Eksplozija je stanovanje popolnoma razdejala, kakor je tudi hudo poškodovale pritlične prostore, ki se nahajajo pod prizadetim stanovanjem.
Rešilci so v bližnje bolnišnice najprej odpeljali tri osebe, ki so se lažje poškodovale. Gasilci pa so s svojimi napravami zaznali, da se pod ruševinami nahajata še dve osebi. In dejansko so po previdnem odstranjevanju razbitin najprej našli 30-letno Lui-so Vespo, ki je bila hudo ranjena, in nato še moškega, ki pa ni utrpel hujših poškodb. Zaradi eksplozije je bila okolica stavbe več ur zaprta za promet.
Štirje ranjeni v železniški nesreči blizu Rima
RIM - Kalvariji italijanskih železnic še ni videti konca. Včeraj se je v Rimu blizu postaje Trastevere spet vnel vlak, ki je vozil na progi Rim-Viterbo. V nesreči so bili štirje potniki ranjeni.
Po sporočilu vodstva železnic je vzrok nesreče okvara na motorju, zaradi katere je vrglo v zrak pokrov v vagonu. Železni pokrov je nato padel na nogo potnici in ji polomil piščal.
Slišati je bilo močan pok, so povedali potniki, in dim je napolnil vlak. »Vsak dan se peljem z vlakom v službo. Okoli 8. ure je bilo polno potnikom. Takoj po postaji S. Pietro je bilo slišati eksplozijo, nekaj me-strov od mene je temnopolto dekle stokalo zaradi zlomljene noge,« je povedala novinarjem Carmela Ca-roleo.
Vlak so najprej ustavili v predoru, nato pa so ga potegnili do postaje S. Pietro, da bi pomagali ranjenim potnikom.
Uprava železnic je sporočila, da so mehaniki omenjeni vlak pregledali samo pred nekaj dnevi v okviru rednega servisiranja. Razloge nesreče pa bo morala sedaj raziskati posebna komisija.
Kljub nezgodi na progi ni bilo hujših prometnih zastojev.
—Z--
DEŽELA / PRIPRAVE NA JUNIJSKE REDNE VOLITVE
Volitve razdvajajo Oljko Že prva imena kandidatov
Večina svetovalcev se bo znova potegovalo za mondote
VIDEM - Junijska volilna preizkušnja povzroča še naprej napetosti znotraj deželne koalicije Oljke. Na eni strani imamo DSL, ki je prepričana v učinkovitost samostojnega volilnega nastopa, na drugi pa ostale komponente Oljke (začenši z Ljudsko stranko, zelenimi in SSk), ki pritiskajo za skupno volilno listo. Stališča so si še vedno zelo daleč, dokončna odločitev pa naj bi padla prihodnji teden.
Medtem ko se v Oljki pogajajo, v javnosti že krožijo imena možnih kandidatov za mandate v deželnem svetu. V DSL, ki bo v primeru samostojne liste nastopila s simbolom Levih demokratov, naj bi se za mandate potegovali vsi sedanji svetovalci, morda z izjemo Sergia Cadorinija. Na Tržaškem bo torej skoraj gotovo spet kandidiral Miloš Budin, med kandidati z možnostjo za uspeh pa bo verjetno tudi namestnik deželnega tajnika CGIL Bra-
no Zvech. V goriškem volilnem okrožju bo nosilec liste podpredsednik deželne vlade Michele Degrassi.
Stranka komunistične prenove namerava, kot kaže, spet kandidirati načelnika skupine Roberta Antonaza (Tržič-Gorica), Fausta Monfalcona (Trst) in deželnega tajnika Gianluigija Pegola (Porde-non). Govori se tudi o kandidaturi tržaškega pokrajinskega sekretarja Jacopa Venierja, medtem ko seveda na listi Bertinottijeve stranke ne bo več Elene Gobbi, ki je polemično zapustila SKP in pristopila v mešano svetovalsko skupino.
Severna liga namerava spet kandidirati skoraj vse sedanje svetovalce, seveda ne tiste, ki so zapustili stranko. Mednje sodi Anna Piccioni, simpatizer Oljke, ki se sedaj proglaša za pristaša pohtičnega gibanja senatorja Antonia Di Pietra. V Trstu bo spet kandidiral Paolo Polidori, v Gori-
ci pa verjetno Giampiero Fasola, ki je sicer doma iz Tržiča.
»Forza Italia« misli v Trstu znova kandidirati predsednika deželne skupščine Roberta Anto-nioneja, medtem ko ne bo več med kandidati listarja Gianfranca Gambassinija. Za njegovo nasledstvo se poteguje kar precej melo-narjev, največ možnosti za izvolitev pa ima bivši župan Giulio Staffieri. V Furlaniji naj bi za Berlusconijevo stranko spet kandidirala bivši socialist Ferruccio Saro in bivša ligašica Anna Sdraulig.
Priprave na volitve so že sprožile merjenje sil v Nacionalnem zavezništvu. V tržaškem okrožju bo nosilec kandidatne liste koordinator stranke Sergio Dressi, na kandidaturo pa računa tudi Sergio Giacomelh, ki je že nekaj časa v odkritem sporu s poslancem Robertom Menio in s samim Dressijem.
Med najbolj vnetimi zagovorniki skupne liste Oljke je Ljudska
stranka, ki v nasprotnem primera celo tvega, da izpade iz deželnega sveta. Podobno velja za Zeleno listo. V tržaški LS je v dvomu kandidatura odbornika za zdravstvo Cristiana Degana, ki ne izključuje vrnitve na deželni sedež RAI, kjer je bil do zadnjih volitev 1993 urednik. O morebitni novi kandidaturi pa se še ni odločil predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder.
Na junijske volitve se pripravlja tudi tržaško-furlanska lista (takozvani četrti pol), katere glavna politična sponzorja sta tržaški župan Riccardo Illy in rektor videmske univerze Marzio Stras-soldo. Oba na tihem upata v podporo beneškega župana Massima Cacciarija. Med možnimi kandidati naj bi bil tudi tržaški podžupan Roberto Damiani, gotovo pa bo kandidiral občinski svetovalec Illyjeve liste Renato Chicco, ki je tudi deželni predsednik združenja obrtnikov CNA.
LJUBLJANA
CELOVEC - Iniciativna skupina uglednih osebnosti iz političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Koroške na čelu z rektorjem celovške univerze Willi-baldom Dorflerjem, je s svojo zahtevo po znižanju praga za vstop v koroški deželni zbor od sedanjih desetih na štiri odtotke deležna vse večje podpore.
V razpravo se je začetek tedna vključil tudi predsednik (slovenske) Enotne liste (EL) Andrej VVakounig. V primeru, da se deželni zbor ne bo odločil za reformo nedemokratičnega volilnega sistema na Koroškem, je predlagal, da bi pobudnik reforme, t.i. Demokratična platforma Koroška, skupaj z Zelenimi, Liberalnim forumom in Enotno listo za prihodnje deželnozborske volitve oblikovali skupno volilno gibanje. V primeru, da bi to gibanje majhnih skupin in strank na prihodnjih volitvah namreč doseglo štiri ali več odstotkov glasov, bi se hkrati občutno izboljšale tudi možnosti za uspeh v primeru ustavne pritožbe oz. lahko povzročile celo za razveljavitev volitev, če bi le-te bile izvedene po starih volilnih pravilih.
Trenutno veljavni nedemokratični volilni zakon na Koroškem, ki z volilnim pragom desetih odstotkov manjšinskim in majhnim strankam praktično onemogoča vstop v deželni zbor, bo ena glavnih tem tudi na jutrijšnji seji koroškega deželenga zbora. Svobo-dnajki (FPO) so namreč -čeprav tudi iz populističnih razlogov - napovedali, da bodo na seji vložili predlog za znižanje odstotnega praga na pet odstotkov, je povedal
predsednik poslanskega kluba Haiderjeve stranke Martin Strutz.
Zahtevo po znižanju volilnega praga na štiri (-ali največ pet odstotkov) pa podpirajo tudi nekateri socialdemokratski poslanci, njihov predsednik in namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler pa je napovedal, da bodo zadevo predali strokovnjakom za ustavno pravo. Ti naj bi razčistili, ali obstaja resna nevarnost, da ustavno sodišče ugodi napovedani ustavni pritožbi majhnih strank in morda razveljavi rezultat deželnozbor-
skih volitev 7. marca 1999, če bi le-te bile izvedene po trenutno veljavnem volilnem redu.
Odločno proti vsakemu znižanju praga za majhne stranke pa pa je slej ko prej predsednik koroške ljudske stranke (OVP) in deželni glavar Christof Zernatto. Prvi mož v koroški politiki je poudaril, da ni pripravljen razpravljati o tej temi do deželnozborskih volitev 1999. Njegov argument proti znižanju volilnega praga: »Koroška ne potrebuje italijanskih razmer...«.
Ivan Lukan
KOROŠKA / PREDLOG EL ZA VOLITVE LETA 1999 H DEŽELA / AKTUALNA TEMA h
Skupen nastop majhnih strank
V tem primeru naj bi imeli več možnosti za uspeh pritožbe
Spet zastoj pri oceni reforme krajevnih uprav
TRST - Pristojna svetovalska komisija deželnega sveta je spet odložila razpravo o reformi krajevnih uprav. Razpravo so prekinili zaradi nesklepčnosti komisije, saj so sejo nalašč zapustili svetovalci »Forza Italia«, Severne lige in Nacionalnega zavezništva. To njihovo stališče je v tiskovnem sporočilu ostro ožigosal Miloš Budin (DSL), ki meni, da je sedaj jasno, kdo bojkotira odobritev tega zelo pomembnega zakonskega normativa. Gre po njegovem za ne-
odgovorna stališča do zakona, ki bi ga morali nujno odobriti pred bližnjimi volitvami.
Komisija, ki ji predseduje Silva Fabris (Liga), je skoraj končala splošno razpravo o tem aktualnem vprašanju. Pred sklepom debate pa so nekateri zahtevali avdicijo vseh županov iz dežele, ki so jo izvedli v soboto v Vili Manin, sedaj pa je na vrsti še srečanje s predstavniki sindikalnih organizacij iz FJK. Razprava se bo vsekakor nadaljevala v ponedeljek.
Danes verjetno izjavi Drnovška in Turnška
Glavni odbor SLS spet zahteval odstop obrambnega ministra
LJUBLJANA - Potem ko mu je v ponedeljek zvečer glavni odbor Slovenske ljudske stranke, katere član je, spet predlagal, naj ponudi odstop, se je obrambni minister Tit Turnšek včeraj srečal s predsednikom vlade Janezom Drnovškom, je STA izvedela na obmrabmenm ministrstvu.
Za zdaj vsebina pogovora ni znana, danes pa naj bi predvidoma premier Drnovšek in obrambni minister Turnšek na novinarski konferenci dala svoji izjavi.
Glavni odbor Slovenske ljudske stranke (SLS) je v ponedeljek zvečer obrambnemu ministru Titu Turnšku vnovič predlagal, naj čim prej ponudi odstop.
Ge minister Turnšek ne bo upošteval stališča stranke in najkasneje v dveh dneh ne bo odstopil, bo glavni odbor SLS predsedniku vlade Janezu Drnovšku predlagal, naj začne postopek za razrešitev in zamenjavo obrambnega ministra, je po končani izredni seji glavnega odbora stranke dejal predsednik SLS Marjan Podobnik.
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) pričakuje od vlade, ki neopravičljivo zamuja pri oceni okoliščin in posledic zadeve Zavrč in ugotavljanja ministrove odgovornosti pri tem, odgovore na postavljena vprašanja ne glede na to, ali se bo odločila parlamentu predlagati zamenjavo obrambnega ministra ali ne. Vlada v celoti prevzema odgovornost za odločitev glede tega, saj
od glasov Združene liste ni odvisno, ali bo minister ostal ali ne, je na novinarski konferenci poudaril predsednik stranke Borut Pahor.
ZLSD v želji, da varnostna oz. obrambna politika države ne bi bila predmet ozkih strankarskih interesov, želi dobiti od vlade odgovore na pet vprašanj, in sicer kako vlada ocenjuje obrambno sposobnost in varnost države in kako v tem smislu ocenjuje uspešnost dela obrambnega ministrstva, kolikšno odgovornost za (ne) uspešnost dela pripisuje ministru Turnšku ter katere ukrepe bo sprejela vlada glede na predloženo poročilo o zadevi Zavrč. Združeno listo še zanima, ali vlada ocenjuje, da je profesionalnost visokih uradnikov spričo močne strankarske fevdalizacije ministrstev ogrožena, ter kdaj bo parlamentu končno predložila osnutek zakona o nadzoru nad delom varnostnih in obveščevalnih služb.
ZLSD poudarja, da je obrambni minister Turnšek minister vlade in ne Slovenske ljudske stranke, kljub temu pa ministrski predsednik in celotna vlada čakajo na odločitve enega od koalicijskih partnerjev, s čimer se krepi vtis, da so ministrstva dejansko podeljena v fevd posameznim koalicijskim strankam in da bolj ali manj uveljavljajo predvsem politiko svoje stranke, če ta ni prav v temeljnem nasprotju z interesi druge stranke oz. koalicije. Ta logika pa po Pahorjevih besedah velja za vsa ministrstva. (STA)
RIM / URADNO SPOROČILO
V Trstu skupaj Violante in Fini
Kritično politično stališče slovenske komponente SKP
RIM - Uradni viri so včeraj potrdili že napovedano tržaško soočenje med predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem in vodjo Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Fini-jem. Ugledna politika bosta imela v soboto, 14.marca glavno besedo na posvetu v gledališču Verdi na temo »Vloga spomina v sodobni politiki«. Pobudnik posveta je tržaška Univerza.
O tej pobudi je zavzela stališče slovenska komponenta SKP, »ki si težko predstavlja, da bi izrazita politika kot sta Violante in Fini, ostajala v okvirih študijskega seminarja, kakor je pokrovitelj - Tržaška univerza - skušal prikazati pobudo, tembolj ob spoznanju, da se tako daje uvodni akord deželni volilni kampanji«.
Zgodovina je zapletena in boleča tema, piše v sporočilu, ki terja znanstvenega pristopa in umirjenosti, ne pa političnih špekulacij za današnjo rabo, pa naj gre za iskanje skupne zgodovinske podlage za snujoče ustavne reforme, uokvirjanje odnosov s sosednjo Slovenijo, dviganje prahu okoli vračanja imovine istrskih beguncev ali omejevanja obljubljenih pravic slovenske manjšine. Prav zato bi od odgovornih politikov pričakovali več spoštovanja do naporov, s katerimi so se (tudi po meddržavnem dogovoru) slovenski, hrvaški in italijanski zgodovinarji lotili te
delikatne teme, da bi prikazali njene svetle in senčne strani, predvsem pa razloge za sožitje in sodelovanje v bodočnosti.
Volilna kompanja po mnenju SKP gotovo ni trenutek za poglobljena razmišljanja in kljub medijsko razbobna-nim napovedim o obsodbi salojske republike si od Pinija res ne pričakujemo resničnih spravnih pobud. Ardeatinske jame v Rimu je že obiskal in s tem pokazal, da je pripravljen obsoditi nemške zločine, ne pa tistih, za katere neposredno nosi odgovornost fašizem. »Zato bi tudi morebitni obisk Rižarne bil le navadno sprenevedanje in žalitev na vse, ki so tam žrtvovali svoje življenje«.
Protagonisti novega sožitja, tudi ob spoznanjih, ki jih narekuje objektivna presoja bližnje preteklosti, naj bodo predvsem ljudstva ob meji s svojo ustvarjalnostjo in vrednotami, ki izhajajo iz skupnega boja za svobodo, proti vsakršni obliki zatiranja.
Prav zato nas nenačelna politična kupčija, piše še v izjavi, na koži slovenskih in italijanskih demokratov ne navdušuje in upamo, da bodo sile napredka in sožitja prepričale gospoda Violanteja in Pinija, da je iskanje korenin nacionalne identitete prav v narodnostno in kulturno mešanem Trstu slab začetek. »Če bi se ji odpovedala bi gotovo prispevala k pomiritvi položaja. Se je čas«.
LJULJANA / NOVINARSKA KONFERENCA
Pahor o polpretekli zgodovini
V stalni delegaciji v EP naj bi bile zastopane vse skupine
LJUBLJANA - Združena Usta socialnih demokratov (ZLSD) v zvezi z zapleti pri izvolitvi stalne delegacije državnega zbora za pri druži tveni parlamentarni odbor z Evropskim parlamentom poudarja, da ima vsaka parlamentarna skupina v DZ pravico za (ne) sodelovanje v taki delegaciji, je na novinarski konferenci poudaril predsednik stranke Borut Pahor.
Po njegovih besedah prav tako ne more biti sporno, da bi bilo nadvse koristno in pohtično modro, če bi bile tudi v tej delegaciji zastopane vse poslanske skupine, saj pluralna sestava delegacije omogoča predstavitev različnih mnenj in stališč. ZLSD še opozarja na delikatnost in slabost zahteve SKD in SDS, da zaradi bistveno drugačnih stališč v delegaciji ne bi sodeloval kdo od poslancev ah katera od poslanskih skupin, saj bi to pomenilo precendens, ki bi poslej zaradi različnih stališč izločal zdaj ene zdaj druge iz delegacij. Kot povsem drugo vprašanje pa je Pahor označil primernost izrečenih stališč poslanca Zmaga Jelinčiča, s katerimi se ZL ne strinja, če so bile tudi v resnici izrečene.
V zvezi z odnosom stranke do polpretekle zgodovine je Pahor povedal, da se je na včerajšnjem neformalnem sestanku s predsednikom ZZB NOB Dolničarjem dogovoril, da bo na naslednjem sestanku sveta te organizacije pojasnil svoja stališča, s čimer naj bi se dokočno zavrnil vtis, da
poskuša spremeniti odnos stranke do NOB ah narodnega izdajstva. V stranki so dosegh temeljno soglasje glede odnosa do polpretekle zgodovine, ki pa še ne odpravlja v celoti vseh razlik med njimi glede tega vprašanja. Temeljno soglasje je, da se ZLSD naslanja na nacionalno in socialno izročilo OF in NOB, ki je v prelomnih časih nacifašistične okupacije omogočil slovensko narodno preživetje; da ZL obsoja narodno izdajstvo v času 2. svetovne vojne in sploh ter da ZLSD zavrača komunizem kot nedemokratični sistem ter poudarja svoje prepričanje, da je demokratična ureditev osnovni pogoj za napredek. Pahor meni, da je potrebno iskah široko pohtično soglasje z oceno, da legitimnost povojnega sistema ni moč opravičevah s partizanstvom in NOB ter da s povojnimi poboji in uzurpacijo oblasti ni moč za nazaj opravičevati legitimnosti narodnega izdajstva. Pahor je potrdil, da na predsedstvu sprejeta stališča še ne odpravljajo dokončno razlik med člani stranke, kar ilustrira tudi odločitev Vojka Venišnika za odstop s položaja elana predsedstva, čeprav ostaja član stranke. Ker je polemična razprava o dokumentih glede polpretekle zgodovine sprožila tudi številna ugibanja o številu izstopov iz stranke, je Pahor navedel, da je v tem času iz stranke izstopilo 27 članov, obenem pa je vanjo pristopilo 135 novih članov. (STA)
OGLEDALO
Svetovni red
Ace Mermoua
Italijanski intelektualec Alberto Flores D’Arcais je v dnevniku La Repubblica napisal kritičen članek o italijanskem pacifizmu. Po mnenju urednika revije Micromega naj bi bilo naravno in politično zrelo, da bi se v zvezi z Irakom tako italijanska pozicija kot opozicija strnjeno postavili na Clintonovo stran v imenu zahodne in atlantske izbire. Naloga zahodnega sveta naj bi bila, da prisili Saddama k spoštovanju sklepov OZN in pravil mednarodnega prava. V trditvi je strnjena dilema stara nekaj sto let.
Zahodni svet je z modernizacijo, ki se utemeljuje v starogrškem razumu, to je v prepričanju, da lahko z razumom spoznamo, omogočil znanost in tehnologijo. Uvedel je racionalne družbene sisteme: od države do naroda. Omogočil je nove načine trgovanja in nenazadnje oblikoval preračunan in tehnološki način vojskovanja. Skratka, zahodni svet je ustvaril civilizacijo najvecje moči. Inkubator in izvajalec procesa je bila Evropa, danes je največ znanstvene, tehnološke, vojaške in gospodarske moCi nakopičene v Zdmženenih državah Amerike. V bistvu je to edina svetovna velesila. S propadom Sovjetske zveze je izginil edini »evropski« antagonist supervelesili, ki se je oblikovala na novem kontinentu.
Zahodni civilizacijski model je torej ustvaril najveCji koncentrat moCi na svetu, vprašljivo pa je, Ca daje moC Zahodu pravico do etičnega in kulturnega prvenstva. Zahodni ni edini civilizacijski model. Naš, to je zahodni »blok«, se ne more ponašati z zgodovino in sedanjostjo, ki bi lahko bili etični model za vse planetarno naselje. Z razmahom modernizacije in rastjo moCi je po odkritju Amerike Evropa izvozila širom sveta svoje civilizacijske modele in kulturo ter jih vsiljevala z uporabo najbolj grobega nasilja. S ciljem zlata in moCi so evropski konkvistadorji izvedli skoraj totalen pokol Indijancev. Razlogi so bili zelo podobni današnjim. Iz takratnih zapisov je na primer razvidno, kako so se krščanski osvajalci zgražali nad ritualnim žrtvovanjem živih ljudi. Tudi zaradi tega razloga so se jim Indijanci zdeli Človeško manj vredni. V Evropi se je razvil disput, Ce
so primitivni ameriški staroselci sploh ljudje. Skratka Evropejci so našli dovolj moralnih alibijev za to, da so lahko brez ugovorov vesti nabadali s sabljami žene in otroke. S tem so uvajali nov civilizacijski, kulturni in etični red... Podobno politiko so izvajali kolonizatorji, ki se niso nikoli obremenjevali z moralnimi dilemami. Sama Evropa je znotraj logike moCi krvavela v mnogih krutih vojnah. Nekdanjo evropsko politiko izvajajo danes ZDA, ki se v mnogih primerih predstavljajo kot žendar sveta. Zgodovina in sedanjost pa nam vsiljujeta dvom, Ce je samoumevno, da Zahod in Atlantska zveza bdita nad svetovnim pravom. To vlogo naj bi imela OZN, vendar je ob iraškem primeru očitno, da so poslale na območje vojne ladije ZDA in ne svetovna organizacija. Skratka, moralno je vprašljivo, do kolikšne mere ima Zahod pravico, da vsiljuje svetu svoje pravo in z njim uvaja globalni red. OZN so organizacija, kjer so prisotni vsi, vendar doživlja prav ta organizacija sistematično deligitimaci-jo, oziroma izpraznje-nje. Morda ji ho uspešna Annanova misija v Iraku vrnila ugled...
Drugo vprašanje je, zakaj naj bi se evropske države avtomatično pridružile sklepom ZDA. Omenjena država je danes najve-Cja svetovna velesila, kar pomeni, da ima največ znanosti, tehnologije, vojaške moCi in največ kapitala. To je dejstvo. Vprašljivo pa je, Ce so lahko ZDA tudi verodostojen kulturni, moralni in politični model, ki naj velja za ves svet. Model pomeni, da bi se globalno naselje uredilo po kulturnih, vrednostnih (v smislu vrednot) in političnih standardih, ki veljajo v ZDA. O vprašanju se vrstijo polemike tudi med intelektualnimi in znanstvenimi krogi. Kot zagovornik večkulturnih načrtov ne morem pristati na en sam planetarni model, ki bi se najverjetneje izkazal kot katastrofa in neverjetno nasilna impozicija. Tega se zavedajo mnogi v samih ZDA, ki so v luCi svetovne javnosti vedno manj verodostojen model. Afera o Clintonovih spolnih podvigih je emblematiCna in v oCeh Evropejca smešna. Amerika zna biti zelo otročja. V njej imajo mediji in televizija prevladujočo kulturno moč in lahko uprizorijo predstavo,
ki odmeva širom sveta. Znotraj te predstave pa nastopajo junaki, ki so večjemu delu sveta mnogokrat nerazumljivi. Tradicija protestanstke etike ne more prepričati milijard ljudi, ki imajo drugačne navade, kulture in nenazadnje vere. Spolni skok Cez plot, je kot najhujši škandal razumljiv le znotraj Cisto določene vrednostne lestvice. Lahko škandalizira del anglosaškega sveta, ki je pod vplivom protestantske preteklosti, ne more pa razburiti ostalega sveta. V oCeh velikega dela Evropejcev je simbolično najmočnejši Človek na svetu v »sexy gatesu« izpadel kot nedorasel fant, ki mu mora žena-mama pomagati, da se izmaže iz kaše, ki jo je zakuhal v trenutku porednosti. Ni ukradel marmelade, vendar je uščipnil sosedovo deklico za ritko, da je stekla jokaje domov...
Ne vem, Ce je slučajno, da je Clinton zamenjal obraz nedozorelega mladeniča z obrazom resnobnega predsednika prav s pomočjo Saddama. Mimo tega in ob tem ne gre pozabiti, da imajo ZDA nemalo problemov same s sabo. V-trenutku, ko so ostale brez resnega tekmeca in sovražnika, se morajo soočati z vprašanjem lastne identitete. To je še bolj boleCe od dejstva, da so najmočnejše, a so vedno težje za vzgled celemu svetu. Dokazovanje fizične moCi je lahko nadomestek za pomanjkanje intelektualnega in moralnega ugleda.
S temi trditvami nočem podpirati Saddama Huseina. Očitno pa je, da ni to edini tiran na svetu. Morda niti ni najnevarnejši. Zato se ne morem strinjati z intelektualci, kot je Flores D’Arcais, ki se jim zdi samoumevno, da zahodnjaki uredimo življenje v Iraku. Dokaz neuspešnosti našega, zahodnega, točneje ameriškega, urejevanja je bila prejšnja vojna: Saddam je ostal na prestolu, nakopičil še več moCi, ljudstvo pa strada. Prav tako je v Srbiji Miloševič ostal na vladi, Srbi pa so veliko revnejši, kot so bili. Podobnih primerov je veliko. Čemu bi naj torej evropske države sledile ZDA kot Čreda pastirju in to neglede na resnične rezultate? Zrelo bi se mi zdelo, da Evropa oblikuje lastno politiko in ne nastopa kot lakaj pred kraljem, ki teka za kuharicami in potrebuje psihoanalista.
SKGZ / POSVET
Vsebinska in finančna peispektiva kulturnih ustanov
TRST - Slovensko kulturno gospodarska zveza bo v petek, 6. marca v popoldanskih urah priredila posvet z naslovom »Vsebinska in finančna perspektiva kulturnih ustanov Slovencev v Italiji«, ki se bo odvijal v prostorih Gregorčičeve dvorane (Ul. sv. Frančiška 20/11) v Trstu.
SKGZ želi s tem posvetom tudi konkretno zaCeti poglobljeno razpravo glede organizacijske in finančne problematike štirih najpomembnejših skupnih kulturnih organizacij (Glasbene matice, Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, Slovenskega stalnega gledališča in Narodne in študijske knjižnice), saj je prestrukturiranje naših osnovnih kulturnih stebrov bistvenega pomena za nadaljnji razvoj manjšine, ki gleda v prihodnost. Upoštevajoč pomen, ki ga ti kulturni subjekti odigravajo pri narodni rasti in samem obstanku orga-
nizirane prisotnosti naše skupnosti, je posvet zamišljen ob vsebinski in dejanski soudeležbi zainteresiranih ustanov in sorodne krovne organizacije SSO.
Posvet se bo odvijal v dveh delih. V prvem delu bodo imeli besedo predvsem zastopniki štirih skupnih ustanov, medtem ko bo po krajšem premoru in razpravi drugi del namenjen posegom kulturnih delavcev in ustvarjalcev iz vseh treh pokrajin, v katerih smo Slovenci v Italiji zgodovinsko prisotni. Posvet je seveda javnega značaja, kar pomeni, da bo lahko vsakdo prišel do besede. Svojo navzočnost in poseg v razpravo so vsekakor že zagotovili zastopniki slovenske in italijanske vlade ter politiCno-institucio-nalni predstavniki.
Podrobnejšo vebi-no posveta in celovit seznam nastopajočih gostov vam bomo javili v naslednjih dneh.
OKOLJE / PREJŠNJI TEDEN
Vrsta požarov ogrozila gozdove na Videmskem
Nemarnost ali namerno podtikanje glavna vzroka
VIDEM - Minuli konec tedna je za gozdove sredogorja videnske pokrajine in Karnije minil v znamenju velikih požarov. Gorelo je na veC območjih v okolici Tol-meCa, nekaj žarišč pa se je pojavilo tudi jugovzhodno od Cente.
Vsi požari so bili po množičnih in hitrih posegih gasilcev, gozdarske nadzorne službe in občinskih prostovoljnih skupin kmalu pod nadzorstvom. Ko ne bi bilo budnega nadzorovanja in učinkovite gla-silske službe, bi bila škoda lahko dobila katastrofalne dimenzije.
Od zaCetka letošnjega februarja so pristojne službe zabeležile na-tem območju več kot 30 večjih požarov, v katerih je izginilo na stotine hektarjev kakovostnih gozdnih površin. Meseca fabruar in marec sta za možnost izbruha požarov daleC najnevarnejša, letošnji februar pa je bil za gozdove videmske pokrajine zaradi dolgega sušnega odbobja naravnost kritičen.
Vendar suša gotovo
ni edini razlog, paC pa gre v vseh primerih na človeško nemarnost ali celo namerno podtikanje. O tem govorijo poročila pristojnih služb, ki trdijo, da v naših krajih možnost samovžiga praktično ne obstaja. Za vsak požar torej obstaja krivec, bodisi da gre za neodgovorno ali kriminalno dejanje.
Gozdarska služba podčrtuje, da gre pri požarih bolj kot za gospodarsko za veliko ekološko škodo, ki jo je težko popraviti. Letos je zaradi pomanjkanja snega in mile zime tudi veliko veC izletnikov, ki se pogosto podajajo v naravo brez pravega odnosa in pažnje. Gozdarska služba ob izletnikih poziva tudi kmete, naj v tem času ne zažigajo bičevja ob robovih njiv, ne da bi ognja strogo nadzorovali. Nadalje gozdarska služba obvešCa, da je treba o vsakem sumljivem dimu ali začetku požara takoj obvestiti operativni oddelek Civilne zaščite, ki deluje v Palmanovi nepretrgoma 24 ur dnevno, (du)
Predlog za razrešitev institucionalne razdelitve naše dežele
Že pol stoletja živim v goriški pokrajini in nanjo sem se navezal kot na svojo rodno Istro, zato me boli, ko slišim, kako bi to pokrajino hoteli razcepiti v korist dveh večjih pokrajinskih središč naše dežele. Tako bi Gorico s politično - administrativnega vidika dokončno razvrednotili, kakor se je že zgodilo leta 1923. To pa se ne sme ponoviti in srčno upam, da se ne bo!
Strinjam se sicer z zahtevo po spremembi institucionalne sestave naše dežele, toda menim, da bi do tega lahko prišlo preko ustanovitve Julijske pokrajine ali severno - jadranskega metropolitanskega območja, ki bi vsebovalo sedanjo goriško in tržaško pokrajino ter cervinjanski sodni okraj, s središčem v Trstu. Poleg tega bi bilo treba ustanoviti še dve avtonomni pokrajini v Vidmu in Pordenonu.
Vse tri zgoraj omenjene pokrajine bi morale imeti isto politično - administrativno in davčno - finančno avtonomijo kot jo imata pokrajini Trento in Bočen, poleg tega pa bi Julijski pokrajini pripadali vsi privilegiji in posebne pravice, ki so lastni metropolitanskemu območju.
SredišCe na novo sestavljene dežele bi morala biti prav Gorica in to zaradi dveh osnovnih razlogov:
1)	ker so v Gorici skoraj v enaki meri zastopane tri glavne narodnostne skupnosti, ki sestavljajo prebivalstvo naše dežele: Italijani, Slovenci in Furlani.
2)	ker je Gorica skoraj enako oddaljena od Vidma in Trsta (ki sta sedaj v sporu med seboj tudi zaradi vprašanja prestiža) in leži v neposredni bližini
PISMA UREDNIŠTVU
pristno furlanskega območja.
Ce bi kdo hotel temu oporekati, bi rad le dodal, da kot je relativno majhen Bonn že pol stoletja prestolnica velike države Nemčije, bi prav tako lahko postal najmanjši izmed pokrajinskih centrov naše dežele središče relativno majhne dežele.
Ta rešitev bi morala zadovoljiti vse: Tržačane, ker bi končno lahko svobodno in brez tujih vmešavanj odločali o svojem trgovanju; videmske in pordenon-ske Furlane, ker ne bi bili veC podrejeni Trstu in ker je Gorica po njihovem mnenju furlansko mesto: Gorica pa bi si pridobila Čast najpomembnejšega središča v deželi in bi s ponosom spominjala tiste, ki tega še ne vedo, da je pred nekaj stoletji oblast gori-škega grofa segala do Pozina v Istri.
Tudi Slovenci bi bili zadovoljni s to rešitvijo, kajti odstranitev politično - administrativne meje med sedanjima goriško in tržaško pokrajino bi pripomogla doseči njihovo združitev in enotnost, poleg tega pa je po njihovem mnenju Gorica po zgodovinskem izvoru slovensko mesto (cesar pa ne morejo zatrjevati glede Trsta).
Na koncu pa bi lahko tudi cerkvene oblasti goriške nadškofije pozitivno sprejele ta predlog, ker bi se tako njihovi verniki, ki so danes razdeljeni po treh pokrajinah (Gorica, Trst in Videm), po osemdesetih letih konCno združili v eno samo pokrajino.
Gorica bi torej postala sedež deželnega sveta z dobro organiziranim in učinkovitim odborniš-tvom za zunanjo trgovino, ki bi bil skoraj neke vrste malo ministrstvo za trgovanje s srednjeevropskimi državami - Gorica je namreč že stoletja tudi iz kulturnega vidika pomemben sestavni del srednje Evrope. Na tak način bi lahko končno ovrednotili in
pozitivno izkoristili oznako dežele s posebnim statutom.
Skratka, Gorica, ki je bila do sedaj jabolko spora med dvema pokrajinskima središčema v naši deželi, bi postala miroljuben posrednik med obema in rešilna bilka za enotnost dežele.
Emo Tossi soustanovitelj Tržaškega Gibanja za neodvisnost
Zgrešeni izidi športnih tekem na radiu in TV
Ni prvič, da zasledim predvsem v športnih poročilih tržaškega slovenskega radia in televizije vrsto napak pri navajanju rezultatov, kar vsekakor ni dober zgled pri Vaši športni redakciji. To sem zasledil tudi v nedeljo, 22. t.m., ko sem kot vedno poslušal in sledil športnim izidom naših ekip. Začudeno sem prisluhnil, ko sem slišal, da je na primer združena nogometna ekipa Zarje/Gaje remizirala proti ekipi Manzana, kar je bilo seveda popolnoma napačno, saj sem tej tekmi sledil kot dopisnik slovenskega zamejskega dnevnika. To ni prvič, da naš radio in televizija dajeta napačne rezultate! To se mi zdi nestrokovno, malomarno in predvsem neprofesionalno, kajti novinar je pravi profesionalec in bi se moral pravilno informirati, Ce ne za druge, vsaj za izide naših ekip, saj sta vendar radio in televizija namenjena predvsem naši manjšini. Ce novinar ni bil gotov pri končnem izidu, bi se moral vsaj pozanimati za pravilen rezultat pri odgovornih naših društev. Mislim, da pustna nedelja ni opravičilo za te neljube dogodke. Pa brez zamere v upanju, da bomo v bodoCe bolje obveščeni!
Vaš gledalec
Darko GrgiC
ŠOLSTVO / PRED REFORMO
TRST / NOVA TURISTIČNA DEPLIANA
Pokrajinska programska konferenca o šolstvu
»Sissi« tudi dobra turistična vaba
Pogovor s pokrajinskim odbornikom za šolslvo R. Sascom
Tržaška pokrajina bo priredila jutri, 26. februarja, programsko konferenco o šolstvu, ki jo je sklical pokrajinski odbornik za šolstvo Roberto Sasco.
Zakaj?
»Živimo v obdobju, ki bo zaradi Številnih reform temeljnega pomena za razvoj italijanskega šolskega sistema. Zadeva je sila aktualna in bo v prihodnje zadevala veliko število ljudi. Programsko konferenco sem sklical prav z namenom, da bi seznanil Solnike in vse, ki sodelujejo v šolskem sistemu, o novostih, obenem pa bi želel izvedeti tudi za njihova mnenja.«
Zakaj prireja programsko konferenco prav pokrajina?
»Pokrajina in občine sedaj upravljajo šolske službe in šolski servis: skrbijo za neuCno osebje, za opremo, naprave, vzdrževanje šolskih poslopij. Občine skrbijo za obvezne šole, pokrajina za višje srednje šole in konservatorije. Minister za šolstvo je izdelal okvirni zakon za preosnovo šolskega sistema, o katerem bo moral razpravljati parlament O šolskih vprašanjih pa je govor tudi v Bassani-nijevem zakonu o preosno-vi javnih služb. Ta zakon predvideva tako imenovano šolsko avtonomijo za šolske zavode, poleg tega pa nalaga nove naloge občinam in pokrajinam. Slednje bodo prevzele nekatere pristojnosti, ki so bile doslej v domeni šolske administracije.«
Katere bodo te nove pristojnosti?
»Prišlo bo do sprememb, ki bodo zadevale tako imenovane naCrte o racionalizaciji. Ti načrti so
dvignili pred leti mnogo prahu in polemik, a niso prištedili mnogo sredstev. Po novem se bodo preimenovali v 'pokrajinske naCrte o razsežnosti’. Doslej jih je upravljal šolski skrbnik, po novem pa bomo priCa sledeči upravni poti. Predsednik pokrajine bo moral do 31. oktobra sklicati pokrajinsko konferenco o organizaciji šolske mreže, sklicati pa bo moral tudi župane, šolskega skrbnika in predsednika pokrajinskega šolskega sveta. V tej fazi bodo podpisali sporazume, ki jih bodo nato udejanili na podlagi programskega sporazuma. To bo pospešilo upravljanje na šolskem področju, ker ne bo treba vec Čakati na odločitve iz Rima.«
Minister za šolstvo je pred Časom pripravil osnutek o udejanjanju šolske avtonomije, v katerem je okvirno določil, koliko šolarjev bodo lahko imele posamezne avtonomne šole, kar pa je izzvalo v tržaških krogih že ostre proteste. Ali bodo takratni pogoji obveljali?
»Doslej še ni jasno, ali bo minister obdržal prvotno najavljene številke. S šolsko avtonomijo se bo število šolskih polov zmanjšalo, avtonomne šole pa bodo imele veC šolarjev. Ob vsem tem me zanima predvsem ohranitev kvalitetne šolske ponudbe, ne pa slabša, kot se je zgodilo v primeru združevanja šol.«
Sklicanje programske konference je že naletelo na kritične pripombe. Pokrajinski svetovalci opozicije in tudi večine so vložili vprašanje, v katerem želijo izvedeti, zakaj ste organizirali konferenco, ne da
bi prej obvestili pristojne pokrajinske komisije in pokrajinskega sveta. Kaj bi jim odgovorili?
»Programska konferenca je namenjena tistim, ki so neposredno soudeleženi v šolskem procesu: šolarji, šolniki, vodstveno osebje, starši, sindikalne organizacije, ustanove za poklicno izobraževanje. To bodo protagonisti programske konference, ki sem jo sklical prav z namenom, da bi na njej slišal za njihova mnenja in si tako ustvaril dokaj jasno sliko o potrebah šolstva na Tržaškem. Takoj nato bom o konferenci poročal pokrajinski šolski komisiji in obvestil tudi pokrajinski svet. S svojo pobudo jih torej nisem hotel postaviti ob strai^ saj bodo imeli nato ključno vlogo pri sprejemanju odločitev.«
Ali ste na programsko konferenco povabili tudi slovenske šolnike in starše?
»Seveda, saj je slovenska šola neodtujljiv del tržaškega šolstva. Povabljeni so bili vsi didaktični ravnatelji, vsi ravnatelji srednjih šol, predsedniki in elani šolskih zbornih organov, Sindikat slovenske
šole, predstavniki združenj staršev, da bi slišali tudi za njihova mnenja in zahteve.«
Slovenska šola je bila -kar se tiče struktur in njihovega vzdrževanja - močno zanemarjena. Zakaj?
»Slovenske šole so mednarodno zaščitene. Te sporazume moramo, pravilno, spoštovati. Prisotnost slovenskih šol na pokrajinskem območju pa zahteva večje prispevke, Cesar italijanske oblasti - kljub mednarodnim obveznostim - niso nikoli vzele v poštev. Tukajšnje javne uprave so vedno razpolagale s premajhnimi sredstvi, da bi lahko zadovoljile potrebe tako italijanskih kot slovenskih šol. Prejemale so - kot uprave drugod po Italiji - prispevke na podlagi števila šolarjev. Medtem ko so drugod namenjali ta sredstva izključno italijanskim šolam, so jih pa morale tukajšnje uprave deliti med italijanske in slovenske šole, zaradi Cesar jih ni bilo dovolj niti za ene niti za druge šole.«
Kaj pričakujete od konference?
»Vem, da čudežnih rešitev ne bo. Menim, da bi morali ljudi pritegniti, da bi slišali za njihova mnenja.«
Solniki in tisti, ki imajo opravka s šolo, jih bodo lahko iznesli na jutrišnji pokrajinski programski konferenci, ki se bo začela ob 17. uri v dvorani liceja Dante. Poleg organizatorja, pokrajinskega odbornika za šolstvo Roberta Sasca, se je bodo udeležili deželni odbornik za šolstvo Roberto Tanfani, predsednik pokrajine Renzo Codarin in tržaški šolski skrbnik Ugo Mannini. (M.K.)
Letos poteka 100 let od njenega umora
Na sedežu Podjetja za pospeševanje turizma v Trstu so včeraj dopoldne predstavili dva nova de-pliana. Eden govori o av-stroogrski cesarici Elizabeti (znani tudi kot Sissi) in Miramarskem gradu, druga pa o habsburškem Trstu. Depliana je izdalo samo Podjetje v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo.Prav zato je poleg predsednika Podjetja za turistične ustanove Gilberta Benve-nutija in njegovega ravnatelja Franca De Gavar-da na predstavitvi sodeloval tudi funkcionar Zavoda za spomeniško varstvo Piero Camber.
Oba depliana, ki ju je grafično oblikoval arhitekt Pavel Magnani, se uokvirjata v turistično strategijo, ki jo je izdelalo Podjetje za leto 1998. V tem letu namreč obhajamo 100-letnico Sissijeve smrti. Avstroogrsko cesarico je umoril v Ženevi italijanski anarhist Luigi Luccheni 9. septrembra 1898. Stoletnico nameravajo z najrazličnejšimi pobudami obeležiti v Avstriji, pa tudi drugod po Evropi, tako da se iz vsega tega obeta tudi velik posel. Kaže, da bodo po Sissi nosile ime celo nekatere lepotne linije. Trst se bo poskusil vključiti v ta modni val, saj ima kar nekaj dobrih kart, da jih zaigra v tem smislu.Avstroogrska cesarica je namreC prišla večkrat na obisk v Trst, točneje v Miramarski grad, v katerem hranijo tudi nekaj slik, ki jo uprizarjajo. Razstavo teh slik bodo v Miramarskem gradu odprli 30. marca.
O vsem tem govori de-
pliant o Elizabeti in Mi-raarskem gradu. Depliant o habsburškem Trstu pa predstavlja nekakšno dopolnilo prvega. V njem so namreč označeni najpomembnejši zagodovinski in kulturni spomeniki iz Časov stare Avstrije v naše mestu. Oba depliana sta za zdaj izšla samo v italijanskem jeziku, kot je na tiskovni konferenci povedal ravnatelj De Ga-vardo, pa ju nameravajo izdati tudi v angleškem, nemškem, francoskem in mogoče slovenskem jeziku.
Predsednik Benvenuti je na srečanju s Časnikarji predstavil tudi nov servis, ki ga pripravlja Podjetje za pospeševanje
turizma. Imenuje se »Fronto Trieste 24 ore su 24« (»Halo Trst 24 ur na 24«), Slo bo za telefonsko številko, na katero se bodo lahko obrnili turisti v težavah za najnujnejše informacije (za mehanika, bolnico ipd.) v svojem jeziku. Servis bo namreC deloval v angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Podnevi bo za servis neposredno poskrbelo osebje Podjetja za pospeševanje turizma, v nočnih urah pa bo izmenično sodelovalo osebje večjih hotelov. Predsednik Benvenuti je podčrtal, da bo Trst prvo mesto v Italiji, ki bo razpolagalo stakšnim servisom za turiste.
H GORIVO / MINISTRSKI ODLOK h
Kmalu tudi plinsko olje po ugodnih nižjih cenah
Tržaška Trgovinska zbornica je včeraj sporočila, da je minister za industrijo s soglasjem finančnega ministra izdal zakonski odlok o pravici do plinskega olja po nižjih cenah. Odlok, ki bo zaCel veljati takoj po objavi v uradnem listu, uvaja za pogonsko plinsko olje v bistvu enak režim, kot velja za pokrajinski bencin po znižani ceni, čeprav je kontingent manjši. Tako kot za bencin, ustanavlja dekret tudi za plinsko olje poseben sklad, ki ga bo upravljala zbornica in ga namenjala družbeno gospodarskim posegom v tržaški pokrajini.
Odlok podeljuje Trgovinski zbornici tudi operativno nalogo distribucije in porabe plinskega olja po znižani ceni (uvedba informatskega sistema in elektronskih kartic ter njihovo razdeljevanje) ter kritje stroškov, kot vfclja za bencin. Zbornica, ki je že v preteklih mesecih zbirala prošnje avtoprevoznikov, bo zdaj Cimprej sporočila način in rok za vlaganje prošenj ostalih upravičenčev, kajti znano je, da je plinsko olje namenjeno ne samo podjetjem, ampak tudi privatnikom in javnim ustanovam, ki imajo bivališče ali sedež v tržaški pokrajini in so lastniki motornega vozila s pogonom na plinsko olje.
Letni kontingent goriva znaša 11, 5 milijona litrov, razdeljevala pa ga bo posebno zbornično podjetje, ki je bilo ustanovljeno za bencin (Trieste Benzina Agevolata). Predsednik TZ Donaggio je izrazil veliko zadovoljstvo nad to pomembno pridobitvijo za tržaško gospodarstvo, ki hkrati odpravlja diskriminacijo v primerjavi z goriško pokrajino.
ČRNA KRONIKA / PROMETNA NESREČA
Tržaški par umri v Avstraliji
Gre za 70-letnega Arnolda Carlinija in za 67-letno Licio Starman
V daljnji Avstraliji, kjer sta se mudila na obisku, sta umrla zakonca Carlini iz Trsta. Gre za Arnalda Carlinija, rojenega leta 1928 v Izoli, ter za njegovo soprogo Licio Sturman, rojeno leta 1931 v Trstu. Stanovala sta v Ul. Castiglioni 13 na Rocolu.
Vest je pri nas objavila tržaška kvestura. V njenem kratkem tiskovnem poročilu je rečeno, da je informacijo iz Avstralije posredoval italijanski konzulat v Adelaidu prek radijske povezave. Po skopih podatkih, s katerimi razpolagamo, naj bi zakonca Carlini umrla vsled prometne nesreče, ki se je pripetila v avstralski zvezni državi Viktoriji. Tamkaj naj bi se mudila na obisku pri sorodnikih. Zakonca Carlini puščata hčer, ki živi v kraju Noventa Pa-dovana. Hči je o smrti svojih staršev že bila obveščena.
Arnaldo Carlini
Licia Sturman
Javni skupščini o regulacijskem načrtu
V devinsko nabrežinski občini se nadaljujejo javne skupščine, ki jih občinska uprava prireja ob sprejetju Splošne variante k občinskemu re- * gulacijskemu načrtu, da bi prebivalstvu orisala vsebino načrta in pojasnila tehnične aspekte v zvezi s predvidenimi novostmi. Danes ob 18. uri bo javna skupščina v bivšem otroškem vrtcu v Ribiškem naselju, jutri ob isti uri pa v nabrežinski občinski knjižnici.
NOVICE
Poklon Eugeniu Curielu v spominskem parku
Včeraj dopoldne so se v spominskem parku pri Sv. Justu s kratko, a občuteno svečanostjo poklonili spominu Eugenia Curiela (f. KROMA). Vodjo Mladinske antifašistične fronte so naci-fašisti umorili v Milanu 24. februarja 1945.
Ustanova Ezit še brez predsednika
Odbor za imenovanja v deželnem svetu že drugič v nekaj dneh ni bil sklepčen, ko bi moral izraziti mnenje o imenovanju Roberta Co-solinija za predsednika zavoda za industrijsko cono Ezit. Predsednik deželnega zbora Anto-nione je Čakal na sklepčnost odbora dolgo uro, potem pa je ugotovil, da manjkata dva glasova. Glede na to, da je medtem zapadel rok za oblikovanje mnenja, bo deželni odbor zdaj kljub temu lahko izvedel imenovanje novega predsednika.
OPČINE / DANES OB 10.30 OTVORITEV
PUST / NAJDALJŠA NOC
Zgrajen novi občinski center
Na tisoče pustnih šem v mestu in v okolici
No slovesni otvoritvi bo tudi župon llly
Pustno rojonjo zo otroke in pustovonjo zo odrosle
Danes ob 10.30 bodo slovesno odprli novi občinski večnamenski center na Opčinah. Stavba stoji v Doberdobski ulici št. 20/3 v bližini pokopališča, v njej pa bodo imeli svoje sedeže vzhodnokraški rajonski svet, občinska izpostava, občinska socialna služba in openski jusarski odbor.
Slovesnega odprtja se bodo udeležili tržaški župan Riccardo Illy, občinski obornik za decentralizacijo Mauro Tommasini, predsednik vzhodnkoraškega rajonskega sveta Zoran Sosič in drugi predstavniki krajevnega javnega življenja. Novo stavbo bosta blagoslovila openski župnik Zvone Strubelj in italijanski kaplan
don Alberto.
Stavba je stala 1, 6 milijarde lir. Gre za sredstva iz deželnega zakona .št. 16 iz leta 1992, znanega kot zakon o Krasu, katerega je deželni svet odobril kot protivrednost za škodo, ki jo je povzročila gradnja sinhrotro-na pri Bazovici. Povejmo
naj, da stavba je v resnici le prvi del večjega kompleksa, ki ga namerava tržaška občinska uprava dograditi v prihodnjih letih. V njem naj bi naposled dobili nove in ustreznejše prostore pošta, podjetje za zdravstvene storitve in občinski rekreatorij.
Jutri dražba na Dolgi kroni
Živinorejska zadruga »Dolga krona« obvešča, da bo jutri, 26. februarja t.L, ob 10.30 v hlevu na Dolgi kroni dražba za prodajo 100 krav-molznic plemenske rjave pasme.
Kdor jih želi kupiti, mora predložiti ustrezno dokumentacijo pred dnevom dražbe na Kmetijsko nadzorništvo v Trstu.
Obrazce in morebitna navodila lahko dobite v uradnih Kmečke zveze.
PACIFIZEM / POBUDA HUMANISTIČNE STRANKE
Shod pred konzulatom ZDA
Kritike na račun Clintona in tudi na zadržanje Prodijeve vlade
Peščica pristašev Humanistične stranke (na sliki-FOTO KROMA) je včeraj pred sedežem ameriškega konzularnega predstavništva opozorila na nevarnost vojne v Iraku. Pobudniki shoda so bili zelo kritični do ameriškega predsednika Billa Clintona, češ da se kljub uspehu mirovne misije generalnega sekretarja OZN še ni odpovedal načrtovani agresiji na Irak. Kritike so letele tudi na zadržanje italijanske vlade.
ZDRAVSTVO / STALIŠČE OMERA (DSL)
Aids: Več pozornosti preventivi
Na potezi zdravstvene ustanove in tudi krajevni upravitelji
Tržaški občinski svetovalec DSL Fa-bio Omero opozarja pristojna telesa in seveda tudi javnost na nekatere nerešene probleme v zvezi z zdravljenjem in oskrbo obolelih za Aids. Zaradi znanih težav, ki pestijo krajevno zdravstvo, pristojne ustanove niso še poskrbele za učinkovit projekt za oskrbo terminalnih bolnikov, velike, zlasti organizacijske težave pa se pojavljajo tudi na področju preventive.
Služba, ki izvaja testiranje, zaposluje trenutno le dve bolničarki, ki sta v preteklem letu opravili več kot sedemsto testov, poleg tega pa skrbita tudi za informacije in za izide testiranj. To delata brez pomoči zdravnika in pi-shologa, poudarja v tiskovni noti še Omero.
Svetovalec Hrasta nadalje poziva župana Riccarda Illyja, naj v okviru konference županov predlaga rešitev navedenih problemov, ki bremenijo bolnike in njihove družine. Temu naj dodamo, da je občinski odbor pred nedavnim osvojil stališče o teh aktualnih problemih, ki ga je predložil prav svetovalec
Omero. Obljubam naj sedaj končno sledijo dejanja.
Jutri razprava o Listi za Trst
Krožek »Ercole Miani« prireja jutri ob 17.uri v hotelu Savoia peto srečanje o tržaški zgodovini v obdobju 1945-1995. Tokrat bo na vrsti soočenje na temo : Lista za Trst med protestom in konservativnostjo.
Uvodno poročilo (debato bo vodil Maurizio Fogar) bo imel Giulio Erco-lessi, ki je bil v vročih letih nastanka melonarskega gibanja občinski svetovalec radikalne stranke, o tem pa bodo govorili tudi pokrajinski predsednik DSL Claudio Tonel, deželni svetovalec LpT Gianfranco Gambassini ter Luigi Rovelli, nekdanji socialist, ki je sedaj eden od vodilnih funkcionarjev družbe ACEGAS. )utrišnje srečanje se obeta zelo zanimivo, saj je bila Lista za Trst hočeš nočeš protagonist burnega tržaškega političnega življenja po podpisu Osimskega dogovora.
Letošnji pust je ponoči izgorel v svoji najdaljši in najbolj pričakovani noči. Pustna slavja so se ob glasbi, plesu in v znoju zavlekla v jutro, danes pa bodo dočakala še običajni podaljšek s pustnimi pogrebi.
Pustni torek je bil v dopoldanskih in popoldanskih urah v domeni najmlajših. Otroci in učenci so prišli ošemljeni v vrtce in šole, popoldne pa so se udeležili rajanj in veselic po društvih. Popoldne se je razživelo tudi mestno središče. Na tisoče pustnih veseljakov se je udeležilo sprevoda ob 7. tekmovanju rajonov za mestno lovoriko, ki je od Stare mitnice krenil do Korza, Borznega trga in Trga Unita. V sprevodu so sodelovali posamezni rajoni z alegoričnimi vozovi, krajevna društva in rekreacijska središča. Prvo mesto je osvojil rajon Sv. Alojzija z vozom o Maastri-chtovi Evropi, drugo je pripadalo Naselju sv. Sergija s vozom o formuli ena, tretje mesto pa so si delili Carbola, Rojan in Sv. Sobota.
V večernih urah so prišli na račun še starejši. V Bregu in Krasu so priredili pustovanja po društvih. Živobarvno okinčane dvorane so zaživele v ritmu veselih pesmi, petja in plesa. Zabave ni manjkalo, in prav je tako, saj se z današnjim dnem po razposajenem pustu začenja spokojni post.
Pustni pogreb na Kontovelu
Pustni podložniki se bodo danes poslovili od svojega kralja. Na Krasu bo najbolj žalostno na Kontovelu, kjer bo vdova Neža Zeljeto-va pospremila na zadnjo pot na Mlako svojega letošnjega soproga Tinjeta in s tem obnovila sedaj že 30-letno kontovelsko pustno-po-grebno tradicijo.
Od pusta se bodo poslovili tudi v Boljuncu, kjer bodo kralja šaljivcev ponovno spustili s svojim Boljunikom v vesolje. Drugi takšne pogrebne svečanosti bodo še v številnih drugih vaseh in mestnih predelih: v Miljah, v Skednju, pri Sv. Ivanu in drugod.
Na slikah: zgoraj nastop skupine VZS M. Cuk, Milkovič, centra Sesljan in CEM s svojimi Gradovi v oblakih v mestnem sprevodu v Trstu; v sredini malčki, ki so se udeležili rajanja v Mačkoljah; spodaj veselo pustovanje otrok v Lonjerju
Pust v Boljuncu
Lepo, skoraj pomladansko vreme, veliko obiskovalcev in prijetno razpoloženje so bile sestavine uspelega boljunskega pustnega recepta. Prizadevnim organizatorjem je v petih dneh pustovanja v velikem šotoru priskočilo na pomoč pri delu kar 180 vaščanov.
Odziv pustnih privržencev je bil res velik, še zlasti v soboto in v torek pa je na plesišču kar primanjkovalo prostora.
Neutrudni godci in lepo število škr-mat je včeraj z obhodom vasi prineslo pustno razpoloženje v vsako hišo in obenem razveselilo spremljevalce pustnega sprevoda. V Veliki u’lci so na poseben način počastili domačinko Zoro Bandi, ki bo letos praznovala 100. rojstni dan.
Prijetno presenečenje za nešteto kilogramov fižola v solati, ki ga od vedno ponujajo Kudrovi lačnim veseljakom, je doživel Rino Kuret. Pred dvema letoma je namreč »razpisal ne-tečaj« za najboljšo himno fižolu. Na letošnji pustni torek se mu je želja izpolnila. Himna »ud fžula« je naslov izvirne pesmi, čigar besedilo je napisala Nadja Švara, uglasbil pa jo je Edvin Križmančič. Za krstno izvedbo pa ni bilo boljšega prostora kot Kudrovo dvorišče.
Danes bo končno pusta konec. Ob 15. uri bo krenil sprevod žalujočih svojcev v spremstvu godbe Long Zlunk z Jame na Gorico, kjer bo čakal sputnik Boljunik.
Uradni metereolog bo najprej posredoval vremensko napoved, prisotne pa bosta pozdravila pustni predsednik in njegova soproga. Sodnik bo nato prebral dolgo oporoko. Zvedeli smo, da bo marsikoga zbodla, saj so se v pustnem času zvrstili najrazličnejši do-
godki omembe vredni.
Prav zato vabimo k veliki udeležbi, saj vsi tisti, ki bodo imenovani se lahko le danes pritožijo in obtožbe zavrnejo, v nasprotnem primem pa bomo morali molčati naslednjih 365 dni.
Ko bodo prižgali Boljunikove motorje in ko se bo iz izpušne cevi valil gosti dim, bo Lovre, privezan na grozd pisanih balonov poletel visoko v veselje.
(soso)
PREDAVANJE V DSI
r NA ODDELKU ZA SLAVISTIKO -n
VCERAJ-DANES
Boj tigrovcev na Primorskem
Primerjava med eksodusoma iz Istre in Sudetov
Predstavitev knjige Mire Cenčič
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek, 23. t.m., svoj redni tedenski večer posvetilo zgodovini narodnoobrambne organizacije TI-GR. Srečanje je bilo namreč posvečeno predstavitvi knjige Mire Cenčič TIGR, ki obravnava delovanje ter organizacije na Krasu in v Vipavski dolini. Poleg avtorice sta bila prisotna Se predsednik Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Karlo Kocjančič in tigrovec Ciril Kobal (na sliki - f. KROMA). Gostom je prisluhnilo res številno občinstvo, kar potrjuje, da med našimi ljudmi vlada veliko zanimanje za to obdobje naše polpretekle zgodovine.
Najprej je Karlo Kocjančič orisal delovanje in cilje društva TIGR, ki si prizadeva osvetliti zgodovino te organizacije in ovrednotiti njeno vlogo in pomen, ki sta bila v obdobju komunističnega sistema v Sloveniji premalo omenjena. Nova slovenska država, je dejal Kocjančič, na to gleda drugače, saj se postavljajo obeležja in spomeniki v prisotnosti predstavnikov države.
Avtorica Mira Cenčič je v svojem posegu orisala vsebino knjige in poudarila, da je za tigrovce, v glavnem mlade ljudi, bilo vodilo za spontan upor proti raznarodovalni politiki fašistične Italije le zvestoba in ljubezen do lastnega naroda, ki sta presegali različna strankarska in politična prepričanja. Tigrovski duh in ideali so potrebni
in aktualni tudi v današnjem času, saj smo Slovenci, vsaj na severu in zahodu, še vedno ogroženi. Varovanje slovenske kulture in zemlje, je še dejala Cenčičeva, ni ne fobija in niti nacionalizem, temveč le patriotizem, ki nam pomaga preživeti kot narod.
Ciril Kobal pa je podal pričevanje o osebnem doživljanju tistih časov. Kot italijanskega vojaka so ga, kot mnogo drugih slovenskih fantov, med 2. svetovno vojno v Afriki ujeli Britanci. Vstopil je naprej v jugoslovansko kraljevo vojsko, nato pa v partizanske enote. Kobal je pri tem poudaril vlogo, ki jo je takrat imel prof. Ivan Rudolf, ki je v britanskih ujetniških taboriščih zbiral primorske Slovence in jih pridobival za jugoslovansko vojsko. Prav prof. Rudolfu (ki je v Egiptu tudi urejal list Bazovica), je še dejal Kobal, je treba biti hvaležen, da se je okoli 35.000 ljudi odločilo za vstop v Prekomorske bri-
gade, ki so potem prispevale k zmagi nad okupatorjem in k osvoboditvi domovine.
Predstavitvi je sledila živahna razprava. Najprej so razni diskutanti želeli slišati iz ust Cirila Kobala čimveč spominov na doživetja v tistih letih. Nato je bil govor o odnosih med organizacijo TIGR ter kraljevino Jugoslavijo pred in komunistično Jugoslavijo po 2. svetovni vojni. V obeh obdobjih tigrovci niso imeli lahkega življenja, saj so jih povečini izrabljali, po vojni pa, kljub njihovemu prispevku v narodnoosvobodilni borbi, jim niso priznali vloge, ki so jo odigrali. Med drugim je treba omeniti tudi to, da so prisotni poudarili, da je Italija začela z raznarodovalno politiko v naših krajih že pred uveljavitvijo fašistične diktature Taka politika, je bilo še rečeno, se je nadaljevala tudi po 2. svetovni vojni in je prisotna še danes, čeprav v drugačni obliki. (iž)
Predavanje inž. Petra Merkuja Predstavil ga je prof. Pirjevec
Včeraj je na oddelku za slavistiko in balkani-stiko filozofske fakultete tržaške univerze inž. Peter Merku predaval o primerjavi med eksodusom iz Istre in iz Sudetov po 2. svetovni vojni. Inž. Merku je v bistvu ponovil predavanje, ki ga je imel 16. t. m. v Društvu slovenskih izobražencev, za študente, ki sledijo predavanjem zgodovine slovenskih dežel (o predavanju v DSI je Primorski dnevnik že poročal).
Predavatelj, ki ga je na začetku predstavil prof. Jože Pirjevec, je orisal razlike in podobnosti med obema eskodusoma, od števila ljudi, ki so to doživeli, do ubojev, nasilja, kompenzacije izgubljenega premoženja (za istrske begunce) in zaplembe (za sudetske Nemce) pa do odnosa do teh dogodkov, ki ga imata Italija in Nemčija oz. organizacije istrskih in sudetskih beguncev. Kljub temu namreč, da so sudetski Nemci v primerjavi z istrskimi begunci pretrpeli mnogo več, nemška stran vedno upošteva dejstvo, da je šlo za posledico nemške nacistične politike. Takega civilnega poguma pa ni mogoče zaslediti na italijanski strani.
Pobude za Cilj 2 Evropske unije
Jutri bo v konferenčni dvorani Znanstvenega parka pri Padričah posvet o pobudah, ki so povezane z uresničevanjem t.i. Cilja 2 Evropske unije v Furlaniji-Julijski krajini. Kot je znano, je evropski program, znan pod geslom Cilj 2, namenjen spodbujanju gospodarskega razvoja na območjih industrijskega zastoja, deželna uprava FJK pa je poverila padriškemu Znanstvenemu parku nalogo, naj pripravi ustrezne predloge za deželno raven. Prav o teh bo tekla beseda na četrtkovem posvetu.
Znanstveni park je izdelal predloge, ki gredo v tri temeljne smeri, in sicer v smer razvoja inovacij, v smer širjenja in prenosa inovacij ter v smer strokovne priprave ustreznega osebja. O tem bodo na posvetu poročali Paolo Catapan, Gianfranco Paulatto in Lorella Cucit. Na srečanju pa bodo govorili še predsednik Znanstvenega parka Lucio Susmel, njegov ravnatelj Mirano Sancin, deželni odbornik za evropske zadeve Isidoro Gottardo in drugi. Posvet se bo pričel ob 9.30 in končal predvidoma ob 13. uri.
Sirovicheva knjiga na Kontovelu
V ponedeljek so v prostorih Društvene gostilne na Kontovelu na pobudo krožka Niccolo Tomma-seo predstavili knjigo Livia Isaaka Sirovicha »Cime irredente - un tempestoso caso storico alpini-stico«. O knjigi, ki je prejela vrsto nagrad in priznanj, so spregovorili zgodovinar Teodoro Sala, devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci in novinar Roberto Cannalire. N.L.
________POGOVOR S TAMARO STANESE_
Glasba največja ljubezen
Slovenci smo znani kot dobri pevci. Mi zamejski Slovenci to potrjujemo, saj imamo vrsto zborov in skupin, ki se na raznih ravneh, na deželnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih izkazujejo s številnimi visokimi priznanji.
O Tamari Stanese, ki je sicer napovedovalka na slovenski tržaški radijski postaji, smo v našem dnevniku že pisali, in sicer o njeni dejavnosti kot zborovodkinji. Tudi tokrat bomo pisali o njej, pa o vokalni skupini »Musiča noster amor« in Ženskem pevskem zboru GM, saj vodi oba prav naša tokratna intervjuvanka.
Obe skupini sta namreč prejeli nova priznanja in nagrade. V nedeljo so v Kopru nagrajevali na posebnem koncertu zmagovalcev radijskih posnetkov iz lanskoletne revije »Primor-
ska poje«, kar štiri zbore in eno folklorno skupino. Nagrajenci so Mešani zbor Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič, Folklorna skupina iz Istre, Akademski pevski zbor Vinko Vodopivec in Ženski pevski zbor GM iz Trsta ter že imenovana vokalna skupina »Musiča noster amore«.
V zadnjem času so dobili toliko priznanj, da pravzaprav nismo vedeli, kje in kako bi pogovor začeli.
»Res smo imeli bogato in uspešno sezono, tako z Ženskim zborom kot z vokalno skupino. Lani aprila smo z zborom nastopile na tekmovanju pevskih.zborov v Mariboru in za las (za en sam glas) nisno dobile zlatega odličja. Pa smo bile vseeno zadovoljne. Potem smo v novembru nastopile na Reviji zborov v Arezzu in prejele drugo in tretjo nagrado, pač po kategoriji, v katero smo bile uvrščene«.
Zenski zbor GM deluje leto in štiri mesece. Ima vaje enkrat tedensko ter šteje sedaj okrog 20 pevk, starih od 19. do 40. leta. Imel je že nastope doma, na Koroškem in v Sloveniji, v svojem repertoarju pa ima pesmi od renesanse, romantike do sodobne glasbe.
Vokalna skupina, ki so jo, do pred nedavnim, sestavljale štiri pevke (vse študirajo petje na
Glasbeni šoli) se je sedaj skrčila na tri pevke: Tamaro, ki jih vodi, Martino Feri in Natašo Grego-ri. Silvio Mosco, ki je bila zaradi drugih obveznosti primorana skupino zapustiti, bo že v kratkem nadomestila druga altistka. Imena nam Tamara zaenkrat ni zaupala. Skupina deluje tri leta. Prvi dve leti jo je vodil prof. Janko Ban, potem je vodstvo prevzela Tamara.
22. marca bo skupina nastopila v sklopu revije »Primorska poje« v Gorici, 5. aprila pa bo Ženski zbor nastopil v Vipavi.
»Ce smo že začele razgovor o nagradah, potem naj povem, da smo lanskega julija sodelovale na Mednarodnem tekmovanju zborov Seghizzi v Gorici in smo zasedle v svoji skupini prvo mesto. Potem smo prejele tudi posebno nagrado RAI za izvedbo skladb
Merkuja in Sofianopula.«
Tamara Stanese, ki je študirala violino in klavir, sedaj pa se uči tudi solopetja, je v ponedeljek, 16. februarja nastopila tudi na tekmovanju regijskih glasbenih šol Slovenije v Postojni. Tudi tu je dobila zlato odličje s svojim nastopom, v katerem so bile skladbe VVolfa, Schuberta, Mendelsohna, Kogoja, Mozarta in Verdija.
»S svojim delom na radijski postaji sem zelo zaposlena. Moja ljubezen pa ostaja glasba. Njej se predajam z vso dušo in moje pevke to občutijo in sledijo mojim napotkom s prav takšnimi občutki in čustvi. Želim si samo, da bi nadaljevala z delom in seveda, da bi dosegala tudi uspehe. Pa hvala vam za vašo pozornost,« nam je Tamara dejala ob koncu razgovora.
Neva Lukeš
Danes, SREDA,
25.	februarja 1998
TATRAS
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 17.46 - Dolžina dneva 10.55 - Luna vzide ob 5.55 in zatone ob 16.24
Jutri, ČETRTEK,
26.	februarja 1998
MATILDA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1028 mb raste, veter 33,1 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ilaria Gnesda, Giulia Fumich, Lucia Alberti, Aliče Mar-cori, Giovanni Petronio.
UMRLI SO: 86-letna Ludmilla Cerkvenik, 61-letna Elda Seghina, 77-letni Francesco Luppi, 80-letni Vittorio Volpe,
86-	letna Vida Bandelli,
87-	letni Daniele Sancin, 69-letna Alda Gherbaz, 84-letni Angelo Tomasi, 71-letna Regina Radin, 75-letni Luciano Nafessi, 74-letni Dario Benčič, 89-letni Angelo Devescovi, 67-letna Loredana Rullo, 67-letna Annamaria Marin, 88-letna Maria Zubin, 86-letni Pio Rocchi.
□ LEKARNE
Od ponedeljka, 23. do sobote, 28. februarja 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. delFOrologio 6 (začetek UL Diaz - tel. 300605), UL Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
Prosek	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. delFOrologio 6 (začetek Ul. Diaz), UL Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Prosek	(tel.
225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.20,	20.15,	22.15
»Harry a pezzi«, r.-i. Woody Allen, i. Demi Moore, Robin VVilliams.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 15.15, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
ENCELSIOR - 16.00, .18.05,	20.10,	22.15
»Alien, la clonazione«, r. Jean Pierre Jeunet, i. Sigourney VVeaver, Wi-nona Ryder.
AMBASCIATORI -15.20, 18.40, 20.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »II collezionista«, i. Morgan Freeman.
NAZIONALE 2 - 15.30, 18.30, 21.45 L’uomo del giorno dopo«, i. Kevin Kostner.
NAZIONALE 3 - 15.30,
17.45,	20.10,	22.30
»»Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nicholson.
NAZIONALE 4 - 15.30 »La Sirenetta«, risanka; 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Selleck.
MIGNON -	16.00,
18.05, 20.15, 22.30 The Jackal«, i. Bruce VVillis, Richard Gere.
CAPITOL -	17.30,
19.45,	22.00 »II quinto elemente«, r. Luc Besson, i. Bruce VVillis.
ALCIONE -	17.00,
18.40, 20.20, 22.10 »Mi-ster Bean - L’Ultima cata-strofe«. Komični film.
ni PRIREDITVE
IGRALKA MIRANDA CAHARIJA podaja na vseh osnovnih šolah in vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva pravljico Hansa Ch. Andersena PALČIČA. Delo je dramatiziral in režiral Mario Uršič, za sceno je poskrbela Kata Kozlovič. Predstava želi vzpostaviti direkten kontakt s svojimi malimi gledalci, saj uporablja razred kot scenski prostor in predmeti iz vsakdanjega življenja postanejo gledališki rekviziti. Da bi se otroci čimbolj vživeli v dogajanje, so organizatorji predhodno posredovali šolnikom kratko pesmico, s katero bi s »Palčico« peli in z njo podoživeli zgodbico.
KD LIPA - BAZOVICA vabi jutri, 26. t. m., ob
20.30	v Bazovski dom na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Gostovali bodo: skupina Metronom z lepljenko »Kaj bi bilo sonce brez ljudi« in har-monikaš Maurizio Mar-chesich. Priložnostno misel bo podala Matejka Gr-gič.
AMATERSKI ODER JAKA STOKA s Proseka-Kontovela vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 28. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
S______________IZLETI
SKD	GEROVLJE-
MAVHINJE organizira 1. 3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291476 od 20. do 21. ure do petka.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. marca ob priliki Zamejskega prvenstva avtobusni izlet na Zonco-lan. Vpisovanje še danes, 25. t. m. na sedežu kluba od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 299573 in 226271.
HI ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev, 27. februarja 1998 za učno osebje otroških vrtcev, nižjih in višjih srednjih šol in za upravno, tehnično in pomožno osebje ter 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih šol in za vodilno osebje.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
lUmtM® ®[L1[d)zŽ\L[IB©1
Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane BratuZ Terrence Mc Nally
MASTER CLASS
Režija VITO TAUFER
PREMIERA
V	petek, 27. februarja ob 20.30 RED A
PONOVITVE
V	soboto,	28. februarja	ob 20.30	RED B
v nedeljo,	1. marca	ob 16.00	RED C
v sredo,	4. marca	ob 20.30	RED D
v Četrtek,	5. marca	ob 20.30	RED E
v petek,	6. marca	ob 20.30	RED F
OBVESTILA
LONJERSKI PUSTARJI
bodo žalovali za svojim pustom danes, v sredo, 25. 2. Ob 19.30 bo pogrebni sprevod krenil iz društva.
TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON - vedno bolj se Čuti potreba po rednem slovenskem tečaju za zaročence. Zato bo tudi letos priprava na zakon za vse tiste, ki se želijo poročiti v cerkvi. Skupno bo šest srečanj. TeCaj pripravlja MarijaniSCe v okviru Duhovske zveze in ga vodi g. Tone BedenčiC. Srečanja bodo vsako sredo z začetkom ob 20.30 v Marija-niscu. Prvo srečanje bo danes, 25. t. m., zadnje pa v sredo, 1. aprila. Predavali bodo dr. Zvone Strubelj, zdravnica Mirjam Lisac, pedagog prof. Anton Ciglar, psiholog Viljem SCuka, zakonca Lajovic in voditelj tečaja Tone Bedencic.
SK DEVIN vabi vse elane, da se udeležijo Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo na Zoncolanu v nedeljo, 1. marca. Prijave tajništvu, na tel. St. 2916004 do 21. ure 26. t. m.. Obvezna udeležba!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Kras vabi elane in simpatizerje na sestanek, ki bo jutri, 26. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu na temo Priprave na pokrajinsko programsko konferenco.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Skedenj-Carbola vabi elane in simpatizerje na sestanek, ki bo jutri, 26. t. m. ob 17. uri na sedežu krožka (Ul. S. Lorenzo in Selva 4) na temo Priprave na pokrajinsko programsko konferenco.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje 44. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 27. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20/11 v Trst. Vabljeni elani društva.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA vabi elane na OBČNI ZBOR v petek,
27.	t. m. ob 18.45 v prvem ter ob 19.15 v drugem sklicanju v Čitalnici NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1.
SKD TABOR Opčine, Prosvetni dom - v soboto,
28.	februarja 1998 ob 20. uri OB DNEVU KULTURE vabimo vas, da skupaj proslavimo teh NAŠIH PRVIH 30 LET v filmu, besedi in pesmi.
SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 28. februarja t.l. bo na vrsti srečanje z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanji predvidevata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v tržaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od
KD F. PREŠEREN in PUSTNI ODBOR iz Boljunca
vabita danes, 25. t. m. ob 15. uri na boljunško Gorico
NA IZSTRELITEV PUSTA V VESOLJE Z RAKETO
10. do 16. ure, tel. 635626).
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 28. februarja na predavanje na katerem bo Niko Tul predstavil RAČUNALNIŠKE MREŽE IN NOVE ELEKTRONSKE MEDIJE. Začetek ob 18.30.
KRIŠKI JUSARSKI ODBOR vabi elane na sečnjo suhih borov v kriškem gozdu, dne 28. t. m. ob 8. uri. Zbirališče pri spomeniku NOB.
KD FRAN VENTURINI
obvešča cenjene elane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim umikom: torek od
16.30	do 18.30, Četrtek od
19.30	do 20.30 in sobota od
14.30	do 16.30.
SLOVENSKI TRŽAŠKI
SLIKAR IVO PETKOVŠEK razstavlja svoja dela v Tržiču, na Soli G. Randac-cio, v Ul. Canaletto 10, do 28. t. m. Obisk je možen ob urah pouka vsak dan razen nedelje.
PD MACKOLJE prireja v torek, 3. marca predstavitev knjige z naslovom POLITIČNI CIKLON NAD ISTRO izpod peresa g. Milana Gregoriča. O Istri in vsebini knjige bo govoril sam avtor, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Vabljeni!
KRUT obvešča, da se bodo 3. marca začele tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, v uradnih urah. Tel. št. 360072.
SKD BARKOVLJE prireja na sedežu Sirene v sredo, 4. marca t. 1. okroglo mizo na temo POGREBNO DRUŠTVO ARIMATEJ. Predavatelj Vojko Svagelj. Začetek ob 20.30.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA prireja posvet VSEBINSKA IN FINANČNA PERSPEKTIVA KULTURNIH USTANOV SLOVENCEV V ITALIJI. V Trstu, 6. marca 1998 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ZENA. Večerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. St. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure.
VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in Četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje šole »Igo Gruden« -Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13. marca.
SREDNJA SOLA IGO GRUDEN NABREŽINA obvešča, da je Se ves mesec februar v trgovinah COOP v teku pobuda »Računalnik
Danes, v sredo, 25. februarja ob 14.30 bo
PUSTNI POGR6B
Zbirališče pri društveni gostilni na Kontovelu
Eliji se je pridružil bratec
Rafael
Srečnim starSem Ilea-ni in Tomažu prisrčno Čestita
kolektiv NTKB
za šole« za nabavo računalnika in računalniške opreme z nabirko odrezkov »BUONO ESEMPIO«. Kdor razpolaga s temi odrezki, jih lahko prinese na šolo ali pa jih izroči učencem najkasneje do 20. marca"! Za morebitne informacije se lahko obrnete na tajništvo šole (tel. 200321).
ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešCa, da je ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici št. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih igčr. Laboratoriji bodo strukturirani tako, da bodo v otrokih sprožili bodisi medsebojno komunikacijo kot tudi uresničitev individualnih potreb. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI
Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
KRUT prireja 10-dnevno bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. do 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone
8,	vsak dan razen sobote, od
9.	do 13. ure. Tel. St. 360072.
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
KMEČKA ZVEZA obvešCa svoje elane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. me. Ob sobotah so uradi zaprti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. NateCaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/ skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do sobote od
10. do 15
ure
naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; HI. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
TECAJ TELESNE GOVORICE in zaznavanja. Trst, 13., 14. in 15. marec. Tel. prof. Rupel, 0481-81827.
ZA KNJIGOVODSTVO
in uradniška dela nasplošno, nujno išCemo mlado dekle ali fanta z opravljenim vojaškim rokom, brez delovnih izkušenj. Zaželje-no uspešno opravljena matura na trgovski šoli, poznavanje komputerja, hitro dojemanje in splošna volja do dela. Popolni, roCno napisani curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Albatros«.
NUJNO IŠČEMO pridno in simpatično dekle, lepe zunanjosti za prodajo v trgovini z oblačili. Delovne izkušnje niso potrebne, prednost predstavlja dokončana višja srednja šo-'■ po možnosti trgovska.
la
Popolni, ročno napisani curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod Šifro »Red star«.
PRODAM hišo na Krasu. Tel. 0431/968777.
PRODAM Tvvingo, full optional v odličnem stanju, letnik ’94 (oktober). Tel. na št. 421412 v večernih urah.
VINOGRAD dajem v najem. Tel. na št. 231578.
NUDIM pomoC v gospodinjstvu. Tel. 0038667-42250.
PODJETJE, ki deluje na področju specializiranih storitev zaposli tajnico z odličnim znanjem slovenščine in italijanščine, z organizacijskimi sposobnostmi, dinamično in vedrega značaja. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Dinamična«.
V CENTRU NABREŽINE oddamo v najem vpeljan bar-tobakarno-pro-dajalno Časopisov. Za informacije tel. na št. 4200278 ali 200219.
PRODAM Mazdo 323 F, letnik ’92, 70.000 km, edini lastnik, nepoškodovano, Črne barve, klimatska in stereo naprava, rtove gume, za 11.500.000 liH.Tel. (0481) 32033 od 12.30'' 13.30.
VPELJANO trgovsko podjetje išče predstavnika za Furlanijo-Julijsko krajino. Nudi vzorčno blago, provizije in plačilo stroškov. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Predstavnik«.
PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, 54.000 prevože-
nih km, v dobrem stanju. Tel. 410476.
KMEČKI TURIZEM
Gruden - Žbogar (Samator-ca 47) obveSCa, da je spet odprt ob četrtkih in petkih zvečer in ob sobotah in ne-
deljah. Tel. št. 229191.
ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 64, ima osmico odprto Se do 5. marca.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padrice 193.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
PRISPEVKI
V	spomin na Borisa Kralja, ki bi danes dopolnil 30 let, se ga spominjajo starši in sestra Sonja ter darujejo 50.000 lir za Godbo Viktor Parma.
V	spomin na moža in očeta Maria Vatovca darujeta žena Anica in hčerka Bojana 100.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine.
Namesto cvetja na grob Flavia Macorja darujeta Maruška in Samo Ferluga 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine.
Nosilci krste pokojne Jušte Furlan vd. Colja darujejo 200.000 lir za tabornike Rodu modrega vala.
V	spomin na Marijo Škabar daruje družina JurinCiC (Repen 46) 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Miroslava Renarja daruje nečakinja Alenka 100.000 lir za SKD Grad Bani.
Namesto cvetja na grob Miroslava Renarja daruje Katrla Ban 20.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih.
V	spomin na Miroslava Renarja darujeta Zorka in Neva Husu 50.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih.
Namesto cvetja na grob Mirka Renarja darujeta Stanko in Marica 30.000 lir za Zadrugo Ban.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar daruje družina PuriC (Repen 97) 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Justo Furlan vd. Colja darujeta Nada
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
in Nini Furlan 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Juste Furlan vd. Colja darujejo Marija, Zofka, Karlo in Milka 80.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Justo Furlan vd. Colja daruje družina 150.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na brata Ivana Kapun darujeta sestra Dragica in brat Lojzi z družinama 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku, 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Martini in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame
Katja, Stojan, Barbara in Lidia
Ob izgubi drage Elde sočustvujeva z Etom, Majo in Martino Rafko in Nadja.
t
Zapustila nas je naša draga
Elda Šegina por. Ukmar
Žalostno vest sporočajo mož Cveto, hčeri Maja in Martina, mama Marija, brat Dino s Tiziano, taSCa Vanka ter ostali sorodniki
r Pogreb bo v petek, 27. t. m. ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev.
. Posebna zahvala dr Bo-niniju, dr. Lupincu in ostalim zdravnikom ter osebju III. medicinskega oddelka.
Trst, Prosek,
25. februarja 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob prerani smrti predrage Elde izrekamo iskreno sožalje
tašča Vanka, svak Danilo z ženo Danilo, svakinja Vanka z možem Francom
Žalujejo po dragi Eldi
in sočustvujejo z družino
teta Guerrina, VValter, Sonja, Jan in Nedjalko
Dragi teti v spomin
Nelida, Ana, Barbara, Isabella, Ombretta, Ilonka, Matija
Ob bridki izgubi drage Elde sočustvujejo z družino
Magda, Marjan, Drago, Milva in Mara
Elda, za vedno boš v našem spominu
Anica, Nadia in Elena z družinama
Draga Elda, ostala boš vedno v naših srcih
teta Neva, Elizabeta in Robert z družinama
Dragi Eldi pozdrav, domačim sožalje
Sonja, Marjana, Andro in Luka
Z Martino, Majo in Cvetom sočustvujejo
Sandra in Matija z družinama
Objokujemo drago Eldo
in izražamo Cvetu, Maji, Martini, mami Mariji in Dinu iskreno sožalje
vsi Joganovi
Ob prerani izgubi drage Elde izrekamo Cvetu, Martini in Maji globoko sožalje
Borut, družina Pahor in družina Švara
Ob izgubi drage Elde sočustvujeta s svojci
Lijana in Giorgio
S Cvetom, Majo in Martino žalujejo
Giovanni, Milli in Beti
Zadnji pozdrav dragi Eldi
Vida, Dario, Marko in Rado
Ob težki prerani smrti drage Elde, izrekamo Cvetu, Maji, Martini ter ostalim svojcem naše občuteno sožalje
VVilma, Sergio, Franka, Mauro, Norma in Maurizio
Ob težki prerani izgubi drage Elde izreka svojcem iskreno sožalje
družina Pavlica
Ob izgubi drage žene in mame Elde izreka odbornikoma Cvetu in Maji občuteno sožalje
Slovensko zdravniško društvo iz Trsta
S težkim srcem žalujejo z vami
Guido in Laura, Marino in Tanja
Zdadnji pozdrav Eldi
Adriana in Gušto
Od drage Elde se z žalostjo poslavljamo
prijatelji Devan in Gracijela, Ivan in Ana, Lida, Lucio in Neva, Marjuča, Miriano in Nora, Pavel in Maja
Cvetu, Maji in Martini, mami Mariji in bratu Dinu naše občuteno sožalje.
S prizadeto družino sočustvujemo
Tatjana in Jožko, Peter s Claudio, Ivana z Markom in Veronika
Ob izgubi drage Rožalije izrekajo sestri Jolandi in prizadeti družini iskreno sožalje cerkvene pevke iz Boljunca
SEZONA TEATRA LA CONTRADA / KOMEDIJA S ŠČEPCEM ČRNEGA HUMORJA
Salemme s »snegom« ponovno navdušil
Delo so v Trstu že predstavili pred dvema letoma
Polna dvorana nasmejanih gledalcev ob predstavah v okviru abonmajske sezone tržaškega gledališča La Contrada je sicer že dolga leta nekaj povsem običanje-ga, kljub temu da je bilo v petek zvečer ob predstavitvi komedije ...e fuori nevica! (...in zunaj sneži!) vsestranskega neapeljskega gledališčnika Vincenza Salem-meja čutiti dodatni naboj odobravajočega navdušenja; med občinstvom je bil marsikdo tudi nadvse presenečen nad izrednim talentom zanj nepoznanega avtorja, kar je res čudno, saj delo za Trst ni novost - pred dvema letoma so ga namreč že uprizorili prav v dvorani Cristallo med prvim festivalom sodobnega italijanskega gledališča, nedavno so ga predvajali tudi po drugi televizijski mreži RAI v okviru gledališču posvečenega niza, ki je na sporedu ob sobotah, sicer dokaj pozno ponoči, tako da ga marsikateri ljubitelj gledališča žal zamudi.
V komediji nastopajo trije bratje: povprečni glasbenik Enzo, ki je še mlad odšel od doma zlasti v begu pred odgovornostjo, uradnik v menjalnici Stefano, ki ima nasprotno še pretiran čut odgovornosti, in psihično prizadeti Cico, ki dozdevno živi v povsem neresničnem svetu, kot ga ustvarja od trenutka do trenutka v lastni domišljiji, ko je srečen pa veselo izjavi: »Zunaj sneži!«, pa čeprav to ni res, zlasti avgusta v Neaplju. Mati je pred kratkim umrla in je zapustila vsakemu od sinov tretjino premoženja, pod pogojem, da ostanejo skupaj in da Enzo in Stefano skrbita za ubogega Cica. Prva
dva pa hočeta brata spraviti v kliniko, saj bi se Enzo rad vrnil k svojem življenju brez odgovornosti, medtem ko se hoče Stefano poročiti in rešiti skrbi za brata, ki mu je treba kuhati gore krompirjevega pireja, zlasti pa mu slediti v domišljijskem svetu in se vživljati v različne like iz tega sveta; v kontrolorja na žičnici za Vezuv, v policijskega agenta, v natakarja v piceriji... Pa še nevaren je Cico, zlasti ko potegne iz žepa nabito pištolo, poleg tega čudno namiguje, da je bolni mami preveč prizadevno lajšal bolečine z morfijem. Kljub Enzovem in Stefanovem prizadevanju se stvari zasukajo tako, kot hoče Cico, ki se verjetno še najbolj zaveda, kakšen je resnični svet.
Predstava s pridihom črnega humorja, sloni na številnih komičnih domislicah, v katerih je čutiti
globoko poznavanje neapeljske gledališke tradicije. Avtor in režiser Vincenzo Salemme, ki tudi nastopa v vlogi neodgovornega En-za, je vsakemu# o d nastopajočih odmeril veliko priložnosti, da zablesti z lastnimi gagi in si prisluži aplavz ob odprti sceni. Nando Paone kot Cico sproža vrsto komičnih situacij, Carlo Bucirosso kot Stefano je predstavnik vseh pretirano resnih možicev. Tudi Maurizio Casagrande, ki nastopa v kratki vlogi notarja, izvabi salve smeha, ko skuša Enza in Stefana prepričati, da ni Spanec (na sliki, z leve, Casagrande, Bucirosso, Salemme in Paone).
Komedijo, ki bo na sporedu v tržaškem gledališču Cristallo do nedelje, 1. marca, dopolnjujejo scenografija Tonina Peste, kostumi Silvie Polidori in scenska glasba Antonia Boccie.	(bov)
______RAZISKOVALNO DELO__
Novi publikaciji ustanove SLOPI
O vidikih manjšinske problematike
Slovenski raziskovalni institut je objavil v zadnjih tednih dve novi publikaciji. Ena izmed dveh sodi v serijo zvezkov. Gre za zadnjega izmed skupine, ki nosi naslov Podoba našega otroka. Psihopedagoška služba v Trstu je pred leti nastavila raziskavo o značilnostih slovenskih osnovnošolskih otrok v različnih okoljih, v katerih se vzgajajo in izobražujejo: Trst, Slovenija, Gorica, Porabje, Koroška, Benečija. Zadnja je bila na vrsti Argentina, kjer se otroci slovenskih ali mešanih družin v nekaterih središčih redno učijo slovenščine in socializirajo v tem jeziku tudi v okviru drugih dejavnosti.
V tem zadnjem zvezku sodeluje vrsta avtorjev iz zamejstva, Slovenije in zdomstva, ki se spoprijemajo s pojavom kakovostnega ohranjanja slovenščine v tretji in četrti generaciji slovenskih izseljencev v Argentini.
Druga knjiga iz novejše serije SLOKI pa je hkrati prva od diplomskih nalog slovenskih študentov, ki obravnavajo manjšinsko problematiko v širokem pomenu tega pojma in za katere je Inštitut odločil ali pa še bo, da jih ustrezno skrajšane tiska. Knjiga nosi naslov Jezik pravnih aktov: uporaba manjšinskih in tujih jezikov v kazenskem postopku in je, kot povedano, skrčena diplomska naloga Mitje OzbiCa. V njej najdemo pregledno raziskavo o pravicah do uporabe manjšinskega jezika v italijanskem pravu. Ker je poleg izčrpne slovenske obnove vsebine knjiga napisana v italijanščini, bo z njo mogoče informirati večinske strokovne kroge o tem, kar italijansko pravo doslej že omogoča na tem področju.
Naslednja knjiga iz serije diplomskih nalog bo obravnavala ureditev in upravljanje jusarksih površin na Krasu. Izšla bo v marcu.	A.R.
Zbrani podatki o antifašističnih konfinirancih na Sardiniji
V obdobju 1926-1943 je Sardinija »gostila« 397 antifašistov, od katerih je bilo 10 tujih (neitalijanskih) državljanov. Namestili so jih v 63 centrov, fašistične oblasti so jih nabrale v raznih deželah, med temi je po prisotnosti prednjačila Emilia-Ro-magna z 59 konfiniranci (nekaj nad 16 odstotkov). Na seznamu dežel sledijo Lombardija s 47 (nad 12 ods.), Veneto z 41 (malo nad 10 ods.) in Toskana s 37 (približno 9, 5 ods.). Podrobni podatki o antifašističnih konfinirancih na Sardiniji so zbrani v publikaciji I confinati antifascisti in Sardegna 1926-1943, zbral jih je Salvatoie Pirastu, publikacija pa je izšla na pobudo združenja političnih preganjancev ANPPIA iz Cagliarija. V knjigi so objavljeni še spominski zapisi na konfinacijo Manlia Briga-glie, pripis o konfinirancih v kraju Bultei in intervju z Donatom Leo-nijem.
Podatke, ki so analizirani tudi glede na »politično barvo« - največ, okrog 30 ods., so jih vpisali kot »komuniste«, okrog 25 ods. je »antifašistov«, kot »nepolitične« so na seznam vpisali dobrih 10, »socialistov« pa je bilo okrog 9 ods. -, so opremili s fotografijami in grafi, spremno besedo pa je prispeval pokrajinski tajnik ANPPIA Salvato-re Sbressa. Zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko ljudi iznasih krajev se je znašlo na Sardiniji.
Natečaj ZKDS za 26. srečanje mladih pesnikov in pisateljev
Zveza slovenskih kulturnih društev Slovenije letos razpisuje literarni natečaj za 26. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Doslej je vsako leto poslalo svoje prispevke od 110 do 200 mladih avtorjev. Avtorji, stari nad 15 let, ki še niso izdali knjige (razen v
samozaložbi) ali bili izbrani na dosedanjih srečanjih mladih literatov, lahko pošljejo poezijo, prozo, dramatiko ali esej do 10. marca 1998 v treh izvodih na naslov: ZKDS, Stefanova 5, 1000 Ljubljana, za 26. srečanje. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa je treba po-
slati podatke o avtorju -ime, naslov, starost, poklic, tel. številko.
Kot vsako leto se bodo avtorji najprej predstavili na šestih območnih srečanjih po Sloveniji, ki bodo potekala od aprila do junija 1998, izbrani avtorji pa še na državnem srečanju septembra 1998 v Velenju.
Spomin na Righija
V tržaški galeriji Cartesius so pripravili spominsko razstavo Federica Righija. Zbrali so več Righijevih risb, temper in grafik in jih dali na ogled v sicer ne preveč obsežnih prostorih priznane galerije. Righijeva dela bodo razstavljena vse do 5. marca, galerija pa je odprta vsak dan (razen ob ponedeljkih), in sicer od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.
LJUBLJANA / SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE
GLEDALIŠČE MIELA / NASTOP SKUPINE L^NGOLO
Zbornik ob ZOtetnici Zadravca
Zbornik ob jubileju literarnega zgodovinarja akademika Franca Zadravca. V KIC Križanke v Ljubljani so včeraj predstavili zbornik, ki so ga pripravili znanci-in prijatelji slovenskega literarnega zgodovinarja, akademika in univerzitetnega profesorja Franca Zadravca ob njegovem jubileju, 70-letnici. Zadravcev zbornik, ki ga je v okviru Slavistične revije izdalo Slavistično društvo Slovenije, sta uredila književnik Matjaž Kmecl in rusist Aleksander Skaza s sodelovanjem Vojka Gorjanca.
Predsednik sveta Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete Dušan Nečak je zbornik ocenil kot neke vrste krono ustvarjalnosti vseh tistih, ki akademika Zadravca poznajo in cenijo. Rusist Aleksander Skaza pa je dejal, da je zbornik tako človeška kot tudi znanstvena zahvala akademiku Zadravcu za
njegovo dosedanje delo. Akademik profesor dr. Franc Zadravec namreč po njegovih besedah sodi v najbolj demokratično republiko -republiko znanosti. Zbornik kaže zanimive razsežnosti, ki so značilnosti vseh resnih zbornikov. Slovenski zaslužni slovenisti, humanisti in drugi, katerih prispevki so zbrani v tem zborniku, so premagali največje zlo sodobnega sveta -ideološka nasprotja, ter odkrivali resnico, lepoto in vrednote naše literature, je poudaril Skaza.
Slovenski literarni zgodovinar akademik Franc Zadravec je včerajšnjo predstavitev označil kot "znanstveni shod, ki se tokrat dogaja v pisni obliki zbornika". Poudaril je, da Slovenci v svojih strokah ne zaostajamo za teoretsko ravnijo piscev iz drugih nacionalnih kultur. Zbornik je po njegovih besedah srečanje in križišče
avtorjev, ki so ga napisali, in tistih, o katerih so pisali. Prav tako pa je tudi srečanje tistih iz ozadja, ki ne pišejo, a omogočajo pisanje znanstvenih študij. Zdi se, da nam tujka postaja več kot domača beseda, pri čemer ni izvzeto nobeno področje, je opozoril akademik Zadravec in ob tem izrazil željo, da bi zborniki z razpravami o slovenskem jeziku nastajali še vrsto let.
Glavni urednik Slavistične revije in profesor na Fakulteti za družbene vede Tomo Korošec pa je med drugim kritično ocenil skrb države za izhajanje slovenistike. Pojasnil je, da so slavisti ves čas v negotovosti, saj so vsi njihovi načrti odvisni od dotacij, teh pa ni veliko. "Slavisti so bili in so vedno zapostavljeni in krivično je, da nanje gledamo kot na berače, " je še dodal. (STA)
Lep prikaz ljudskega izročila
Predstavila je izbor pesmi in plesov srednje in južne Italije
Plesno-glasbeno izročilo srednje in južne Italije zaokroženo v elegantno predstavo: tako bi lahko na kratko predstavili koncert Colavre, s katerim je skupina L’Angolo na pustno soboto nastopila v tržaškem gledališču Miela. Izkazalo se je, da izbira datuma, čeprav je predstava sodila v pustno ponudbo krožka Caffe Gambrinus in zadruge Bonavventura, ni bila najbolj posrečena, saj se je v gledališču Miela zbralo malo gledalcev, ki pa so prisostvovali prvovrstni tovrstni predstavi.
Skupina, ki jo vodita Antonella Co-stanzo (glas in tolkala) in Alessandro Patente (diatonična harmonika), se je odločila za povsem gledališki, pretežno komorni pristop do podajanja ljudskega izročila. Predstavo je povezoval Pompeo Perrone, ki je pripovedoval zgodbo o ljudskem godcu Colavreju, v kateri se seveda prepletajo resnični dogodki z razmišljanji o ljubezni, domu, emigraciji. Glasbeni sestav, v katerem je poleg
omenjenih sodeloval še kitarist Gianni Cilia, je izvedel vrsto ljudskih na različne tematike, pri tem pa je izbor zajemal precej obširno področje srednje in predvsem južne Italije. Plesni par, ki sta ga sestavljala Daniela Evangelista in France-sco Bloise, pa je odplesal nekaj najbolj značilnih plesov, kot so zanimiv ples z belim pokrivalom iz kraja Santa Lucia v Apuliji, neapeljsko tamburriato in živahno tarantello. Osnove plesov so v soboto tudi prikazali na plesni delavnici, ki so jo organizirali v sodelovanju s tržaškim Robin Hood Folk Country Klubom.
Vsekakor je bila skupina L’Angolo nadvse prijetno presenečenje in lep uvod v niz Svobodne glasbe sveta. Za gosti bo v soboto, 7. marca, nastopila domača skupina, in sicer The Original Klezmer Ensamble, ki jo vodi Davide Casali. Kot že ime skupine izdaja, bo tedaj na vrsti trenutno izredno priljubljena glasba židovske tradicije srednje in vzhodne Evrope, bip
PUST PO SVETU
Sreda, 25. februarja 1998
RIO DE JANEIRO / NAJBOLJ ZNAN KARNEVAL NA SVETU
RIO DE JANEIRO - Doživeti karneval v Riu za marsikoga predstavlja pomembnejši dogodek kot prva premiera v milanski Scali in zato ni Čudno, Ce se najdejo tudi taki, ki so pripravljeni odšteti 30 milijonov lir, da lahko najbolj divjo noč presedijo na tribum za VIP ob boku Diega Armanda Maradone (na spodnji sliki desno) ali pa Jacqueline Bisset, ki sta letos tudi spremljala najbolj seksi pustni sprevod na svetu. Ena od najveCjih brazilskih pivovarn je pripravila velikansko tribuno za tisoč oseb ob »sambodromu« v Riu. Dvanajsturni sprevod v vroči brazilski noči so si med drugimi ogledali še nekdanji nogometni kralj Pele, novi kralj flamenca Joa-quin Cortes in igralec Christopher Lambert. Njim in ostalim VIP so neznosno vročino (ponoči se temperatura ni spustila pod 34 stopinj) blažili z osvežujočim lahkotnim pršenjem vode.
Seveda pa je mogoče karneval doživeti tudi mnogo bolj aktivno kot na tribunah pa tudi veliko ceneje. Letos je veliko hotelov v Riu ponujalo prenočišča in pustno obleko po izredno nizkih cenah. Te ugodnosti pa so se poslužili tudi nekateri, ki nimajo problemov z globino žepa. Med temi je bil tudi brazilski nogometaš Ed-mundo, ki je svoje nesporazume s Fiorentino skušal pozabiti v divji noči v ritmu sambe. Temperaturo v že tako segretem ozračju so Se bolj dvignile mulatke, ki so bile bolj slečene kot oblečene, njihova edina naloga pa je bila, da v intervalu med odhodom ene skupine in prihodom druge s plesom zabavajo gledalce. Pri tem je prišlo tudi do incidentov in kar 40 policajev je bilo potrebno, da so eno od njih ubranili pred napadom stotine preveč »razburjenih« občudovalcev.
Karneval v Riu se je zaključil danes ponoči, že včeraj pa so vsi pripisovali zmago skupini La Banda šole sambe Mangueira.
Seveda so biti pustni sprevodi včeraj še marsikje po svetu, kot običajno pa so skupine skušale - ponekod bolj drugod pa manj uspšeno - predstaviti aktualno dogajanje v svetu.
ZDRUŽENI NARODI / V VARNOSTNEM SVETU VSI PODPIRAJO SPORAZUM, KI GA JE GENERALNI SEKRETAR SKLENIL V BAGDADU
Kofi Annan se je v stekleno palačo tokrat vrnil kot veliki zmagovalec
O zmagi govorijo tudi v Iraku - Zadovoljstvo Romano Prodija in Borisa Frleca
NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov podpira sporazum, ki sta ga v ponedeljek v Bagdadu sklenila generalni sekretar ZN Kofi Annan in iraški podpredsednik Tarek Aziz. med nekaterimi Članicami obstaja sicer zaskrbljenost, ali bo Sadam Husein zares spoštoval dogovor, vendar splošna ocena je, da je dogovor dober, ker omogoča inšpekcije in torej nadzor nad oborožitvijo Iraka. ZDA pa so sporočile, da bo njihov vojaški aparat ostal na območju Zaliva še najmanj tri mesece, da preverijo, ali Sadam Husein zares spoštuje dogovor.
S sporazumom pa so zadovoljni tudi v Iraku. Včeraj je Tarek Aziz na televiziji govoril o veliki pohtič-ni zmagi in o stvarnih možnostih, da pride do prekhca embarga.
Sicer pa so diplomati in osebje ZN z glasnim aplavzom pozdravih vrnitev Kofija Annana z uspešnega posredovanja v Bagdadu. Privoh-tev Iraka v pogoje mednarodne skupnosti pomeni za.dolgoletnega
delavca ZN Annana veliko politično zmago, prav tako tudi za celotno organizacijo ZN. Annan se je na začetku zahvalil vsem, ki so pri-spevah k mirni rešitvi iraške krize. »Hvala predsedniku Clintonu in premiera Blairu, ki sta dokazala, da je najboljši način uporabe sile ta, da jo pokažeš in ne nujno uporabiš,« je na začetku kratkega govora dejal Annan. Se posebej se je zahvalil ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu in francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu, ki sta aktivno delovala za mimo rešitev krize. Nenazadnje je izpostavil še veliko vlogo, ki jo je pri tem imela celotna mednarodna skupnost in organizacija ZN. »Ce stopimo skupaj, lahko uspemo v reševanju svetovnih težav,« je sklenil Annan.
Med številnimi komentarji z vsega sveta naj omenimo, da je predsednik italijanske vlade Romano Prodi v Sofiji, kjer se mudi na uradnem obisku, dejal,' da je Italija tvegala mnogo, saj je bila nekaj dni skoraj popolnoma osamljena
ter so jo obtoževali omahljivosti. Vendar ji je uspelo preprečiti konflikte, ki bi imeli prav za Italijo dramatične posledice. Prodi je dejal, da je bil vseskozi prepričan, da so Združeni narodi poklicani, da zajamčijo mir. Kar pa zadeva sporazum, ga po Prodijevem mnenju ne označuje geslo »imejmo se radi«, ampak gre za resno vzpostavitev nadzora nad oborožitvijo Iraka, ki bo moral ta sporazum dosledno spoštovati.
Slovenski zunanji minister Boris Frlec pa je poudaril, da Slovenija pozdravlja uspeh misije generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana v Bagdadu, uspeh misije pa je odvisen od tega, ah bodo iraške oblasti res dovohle neomejen in brezpogojen dostop do kateregakoli kraja v Iraku. »S potekom dogodkov smo zelo zadovoljni in upamo, da se bo misija udejanila tako, kot je zapisano v sporazumu med Združenimi narodi in Irakom,« je dejal Frlec.
Glavne točke bagdadskega sporazuma
Obveze, ki jih je sprejela iraška vlada:
| Inšpektorji ZN bodo imeli takojšen, neomejen in brezpogojen dostop do vseh krajev, kot določa resolucija Varnostnega sveta ZN.
IH Če bo ta obveza spoštovana, bodo inšpektorji lahko:
• Poiskali in uničili vse kemijsko, biološko in jedrsko orožje
l • Poiskali in uničili rakete tovrstvo orožje
Vzpostavi
m*
Vzpostavili sistem
za dolgoročni nadzor, da Irak takega
^ '4ijMgjENjgKgg> orožja ne bo več izdeloval
8 Obveza velja za vse kraje kjerkoli v državi, vključno z osmimi predsedniškimi palačami
| Generalni sekretar ZN bo določil starejše diplomate, ki bodo spremljali nadzornike tudi na nenapovedane obiske
| Inšpektorji bodo imeli prost dostop na vsa področja, tovarne in naprave ter prevozna sredstva,
tudi tista, ki so bila doslej nedostopna m
_________a
VREME / DOSEDANJI PODATKI GOVORIJO O 39 MRTVIH IN 120 POGREŠANIH
El nino glavni krivec za val tornadov ki $o po Floridi terjali na desetine življenj
V Mikroneziji in Papui Novi Gvineji pa pustoši zapoznelo monsunsko deževje
VVASHINGTON, SYD-NEY - Vremenski pojav el nino je glavni krivec za val slabega vremena, ki je v zadnjih dneh prizadel Florido, na Floridi je vrsta tornadov (kkot prikazujeta sliki, foto AP) prizadela obzežne predele in terjala nekaj desetin človeških življenj: zaenkrat poročajo o 39 mrtvih in 120 pogrešanih. Za ta ameriški polotok gre za največjo naravno nesrečo po letu 1992, ko je Florido prizadel orkan Twi-. ster.
El nino pa je povzročil hude težave jugovzhodni Aziji. V Mikroneziji in v Papui - Novi Gvineji, kjer je zaradi suše umrlo 500 ljudi, je zapoznelo monsunsko deževje povzročilo epidemijo malarije in velike poplave na poljih ter je terjalo še 150 človeških življenj. Pomoč doteka iz številnih držav, predvsem iz Avstralije in Nove Zelandije, pa tudi iz ZDA in iz Indije.
Atlantski
ocean
Sanford
Jezero
~Harpey
100 km
Danska za sprejem baltskih držav v NATO
VVASHINGTON- Danski obrambni minister Hans Haekkerap je v pogovoru za ameriški tednik Defense News povedal, da je Danska baltskim državam pripravljena pomagati v prizadevanjih za čimprejšnji vstop v zvezo NATO. Haekkerap je poudaril, da se Koebenhavn posebej zavzema za sprejem baltskih držav v Severnoatlantsko zvezo in bo storil vse za njihov vključitev v zvezo v drugem krogu širitve. Po njegovih besedah nekdanje sovjetske države ob Baltiku potrebujejo varnostno podporo zveze NATO, saj same nikoli ne bodo zmogle zgraditi obrambnega sistema, ki bi se lahko uspešno uprl morebitnemu ruskemu napadu. Danski obrambni minister je še dejal, da se Danska zavzema za Čimprejšnjo izvedbo dragega kroga širitve. (STA/Itar-Tass)
Papež osebno podpisal konkordat s Poljsko
VATIKAN - Konkordat med Poljsko in Vatikanom je dokončno potrjen. Papež Janez Pavel h. je Sinoči v Vatikanu namreč podpisal dokument, ki ureja odnose med Cerkvijo in državo na Poljskem. Po mnenju opazovalcev v Rimu je izredno neobičajno dejstvo, da je konkordat podpisal papež osebno. S tem naj bi poudaril poseben pomen dokumenta, sklenjenega z njegovo domovino. (STA/dpa)
Opravičilo zaradi sodelovanja Latvijcev v genocidu Judov
JERUZALEM - Latvijski predsednik Guntis Ulmanis se je ob začetku tridnevnega obiska v Izraelu opravičil zaradi sodelovanja njegovih rojakov v genocidu Judov med h. svetovno vojno. Med sprejemom pri izraelskem predsedniku Ezerju VVeizmanu je Ulmanis po poročanju izraelskih časnikov dejal, da je v njegovi državi znano, kakšno vlogo so imeli "nekateri izmed njegovih rojakov" med vojno pri pregonu Judov v Latviji. Dodal je, da je potrebna intenzivna študija holokavsta, s pomočjo katere bi prepredli podobna grozodejstva. (STA/dpa)
Kazni za belgijske modre čelade
BRUSELJ - Belgijsko vojaško sodišče je na štiri mesece
Daemsa, ki je med opravljanjem dolžnosti v okvira enot Združenih narodov v vzhodni Slavoniji oskrunil grob. Poleg tega je sodišče na dva meseca pogojne zaporne kazni obsodilo tudi nekega narednika in navadnega vojaka, ki sta sodelovala pri tem dejanju. Vsi trije belgijski pripadniki modrih Čelad so bili decembra lani v Vukovarju, kjer so obiskah neki samostan in si ogledali grobnico. Nato so iz grobnice izkopah krsto, jo odprh in na ustno votlino trupla položih prižgano cigareto. Vse skupaj so vojaki zabeležih na fotografiji. (STA)
GORICA
N-K
Sreda, 25. febraaija 1998
NOVICE
ŠTEVER JAN/NA PONEDELJKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA
BENCIN
TV Primorka o naših šolah
TV Primorka bo danes ob 18.30 v tedenski oddaji iz zamejstva prenašala pogovor z didaktičnima ravnateljicama Mirko Brajnik in Natašo Paulin. Ocenili bosta najnovejše podatke o vpisih, perspektive slovenskih šol na Goriškem, vprašanje avtonomije in drugo aktualno šolsko problematiko.
Informativna srečanja Ascom
Združenje trgovcev Ascom obvešča, da bodo v prihodnjih dneh začeli krog informativnih srečanj in posvetovanj za člane in nečlane glede novosti finančnega zakona za leto 1998. Ne glede na negativno mnenje, ki ga je združenje izreklo o deželnem davku na produktivne dejavnosti, bo v prihodnjih dneh poskrbelo za ustrezno informiranje. Srečanja bo vodil konzulent za davčna vprašanja Paolo Berchicci. Prvo bo jutri ob 20.30 in je namenjeno upraviteljem tobakam in časopisnih kioskov. 2. marca je predvideno srečanje za trgovske zastopnike. Srečanja bodo na sedežu združenja v Ul. 9. avgusta 4/a.
Nova promocija kina Vittoria
Kino Vittoria uvaja z današnjim dnem novo promocijsko pobudo. Danes si bo mogoče vse filmske predstave ogledati z znižano vstopnico za 8 tisoč lir. Pobuda bo veljala ob sredah in bo gotovo dobrodošla filmskim ljubiteljem.
Bombo razstrelili pri Doberdobu
Vojaški izvedenci so včeraj na poligonu pri Doberdobu razstrelili 70 cm dolgo rusko bombo, ki so jo našli med tovorom odpadnega železa na malteški ladji Vaša, ki je zasidrana v Tržiču. Bomba je menda bila ostanek iz druge svetovne vojne, bila pa je povsem delujoča: ko bi je ne odkrili, bi lahko povzročila tragedijo v livarni, kamor je bil namenjen tovor starega železa.
Odobrili finančni načrt za letos in triletni program
Za osnutek je glasovalo devet članov večine, opozicija se je vzdržala - Krčenje finančnih sredstev sili v združevanje
Za kartice je treba poskrbeti do 28. t.m.
Zdaj so na vrsti pravne osebe
Občinski svet v Steverjanu je na ponedeljkovi seji odobril finančni načrt za leto 1998, programski načrt za triletje 1998-2000 ter večletni finančni načrt. Za predlog uprave, ki ga je obrazložil župan Corsi, je glasovalo devet predstavnikov večine, vzdržali so se trije predstavniki opozicije. Sicer pa je bila ponedeljkova seja namenjena obravnavi številnih drugih vprašanj v zvezi s poslovanjem in preurejanjem raznih občinskih služb, davkov, pravilnikov itd. V skladu z zajetnim dnevnim redom je seja trajala neobičajno dolgo.
Sicer pa se vrnimo k finančnim dokumentom, ki so najpomembnejši akt vsake uprave. V primerjavi z lanskim letom, ne bo bistvenih sprememb, je v poročilu povedal župan Corsi. Občina bo imela na razpolago nekaj nad 1.065 milijonov lir. Skoraj polovica tega denarja bo šla za plače osebju (470 milijonov), za stroške redne uprave bodo porabili 351 milijonov, za pasivne obresti in razne finančne stroške 105 milijonov, za
davke 31 milijonov za vračanje posojil (kapitalski del) 37 milijonov itd.
Finančno poslovanje manjših občin postaja iz leta v leto trši oreh, kar sili uprave v povezovanje z drugimi občinami ah vsaj v združevanje raznih služb s ciljem omejevanja stroškov. V iskanje takih rešitev je prisiljena tudi števerjanska občina in prav na ponedeljkovi seji so sprejeli nekaj zadevnih sklepov. Sklicevanje na finančno avtonomijo je za majhne občine s slabo razvitim ali pretežno kmetijskim gospodarstvom nekakšna fata morgana. Skromnih 82 milijonov lir, kolikor jih bo občina iztržila od občinskih davščin, ne more in ne rešuje občinskega proračuna, saj so vsi drugi prihodki strogo namenski.
S tako skromnimi sredstvi je težko načrtovati posege na področju javnih del, je poudaril župan. Zanesljivo financiranje imajo le za nadaljevanje izgradnje grezničnega omrežja. V program so sicer zapisali kar lepo število posegov, vendar pa jih bodo izvedh le, če bodo dežela, država ali
druge ustanove zagotovile denar. Tako naj bi za urejanje cest porabih 150 milijonov, za posodobitev javne razsvetljave 300 milijonov, za greznice 150, za prilagoditev zgradb predpisom glede varnosti 276, za posodobitev opreme in naprav v uradih 30, za nakup zabojnikov za odpadke 31, za prenovitev prehoda na Jazbinah 30, za preureditev prostorov otroškega vrtca 70 milijonov lir.
V glasovalni izjavi je načelnik opozicije Občinske enotnosti Humar dejal, da vzdržanje ni proti upravi, ampak da želijo s tem opozoriti vlado o nujnosti preureditve financiranja malih in manjših občin, saj z osemdesetimi milijoni, s katerimi prosto razpolaga občina, ni mogoče govoriti o finančni avtonomiji.
Pred glasovanjem je poročilo o osnutku proračuna in triletnega načrta prebral preglednik računov, komercialist Sergio Mogorovich. Proračun in druge finančne dokumente so odobrili z devetimi glasovi, trije svetovalci pa so se vzdržali.
Izteka se rok v katerem lahko upravičenci zaprosijo za izdajo magnetnih kartic za goriva proste cone, oziroma, da poskrbijo za vnos podatkov v kartico za takoimenovani “deželni” bencin. Začasna urada na gospodarskem razstavišču v Gorici in na sedežu pristaniške ustanove v Tržiču bosta odprta le še do sobote, 28. t.m., po sledečem umiku: od 8.30 do 13. ure in od 16. do 18.30, v soboto pa od 8.30 do 13. ure. Glede izdajanja kartic za pravne osebe naj ponovimo sporočilo zbornice: podjetja, ki so lastniki enega ali največ dveh vozil, lahko zaprosijo in dvignejo kartice v prostorih Trgovinske zbornice, dragi se morajo zglasiti v uradu na razstavišču.
PUST / RAJANJA, VOZOVI, MIMOHODI MASK, ZBADLJIVKE ANZOLETA V TR2ICU IN BELE DAME V GORICI
Povsod veselo, Doberdobci drugi v Tržiču
V toplem sončnem dnevu in z množino udeležbo na pustnem sprevodu v Tržiču ter drugih spontanih manifestacijah po pokrajini so se Goričani včeraj poslovili od letošnjega pustnega norčevanja. Slovo pravzprav še ni bilo dokončno, saj bo imelo danes dva podaljška s pustnimi pogrebi v Doberdobu in Gorici.
Včerajšnji dan je že od jutranjih ur potekal v znamenju veseljačenja in razposajenosti zlasti za otroke in mladino. Pustni duh je zajel marsikatero šolsko učilnico in za en dan potisnil v kot pretirano profesorsko resnobnost. Najbolj pa je mladina dala duška volji po zabavi v popoldanskih urah, ko so maske preplavile go-riški Korzo. Za najmlajše so društva priredila tradicionalna rajanja. Zelo dobro obiskani sta bili prireditvi v goriškem Kulturnem domu na pobudo ZSKD in v štandreškem domu Andreja Budala v organizaciji KD Otona Župančiča.
Za odrasle je pust predvsem priložnost za zabavljanje na račun
vseh, ki so ostale dni v letu “nedotakljivi”. To dobro ve tržiški “sior Anzo-leto”, ki si je tudi letos pri branju oporoke na glavnem mestnem trgu privoščil politike in javne upravitelje, četudi je po splošni oceni bil manj piker kot včasih v preteklosti. Oporoki in “canta-di” je vsekakor sledilo kakih 5 tisoč ljudi, še veliko več pa se jih je zbralo popoldne ob sprevodu
pustnih vozov in skupin. Doberdobska »Klon...akcija« se je po zmagoslavju na Kraškem pustu na Opčinah odlično odrezala tudi v Tržiču, saj je z 215 točkami zasedla drugo mesto med ducatom vozov. Zmagal je, tako kot v nedeljo v Romansu, voz »Namaste« iz Starancana (236 točk), na tretje mesto pa se je uvrstil voz iz Ro-mansa »Evropi naproti« (202). Med skupinami je
žirija prvo mesto dosodila skupini »I regnanti« iz Tržiča pred skupino »Suoni d’incanto« iz Za-graja in »Lltalia entra in Europa« (Tržič-Aris).
V Gorici se je ob mraku množica zbrala na Travniku, da bi prisluhnila Beli dami, ki je z grajskega obzidja podala svoje zbadljive rime. Obdelala je resne in manj resne teme od pokrajine, ki nam jo hočejo odvzeti, do
stanja v zdravstvu, »ki ga župan dobro pozna, saj je obtičal na berglah«, do slave, ki jo je Gorica pridobila ob obisku Scalfara, »ker so štirje bedaki žvižgali predsedniku, drugi štirje pa intonirah Mame-lijevo himno«. Bela dama je spodbudila Goričane, naj sodelujejo z Novo Gorico, »četudi mnogim to ne diši«. Največ zbadljivk je namenila občinskim možem, češ da skušajo s
parkirišči nadomestiti denar iz Bruslja, »ki ga ne bo niti za sladoled«, pa tudi ker zanemarjajo Travnik, grad, samostan sv. Klare in drage zgodovinske predele mesta.
Veselih pustnih dni je sedaj konec, a še ne povsem. Doberdobski pustni odbor danes računa, da bo Lovreta, ki je tudi v pravkar minulem letu marsikatero ušpičil, na zadnjem obhodu po osmi-
cah, gostilnah, barih, lekarnah (da se zavaruje pred nevarno boleznijo) in drugih javnih lokalih, pospremila res velika množica. Nekaj problemov bo z javno tehnico, pa se bo že nekako uredilo. Za pogrebne slovesnosti bodo poskrbeli bolje kakor lani in prejšnja leta. Po sporočilu pustnega odbora, se bo slovo pričelo (približno) ob 14.30, zaključilo pa (tudi približno) ob 17. uri. Vemo sicer, da Lovre ni gledal na sekunde ali minute, ampak je živel po svoje. Sicer pa si bodo “pogrebci” tešili žejo in lajšali lakoto ob kioskih.
Pusta bodo danes pokopali tudi v Gorici. Ob 15. uri bodo na Komu prebrali oporoko Bepota Zaneta, sprevod z godbo bo nato obredel ulice in zlasti lokale po mestu vse do Podturna, kjer bodo pusta zažgali ob mraku.
Na slikah (foto Bumba-ca), zgoraj: doberdobski voz »Klon...akcija« na sprevodu v Tržiču in “cirkus” v Standrežu; spodaj: otroci na zabavi v domu A. Budala in maske v goriškem ljudskem vrtu
GORICA
ISIG / SEN. VOLČIČ NA OBISKU
PRIREDITVE
Dragocena vloga goriškega inštituta za sociologijo
V pripravi posvet o deželah
Senator Mitja Volčič se je ob obisku na Inštitutu za mednarodno sociologijo (ISIG) želel pobliže seznaniti z dejavnostjo in načrti te tudi v mednarodnem kontekstu pomembne ustanove. Sprejel ga je ravnatelj Alberto Gasparini in ga seznanil z dejavnostmi, ki se že izvajajo ali pa so tik pred realizacijo. Odmevni bodo študijski dnevi na temo “Sredozemlje in kultura”, ki se bodo odvijali med Gorico, Bejrutom, Dijonom in Sarajevom. Inštitut sodeluje tudi pri raziskavi o mejah, mestih in posledicah na gospodarsko in socialno strukturo. Raziskavo financira EU, pri izvajanju pa sodelujejo poleg Isiga še znanstvene in raziskovalne inštitucije iz Anglije, Grčije, Portugalske. .
Na področju publicistike je Isig v zadnjem času založil tri študije o razvoju Trsta, Gorice in Tržiča. Ravnatelj instituta je posebej poudaril vlogo ustanove na področju raziskovanja mednarodnih odnosov, ugotavljanja stanja in varstva manjšin, preučevanja konfliktov na sosednjih območjih in iskanja rešitev. Inštitut naj bi v prihodnje prevzel aktivno vlogo glede opredeljevanja vloge Gorice in Tržiča in nasploh krajev ob meji v sodelovanju z območjem vzhodne in jugovzhodne Evrope, namerava pa prirediti posvetovanje o vlogi in ureditvi dežel s posebnim ozirom na FJK. Senator Volčič je zagotovil, da bo dejavnost Inštituta podprl na pristojnih mestih.
H ZDRAVSTVO / RACIONALIZACIJA h
Posvetovalnica se seli
Novi sedež je v Ul. V. Veneto 174
Goriška Zdravstvena ustanova je v okviru procesa racionalizacije zdravstvenih služb sklenila preseliti sedež družinske posvetovalnice v Gorici. Razne službe, ki delujejo v okviru posvetovalnice, so že preselili iz dosedanjega sedeža v Drevoredu Virgilio 20 v Ul. Vittorio Veneto 174, to je v kompleks nekdanje psihiatrične bolnišnice, kjer bo odslej posvetovalnica delovala v pritličju glaven-ga poslopja. Namen je koncentrirati vse zdravstvene službe na tem območju.
Urniki posvetovalnice ostajajo nespremenjeni, se pravi da se bodo občani lahko posluževali služb vsak delavnik od ponedeljka do petka med 8. in 12. ter med 14. in 17. uro. Kot znano delujejo v okviru družinske posvetovalnice razne službe s specializiranim osebjem, ki lahko nudijo pomoč in nasvete glede reševanja socialnih, psiholoških, pravnih, porodniških in ginekoloških problemov.
Telefonske številke posvetovalnice so sledeče: 592780, 592795, 592775.
KINO GLEDALIŠČE
GORICA
vnroRiA i i7.3o-2i.oo »Titanic«. Rež. James Ca-meron, i. Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 17.15-19.00-20.45-22.30 »In e o ut«. Kevin Kline in Matt Dillon.
CORSO 17.00-19.30-22.00 »Qualcosa e cambia-to«. J. Nicholson in H. Hunt.
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: danes in jutri ob 20.30, Carlo Goldoni -»La bottega del caffe«. Rež. Gigi Dali’ Aglio, v glavni vlogi Paolo Bonacelli.
PD STANDRE2-DRAM-SKI ODSEK vabi na ogled komedije v dveh delih Skopuh (Moliere), v režiji Emila Aberška v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri v kulturnem centru Lojze Bratuž.
□ ČESTITKE S • IZLETI
Na Vrhu sv. Mihaela danes praznuje 40. rojstni dan MARKO COTIC. Ob praznovanju mu voščijo vse najboljše člani mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela; pridružujejo se učenci osnovne šole Vrh, učitelji in pomožno osebje.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 410341.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja ob 8. marcu tradicionalni izlet. V dopoldanskih urah si bodo izletnice in izletniki v Trstu ogledali zgodovinski železniški muzej in škedenjski muzej o slovenski prisotnosti v Trstu. Kosilo bo v hotelu Triglav v Sežani, sledi zabava. Prijave do 4. marca ob sredah na sedežu in pri poverjenikih.
NAPREDNE ŽENSKE IZ DOBERDOBA in turistična agencija Uniplan organizirajo ob 8. marcu izlet na Bled. Vpis in vse informacije dobite v gostilni Peric v Doberdobu, tel. 78000 (Ivica ali Mario Peric).
V	OS V PEVMI bo na pobudo rajonskega sveta, KD Sabotin, SKD Naš Prapor nocoj ob 20.30 predstavitev knjige “S Poklona do Toplice” in najnovejšega zvezka revije Pretoki.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo jutri ob 18. uri predstavitev knjige Aceta Mermojje Narod in drugi. Sodelovali bodo Rudi Pavšič, Martin Brecelj in Janko Malle. Prisoten bo avtor.
KD OTON ŽUPANČIČ, PD STANDREŽ IN OS FRANA ERJAVCA vabijo na Prešernovo proslavo v petek, 27. februarja,, ob 20. uri v župnijski dvorani A. Gregorčiča v Standrežu. Sodelujejo učenci OS F. Erjavca, MePZ Otona Župančiča, MePZ Standrež, recitatorji. Govor: prof. Lučana Budal.
KD ANDREJ PAGLAVEC vabi na Prešernovo proslavo v petek, 27. t.m., ob 20.30 na sedežu društva v Podgori. Program: priložnostni pozdrav Andreja Jusse, nastop MePZ Slavec iz Solkana ter združenih zborov Briški grič-Paglavec-Soča.
PD RUPA - PEC vabi na Prešernovo proslavo v petek, 27. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih pod cerkvijo v Rupi. Danjel Devetak bo v prisotnosti avtorje predstavil pesniško zbirko Jurija Paljka Nedorečenemu. Nastopila bosta otroški in mešani pevski zbor Rupa - Peč in recitatorji, ki bodo podali nekaj Paljkovih pesmi.
SKED JADRO vabi v petek, 27. t.m., ob 20.30 na sedež društva v Romjanu na večer z diapozitivi z Marjanom Likarjem iz Ronk. V besedi in sliki nam bo predstavil: Gallusovi kraji na Šentviški planoti in Zgornje Posočje.
SKD DANICA prireja 7. marca družabno prireditev ob dnevu žena. Prijave do 1. marca pri Dolores Cemic tel. 882222.
OB DNEVU ZENA bo v Standrežu družabnost na pobudo KD O. Župančič v soboto, 6. marca. Prijave pri Marti, tel. 21407.
□ OBVESTILA
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL IZ DOBERDOBA prireja v petek, 27. februarja, ob 15.30 v glasbeni sobi osnovne šole v Doberdobu srečanje s članom deželnega vodstva Sergiom Puntinom, ki bo govoril o pokojninah, skrbstvu in zdravstvu. Kdor bo želel bo na srečanju lahko tudi obnovil članstvo.
SPDG prireja 1. marca Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu v veleslalomu in super - slalomu. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG (Ul. Malta 2, fax 531495) ali pri ZSSDI. Žrebanje startnih številk bo 27. februarja ob
19.	uri na sedežu SPDG v Gorici. Prvega marca bo vozil tudi avtobus. Prijave danes od 11. do 12. ure ter od
20.	do 21. ure na sedežu društva, (tel. 33029).
OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo danes ana-grafski urad zaprt zaradi tehničnih problemov.
moška
oblačila
F
#•
JU’ ul. Carducci 24 tel. 537561
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 28. SEPTEMBRA 1997 DO 23. MAJA 1998
Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA
4.49	(D)	Tra (5.10), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52), Benetke	(2.26)	(IR)
5.39	(IR)	Tržič (6.00), Portogruaro (6.41), Mestre (7.29), Benetke	(6.30)	(R)
	(IC)	(7.41).(*)	(7.01)	(D)
6.00		Tržič (6.21), Portogruaro (7.00), Mestre (7.39) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(7.20) (7.54) (8.46)	(E)
6.53	(R)	Tržič (7.16), Portogruaro (8.11) - občasna vožnja.		(D) (E)
7.22	(E)	Tržič (7.45), Portogruaro (8.29), Mestre (9.08), Benetke		
8.02	(IR)	(9.19). Tržič (8.23), Portogruaro (9.04), Mestre (9.47), Benetke	(9.32)	(E)
8.28	(IC)	(9.59).() Tržič (8.49), Portogruaro (9.26), Mestre (10.04), nadaljuje v	(9.58)	(IR)
		Rim in Salerno (vozovnica z dodatkom).	(11.55	(E)
9.25	(IR)	TrSy9.46), Portogruaro (10.28), Mestre (11.18), Benetke	(13.58	(IR)
12.02 12.38	(IR)	Tržič 02.23), Portogruaro (13.04), Mestre (13.47), Benetke		
			(14.58	(IR)
	(R)	Tržič (13.03), Portogmaro (13.58).		
12.58	(D) (IR)	TržKyi3.21), Portogruaro (14.04), Mestre (14.47), Benetke	(15.31 (15.49	(R) (IC)
14.02		Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.47), Benetke		
		(15.59).(‘)	(16.23	(D)
14.23	(R)	Tržič (14.50), Portogruaro (15.47) - občasna vožnja.		
14.54	(IC)	Tržič (15.15), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Benetke (16.43), nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom).	(17.06	(IC)
15.02	(D)	Tračni5.23), Portogruaro (16.06), Mestre (16.50), Benetke	(17.58	(IR)
16.02	(IR)	Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.47), Benetke	(18.50	(R)
16.28	(IC)	Tržič (16.49), Portogruaro (17.26), Mestre (18.04), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom).	(18.58	(IR)
17.02	(D)	Tržič (17.25), Portogruaro (18.17).(‘)	(19.58	(IR)
17.29	(E)	(ifsž)750), Porto9rlJaro O8-36)' Mestre (19.20), Benetke	(20.49	(D)
17.37	(R)	Tržič (18.02), Portogruaro (18.58), Mestre (20.12), Benetke (20.23).	(20.58	(IR)
18.02	(IR)	Tržič^18.23), Portogmaro (19.04), Mestre (19.47), Benetke	(21.34	(IC)
19.08	(E)	Tržič (19.31), Portogmaro (20.15), Mestre (21.02), Benetke (21.14) nadaljuje v Lecce.	(22.10)	(IC)
19.32	(R)	Tržič (20.00), Portogmaro (20.55) - občasna vožnja.	(23.01)	
20.02	(IR)	Tržič (20.23), Portogmaro (21.04), Mestre (21.47), Benetke		(R)
20.31 22.26	(E)	(21.59). Tržič (20.53), Portogmaro (21.31), Mestre (22.12), Milan-Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.	(23.59]	(E)
	(E)	Tržič (22.48), Portogruaro (23.31), Benetke (0.12), Rim (8.00).		
				
		(*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.		
SMER
Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.22), Tržič (2.03).
Portogruaro (5.10), Tržič (6.07).
Portogruaro (5.48), Tržič (6.38).
iz Rima, Mestre (5.32), Portogruaro (6.13), Tržič (6.57
Portogruaro (6.52), Tržič (7.29). (*)
iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.45), Tržič
iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.24), Tržič (9.08).
Benetke (8.02), Mestre (8.13), Portogruaro (8.54), Tržič (9.35).(*)
Benetke ^0.02), Mestre (10.13), Portogruaro (10.50),
Benetke ^2.02), Mestre (12.13), Portogruaro (12.54),
Benetke ^3.02), Mestre (13.13), Portogruaro (13.54),
Portogruaro (14.11), Tržič (15.05).
iz Salerna, Mestre (14.14), Portogruaro (14.50), Tržič
(15.26).
Baretke ^14.24), Mestre (14.35), Portogruaro (15.18),
iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.27), Portogruaro (16.04), Tržič (16.43).
Benetke (16.02), Mestre (16.13), Portogruaro (16.54), Benetke ^6.23), Mestre (16.33), Portogruaro (17.29), Benetke (U.02), Mestre (17.13), Portogruaro (17.54), Benetke ^8.02), Mestre (18.13), Portogruaro (18.54), Benetke 08.30), Mestre (18.42), Portogruaro (19.28), Benetke 0,9.02), Mestre (19.13), Portogruaro (19.54), iz Miljana, Mestre (19.56), Portogruaro (20.32), Tržič iz Rima-Termini, Mestre (20.35), Portogruaro (21.11), Benete j20.44), Mestre (20.56), Portogruaro (21.54), Benete @2.02), Mestre (22.13), Portogruaro (22.51),
(*) - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.
Proga TRST-VIDEM
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.00)	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.28), Gorica (5.52), Videm (6.29).	(6.45)	(R)	občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.54), Tržič (6.16),
(5.49)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm (7.15).	(7.29)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01).(‘)
(6.20)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm (7.34).(*)	(7.46)	(D)	občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.22).(‘)
(6.43)	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.11), Gorica (7.34), Videm (8.09).(*)	(8.23)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič (7.55).(*)
(7.17)	(IR)	Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22).(*)	(8.30)	(D)	občasna vožnja.
(8.17)	(D)	Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm (9.35).	(8.37)	(D)	občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (8.13).
(9.17)	(IR)	Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22).	(8.38	(R)	občasna vožnja.
(11.17)	(IR)	Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22).(‘)	(9.26)	(R)	občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič (8.58).
(11.30)	(R)	Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm (12.56).	(9.41)	(IR)	občasna vožnja.
(12.17)	(D)	občasna vožnja, Tržič (12.41), Gorica (13.03), Videm	(9.53)	(IR)	občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.29).(*)
		(13.31).()	(10.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič (10.15).
(13.17)	(IR)	Tržič (13.39), Gorica (13.58), Videm (14.22).f)	(11.38)	(R)	občasna vožnja.
(13.30)	(R)	občasna vožnja, Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (14.58).	(12.41)	(R)	Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.17).f)
(14.17)	(D)	Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm (15.29).(*)	(13.38)	(R)	občasna vožnja.
(14.30)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm (15.58).	(13.43)	(D)	občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič (13.15).
(15.17)	(IR)	Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22).(‘)	(14.41)	(IR)	Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.17).f)
(16.17)	(D)	Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm (17.31).	(15.13)	(R)	občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.45).
(16.45)	(R)	Tržič (17.13), Gorica (17.36), Videm (18.09).f)	(15.38)	(R)	občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (15.12).
(17.17)	(IR)	Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22).(*)	(15.42)	(R)	občasna vožnja.
(17.42)	(R)	Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm (19.06).	(16.41)	(IR)	Videm (15.37), Gorica (16.00) Tržič (16.17).(*)
(18.17)	(D)	občasna vožnja, Tržič (18.41), Gorica (19.03), Videm (19.31).n	(17.38)	(R)	občasna vožnja.
(18.30)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm (19.55).	(17.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič (17.15).
(19.17)	(IR)	Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22).	(18.33)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.04).
(20.15)	(D)	občasna vožnja, Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31).	(18.41)	(IR)	Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.17).(‘)
(21.17)	(IR)	Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22).	(19.28)	(R)	občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19.00).
		(*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.	(19.43)	(R)	občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič (19.17).(*)
			(20.22)	(R)	Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.54).
			(20.41)	(IR)	Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.17).(*)
			(21.43)	(D)	Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.17).
			(22.41)	(IR)	Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.17).(*)
			(1.02)	(R)	Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.34).
					(*) - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
0.14	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.09	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.12	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.12	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.11	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC-lr	itercity	E - ekspresni vlak	IR - Meddeželni vlak	D-Brz	ovlak	R Deželni vlak
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
E
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
r TRENDI / TUDI PO PODATKIH IZ ZADNJIH ŠTIRIH VZORČNIH MEST n
Potrjen porast inflacije
RIM - Tudi podatki iz druge skupine Istatovih vzorčnih mest so sinoči potrdili, da raste inflacija v februarju bolj kot v januarju, saj se je njena stopnja od 1, 6 dvignila na 1, 8 odstotka. Življenjski stroški so se namreč v primerjavi z januarjem povišali v povprečju za 0, 3 odstotke. Prvim sedmim mestom, ki so podatke objavila v ponedeljek, so se vCeraj pridružili še Milan, Genova, Neapelj in Palermo, s Čimer je znano 70 odstotkov sestave nacionalnega inflacijskega indeksa, kar pomeni, da je 1, 8-odstotna rast inflacije dokaj zanesljivo dejstvo.
V drugi skupini vzorčnih mest je Milan tisti, kjer življenjski stroški najbolj naraščajo, saj so se v primerjavi z
januarjem zvišah za 0, 5%. Neapelj in Palermo sta v povprečju z 0, 3-odstotnim zvišanjem, medtem ko so ostab v Genovi življenjski stroški na januarski ravni. Letna inflacijska stopnja pa je povsod višja kot pretekb mesec: v Milanu se je vrnila nad dva odstotka, znaša 2, 1%, potem ko je bila januarja 1, 8%; v Genovi se je od 1, 3% zvišala na 1, 5%, v Neaplju od 1, 6% na 1, 7%, v Palermu pa je zrasla od 1, 2% na 1,4%. Med enajstimi vzorčnimi mesti ostaja torej Bologna tista, ki je doživela največji mesečni dvig inflacije, in sicer za kar 0, 7%.
Kljub temu, da je februarska inflacijska rast nekoliko višja od predvidene, ostaja osnovna cenovna dinamika pod nadzorom, inflacija pa je še
vedno na najnižjih ravneh v zadnjih 29 letih. Boljši podatek od februarskega najdemo namreC marca 1969, ko je letna inflacijska stopnja znašala 1, 7%. Večina komentatorjev zato upravičeno meni, da zvišanje inflacije - ki je za tradicionalno cenovno topel februar sicer zelo omejeno - ni razlog za vznemirjenje. Predsednik vlade Prodi je dejal, da ni niti malo zaskrbljen in da bi pred časom z velikim veseljem sprejel podatek o zgolj 1, 8-odstotni stopnji. Vir optimizma je za Prodija struktura itabjanske inflacije, katere detalji ne povzročajo nobenega strahu, za prihodnje mesece pa je treba računati tudi na blagodejen vphv znižanja naftnih cen na svetovnem trgu.
ZUNANJA TRGOVINA / Z ODLOKOM O REFORMI
Novosti za pordenonski Finesi
Pri finančni družbi kritizirajo izenačnje z rimskim »dvojčkom« Simest
PORDENON - V okviru reforme zunanje trgovine je predviden tudi preu-stroj pordenonske finančne družbe Finesi, specializirane za investicijske udeležbe v državah srednjevzhodne Evrope. Odlok, ki je bil podpisan v preteklih dneh, je zdaj v razpravi pristojnih parlamentarnih komisij, ki bodo morale izdelati svoja mnenja do 31. marca.
Reformni odlok predvideva razširitev delokroga pordenonske družbe, v kateri ima Dežela FJK večinski 65-od-stotni delež, s Čemer bi zagotovili večje možnosti za internacionalizacijo italijanskih malih in srednjevelikih podjetij. Enako je predvideno tudi za sorodno rimsko družbo Simest, po mnenju predstavnikov Finesta pa je neugodno to, da se odpravljajo razlike med obema
družbama in torej tudi specifičnost, ki je značilna za pordenonsko finančno družbo in ki je izhajala prav iz specifičnosti Dežele FJK in torej iz njene obmejne lege. To potrjuje tudi dejstvo, da je ustanovitev Finesta predpisal zakon št. 19 o obmejnih območjih.
Med glavnimi novostmi, ki zadevajo pordenonsko družbo, je podaljšanje roka trajanja neke investicije od šest na osem let in možnost, da se zgornja meja neke udeležbe v višini 25 odstotkov ne nanaša samo na kapital, ampak tudi na celotno vrednost investicije. Bistveno večje ugodnosti kot Finest, bo z reformo imela rimska Simest, kar v Pordenonu ocenjujejo negativno. Od leta 1993, ko je postala operativna, do letos je Finest prejela prošnje za finansiranja v skupnem znesku 191 milijard lir.
BANKE / POZITIVNI PODATKI______
Tudi v letu 1997 je naraslo poslovanje Zadružne kreditne banke v Sovodnjah
V sovodenjski zadružno-kreditni banki so zadovoljni z lanskim poslovanjem. Podatki so upraviteljem že znani, pa čeprav jih morajo sedaj uskladiti s pristojnimi davki. Dokončni obračun bo znan do občnega zbora elanov, ki bo kot običajno konec letošnjega aprila. Kot v drugih bankah pa imajo tudi v Sovodnjah zelo jasno sliko o lanskih trendih poslovanja, tudi zahvaljujoč takojšnjim obračunom, ki jih danes nudi informatika.
Vrednost hranilnih vlog se je lani povečala za nekaj veC kot 5 odstotkov tako, da so se te povečale na 40.750.000.000 lir. Precej veC, in sicer za nekaj veC kot devet odstotkov, se je povečala vsota posojil, ki so dosegla 19.170.000.000 lir. Razmerje med hranilnimi vlogami in posojili je torej 47 % v korist prvih. Na prvi pogled se zdi, da je to malo. Treba pa je vedeti, da je bilo v prejšnjih letih marsikdaj v odstotkih veliko manj posojil. Da posojila naraščajo pa je dokaz, da se gospodarstvo prebuja.
Sovodenjci imajo glavni sedež v Sovodnjah, že nekaj let pa tudi svojo doslej prvo in edino podružnico v Standrežu. V tem goriškem predmestju so se pojavih kot prva banka, pa Čeprav so že prej imeti kliente tako v Standrežu kot v drugih predelih goriške občine. Glavno povečanje lanskega poslovanja je prišlo prav iz delovanja štandreške podružnice, sta povedala predsednik Mirko Hmeljak in ravnatelj Savo Ušaj.
Zadružna kreditna banka v Sovodnjah ima po novih določilih zakona, ki ureja poslovanje zadružnih bank, možnost poslovati v domači občini in v tisti, kjer so podružnice, kot tudi v občinah, ki mejijo na tiste, kjer poslujejo. To pomeni, da lahko pridobijo kliente v občinah So-vodnje in Gorica, poleg teh pa še v občinah Zagraj, Doberdob, Steverjan, Moš in Fara. Ne nameravajo pa iti v konkurenco
s sorodnimi zadružno-kreditnimi bankami v teh krajih, s katerimi sodelujejo zelo dobro.
Finančni uspehi poslovanja so dobri, sta povedala predsednik in ravnatelj. Iz objektivnih razlogov se je zmanjšal dobiček. V prejšnjih letih je veljalo, da dobiček raste sorazmerno s povečanjem poslovanja. V letu 1996 so imeti 660 milijonov tir Čistega dobička. 2e takrat so sicer napovedali, da bo dobička manj v prihodnjih letih. Napovedi so se uresničile, kajti dobička ustvarjenega v lanskem letu bo le 560 milijonov lir, dobrih 15 odstotkov manj kot leto prej. Njihovo premoženje bo tako naraslo na 6.200.000.000 tir, kar je 10 odstotkov veC kot prej in 15 odstotkov zaupanih jim vlog.
Razlogov za zmanjšanje Čistega dobička je veC. Na eni strani imamo vedno večjo konkurenco bank, ki iz drugih krajev prihajajo k nam in tu odpirajo podružnice. Banke prihajajoče od drugod vsaj v prvi fazi, ko išCejo kliente, ponujajo posojila po zelo nizkih obrestnih merah in nudijo vrsto novih uslug. Drugi razlog je v znižanju inflacije. To pomeni, da je razkorak med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami zelo majhen, vse to pa daje banki manjši zaslužek. Posledica tega je tudi v tem, da so padle tudi aktivne obresti za razne državne zadolžnice. Marsikatera banka je vanje vlagala svoj denar in imela od tega lepe dobičke. Vsega tega sedaj ni veC.
Sicer pa je 15 - odstotni padec Čistega dobička nekaj kar ugodnega, Ce ga primerjamo s tistim nekaterih sorodnih manjših bank v Furlaniji, kjer je bil padec tudi za veC desetin odstotkov. Dobiček je porasel le v tistih primerih, ko so banke odprle nove podružnice v novih krajih in s tem seveda povečale svoje poslovaje.
Marko VValtritsch
BUONI DEL TESORO POLffiNNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Trajanje posojil: triletne obveznice BTP 15. januar 1998-15. januar 2001; petletne 15. februar 1998- 15. februar 2003.
■	Triletne obveznice nudijo letno 5% bruto obresti in petletne 5%. Obresti so izplačljive dvakrat letno: 15. julija in 15. januarja za triletne BTP; 15. avgusta in 15. februarja za petletne BTP za vsako leto trajanja posojila.
■	Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,50%.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 26. februarja.
■	Triletne obveznice BTP se koristijo s 15. januarjem 1998; petletne s 15. februarjem 1998; ob vplačilu (3. marca) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	BTP se uradno kotirajo.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
			24. FEBRUAR 1998	v URAH	
s			valuta	nakupni	prodajni
<			ameriški dolar	1762,00	1797,00
m	N		nemška marka	976,00	996,00
**			funt šterling	2894,00	2949,00
<0	0 N	u	švicarski frank belgijski frank	1206,00 46,76	1236,00 48,76
<	m V) O) c mm ,		francoski frank	289,00	299,00
QC id			danska krona norveška krona	253.00 230.00	263.00 240.00
<r	U,	p*	švedska krona	216,00	226,00
Z	TJ	11S	kanadski dolar	1227,00	1267,00
IM	<0		portugalski eskudo	9,13	10,03
»	N		nizozemski gulden	859,00	884,00
oc			avstrjski šiling	137,60	142,10
o s			španska pezeta	11,12	12,22
			grška drahma	5,93	6,73
			irski šterling	2409,00	2489,00
/		L	japonski jen	13,36	14,26
d	'r	%	avstralski dolar	1133,00	1203,00
		V	madžarski florint	7,00	9,00
		r	hrvaška kuna	255,00	275,00
S x			slovenski tolar	10,20	10,45
					
24. FEBRUAR 1998	v URAH			24. FEBRUAR 1998	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1754,00	1884,00		ameriški dolar	1776,620
nemška marka	978,00	996,00		EKU	1950,020
francoski frank	289,00	299,00		nemška marka	987,010
nizozemski gulden	860,00	885,00		francoski frank funt šterling	294,400 2926,270
belgijski frank	47,00	48,80		nizozemski gulden	875,700
funt šterling	2865,00	2955,00		belgijski frank	47,826
irski šterling	2408,00	2503,00		španska pezeta	11,645
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,940
grška drahma	6,00	6,60		irski šterling	2457,240
kanadski dolar	1222,00	1257,00		grška drahma	6,243
švicarski frank	1209,00	1234,00		portugalski eskudo kanadski dolar	9,645 1249,120
avstrijski šiling	138,10	142,60		japonski jen	13,891
slovenski tolar	10,15	10,40		švicarski frank	1222,300
				avstrijski šiling	140,280
				non/eška krona	236,210
				švedska krona	221,620
				finska marka	325,210
MILANSKI BORZNI TRG
24. FEBRUAR 1998	INDEKS MIB 30: -0,01
delnica	cena var. %
Alleanza Ass.	21.328	-1,35
Bca di Roma	2.376	-0,46
Bca Fideuram	9.958	+1,02
Bca Pop.MI	14.585	+ 1,46
Benetton	30.083	-1,17
Comit	7.802	-1,77
Credit	6.748	+2,61
Edison	11.890	+1,09
Eni	10.302	-2,10
Fiat	6.215	-1,39
Generali	49.830	-1,90
Imi	23.402	+1,26
Ina	4.698	-1,57
Italgas	6.860	-1,71
delnica	cena	var. %
La Fondiaria	10.286	-0,49
Mediaset	9.551	-0,65
Mediobanca	17.742	-1,28
Montedison	1.807	-0,22
Olivetti	1.748	-1,52
Parmalat	2.847	-1,11
Pirelli Spa	4.881	+0,18
Ras	19.931	-0,94
Rolo	34.898	+0,49
Saipem	10.063	-0,59
San Paolo To	19.311	+0,65
TIM	8.044	-0,91
Telecom Ita	11.998	-0,55
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
KOŠARKA / KVALIFIKACIJ E ZA NASTOP NA EP
Slovenija drevi proti Belgijcem
Tekma bo ob 20. uri v Kranju - Slovenci naskakujejo četrto zaporedno zmago
LJUBLJANA - Slovensko košarkarsko reprezentanco, ki je v prvem ciklu kvalifikacij za_ evropsko prvenstvo dosegla tri zmage in presenetila vso košarkarsko Evropo, Čakata v tem tednu dva nova obračuna, po katerih bi lahko v primeru dveh zmag že mirno zapisali, da bodo slovenski fantje odpotovali tudi na EP v Francijo. Najprej bodo danes v Kranj prišli Belgijci, v soboto pa bo Slovenija gostovala ob Cmem morju v Burgasu pri Bolgariji.
Slovenija bo v primerjavi s prvimi tremi tekmami (Grčija, Nemčija, Slovaška) nastopila v nekoliko spremenjeni postavi. Namesto Teomana Alibegoviča (na sliki), ki so mu pred dnevi operirah koleno, bo v ekipo vskočil Slavko DušCak, kapetanski trak, ki ga je nosil AlibegoviC, pa bo prevzel najstarejši v ekipi Matjaž Tovornik. Od sobote se priprav v Kranju, kjer je reprezentanca naletela na izredno dobre pogoje za vadbo, udeležuje tudi Simon Petrov (Krka), ki pa najverjetneje ne bo zaigral, saj je to mesto namenjeno Borisu Gorencu. Slednji se je pripravam zaradi obveznosti v klubu pridružil malo kasneje, Marko Tušek je v soboto rahlo zbolel, vendar bo nared za današnjo tekmo, razveseljiv pa je povratek Marijana Kraljeviča, ki je bil v prvem delu poškodovan.
Selektor Boris Zrinski je na novinarski
konferenci povedal: »Smo v povsem drugačnem položaju kot pred tremi meseci. Pred začetkom kvalifikacij smo igrali brez pritiska, saj nismo imeli kaj izgubiti, zdaj, ko smo prvi na lestvici, pa moramo pred slovensko javnostjo potrditi dosežene rezultate. Zavedamo se, da nam zmaga v Kranju že skoraj zagotavlja uvrstitev na EP. Izračunali smo namreč, da smo s šestimi zmagami 100-odstotno udeleženci EP, se pravi, da nam bi manjkali le še dve, za kateri bomo imeli priložnost v soboto v gosteh pri Bolgariji in v drugem delu, ko k nam pridejo Slovaška, Bolgarija in Grčija.«
Strokovni štab slovenske izbrane vrste se je dobro pripravil na prvi spopad. S posnetkov njihovih prvih tekem je Zrinski ugotovil, da gojijo precej hitro igro, ki temelji na treh igralcih - Stevu Ibensu, Matthiasu Desaeverju in Eriču Struelen-su, elanu Pariz St. Germainom, s katerim je letos v evropski figi igrala Union Olimpija. Belgijci so edino zmago v dosedanjih kvalifikacijah dosegli v prvem krogu proti Slovaški (75:68), nato so po podaljšku izgubili v Bolgariji (82:86), za konec pa so jih premagali Se Nemci (70:72). »Belgijci bodo prišli povsem razbremenjeni, zato bodo sila nevarni. Mi jih bomo poskusih premagati v agresivno obrambo in dobrim napadom, upam pa tudi, da bodo gledalci naš Sesti igralec,« je dejal Zrinski.
Tekma v dvorani Planina se bo pričela ob 20.00, sodila bosta Italijan Tiziano Zancanella in Madžar Gabor Missura.
POSTAVI
Slovenija: Jaka Daneu, Slavko DušCak, Ivica Jurkovič, Marijan Kraljevič, Marko Tušek (vsi Union Olimpija), Roman Horvat, Goran Jagodnik, VValter Jeklin (vsi Kovinotehna Savinjska Polzela), Primož Bre-zec (Kraški zidar), Boris Gorenc (Rimini), Miloš Šporar (Maribor Ovni), Matjaž Tovornik (Pivovarna Laško).
Belgija: Dimitri Lamvers (187 cm, 19 let, klub: Ostende), Erič Struelens (206, 29, Pariz SG), Matthias Desaever (194, 22, Ostende), Steve Ibens (182, 27, Quare-gnon), Stefan Sappenbergs (194, 28, Qua-regnon), Charlie Mandi (200, 25, Pepin-ster), Yves Dupont (210, 23, Antvverpen), Pieter Loridon (201, 26, Gent), Daniel Goethals (206, 29, Ostende), Sebastien Buya (212, 21, Charleroi).
VRSTNI RED SKUPINE A PO 3. KOLU: Slovenija 6, Grčija in Nemčija 4, Bolgarija in Belgija 2, Slovaška 0.
r KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP n
Ambiciozna Turčija pripravlja Italiji past
Tanjevič od svojih pričakuje čvrsto igro v obrambi
ANKARA - »Turčija je med vsemi reprezentancami najbolj napredovala,« pravi selektor italijanske košarkarske reprezentance Bogdan Tanjevič pred današnjo kvalifikacijsko tekmo v Ankari za nastop na evropskem prvenstvu. Turki so lani prvič prestopili prag osmih najboljših reprezentanc stare celine, zelo dosti pa investirajo tudi v klube, ki uspešno nastopajo na mednarodni sceni. Najnevarnejši mož za »azzurre« bo bržkone visoki Mirsad Turckan. O njem Tanjevič pravi, da je med boljšimi centri v Evropi, da je že zelo blizu ligi NBA, Čeprav je v igri še vedno nekoliko grob. Garnituro visokih igralcev dopolnjujeta Oyguc in Besok, zunanji igralci pa so vsi po vrsti zelo natančni strelci, še posebej to velja za Ku-tluaya. Domače prvenstvo je v Turčiji že sedem dni prekinjeno, reprezentanca pa je odigrala tudi dve prijateljski tekmi s Slovaško in jo kajpak tudi premagala.
Zadnjic sta se izbrani vrsti Turčije in Italije pomerili v četrtfinalu EP v Barceloni. Zmagali so »azzurri«, ki so potem ugnali še Rusijo in nepričakovano osvojili srebrno medaljo.
Današnja tekma v Ankari ne sodi med odločilne. Iz vsake od petih kvalifikacijskih skupin napredujeta namreč v finalno fazo
dve ekipi, Turčija in Italija pa sta v svoji skupini daleč najboljši. »Toda jaz hoCem biti prvi,« je poudaril Tanjevič, ki od svojih igralcev pričakuje čvrsto igro v obrambi, v napadu pa jim bo pustil CimveC svobode. Zvezni, selektor zelo zaupa centru Marcona-tu (od njega pa pričakuje veC), vnovič pa je močno podvoimil v možnosti Rusconija, da bi se vrnil v reprezentanco.
Postavi
Turčija: 5 Turkoglu, 7 Ene, 8 Turkcan, 9 Er-denay, 10 Kutluay, 11 Konuk, 12 Besok, 13 Oyguc, 14 Vildirim, 15 Sarica.
Italija: 4 Scarone, 5 Bonora, 6 De Pol (na sliki) , 7 Fucka, 8 Mar-conato, 9 Galanda, 10 Myers, 11 Meneghin, 13 Frosini, 14 Sambu-garo (12 Basile).
Sodnika: Davidov (Rus) e Muh vic (Cro).
Vrstni red skupine E: Italija in Turčija 6; Češka 4; Švedska 2; Gmzijia in Latvija 0.
[HnOGOMET / UDlNESEh
Bierhoff v šali na dopust, Gargopa zares pod nož
VIDEM - Oliver Bierhoff ni igral proti Sampdorii, toda Zaccheroni je na njegovo mesto postavil Danca Jor-gensena, ki je takoj odgovoril z dvema zadetkoma. Po tekmi pa je v šali napovedal, da zdaj Bierhoffa Čaka klop za rezervne igralce. Da je vzdušje v videmskem taboru po novi zmagi res dobro, priča tudi Bierhoffova izjava v šali, da je že zaprosil za dopust, ko je videl, da ga je Jorgensen tako dobro nadomestil.
Pred nedeljskim gostovanjem v Empoliju se počasi popravlja tudi zdravstveno stanje v ekipi. Včeraj sta spet trenirala Amoroso in Bachini. Prvi se je poškodoval 18. januarja v Bergamu, Bachini pa je zaradi zdravstvenih težav počival tri tedne. Vendar zdravniki ne bodo ostali brez dela. Včeraj so pri pregledu ganskega nogometaša Mimma Garga odkrili poškodbo križnih vezi. Gargo se je poškodoval na afriškem pokalu na tekmi med Togom in Gano. Operirali ga bodo prihodnji teden, zanj pa je prvenstvo že končano.
KOŠARKA / PRVENSTVO NBA
Biki iz Chicaga nadaljujejo s serijo zmagovith nastopov
Proti Clevelandu so dosegli že osmo zaporedno zmago Presenetljivo težka zmaga Seattlea proti L. A. Clippersom
Shawn Kemp v prodoru med Tonijem Kukočem in Lucom Longleyjem (AP)
CHICAGO - S serijo zaporednih zmag - osem - nadaljujejo Biki iz Chicaga. Tokratna njihova žrtev so bili Kavalirji iz Clevelanda, ki se z razpoloženimi Michaelom Jordanom (17 točk), Licom Longleyjem (16 točk) in Scottiem Pippenom niso mogli resneje kosati. Zanimivo je, da sta Jordan in Pippen celo zadnjo Četrtino presedela na klopi.
Moštvo trenutno poškodovanega jugoslovanskega zvezdnika Vlada Divca Brenčati iz Charlotte v Den-verCanih tokrat niso videli resnega nasprotnika. Glen Rice jih je dobesedno razsul, saj je sam dosegel 31 toCk, met za tri točke pa je imel kar 81-odstoten. Zlata zma so doživela že osmi zaporedni poraz. Vodilna skupina pacifiške skupine NadzvoCniki iz Seattla so se dobesedno namučili z "drugo" ekipo iz Los Angelesa, Clippersi. V zadnjih trenutkih tekme jih je razbil Vin Baker, ki je vsega skupaj dosegel 27 točk, v zadnji četrtini pa se je "vrnil" tudi Garv Pay-ton ter k zmagi svoje ekipe prispeval osem točk.
Na Vzhodu v atlantski skupini vodi Miami (37 zmag, 18 porazov) pred New Torkom (31, 22), v centralni pa Chicago (42, 15) pred Indiano (38, 16). Na Zahodu je v srednjezahodni skupini prvi Utah (37, 15) pred San Antoniom (36, 18), v pacifiški pa Seattle (42,13) pred Phoenbcom (37,16).
Izidi: Detroit Pistons - Sacramento Kings 111: 85, Chicago Bulls - Cleveland Cavaliers 97: 75; Charlotte Homets - Denver Nuggets 118: 98, Seattle Super-Sonics - L. A. Clippers 101:100
NOVICE
Leoniju prva etapa po Kalabriji
FUSCALDO (Cosenza) - Italijan Endrio Leoni je zmagovalec prve etape kolesarske dirke po Kalabriji. V Sprintu je premagal rojaka Mazzolenija in Friga. Sprinta se je udeležilo kakih petdeset kolesarjev. »Mi ciljamo na dirko od Milana do Sanre-ma. Smo zato v boljši formi kot ostali, ki jim je glavni cilj nastop na Giru,« je priznal zmagovalec. Vrstni red 171 km dolge dirke: 1) Leoni (Ballan) 4.47:46 (poprečna hitrost 35, 075 km na uro), 2. Da-rio Frigo (Saeco), 3. Eddy Mazzoleni (Saeco), 4. Gabriele Balducci, 5. Alain Turricchia, 6. Stefano Co-lage, 7. Oscar Cavagnist, 8. Skupni vrstni red: 1. Leoni 4.47:46, 2. Frigo + 4, 3. Mazzoleni +6.
Zabel prvi v Španiji
CALPE (Španija) - Nemški specialist za Sprinte Erik Zabel (Telekom) je dobil 1. etapo kolesarske dirke po Valenciji (162 km). Drugo mesto je osvojil njegov rojak Marcel Wust, tretje pa Italijan Mario Tra-versoni. Dirka se bo končala v soboto, potem ko bo za kolesarji 812 kilometrov.
Le pet slovenskih atletinj na dvoranskem EP v Valenciji
LJUBLJANA - Na evropskem dvoranskem prvenstvu (EP) v atletiki, ki bo od 27. februarja do 1. marca v Valenciji, bo nastopilo le pet slovenskih atletinj. V Španiji bodo tekmovale favoritinja za odličje Brigita Bukovec (60 metrov ovire), Alenka Bikar (60 in 200 metrov), Jolanda Čeplak (800 metrov), Nataša Erjavec (krogla) in Saša Prokofijev (60 in 200 metrov). Reprezentanco, ki bo na EP odpotovala danes, bo vodil Gabrijel Ambrožič, tehnični vodja bo Boris Mikuž, trener Jure Kastelic ter fizioterapevtka Olga Davidova.
Trojica, ki je izpolnila norme, zaradi poškodb in bolezni v Španiji ne bo tekmovala. Helena Javornik (3.000 metrov) je dobro uro pred predstavitvijo reprezentance sporočila, da zaradi gripe ne more na EP, Britta BilaC (višina) in Gregor Cankar (daljava) pa že dalj časa mučita poškodbi.
Prva dirka formule 1 8. marca v Melbourneu
PARIZ - Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) je izdala nov spored tekmovanj formule 1 za to sezono. Začela se bo 8. marca v Melbournu, končala pa 1. novembra na Japonskem. Se vedno pa ostaja neznano dokončno število velikih nagrad. Na seznamu tako ni velike nagrade (VN) Francije - težave zaradi televizijskih prenosov - in VN Južne Afrike.
Agassi zopet v Davisovem pokalu
NEW YORK - V Ameriki še vedno eden najveCjih teniških zvezdnikov Andre Agassi, ki se po nekaj sušnih letih spet vraCa na pota stare slave, bo zopet nastopil za svojo reprezentanco v Davisovem pokalu. Agassi je v njej že nastopil v letih 1990,1992 ni 1995, ko so Američani ta pokal tudi osvojih.
Obvestila
SK DEVIN vabi vse elane, da se udeležijo Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo na Zoncolanu v nedeljo, 1. marca. Prijave v tajništvu, na tel. št. 2916004 do 21. ure 26. t. m.. Obvezna udeležba!
ŠD MLADINA - smučarski odsek - obvešCa elane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva - 17. pokala ZSSDI, ki t i v nedeljo, 1. marca na Zoncolanu, da potrdijo vpis ita tekmo in prisotnost na predvideni družabnosti istega dne, najkasneje do petka, 27. februarja do 12. ure. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 220793 (Lara), 220718 (Sonja) in 213518 (Ennio).
SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. marca ob priliki Zamejskega prvenstva avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje še danes, 25. t. m. na sedežu kluba od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 299573 in 226271.
SZ OLYMPIA organizira avtobusni izlet elanov in simpatizerjev ob priliki društvenega tekmovanja v sklopu Zamejskega prvenstva v nedeljo, 1. marca na Zoncolanu. Odhod ob 6. uri izpred Slovenskega športnega centra. Za vpis in informacije telefonirati v večernih urah v telovadnico (32310) ali Marjanu (538169) ali Ediju (535114)
ZSSDI razpisuje tečaj za pridobitev naslova učitelja smučanja 1. in 2. stopnje. Vse informacije nudi urad ZSSDI v Trstu, tel. 635627.
SK DEVIN obvešCa, da se nadaljujejo smučarski tečaji ob sobotah in nedeljah na snegu. Informacije nudi tajništvo, tel. št. 2916004.
SPDG prireja 1. marca 1998 Slovensko zamejsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu v veleslalomu in super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo elani zamejskih športnih društev in klubov. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG Ulica Malta 2 (fax 531495) v Gorici, oziroma pri ZSSDI. Žrebanje startnih številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici.
TENIS / V AFRIŠKEM LOMEJU
Plesničar osvojil novo ATP točko
V treh setih je premagal domačina Yaoja Danes v osmini finala proti tretjemu nosilcu
Aleš Plesničar osvojil prvo mednarodno turnirsko zmago
Gajin tenisaC Aleš Plesničar je svoji prvi ATP točki, osvojeni na satelitskem turnirju v Portorožu, dodal včeraj Se drugo. Ponjo je moral romati v Afriko. Na mednarodnem turnirju »Future« v glavnem mestu Toga Lo-meju se je po zmagi na kvalifikacijah prebil Se v osmino finala. Premagal je domačega nepostavljenega teni-saCa Koto Yaoja, ki se je na glavni turnir uvrstil kot »lucky lo-ser«.
AleSeva pot do zmage ni bila lahka. Nasprotnika je ukrotil z rezultatom 4:6, 6:4, 7:5. Koto Yao ni bil njegov edini nasprotnik. Spopadel se je tudi z neznosno vročino,
-] ATLETIKA / MET KOPJA h
Claudia Coslovich se je popravila skoraj za dva metra
Nov osebni rekord znaša 62,80 m
Za nastop na olimpijskih igrah v Syd-neyu moram predvsem doseči konstantnost v metih, recimo okoli 62 metrov. Konstantnost je tudi pogoj za izboljšanje rekordov. Če bom konstantna, tudi met okoli 65 ali 66 metrov ni nedosegljiv, je decembra lani v intervjuju za naš dnevnik povedala kopjaSica Claudia Coslovich. Čeprav je »dan« Sydney Se daleč, lahko vendar rečemo, da je »jutro« Rim znanilec dobrih obetov. Nekdanja Borova atletinja je namreč v nedeljo v večnem mestu z metom 62, 80 m popravila svoj osebni rekord za 1 meter in 82 centimetrov. Ta rezultat predstavlja drugi najboljši met vseh Časov v Italiji po zdaj ze »prazgodovinskem« državnem rekordu 67, 20 Fauste Quintavalle iz leta 1983. Mimogrede povedano, je Claudia • v Rimu osvojila naslov zimske državne prvakinje, vendar pa to v bistvu ni nobena prava vest, ker v Italiji že dolgo let kraljuje brez pravih konkurentk.
»Tako dobrega meta si sploh nisem pričakovala. Računala sem na met okoli 57 ali 58 metrov. Vec ne, saj sem zadnja dva tedna pred to uvodno tekmo sezone trenirala
v Trstu, kjer pogoji niso enako dobri kot na pripravah. Toda Ze med ogrevanjem sem se počutila dobro in uspelo mi je,« nam je po telefonu iz zveznega centra v Tirrenii povedala Coslovicheva po nedeljskem uspešnem nastopu. Priprave Coslovicheve na novo sezono potekajo uspešno. Po treningu na Malti naša atletinja vadi izmenično doma in v Tirrenii, že konec prihodnjega tedna (7. in 8. marca) pa jo v Franciji Čaka nastop v državnem dresu na dvoboju med izbranima vrstama metalcev obeh držav. Če bo tudi tam krepko presegla mejo 60 metrov, tega nam ni znala povedati. Konstantnost rezultatov pa to od nje zahteva. Sydney tudi.
(ak)
ki njegovega tekmeca, nasprotno, sploh ni motila, saj je afriške klime kajpak vajen. Težave je imel Aleš tudi z loparjem. Strgal je kar dve struni, strune tretjega loparja, ki ga je za tekme usposobil še v Trstu, pa je velika vročina tako omehčala, da je s težavo obvladoval žogico.
Dvoboj z igralcem iz Toga se je odvijal na centralnem igrišču, domači tenisaC pa je lahko računal na izredno glasno podporo navijačev, tudi med samo igro, kar pa praviloma seveda ni dovoljeno. Aleš je vsem nevšečnostim navkljub ohranil mirno kri in je po hudem, napornem triurnem boju le prišel do svoje prve, zato pa toliko bolj dragocene mednarodne turnirske zmage sploh.
Plesničar se bo v današnji osmini finala pomeril s tretjim nosilcem, Brazilcem Ricar-dom Schlachterjem. Brazilec zaseda na svetovni računalniški lestvici 484. mesto, kar je že dokaj visoka uvrstitev. Aleš je iz včerajšnjega dvoboja izšel dokaj izmučen, zato bo njegova naloga danes sila težka. Če pa bi mu vendarle uspelo, bi se mu lahko celo odprla pot najmanj do polfinala.
Z včerajšnjim uspehom je Aleš na (stari) lestvici ATP napredoval za kakih 40 mest. Z dvema točkama deli zdaj 1326. mesto. Kako pa bo jutri?
r ODBOJKA / MATEJ ČERNIČ O POVABILU V A REPREZENTANCO n
»Še zdaj nisem povsem prepričan, da je res!«
Naš odbojkar se z Bebetom še ni pogovarjal, upa pa, da bo nastopil na kvalifikacijah za svetovno ligo
Bellini, Pasinato, Zlatanov, Ben-dandi, Fei, Pippi, Giombini, Bovo-lenta, Casoh, Giretto, Papi, Gardini, Gravina, Giani, Meoni, Rosalba, Sar-toretti in...Matej Černič!
Hitrejši kot najhitrejša raketa, Matej Černič je dočakal to, kar večina odbojkarjev, tudi prvoligašev, ne dočaka niti v sanjah. Zvezni selektor Bebeto ga je poklical v najožji izbor osemnajstih kandidatov za državno reprezentanco. Gre za nekoliko pomlajeno vrsto, v kateri pa je še vedno veliko evropskih in svetovnih prvakov, protagonistov spodletelih jurišev na olimpijsko, zlato v Barceloni in Atlanti, medijskih zvezdnikov. Med njimi se je znašel tudi komaj dvajsetletni Slovenec z Goriškega, ki se je pred devetimi meseci z Valom veselil napredovanja iz četrte v tretjo ligo. Komur se na odbojko kohckaj pozna, ni bilo težko napovedati, da ima Matej pred sabo lepo športno pot, toda tako hitrega vzpona ni resnično mogel nihče pričakovati. In pričakoval ga ni niti sam Matej, ki pa je - kot raketa pač -po izstrelitvi iz »štandrežkega Bajko-nura« s svetlobno hitrostjo osvajal širni odbojkarski svet: mladinski reprezentant, član prvoligaškega moštva, član udarne šesterke prvohgaške-ga moštva, A reprezentant.
In vse kaže, da ne bo ostalo samo pri pozivu. Bebetova vrsta bo s pripravami za nastop v svetovni ligi (vvorld league) začela aprila. Ker bo finale tega tekmovanja julija letos v Italiji, so »azzurri« kot gostitelji avtomatično že kvalificirani, to pa pomeni, da lahko selektor na majskih in junijskih kvalifikacijskih tekmah z Grčijo, Argentino in Nizozemsko pošlje na igrišče tudi bolj eksperimentalno vrsto. Kaže, da tako namerava tudi narediti, zato se Mateju ponuja možnost za preoboj med dvanajsterico.
Matej, iz B2 lige v A reprezentanco!
»Se zdaj ne verjamem, da je to res. Poziva si sploh nisem pričakoval, še na kraj pameti mi ni prišlo, da bi o Cern takem sploh razmišljal. V A ligi igram šele pet mesecev, ita-
lijanska reprezentanca pa je ena najmočnejših na svetu. Ne, res se mi zdi kot v pravljicah.«
Kako si pravzaprav izvedel, da si bil izbran?
»Prišel sem v telovadnico na večerni trening ob sedmi uri. Približal se mi je trener Menarini in mi dejal, da moram njega in ostale pogostiti s sladkarijami. Vprašal sem ga, zakaj? Ker so te poklicali v reprezentanco, je odgovoril. Pa mu seveda nisem verjel. Dolgo časa sem bil prepričan, da med vlečejo za nos. Da ni šlo za potegavščino fantov iz ekipe, sem se prepričal šele, ko mi je to potrdil tudi trener vojaške reprezentance Lobietti. S to reprezentanco smo namreč tisti veCer igrali tekmo za trening. Sele tedaj, se mi je po malem začelo svetiti, da je mogoCe res.
Si govoril s selektorjem Bebetom?
»Ne, ni me poklical.«
Iz njegovih izjav je bilo mogoče razumeti, da Gardini, Gravina, Giani, Papi in mogoCe tudi Pasinato ne bodo igrali kvalifikacij za vvorld league. To menda pomeni, da se ti ponuja možnost za vključitev v dvanaj-
sterico za nastop na kvalifikacijah. Kaj misliš ti o tem?
»Tudi jaz sem tako razumel«
Ampak štiri manj osemnajst je štirinajst S kom misliš, da se boš potegoval za mesto v ekipi?
»Res ne vem. Bebeto je rekel, da bodo bolj izkušeni ostah doma, zato srčno upam, da bom ostal v reprezentanci. Kaj več o tem ne bi znal povedati. Saj sem že rekel, da st stvari sploh dobro še ne predstavljam.«
Med reprezentanti so taki, ki si jim lani lahko sledil samo po televizija ali s tribun. Katerega od tvojih bodočih soigralcev najbolj ceniš?
»To je pa res težko vprašanje, saj so vsi vrhunski igralci. Recimo Papi, kateremu se po karakteristikah najbolj približujem (tednik supervolley je Mateju nadel vzdevek »plavolasi Papi«).«
2e tretje poletje boš prebil v telovadnici. Ti je kaj žal?
»Računal sem, da bom letos bolj prost, to ja, ampak žal pa mi zdaj res ni.«
Preteklo soboto si se za.hip vrnil domov, bil si tudi na pustovanju v Boljuncu. Kako so te sprejeli prijatelji in znanci?
»Vsi so mi seveda čestitali, ampak pravzaprav se zame ni nič spremenilo. Saj nisem nobena zvezda, ne počutim se najbolje v tej vlogi.«
Ampak pred sabo imaš nedvomno velike možnosti. Si že dobil kako novo ponudbo za igranje v boljšem moštvu?
Ne, ponudbe nisem dobil nobene in o tem tudi ne razmišljam. Pogodba z Bologno je večletna, tu se tudi počutim zelo dobro, imam mesto v postavi. Za mladega igralca, kot sem jaz, je zelo važno, da lahko igra. Veliko je dobrih, ki v boljših moštvih sedijo.«
Pa vendar. Za koga bi se odločil, če bi lahko izbiral močnejše moštvo?
»Ne vem. Vsi zelo dobro govorijo o Cuneu in tamkajšnjem ambientu, pa tudi v Ferraro bi šel rad, saj imajo tam baje zelo visoke cilje. Toda Bologna je zaenkrat še povsem po moji meri.« (ak)
TENIS / ZA NAJMLAJSE
Mlada Gajina vrsta na turnirju Intercast še drugič uspešna
Najmlajša vrsta Gajinih tenisačev je uspešno izpeljala tudi drugo srečanje tekmovanja »Intercast«, ki je bilo v soboto na igriščih tržaškega kluba na Padričah.
Sicer je v soboto imela najvažnejšo vlogo gripa, ki je zdesetkala obe ekipi, tako da so od predvidenih petih srečanj odigrali le tri in je ob koncu bil dejanski rezultat 2:1 v korist gajevcev. Medtem ko so gostitelji predali srečanje v kategoriji dečkov under 10, se je Gaja morala odpovedati srečanju dvojic dečkov under 12, ker je zbolel Erik Pertot.
V naši vrsti je prišlo tudi do zamenjav. V soboto sta tako prvič stopili na igrišče Veronika Daneu v kategoriji deklic under 12 in Paola Cigui v kategoriji under 10. Medtem ko se je znašla Veronika pred zahtevno nalogo proti svoji vrstnici, ki že solidno obvlada teniške veščine, je Paola v nižji kategoriji pokazala predvsem dobro mero borbenosti. Zaostajala je že s 4:8, to se pravi, da je nasprotnici manjkala samo igra do zmage, toda Paola se ni vdala. Vztrajno je začela nizati točke, si priborila najprej izenačenje na 8:8, končno pa je zaključila v svojo korist tudi zadnji 9. niz.
Drugo posamezno in obenem odločilno zmago za Gajino ekipo je dosegel Matej Cigui, ki je proti svojemu nasprotniku igral vseskozi zelo solidno in preudarno.
TCT - Gaja 1:2
Bencich - Veronika Daneu 9:3; Benci - Paola Cigui 8:9; Cressi - Matej Cigui 6:9
Naslednje srečanje bo v soboto, 28. t.m., ob 15.30 na igriščih ST Citta di Udine.
PELO Z OTROKI / SKLEP ZSŠDI-DRUŠTVA
Vsaj polovico vadbene ure nameniti osnovni motoriki
Na prihodnji seji bodo sestavili strokovni program
Skrb za delo z najmlajšimi je ena najbolj hvalevrednih dejavnosti naših športnih društev. Ampak ta dejavnost je zelo odgovorna in tudi težka, saj od vaditeljev zahteva veliko potrpežljivosti, znanja in tudi nagnjenosti k temu delu. Je ponudba naših društev dovolj kvalitetna? Se povsod dela po enakih, predvsem pa sprejemljivih merilih? Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je pred kratkim pripravilo brošuro, s katero naj bi javnost kapilarno seznaniti z možnostmi, ki jih ponujajo naša društva, hkrati pa se je Združenje odločilo, da poglobljeno preuči to vprašanje v sodelovanju z društvi in njihovimi strokovnjaki. Tako je pred dnevni že prišlo do sestanka, ki so se ga udeležiti predstavniki 13 športnih društev s Tržaškega. Gorazd Pučnik, ki je pri Združenju zadolžen za mladinski šport, je ocenil, da je bilo srečanje izjemno konstruktivno.
»Slo je za resnično široko in odprto izmenjavo mnenj, v razpravo pa so s predlogi in mnenji posegli prav vsi prisotni,« nam je povedal Pučnik.
Na srečanju so še posebej izpostaviti vprašanje sodelovanja med osnovnimi šolami in športnimi društvi, ki delujejo na
območju šol. Združenje je ponudilo pomoč pri postavljanju stikov s šolami, kot tudi pri oblikovanju prošenj za finansiranje tovrstne dejavnosti. Padlo je tudi nekaj zelo konkretnih operativnih sklepov. Predstavniki društev so se obvezati, da bodo polovico vadbene me strogo odmerjali vajam za izboljšanje osnovne spretnosti. Dogovoriti so se, da bodo sestavili dva vadbena programa, enega za otroke prvih dveh razredov, drugega pa za otroke zadnjih treh razredov osnovne šole. Določene »motorične izkušnje« lahko otrok pridobi namreč samo v tej starostni dobi in ga za njih preprosto ne smemo prikrajšati.
Udeleženci seje so razpravljali tudi o agonizmu in o različnih potrebah posameznih športnih panog, zaključek tega dela diskusije pa je bil, da tekmovalnost sama po sebi ni negativna, ne sme pa izpostavljati otrok prehudim pritiskom ati pa postati sredstvo za izživljanje odraslih na njihov račun.
ZSSDI se bo s predstavniki društev spet sestalo v ponedeljek, 2. marca, Pučnik pa na sestanke toplo vabi vse strokovnjake, ki želijo sodelovati pri izoblikovanju nove strategije dela z najmlajšimi, (ak)
H DIRKA ZSŠDlj-i
Odskočna
deska
za
šampione
22. izvedba bo v nedeljo
Prva nedelja v marcu bo pri nas v znamenju že tradicionalne kolesarske dirke za Trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Letošnja 22. izvedba bo pomenila uvod v izredno bogato kolesarsko sezono, v kateri bo Trst vnovič obšel italijanski Gi-ro. Naše mesto bo namreč prizorišče etape na kronometer, ki je že po tradiciji ena ključnih in bo zato zanjo veljala še posebna pozornost svetovne kolesarske javnosti. Dirka, ki jo prireja lonjerski Kolesarski klub Adria se z Girom kajpak ne more pri; merjati, vendar pa ni za strokovnjake v bistvu nič manj zanimiva. Nobena skrivnost ni namreč, da je prav Trofeja ZSSDI pomenila odskočno desko za mnoge kasnejše svetovne Šampione, zlasti iz Italije. Zato pa smo nanjo lahko še posebej ponosni.
SLOVENCI ŠE NISO OSVOJILI LONJERSKE DIRKE
Med kolesarji iz naše dežele je na lonjerski dirki slavil zmago Flavio Milan. Prvo mesto je zasedel leta 1988, leta 1989 pa je bil drugi. Milan, perspektiven kolesar, ki je zmagal državno vojaško kolesarsko prvenstvo, je nekaj časa meril moCi tudi med profesionalci.
Lanski zmagovalec Simone Simonetti (na sliki) ne bo nasopil na Trofeji ZSSDI, ker je med tem presedlal v profesionalno ekipo Vini Caldirola - Longoni Šport, potem ko je v lanski razvrstitvi najboljših svetovnih kolesarjev pod 23. letom bil na 28. mestu. Lani drugovrščeni Emanuele Lupi je ob prijavah na dirko izjavil, da letos pride v Lonjer po zmago. Na take izjave lahko odgovorijo kolesarji, kot je npr. Slovenec Andrej Hauptman, ki je z lanskim petim mestom na svetovnem prvenstvu v kategoriji un-der 23 dokazal, da lahko postane prvi slovenski zmagovalec lonjerske dirke. Pred selitvijo v Salo, na eno izmed prvih dirk v letošnji sezoni, kjer je zasedel 8. mesto, je Hauptman, elan ljubljanskega Roga Radenska, za nas povedal naslednje.
»Glede na obdobje, to se pravi začetek sezone, v kateri se dirka odvija, je proga še kar zahtevna. Nedvomno bo izid dirke pokazal, kdo je v najboljši formi, kdo je največ treniral. O sebi lahko povem, da sem dobro pripravljen, kljub temu da sem en mesec nosil mavec zaradi zloma v zapestju. Vsekakor moram poudariti, da v našem klubu stremimo predvsem po ekipni zmagi, to se pravi, da ni važno, če zmagam jaz ali kdo drug, važno je, da zm, aga ekipa. V klubu imamo še nekatere dobre vozače, kot so Premužič, Kranjec in Bonča (Bonča je pred nekaj leti nastopil kot profesionalec), ki se lahk dosežejo dobro uvrstitev. Italijanske ekipe bodo gotovo nastopile optimalno pripravljene, kar se je že izkazalo na sobotni dirki v Saloju in nedeljski trofeji Papa Cioli.«
Na Startu v Lonjerju bo mogoče zaslediti tudi
bel dres z mavričnimi črtami, ki ga bo nosil svetovni prvak v kategoriji under 23 Norvežan A ver s en. Ta nastopa v klubu Zalf Fior, to se pravi v moštvu, ki je v Lonjerjuže večkrat uspelo. V moštvu Fior je treba upoštevati tudi mladega, perspektivnega kolesaja Martina Derganca, doma iz Novega mesta, ki je s svojo »kolesarsko trmo« že dosegel več pomembnih uvrstitev. (JpC)
Bodo s Hauptmanom dočakali prvo zmago?
»Pripravljen sem dobro« - Lupi napoveduje zmago Simonetti že profesionalec - Mavrični dres Aversena
Časovnica
mt	Kraj	km	ura
230	Lonjer neuradni Start		12.40
2	Barkovlje	0,0	13.00
53	Seslja n	14,0	13.20
5	Tržič	24,5	13.35
11	Ronke - drž. c. 305	27,5	13.38
11	Križišče drž. c. 305	29,5	13.41
22	Sredipolje	31,0	13.44
15	Poljan	32,5	13.46
17	Zagraj Ul. D’Annunzio	34,0	13.48
72	Sovodnje Ul. Gregorčič	42,5	14.00
79	Ind. cona drž. c. 56 Var.	46,5	14.06
80	Gorica križ. drž. c. 55	46,5	14,06
51	Devataki	52,5	14.14
92	Doberdob C. ob jezeru	57,0	14.21
49	Jamlje drž. c. 55	61,5	14.27 '
33	Stivan drž. c. 55 - drž. c. 14	66,5	14.35
53	Sesljan	69,0	14.38
71	Vižovlje	69,5	14.40
181	Mavhinje	71,5	14.42
225	Šempolaj križ. p. c.	75,5	14.47 ,
237	Gabrovec drž. c. 202	81,0	14.55
243	Božje polje	81,5	14.56
208	Križ	86,0	15.02
220	Brišče	88,0	15.05
240	Bajta	89,0	15.07
237	Gabrovec drž. c. 202	92,5	15.12
243	Božje polje	93,0	15.13
208	Križ	97,5	15.19
220	Brišče	99,5	15.21
240	Bajta	110,5	15.23
237	Gabrovec drž. c. 202	104,5	15.28
306	Križ. Opčine 202 - 58	110,5	15.37
195	Faccanoni križ. drž. c. 14	115,0	15.44
275	Lonjer 1. prehod cilja	117,0	15.47
279	Nad Lonjerjem drž. c. 202	117,5	15.48
150	UL Brigata Časa le	120,0	15.51
44	Nas. Sv. Sergija	123,5	15.55
15	Domjo	125,5	15.58
17	Krmenka	126,5	16.00
35	Boljunec vzp. čez Ključ	128,5	16.01
235	Ključ	133,0	16.10
295	Bazovišk cesta	133,5	16.12
359	Bazovica	136,0	16.15
319	Trebče	140,5	16.20
310	Bani Križ. drž. c. 202	143,0	16.23
306	Križ. Opčine drž. c. 202	144,5	16.25
195	Faccanoni drž. c. 14	149,5	16.32
275	Lonjer drž. c. 14 cilj	151,5	16.35
Pomni: 42km/h povprečne hitrosti
MNOGI UDELEŽENCI DIRKE SO SE PREBILI V SAM SVETOVNIH VRH
Adriina dirka zas trofejo ZSSDI je zaslovela tudi kot dirka bodočih šampionov, saj so prav na trofeji prvič izkazali nekateri kolesarji, ki so se kmalu zatem uveljavili v svetovnem vrhu
Maurizio Fondriest
Maurizio Fondriest se je leta 1985 v dresu Zolf Fiora uvrstil na četrto mesto, leto kasneje pa je na lonjerski cilj prispel prvi in takoj v naslednji sezoni prestopil k profesionalcem v vrste EcofLama. Dve leti po zmagi v Lonjerju je Fondriest postal svetovni prvak. V letu 1993 je prestopil v vrste Lampre-Polti in zmagal v končni razvrstitvi dirk za svetovni pokal. Sedaj tekmuje za francoski Codifis. Do sedaj se lahko pohvali z 68 zmagami.
Moreno Argentin
Sedemintridesetletnemu Morenu Argentinu, ki je bil dvakrat italijanski državni prvak in je odnesel z italijanskega Gira preko deset etapnih zmag (med drugimi je leta 1983 slavil v Gorici), štirikrat osvojil driko Liege -Bastogne - Lieg, dvakrat Valonsko puščico, pa v Lonjerju leta 1979 ni uspelo, da bi si priboril mesto na zmagovalnih stopničkah. Zadovoljiti se je moral s četrtim mestom. Po koncu kariere, je Argentin stopil za krmilo italijansko-ruskega Roslotto, ekipe ki je nastopala le dve leti.
Fabio Baldato
Fabio Baldato (letnik 1968) je v Lonjerju kar dvakrat (leta 1989 in 1990) odšprintal in slavil zmago v dresu MG Boys. Leta 1991 je prestopil v profesionalne vrste svoje ekipe in se takoj začel uveljavljati kot eden najsposobnejših šprinterjev, ki se lahko merijo s Cipollinijem. Do
Resnično »zlata« zlata knjiga
sedaj je osvojil 22 zmag in nastopa v postavi ekipe Riso Scotti - MG, katere predsednik je italijanski show man Gerry Scotti. Sprinterske veščine je osvajal na dirkališču, kjer je bil večkrat italijanski prvak.
Biagio Conte
Biagio Conte je v zlati knjigi Trofeje ZSSDI zabeležen kot eden izmed treh (Longo 1981 in 1982 - Baldato 1989 in 1990 - Conte 1991 in 1993), ki so lonjerski pokal osvojili kar dvakrat. Prvič je slavil kot član ekipe MG Boys, drugič v ekipi Pro-det. Odkar je pred dvema letoma prestopil k profesionalcem, je slavil pet zmag. Conte nastopa z ekipo Scirgno - Gaeme, lani pa je bil 54. na absolutni lestvici najboljših kolesarjev na svetu in je prehitel kolesarske ase kot so Leblanc (ta je zasedel 57. mesto), Guidi (80.), Chiappucci (83).
Giovanni Lombardi
Giovanni Lombardi je odličen šprinter, ki se je izkazal večkrat tudi na pisti (npr. na šestdnevni dirki v Milanu z BafEjem) in je eden izmed tistih dveh, ki jih je nad Lonjerjem zadnji trenutek v Sprintu premagal Biagio Conte in so se morali zadovoljiti z drugim mestom. Lombar-diju se je to zgodilo 1. 1991, leto zatem je postal profesionalec ob Fon-driestu v ekipi Lampre, leta 1995 pa je postal Bugnov sotrudnik v ekipi Polti. Sedaj je član nemške Telekom in bo pomagal Ulrichu, zmagovalcu lanskega Toura de France. Kot profesionalec je zmagal enaindvajsetkrat.
Leto 1992: Olimpijsko leto Casrtelli, Rebellm Bertolini
Lonjerska trofeja je nekako vnaprej »spregledala« izid barcelonske
olimpiade: Fabio Casartelli si je nakaj mesecev po zmagi v Lonjerju zaslužil še lovoriko olimpijskih bogov. Naj ostane Olimp večen dom in spomin na tega junaka, ki ga je smrt pobrala nekega tragičnega dne na francoskem Touru in ki je eno izmed svojih številnih zmag znal pokloniti tudi lonjerski Trofeji. Sončnega leta 1992 je Casartelli nad Lonjerjem prehitel Alessandra Ber-tolinija, ki je takrat nosil majico državnega prvaka in Davida Rebelli-na. Casartelli, Bertolini in Rebellin so k profesionalcem prestopili takoj po igrah v Barceloni. Za najuspešnejšega izmed obetov takratne »lonjerske letine« se je v višji kategoriji izkazal Rebellin, ki je bil lani 16. najboljši kolesar na svetu po absolutni lestvici Mednarodne kolesarske zveze. Ko je leta 1996 prestopil k Teamu Polti (kateremu je zvest še sedaj), je za šest dni oblekel roza majco na italijanskem Giru.
Bertolini je sedaj pri francoskem
Codifisu, takoj po prestopu med profesionalce pa je prebil tri zaporedne sezone ob Chiapucciju pri Carreri. Kljub prvotnim pričakovanjem ni dosegel posebno vidnih rezultatov.
Martin Hvastja in leto 1993
Conte je bil takrat uspešen pred Bettinom, Radaellijem in Slovencem Martinom Hvastijo. Slednji je že tri sezone v profesionalni ekipi Contina Tollo, lani pa je dosegel zelo obetavne rezultate. Za sabo ima štiri zmage in precej pomembnih uvrstitev. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Španiji je imel smolo in zaradi padca zaigral odlično formo, ki jo je pokazal z uspešnim nastopom na Vuelti.
Giuliano Figueras
Giuliano Figueras je eden izmed petinsedemdesetih, ki so letos prestopili v profesionalni klub. Od ostalih se razlikuje po tem, da je nje-
govo ime že zapisamo med velikani, oziroma tistih, ki so že nosili majico svetovnega prvaka. Figueras je ta naslov osvojil v kategoriji under 23, oktobra 1996 v Luganu, to se pravi pri dvajsetih letih. Sedaj je star torej 22 let in je pristopil k Mapei - Brico-bi, kjer bo nedvomno uspešno dozoreval pod nadzorstvom nekdanjega asa Giuseppeja Saronnija. 20., jubilejna Trofejo ZSSDI je torej spet napovedal velikega šampiona...
Hrvatje in Slovenci
Slovenskim kolesarjem, kljub večkratnim uvrstitvam med najboljše, ni še uspelo osvojiti trofeje ZSSDI. Primož Čerin, ki je nekaj sezon svoje kolesarske kariere preživel tudi ob Chiappucciju pri Carreri in se izkazal v gorskih etapah na Giru, je trikrat zapored (1983, 1984 1995) zasedel drugo mesto. Sandi Papež, ena izmed legend slovenskega kolesarstva, tekmovalec, ki je lani zaključil svojo dvajsetletno kolesarsko kariero kot član prvega izrecno profesionalnega slovenskega kluba Krke Telekoma, je leta 1983 prikolesaril na cilj kot tretji, leta 1987 pa je bil peti. Slovenci so v zadnjih letih v najboljšem primeru zasedli tretje mesto (1991 Aleš Pagon, 1996 Andrej Hauptman, 1997 Tadej Križnar). Hrvatom pa sta pripadli dve Trofeji ZSSDI. Zagrebčan Ivica Colig je zmagal na tretji izvedbi dirke, ko je bil proti koncu svoje keriere, Puljčan Bruno Bulič, ki sedaj trenira mlade pri puljskemu Si-porexu in se je v preteklosti izkazal v mnogih etapnih dirkah, npr. z zmago na dirki Po Jugoslaviji, je največji pokal domov odnesel leta 1983, že leta 1979 pa je prehitel Morena Argentina in se uvrstil na tretje mesto.
(JpC)
Goriška srečanja z jazz glasbo bodo tudi letos popestrila deželno glasbeno sceno, na sporedu pa bodo od jutri do 24. marca.
Deveta izvedba koncertov jazz glasbe se bo letos odvijala v obnovljenem avditoriju, ki je akustično najboljša dvorana na Goriškem in razpolaga s 380 oštevilčenimi sedeži.
Jazz srečanja bo jutri ob 21. uri otvoril kvartet Dava Douglasa (na sliki). Ameriški trobentač bo skupaj s saksofonistom Ghrisom Pot-terjem, basistom Jamesom Genusom in bobnarjem Benom Perovvskim predstavil komaj posneto ploščo in skladbe iz obdobja, ko je sodeloval s Horacom Silverjem, Johnom Zornom, Timom Bernom, Myro Melford in drugimi glasbeniki.
Naslednji torek, 3. marca, bo v goriskem avditoriju nastopila angleška skupina Earthvvorks, ki jo vodi slavni bobnar Bill Bruford. Bruford je glasbeno kariero zaCel kot jazzman in se tej glasbeni zvrsti posveCa vselej, ko mu to čas dopušCa, zaslovel pa je predvsem
kot bobnar v slovitih rock skupinah. Konec šestdesetih let in v prvih sedemdesetih letih je Bruford namreč sodeloval v skupinah Genesis, Ves in King Crimson, s katero je še vedno aktiven. Elektro-akustiCno jazz skupino Earthvvorks je Bruford ustanovil leta 1986, od takrat pa posnel štiri študijske albume in ploščo hitov Heavenly bodles, ki je izšla pred devetimi meseci. V tej skupini z Brufordom so-
delujejo saksofonist Patrick Clahar, klaviaturist Steve Hamilton in basist Geoff Gascoyne.
Teden kasneje, in sicer v torek, 10. marca, predvideva program nastop pod naslovom Estensioni. Podobno kot lani bodo na tem večeru nastopili številni deželni jazz glasbeniki, nekateri jazzmeni iz Slovenije, pevka Barbara Errico in številni drugi.
Najbolj pričakovan je brez dvoma nastop Richarda Galhana in Michela Portala, ki bosta v Gorici v sredo, 11. marca. Galhano sodi v sam vrh jazz glasbe. Umetniškemu potomcu Astorja Piazzole gre zasluga, da je povzpel harmoniko na raven upoštevanega glasbila tudi v jazzu. Talentirani Francoz je v zadnjih letih znal na originalen naCin prikrojiti zvok harmonike (in bando-neona) jazzu in sredozemskim ritmom. Srečanje s klarinetistom, rojakom Michelom Portalom je obrodilo odlične sadove. Njun lanski album Blow Up sodi med najboljše lanske plošCe, revija Musiča Jazz pa ga je izvolila za album leta.
Niz goriskih jazz koncertov bo v torek, 24.
marca, zaključil nastop kvinteta ameriškega trobentača Lewa Soloffa. Soloff je zaslovel pred skoraj tridesetimi leti kot soustanovitelj jazz rock skupine Blood, Sweat and Tears. V dolgoletni karieri pa je Soloff igral z vsemi najbolj znanimi imeni glasbene scene, od Omette Coleman, do Gila Evansa, od Dizzyja Gille-spieja do Barbre Streisand, od Franka Sinatre do Carle Bley in številnimi drugimi. V vseh teh letih je Soloff posnel pet solo albumov, zadnjega pred dobrim letom. V Gorici bo nastopil z zelo sohdno glasbeno skupino, ki jo sestavljajo bobnar Danny Gottlieb in basist Mark Egan (dolgoletna ritmična sekcija skupine Pata Methenyja), kitarist Joe Beck in saksofonist Arthur Blythe.
Program letošnjih koncertov je torej izredno zanimiv. Kot vsako leto prireditelji nudijo tudi letos abonma za 90.000 lir (znižani 70.000). Vstopnice za posamezni koncert pa stanejo 30.000 lir (znižane 23.000). Naprodaj so pri agencijah Appiani v Gorici in Utat v Trstu.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
V petek, 27. t. m., ob 20.30 (red A) slovesnost ob Štiridesetletnici gledališkega dela, ki jo praznuje Bogdana Bratuž z gledališko igro »Master Class« Terren-ceja Mc Nallyja. Režija Vito Taufer.
Ponovitve v soboto, 28. t. m., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri (red C), v sredo, 4. marca, ob 20.30 (red D), v četrtek, 5. marca, ob 20.30 (red F) in v petek, 6. marca, ob 20.30 (red F).
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 25. t. m., ob 16. uri (red E): Goldonijevo delo »La guerra« v postavitvi Stalnega gledališča dežele Veneto. Režija Luigi Sqarzina. Predstava v abonmaju: odrezek 8 rumen.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča in pri UTAT v Pasaži Protti.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Od 3. do 25. marca bo na sporedu opera Juliesa Mas-seneta »Manon«. Dirigent Alain Guingal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi Predprodaja vstopnic je že v teku za vse predstave: v torek, 3.3., ob 20.30 (reda A/B); v Četrtek, 5.3., ob 20.30 (reda C/A); v nedeljo, 8.3., ob 16. uri (reda G/G); v sredo, 11.3., ob 20.30 (reda B/F); v soboto, 14.3., ob 17. uri (reda S/S); v Četrtek, 19.3., ob 20.30 (reda E/E); v nedeljo, 22.3., ob 16. uri (reda D/D); v sredo, 25.3., ob 20.30 (reda F/C): blagajna gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob
ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 -tel. 0432 - 470918).
Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 2. marca, ob 18. uri predstavitev opere Manon s Sergiom Segalinijem. Vstop prost. Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 25. t. m., ob 20.30 ponovitev predstave: »...e fuori nevica!«, ki jo je napisal in režiral Vincenzo Sa-lemme.
Športna palača
V	torek, 10. marca, se bo predstavil Beppe Grillo.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 25. in jutri, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatro di Sardegna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffe«. Režija Gigi DelTAglio, nastopa Paolo Bonacehi. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Gorica Kinema - Gorizia Cinema: jutri, 26. t. m., ob 20.45 film »Sladka prihodnost«, (Kanada 1997). Režija Atom Egoyan.
Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288).
Jutri, 26. t. m., ob 18. uri - »Srečanje z avtorjem«: predstavitev knjige A. Mermolje »Narod in drugi«.
V petek, 27. km., ob 20.30 italijanska gledališka predstava »Senilita« v postavitvi Stalnega gledališča FJK.
SACILE
Teatro Zancanaro
Danes, 25. t.m.,ob 21. uri: G. Rossini »La cambiale di matrimonio« v izvedbi gledališča Verdi iz Trsta.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
5., 6. in. 7. marca, ob 20.45 VVilliam Shakespeare: »Hamletas«. Nastopa Andrius Mamontovas.
Teatro Contatto - Avditorij Zanon
11. in 12. marca ob 20.30 se bo predstavila skupina Teatro delVArchivolto z delom Daniela Pennaca »Monsieur Malaussene«. Režija Giorgio Gallione, nastopa Claudio Bisio.
______________SLOVENIJA___________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 25. t. m., ob 16. in 20. uri ter jutri, 26. t. m., ob 16. in 20 uri filmska predstava: »Titanic« J. Came-rona. V glavnih vlogah nastopata: Leonardo di Ca-prio in Kate VVinsled.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Jutri, 26. t. m., ob 20. uri: Peter Barnes »Ni tako slabo
kot zgleda«. Režija Jasa Jamnik.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 25. t. m., ob 17. in ob 20.30 film »Titanic«.
V	soboto, 28. t. m., ob 16. uri otrošdka predstava s Čarodejem Romanom.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	soboto, 28. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani-filmska predstava: »Mondo Bobo«. Režija Goran RušinoviC.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 25. t. m., ob 19.30 (abonma sreda) : Michael Tremblay »Nore babe«; ob 22. uri (izven in konto): Patrick Suskind »Kontrabas«.
SNG - Drama
Danes, 25. t. m. in jutri, 26. t. m., ob 19.30: N. V. Gogolj »Revizor«. Predstava je razpodana.
V	petek, 27. t. m., ob 19.30 (izven - konto): F. Kafka »Amerika«, gostuje Drama SNG iz Maribora.
Mala drama: jutri, 26. t. m., ob 20. uri: W. Schwab »Predsednice« (izven - konto); ob 18. uri v zgornjem foyerju (izven - konto): J. Misima »Obisk«.
Slovensko mladinsko gledališče
V	počastitev 100-letnice rojstva Bertolda Brechta bo v petek, 27. t. m., ob 22. uri na sporedu predstava: Bertold Brecht »Galileo Galilei«. Režija Matjaž Berger.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
Koncert harmonikaša Corrada Rojaca, ki je bil napovedan v torek, 3. marca ODPADE zaradi bolezni in bo premeščen na kasnejši datum.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V ponedeljek, 2. marca, ob 20.30 bo nastopil American String Quartet. Na programu Haydn, Mozart, Beethoven.
Gledališče Miela
Svobodna glasba
V soboto, 7. marca, ob 21. uri koncert skupine »The Original Klezmer Ensemble«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
5. marca, ob 20.30 koncert pianistke Irine Plotniko-
ve. Na programu Čajkovski.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
Avditorium
Glasbeni festival Srečanja z jazz glasbo
Jutri, 26. t. m., ob 21. uri prvi koncert, na katerem bo nastopil kvartet ameriškega trobentača Daveja Douglasa.
Vstopnice dobite pri agenciji Appiani in pri UTAT v Trstu.
SCGV E. Komel - Srečanja z glasbo
Koncertna sezona 1997/98
V	soboto, 28. t. m., ob 19.30 bo v komorni dvorani KC L. Bratuž nastopil Alessandro Arbo »Dionizova strast«. Glasba in estetika F. Nietzscheja.
Kulturni dom
V	petek, 6. marca, ob 20.30 bo v okviru prireditev
»Across the Border« nastopil kantavtor Massimo Bu-bola.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	petek, 27. t. m., ob 20.45 koncert glasbene skupine Collegium musicum. Dirigent VValter Themel. Na programu glasba VVolfganga Amadeusa Mozarta.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
V	soboto, 28. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) nastop italijanske skupine Sux; ob 24.00 (dvorana reggae) koncert italijanske skupine So Vibes.
____________SLOVENIJA______________
DOBROVO V BRDIH
Viteška dvorana Galerije Zorana Mušiča
V petek, 27. t. m., ob 20. uri koncert Tria Lorenz ( za
abonma in izven).
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Jutri, 26. t. m., ob 20. uri premiera opere G. Verdija »Ples v maskah«. Dirigent Igor Švara.
Ponovitev v soboto, 28. t. m., ob 19.30 (abonma sobota, izven, konto).
Cankarjev ddm
Jutri, 26. in v petek, 27. t. m., ob 19.30 ob Gallusovi dvorani (oranžni abonma I. in II.) nastop Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov^ solist Anatolij Fokanov (bariton).
_____________HRVAŠKA
ZAGREB
Stadion
15. maja bodo nastopili Rolling Stones.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia.
PalaCa Costanzi: še danes, 25. t. m., je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 27.*t. m. je na ogled razstava že preminulega umetnika Guida Tavagnacca. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 5. marca je odprta razstava v spomin na Federica Righija. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30, zaprto ob ponedeljkih. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Dvorana občinskega stenCasa (Piazza Piccola 3): do
2. marca razstavlja Mauro Likar. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
Galerija Studio d’arte Nadia Bassanese: do 22. marca je na ogled razstava France Cattani in Raimonda Galeana »La stanza di van Gogh ad Arles«.
KONTOVEL
Trgovina »Dolce Divani« (Kontovel 531): do 9. marca je odprta skupinska razstava »L’arte riprende vita sul Carso«. Urnik: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. ure.
GORICA
Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): na
ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva.
TRŽIČ
Srednja šola Randaccio: do 28. t. m. razstavlja Ivo Petkovšek.
SAN VITO AL TAGLIAMENTO
Galerija »Scaramuccia d’Artisti«: v soboto, 28. t. m., ob 17.30 otvoritev fotografske razstave Luče Cesca.
Razstava bo odprta do 15. marca. Urnik: petek, sobota in nedelja 11.00-12.30 in 17.00-19.00.
PORDENON
Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3); na ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«.
MILAN
Združenje Italija-Kitajska (Ul. Bagutta 24): še danes, 25. t. m., razstavlja tržaški slikar Bruno Gripari na temo »Prapori in enkavsti v tigrovem letu«.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov.
Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka.
Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava
grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Grad Kromberk: do 15. aprila je na ogled umetnostnozgodovinska razstava z naslovom »Sakralna znamenja« - lesena plastika na Goriškem med pozno gotiko in renesanso. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 17. ure in ob nedeljah od 13. do 17. ure (zaprta ob sobotah in ponedeljkih).
LJUBLJANA
Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja Karel Zelenko.
Velika sprejemna dvorana CD: do 13. marca je na ogled razstava »Slovaška imaginativna fotografija 1980-95«. Vstop prost.
Mala galerija:do 1. marca je odprta fotografska razstava Zoltana Nagyja »Sporočilo z juga«.
NOVO MESTO
Galerija Krka: do 31. marca je na ogled razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.24
20.30
® RAI 1
6.00
6.30
6.45
9.35
11.10
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.00
17.50
18.00 18.10 18.45
19.30
20.00
20.35
20.40
20.50
23.15
23.20
0.25
0.55
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: lo non protesto,m io amo (kom., It. ’68, (i. Caterina Caselli) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -V šoli škandalov (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualne teme: Gara Gio-vanna (vodi Giovanna Milella)
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik, vreme Aktualno: Primaditutto Kviz: Colorado (vodi Carle Conti)
Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Zakaj Sanremo je Sanre-mo?
Glasba: 48. Festival italijanske popevke (vodijo Raimondo Vianello, Eva Herzigova, V. Pivetti) Dnevnik
Aktualna oddaja: Dopo-Festival (vodi Piero Chiambretti)
Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualne odd.: Tempo
RAI 2
6.40
7.00 8.50
9.15
9.40
10.45
11.00
11.15 11.30
13.00
14.00
16.15
Pregled družbenega tiska Variete za najmlajše Nan.: Lassie Jaz pišem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33 Jutranji dnevnik Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Ci vedi amo in TV Dnevnik
16.30
17.15
18.20
18.40
19.05
19.55
20.30 20.50
23.30
23.35
0.35
0.35
Aktualno: Kronika v živo (vodi Danila Bonito)
18.10 Dnevnik, vreme Športne vesti
Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa (i. David J. Elliott) Risanke: Tom in Jerry Večerni dnevnik TV film: Racket (dram.. It. '97, i. M. Placido, A. Pappalardo)
Izžrebanje lota Dnevnik
Neon knjige, iz parlamenta, vreme, šport Jaz pišem, ti pišeš
RAI 3
	Jutranje vesti
	Film: La contessa azzur-ra (kom., It. ’60)
	Vprašanja ob koncu tisočletja
	Dnevnik, šport
	Aktualno: Telesogni, 13.00 11 grillo, 13.30 Me-dia/Mente
	Deželne vesti, dnevnik
	Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo, 15.05 Tgr Evropa, 15.35 Bellitalia
	Šport: nogomet v 5-ih, atletika, vaterpolo
	Dok.: Geo & Geo
	Vremenska napoved
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob
	Aktualna odd.: Mi man-da Raitre
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno:	Headline, 23.55 30 anni di oblio -Spomin na leto 1968
	Dnevnik, kultura, vreme
	Fuori orario
	Šport: biljard
(§2 RETE 4
ITALIA 1
fr* Slovenija 1 {r Slovenija 2
M Nad.: Un amore di non-■ no, 6.50 Cuore selvaggio Nan.: Pregled tiska KbII Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.30 Sei forte papa’
Dnevnik
Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: L’ amante scono-sciuto (dram., ZDA '54, i. G. Rogers, Van Heflin) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: La macchina del tempo
Film: Grido di liberta (dram., VB ’87, r. R. At-tenbourough, i. K. Kline, D. Washington)
Pregled tiska Nan.: VVings
@ CANALE5
	Na prvi strani, vremenska napoved
	Jutranji dnevnik Tg5
	Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
	Variete: Maurizio Costan-zo Show
	Aktualna oddaja: Signore mie
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
	Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute
	Nan.: Ciao, dottore! (i. Ulrich Renthaller)
	Verissimo na licu mesta
	Aktualne teme: Verissimo - Kronika v živo
	Variete: Tira & Molla
	Dnevnik
	Variete: Striscia la noti-
	zia (vodita Ezio Greggio in claudio Lippi)
	TV film: Ghiamami... papa (kom., ZDA '96, i. Scott Bakula, C. Field)
	Variete: Maurizio Costan-
	zo Show
	NoCni dnevnik Tg5
	Striscia la notizia
	Nanizanka: Voci nella notte
	Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina
	Nan.: Supercar
	Film: 4 pazzi in liberta (kom., ZDA "89)
	Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti
	Nan.: Willy, princ z Bel Aira
	Risanke
	Risanke: Simpsonovi
	Aktualni odd.: Colpo di fulmine (vodi M. Hun-ziker), 15.00 Fuego! (vodi
	Alessia Marcuzzi)
	Nan.: A scuola con filo-sofia
	Variete za najmlajSe in risanke Sailor Moon
	Nan.: Xena
	Šport studio, 18.30 Odprti studio
	Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata
	Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
	Film: Indiana Jones e il tempio maledetto (pust., ZDA '84, r. S. Spielberg, i. H. Ford, K. Capshavv)
	Film: Harley Davidson & Marlboro Man (pust., ZDA ’91, i. M. Rourke)
	Fatti e misfatti
	Šport studio
S TELE 4	
	16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
	Laff Movie
	Nogomet
	Verde a nord-est
	Oddaja o živalih
	Zoom zdravje
	Aktualno: Le risposte di..., 20.30 II supplemen-to, 22.00 Quadrato
	Zoom zdravje
	Film: Malcom 2
(•) MONTECARLO	
	19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport
	Aktualno: Candido
	Film: Il fidanzato di tutte (kom., ZDA ’55)
9	Variete: Zap Zap Aktualno: Quinto potere?
	Nogomet: Francija-Nor-veška (prijateljska)
	Film: crimini e misfatti
11.30 11.40 13.00
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30
20.35
23.00
2.00
2.30
	Oglasi		Vremenska panorama
	TV prodaja		Nanizanka:	Moesha
	Počitniški program: Ri-		(ZDA, 5. epizoda)
	sanke, 9.00 Telerime,		Tedenski izbor. Nani-
	9.05 Glasbeno-plesna		zanka: trdno v sedlu (N.
	pravljica: Mestna pravlji-		Zelandija, 21. ep.)
	ca, 9.50 Brisi piši		Nadaljevanka:	Grad
	Film: Ugrabite me, prosim		Hohenstein (Nem., 5. del)
	Tedenski izbor. Nan.:		Dok.: Stoletje ljudstva
	NewyorSka vrocica (ZDA,		Euronevvs
	17. ep.), 11.30 Nan.: Kdo		Tedenski izbor: Sobotna
	je glavni (ZDA, 13. epizo-		noC
	da), nad.: Gimnazija str-		Oddaja o modi in vizual-
	tih src (Avstral., 8. del)		ni pop kulturi: Trend
	Poročila, vreme, šport		TV prodaja
	Tedenski izbor. Film: Lit-		Nanizanka: Sestre (ZDA,
	tle Murders (ZDA)		13. epizoda)
	Svet poroča		Nan.: Trdno v sedlu (22.)
	Mednarodna obzorja		Nan.: Iz dobrega gnezda
	Obzorja duha		(Nem., 4. epizoda)
	Obvestila in oglasi		TV igrica: Kolo sreče
	Obzornik, vreme, šport	m	Videoring
	Po Sloveniji	Era	Oglasi, napovedniki
	Oglasi, napovedniki		Šport
	Pod klobukom		Nanizanka: Sestre (ZDA,
	Nadaljevanka: Zaročenca		14. epizoda)
	(It., i. Danny Quinn,		Kviz: Lov za zakladom
	Delphine Forest, 8. del)		(Francija, 8. del)
	Risanke		Šport
	Napovedniki, oglasi		Napovedniki
	Dnevnik, vreme, šport		
	Nan.:	Nash Bridges (ZDA, i. Don Johnosn, Jeff Perry, A. O’ Toole)		
	Oglasi, napovedniki		
	Osmi dan		
	Gibljive slike		
	Oglasi, napovedniki		
	Odmevi, vreme, kultura		
	Šport, oglasi, napovedniki		
	Nan.: Grace na udaru		
	(ZDA, 24. epizoda)		
	Labodje jezero (P.I.		
	Čajkovski, v izvedbi Ad-venture in Motion Picture)	@5 Koper	
	Vreme, napovedniki	■	
	Osmi dan (pon.)		Euronevvs
			Slovenia magazine
			Pogovorimo se o...
	TV PRIMORKA		Globus, 17.30 Vesolje je.. Program v slovenskem jeziku: Halo, izzvani ste
			Primorska kronika
	17.00 Videostrani		Vsedanes - Tv dnevnik.
IBeu	Policija svetuje		šport
	Nan.: Grad pustolovščin		Otroška oddaja: Ecchec-
Ugjil	Glasba: Pop rock svet		cimanca
	Oddaja za zamejce v Ita-	m	Sredozemlje
	liji: Med Sočo in Nadižo		Ski reporter
	Napoved spreda, video-		Aktualna tema: Meridia-
	spot dneva		ni
	Dnevnik, vreme		TV dnevnik Vsedanes,
	Kmetijska oddaja		vreme
	Nan.:To	trapasto		Dokumentarna oddaja:
	življenje (12. epizoda)		Umetniki v svet
	Spoznajmo jih: Gostja		Košarka: Slovenija - Bel-
	Mateja Prem		gija (kval. za EP)
	Dnevnik TV Primorka		TV dnevnik Vsedanes
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Je bila to mladost? (O. Petelin, r. A Rustja, 5. del); 9.40 Rožnata polovica sveta; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Naša pesem: 2PZ Glasb, matice; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu;
15.00	Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: P. Merku skozi eseje in glasbo; 18.00 Literarne podobe: Zenska v šašu književnosti na Slovenskem; 18.25 Glasba; 18.45 Vera in naš čas; Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18,30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8,30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12,30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8,50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 Do-
godki in odmevi; 16.10 Glasba po željah;
17.30	Osmrtnice; 18.00-19.00 Glasb, odd.: Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14,33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6,45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Rlngaraja; 10.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb. utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in ever-grinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18,00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Glasba J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Sloistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Iz slov. oper; 20.00 Poslušajte 2x; 21.30 Ars an-tigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz session; 0.00 Poročila
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-7724IB Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
X
r „ . SREČ
ZMERNO
JASNO OBIAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTJ-
MEOLA FRONTA	FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 17.46. Dolžina dneva 10.55.
Luna vzide ob 5.55 in zatone ob 16.24.
Morje razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C.

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.40 najnižje -27 cm, ob 8.28 najvišje 47 cm, ob 14.58 najnižje -62 cm, ob 21.26 najvišje 48 cm.
Jutri: ob 3:15 najnižje -33 cm, ob 9:06 najvisje 49 cm, ob 15.30 najnižje -63 cm, ob 21.55 najvišje 52 cm.
H#
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m............10
1000 m..............7
1500 m..............3
BIOPROGNOZA
Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo zmerno obremenilno. Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo pojavile vremensko pogojene težave.
1 —
5/16 o
OVIDEM
5/16
<S <5'
-N. GORICA S/16
SORICA 8/16 O


POSTOJNA
o 4,11
KOČEVJE
10/17
2000 m.............0
2500 m ...........-3
2864 m............-5
PORTOROŽ O

H. MESTO
O
<s'
ZAGREB 4/12
4/12	O
UMAG
O
V. __£PNOMEU
V četrtek in petek bo pretežno jasno. Burja na Primorskem bo v četrtek popoldne ponehala.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Sončni mrk
V severni Kolumbiji in v južni Panami bo jutri viden popoln sončni mrk, ker se bo luna nahajala natanko med zemljo in soncem.
Kako bodo sončni mrk opazovali po svetu
Mrk začne 16.00 (po srednjeevr. času)
17.00 (po srednjeevr. času)
18.00 (po srednjeevr. času)
ob sončnem vzhodu
Višek mrka ob vzhodu
Mrk konča ob vzhodu
Severna meja vidnosti mrka ' 20%
40%
60%
80%
Popolni mrk
80%
60%
40%
20%
Južna meja vidnosti mrka
Mrk začne ob sončnem zatonu
Višek mrka ob zatonu
Mrk konča ob zatonu
Delni
mrk
Trasa popolnega
p1;r;LyNA-
I ‘--- Senca
*- Polsenca
Sončni mrk
SONCE
Kako opazovati sončni mrk
Opazovanje sončnega mrka je nevarno, saj lahko povzroči popolno slepoto, pa čeprav ga človek s prostim očesom opazuje samo nekaj sekund. Običajno ljudje uporabljajo košček odimljenega stekla, obstajajo pa tudi drugi načini, ki omogočijo opazovanje brez nevarnosti za oči.
Na dno škatle iz kartona prilepimo bel kos papirja. Na nasprotno stran škatle zalepimo košček aluminijaste folije z luknjico. S hrbtom se postavimo proti soncu in na papirju vidimo sončni mrk.
Mrk
opazujemo na papirju
Vzamemo dva bela kartončka. Prvega preluknjamo, soncu obrnemo hrbet in usmerimo žarke skozi luknjo na drugi kartonček.
Preluknjani
kartonček
Mrk
opazujemo
na
spodnjem
kartončku
Aluminijasta folija z luknjico
Viri:Sky š Telescope
Elton John prejel plemiški naslov
LONDON - Britanska kraljica Elibeta H. je na slovesnosti v Buckinghamski palači pevca Eltona Johna včeraj nekaj minut po poldnevu povišala v viteza. 50-letni Elton John, ki je svojo 33-letno pevsko kariero lani okronal z nastopom ob pogrebu britanske princese Diane, je ob slovesnosti pokleknil na desno koleno, kraljica pa se je z mečem rahlo dotaknila njegove desne in nato še leve rame. Ko je pevec ponovno vstal, je bil Sir Elton John.
Pesticidi letno krivi za 220.000 smrti
SAN HOSE - Uporaba pesticidov je vsako leto kriva za 220.000 smrti, je na otvoritvi mednarodne konference o pesticidih v San Joseju dejal ameriški strokovnjak David Pi-mentel. Vsako leto se zastrupijo trije milijoni ljudi, med njimi jih 220.000 umre. V razvitih državah porabijo 80 odstotkov vseh pesticidov, vendar pa je polovica žrtev v državah v razvoju. Položaj se še slabša, ker insekti in drugi škodljivci postajajo vse bolj odporni na pesticide. Od treh milijonov ton, ki jih svet porabi vsako leto, le 0, 1 odstotka doseže željeni cilj, trdi ameriški strokonjak. V ZDA letno za rakom, ki je posledica stika s pesticidi, zboli 12.000 oseb, medtem ko je po svetu 25 milijonov delavcev stalno izpostavljenih pesticidom. Po Pimentelovem mnenju bi lahko uporabo pesticidov zmanjšali za polovico, ne da bi bila pri tem zmanjšana količina pridelane hrane.
Poseben stol za kanclerja
POZNAN - Nemški kancler Helmut Kohl se bo lahko poslej med pogovori s poljskim in francoskim kolegom, Aleksandrom Kwa-snietvskim in Jacquesom Chiracom, v Poz-nanu lahko udobno namestil v muzejski naslanjač. Po navedbah pojskega radia so morah tik pred srečanjem treh državnikov konec tedna v poznanski mestni hiši na željo nemške delegacije pripravljen naslanjač zamenjati z večjim sedežnim pohištvom. Poljski organizatorji so šele po mrzličnem iskanju v zgodovinskem mestnem muzeju našli ustrezen stol za kanclerjevo zadnjico.
Zaradi spanja »trgovina« zaprta
GUANGUANG - Posli priletnemu uh Cnemu prodajalcu ognjemet-nih raket in petard v kitajskem Guanguanu očitno ne cvetijo najbolje. To pa je tudi razumljivo, saj so se glavni prazniki, ko gredo podobni predmeti najbolje v denar, že pred časom končali. Očitno pa
Kitajca to ne moti preveč in je ob razstavljenih petardah mirno zadremal. Tako mu bo čas hitreje minil, morda pa se bo kasneje pokazal tudi kak kupec. Sicer pa je Guanguang znan predvsem po tem, da se je v njem rodil bivši kitajski voditelj Deng Xiaoping.