22. septembra 1938
Če smo vztrajali s svojo idejo 30 let, nam je zajamčena bodočnost.
Sv
Poštnina plačana ▼ gotovini.
Ki
V
Leto 11.
St. 37
vvanavda
SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI IN STROKOVNI LIST
Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4-—, četrtletno Din 10’—, polletno Din 20"—, celoletno Din 40-—. Posamezna številka Din 1’—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74.
Prosimo - preberite!
Vse p. n. naročnike, ki so še na dolgu z naročnino, vljudno prosimo, naj zaostanek kar najprej poravnajo. Po-služite se naših položnic. Ker je tudi naša uprava odvisna od plačil naročnikov, prosimo, da nam vsak naročnik zagotovo pošlje zaostalo naročnino.
IVaclai J. Klofač - 70 letnik
Duh časa
Vsaka doba stisne socialnemu ustroju in političnemu življenju človeštva svoj pečat. To je popolnoma razumljivo, saj se človeštvo neprestano razvija in izpopolnjuje. Način življenja se izpreminja, porajajo se nove ideje in na njih se gradijo novi pokreti. Pri tem pa ne smemo misliti, da prinese vsaka izprememba tudi napredek. Kulturni, socialni in politični napredek človeštva je podoben krivulji. Sedaj se mogočno dvigne, trenutek pozneje bo pa že zdrknil navzdol.
Tudi vsi ljudski pokreti pripadajo pod te zakone. Med njimi predvsem svobodne delavske strokovne organizacije.
Do nedavnega smo imeli v naši ožji domovini samo tri delavske organizacije, ki so bile zasnovane na treh, različnih svetovnih nazorih. Delavec se je lahko svobodno odločil za eno ali drugo, kakor mu je pač narekovala preudarnost. Čeprav so vse tri organizacije bile večkrat v zvezi s političnimi strankami, se vendar o nobeni ne more reči, da je bila samo privesek tega ali onega režima. JNaš delovni človek se v glavnem oprijemlje treh svetovnih nazorov, zato smemo trditi, da so vse tri delavske strokovne organizacije nastale iz stvarne potrebe malega človeka. Ustvarjale so se iz naroda, delale so za narod, zato se jih je narod z ljubeznijo oprijemal. Te tri organizacije bi z razumnim sodelovanjem lahko dosegle vse, kar delavstvo zahteva od družbe. Delavstvu bi priborili ono mesto, ki se mu kot najštevilnejšemu elementu v narodu spodobi. Mnogo tega so že dosegle. Mnogo pa še bodo. Pri tem pa se niso spotikale ob načela demokratičnosti. Vsak se je lahko svobodno odločeval za ono organizacijo, ki je ustrezala njegovemu svetovnemu nazoru. Režimskih delavskih strokovnih organizacij takrat nismo poznali. Tudi ni nikdo čutil potrebe ustvarjali nov delavski po-kret. Vsak se je zavedal, da bi se še z nadaljnjim cepljenjem delavskih vrst udarna moč delavskega pokreta samo še oslabila.
Ali kakor izgleda, nas je čas v tem pogledu prehitel in postali smo stari
—	«senilni». «Dva pokreta iz novega duha vstajata v naši državi. Jugoras na jugu, ZZD na severu.» Mi iz ostalih, starih treh delavskih organizacij smo bili «pred desetletji naravni otroci časa». Sedaj smo pa ostareli in duh časa je poklical na svet novo organizacijo, ki je «zajcla pravi čas z razumevanjem:*. V nji «veje nov duh», ki ga mi stari nismo spoznali. Mi smo okosteneli. «Če ne bi bili, bi bili na našem rnestu», pravi glasilo novega delavskega pokreta ZZD «Slovenski delavec* v 37. številki, iz katerega so vsi tu omenjeni citati. Kakor pravi dal je, se bo o nas kmalu govorilo: «bili so». Za njih pa: «Mi smo tu in z nami je čas.»
Da, duh časa je današnji dobi udaril močan pečat. Stari, od naroda
V	sredo, 21. septembra 1938 je poteklo 70 let, odkar se je v Nemškem Brodu rodil eden najodličnejših sodobnih politikov češkoslovaškega naroda, senator Vaclav Jaroslav Kloiač. Življenje tega plemenitega Slovana, sijajnega organizatorja čeških delavskih množic, je cela vrsta borbe proti nasilju in za osamosvojitev češkoslovaškega naroda. Druga smer njegove borbe pa je bila za izboljšanje gmotnega položaja češkoslovaškega naroda.
Ko so 1897. leta češki socialnodemokratski poslanci pod vplivom nemških socialnih demokratov v dunajskem parlamentu nastopili proti češkemu državnemu pravu, se je češko delavstvo uprlo, na čelu jim pa je stal pošteni Kloiač. Organiziral je narodno socialistično stranko pod geslom «Enakopravnost narodov — enakopravnost v narodu» in strankin znak je bil pero in kladivo. Z borbami in ovirami na vseli
straneh je stranka rastla in je danes temelj češkoslovaškega naroda, s katero idejo se je dvignila na višino ev-
Zvestob
a za zves
loko
Iskreno prijateljstvo, ki nas je že od nekdaj vezalo z brati Čehi, stopa te dni, ko preživlja češkoslovaška država najbolj tragične dogodke z vso silo poštenih in iskrenih simpatij na dan.
Kri ni voda in naj sc zunanjepolitični dogodki razvijajo tako ali tako, bratske ljubezni ne omajejo.
Mi samo želimo, da bi Češkoslovaška, ki je s svojimi legionarskimi četami prelila potoke krvi za svoje osvobojenje, izšla iz teh težkih in du-
šo morečih razmer, odgovarjajoče krvnim žrtvam, ki jih je doprinesla.
Še verujemo v pravico in samo v eno pravico, to je v pravico sporazuma.
V	duhu spremljamo težek duševni boj bratov Čehoslovakov z željo, da bo modrost preteklosti premagala tegobe sedanjosti za srečno bodočnost češkoslovaškega naroda.
Ko je brat v nesreči, smo dolžni izjavljali »zvestoba za zvestobo*.
Demokracija in slovanska skupnost
Mi, kar nas je Slovencev, smo ničla proti veličini zemeljske oble, in da se govori o nas v inozemstvu, je to le zaradi naravnega bogastva in izjemno zaradi krasot naše zemlje. Govorice, da je ta zemlja že stara lastnina Germanov, so le času primerna izvita gesla, ki jim ne verjame pač nihče.
Morda se ni že nekaj sto let vadljalo za ta križišča: za slovenske gore, njive in sadovnjake, za vinograde in les ter vse, kar je v osrčju tega dela naše države, kakor se vadija danes. . ,v...
Mi samo mislimo, kaj bi bilo z nami, če bi bil naš milijon prepuščen samemu sebi. Toda mi nismo sami. Usoda je odločila, da se v velikih zgodovinskih dneh. pred katere nas postavlja tekoča zgodovina, ne kuje bodočnost narodov z 1 : 100 in še več, ampak so vmes neke nedotimne sile, ki to raz-
merje zravnavajo v korist šibkejšemu, lu ne odloča številčnost, ne surova materialna sila, marveč nekaj, kar se ne da potisniti ne pod mero ne pod vago. Tu odloča duh, ideja: odloča in odloči le taka ideja, ki nosi prvine življenja, le laka ideja, ki proži jamstvo neoviranega, a vsestranskega razvoja posameznika, socialnim skupinam, narodom, človeštvu: kratko: danes bo odločila demokratična ideja.
Igra se za nas. Toda mi nismo sami. Imamo že svoj lastni krov, s krvjo in solzami izvojevano državo. In kdo je med nami. ki v potrebi ne bi branil naših mejnikov.
Nismo pa sami. Naše želje, naše misli in dan na dan bolj prečiščene težnje dobivajo vedno jačji odmev v slovanskem bratstvu in vzajemnosti, v slovanski veri v demokracijo kot edino jamstvo miru in nove zgodovine.
ustvarjeni pokreti bodo kmalu morali utihniti. Od sedaj naprej bodo govorili novi pokreti, ki so spoznali čas in bili gibki.. Če bi bile «okostenele», ne bi bile na onem položaju, ki ga danes zavzemajo. Res čudovito so razumeli čas. Gotovo jim je v Kresni noči padlo praprotno seme v žep ...
Mi stari borci, ki nismo razumeli časa in ki smo tako okostenelih hrbte-
nic, da se ne zamajejo pred vsakim novim vetričem, pa lepo močno pospravimo svojo šaro iz vseh treh organizacij in odjadrajmo. Ves trud je zaman. Premalo smo gibčni in «narodi zahtevajo svojih pokretov». Saj že sedaj pravi «Slovenski delavec* pod uvodnikom v 37. številki, da je ZZD edina slovenska narodna organizacija! Nas torej ni več.	r.	k.
ropskega slovesa in vzgled ne države.
Klolača ljubi češkoslovaški narod, kot je ljubilo Masaryka in ljubi dr. Beneša. Njegovi najožji somišljeniki pa ga naravnost obožujejo, ker je v vsakem pogledu vzor človeka.
V	teh dneh, ko praznuje voditelj nam bratske organizacije 70-letnico svojega rojstva, je tudi dolžnost jugoslov. NSZ, da se spominjamo (ega velikega moža in mu k njegovemu 70-letnemu jubileju in njegovemu velikemu delu prav iskreno čestitamo. Obljubljamo, da bomo delali po njegovih navodilih, da privedemo tudi jugoslovansko delovno ljudstvo do boljšega blagostanja.
Iskreno želimo in trdno upamo, da bo jesen življenja velikega državnika srečna in da bo z zadovoljstvom lahko gledal na sadove svojega življenjskega dela.
Tovariš Kloiač ob Tvoji 70-letnici Ti kličemo na mnoga leta!
Za organizacijo kmetskega stanu
Kmet živi v času, ki je zanj skoraj obupen. Kaj bo, ako bo šlo vse še tako naprej. Niti najboljši kmet ne bo mogel obdržati svojega posestva. Povsod se govori in svetuje, kako naj se kmetu pomaga, toda danes zaman čakajo na svojo pomoč. Toda vsako leto je slabše, njih pridelki so vedno manj vredni, a njih izdatki vedno večji.
Kmet ima tudi pravico zahtevati, da živi tako, kakor se za državljana naše države spodobi. Prej pa tega ne bo, dokler se sam ne bo zavzel za pravice, ki mu gredo, kakor vsem drugim stanovom. In če se hoče to doseči, je treba, da se združijo vsi listi, ki pripadajo kmetskemu stanu in ki so enako prizadeti. Ne smejo več čakati in misliti, da bodo tudi brez njega lahko opravili, in tudi izgovore, da ni časa, bodo morali opustiti. Ako imajo drugi stanovi dovolj časa za svoje organizacije, zakaj bi si ga kmet ne vzel, kadar gre za skupno stvar. Vse mora prevzeti zavednost in stanovski ponos in vsak izmed njih mora vedeti, da se da s skupnimi močmi marsikaj ali vse doseči. Ali je res potrebno, da si mora ravno kmet vso dobo svojega življenja od otroških let pa do starostne onemoglosti samo pritrgovati?
Drugi stanovi imajo danes svoje organizacije, v katerih zagovarjajo svoje pravice in se zanje borijo, samo kmet nima nikogar, ki bi se zanj brigal in ga zastopal pred oblastmi. In ravno zato bi morali biti ljudje, ki dobro poznajo kmetske nadloge in imajo za kmeta tudi pravo srce.
Oni pa, ki kmeta prezirajo in se bojijo, da bi se pokinetili, če z njim govore, jih pač ne morejo zastopali, ker jim gre samo za lasten žep, ne pa za upravičene zahteve kmeta.
Naročajte, čitajte
„Novo pravdo44
S
©Sidarai ckovel
ilevek
Kolikor glav, toliko misli, pravi pregovor.
Mišljenje iil delo posameznika ni odvisno samo od njegove volje vzgoje v družbi, temveč tudi od njegove narave. Zato najdemo v človeški za-jednici, to je v praktičnem življenju različne vrste ljudi. Diines se bomo na kratko razgovorili o solidarnem članu človeške družbe.
Solidarni človek ni nikdar osebno pasiven, ali član neorganizirane množice. Njegova delavnost ni osebno sebičnega značaja. V ospredje nikdar ne stopa njegova oseba, ker noče, da bi se vse sukalo okoli njega zaradi njega. Solidarni človek je zelo socialno delaven; zato socialen. On je pozitiven, delavec v družbi, a ne instinktivno, temveč zavestno. Družba ali organizacija mu je več kot njegova oseba; hoče se podrediti družbi. Vse svoje osebne interese zna spraviti v sklad z interesi družbe ali pa jih zaradi večje vrednosti podredi skupnosti. Solidarni človek je družbotvorni element. Njegova pozitivna delavnost gre celo tako daleč, da se podredi družbi tudi tedaj, kadar je sani prepričan, da družba nima docela prav in da bi morala storiti nekaj drugega. Solidarni človek ni nikdar načelni opozicionalec. On je vedno z družbo, z organizacijo in za organizacijo, čeprav se njemu osebno neka dejanja ne zdijo docela upravičena ter bi jih sam ne izvrševal, če bi to bilo samo od njega odvisno. Solidarni človek misli tako, kot je sklenila družba; njej se povsem podredi in družba more računati s takim članom.
Družba oziroma organizacija ima še eno veliko korist od solidarnega človeka, in sicer v tem, da ni podreditev solidarnega človeka pasivna, temveč premišljena. Kot solidarni član, katerekoli družbe ali organizacije se prej, predno se podredi družbi, osebno vpraša, je-li stvar ali predlog, ki ga stavi ta in ta. pameten, koristen, pravilen ali ne. On je tedaj tudi osebno aktiven, da se ne odloči za neko stvar kar na slepo, ali zato, ker drugi tako pravijo ali pišejo, nego se skuša prej dokopati do lastnega samostojnega stališča. Solidaren človek je tedaj samostojen in neodvisen, dasi se nam zdi, da je nesamostojen, ker se podreja družbi.
Za zgled navajam delavca, ki stavka s svojimi tovariši zaradi sklenjenega štrajka, čeprav vidi, da je ta način boja neuspešen.
Splošno čuti solidarni človek večjo vrednost družbe, kot jo ima poedinec; zato se ji samostojno in premišljeno podredi tudi tedaj, kadar bi imel od
tega kot poedinec škodo ali neprijet-nosti. Pri solidarnem človeku ne prevladujejo socialne pravice, temveč bolj socialne dolžnosti. Kdor pa 'se zaveda socialnih dolžnosti do družbe, bo deležen tudi socialnih pravic. Kdor
zahteva kot pasiven član zajed niče samo pravic, jih ne bo nikdar dosegel; kajti samo jemati in ničesar prispevati za skupnost, se pravi skupne dobrine na račun posameznikov zmanjševati namesto večati. Socialni človek pozna in čuti socialne žrtve, torej nekaj neugodnega, a se zaradi ugodnosti za celoto vendar odloči za-11 jo.
f
mm®
borili
za sve
d od
Denar
Slovenski pisatelj razpravlja v «Ljubljanskem zvonu» o svobodi in pravi med drugim:
Odkar je svoboda postala politična pravica in se je prva roka iz množice stegnila po njej, je človeški sen o svobodi mučen in krvav, skriva se po mišjih luknjah zdaj pred bodalom, zdaj pred tiaro.
Redke so minute v zgodovini, ko je bilo človeštvo deležno širše ali tesnejše svobode, ponavadi jo je vohalo v mlakužah krvi. Kdo hrepeni po svobodi? Človeške množice, narodi, zatirane ljudske plasti? Dokler ni zavest človeškega dostojanstva v njih prebujena, se tudi hrepenenje po svobodi ne zgane, topo trpi in molči. Zato je tembolj grenka, včasih do smeš-
nosti obupna težnja vseh onih poedin-cev po svobodi, ki nosijo v svojem srcu ljudske bolesti in zavest sreče. Z zaničevanjem življenja se bore, ne za osebno blaginjo, le za svobodo zagledane in občutene resnice. Tudi iz ječe bi govorili, če bi jim bila beseda prepuščena. Ker je svoboda besede tesno zvezana tudi s sodbo, zatira druZba svobodo misli in besede, odkar človek vlada nad človekom.
Ni važno vprašanje, ali izvira hrepenenje po svobodi iz strahu pred smrtjo, ali utesnjenosti v družbi, iz človeške usode se poraja in človeku je namenjeno kakor je iskreno in pripravljeno na poslednjo žrtev. Vladajočim je svoboda vedno odvišen pojem, zato se vnema borba na nož.
Zelje slovenskega obrtnika
Slovenski obrtnik piše: Sem podeželski krojač. Dela imam precej, le ljudje ne plačajo. Nimajo denarja. Zato o zaslužku ne morem govoriti. Na deželi smo vsi obrtniki siromaki. Kakor s krojači je tudi s čevljarji. Vsi skupaj pa imamo visoke davke, da jih komaj zmoremo. Nihče ne čuti za nas, kako težko nam gre. Če ne more plačati, zarubijo stroj. Težko je tičati v koži obrtnika. Na deželi pa kdor ima svojo hišo in posestvo, se vsaj lahko bavi s kmetijsvom, ako pa si navezan samo
na delo svojih rok, si revež. Kmet bi dal, ako bi imel, tako pa si ni mogoče pomagati. Ako bi vsaj na davkariji hoteli razumeti naše težave pri izterjanju davkov. Prosimo, da bi imeli na vseh mestih malo več uvidevnosti z našim slabim položajem! Vsem, ki nam bodo pomagali, bomo iz srca hvaležni ...
Prav po otročje
Ni skoraj dneva, da bi naše slovensko vodilno časopisje ne prineslo točnih opisov te ali one prireditve. Zadnje čase pa se je tu začelo s svojevrstno prakso, kakršno bi zaman iskali v še tako zakotnih listih drugih narodov. Začeli so namreč, kjerkoli je kakšen nastop ali zborovanje nasprotnikov, šteti njihove vrste. Samo da je kje kak nastop ali zborovanje, že lete na prežo in štejejo: toliko četverostopov, toliko klobukov, toliko nog, toliko las na glavi, toliko zob v čeljustih. Naše vrste so imele toliko milijo-
nov las na glavi! A naše vrste pa so imele toliko zob v čeljustih! Štetje sem, štetje tja, drug drugemu očitanja, laži itd. — naravnost otročje vse skupaj. Človek že ne more razumeti, ali izdajajo in pišejo časopise resni ljudje ali se le otroci igrajo. Časopisne polemike se pa potem vrše mesece in mesece, namesto da bi se vse to črnilo porabilo rajši za seznanjanje socialnega položaja našega delavca in se gledalo, da bi se delavcu rajši primaknilo s kako številko...
Marsikdo čita katerikrat o tem ali onem denarju in bi rad vedel, koliko je to vredno v našem denarju, pa ne ve, koliko dinarjev je to v našem. Zato bomo gotovo našim čitateljem ustregli, ako bomo našteli vrednost denarja, in sicer vrednost, ki je veljala za mesec avgust.
1 napoleondor 298.50 din, 1 zlata turška lira 539.50 din, 1 angleški funt šterling 238 din, 1 ameriški dolar
45.50 din, 1 nemška marka 15 din, 1 poljski zlot 8.20 din, 1 bclga 7.40 din, 1 madžarska penga 8.60 din, 1 brazilj-ski milrajs 2.60 din, 1 urugvajski pe-zos 15 din, 1 palestinski funt 237 din, 1 turška papirnata lira 34.50 din, 1 albanski frank 14,10 din, 1 francoski frank 1.33 din, 1 švicarski frank 10 din,
I italijanska lira 2.27 din, 1 holandski goldinar 24 din, 100 bolgarskih levov
44.50 din, 100 romunskih lejev 32.40 din. I danska krona 9.96 din, 1 švedska krona 11.10 din, 100 španskih pe-zet 250 din, 100 grških drahem 39 din, 100 češkoslovaških kron 151 din, 100 finskih mark 95 din, 100 letonskih latov 810 din, 100 perzijskih ri jalov 100 din.
Primerjali
»Edinost« poroča o češkoslovaškem in jugoslovanskem šolstvu:
Jugoslavija ČSR osnovnih šol	8.439	17.923
učencev osnov, šol	1,317.407	2,783.155
meščanskih šol	206	1.911
učencev mešč. šol	33.977	614.726
srednjih šol	170	298
učencev srednjih šol	88.639	121.962
učiteljišč	37	62
učencev učiteljišč	5.553	16.026
Da bi naša prosvetna šolska raven dosegla višino ČSR, bi morali zgraditi približno sc 8000 novih šol in zaposliti še okrog 30.000 učiteljskih moči.
miroljubnost ni rasša s abost . . .
Bratje iz ČSR govore:
Naj se nihče ne vara, naša miroljubnost ni naša slabost. Naša vlada je trdna in močna, ker je trden in močen ves narod. Vlada pa je preudarna, ker uporablja vsa miroljubna sredstva. Če pa je določeno, da bo knjiga zgodovine zapisala, da smo se znova morali boriti za svobodo in pravico, potem bo tam zapisano, da je bil ves narod ena sama složna armada. Prepričani smo, da naše države ni mogoče premagati, pa kljub temu vsi želimo mir. Zakaj kdor želi mir, ta bo našel večno življenje. }	-	.
Demokracija je utemeljena kot politično uresničevanje ljubezni do bližnjega.	T.G.	Masaryk.
Karel Novy:	32
ŽIVETI	HOČEMO
(Romnn.)
«Da, ko bi bil šofer! Ali se ti ne zdi, da bi se mogel iti učit?»
«To stane veliko denarja.»
«Saj imava še dve sto petdeset kron! Več naj-brže ne bi stalo.»
«Pusti to. Jaz bi hitro koga povozil, dobro vem.»
«Veš, kaj je najhujše? Saj to sem sama doživela tukaj. Če človek neha verovati v sebe, ti ne smeš nehati!»
Magdalena je končavala krilo za gospo Berkovo.
Jože se je vrnil domov in dejal:
« Ali si tisto s stanovanjem mislila resno? Našel sem jih nekaj praznih, toda dragi so, sakramensko dragi. Vsako pride na pol tretji tisoč.»
«Pa počakajva, saj je čas. Če boš kaj našel, ne bova več odlašala, a takole, ko sem sama, se vendarle bojim.»
In na jasnem obzorju je načrt obledel in se zdel celo nespameten.
«Da. Prav inmš», je rekel Jože.
«Počakajva še malo, da si pridobim novih poznanstev. Pacaš pa sem navezana na Ditrichovko. In veš, Jože, da ji dajem procente od naročil? Tega ti nisem niti povedala. Nič ne de. Sicer pa si jih zasluži.»
Prišel je Venoušek. Nekaj je mencal in postrani opazoval Magdaleno in zopet odšel. Ni še dobro izpustil kljuke, j c že prišel nekdo drugi in ko je Jože odprl kuhinjska vrata, je zaslišal znani šoferjev glas:
«Tak sem vaju Je našel, no! Verjamem,» je govoril, ko se je hrupno privalil v izbico, «to je idila.
zato mu ne diši delo, ko ima ženo, ki so v življenju spozna! Ah, šivate, gospodična! Kaj pa tako lepega delate ?»
«Krilo, gospod šofer. Kar sedite.»
«Ne utegnem sesti,» je dejal, «takoj pojdem naprej. Zapeljal sem v ta kot in sem rekel, bogve, ali ste še tukaj doma! Ali vam je Tomeš pravil, ih'? Nekaj bi bilo zanj, pa je prišel prepozno. Menda je že tako ustvarjen, zmerom pride prepozno. Samo k vam je prišel prezgodaj.»
Nista mu vedela kaj reči na to. Šoferju pa se ni mudilo. Sedel je zraven Magdalene in kadil vir-žinko; njegov usnjeni plašč je smrdel po bencinu. Na gladko obritem obrazu se je poznalo dobro življenje in kakor da je še pridobil nasproti Jožetu, ki je nekaj motovilil tam okrog.
«Pustite Jožeta», je rekla končno Magdalena. «Kaj vam je storil? Da ne dela? To boli samo njega in nobenega drugega. In kaj nam prav res hočete? Če bi mi dobili kaj šivanja, to bi bila druga!»
«No, 110, gospodična, kar tako nisem prišel k vam, nič ne skrbite. Da boste vedeli, da mislim na vas, prav za prav na Jožeta, da vas ne razžalim. Hudiča, ali ga nisem poslal h garažam naše firme, da naj se sklicuje name? A 011 gre tja in se ne sklicuje. Zato sem mu prišel povedat, da je tisti nočni čuvaj zanj, ker je oni človek, ki so ga vzeli, star žganjar in bo v soboto frčal. Seveda, znati je treba! Mu jo bom že kako zagodel. No, kaj pravite na to? In vi ste mi že malone vrata pokazali.»
«Potem ste pa že dober človek», je rekla Magdalena.
«\edno dober, zapomnite si. In zdaj: ali imate rum? Mi skuhate čaj? Se mi je pocedilo po čaju.»
«Niti rama, niti čaja», je rekla Magdalena. «Ampak prinesem vam pivo.»
«Vi? Kaj še! Zakaj pa imamo Jožeta? Jože, tu je denar!»
za j!»
Ne, ti ne boš hodil! Jaz skočim, takoj bom na-!»
I oda Jože je vzel iz šoferjeve dlani za liter piva 111 stekel.
«Kako ravnate z njim!» je rekla Magdalena šoferju.
«ICako? Smešna ženska! Kaj neki vidite na njem? In lo sem vam prišel povedat: Jaz mu zatrdno priskrbim delo, zato ker vi tako hočete, razumete, da bi se, revica, po nepotrebnem ne pregnali. Toda svetoval bi vam, da ga potem zapustite. Res je dober človek, pa danes to malo pomeni. Takih dobrih ljudi se potepa nič koliko! Danes je glavno, da si zna človek služiti denarce. Ali še niste spoznali tega? Kam ste dali oči, ženska? Odkrito vam svetujem, pustite ga! V slepi ulici ste, tu ne pridete nikamor! Poiščem mu delo in vi se poberete od njega. Poskrbel bom, da se vam bo dobro godilo in da vam ne bo treba nič delati. Kaj naj vam povem! Zaslužim dovolj, živeli boste brez skrbi, gospodična. Glejte, nič se ne bom spotikal ob tem, da ste spali z njim.»
Magdaleni se je pri takih besedah kar vrlilo v glavi.
«1o n‘ mogoče!» je tiho spregovorila in zmajc-vala z glavo. «Ne, ne!»
«Žal vam bo!»
«Rada imam njega, ne pa vas!»
«Nemara si premislite. Če si premislite, veste, pridite k firmi Nadvornik, tam vam povedo, kje sem in kdaj bi mogli z menoj govoriti. Mislim, da boste prišli.»
«Nikar se ne trudite, ne bom prišla. Nisem lahka ženska, gospod Kalina!»
«No, saj zato vam ponujam ...»
Jože se je vračal. Hodil je naglo kakor pijanec, ki se hoče bojevati.
(Dalje prihodnjič.)
Resolucija
sprejeta na Jubilejnem delegatskem zboru dne 3. septembra v Liubljani
Zunanje politične vesti
-k Češkoslovaška je v sudetskem vprašanju segla po skrajnih sredstvih. Proglasila je obsedno stanje, ker ima v rokah dokaze, da so sudetski Nemci hoteli pod vodstvom Henleina izvršili državni prevrat, kot smo to že svoječasno čitateljem sporočili.
Medtem pa se je odločil angleški ministrski predsednik za poset pri Hitlerju, ki se je završil zelo naglo. Angleška vlada je nato sklicala sejo, na katero je povabila francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra.
Seja je trajala zelo dolgo, ki je končno izzvenela v sklep, da se sudetskim Nemcem ne dovoli plebiscit, ker bi bil potek predolgočasen, marveč se je sklenilo, da angleška in francoska vlada pristaneta na to, da se sudetsko nemško ozemlje priključi oziroma odstopi Nemčiji.
Češkoslovaška vlada sedaj proučuje angleške predloge, da li pristane na odstopitev ali ne. Seveda se izvršuje stalen pritisk tako Anglije kakor Francije, da bi češkoslovaška vlada sprejela sklepe iz Londona, za kar bi dobila edino odškodnino, da bi velesile prevzele jamstvo nedotakljivosti češkoslovaške zemlje, v kolikor bi je ostalo.
Tragičen dogodek, ki je presenetil vso Evropo, je označil pariški poslanik pariškim novinarjem s solzami v očeh: «Moja država je bila obsojena, ne da bi bila zaslišana«, ali bolje rečeno: «Češkoslovaška naj plaea račun velesi 1.»
Kaj bo v resnici storila češkoslovaška vlada, je težko reči. Vsekakor pa bo v dveh dnevih padel končen sklep, da ali ne, kar pomeni mir ali vojno.
V .	'	■■	•
}v r :•
Nemčija. Hitlerju je v zadnjih štirih letih uspelo, da je ukinil reparacije, (hi je organiziral obvezno vojaško službo, da je zasedel Porurje, da je priključil k Rajhu Avstrijo, vse to s pasivnim pristankom velesil, čeprav mirovna pogodba v Versaillesu drugače določa.
Ali se je potem čuditi, da je sedaj dobil še sudetsko nemško ozemlje, torej na mah več kot je zahteval. ..j.
Eno je gotovo, da če bo češkoslo-slovaška vlada pristala na predloge velesil, se bo sicer ohranil mir za par mesecev.
Stopile bodo v ospredje še nove nemške zahteve po kolonijah, priključitev Gdanskega ozemlja k Rajhu in morda še ukinitev poljskega koridorja h Gdinji.
Radovedni smo, katera mala država bo pri teh vprašanjih plačala račun velesil, ker bo tudi takrat visela Evropa med mirom in vojno.
Ker se napoveduje ponoven obisk Chamberlaina pri Hitlerju, jo jav--nost prepričana, da se bo tikal razgovor tudi za rešitev ostalih vprašanj, ki smo jih tu že navedli in morda onih, ki so znana samo zunanjepolitičnim faktorjem.
Španska državljanska vojna se nadaljuje in ni izgleda, da se bo tako hitro končala.
Francova ofenziva ob Ebru, kakor poročajo listi, se je ponesrečila.
Kitajsko-japonska vojna je zaradi evropskih političnih dogodkov zapadla skoro v nezanimanje.
Japoncem se pač še ni posrečilo streti kitajskega odpora, s tem je pa vse povedano.
Preseneča pa vest, da so sovjetske čete oziroma konjenica prekoračile mandžursko mejo, ter tako načele nov obmejen spor med Rusijo in Japonsko.
Ako resumiramo dosedanje zunanjepolitične dogodke zadnjega tedna, vidimo, da se na vseh straneh trudijo, da se ohrani mir v Evropi, da pa morajo in bodo mogle doprinesti materialne žrtve za mir le male države. Dosedanji potek dogodkov nas je razočaral in nam to naziranje tudi potrdil. Enkrat eden, drugič bo pa drugi na vrsti.
Delegatski zbor smatra za potrebno', da tudi k važnejšim vprašanjem našega socialnega, gospodarskega in političnega življenja izreče svoje mnenje. Po poročilih funkcionarjev NSZ osvaja delegatski zbor sledečo resoluci jo:
I.
Narodno delavstvo hoče biti organizirano v svobodni samostojni strokovni organizaciji. Prizna in spoštuje pa vsedelavsko solidarnost, toda pri spoštovanju in uvaževanju ideoloških osnov našega pokreta.
Narodno delavstvo pa mora ponovno izreči svoje prepričanje, da je NSZ nujno potreben činitelj pri prizadevanjih za našo notranjepolitično konsolidacijo in pri reševanju vprašanj, ki imajo namen dvigati sociatno-go-spodarski standard naroda in države. Brez narodno zavednega in državi a brezpogojno udanega delavstva dr-I žavna stavba ni položena na trajne in i trdne temelje. Čim močnejši bo po-| kret narodnega delavstva, tem bitrej-I ši bodo koraki na poti k socialno pra-
9	vični ureditvi vprašanj, ki so za ob-I stoj države življenjske važnosti.
II.
Naš pokret mora sloneti samo na demokratičnih načelih. Čim bolj podčrtavamo nacionalne in socialne težnje, tem bolj se moramo zavedati, da bo tem težnjam moglo biti zadoščeno edino in samo z izrazito demokratičnimi metodami vsega našega narodnega in državnega življenja. Po nujni posledici svojega programa moramo biti odločni nasprotniki vsake diktature, ki nikdar ne more biti ljudska I in socialno pravična. Zavračamo faši-1 zem, hitlerizern in komunizem. Vsi ti n politični sistemi so našemu narodu,
1 zlasti delavcu, tuji.
111.
Delavski strokovni pokret mora hiti svoboden in ne sme biti oviran od prav nikogar, najmanj pa od delodajalcev, ostalih strokovnih organizacij in neutemeljenih uredb in predpisov. Za strokovni pokret je potrebna najširša svoboda govora in zborovanj. Kakor za strokovni pokret tako zahtevamo tudi najširšo svobodo in neodvisnost na vse strani, tako moramo v lastnem strokovnem pokretu pozna- 1
iti samo disciplinirano svobodo posa- I meznika in posameznikov, ki morajo vedno splošne koristi našega pokreta nad rediti osebnim in krajevnim potrebam ali željam. Naš pokret bo močan samo v složnosti članstva, ki ceni bratstvo in tovarištvo in ima v sebi samo one moralne kvalitete, ki človeka preoblikujejo, da pri njem ne vlada strah, temveč mirna pamet in plemenito srce.
IV.
Državno in narodno edinstvo ima za nas v glavnem socialno in gospodarsko vrednost. V tem edinstvu vidimo jamstvo za vsesplošni napredek v državi in pravično zaščito nas slovenskih delavcev, ki moremo samo kot enakovredni in enakopravni državljani zahtevati popolno zaščito posebnih slovenskih socialnih in gospodarskih potreb. Kot delavski strokovni pokret moramo odločno obsojati politične strasti, ker vidimo, da te strasti postavljajo v ozadje nujne gospodarske in socialne zadeve in stalno kale vodo, v kateri brezskrbno ribarijo sovražniki vsega naroda in delavstva.
Samo na osnovi načela državnega in narodnega edinstva smo pravno in moralno upravičeni, da zahtevamo od državne oblasti koristno upoštevanje posebnih gospodarskih in socialnih prilik Slovenije, ki mora dati svojim ljudem zaslužek doma. Avtarkija pokrajin v državi bi pomenila za Slovenijo gospodarsko in socialno smrt.
V.
Odločno odklanjamo razredno borbo in smo zagovorniki vsenarodne • skupnosti. Zato upravičeno računamo na pomoč naroda v boju za naše socialne pravice. Narod nam mora priznati pravico do stavke in pri tem one metode stavke, ki jamčijo uspeh in
niso v nasprotju s socialnim pojmovanjem osebne lastnine.
VI.
Priznati moramo, da je državna socialna politična zakonodaja nepopolna, zato je nujno potrebna nove-lizacija obstoječe socialne zakonodaje in izdaja novih socialnih zakonov.
Neobhodno potrebno je, da se skrajša 48-urik, da se novelizira zakon o minimalnih mezdah, ki ne ustreza današnjim potrebam, da se uveljavi široka zaščita obratnih zaupnikov, ki je sedaj v veljavi le na papirju; razširi naj se tudi delokrog teh zaupnikov.
V	vseh panogah naj se najstrožje izvajajo predpisi zakona o zaščiti delavcev. ki se na vse mogoče načine izigravajo. Zato je potrebno, da se ojači služba državnih inšpekcij dela, katerim je dati možnost večje gibčnosti. Poleg tega naj se postavijo pri sres-kih načelstvih, v katerih območjih je razvita industrija, socialno-politični referati. Socialno zavarovanje, zlasti starostno zavarovanje ne nudi pogojev za življenje, zato je neobhodno potrebno, da se to preuredi in prilagodi življenjskim potrebam.
Domačo delovno moč je treba pu-polnoma zaščititi. Zaposlene inozemee naj se čim bolj obdavči v korist brezposelnega fonda. V splošnem pa naj se jim po možnosti odvzame delo. Ukine naj se tudi zaposlitveno dovoljenje vsem onim inozemcem, ki so pri nas zaposleni več ko 5 let.
Prepove naj se zasedanje privatnih služb po onih upokojencih, ki prejemajo pokojnino, ki odgovarja eksistenčnemu minimu.
Brezposelnost se bo omilila le na ta način, da se bo delavoljnemu ljudstvu preskrbelo delo, bodisi z velikimi državnimi in samoupravnimi javnimi deli, bodisi s kreditom, ki bi se iz raznih socialnih fondov dali na razpolago solidni industriji pod pogojem, da zaposli za gotovo dobo še primerno število delavcev poleg onih, ki so v dotičnem podjetju že zaposleni. Mezde in drugi delovni pogoji pri javnih delih morajo ustrezati življenjskim potrebam in splošnemu gospodarskemu položaju redno zaposlenega delavstva.
Neobhodno je potrebno, da merodajni činitelj i posvetijo vso skrb vprašanju: kam z našo doraščajočo mladino?
Ministrstvo naj izda uredbo, s katero naj se uvedejo plačani dopusti za delavstvo.
Potrebno je tudi, da se zniža doba starostnega zavarovanja, kar je zaradi težkega in napornega dela nujno potrebno. Osnova pokojninskih premij naj se zviša.
Z eno besedo: socialno politična zakonodaja le počasi napreduje, pogosto so socialni zakoni v škodo delavstva, zato morajo pridobiti delavske zbornice na svoji avtoriteti, da bodo mogle pri socialni zakonodaji uspešneje sodelovati.
VII.
Z ozirom na nove svetovne nazorne ideologije in nacionalna gibanja v svetu je postalo vprašanje nacionalne orientacije delavskih mas bitno važno za usodo slovenske bodočnosti. Ugotavljamo, da je v zvezi s tem nastala nevarnost, da naš delavec podleže agitaciji, ki pod plaščem oboževanja tujih socialnih gesel širi tujo miselnost, ki more zmanjševati narodno samozavest slovenskega delavca.
Smatramo, da je potrebno, da z lastnim socialnim delom in zakonodajo jačamo socialni položaj našega delavca.
Ugotavljamo obenem, da se slovenska javnost premalo interesira za usodo nacionalnega delavca in da je skrajni čas, da vsa javnost neizprosno zatre vsako omalovaževanje slovenskega delavca v nacionalnem oziru, bodisi v tovarni, bodisi drugod, smatrajoč vsako storjeno krivico, bodisi od tujega ali našega delodajalca kot nacionalno krivico ali greh.
Vlil.
NSZ bo vedno pazljivo zasledovala ves razvoj in socialne potrebe malega človeka ter uporabljala vsa sredstva, da se zaščitijo njegovi interesi in da se mu s pomočjo novih dobrih socialnih zakonov uredi znosnejši in za človeka sposobnejše življenje. Narodna strokovna zveza bo tudi v bodoče ostala članica Slovanske strokovne za-jednice ter bo z vsemi silami delala na tem, da se čim prej ustvari mogočna slovanska delavska fronta.
A raketa mizars&e sfroke
V četrtek, 13. t. m. se je vršila na banovini v Ljubljani anketa mizarske stroke, katero je sklicala kr. banska uprava na pobudo strokovnih organizacij. Delojemalci so bili zastopani po Delavski zbornici in vseh štirih strokovnih organizacijah, delodajalce pa je zastopalo IOI in Zveza obrtnikov. Predsedoval pa je inšpektor dela g. ing. Baraga.
Po poslanem referatu g. Stanka so se pričeli razgovori, katerih plod je sledeči sklep:
Sklep ankete v položaju delavstva v mizarski stroki, ki se je vršila 13. septembra 1938 na kr. banski upravi.
I redstavniki delodajalcev in delojemalcev mizarske stroke, zbrani na anketi dne 13. septembra 1938 izjavljajo, da so v načelu za okvirno ureditev delovnih pogojev za mizarsko stroko v dravski banovini ter nalagajo predstavnikom zbornice TOI, Zveze industrijcev in Delavske zbornice, da podajo o poteku svojim forumom izčrpen referat ter pozovejo zlasti ona združenja, ki na anketi niso zastopana ali svoje načelne izjave še niso podala, da podajo do 15. oktobra .PJ38 izjavo, ako se strinjajo z gornjim fdshniom ankete.
V J primeru, da večina prizadetih združenj oziroma članstva pristane na navedeni načelni sklep, se osnuje paritetni odbor po predlogih delodajalskih in delajemalskih predstavništev. Odbor naj bo sestavljen paritetno, in sicer iz po 4 članov delodajalcev in 4 članov delojemalcev in po 1 predstavnika ZTOl, Zveze industrijcev in Delavske zbornice. Odbor sc sestavlja pod predsedstvom predstavnika kr. banske uprave.
Odbor bo zbrano gradivo o dejanskem stanju o mizarski stroki preštudiral ter sestavil konkreten predlog. Izdelani predlog se dostavi vsem združenjem v izjavo. Na podlagi izjav odnosno stavljenih pro-tipred logov se izvrši definitivna redakcija. Tako re-digirano besedilo naj služi združenjem in delavskim organizacijam kot osnova za sklenitev kolektivnih pogodb.
Ako ne bi prišlo v odboru do konca I. 1938. do sporazuma, si pridrži vsaka stranka proste roke, da se po-služi ali ne posluži odredb o minimalnih mezdah.
Velicssfna proslava nese mfsli v Siovenigradcu
Naša mlada, a vrla podružnica v Slovenjgradcu je priredila v nedeljo 18. t. 111. proslavo 20letnice obstoja Jugoslavije in 30letnico ustanovitve NSZ. Proslava se je vršila v kinodvorani hotela Goli, ki je bila za to priliko izredno okusno dekorirana. Na pročelju dvorane je stala kraljeva slika, bogato okrašena s cvetjem in narodnimi trobojkami, dvorana sama pa je dihala v svežem cvetju in zelen j u.
Ob 10. uri je mestna godba otvorila proslavo z narodno himno, katero so mnogoštevilni obiskovalci, ki so napolnili dvorano, poslušali stoje in klicali kralju in državi. Proslavo samo je otvoril agilni podružnični predsednik tov. Bogdan Pušenjak, ki je pozdravil navzoče, med njimi sreskega podnačelnika, zastopnika Sokola brata Ivana Serajnika, zastopnika CMD g. Miloša Grmovška, g. Vinka Canj-kota za Koroško kolesarsko župo in SK «Mislinje», g. Verčnika za Obrtno društvo, g. Druškoviča za Legijo koroških borcev, okrožnega tajnika tov. Kravosa, zastopnico jeseniške podruž-
niče tov. Francko Hafnerjevo, zastopnika mežiške podružnice tov. Mlakarja s tovariši j,n zastopnika črne tov. Cesarja. Po pozdravu gostov je tov. Bogdan Pušenjak imel krasno zasnovan govor pod naslovom; «20 let Jugoslavije in delavstvo.* V svojem govoru je podal tov. Pušenjak verno sliko zgodovinskih dogodkov osvobojen ja našega naroda in prikazal potem ogromno socialno delo, ki se je izvedlo v prid delavstva v zadnjih dvajsetih letih. V svojih izvajanjih se je tov. Pušenjak dotaknil tudi vseh perečih delavskih vprašanj in kon-statiral, da se delavstvo vse premalo zanima za samega sebe in prepušča svojo usodo največkrat drugim, kar mu je v škodo. Ob koncu govora je pozval delavstvo, naj se z zaupanjem oklene pokreta narodnega delavstva, ker le v njem sta spas in napredek delavstva Jugoslavije. Viharno odobravanje je pokazalo, da je govoril tov. Pušenjak vsem od srca.
Kot drugi govornik je nastopil tov. Vladimir Kru vos, ki je podal sliko ustanovitve NSZ in njenega tridesetletnega delovanja. Dotaknil se je vseh borb našega delavstva v predvojni in povojni dobi ter odgovoril na vprašanje,. ki ga mnogi stavijo še danes, ali je nacionalna strokovna organizacija v svobodtii državi še potrebna. Na to je dal odgovor S teni, da je navajal škandalozne razmere, ki vladajo še dandanes v tovarnah, ki so v rokah inozemcev in kjer so naši delavci treti rani kot tujci, dasi so na domačih tleh. Tov. Kravos je v lepih besedah orisal program našega pokreta in pokazal tudi na uspehe tega pokreta. Delavstvu je jasno predočil nujnost samoobrambe s tem, da se strne v vrste NSZ in tako strnjeno nadaljuje borbo za socialno osvoboditev delovnega naroda v Jugoslaviji. Tudi ta govor so zborovalci nagradili z navdušenim odobravanjem. Po govoru ttiv. Kravosa je mestna godba odigrala
Maribor
Vijolinski pouk dobijo otroci naših članov po prav zmerni ceni. Pouk se vrši dvakrat tedensko v prostorih NSZ, Sodna ulica 9-111. Prijave sprejema tajništvo ob uradnih urah.
Vijolinska šola naše mladine v Mariboru. Prosvetni odsek je sklenil otvoriti za našo delavsko mladino vi-jolinsko šolo, v kateri bo poučeval priznani glasbeni učitelj tov. Zmago Smonig. Pouk se bo vršil dvakrat tedensko po dve uri. Ukovina in vpisnina minimalni. Naše članstvo opozarjamo na to ugodnost in prosimo, naj prijavijo svojo deco v našem tajništvu.
Dramatični odsek podružnice v Mariboru prične že v drugi polovici septembra svoje delo. Moških članov ima odsek že zadostno število, prosi pa še nekaj članic, da se prijavijo. Prijave sprejema tajništvo. Dramatični odsek bo priredil za svoje člane tudi govorniško šolo. Članice, ki se žele posvetiti dramatiki, naj se takoj prijavijo.
Raport. Pri nekaterih mariborskih tovarnah je vpeljan tudi tako imenovani vojaški « raport*. To se pravi, da mora mojster poslati delavca ali delavko k inženirju na raport, če kaj ni v redu. Mi ne bi imeli proti takim ra-portom, če so upravičeni, prav nič. Zavedamo se, da red mora biti in da se tudi škoda ne sme delati. Smo pa proti takim vrstam raportov, ki jih želi tovarna sama, kakor nam dokazuje ukaz vodstva neke mariborske tovarne, ki se glasi: «Da bi se izboljšala produkcija in snažno delo, mora vsak mojster vsak dan poslati vsaj eno delavko na raport. To velja zlasti za ponočno delo, drugače bo raporti-ran mojster.* In zdaj hočeš-nočeš, mora poiskati mojster vsak dan vsaj po eno žrtev in jo poslati na raport, da se sam izogne tej neprijetnosti. Morda bi se dala produkcija in snažno delo doseči tudi na kak drug bolj primeren način in ne z raportiranjem, ki ni delavstvu buš simpatično. Mi smo mnenja, da najde tudi dobra beseda dobro mesto in naj bi taka podjetja z dobro besedo vplivala na delavstvo, da izboljša produkcijo.
koncertni komad, nakar je nastopila burno pozdravljena zastopnica ženstva v naših vrstah, agilna in požrtvovalna odbornica jeseniške podružnice tov. Francka Hafnerjeva, ki je v globoko zasnovanem govoru prikazala sodelovanje delavk v strokovnem po-kretu in posebno še v našem pokretu. Kot primer je navajala tesno sodelovanje delavk z delavci na Jesenicah, kjer so si delavke znale priborili zavidanja vredno pozicijo, kar se, vidi tudi v tem, da so v vseiii enakopravne z delavci. Delavke je pozvala z vso srčnostjo k sodelovanju v naših vrstah. kjer naj ojača borbo delavcev, kar bo njim samo v veliko korist. Še niso bile izgovorjene zadnje besede tov. Hafnerjeve, s katerimi je pozdravila slovenjgrajsko delavstvo s strani jeseniških tovarišev, ko je vsa dvorana navdušeno ploskala in pozdravila mlado govornico, ki je vsem polagala na srce skrb za naše delavstvo.
Po govoru tov. Hafnerjeve je v imenu mežiške podružnice iskreno čestital slovenj grajski podružnici k njeni proslavi tov, Miloš Mlakar, nakar je tov. Pušenjak zaključil veličastno in krasno uspelo manifestacijo naše misli v Slovenjgradcu.
Za tem sta bila prikazana dva kratka poučna filma o lepotah naše zemlje, kar je slovesnost še povzdignilo. Mestna godba pa je zaključila proslavo s himno «IIej Slovani*.
Zvečer se' je vršil v vseh prostorih Narodnega doma prisrčen in domač družabni večer, ki je potekel v najprijetnejši domačnosti.
Veličastna proslava naše misli v SIo-venjgradcu je znova pokazala, da je naša misel pri našem delavstvu globoko vkoreniitjena in da gre zato naša pot samo navzgor. Agilni slovenj-grajski podružnici, njenemu predsedniku in odboru, pa moramo iskreno čestitati k tej nadvse uspeli proslavi. Le tako naprej, uspehi ne izostanejo!
Žiri
V	soboto, dne 17. 1.111. se je na občini v Žireh vršilo drugo in zadnje poravnalno postopanje, ki se je pa na žalost končalo brezuspešno, to pa prav zaradi premalo uvidevnosti delodajalcev. Delodajalci so popustili edino v tem, da so pustili kategorije in pristali na 5% povišek, kar pa zastopniki delojemalcev nikakor niso mogli sprejeti in zato se je dopoldanska razprava prekinila in se je nadaljevala popoldne. Med tem časom pa so zastopniki delojemalcev poizkusili še to, da so se sestali z delodajalci in jim povedali, kako je resen položaj in da naj bodo vendar tako uvidevni ter pristanejo vsaj na 10%, s čemer bi skušali prebivalstvo zadovoljiti, četudi oni vztrajajo na 15%, toda to posvetovanje ni bilo uspešno in videti je, da so delodajalci res nerazsodni in so zaradi 1 dinarja pri paru čevljev raje prepustili vse negotovosti in so ustvarili s tem položaj, ki je nevaren za obe strani in lahko trdimo, da še bolj za delodajalce kot za delojemalce.
Popoldne se je nadaljevalo prekinjeno drugo poravnalno postopanje, ki se je pa končalo negativno. Sedaj ima delavstvo proste roke. Iz vsega je videti, da je bilo na strani delojemalcev veliko razumevanja in so ti popustili od svojih prvotnih zahtev za tri petine, dočim so ostali delodajalci trdi in s tem pokazali, da nimajo prav nikakega razumevanja za sotrpina-delavca, od katerega so prav za prav odvisni in s katerim bi morali živeti v slogi in prijateljstvu, kar edino bi bilo v prospeh obeh faktorjev pri tej obrti. Videti pa je, da med delodajalci ni enotnega naziranja in da so nekateri, ki vedo, da je situacija, v katero so zašli nepravilna in da bi bi-
lo	treba na vsak način delavcem ugoditi, saj njihove zadnje zahteve res niso take, da bi jih delodajalci ne zmogli. Zato bi bilo pametno, da ti, ki so toliko uvidevni, preprečijo eventualno katastrofo.
Zvečer so na seji zastopnikov delojemalcev vsi odločno odklonili delo-1 jemalski predlog po 5% povišku, to
pa z razloga, ker so vedeli, da delavstvo s tem ne bo zadovoljno. To se je tudi res pokazalo na skupnem sestanku. Videti pa je, da je delavstvo enotno in da so njihove zahteve minimalne, preko katerih ne morejo. Pred-očene so jim bile vse težkoče nadaljnje borbe, toda delavci se ne strašijo prav ničesar in sklep, ki so ga napravili, je bil storjen s preudarkom.
Videli bomo, kaj nam prinese bodočnost.
Stražišče
Podružnica Narodne Strokovne zveze Stražišče
priredi v nedeljo 25. septembra 1958 ob 17. uri svojo tradicionalno
VINSKO TRGATEV
v vseh prostorih Sokolskega doma. Že čriček prepeva, k' ne more oec spat, trgatev veleva, le po j d in o ga bral!
Vstopnina 5 din. — Ples prost.
Cisii dobiček je namenjen brezposelnim članom.
Zdravo!	Odbor.
Mežica
Nuša podružnica je priredila na 8. septembra pešizlet v Sv. Danijel. Izleta se je udeležilo prav lepo število tovarišev, da smo skupno pohiteli v naš lepi vedno solnčni Sv. Danijel. Naše duše in srca so se sprostila od vsakdanjih težav, iu smo pozabili, da je življenje težko vezano le z delom in večno skrbjo: bo li jutri še kruh! Prijetno smo kramljali in se poveselili v tem prijaznem solnčnem delu naše najlepše okolice. Tu še živi zdrav kmet svoje lepo tradicijonalno kmečko življenje. Tu so še stare navade slovanske gostoljubnosti. Njih domovi so skrbno pospravljeni, posestva vzorno obdelana. V tem romantičnem kraju smo brezskrbno uživali to večno lepoto narave, daleč proč od strojev in vsakdanjosti. Povsod, kamor se ozre oko, sama lepota narave — mir — in tišina — a v naših srcih prešernost in veselje. Naši mlajši pojejo in vriskajo in tudi mi smo zopet mladi in veseli kakor otroci, Škoda le, da čas prehitro mineva, nismo se mogli ločiti od tako lepega nepozabnega Sv. Danijela. Vračali smo se nasmejani, nasrkani svežih moči, da bomo prijeli z novimi močmi za trdo delo globoko pod zemljo! Takšne izlete si še želimo in pozivamo vse one zaspance, ki so ostali neopravičeno doma, da se nam drugič pridružijo in spoznajo pravo tovarištvo. Nam vsem pa bo ostal izlet v naj-lepšem spominu.
„Grafolog“ Nove Pravde
Napiši s črnilom najmanj 15 vrstic na nečrtanem papirju in naš tovariš grafolog ti bo odgovoril glede tvojega značaja v tej rubriki. Pristavi še spol in starost. Poslužiš se tudi lahko šifre. Vse dopise je nasloviti na podružnico NSZ Jesenice pod šifro: «Grafolog».
«1. oktober»: Preveč občutljivi ste, in sicer tako, da ste še sebi velikokrat
v napotje. Vaša mehka in sanjava duša me spominja na žensko. Tujim vplivom. ste lahko dostopni. Vaš nastop v družbi je simpatičen in ljudomil. V svojem poklicu ste vztrajni, k čemur vas izpodbuja zlasti vaše stremljenje, da se povzpnete kvišku. Svetujem pa vam, da svoj preživahni in ognjeviti temperament bolj brzdate. Saj bridkih izkušenj v svojem življenju ste imeli baš zaradi tega že dovolj. Mar ni res? Zato pa, le previdnost je mati modrosti, za nemirno in bolno srce pa so — mrzli obkladki. Me razumete? Želim vam hladno kri, in — pozdravljeni!
«Ruža»:	Vi	ste čustvena ženska!
Srčna plemenitost in čut pravičnosti sta vam dana. Brzdajte svojo muhavost in vihravost! Z ozirom na vse to je pri vas opazna gotova nervoziteta in nagib k melanholiji. Vaša volja je le slabo razvita in ste zato podvrženi tujim vplivom. Fantazija igra v vašem notranjem življenju vidno vlogo. \ družbi se ne silite v ospredje, nego vaše stremljenje je skromnost in duševni mir!
Verjamete ali ne?
— da se je zavod za uničevanje mrčes v Ljubljani preselil, ker je bilo v lokalu polno ščurkov in stenic,
— da je ta strankarski prepir v Sloveniji nekaterim zelo potreben,
— da bi se prav radi naučili slovan-ščine vsi tujci, ki so pri naš že več kol dvajset let zaposleni v raznih službah,
— da se bo uvoz telečjih možgan moral povečati, ker je povpraševanje po njih Veliko in to posebno v političnih krogih,
— da živimo Slovenci najraje tako, kakor drugi hočejo,
— da se plače politikov ravnajo po sposobnosti za brezdelje,
— da je nemogoče biti pošten in imeti poleg sebe 10 vil in palač,
- da je tudi nemogoče biti minister in ostati siromak,
— da je tudi nemogoče biti politik, pa vse življenje ostati samo v eni stranki,
— da je postal starček tisti ob koncu delov reguliranja Ljubljanice, ki je pristopil za delavca ob pričetku regulacije,
— da je izšel enkrat sledeči časopisni popravek: «Da ni res, kar je res, marveč je res, da ni res, kar je res*,
Napačno je razumela.
Zdravnik; — Tako, jezik sem videl. Zdaj pa prosim vašo roko.
Stara devica: — Ah, gospod-doktor, tako nenadoma!...
Previdnost.
Bogataš: — Torej vi prosite za roko moje hčere, pa še niti ne veste, da je ona še otrok in je komaj pričela hoditi v šolo?
Snubec: — Vera, toda prišel sem prej, ko še ni takšnega navala.
Za tiskovni sklad je daroval Malgaj Ivan, uradnik mestne elektrarne v Ljubljani 10 din. Darovalcu se naj-iskreneje zahvaljujemo. Posnemajte!
Kmetska posojilnica.
ljubljanske okolice, reg. zadr. z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Tyrševa cesta 18
Nove vloge
vsak čas
razpoložljive obrestuje po	4%
vloge proti odpovedi po	5°/o
Za vse vloge nudi popolno varnost — Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle — Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod!
Iz naših	delavsk
Za konzorcij «Nova Pravda* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskurno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.