ISSN 0350-5561
zi koRM tedna
Jutri zjutrnjin dopoldne bo deže/afo. V soboto spmnmiivo do pœtelno oblačm
èteifUka 44
četrtek, 8. noyembra 2007
»Ne« za hitro cesto skozi Šlcale
Mestni arhitekt Marko Vučina je v Skalah razbufjenim krajanom posku&al obrazložiti traso hitre ceste, ki sojo pripraviii na
državni ravni.
Ve!ei\je - Stí preden so sc v dveh od Ilirih krajevnih skupnosti, v katerih so (ali ^ bodo) la (eden poicknll /bori krajanov o irasi hlirc ceste skozi Velenje, /brali na prvem - v ponedeljek popoldne v Skalah, vccraj popoldne pa
še v Pesju - je bilo jasno, da bo vmče. Dejstvo je, da si hilrejso cestno povezavo r. avtocestnim kri/cm želimo prav vsi, od navadnih ljudi do gospodarstveiiikov. A ie, će irasa cesia ne pelje mimo na^^ega doma. V Skalah so spreje-
li sklep, da se s predlagano iraso ne strinjajo. Kako so se včeraj odločili velenjski sveiniki in svetnice in kako jc bilo v drugih KS, pa bomo poročali v četrtek.
■ bš
»Nočemo kitajskega zidu!«
"Ce se hitri cesti oti Holmca do priključka na avtocesto v Šentnipertci ne moremo izogniti, potem mora biti cesta umeščena v prostor naše doline tako, da bo čim manj mo> teča za ljudi in okoljef " je bilo jasno in giasno sporočilo krajanov občine Šmartno ob Paki na petkovi predstavitvi predloga trase hitre ceste v šmarškem kulturnem domu.

lOJIJJA ZAVAROVAI/JA
nezgodna in Štipendijska zavarovanja za otroke in mladlr» 08019 20 VAvw^oJâ.si www.ZavarovâlntcaMâribof.si
1,25 EUR. 300 SI
IMIIIO
še pomnite, tovariši?
Miiena Krstić - Planine
PrûY na današnji dan. 8. novini hra, pred 20. let i Je m Titov ir^ sredi Velenja prišia množica ljudi. Zbra fo se Jih Je med JO in 15 lisoá Kijti/) prefXívedi takratne ohlaiitL Taka Je tKena. ki \elja ^e danes, aajjifi tisUkrat nI nihče šief.
Zavodenjčanl so na sM pripeljali ožffane smreke. OkoH njih se Je zbrala neverjetna energija, ki Je sprotih številna ctyilna združenja in bila dragocen zameiek tistega, kar se Je do^fa-Ja!o kasneje, sanacije bleske doline. Protestni ekološki shod fie ponmiíe, tovariši? so or^ianizimli Ekološko društvo in /.avitdenJCwii: bil Je fiOlow na/šte\HneJši ekološki slu>d v državi In se dofies ^a ni nihče presedel. Bil Je spontan otiziv ne.stelih na nesJete iezavc v okolju Šaleške do line. teženj elekrro^a'iiJodarstw po širiM in napovedi, da naj bi v Velunjskem ^ralnm doiiila ia dolina še odlanallšče Jedr-.ski/i odffadkov. Kot da posu.^enili snin'k. kijih Je smodil oç-Ijikov dioskid iz elekir<irniškili dinifukov, fie bi bih dovolj.
Ne! To Je Inlo edino sprtrocilo, kije z velenjskefta llfove^a tr^a odmetalo tudi v svet In l)ihJe slisano. Danes, 20 let kasneje: se íe .^ploh kdo spomni takratnih akterjev, takratnih dogodkov? Zelenih, pa (iošnika, Šavo!jeve, Potočnika, de Cosia, Ohujeve. Celcerja... in še mnogih drugih, ki Jih Je v .m»Ji knjijii Gajin kotiček po pi^i^ovorih. pi)snetih za istoimensko od-dajo Radia Velenje gostila dr Marta Svetina. Ne pomnim, da hi bili kdaj deležni kakšnega posebnega, recimo visokega občinskega, pri-znanja. ^a? Ne vem ...Je lahko to predlog za priluidnjič? /.aiosti me. da se ie^a dogodka oh obletiiici s kakšno s kkifetom oblože)} o svečana'itjo ne s^Kimni (skoraj) nihče. Pa Je Šaleška dolina med pokrajinami v Sloveniji, kot zatrjuje Dušan Pha, zagotovo ti.^ta, kije na iMdročJu ekologije dosegla največji tisiyeh, Bi ^a, če ne bi biio njih? Bi ga. če jim ne bi 10 ali 15 tisoč ljudi imirdilo, da je tisfo. kar te/Jído- (-'dino prav?
Pa so mno^i od njih tistikra/ .svoj intlotaj postavili na kocko!
V nedeljo spet na volišča
Volilci bodo povedali, koga želijo za predsednika republike in kako naj se lastninsko preoblikuje Zavarovalnica Triglav
MiVefia KrsCič • Fiattinc
11. novembra bo v Sloveniji znova odprlo vrata blizu X400 voliši. Potekal bo 2. krog predsedniških volitev, obenem pa ludi referendum o lastninjenju zavanjvaliiice Triglav.
V drugi krog sta se po volilni nedelji. 21. oktobra, in vseh preštetih glasovnicah v torek, 30. oktobra, tudi tistih torej, ki so prispele iz tujine in ki so v dneh pred prvim krogom burile javnost, politike in kandidate. uvrstila l.ojze Peterle in Danilo Túrk.
Dalje na 2. strani
#CHAMPIONS LEAGUE
gorenje : brest meškovo (bir) rdeča dvorana, sobota 10.11. ob 17,

gorer^

Sodeluj v SMS nagradni igri. Polljl ključno besedo HUMMEl na ^ 2929. odgovori na vpraSanJe In morda postanei lastnik DVD predvajafnlka Gorenje.	vtija^mponbnunMobttcuiBwtau-
9770350556014
»Nočemo kitajskega zidu!«
V Občini Šmartno ob Paki za predlagano traso hitre ceste z določenimi zahtevami - Namesto nasipov vkopi in viadukti -Z državo se bo pogajala posebna skupina
Tatjana Podgoršek
v občini Šmarlnti ob Paki je na icmo 70 kilonieimv dnlgo hiiro ceslc od Holmca do priključka na avtoccsto v Sen-iruporiu v zadnjih 14 dneh sleklo žc kar nekaj aklivnosii. saj - kol je poudari smarski župan Alojz Podgoršek-žehjo, da ohćani p(Wedo svnje mnenje o projcklu, ki bo precej spremenil obniijcje spodnjega l<^ka reke Pake.
Minuli vikend sta bili kar dve. in sicer v pel C k so o tem spregovorili člani občin« skih del<wnih icles. v nadaljevanju na izredni seji občinskega sveta tamkajšnji svel-niki. v soboto dopoldan pa je občinska uprava organizirala predstavitev in razpravo še /a ostale občane in ohćankc.
Cîlede na od/iv tukajšnjih občanov ze dan po srci^anju ^panov Koroške in Šaleške dt^line v Šenljanzu pri Dravogradu, kjer so jih predstavniki ministrstev/a oktJ-ije in proslor 1er za prrimel in /veze sezna-nili s predlogom trase hilre ceste, je bilo pričakovali precej bolj burno ra/pravo, kot je bila. Morda so k lemu prispevale besede Marka Vikiiie, vodje medobčinskega urada za okolje in proslor regije Saša. kije seznanil udeležence predstavitev, da uradne razprave o trasi hitre cesie od Hi>lmca do priključka na avtocesto v Sca-iruperiu se ni. ker še ni sprejet državni lokacijski načn. Je pa hkraii tudi poudaril, dh 1^0 načrtovalci povedali, da je predlagana irasa edina iiajsprejetnljivejša s petih
zornih k<Hov in da so znotraj nje možna manjša le odstopanja.
Šiíiarški svetniki so na izredni seji občinskega sveta menili, da če sc hitri cesti tukajšnje okolje ne more izogniti, potem je potrebno za to, kar bo občina z njeno umestitvijo izgubila, iziržiti čim več. Svetnik Frančišek Berdnik je predlagal ustanovitev posebne komisije, ki bo dovt)lj stro kovna in trda pogajalka pri zahtevah, ki jih bo v zvezi s predlogom trase imela lokalna skupnost- Prav tako so podprli razmišljanja. da na odseku irase slozi občino Smannoob Paki država ne sme varčevati, kot kaže predlog, ampak naj bo grob pt> seg v dolino čim bolj prijazen do okolja in ljudi, kar pomeni, da morajo predvidene aasipe. ki bi razdelili dolino na dva dela. zamenjati vkopi ceste v zeinlj<^ ali via-
obstoječo avtocesto ne potrebuje) preveč izgubi, zelo malo pa pridobi. Med udeleženci je bilo nekaj tudi takih, ki so menili, da hitra cesta prinaša ra/voj. Temu pa je ptîirebno slediti.
Skratka, razprava je pokazala, da v občini Šmartno ob Paki v glavnem ne nasprotujejo predlogu trase iiiripasovnlce. ziihtevajo pa, da se hitra cesta umesti v ta prostor tako. da bo činj manj moteča za y udi in okolje.
Hira cesta skozi občino po predlogam trasi ali ne?
(îlede na razpravo na prvi izredni sej: občinskega sveta in zbora krajanov na temo hitra cesta od Holmca do priključka na avtocesto v Šentrupenu- odsek 1-2 (na
Sporočilo predstavitve predioga trase fjitre ceste je bito jasno: če ze, potem naj bo umestitev v prostor čim manj moteča za fjudi In prostor.
dukti, zavzeli pa so se tudi za drugačno rešitev ceste skozi sotesko Hudi pOKik.
Podobne so bile tudi zahteve ijbčanov, ki so dodobra napolnili dvoram) šmar-škega kulturtiega doma. »Kitajskega zidu nočemo.« je bilo glasno in jasno njihovo sporočilo, v čustvenih razpravah ni manjkalo pomislekov, pripomb, r>čitkov, da so v Velenju znali poskrbeli zase, in tudi obtožb na račun občinske uprave, ki naj bi se prepozno vključila v pripravo predloga. Po mnenju nekaterili tukajšnje okolje s hitro cesto (te zaradi bližine priključka na
območju Občine Šmartno ob Paki) je bilo pričakovali, da bodo na drugi izredni seji o predlagani Irasi hitre ceste skozi občino Šmartno ob Paki pred dneva dnevoma svetniki predlog potrdili, k stališču pa pri-pisali ^ti zahteve, izrečene na obeh razpravah. A temu ni bilo povsem tako. Morda gre razlog /a to pripisali navzočnosti skupini občanov iz vaških skupnosti (VS) Podgora ter Rečica ob Paki, kjer predlagana trasa hilre ccste najbolj boleče posega v okolje na območju spodnjega toka reke Pake.
/upan Alojz Podgoršek je v uvodu povedal da je zaradi groženj, ki jih je bil deležen. razmišljal o seji zaprli za javnost, a seje vsemu mivkljub odločil za javno sejo. »Pred vsemi nami je velika odgovomt>st za sedanjost in hodočn<^st.« Pt> njegovili navedbah je država že izvedla 5 od 17 P red vi detlih laz z.a obravnavo državnega lokacijskega načrta. Ponovil je, da je io-kahia skupnost doslej sodelcA'ala pri pripravi predloga trase le toliko, daje tiačrtiv valcem posredovala podatke o prostorskih akdh, PllP-ih, danes pa je postavljena pred izvršeno dejstvo. Prisotne je seznanil, da je bilo v tukajšnjem oktilju doslej o predlogu precej povedanega, izvedenih že toliko aktivnosti, da ni utegnil preiočiti mladega vina. Med drugim je nekaj dni pi> predstavitvi predloga trasev Šentjanžu pri Dravogradu sklical posebno skupino ljudi, sestavljene: iz stroke in javnosti, ki je oblikovala dva možna predU^ga trase skozi občino: vzhodno in zahodno, hkrati pa oblikovala tudi zahteve, na osnovi katerih bi lokalna skupnost potrdila predlagano traso hitre ceste, če nobetia od tijihovih različic ne bi bila sprejemljiva. V dneh od zb<ira občanov, minulo soboto, pa sta predloge poslali še dve skupini občanov. Obe menita, daje predlagana trasa hitre ceste na območju šniarške občine daleč od idealne rešitve. Še bolj konkretna je bila skupina 10 občanov, ki je občinskeniu svetu med drugim predlagala, naj predlaga ministrstvu za okolje in prostor proučitev podvariaiue trase 1-2 s predorom pod Goro Oljko in prečkanjem reke Savinje nižje 00 izliva reke Pake v Savinjo. Ta predlog je bil dan ludi na zboru krajanov, s čimer pa se krajani VS Podgora niso strinjali. In tudi na drugi izredni seji občinskega s-veta je svetnik in predsednik omenjene VS Damjan Ločičnik temu predlogu ostro naspnHoval,
V razpravi je predsedtiik VS Rečica ob Paki Rajko Pirnat dejal, da ima odsek trase F2 z vseh zornih kolov najslabšo oceno, Svetnik Frančišek Berdnik Je vztrajal pri oblikovanju posebue pogajalske skupine, ki bi stniila zahteve krajanov in se na osnovi lega nato pogajala z državo. »Ta trasa nam je bila vsiljena, vsilili pa so nam jo Veleitjčani, ne država. Nisem pnui
Predlog hitre ceste po območju občine
Kitfd cesta preide v občino Šmartno ob Pâki v 800 m dolg predor pod Velikim Vrhom ter nato v sotesko Hudega potoka. Tu poteka trasd delno po nasipih, večji del pa po vkopih med tirnimi zidovi. Pri km 5.75 cesta preide iz struge Hudega potoka, kjer js nadvoz lokalne ceste. Od tu pot nadaljuje po nasipu skozi log do nadvoza čez železnico (km 6.2) ter ponovno po nasipu do nadvoza čez cesto Šmartno ob Pdki - Rečica ob Paki (km 6.45). Od te ceste dalje poteka po nasipu do mostu čez reko Pa ko (km 6.6S) in prekle v vkop med km 6.7 m 7.0. Po vkopu cesta zapusti občino Šmartno ob Paki in po nasipu ter nadvozu čez cesto Rečka ob Paki • Letuš preide v občino Braslovče. Celotna trasa hitre ceste skozi občino Šmartno ob Pâki'je priblëno 3,8 kilometra.	■
napredku. Sem za lo, da gre hitra cesta po občini, nisem pa predlagano traso. Obstajajo druge, boljše moŽJiosii.« je pojasnil Berdnik. Načehnna je bila proti predlagani trasi ludi svi^lnica Martina Žohar. Večina ostalih svetnikov pa je menila, da na predlog trase hitre ceste lokalna skupnost ne bo imela velikega vpliva in bi bilo bolje, če bi združili mt^či pri izbiri najboljših različic možnih odstopanj za občane, okoije iu dolino samo. Pritrdili pa so tudi mnenju svetnika Martina Ramsaka, kije ž£ na prehodni izredni seji dejal, da sprejemajo veliko odgovornost, breme, težířve z.a sedanje in ludi kasnejše rodí)Vc.
Ob kfjncu razprave je župan predlagal svetnikom v sprejem naslednje stalisče: svei občine načeloma podpira predlog p<> teka držjivne ceste med Avtocesto Al Šentilj - Koper in meje z Republiko Avstrijo -odsek 1-2 skozi Šmartno ob Paki. Poiek trase od vsit^pa v občino in do izstopa iz občitie se t\z} ponovm^ pn^uči. Pri tem pa naj načrtovalci upoštevajo predloge in pripombe iz materialov, ki jih bo občina priložila k stališču in posredovala na usirezno ministrstvo. Teh je za cel sveženj.
Svetniki so njegov predlog stališča spr^ jeli, saj so ocenili, da so si na ta način za-gi)to\ili več manevrskega prostora pri do ločanju trase hilre ceste skozi občino. ■
v nedeljo spet na volišča i	i
i »Lubi Slovenci«, ukinimo proslave \
Nada/JevofiJe s /, .•c/rarii
Predčasno samo še danes
Glasovalo je 57,67 odstotka volilnih upra^čencev. [.ojze Peierieje prejel 28,73 odstotka glasov. Danilo Turk 24,47 odsiolka, Mitja Gaspari pa je zj 3.717 glasov zgn^šil drugi krog, prejel je 24,09 odstotka glasov. V leh rezu It al ill prvega kroga je upoštevanih ludi 6.02!^ glasovrûc, ki so prispele po pošti (za Peterieta 2,795, Gasparija 1.105 in Turka 1.046 glasov).
Volišča za predčasno glasovanje - namenjena so tistim, ki bodo na dan splošnega glasovanja odstotni, želeli pa bi glasovati - so odprta se danes (čelrlek, H. novembra) med 9. in 17. uro na sedežih okrajnih vrv lilnih komisij ozin>ma upravnih enotah. Predčasno glasovanje pa je po tekalo ludi v torek in sredo. Volilni molk po Zakonu o volilni kampanji nastopi v petek. 9. novembra opolnoči, ko je do zaprtja volišč v nedeljo, do 19. ure, prepovedana sleherna kampanja.
Referendum o zavarovalnicah
Hkrati z drugim kmgom predsedniških volitev bo potekal ludi referendum o noveli zaklana o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Volilci bodo odgovarjah ua vprašanje, ali so za to, da se uveliavi novela zjikona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki gaje sprejel državni zbor II. septembra 2007, z-akoiKidajni rererendunt o tem pa je zahteval državni svei. Vprašanje na glasovnici se bo glasilo: Ali ste za to, da se mećavi Zakon o spremembah In dopolnih'ah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. ki ga je sprejel državni zbor RS na seji 11.9. 2007? Nasprotniki uveljavitve novele (PROTI) navajajo, da utegne priti v primeru uveljavitve zakona do netransparentně enkratne prodaje deležev Zavarovalnice Triglav, s tem pa razvrediuUenja pravic upravičencev, glasovanje PRO n pa omogoča ponovno možnost za razmislek o zagotovilvi pravic fizičnih oseb. Zagovorniki uveljavitve zakona (ZA) pa trdijo, da bi bila delitev deležev Zavarovalnice Triglav tned 750.000 upravičencev (llzične osebe) preveč zahtevna, /-ato bi bilo umneje, čc bi jih upravljala kapitalska družba (KAD).
S Hrenom začinjena proslava je šla mnogim v nos - Inflacija se uspešno dviguje, ljudi pa jezijo napihovanje cen - Bo tudi za hitro cesto veljalo: ljudje odločajo, država odloči! - Cvetka proti Zofiji
Kičc, du ču.\i pri nus res spremeniii. Včasih smo se m^fičnih drzaV' ni/i prf)s!uY vese!//i. m r0i smo se skiqxij ludi wselili in si nazdnu'ljali, zdaj Je te nekaj Casa skoraj pri vsaki nekaj nar')f)e. Tudi proslava ob dneK'a rejonnacije m bi/a i^enia Tokrat je pnpra\lja\'ec proslave zadevo začini/ s Hrenofn, s škofom I/renom, kije delava/ proJirefortnalorsko in p<)skr/>e/ zii zatikanje knjig, /Mo po nnmijn >nno%i/} ia škof ni imel kaj iskali na pros/avi, s kalem smo se spominja/i ii/di pn i slovenskih knjig. A zagovorniki >fprevrednoienja vrednosi^f meni/o, daje {kič nidi lo pnis- in da je treba srvar razsvel/iri z vseh sira?ii. Oh rem seje že zatakni/o tudi zaradi priprav na s/a\je 500 /e/nia' npna Prinuča Tn/harja. ki ^a bomo siavih prl/todr/je leto. íiidi ob rem sla d\v siran/, pa navaden č/o-vek ne kdo ima prav. S'ekaleri so o/x:zar/a/i ludi na w/vír-» oh pnisia-vi odhoda zadnjega vt^aka JLA iz Slovenije, kjer je manjka! domaa pan Boris Pop(f\H'. Eni so vedeli {Kivedali. da zali), ker je bi/ navzoč eden od predsedniski/i kandidalov. katerega vmija vo/ilne%a šuiba se je Popovi-ČH zameri/, ko je l>f/ 5e v s/nzhi na de/ovnem mesiu, ko seje krati/a P<y fX)viče\-a pnnica Na koprski oba m' so lo zanika/i. vm)k tiifXinove od.sol-tKJsli naj bi bila nje^va pol v lujino. Za namečekse zapletlo se pri po-/ai^auju vencev na ljul)/janskih /ala/t, zaradi cxřsar so proiesiira/i wieru-ni. Pa najseč/<nek /jubi pniAlave! In )endarle wrjeino še \edno bodo in nanje bodo še vedno /jndje indi /lodi/l. a če /nydo lake, nas bodo bdj de/i-le kot združevale, in vse manj IxhIo med Ijdmi zaio priljub/ene. Kol wrjeino ni/iče ne /jubi inflacijo, niti vlada, pa vendarle je. Ne /e. da je. še ce/o močno razpenja .^voja kri/a. Zdaj je že celo presek/a
mejo petih odsfolkov. Je že res, da nekateri ekonomisti o njej ne mis/i-jo to/iko .sia/)e^a, kot večina. A Ifijinu. predvsem razne tislanove. na^ vendarle indi merlp po stopnji injlacije. Z njo pa so seveda poiX'zane cene, pa plače, pa tako Imenovana inflacijska spirala..^ Na našem koncu pa poseb^ nič nove^fa. Mah razgibanosti je vne.HÍa razprava o ira.'ii bodoče Jj/ire ceste. Javna obravnava o pred/a^ani trasi je med ljudi vlila lažno upanje, da imajo kako besedo pri določitvi trase. Pa nekateri tuhtajo, kje bi bilo nt^bo/je. da bi poieka/a. Čeprav velja, da ho zadnjo besedo ime/a država. Vse poteka po rekht; ohčani in občine obračajo, država bo obrnila, /mio nekateri boij koi o trasi raznu.šlja/o. kako bi lo traso vsaj čim bo/j vnovd/i. Razgibano je ludi ministrovanje naše ministrice 'Ziifije Kukovič Mazej. Zadn/a .seje nanjo zares simvila Cvetka Zalokar Oražem in to zaradi predloga zakona o pacientovih pravicah. Pred/a^a umik zakona, ker da ni primeren za nadaljnjo obrm'navo. Pii lem jo podpira še ena pcmiemb-na žena. Majda 2ez/ina, varuhinja bo/nikovi/t pravic. M?to^i pri nas pa podpùrajo tudi Bredo KuUn, predsednicx^ zvezepolnúnikov, ki že/ep čas opozarja na nekalení nepravi/nosli fm cenah (predvsem) živilskih izdelkov. Zdaj je resneje trgovce vzel (xui drolwo^/ed še iržju' inš/>eklonil, kjer se je v F?je?/eni imenu tudi oglasila žifnska. Molijo jih áidna o^lasevan/a. ki obetajo najnižje cene, pa trajno nizke cene. pa zagotovljene cene in še vw drugo, kar .ko si omisli/i tr^owi pri oglaševanju, da bi priiegni/i kupce. Saj nekateri inn^i morda ce/o prav. a v/Mplavi tega ogla.ševfW/a se kupci več ne znajd^) in preve/ikokral nasetiej<K Trp^a iki denarnice! ■ k

NAS ČAS i2ifi|a: čsupbnMalonšU k Kn^m». tiAMttit.
tdnfa ob čcOtHi Cera posamezne^ izvoda ^ 1,25 € {300 StT)
ĐDV. 0.1 e i23,50 SITI, csra ímOí tm ĐDV î.14 € {278,50 SIT)). Pd pi^ letne
rûroârHn6 20%ipoMrei59»^n^ 11 % h mnećne 7 % popusL
Crtdništvo: Bods 2ako£«>( (dnektor), Slane Vovh (odgovorni urednik), Mitona Xrsti^FlaniK (pnnoćnica urednika), Janez Piesntk. Taljena PodQoriek. doj^ Žpegel (m^^naijll. Mha Zakonik (uieSnica /ad^), Jan|a Kc£iita^peçel {tehnična urednica), Tomaž Geišak (oùQkDvaiec) Prsfageml»,' f^ina Jug (vM|s propagande), Saáo Konečník. Jure Bertink (propagaAdlstak
Sidtí uridine b ivmt: 3320 KUrtčm ?l ^ {L 202.
Iilelon r03| 89S 17 SO. tililu 1031897 48 43.
TRR • Nova Vetenje: 0?A2S-002013:S^4
Emeik pr0$d9nascai.$!
Oblkmnji In 71t. priprm; Naš ćas
TtđcTskairaSCTdj}. Naldad»; 12.400 iatdov
NenBrdûidh tologral^ In nAofiiMV u wačinti
Po o ODVje "Kaš ias" uvršdsn nted proizvode inlumalMiega zra&ap za
kalere « ptaduje timak po znS^ srečal LHnolzMe 52 šldvllk

v SREDISCU
»Hitro cesto potrebujemo, samo ne čez Skale«
Krajani Skal in Hrastovca proti predlagani trasi hitre ceste tako imenovane tretje razvojne osi -Prepričani, da je bil davek Škal že v preteklosti prevelik -Želijo, da trasa poteka »nekje drugje«
Bojana Špegef
Škale - V ponctleJjck popoîdne so krajRni !^kal in Ilrasiovc» v domu gasiiccv in krajanov nino-žičiK) obiskali /bor krnjanov, Pa burni, skoraj triurni razpravi so na koncu soglasno pt odprli sklep» da naj Mcsina občina Velenje (MO) ne da pozitivnega mnenja k predlagani irasi hitre ccsic od fiolmca do Scnirupcria. Gre seveda /a lak» imenovano trčijo razvojno os In iraso hitre ceste, o kateri smo obsinuj poročali v preteklih dveh iteviikali tudi v Našem času. K"ajani - več naj bi jih prišlo iz SkaJ kol i/ Hrastovca • su V ra/pravi poudaijali. da so hile Skale /e doslej ena najbolj obremenjenih krajevnih skupnosti v Šaleški dolini, kije /paradi rudarjenja plačala velik davek. In da bi hitra cesia si:ozl njihov kraj okolje Se bolj degradirala, [judem pa poslabšala življenjske ra/mere.
Prvi in vcijetno tudi najbolj vroč /bor krajanov od slirih. na območju MO Velenje sklicanih v tem tednu, seje /godil v Skalah na pobudo tamkajšrtje krajevne skupuosii, ki se je nanj tudi zelo dobro pnpravila. -želeli so tudi. da ga izpeljejo pred včerajšnjo i/-redn<j sejo mestneiia sveia, na kateri je MG Velenje oblikovala mnenje in pripombe na predvideno traso hitre ceste sko/i Velenje. Predvsem ker so želeli slišati. »kaj bi njihovemu kraju hitra cesta prinesla in ne le odnesla«.
Predsednica krajevne skupnosti Škale-IIrasiovec Vera Pogačar pred zborom krajanov ni želela povedati, ka<sno je mnenje krajevne skupnosti. Najprej je/elela slisati sokrajane in sokrajanke» ki jim je v uvodu pripravila pred-
stavitev dela sveta in življenja v kraju. Med drugim je povedala, da / občino ne sodeluje najbolje in da seji zdi, da kraj ne dobi dovolj denarja In ra/vojnih možnosti. Najbolj jih boli. ker še vedno ni razrešeno vprašanje parkirišč ob pokopališču v Skalah, težav pa je po njenem mnenju še veliko. Pogačafjeva je zbrala tudi nekaj statističnih pt>datkov o krajevni skupnosli. ki je po velikosti pela največja v MO Velenje, in nekaj člankov o bodoči tras: hkre ceste in že z uvodom dala slutiti, da bodo krajani odločno proti trasi skozi krajevno skupnost. Tako je tudi bilo. Krajan Miran Ahfik je v nadaljevanju predstavil svoje staližce do predlagane trase, pri čemer seje močno poglobil v krivice, ki naj hi jih Skale doživele v polpreie-kli zgodovini. U zgodovinskih knjig je /bral podatke o tem, koliko domačij jc v Škal ali že izginilo zaradi rudarjenja in koliko krivic so domačini že morali sprejeti zaradi »širše drui^bene skupnosti«. Menilje. da je tovrstne solidarnosti dovolj. 'IrASd hitre ceste na.i bi bila po njegovem »hladnokrvno narisana prsko naših domov ali tik ob njih In kol kirurški nož prcpoliîvi našo krajevno skupnost. Po naši grobi oceni bi pod njo ostalo vs^i 30 porušenih domačij, še dvakrat tolikim pa bo oporni zid ali steber viadukta najbližji sosed ali edini razgled,«
Ob koncu svojega govora je Miran Ahtik predlagal, da krajani sprejmejo sklep, »da ne prihajajo na kakršno koli varianto, ki bi še bolj degradirala našo krajevno skupnost,«
»Predsednica, midva se res ne razumeva«
šele po dolgem uv(ïdu, kije trajal skoraj 40 minut, so dali besedo gostom - županu Srećku Mehu in mestnemu arhitektu Marku Vučini, ki sta na /bor kra-janov prišla predvsem znto. da razložita p<isiopke in predvideno traso hiire ceste, ker naj bi ljudje veliko klicali na občino in si traso razlagali precej po svoje. Zupan je poudaril, da občina ni sodelovala pri oblikovanju trase hiire ceste, državnim organtini in
načrtovalcem ceste so morali le dostaviti vse občinske prostorske akte, ki jih je že sprejel mestni svet. Ni se mu zdelo prav, da so se že v uvodu opredelili proti cesti, preden so sploh slišali ra/lag^K Povedal je še, da s predsednico
Predsednica KS Vera Pogačor
ne more dobro si)delovati. če to pomeni le. da ot\ sodeluje / njo. ona pa ne / njim. Ja, precej ostrih besed z obeh strani smo slišali ta večer, saj je vsaka stran zagovaijala svoje stališče. Župan je med drugim slišal tudi, da ni župan vseh občanov, ampak sarao tistih v mestu.
tudi flnančiiih. Povedal je še, da mnenje občine za državo ni obve-/ujiKC, da bodo pripombe, ki jih bodo podali občani in mestni svcs ll. upoštevane aH pa tudi ne. In da jim bt) 0!i kot arhitekt poskusal le predstaviti traso avtoceste, o po-drt^bnosiih pa se bodo nu)rali pcv govarjati s predstavniki države, če bo lokacijski načrt trase sprejet. In šele takrat naj bi določali mi-krrlokacije in natančen potek trase. hkrati pa izvajali javne razprave med krajani. In takrat naj bi bilo šele jasno, koliko hiš bi bilo treba odstraniti... Krajani so pogosto že med obrazložitvijo poteka trase i/jažali svoje nasproi<wa-nje. Temu, da naj bi Mcsina občina Velenje na včerajšnji izredni sej) sveta sprejela le mnenje o predvideni trasi hitre ceste, krajani oisi) najbolj verjeli. Postopki pri urejaîjju prostora so dolgi in zapleteni. kar jim je podrobno <îbraz-lo/il Marko Vučina. Krajani so z več podobnimi mnenji izražali hudo nasprotovanje, da bi trasa spl)h šla skozi njih<iv kraj, čeprav so iikrati zatrjevali, da hitro cesto v Velenju potrebujemo. A speljana naj bo kje drugje.
Med tistimi, ki so močno nasprotovali irasi hitre ceste skozi
11 na območje med obema je/env ma, in se ob teui vprašala, če je morda ta varianta odpadla, da bodo lahko nekateri igrali golf. Roman Rebernik je županu očhal. daje prav on tisti, zaradi katerega naj bi izbrali sed.ij predlagano traso liitre ceste skozi Škale. Po njegovem naj bi v Šoštanju že spreje-
Krajan Miran Ahtik je imel vefiko pripomb,
11 varianto »zahodno od Šoštanja«, Trdil je, daje to našel v zapisniku s seje tamkajšnjega sveta. Miran Aktik seje oglasil še enkrat in povedal, da naj načrtovalci poleg že izrisaniJi 24 variant narišejo še variant, če bo treba. A cesta ni-
kakor ne bi smela skozi Škale in lirastovec. Ervin Miklavžina je menil, da se tudi lovci ne sirinjajo s traso, ker bo šla v veliki meri po gozdu in hi bhko izgubili koncesi-jr) /Ji lovsko družino Skale. Se nekaj pobud: da bi traso /.gradil: po ugrc/ninskem področju med obema jezeroma ali pa tam posiavili kar viseči most. .^upan je na to odgovoril, da se /emlja tam š: ni umirila in da je geološko poročilo negativno. Krajani lemu» po reakcijah S(jdeč, prav tako niso verjeli.
Še ena zanimivost. Mcsina svetnika iz Škal ' Herman Arlič in Robert Bah - se v dolgi razpravi sploh nista oglasila. Morda sta se na včerajšnji izredni seji sveta. Cilasov proti predlagani trasi :rct-je razvojne osi je bilo v teh dneh vse več. tudi s kortiškega konca. Kar pa lahko pomeni, da dr/a va mimo njih vseeno ne bo mogla, in da trase za hitro cesto še dolgo ne bomo imeli. Kaj šele hitre ceste. Shšatl je namreč, da bi nekaterim v vladi to celo godilo, saj tako ne bodo oni krivi, ker njihove obljube po cesti ne bodo izpolnjene. Krivi bimio ljudje, ki trdimo, da cesto potrebujemo, samo nihče je noče v bližini svtyega doma.
Dvore/Id /e biia skoraj premajhna za vse, ki so ob vroči temi žeieli biti zraven.
Mikro lokacije še niso jasne
Tudi mestni arhitekt Marko Vučina je krajanom povedal, da so traso med 24 predlaganimi variantami izbrali strokovnjald in ne občine in ne politika. Pri izbiri naj bi upoštevali pet glavnih vidikov: od tega, kako rešuje prometne in razvojne dejavnike področja, do ekološkili vidikov, nenazadnje
Skale in lirastovec, je bila tudi zdravnica Metoda Lipník Štan-gelj. ki sicer živi v (jubljani in veliko potuje po svetu, v Skalah pa živiio njeni starši. Povedala je, da je prišla podprei dt^mačine, ker je prepričana, da jim hitra cesta ne bo prinesla nič dobrega. Ni se ji zdelo najbolj logično, da gre po sredini mesta, ker »po svetu gradijo hitre cestc daleč od naselij«. Predlagala je, da bi traso prestavi-
Mesina občina Velenje se je že konec prejšnjega tedna od k j čl la. da bo pripravila zbore kriOanov v vseh krajevnih skupnostili, skozi katere naj bi šla predvidena trasa hitre ceste. Na Konovom bo potekal datiesob 16.00uri vd<nnu krajanov. Naslediyo sreda ob 17.00. ga hodo pripravili v Pesju. danes (začetek ob 17.00) bn pcnekalše v Podkraju. jutri (ob 16.00) pa še v krajevni skupnosli Stara vas. Kot so pojasnili, so to želeli predvsem zato, ker si ljudje traso, ki je že bila t^bjavljena v medijih, zelo različno in pogosto napačno tolmačijo. Včeraj popoldne pa je o trasi mnenje, ki ne bo /.avezujoče za pripravlja I ce trase, oblikoval tudi velenjski mestni svet.
Pod Pustim gradom
Pri Žlebniku položili asfalt
Konec oktobra so v Šoštanju na lokalni cesti pri domačiji Žlebnik, položili dt>brih 200 kvadratnih metrov asfalta, i^lebnikova domačija je znana po tem, da je na pragu domačije svojo življenjsko pot pod streli okupatorja kj>nčal pesnik Karel Desiovnik - Kajuh. Vsako leto se na proslavi prêt njegovim spomenikom zbere množica ljudi. Prostor je bil do sedaj v makadamski izvedbi in je ob slabem vremenu organizatorjem in obiskovalcem piivzročal precej nevšečnosti, /daj bi) drugače.
Ďobrodoíli v
ŠOŠTANJU
Iz pušpana oblikovan napis mesta
Obiskovalce in Šošlanjčane pri vstopu v mesto po novem pozdravlja iz i)krdsnega zelenja - pušpana, oblikovan napis mesta in predstavlja enega od začrtanih idej k lepši podobi mesta.
Na info panojih pa bodo lahko dobili tudi nekaj uporabnih informacij o občini (načrl občino, pred^laviicv lako občine kol podjelij in
samostojnih podjetnikov, grb ...). Tn pano bo postavljen ob vstopu v K a ju hov park, drugi v Topolšici.
Ne bo se več prašilo
/ asfaltira rti em križišča, ki v Belih Vodah V{»di k dvema priljubljenima izletniškima točkama, Smrckovcu in Slemenu, so rešili vprašanje prašenja, s katerim so se soočali ljudje, ki živijo v bližini, in tudi drugi uporabniki ceste.
Dela na lokalni cesti pri Mazeju in lovski koči v Belili Vodah so zaključili konec oktiibra, Pri pripravi cestišča je sodelovalo Lovsko društvo Suirekovec.
Vsako leto večji in uspešnejši
Podjetje Trend NET je oktobra obeležilo deset letnico delovanja - Ob jezeru bodo zgradili novo poslovno stavbo - Prihodnost gradijo na lastnem strokovnem znanju
Đojana Špegel
Velenje - Ptidjelje '['rend NEI'je pred kiin z bogato prirodiivjjo v I lolelu Paka t>bcîc-žilo 10 lotnico uspešnega delovanja. Najprej so sodelavcem, poslovnim parincrjcm in prija-leljem privcij^ciJi res odlično monodramo Jamski čiovek v i/vedbi Uroša Tuersta, vcccr pa sc jc nadaljeval na bankoiu, ki so ga s plesom začinile trebušne plesalke. Tudi te niso bile naključno i/braue, saj je znano, da je podjetje Ircnd Nl-.r s svojimi i/delki in storitvami vse bolj prisoino na bližnjem vzhodu. Ob jubileju smo na pogovor povabili direktorja in lastnika podjetja Bojana Oremuža. Konec oktohTJ ste obehziH deseU) obletnico dehwnja podjetja TrenSel. vendat'je zgodovh na verjetno daljša, saj je pfHÍjeije imelo predhodnika, kajne?
»Moram reči. da smo na svečanosti ob [0. obletnici precej go viirili o tem. Drži, daje pod-jeije Trend Nei v sedanji obliki lel<is staro de-sel Ici, sama dejavnost podjetja pa je zaživela že leta 1989, lorej bo č€/ dve leli /a 20 let.« S čim se ta leta uki'arjate? W rosnih zaOelkili smo se ukvarjali z distribucijo računalniške opreme. Ta dejavnost je prisotna še danes, vendar ji namenjamo precej manj pozorni)sii, čeprav je v strukturi prt> meta se vedno perspektivna in dobra. To je /e dokaj utečena dejavnost, imeli pa smo /e v začetku srećo, ker smo izbrali poslovnega part-neija Acer, ki je danes prvi v Tvpîpi in zalo stno tudi v Sloveniji vedn«) med vodilnimi dobavitelji tovrsine opreme, predvsem prenosnikov. Jedro dejavnosti smo začeli spreminjali že pred desetimi leli. ko smo se začeli več ukvatjali s storitvami. Danes je prav ta dejavnost najpomembnejša v našem podietju. tudi največ zaposlenih se ukvarja s sistemskimi integracijami. postavitvami in prenovami poslovnih sistemov in podobnim. Na tem po-dmčju se imamo za precej močne.« Z dejavnostjo podjetja ittvte tudi število za pits-teniit. Koliko vas je v podjetju danes? «Trend Net ni več le podjetje, oblikovali smo poslovno skupino. V njej sta tudi podjetja Tel-
Direktor Bojan Oremuž}e povabljerte na praznovanje lO'îetnice podjetja TrendNET pozdravii z odra, kjer}e že stala scena monodrame Jamski človek.
kom Sistemi in Insist. V vseh treh nas je okrog 50. prav sedaj pa iščemo novo kadre, saj bomo potrebovali nove moči iz različnih strokovnih področij,« Shvenija va/u že dolfio ni več dovolj I'eliko tržišče, Vse uspešnejši ste na podrtnju Miyeua iZiuHia. kajne?
»Drži. vendar se trudimo tudi na področju nekdanje Jugoslavije. Sploh Srt>ija jc za nas zelo zanimivo tržišče. Partneije imamo tudi v različnih evropskili državah. Dejstvo pa je. da nam je bližnji v/Jiod zelo zanimiv in to pred-vscnî države, ki jih Ajncričani ne marajo, recimo Sirija. Iran... To so zanimivi trgi, ker so veliki, imajti veliko potreb in hkrali ne marajf> ameriških pmduklov.« Kaj največ titite na hliinjem vzhotlu? «Najbolj uspešni smo z našimi varnosinimi produkti, torej Networks Defendeiji. ki omogočajo cc|o\ito zaščito omrežij paniieijev. V zad-tijih leliii poskušamo prodreti na te trge tudi z našimi storitvami. Trg je dobro sprejel ludi naš nadzorni sistem Terra - to so programski pnv dukti. ki omogočajo nadzor ojnre/jj. Rezultati so v zadnjem letu res zanimivi. Rejm'nce imale zelo dobre, kajne? »Zanimivo je. da smo s tem, ko smo začeli prodirati na bližnji vzhod, pridobili tudi zelo dobre reference. Ko poveš, da delaš s podjetji kolje Shell ali KBMCi in kar nekaj večjimi letalskimi družbami na bližjijem vzhodu, reference še zrastejo, Dcjsivn je. daso med naši-iTii strankami tako zanimiva evropska kol svetovna podjetja."
Lahko rečemo, da danes ponujale pi'e.dvsem lastm) znanje?
»Po mojem lahko, saj gre za znanja, ki jih naši strokovnjaki dobro obvladujejo in razvijajo. v Arabskem sveiu seveda ne ponujamo prenosnikov, ampak predvsem storitve iz po-dničja lastnega zjianja.« Veliko poslovnih pa rt nei jev i/nate tudi doma, v Šaleški dolini, kjer je vsa leta tudi sedet va-šega pttdjelja. Bo lako tudi ostalo? »/agiHovo. Računamt), da bomo tu tudi ostali. čeprav nas to včasili malo lepe. Sploh la-krat. ko rabimo kadre, pa jih v tej dolini ne dobimo. Tepe nas. kadar delamo z državno upravo. ki ima sedež v Ljubljani, iw nas jemljejo kol »periferce«. Doslej smo znali tudi čez vse to in z dobrimi p<mudbatni doseči, da smo bih enakovreden partner« Omenili ste kadre. nedavnem zaposlitve' nem sejmu so študenti razočarano uiioiavljali da nihče ne povprašuje po intelektualcih, vi pa imate obraten prf>bletn. kajne? i^Tudi mi smo bili na tem sejmu, obisk tiaše stojnice pa je bil zelo slab. Mi namreč kadre res p<Urcbujemii in to predvsem visoko izobražene. Teh kadrov v dolini ne najdemo, zato vse večkrat zaposlujemo strokovnjake iz Celja. koroške in še od dlje. Tudi zato razmišljamo, da bi v Ljubljani <^dprli poslovalnico, saj lam ne bi smeli imeti ležav s pridobivanjen^ kadrov.«
Kakšna je vaša strateifija razvttja v naslednjem desetletju?
»Razmišljamo o tem. da bi nadaljevali našo zgodbo s ponudbo centrov (outsourcing centri). ki bi strankam nudile celovito tehnološko podporo, mi pa bi skrbeli za nadgradnje in razvoj sistemov ter uvedbo inft)rmacijskega sistema. Pred ledni smo podpisali pogodbo s SAP Slovenija in postali njihov partner za TRP produkte, ki so namenjeni večjim podjetjem. Tako imamo sedaj rešitve tako za manjše kot velike poslovne sisteme in posamezne industrije.
Razmišljamo pa tudi. da bi svetovnemu trgu ponudili varne centre (Disaster Recovery Center), ki so odporni proti različnim vdorom in kjer lahko podjetja in institucije hranijo pomembne podatke.« Slišim, da hifste zuftidili now ptKlovno zi/fad-ho. Drži?
«DržJ, Sedaj nam pripravljaj^) načrte, upam pa, da bomo v lelu 200X začeli z izgradnjo in jo (udi končali Novo stavbo bomo /4iradili v poslovni coni ob jezeru. Sedanja stavba je sicer lepa, a poka po šivih, saj se naša dejavnost nenehno širi.«
Presegla pričakovanja
Pred letom dni je Gorenje v Vaijevu v Srbiji odprlo tovarno gospodinjskih aparatov - Že 619 zaposlenih - Petstomilijonti aparat ob jubileju poklonili svoji delavki
Mira Zakosek
VaUevo, Velerye, 3L oktobra - V Gorenju so se odločili za zanimivo praznovanje jubileja, z dnevom odprtih vrat, na katerega so povabili tudi družinske Člane zaposlenih. Ob tej priložnosti so eni od najvest-neiših in prizadevnih sodelavk podarili pt>lmilijonii aparai, ki so ga izdelali v tovarni v Vaijevu.
Vodstvo Ciorenja je zadovoljno s poslovanjem tovarne, ki so jo v Vaijevu odprli prcd letom. V lctt)šnjem poslovnem letu bo proizvodnja presegla pol milijona aparati)V, kar je več, k'>t so načrtovali. V prvem poslovnem lelu so število zaposlenih podvojili, trenutno jih zaposluie-jo 619. Veliko so naredili tudi za vzpostavitev mreže lokalnih dobaviteljev. ki jim zagotavljajo že lretjint> dobavnih pi>ireb. Do leta 2009 naj bi dosegli najmanj polovično pokritost z lokalnimi dobavitelji. / dosedanjimi izkušnjami so zelo /^dovoljni, saj so se dobavitelji iz Srbije izkazali kol dobri in zanesljivi, zato nekatere komptmenie iz te države uvažajo ludi v Slovenijo.
V Vaijevu izdelane aparaie prodaja Gorenje pretežno v tej državi in drugih državah vzhodtjega Balkana, pa tudi drugod po svetu, in lo pod lastno blagovno znamko Gorenje.
Prvo obletnico tovarne v Vaijevu so zaznamovali z dnevom odprtih vrat, na katerega so povabili tudi sorodnike zaposlenih. Polmilljontl aparat, ki Je prišel Iz tamkajšnjih proizvodnih trakov, so poklonili eni najbolj prizadevnih
delavk.
Po Sloveniji gradijo mostove
Pomemben del dejavnosti podjetja PUP Velenje, kjer izvajajo službe vzdrževanja mesta ni tržno usmerjen, na obeh tržnih programih pa postajajo vse bolj prepoznavni, tako na področju floristike kot gradnji komunalne infrastrukture
Mira Zakosek
Podjetje za urejanje prostora PIJP Velenje si je zastavilo za letošnje lelo ambiciozne cilje, kijih b{jdo po besedah direktoria Jožeta Mraza tudi uresničili. Njihova panoga ni posebej dobičkonosna, saj velik del prihodkov ustvarijo na področju vzdrževanja mesta. Dve njihíwi dejavnosti, vzdrževanje javnih prometnih površin in vrtnarstvo, pa sta povsem tržno naravnani in obe sia uspešni. Pridobili jim je uspelo nekaj večjih gradbenih del. Iako končujejo gradnjo vodiîvoda v Vinski Gori. »Nalogo smo dobro opravili, saj nismo presegli zasiavljenih finančnih okviijev, dela pa bomo ludi opravili v predvidenem roku; računam, da jih bt^mo zaključili še pred koncem leta.
Pcmosni so tudi. da so poslali so-graditelji mosiov po vsej Sloveniji. Na tem področju uspešno sodelujejo z Vegradom. Cîradisom. SCT-jem in CMC-jetn. Gradijo odločno kanalizacijo na kar nekaj mostovih v vzhodni Sloveniji in na Dolenjskem, »To je dobra tržna niša. saj smo eni redkih, ki opravljamo ta dela.t je zadovoljen Jože Mra/, Seveda pa so ta dela izrazito sezonsko naravnana, tak<f kol večino vsega ostalega programa, ki ga opravljajo. Na printer vzdrževanje j av nil) prometnih površin In v zimskem času plužjiiije.
Vse bolj prepoznavni so tudi po svoji florisiični dejavnosti. Na eni sirani urejajo Velenje {letos je zjiova dobilo prvo, najvišje mesto v luristićni akciji Slovenija urejena in čista) in skrbijo tudi za okolja nmogili piidjelij. pa ludi za svojo
Of rektor podjetja PUP Velenje Jože Mraz: »Selitev bo dragaf skušali bomo pridobiti nepovratna evropska sredstva.
notranjo cvetlično dekoracijo. Njihovi riorisii so vse bolj opazni in tudi njihova zjsluga je. da se je nedavno zelo odmevno evropsko flori stično te km C v vanje zgodilo ravno v Velenju. »Takšna prvenstva so le vsaka štiri leta in lo vsako leto v drugi državi in tiaša generacije podobnega v Sloveniji kaj šele v Velenju, najbrž ne bo več dočakala. Pr-veîisrvo pa je bilo zelo d<ibro pripravljeno in tudi zelo odmevno. Ib je vsekakor ena zelo dobra referenca za Velenje, pa ludi za naše podjetje.«
Izobraževanje in ludi sicer vlaganje v področje vrtnarstva je torej v podjetju PUP obrodilo sadove. S ponudbo in lehní>lí>škimi rešlivami so namreč vedno v skladu z modnimi irendi. To jim povsod, kjer se pojavilo, priznavajo. A tudi to področje postaja vse bolj zahtevno, /lasti v Velenju beležijo precejšen upad pnîdaje rezanega cveija. kar je verietno posledica zjnanjšane kupne moči
Za «no največjih referenc štejejo v podjetju PUP lepo urejeno Velenje,
ki je letos znova najlepše v državi.
prebivalstva, ki se seveda najprej odpove tovrstnemu »luksuzu«.
Poi^ctje PtJP naj bi se v bližnji priliodnosii preselilo na novo Uh kacijo. v bližino sedanjega smeli-sča v bližini Turna. 7. niesino občino Velenje, ki želi prostor v Stari vasi, kjer imajo lepo urejene prostore in sodobne rastlinjake, porabili za razširitev mesta so pred časom podpisali pismo o nameri, da se preselijo. Izpeljava lega pnyekia pa ne bo enostavna, saj bi podjetje PUP potrebovalo najprej prostor, kamor bi preselilo svojo dejavnost, in šele potem bi lahko spraznili obstoječo loka-
cijo, Še posebej v vrtnarstvu si nikakor ne morejo dovolili, da bi izgubili kakšno sezono. Qn pa ta selitev seveda tudi draga, saj v tem primeru ne gre zgolj za odkup zemljišč, ampak celotne sodobno urejene infrasirukiure. V tem času pripravljajo projekte, z njimi pa bodo ugotovili ludi realne investicijske vrednosti, P<nem bodo ludi ocenili, koliko bi jih preselitev slala. Vsekakor bo draga. Zato računajo, da bi prijavili projekt za pridobhev nepovratnih evropskih sredstev ali pa vsaj ugodnih kreditov.

GOSPODARSTVO
»Tudi v prihodnje trdo delo in inovativnost!«
V prazničnem pogovoru šmarški župan o tem, ali bo Tomažk rešitelj ali pogreb za občino - So pridobitve, ki lahko navdajajo s ponosom
Tatjana řodgoré^k
Juiri, v pccck» 9. n(wcnibra bo v občini Šmartno ob Paki osrednja slovesnost v počaslilcv obcinskcja praznika 11. novembra. Na fijej bodo nekaierim najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade, /upan AJoj;^ Podgoršek jc V pra/nićnem pogovoru dejal, da jc bil cas od lanskega do letošnjega praznika zelo pester in dejaven. »So pri-d<^bilve, ki nas laliko navdajajo s ponosom. Mogoče res ni bilo vse lako, kol smo napovedali, vendar smo nekalere zadeve že/ačeli in jih bomo lud: kmalu končali. V mislih imam selitev v dva stanovanjska objckia, v kratkem se bo začela tudi gradnja trgovskega centra. Med pridobitvami lahko omenim ^e igrišče / umetno travo, kar nekaj po-^o-dobljenih cestniii odsekov. Od tistih napovedanih. a se ne začetih, pa je v ospredju bcQcinski servis. V z;vc/.i z njim sedaj potekajo intenzivne dejavnosti in zato zelo kmalu pričakujem rešitev tega vprašanja, /eija je vehko. de-tmrja je toiiko. kol ga je. in ker delamo veliko, se ustvarjajo dolgovi. Brez zadolževanja pa enostavno negre.« Na preostala nasa vprašanja pa je Alojz Podgoršek takole odgovoril: Med aklmlnimi vprašanji je prodaja vtič kot 2 hektarjev vefike^a ohmoćjit Tomazk. Ce hoste pmíajo izpcijfifi. f"K pff ntnenj(f nekaterík smínikov, Jinanč' ni polozíjj ohanCf kije tudi hni poslovala negativno, boljši, sicer,,. »Ne bi govoril, ali bo Tomažk rešitelj ali pogreb za občino. Dejstvo je. da moramo plaćati 6 stanovanj v vrednosti približno 250 tisoč evrov. Denar za preostalih 10 stanovanj je dal Stanovanjski sklad RS. Po preteku 10 let bomo lahko
prodali vseh 16 stanovanj, kar pomeni, da le to doIgi>A)čna naložba. S spn)siit-vijo ilnančnih sredstev bi lahko nadaljevali ludi druge programe. V zadnjih obdobjih smo veliko delali in ludi naredili, normalno je. da so bile finančne obremenitve velike.* Predhfi nz^vjni' t>sije dviunif v tu-ki^njem okolju kar ni'kaj prahu, »Večkrat sem dejal, da občina ceste ne potrebuje najbolj, ker imamo avtocesto bhzu. Oe pa gledam na stvari z razvojnega vidika in glede na vse, kar je bilo slisati z-adnja tri leta. pa pritisk, zlasti gospodarstva, povsem razumem. Težko si predstavljam ob-čiiKi brez Cîorenja v bližini. Po trebno b<> poiskati variante, ki bodo najmanj (jbremenjevale občino in kvarile njeno podobo. V končni fazi boniii morali stisniti zobe in se odločili, ali smo za razvoj ali pa bomo obstali lam, kjer smo danes, Približilo 4 leta se je na srečanjih gtworilo o trasi, od uredbe vlade februarja letos pa so se vse informacije zaprle. Nismo vedeli, kaj se dogaja, vse do srečanja pred 14 dnevi. Očitki, ki jih poslu^m. da sem kot župan vedel, da sem skrival informacije, so golo natolceva-ujc, Pri nastajanju predloga trase nisem sodehival, niti kdo drug iz tega okolja. Če bi. poleni bi na> verjeineje - glede na to. da sem kmet - poskušal vse. da cesta ne bi potekala čez moja zemljišča lako kot plinovod in se kakšni drugi vodi. » Uspesnost občinske nprave in zitpana nekateri merijo po tem, koliko denarja je pridobili a) na raznih razpi-sih. Kako je s tm y občini? i>Cc bi merili uspesnost po pridobivanju Ilnančnih sredstev, sem prepričan, da bi bili dokaj visoko na seznamu us-pesDih. Iz razlicmti virov smo za prtjjek-te do konca letošnjega oktobra pridobili 242 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Znesek bo najverjetneje do konca leta še višji, saj čakami; na sklep ministrstva za lokalno samoupravo o možnostih ko-
riščenja 372 tisoč evrov za projekle v okviru razvi)ja turizma, katerega nosilec je javni zavi^d Mladinski center, pa tudi na denar za odpravo posledic septembrskega neurja.* .Vfl prednostno listo težov bi timtifi katere? Kako se hfiste lolilik reševanja? i>V tem imnulku nas najbolj /^posluje odprava posledic septembrskega neutja.
Župan obctne Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek: Želja je veliko, denarja toliko, kot ga Je, Če delamo preveč, se ustvaijajo dolgovi. Brez zadolževanja pa enostavno ne £re.«
Ponekod smo dela že začeli. Porabili bomo ves denar, ki so nam ga odmeriii za prvo sanacijo, in sicer K) tisoč evrov za sanacijo pla/x)v ter 32 tisoč evrcw za sanacijo cest. Tega denaija ne bo dovolj in ga bomo morali se kar nekaj zagoto viti v proračunu. Sanacija plazov, ki ogrožajo življenja in imetje ljudi, je nujna in ima prednost. Pričakujem pomoč države, saj sla 2 plazova uvrSčena na prednostno listo, izvedbo del pa naj bi pričeli prihodtije leto. Prizidek k vrtcu je
naslednja nujna zadeva, veiîdar brez pomoči države ne bo šlo. In ne bomo gradili. Obnovili pa bomo kriiiit(^ Menjava slednje bi bila potrebna tudi na osnovni šoli Prijavili smo se na vse možne razpise pristojnih ministrstev, žiti neuspešno. Razlogov za to ne ptiznamo. Po nekaterih informacijah naj bi bilo na kimcu seznama zato, ker nismo odklonili nobe-^^ nega oiroka za sprejem v vrtec. ^H Seveda ga nismo, ker sm;î jih ne-^ kaj prestavili v osnovno solo. Razočaranje ob lakem ravnanju je razumljivo, saj namesto da bi nas ministrstvo nagradilo za vlaganja v osnovno šolo, nas je kaznovalo,«
ÍMto 2008 bo pestiv. pra^'ite. Za-kajf Mt>rda zaradi pnijcktoi*, ki jih pripravljate?
»Praktično je vsako leto pesiro. Zdi se ml da bo prihi)dnje se bolj intenzivni) predvsem zaradi sanacije posledic po neurju, l^den od pomembnejših pn>jekttTN, ki nas čaka.jc nadaljnje urejanje centra. Pri ureditvi tukajšnje cestne infrastrukture naj bi nam pomagala Direkcije RS za ceste, saj smo menda že v njenem lelnem programu. Nadaljevali bomo izvajanje projektov, predvsem v turizmu in tistih, ki so povezani z Mladiiiskini ccnlrom. Cilede na prijave se lahko zanje nadejamo izdatiiih evropskih sredstev. Će nam bodt) dt)pui5čale finance, se bomo gotovo lotili še ureditve občinskih prt)si<jrf)v v sedaiijem Mercalorjevem Marketu, ureditve knjižnice, veliko zadev nas čaka na področju komunalne infrastrukture. Potrebnega bo veliko trdega dela in inovativnosti vseh. ne le občinske uprave in župana. Med inovativnost sicer prodaja zemljišč, ki jili občina ne potrebuje, ne sodi, vendar je to ena od možnosti za nadaljnji razvoj. Pričakovanja o&canov sn ^elo velika in upravičena, vendar se čez noč ne da nič spremeniti. Občinski proračun je omejen, denar poskušamo usmeijati tako, da bi zadovoljili vsaj najnujnejše potrebe.»
Kakšno hi bilo vase praznično sporrKilo
občanom in občankam? >^Občinski praznik je v času, ko se pobirajo plodovi celoletnega dela, Mislim, daje teh v občini kar precej. Vst^m žehm, da se veselimo skupaj. Zaslužili smo si lo. ;^ehm. da vstopimo v novo obdobje vedri in optimistični.« ■
Martinov praznik
Osrednji dogodek v počastitev občinskega praznika b<i julri (v petek) slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta.
Dan kasneje, v soboto, bodo ob-črnska uprava, tukajšnje turistično društvo in društvo vinogradnikov pripravili tradicionalen Mariinov praznik. V Martinovi vasi ob železniški postaji bo živahno od 8. ure dalje. Sobotno dopt^ldne bodo za-pt>hiili planinci, ki btxlo organizirali pohod po Martinovi poli, pa člani Društva šaleških likovnikov z li-k<îvno kolonijo, ob 9,uri pričakujejo v Martinovi vasi prihod Martinovega vlaka z gosci iz smeri Celja in Velenja. Martinov vlak bodo organizirali letos prvič. Gostom bodo popestrili obisk člani dimiače folklorne skupine Oljka, ansambel Ciraj.ski muzikanti ter pridelovalci žlahine kapljice. Zanimivo bo seveda v soboto popoldne, saj bodo tudi tokrat vaške skupnost: na vo-zovili predstavile va^e običaje, sledil bo Mariinov krst, pokušina mladih vin ter seveda zabava za mlado in staro.
Na sam praznični dan. 11. novembra, bo v farni cerkvi sveta maša. Praznovanje bodo sklenili z dvema prireditvama, in sicer i otvoritvijo igrišča z un^eino travo pri šmaréki osnovni (v petek, 16. novembra) ter srečanjem siarej-sih občanov v soboto, 24. tjovem-bra.
Od 17, novembra do 2. decembra pa bodo na široko (^dprii vrata svojih kleti še nekateri ivmarški vinogradniki.

Vsem občankam in občanom občine Šmartno ob Paki iskreno čestitamo za občinski praznik!
Zupan in svet občine
Ferdinand Krbavac s.p., Rečica ob PaKi 45, tel.: 03/ 891 51 23

Od uedc 4o tork« - STCt ia donovi&a
Sreda, 31, oktobra
r.ViingcIičanski verniki so izrazili ogorčenje nad osrednjo proslavo ob dnevu reformacije, v kateri je 'uaslopar tudi šknf Tomaž lircn. Jane/. Kodila, inspekior evan^icličanske cerkve v Pucon-cih. je dej»!, da je bil scenarij napisan bolj pro (ire formacijsko: »Bili smo prisoini pri rehabilitaciji tkofa Hrena, kije množično /azi^al Truhaijeve knjige.«
31. oklober pa je bil tudi svetovni dan varčevanja, ki ga praznujemo od leia 1924, ko so predstavniki hranilnic želeli opozorili na pomen varčevanja. Ob tem smo i/vedcli, da prebivalci Slovenije se vedno veljamo za varčne, čeprav se varčevalne navade z vse več možnostmi različnih varčevanj In različnimi pričak<wanjl vse bolj spreminjajo. Nemška kane-Evangeličanski vemlkl so izrazM ogorčenje, da fa vpros/avioè dnevu reformec{fe 'nastopal' tudi skofHran.
lerka Angela Merkel pa je eno največjih onesjiaževalk na svetu • Indijo • pozvala, naj stori več v boju proti podnebnim spremembam. Merklova, kije bila tokrat prvič ua obisku v Indiji, je pri tem Indijskim voditeljem obljubila pomoč, slednji pa so kanclerki dejali. da pričakujejo, da bo prevzela vodilno vlogo v globalizim-nem svetu.
Četrtek, novembra
Ob dnevu spomina na mrtve so po Sloveniji m zamejstvu pole-kale številne spominske in žaine slovesnosti Predsednik republike Janez Drnovšek je zaradi slabega počutja odpovedal polaganje vencev na ljubljanskih i^alah. premier Janez Janša pa je vence na spomenika vojni za Slovenijo in borcem NOB-ja 1er k t.ipi sprave p<iložil že dan prej. France Cuk-jati se je ob dnevu spomina na mrtve poklonil s polaganjem vencev na Teharjah, v celjskem Starem Piskru in na l-ninkolovem.
V/de/i %mOt da grado akupaj tudi pokovka In grobovi.
Ob prazniku je bilo pestro na vseh cestah, ki vodijo proti pokopališčem. pa tudi na pokopališčih samih: videli smo namreč, da ljudje na ta dan ne polagajf) le rož 1er prižigajo sveč na grobovih, temveč tudi tolažijo svoje želodce. Ob večjih pokopališčih so namreč trgovci prodajali najra/-ličncjk dobrote, med katerimi so mnogi izbrali p<ikovko.
Izvedeli smo, da naj bi bilo v Mežiški dolini tudi po zaprtju rudnika pred 20 leti svinca vse manj. nekateri otroci pa ga imajo v krvi se vedno preveč. Preiskava ajihove krvi je namreč pokazala zaskrbljujočo sliko.
/rive in sorodniki žrtev napa-
Jelko Kacin se je zameril Srbom,
dov v Madridu II. marca leta 2004 so bili ogorčeni nad popustljivostjo sodišča nekaterim napadalcem. Sodišče je iri napadalce obsodilo na tisoče let zapora za sodelovanje pri napadih. ISjih je bilo obsojenih na krajše zaporne kazni, sedem napadalcev pa je oprostilo. Odločitev sodišča je tako v Španiji sprožila nemalo kritik. Predstavniki sorodnik<w žrtev so bili l>csni In so že napovedali, da se bodo na odločitev sodišča pritožili, saj je po njiho vem mnenju storilo napako, sami pa ne bodo dopustili, da bi zločinci svobodno hodili po svetu,
Petek, 2. novembra
v Srbiii so biJi ogorčeni nad izjavi) Jelka Kacina, kije dejal da je Kosovo de faclo neodvisno že od leta 1999. Za izgubo Kosova je Kacin glavno odgi)Vor-nost pripisal nekdanjemu predsedniku Slobch danu Miloše-viču. ki Je pokrajini odvzel avtonomijo. Po mnenju Kacina
je biia to politična odločitev, katere piisledice čuti Srbija danes.
Komisija za pravičnost iu mir pri Slovenski škofovski konferencije podala mnenje, da Lukši-čeva naloga študentom FDV-ja služi stigmatizaciji Cerkve. 1^/is-kava o prisotnosti političnih elementov pri verskih obredih pred volilvami. ki jo je naročil profesor Igor Lukšič s fakultete za družbene vede. po mnenju SŠK-ja služi p()liiičnim namenom, vzbujanju nezaupanja In stigmatiziranju duhovnikov in vernik)v*.
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je slabo počutje Janeza Drnovška prehodne narave. Predsednik Drnovšek naj bi tako že kmalu nadaljeval svoje obveznosti. ko naj bi sprejel nova poverilna pisma,
Makedonija je zavrnila predlog Združenih narodov, da bi zaradi spora z Grčijo v mednan)dnih odnosih uporabljala drugo ime. Spor med državama traja že od leia 1991, koje Makedonija razglasila neodvisnost, vendar Cirčija svoji sosedi ne dovoli upt^rabc ustavnega imena Makedonija, saj se taki) imenuje tudi severtia grška pokrajina.
Sobota, 3. novembra
Opozorili so nas, da morajo starši, ki žcUjo prihodnje leto uveljaviti pravico do znižanega plačilo vrtca, vloge oa občinali oddali do sredine n<ivcmbra.Vloge morajo oddali tudi starši ki so letos lakšno vlogo že oddaU, ko je njihov otrok prvič vstopil v vrtec. Visino plačila vrtca bo določila občina na podlagi dohodka na družinskega člana in premoženja družine.
Prebivalci naselij Mlake in Te-netišc v nekoliko manjšem Številu so nadaljujcvall proteste ob odlagališču odpadkov. Opozjijah so, da v svoji bližini v prihodnje nočejo nobenega odlagališča. îie obstoječega, ki mu je poteklo okolje-varstveno dovoljenje, ne sodobnega regijskega odlagališča, ki naj bi po odločitvi gorenjskih občin nastalo na tem prostoru.
Pakistanski predsednik Perez.
Mušaraf je v državi razglasil izredno stanje, na kar so se sveliv vni voditeiii odzvali z zaskrbljenostjo. Kakor je zapisano v predsednikovem ukazu o razglasitvi izrednih razmer, seje Mušarafza-nje odločil zaradi ^islamisilčne vstaje in sodnega vmešavanja*.
|C
Razmere, ki Jih }e razglasil pakistanski predsednik, so dobesedno grozijive.
Prostore zasebnih televizij In ra-dijskili postaj v Islamabadu so zasedle vojaške sile, večina programov pa je nehala oddajali, saj naj bi se zgodil medijski izpad. Prekinjene so tudi teleftjnske povezave v dr/a vi.
Na ulicah Tbilisija se je drugi dan zapored zbralo več tisoč pnv testnikov. ki so zahtevali odstop predsednika Mihaila Sakašvilija,
Nedelja, 4. novembra
l^tos smo prvič praznovali dan slovenskega pravosodja, ki zaznamuje datum, ko so na sodiščih za uradni jezik določili slovenščino. Uredba, ki je začela veljati 4. novembra 1918. je prvi pravni dokument na poti k samostojnosti sh> venskega sodstva, poleg jezika pa je določila ureditev in delovanje takratnega pravosodja.
("adske oblasti so po prihodu Nicolasa Sarkoz>ja v državo izpustile tri francoske novinarje in štiri španske stevardesc. Odveitiik izpuščenih Jeau-Beruard Padare je povedal, da so ujelniki presrečni, da so na svt)bodi, sporočili pa so tudi, da naj bi se že odpravili prt)tl Hvropl skupaj s francoskim predsednikom Sarkozyjem, Do nas pa je prispela tudi no vica. da so hrvaško vojsko ta teden pretresli dva samomora hi en poskus samomora, po katerem se vojak šc bojuje za življenje. Najprej seje v vojašnici ubil vojak, ki
Hrvaško vojsko pretresajo nenavadni škandali.
seje ustrelil, medtem koje opravljal stražo. Drugi vojak su je po skuhal ubili tako, da je stwojaku ukradel puško in se ustrelil v glavo in roko, tretji pa se je obesil v zapuščenem hotelu.
Ponedeljek, 5* novembra
Potekiila so zadnja pogajanja med delodajalci in sindikati pred delavskimi demonstracijami. napovedanimi za 19. november. ki pa niso bila uspešna. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je v /vezi s tem izrazil upanje, da bodo delodajalci po protestnem shodu
sprejeli sporočilo demonsiracij in bo prevladal ra/um.
Z akcijo »Postavi se za novinarstvo« so evHipski novinaiji opozti-rili na posledice političnih in komercialnih pritiskov v stroki. Novinaiji so Evropo opozarjali, da prihaja do upadanja standardov, da je novinarsko delo razvrednoteno in zaradi negotovih raiOiier in ranljivf>sti posameznika vzpi>d-buja razraščanje samocenzurc. France Bučar je predstavil tiovo knjigo z naslovom Rojstvo države. ki obravnava sodobno slovensko zgodovino. Bučar v delu med drugim obravnava drugo svetovno vojno, ustanovitev Osvobodilne fronte. S(3delovanje z okupatorjem in vlogo in polo/Jij Kaloliške ccrkve na Slovenskem. Kitajska in /DA sta se v Pekmgu dogovorili za vzpostavitev rdečega telefona med obrambnima ministrstvoma obeh velesil. Za uvedbo neposredne linije, ki bo omogočila hiter dogovor v primeru zaostrenih razmer, si je Washing to JI prizadeval že nekaj časa. To bo prvi rdeči telefoTi Kitajske s katero k{)li državo.
Torek, 6. novembra
Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kuk<wič je jasno povedala, da ne bo umaknila zakt^ia o pacientovih pravicah in se tako odzvala na pobudo poslanke Cvete Zalokar Oražem. ki meni, da je zakon napačno sistemsko zasmv van in da ga bo težko uresničiti Kukovičcva je dodala, da je največja pridobitev zakona ta» da ima bolnik jasen kažipot, kje poišče pravico, če se z zdravnikom ni uskladil, kaj je zanj najboljše.
Minister za promet Radovan Žerjav je novi upravi Darsa, ki se je prvič sešla na ustanovni seji, zaželel uspešno vodenje družbe. Novi člani uprave Družbe za avtoceste v Sloveniji, ki ji predseduje Tomislav Nemec, so se spoznali z vodilnim kadrom več kol 1100-članskega kolektiva, ki so jim predstavili najpomembnejše projekte, med njimi tudi delo gradnje predora Šentvid,
Člani odbora z^ obrambo so se na nujni seji seznanili s potekom izbire In nakupa novih transportnih letal za Slovensko vojsko. Odbor je pozval vlado, naj pripravi poročilo o poteku nabHve, razpisa in razpisnih pogojih, ki bo članom odbora omogočilo preverjanje transparent nosi i nakupa.
žabic
p©rspektiv<3
Novinarji so se postavljali za svojo stroko, zato so za nekaj minut prekinili delo.
V A^a nistanu se Je zgodil najbolj krvav napad po letu 2001.
V samomorilskem napadu na severu Algani-stana je bilo ubitih več kot 50 ljudi, med njimi ludi najmanj pet poslancev. Poleg tega so v bolnišnice v mestu Baglan sprejeli šc 50 ranjencev, med katerimi so tudi člani afganistanskega pariamenta, ki so bili med napadom na obisku v mestu, saj so se udeležili slovesnosti ob ponovnem odprlju tovarne sladkoria.
Sprehodite se z mano
Zlva Vrbič
lako/e v eni oii sxojih pemi ameriška pevka Pit} k nagovarja in vabi ^iwyt^a* pred>ie(irii-ku. hi ker je lak čas. (fa se na veliko govori. u,^iba in razpruvija o poveljniku slovenske vojske. o »fjumher I n sl(r\'enskeiia protokola in o leni, kje je hil kateri predseihiiški kaiiJidai. ko stno ne osamosvajali. sent prevedla nekaj itverzo\\ ki se sicer resda natiasajo na drn-^e^a predsednika in drugo oko^e. vendar ^e mi zdijo dokaj direktni i ft kritični in tako 'fujnyrabnlfí za trkanje na vw; vsem politikom, ki	d/zave sveta.
Kako se počtiiiie, ko vidite brezdomca? II komn moliîe preden zaspite? Kaj vidite, ko se i^ogledate v ogledah? Ste ponosni, gospod Predsjednik?
Ker najbrž ne manjka veliko, da bodo slovenski maki pos/ani t/a misijo, ker bodo v malo večji nevamosii. kol so sedaj na Kosovu, se tale (niordu malenkost i>aietjčen in .<ioÍzaYo an/eriski Kako lahko spite, medtem ko ostali jocemo? Kako fnorele sanjati, medtem ko se mali ni mogla poslovili? Kako lahko hodite z visoko dvigf/jeno glow? Me sploh zmorete pogledati v oči in ;>ovedali zakaj? Nekako setn nagnjena k ieitin. da mi gredo zvezdniki in na splos' no bogataši, ki govorijo in pojejo o revščini 1er lečkem življenju, na iiwe, njihovi dobrodelnosti in zaskrbljenosti pa le reííkokdaj verjamem. Vendar nii je pri tem besedilu všeč, da je na nežaljiv, annrlen način (čeprav si Bush iwm zal/ivk, ki letijo na njegov račun, za-.•ilnii) opozorilo na probleme ameriške notranje in zunanje politike, za katero so odgovorni predsednik in njegovi.
Ste bili osamljen otrok, gosiwd predsednik? Kakšen oče hi zanikal firavice svoje lič^re? Kakšen oče bi sovn/zil hčer, če hi bila lezbijka? Samo predstavljam si lahko, kaj pravi na to prva dama.
Straši me delst^'O. daje pri nas dobil pni krog pred.^iedniških volitev kandidat, kije mnettja (sicer ne na glas izrečenega), da ^bîti g^ ni okej*(, da je greh in nenaravno obnašanje. Morda .se bolj strašljlw pa je, da je petino glasov Slomtcev dobil zavrti, primitivni in agresivni )'plemeniteč^, ki bi vsem honiosekstfalœm j)ognal »šus v glaw^ In Rimiom tudi. Pa črncem in Bosancem. Pa me sf>loh ne briga, če ima fti pa tam kakšno {wmetno in se ga .'i/natra za dobrega govorca.
V Sloveniji tiredsednik nima posebnega vpliva na politično odloča-/ye. To ze vemo in o tem so *skoz in skoz« govorih tmii predsedniški kandidati. Kot da bi se že vnaprej opravičevali za to, da ne bodo naredili nič /Hmmnbnega. ko Mo izwljeni. »^Oprostite, ampak res nisem mogel, saj veste, kakšna so predsed/ti-kom iMwblastila^f Ja, to Je že res, pa vendar lahko predsednik če ne drugega naredi vsaj en velik IIALO. Torej, ''i' ^^^ je Drnovšek vmes postal malo čuden, je /medal, kar je mislilo vladi i/t njenem ravnanja, kar konec koncev je predsednikova naloga. Ne pa nekakštiu tako imenovana konstruktivnost, tor^l poslušnost in predvsem všečnost katerikoli vladajoči .stranki ali strankam, in biti ljudski, kar je tako opevana lastnost predsedniškega kanili-dala, zame ne pomeni id med (ludi. jim igrati na inštrutneni ter bili non-stop nasmejan. Ne potrefnijem .^prehoda s "svojintu predsednikom, niti brezwznih/raz in obljub ter pravljične političm poroke, da bi mi bil kdo ma/tj ali bol/ všeč. Vetn pa. da si nekateri tega želijo in to potrebujejo, čeprav je res. kar pravi Pink na koncu svq/e pesmi:
se n<{jbri sploh ne bi sprehodili z mano. kajne, gospod Predsednik?
nnn v. azh rics-com/J} rioi/pink/dearmrtiresident. html
TEHNOHLAD
Tehnohlad d.o.o., Rečica ob Paki 2 Šmartno ob Paki Tel.: 03/ 896 53 50
www.tehnohlad.si
PROIZVODNJA in MONTAŽA TOPLOTNIH ČRPALK
za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje objektov
Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!
GOSPODARSTVO
Novi partnerji, novi projekti, nova podoba podjetja
V velenjskem podjetju Veplas izdelki za Airbus, BMW^ italijanski Avgusta Westland - Razvojni projekti tudi z ministrstvom za obrambo - Nove zaposlitve predvsem v razvoju in pri prodaji
Tatjana Poâgorsak
V zaDciku tejia nescca je stopila v veljavo evropska zakonodaja s področja ckn-lo^tije, ki jo preccj sirožja od do takrat veljavne. V velenjskem podjetju Veplas. ki se jih doloiila zelo di)tikajo. pravijo, da so oh lanski selitvi v tîove prostore na to zeli) mislili in /. nakupom Si)dobne tehnologije zadostili predpisom glede emisij na delovnem mestu. Za zdaj ]e tako tudi z odpadki. Ti jih bodo bolj zaposlovali naslednje dohro leto. »Odlagališče kotnu-nalnili odpadkov v Velenju ho odprta le do konca prihodnjega leta in do takrat moramo vedeli, kam bomo lahko odložili svoje odpadke. V icm trenutku ti nc iz-polnjujejti v celoti le določil glede emisij, ki jih spuščamo v zrak. Za ureditev lega vprašanja je minisirsivo /a okolje in prostor določilo triletni rok. Naj ob tem povem. da jih ne i/polnjujc nihče t>d večjih proizvajalcev v nasi branži v državi. Pravzaprav smo i^e najbližje v Veplasu, kjer îneritve kažejo, da smo na meji dovoljenega. / manjšimi posegi v proizvodnji bomo do konca leta resili ludi lo težavo,« je povedal direktor velenjske plastike
Franc Vedenik.
Sicer pa Vedenlk z zadovoljstvom ugth lavlja, da bo leto 2007 za podjetje uspev no. da so bili storjeni koreniti koraki v smeri high-tech in naiio kompozitov pra-
nislrstva sodelujejo tudi pri programu oklepnih vozil za evropsko obrambno agencijo. Drugi večji projekt je izdelava dela opreme za enega od lipov helikopterja največjega svetovnega prcnzvajalca helikopieijev iz Italije. Pogodba z Avgusta Westlandom je lik pred podpisom, redna proizvodnja pa naj bi stekla marca prihodnje leto. Med zeio pomembnimi novimi partneiji bo - po Vedenikovlh besedah • BMW. "Pogovori so v zaključni fazi- Opravili moramo le §e vzorčenje in testiranje balistične plošče za novo terenskih vozJio X5. Nulla proizvodnja naj bi Slekla prihodnji mesec. Z BMW-jem se nam obela 7-letna pogodba." Še la mesec naj bi oddali ponudbo za izdelke iz balis-licnega programa za Pairio. Po zagtJlovi-
lih minislrslva za obrambo posebnih težav pri tem naj ne bi imeli. Poleg omenjenega pa naj bi v naslednjih dveh, treh mesecih izvedeli, kaj bi lahko proizvajali za letalsko družbo Airbus.
Zelo obetavna je, áe irdi Franc Vede-nik. proizvodnja jambora za jadralno desko po mwi tehnologiji (z njo so se pojavili na trgu letos 1er zapř)lnili vrzel, kije nastala na tem področju) in povečanje naročil Švedske Arie, kije največji kupec njihovih izdelkov iz medicinskega pn> grama. V tem trenutku povečuje naročila. podpisana pogodba za naslednje leto pa predvideva še za 25 do 30 odstotkov več naničil. Samo za tega partnerja naj bi Veplas povečal prihodek za 1.5 milijona evrov na Icio. »Da bomo vse to lahko iz-
peljali. posodobitev proizví>dnje in nakup nove tehnologiic, ki smo ga opravili s selitvijo v večje prostore pred letom dniv ne bi) dovolj. Potrebna bodo nadaljnja vlaganja, nekatere laze v proizvodnji bomo robotizirali. z novim letom pa bo stekel del proizvi>diije stekel v novih ob-ratih v Prelogah. lako bomo končali razvojni ciklus ter v nadaljevanju skrbeli za čim bolj umno, dobičkonosno, okolju in zaposlenim prijazno proizvodnjo.«
Do konca leia nameravajo zaposlili v proizvodnji 15 delavcev, prihodnje leto pa bodo zaposlovali predvsem v razvoju in prodaji.
Franc Vedenik
vilni. Pričakovali so sicer, da bodo pri uresničevanju pogumno začrtanih ciljev malo dlje. kot kaže danes» "... a je praksa pokazala, da so naši projekti zelo zahtevni. Letošnje leto - pravimo - je leio priprav na izvedbo pnijektov in prihod lujih pannerjev naslednje leto. ki bodo povsem spremenili podobo Ve plasa."
Pri tem je izpostavil pnýekt ba-listične in termične zaščite za potrebe slovenske vojske- S projektom izdelkov iz nano kompi)zilov so se prijavili na razpis mi-nistrslva za obrambo in uspeli. Pri slednjem sodelujejo z Bayeijern iz Levcrkus-na. Z njim in ob podpori omenjenega mi-
Ceprav so se v nove prostore preselili pred letom dni, so ti danes že premajhni.
V nekaj letih bomo uresničili zostavljene cilje in tako doseglii da bo proizvodnja električne in toplotne energije še bolj zanesljiva, varna, okolju prijazno in konkurenčna in da bo elektrarna še naprej vaš
AVcO Draro in Sđvinjo
Pešcem delili kresničke
Pešci sn ena najbolj ogroženih in ranljivih skupin udeležencev v prometu, ki ulrpijo kol poslcdice promeinih nesreč najhujše poškodbe. Svci /a prevenliva in vzgt>ja v ccsînen^ promelu Občine Ciornji Grad jc skupaj s polkisli ludi letos i/vedel bre/pIaCno delitev kresničk, s kalen) npo/ajjajo učence v Šolah, njihíwe starše in ostale pcsce na uporabo odsevnih materialov, ki zagotavljajo večjo varnost. »AJcciia je del načrtovanih aktivnosti za večjo pro memo varnost, še posebej sedaj, ko je svetli del dneva razmero ma kratek in jc uporaba kresničk m drugih odsevnih materialov nujna,« pojasnjuje član SPV občine Cîornji Grad Toni Bezavšek.
Predlog nove ekonomske cene vrtca
Svetniki občine Ljubno bodo na nocojšnji redni seji odločali o povijanju ekonomske cene vrtca. Ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Rajko Pintar je v ohra/ložilvi /apisal, da se pri oblikovanju ekonomske cene ne upošteva več korekcija bruto plač /araJi odsotnosti. stroški /a investicijsko v/.dr/evanje in investicije, sredstva za nadt>meslilo obrabljene opreme in dcloviiili priprav in se nekateri drugi stroški, kijih krije ustanovitelj na podlagi zahiev-kov vrte H. V prvih devetih meseci fi letošnjega letajo Občina Ljubno poravnala 72.X9 odstotkov /a i/vcdbo vseh programov vrtca, ostale občine so prispevale 9.64 odstotkov, delež staršev pa je znašal 17,47 odstotkov. Po teh pokazateljih bi v prihodtijem letu znašal delež Občine Ljubno 175 tisoč evn^v.
KLS pred širitvijo
v ljubenski dru/bi KLS prazi^ujejo letos 35 let obstoja. Izdelujejo predvsem zobate vence in masne obroče za ninioije, ki se uporabljajo v avtomobilih in tovornjakih. 172 zaposlenih naj bi lelos naredilo od 5,6 do 5,8 milijonov izdelkov, s katerimi nameravajo ustvarili skoraj 15 milijoiKw evrov prihodka, S letn bi predstavljali četrtino tržnega deleža v Lvropi. Velike načrte imajo tudi za prihodnost, saj nameravajte v kompleksu industrijske poslovne cone Luke gradili nov poslovni objeki - industrijsko halo.
Kandidat se predstavi
Kandidat za državnega svetnika iz /gornje Savinjske doline Stanko Zagožen se namerava v primeru izvolhvc zavzemati predvsem za ureditev infrastrukture. Njegova želja je tudi pripeljali internet v vsako hišo, predvsem pa delovali v inicresu zgornjesa-vinjskega okolja. »Kot prvo bo polrebno napeli vse sile pri pridtî-bivanju sred si ev iz evropskih strukturnih skJadov in bolj kot za nova delovna mesta skrbeti za pospeševanje pokiicev, kijih v dolini primanjkuje.« poiasnjuje svoja videnja Stanko Zagožen, prepričan. da ima kot član Slovenske ljudske siranke in Kmetijsko gozdarske zbornice dobre možnosti za uveljavljanje interesov.
Izgradnja po terminskem planu
Lepi jesenski dnevi so naklonjeni izvajalcem gradnje nove industrijske hale v nazarskem podjetju BSIJ Ilišnj aparati. Objekt za nove proizvodne zmogljivosti bo /grajen v prvi polovici januarja, funkcionalno pa naj bi prcdvid'jma nared do konca februarja. Zaradi vremenskih vplivov je pomembno, da se zaključuje izdelava strehe, z ogrevanjem notranjih prostor pa želijo ustvarili pogoje za Instalacijska dela.
Sredstva za odpravo posledic neurja
Vlada je pretekli leden sprejela predhodni delni program za odpravo posicdic škode v septembrski poplavi. Cire za prvi del ukrepov za odpravo škode v višini 12 milijont>v evrw, od česar pa je večina namenjena za plačilo že izvedenih del za odpravo posledic škode. Iz omenjenega predhodnega delnega programa bo sredstva prejelo občin, med njimi ludi šesi zgonýesaviruskih, ki bodo skupno prejele nekaj več fon milijon evrov. Največ, 374 tisoč evrov, so ministri namenili občini Gornji Grad. Na/arje prejme 254 lisoč evrov. Rečica ob Savinji 171 tisoč cvrov. Mozirje X2 lisoč evrov, Luče 75 tisoč evrov in Ljubno 2S lisoč evrov.
Pol kilometra asfalta
župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi se zaradi p<idedova-nih llnančnih ležav ne more pohvalili s prevelikinii investicijami, zato je rekonstrukcijo dela občinske cesle v Novi Štifti potrebno šteti za dosežek. Za nekaj več kol pol kilometra dolg odsek v novi asfaltni izvedbi bo potrebno odšteti 120 tisoč evrov. Del ceste, ki ga 'M nekaj let ogroža precej velik pla/. ostaja še naprej v makadamski i/vedbi, saj dcnajja za tako velUt sanacijski poseg občinska blagajna vsaj zaenkrai nc premore.
■ £rfî Mayriè • Savín/čan
if"
X« o
radí O® alfa
î 103,2 & 107,8 Mhz ^^^ vmIí Han íífi m
Sto brezplačnih preventivnih pregledov prostate
Preglede bodo izvajali v Splošni bolnišnici Celje ob sobotah - Tretjina od 16 tisoč bolnikov na leto prihaja na pregled zaradi težav s prostato
TatjattB Podgoršek
Naslednjih pet sobot, od 10. novembra dalje, bodo na urološke m oddelku Sploj^ne bolnišnice Celje izvajali brezplačne preventivne pregledu pr<3Siaic- V štirih oziro-ma peilh urah (med S. in 12. uro) naj bi pregledali 20 molkih, ki se bodo za pregled prijavili osebno vsak delovni dan v urološki ambulanti ali po lelefimu 42 33 563.
Na novinarski konferenci pred dobrim leđnom dni je predstojnik
omenjenega oddelka primarij (gor Bizjak dejal, da s lo preventivno akcijo, katere stroske bo plačala farmacevtska družba Gla-xoSmiihKline (takšen pregled stane 96 evrov), želijo ozavestili moške o pomembnosti preventivnih pregledov po 45. leui iti spodbuditi oblikovanje nacionalnega programa zgodnjega odkrivanja obolenj proslaie.
Moški po 45. letu namreč pogosto oboiijo zaradi moške spolne žleze prostate, ki se kaže v po-
večani prostati ali raku prostate. Obolenji, če sla odkrili dovolj zgodaj in zdravljeni, ne poslabšala kakovosti življenja bolnika, v nasprotnem primeru pa vodita do zapletov in hudega obolenja. Na urološkem oddelku celjske bolnih nice pregledajo na leto blizu 16 tisoč bolnikov, od lega jih pride tretjina na preventivni pregled, kar pa ni primarna dejavnost ambulante. Zaradi tolikšnega števila pregledov naslajajo čakalne dobe. ki trajajo t)d .1 do 4 mesece
Primarij igor Bizjak: "S preventivnimi pregledi letimo opozoriti moške na pomembnost zgoćnjega odkrivanja bolezni prostate,"
za prvi. 4 mesecc za ptmovni pregled. za operacijo pa 3 mesece.
Copati iz ovčje volne
V Solčavi Že tretje leto deluje interesna skupina žensk, ki iz prave solčavske volne izdeluje uporabne in okrasne predmete -Tržijo jih individualno in na prireditvah
Solčavske ženske se že nekaj Icl ukvarjajo s predelavti vtilne ovac jezersko-solčíivske pasme. V okviru razvojne Zadruge Solčava in ljubenskega zavoda Savinja so izvedle vrsto delavnic iz polstenja (fiicanja) volne za izpopolnjevanje lastnega znanja iji razvoj novih izdelkov. V preteklosti je veliko domače volne končalo na odpadu, saj se za kmečke potrebe spřede le majhne količine, zalo síj se v Solčavi odločili razvili izdelke, ki bodo funkcionalni In hkraqti prijetni za oko.
Trenutno v interesni skupini deluje dvanajst članic, vendar je vse več zanimanja, ugt>iavlja organizatorka dejavnosti Bernarda Prodnik. »Kako se bomo v bodcv-če organizirali in kakšne bodo
na^e usmeritve v prihodnje, jc stvar presoje in odločitve. Vsekakor bomo naše delo v skupini na-daljevaii. saj skupinsko delo pri-najva pozitivno energijo in krepi prijateljstvo. Prizadevali si bomo, da bo čim več posameznic iz skupine pridobili) cerlifikal Obrtne zbornice Sloveniie. s tem jim bo dana možnost ene od oblik registracije dejavnosti. Za izdelke iz filca bomo razvili tudi skupno blagi)vno znamko, ki bo označevala izdelke posameznic, ki so že ali bodo pridobile certillkat,« razlaga Bernarda Prodnik.
Potrebno je poudarili, da so podeželske ženske zelo krealivne in ustvarjalne. V resnici ni stvari, ki je spretne ženske nike ne bi zmogle naredili. Klobuki, copati.

VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d.
Ldva4Z3001 CEUE.p,p.323 o-maik tnfo#voi>celje.8i
T«tefon: 03/ 42 66 365. Telefax: 03/ A2 66 380 CVE VELENJE te^.: 03/ 897 64 44
-VZDftŽEVAHlE CEH -mmHik^
' UREIMJE IZSMOHIA HIŠNIH PRKUUCKOV TU DVOfUSÍ
'IZDEIAVA PODPORNIH SDOV
-IZDEUVAlUNAliaCU
•ASFALTIRAHIE POVRŠIN
• posmrnEV prometne signauzacue
' ZBIRANJE IN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV
vsak dan 36 ur
Pri izdelavi copat Je potrebno precej spretnosti In
estetskega okusa.
okraski, obeski za ključe so unikatni izdelki vii^jega cenovnega razreda, za katere pravi poznavalci brez težav globlje sežejo v ;^ep. In kakšen je postopek od mikane volne do celovitega izdelka. »»Plasti počesane volne je potrebno polagali eno čez drugo, jih polivati z mešanico lople vode in milnice, saj ptîsiaae tako voljna za obdelavo. Nato je p<iirebno namočene plasti volne obdelovati z rokami.
dokler se vlakna ne prepletejo. Izdelek se lahko po želji okrasi ludi z obarvano volno, ki ^e prav tako z drgnjenjem vpleie vše nedokončan izdelek. Na koiicu jc potrebno izdelek izmenjaje pomakaii v mrzlo in vročo vodo in oprati v pralnem stroju, da se vlakna ác bolj prepletejo med seboj, kar naredi tkanino trdnejšo,« jc postopek razložila Bernarda Prodnik.
■ Eds Mavric • Savinjčan
NZE
^^ M^ AVTO SERVIS
Janez janže s.p.
Letuiôl, 3327 imartno ob Poki tel.: 03/69lSC^I, foc Î^Vim. GSM: Ml/707-267 No|delB nes ob gtevni cssti, mei{ iMuisn ^n Moziriem, pred go^Hřem Plmsl. Loitnlk ovtotf rvUa, Jom Jonze, skupol i zaposlenimi mii niisleitn[s slontve is voie voiíIq:
AVTO SEIVIS, DIAGNOSTIKA, SEiVISIRANJE KUMATSKIH NAPRAV, UIPARfTVO In UČARSTVO, MENJAVA in KODAJA VniOBRANSKIH CTEKEL, ZAVAROVAINIŠTVO (AdirloHc), POSREDNIŠTVO, TROOVINA (rviemil d«II), VUUANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRAINICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGUD10 VM mf« vozil, IZVENOARANCUSKA POPRAVlU (na 10I09I Imom« xavoM, tklepk«, krmilno mokaibno, p«lvpz|a, blanco, ivodi«, brisoUt, «»fllic«, svoHIm tnof«, filtro m r«zll2>o tip« vozil) ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RADUENA VOZlU.
VIUKA «KCUA ZIMSKIH PNEVMATIK BKIDMrTONE (USSA), KUMHO, FULDA, 600S YEAR, MAXXIS IN OMOVUENIH GUM MNDAG

^GooD^y^R wííuiJMk aMDûesnne
No zalogi tudi toroiiflci In dostavni program. J UGODNE^ENE IN PUÍILNI POGOJI! ' / i ^ ^ NOVOST-lAVTOOPTIKA! v ^ \

UUDJE
Bevče kar trikrat praznovale
Letošnji krajevni praznik zaznamovali na treh dogodkih -Mladi obudili delo prosvetno kulturnega društva - Spomladi bodo izdali brošuro o kraju
Veleiye - Prejšnjo aedelja popoldne jchila dvorana večnamenskega doma v Bcvčaii polna. Nič čudnega, saj so krajani prišli na ÍQ /.adnjj del letošnjega krajevnega pra/novarja, na odru pa so bili lo popoldne njihovi oiroci. Ja, v
ne po/dravil podpredsednic sveta KS Vlado Videmšek. Pt^vcdal je, da jim /ai ni uspelo pripravili prcd^avilvene knjižice o Bevčah. da pa jo bodo zagofovo predsiavi-M sp{)niladL K lemu je dodal: j*Snio pa v Bevčali lelos boj^aiojsi /a lepo pridobilev, lo je zemljišče ob našem domu, ki smo ^a s pridom korisiili ?.c 10 leto, lako /a gasilske vaje. gasilsko tekmovanje, postavljanje mlaja, dru/ahne iporiiie igre. Zalo sc danes še en-krai zahvaljujemo MO Velenje, ki je nakup financirala, in ludi Kruš-nikovim, ki so zemljišče bil: pripravljeni prodali«
Ib pa ni bila edina Iclošnja pridobilev v kraju. V začeitu sep-lembra so ob osrednji cesii skozi Uevče uredili odvodnjavanje nic-
ce S te gasilski dom-Škrlin. V naslednjem letu naj bi končno pri-šk) ludi do poenotenja hidranlne-ga omrežja, I;lektrti pa smo tudi zaprosili za pre^iiavitev nadzemnih električnih vodov v pod^iim-ne, Še posebno si lega želimo iia lem nascm novem zemljišču. Ak-livnosii pa so v lem letu lekle tudi pri kanalizaciji, ki je naša prva naloga v tem mandaiJîcm obdobju. Nadaljevali bomo ludi obnovo doma, lako bomo v naslednjem leiu obnovili §c preiîstaia okna.« je še dodal V idem šek.
Nadaljevali bodo ludi aktivnosti za družabno življenje. Tako bodo ob koncu ledna, na Martinovo, pripravili pohod, nato se bodo skupaj zgasiîoi odpravili na enodnevno ekskurzijo, v decem-
Pređstavo Vaška poroka so pnpravUi mtadi BevčanL Biti so simpatični, karjfm Je pub/ika
znala pokazati z iskrenim aplavzom.
Bevčah, kjer $c zadnja leta res trudijo. da se krajani družijo več in pogosteje, so mladi pripravili prikaz o h cet i nekoč in danes. Predstave, ki sojo poimenovali Vaška poroka, so sc îoiili zaguano in z njo navdušili. Tudi gosie. med katerimi so bili predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti in /upan Srečko Meh s soprogo Viktorijo, /a rad i od an nosil i^redsednice krajevne skupnosti Irene Friško-vec je po gledališki predstavi /bra-
leomih vod. Da je bila sanacija uspešna, seje i7.ka2alo zev neurju IX. set^tembra. ko so tu jaški in cevi sproti pobirali vodo in ni prišlo do /-astajanja vode. »Je pa septembrsko neurje naredilo kar nekaj škode ludi na naših cestah. Načete so vse bajikine, nekaj smo jih delno že popravili, imeli smo tri plazove, od tega jc sanacije potreben še eden. Ta je ludi najbolj obsežen. sa.i cesta na tem delu ni prevtîzna. V teku je tudi odjnera
bru bodo pripravili druge vaške koline in v januarju srečanje sia-rejsil) krajanov. Seveda bc^do nadaljevali tudi kreativne delavnice, tako 7. delavnico izdelovanja adventuih venčkov kol tudi qov<v letnih voščilnic. Želijo pa si. da bi lahkcj obdarili še kakšnega dojenčka, saj že nekaj let z darilom po zdravilo vsakega novega krajan a .
MBš
Prihodnje leto še bolj zavihali rokave
V krajevni skupnosti Topolšica letos največ pozornosti namenili posodobitvi cest -Prihodnje leto izgradnja kanalizacije in upajo, da tudi začetek izgradnje doma krajanov ter gasilskega doma
Tatjana t*odgoršek
v krajevni skupnosti Topolšica so pred nedavnim končali poscv dobitvena dela na cesti šola-Za-mernik. Viki Drev, predsednik KS. je ptjvedal, da to ni bila letošnja edina naložba v cestno infra-sirukturti. Obnoviti so še cesto na Lom. za kaiero so pridobili denar 17 proračuna občine Šoštanj, v končni fazi so dela na ccsli Ko-željnik, ki jo posodabljajo v sode-lovanju s sosednjo krajevno skupnostjo Skorniï - Tlorjan, Zaradi dotrajanosti so zamenjali leseno konstrukcijo mostu z betonsko čez potok Toplica pri stari šoli. Precej dela je zalHevaU> tudi odpravljanje škode, ki jo je povzročilo zadnje močno deževje :va makadamskih, predvsem višje ležečih cestah. Poleg omenjenega so sc lotili šc ureditve kanalizacije v spddnjem delu zaselka l.ajše. pridobili so dokumentacijo za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v spt)dnjem delu Topolšice, v neposredni bližini Maika. »Veliko truda smo vložili v pridobivanje dokumentacije za izgradnjo doma
krajanov in gasilskega doma. Idejni projekti za obekt so končani, v izdelavi je izvedbeni projekt,« Ob ugodnih vremenskih razmerah pa naj bi se letos lotili še sanacije dveh upornih zidov: Siarič-Vrtač-nik in Hajdukovič. Denar zaîiju imají) predviden v lelošjijem proračunu Občine Šoštanj.
Za posodobitev cestne inťra-sirukture. predvsem krajevnih cest. Si) porabili blizu 109 tiso evrov, približno 30 tisoč pa iz občinskega proračuna za cesto v Lom. /a ureditev dokumentacije za izgradnjo kanalizacijskega omivžja sta denar zagotovila Občira Šoštanj in Komunalno podjetje Velenje.
Vzorno je, po besedah Vikija Dreva, potekala v KS vrnitev preveč vplačanega denarja za izgradnjo telefonskega priključka. Za blizu 250 upravičencev so prido bili nekaj manj kol 124 tisoč evrov. »Imeli smo le eno pritožbo, pa še lo je ptidal krajan KS Ravne, ki je sklenil fogodbt» direktno s takratnim Pri-jujn.« Denar so v glavnem razdelili, na izplačilo nai bi čakali le listi, ki še nimajo urejenega dedovanji
Leto 2008 bosta v krajevni skupnosli Topolšica zaznamovala dva velika in llnančno zahtevna projekta - ureditev kanalizacii-skega omrežja - in upajo, da :udi začeiek izgradnje objekta pri si ari šolL Po besedah Vikija Dreva imajo v okolju, ki sodi med turistične kraje, zelo tnalo gospod i nj-s^ev priključenih na kanalizacijsko omrežje inje naložba lorej nujna, l/gradnja doma krajanov in gasilskega doma pa je projekt, ki ga pripravljajo že nekaj čASa. Njegovo ureditev so doslej zavirale predvsem težave z zemljiščem. Na zadnjem obisku pri minisirici za zdravje so dobili zagotovilo, da bodo lahko pogodbo za zemljišče podpisali januarja prihodnje leto. Do takrat naj bi pridobili za objekt vso projektno tehnično dokumentacijo in še v zimskem času vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradili bodo postopoma, izgradnjo naj bi končali v dveh, treh letih.
Pri ra/jiiišljanju, kaj bi morali v bližnji prihodnosii v kraju še p(^stcv rili. je Viki Dřev odgovoril: »Mene kot predsediîika in člane sveta moti, da imamo tïa v<îljo tako ntaUî parcel za gradnjt>. Zazidljivih zemljišč krajani ne iwlijo prodali, zemljišča listih, ki jili želijo pn)dali, pa niso zazidljiva. Zaradi pomatijka-nja parcel i)dhajajo mlade družine. Zato se bomo pri sprejemanju prostorskega plana zelo trudili da bi krajanom, ki hi radi prodali večje komplekse zemljišč, to tudi <îmo-gočili. Radi bi. da bi jih kupila občina. jih komunalno uredila in /a-gotovila možnost izgradnje. P(w-pra ševa nje za paa'elami je ms veliko,« je še dejal Viki Drev.
V krajevni skupnosti Topolšica manjka parcel za gradnjo, zato iz kraja že odhajajo mlade
družine.
Najprej promocija, sedaj širjenje znanja
Dejavnost Društva bolnikov z osteoporozo Šaleške doline vključuje vse več ljudi - Za boleznijo krhkih kosti zboli vsaka peta ženska in vsak sedmi moški -Brezplačno merjenje kostne gostote za ženske, starejše od 60 let
Tatjana Podgoršek
Zveza društev bolnikov z osteoporozo zdru/uje 16 lokalnih društev. Pred dobrima dvema letoma se je tej druščini pridružilo tudi Društvo bol:iikov z osteoporozo Šaleške doline. Po mnenju njegove predsednice Darinke Herman jc v tem času upravičilo svoj obstoj in /JipolniJo vrzel, ki je pri opozarjanju na bolezen krhkih kosti ter preventivnem delovanju v zvezi z njo obstajala. »Društvo je ustanovilo K žena, ilanes pa
šteje že več kol 120 članov. Naša srečanja tvorijo predavanja, na katerih smo doslej na menja h osrednjo pozornost promociji društva in pre priznavanj u bolezni, poslej pa bomo z zdravslveniini predavanji in delavnicami predvsem širili znanje še o drugili boleznih, ki so tako ali drugače povezane z osfeop(ïro/o. Doslej je
naša predavanja obiskalo od 40 do .SO udeležencev, kar je spodbudno. So brezplačna, nanje pa vabimo ludi ostale ohi^ane. ki jih
Z nedavne predstavitve društva
teme zanimajo.«
Pi^dalkov o razširjenosti bolezni krhkih kosti v tukajšnjem okolju v driišrvij nimRjo, Tudi ta Slovenijo
šc menda ni točnih podatkov, a nekatera dejstva potrjujejf), da je bolezen v porastu in da Slovenija bistveno ne odstopa od statističnih podatkov v svelovnem merilu. »Ti kažejo, da ima vsaka peta ženska in vsak sedoii moški, ki išče v bolnišnici pomoč zaradi zloma kosti, osieopon>zo. kar je zaskrbljujoče. Takšno pa nič manj ludi ni dejstvo, da mnogi zvedo za bolezen prav ob takih dogodkih.«
Zato je še tohko bolj dobrodošla akcija zveze, ki bo v naslednjih dneh povabila na meijenje kostne gostote t«ebe, starejše od 60 leU ki tega merjenja še niso opravile. Prav tako se je povezala z nekaterimi centri, v katerih opravljajo lo zdravstveno sioritev. V akciio se jc vključilo tudi velenjsko društvo. »Naša strokovna vodja je Aleksandra Žuber, dr. med., ki ima takkncenter v Vel^ nju, zato vabimo prej omenjene osebe, da se v društvu oglasijo, saj bodo tukaj dobile kupon za meijenje.«
To pa ne bo edina aktivnost društva do koncit leta. je dejala Hermjinova, bodo 7. novem-
bra v dvorani Nove v Velenju pripravili zanimivo zdravstveno predavanje o težavah, ki jih povzroča mena; predavanje načrtuje.io se v decembru. Sicer pa društvo dvakrat na teden organizira uro razgibavanja pod v<idsivom fiziotcra-pcvtke, enkrat na ledeti vodno terapijo v Termah Topolšica. dvakrat na mescc povabijo člane na poliode, za zdaj pa se še niso natančno dogovorili, kdaj bodo organizirah še delavnico za pripravo zdravili jedilnikov.
Decembra bo v Miamiju v združenih državah Amerike potekala svetovna konlerenca dnjštev bolnikov z osteoporozo. Med udeleženkami bo ludi članica tovrstnega društva Šaleške doline Branka Drk, podpredsednica /veze bolnikov z osteoporozo Slovenije in tudi podpredsednica velenjskega društva. »To je priznanje za našo sodelavko. Veseli smo, da bo med udeleženci, saj sem prepričana, da bo od tam prinesla veliko dobrih informacij,« je še dejala Darinka Herman.
Muzej, ki prikazuje preteklost in izobražuje za prihodnost
Drevi svečanost ob 50-Ietnici Muzeja Velenje, ki od leta 1966 deluje v enem najlepših slovenskih gradov - Skrb za preteklost kot osnova prihodnosti
Bojdna Špegel
Velenje • »Muzej je središče spo/jiavanja in zavedanja svoje pivlekiosd, kije samo osnova přilil3dJiosil« so zapisali v vabilu na nocojšnjo slovesnost ob 50-letnici Muzeja Velenje. Misel ni le lepa. je še kako resnična. Že celo leio v Muzeju Velenje, ki doniuje na enem najlepšib gradov na S ovenskem, pripravljajo različne prireditve ob lepem jubileju. Okronali pa jih bodo z nocojšnjo, /ačela «e bo ob 19. uri v prostorih muzeja lia Velenjskem gradu. Župan MO Velenje Srečko Meh bo odpri razstavo Nasili 50 let, profesor dr. Pefer Stih bo predstavil knjigo dr. Toneta R»nikaija f>Po zvezdnih poteh - Savinjska in Šaleška dolina v vi-stîkem in poznem srednjem vcku-^, ki bo izšla prav ob tej priložnosti. Predstavili bodo tudi novo spleitio stran in nove razglednice muzeja. O preteklosti in prihodnosti Muzeja Velenje smo se pred nocojšnjo slovesnostjo pogovaijali z direktofjem Daniyanom Ky^ičem. Kakšna je :siodba o nasiankn Muzija Velenje, ki ho nocoj svečano proz/J^Mjl SfMeinico dehh vonjat Je takoj zaživi na Velenjskem Rradtt, ki so f{a pif i^/jnim v sta/nnvnj:iAí Mok? »Da je mui^ej nastal leta 1957, vemo. kako natančno je lastal, pa ne vemo. ker takrai še nismo živeli. Drzi pa, da so takrat, ko so ^a ustanovili, izselili grajske prostore z obrazlo/iivájo. da bodo ^rad namenili muzejski dejavnosri. V njih so namreč bivali rudarji in drugi domačini s svojimi družinami. To je bila dobra odločitev, saj stanovalci niso imeli pravega odnosa do kulturne dediščine. Grad je bil v dokaj slabem stanju, rudnik, ki je takrat prevzel muzej, pa se je odločil, da ga bodo začeli obnavljati. Obnova je trajala dolgo vrsto let, danes pa lahko zatrdim, da je grad eden nailepsih v Sloveniji^' Je t)ii fl/rtzíiř. ko je bil tisianovljen, íiamosío-jen?
pMuzcj je nastal v okviru rudnika, porcm je nekaj časa deloval pod okriljem občine, Cisto samostojen pravzaprav nikoli ni bil. I.cta 1975 je zaživel v okviru Kulturnega ce tura Ivana Napotnika, 5ele leta 2004 pa jc poslal resniâu) samostojen javni zavod.« Kakšen je hif namen ustanovitve muzeja? »Prvi namen jebil, da hi vgrajskili prostorili uredili muzej slovenskih premogovnikov. 7.eleli so predstaviti zgodovijio tako zasavskiJi premogovnikov kot Laškega, Kan iza rice ... Tako je tudi bilo, saj je bila prva zbirka prav zbirka slovenskih premt>govnikt)v. Vendar pa je bila zbirka postavljena na gradu šele 9 lel po ustanovitvi muzeja, saj so ga vmes obnavljali. Ce sem še boli natančeJi, to zbirko, kije bila res prva v zgodovini muzeja, so odprii leta 1966. Kasneje so sledile številne zbirke.« Kako so se muzejske zhit-ke nadi^rajevale? Ver» jeino katetv **d iisîih prvih niii ni već na of*hd v vaših prrKKforilL
»To drži. Prav zbirke o zgodovini slovenskih premogovnikov ni več na gradu. Prestavili smo jo leia 1999, ko smo na starem jašku uredili Muzej slovenskega premogovništva. Sicer so
zbirke Jiastajaie sproti, v duhu časa. Takc^ je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja sledila zbirka, posvečena NOB in delavskemu gibanju pred drugo svetovno vojno. Zbirka je bila na ogled do konca osemdesetih let. Leta 197.^ so navezali stike s Cehom Františkom Foitom. Takrat je nastala njegova Alriška zbirka, ki je danes ena najlepših v državi. Kmalu je začela naslajali zbirka umetnostne galerije, s časom pa še druge, ki so ua ogled danes. Naj omenim
Oirektor Muzeja Veh nje Oamijan Ktjajič: "Upanif da se nam bo danes pridružilo veliiio tistih^ M so z nami sodelovali v preteklih SO /etfh.i (Foto: Blaž Ver bič)
še siaro trgovino, gosUln<i, stalno zbirko kipaija (^irila Cesarja ... Muzej je počasi pre-rasel iz prvega, osnovnega namena, lorej oblikovanja zbirke sloveJiskega premogovništva, v muzej lokalnega pomena, kije pristojen za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.« Iz otroštva mi je od vseh vaših zbirk najh<iljf)s-tal v spominu mastodoni, A'ry je danes z njim? 'Se vedno ga imamo. To je uasa stalna zbirka, ki pa je Že malo zastarela. Prihodnje leio jo imamo namen obnoviti in posodobiti. Zbirka je zanimiva, ker je bil mastodont v času najdbe, v letu 1964, prava redkost in atrakcija. Zagotovo bomo poskrbeli, da bo zbirka Se naprej vzbujala domišljijo.« V M/izejii Velenje se ie. nekaj iet trudile, da delajele tudi izobraževalno, stepa tudiorfiani' zalor šreiilnih kullutjiik dogodkm' med letom. »Vodja muziga sem šest let. 2e v času mojega predhodnika Jožeta Hudalesa pa smo se začeli usmerjati tudi v to, da ne predstavljamo javnosti le naših zbirk, ampak tudi izobražujemo, razlskujenii), usmeriamt) ljudi k spoznavanju preteklosti in sedanjosti, V zadnjih letih resnično veliko delamo za izobraževalne vsebine. Naše ustvarjalne delavnico so so dobro prijele. Z različnimi akcijami usmerjamo delovanje muzeja tako, da tudi javnosti čim bolje predstavljamo, kar počnemo. Tako tudi bolje skrbimo za kulturno dediščino.« Ker Je dejavnosti v Muzeju vedno već, vas je verjetno tudi već zaposlenih. Koliko in s ka» teiih stivkovni/i podtvćij? »Danes je v muzeju zaposlenih 12 in po)
liudi. Plačuje nas dr/^iva. Imamo štiri kustose, ki so zadolženi vsak za svoje področje: pedagoško, starejšo in novejšo zgodovino 1er etnologijo. Pomagamo si tudi z javnimi deli in študentskim delom, sploh kar se vodenja pt^ muzejskih zbirkah tiče.«« Vem, da ste v preteklih letiJt zbrali veliko materiala o polpn>tekH zgodovini v Šaleški dolini. So eksponati še vedno v depojih? »Žal to drži. Nekaj stvari smo sicer uspeli predstavili, recimo gostilno in irgovino iz iridesetih let 20. stoletja, kjer je veliko predmetov prav iz našega okolja, l^azs-lavili smo tudi stvari, ki so starejšega datuma, a so iz našega okolja - to je zbirka o Šaleški dtilini v srednjem veku do 17, stoletja. Dobro je zastopana medvojna in povojna zgodovina. Predmetov, ki bi jih radi še pokazali javnosti, je res veliko, zato upam. da bomo našli še kakšen prostor, da jili postavimo na ogled.« Ali (o pomeni, da je urud^píV' majhen za ive, kar hi želeli pokazati ja vnosti?
«Žal je to res. Grad je lep, vendar je relativno majhen, ima sicer veliko prostorov, a niti eden ni prav velik. Smo pa zadov>ljnl s tem, kar imamo, zato računam, da bo v gradu muzej vsaj še 50 let,« Xadnja leta ofiisk \mih zbirk narašča. Bo tudi letos tako?
kot kaže. bomo tudi letos zelo zadi> voljni z obiskom. IxHa 2001 stno imeli okoli B lisoč obiskovalcev, sedaj imamo letno že 25 tisoč obiskovalcev. Računamo, da bo obisk Se rasel. ludi zato se ves cas trudimo, da smo aktualni in da so naše zbirke zanimive, /ato bomo tudi letos v decembru postavili velike jaslice in ob njih pripravljali kimcerte. Marca 2008 pa bonii) odprii novo zbirko, ki bo prikazala Egipt in njegovo bogato zgodovino, pa tudi »cgiptomanijo«.«
Muzej Velenje je v prvih letih delovanja, od leta 1956 do 1957, vodil Slavko MaroU. Nasledil ga je .\lojz Zsvolo^šek. kije leia 1966 vodenje predalJurgu Jugu. Za njim ie bil direktor muz.eia Božo Mo-horko, leta 1985 ga je nasledil dr. Jože Hudales. Leia 2001 je direktor Muzeja Velenje poslal Damjan Klj^ič. Muzej Velenje je pod njegovim vodstvom poslal samosi.tîjen javni zavod (po razpadu »velikega« Kulturnega centra fvatia Napotnika) n. marca 2004. lakrat je bila del Muzeja Velenje tudi Cîalerija, ki je od 31. januarja 2006 prešla pod MO Velenje in ni več del javnega zavoda Muzej Velenje.
Pregledna razstave kiparja Antona Hermana
Velerýe - Jutri ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli pregledno razstavo del akademskega kiparja Antona Hermana. Kustosinja razstave .Milena Koren Božiček pravi: »Razstava prinaša pogled na kiparjevo 30-lctno ustvarjalnost. V pregledu m postavitvi razstave so zajete vse raziskovalne Taze avtorjevega ustvarjanja, ki se vseskozi prepletajo z ekspresivnlminii porirpîi kullurnih, političnih in
intimnih osebnosti. S poglavitnimi eksponati od konca sedemdesetih z že narejenimi deli [kopita za čevlje), njegovimi izpeljankami (odtisi, sledi, stopinje), nadaljujejo se sestavljanke in paketi z vizijo konceptualizma postmoderne kiparske ustvarjalnosti. / večkratnimi krajšimi zastoji je delo nadaljeval z umikom v naravo v devetdesetih In k mistiki krajinske ustvarjalnosli. / uporabo
naravnih materialov in z minimalno intervencijo vanje se približuje logično razumskim razsežnostim v postavljanju »zgradb« ekološke etičnosti. Ohranjajoč kon-siruktivizem predstavlja Herman preko dvajset novih kipov - znakov. ki poudarjajo postmoderois-tično nagnjenje h kreativnim rcin-terpreiacijam emblemaličnosti. Pomembne športne osebnosti b(Hlo na video po'inetku dopol-
njevale predstavitev iz ponretne-ga opusa kiparia, ki je postavljen na stadionu Šiška v Ljubljani.«
Spremlji\joči katalog, ki bo izšel ob otvoritvi razstave, prinaša ra/^ mi^ljanja dveh piscev o kiparjevem delu: mag. Milene Koren Bo žičck ter likovnega kritika Borisa Goruplča.
i^ET^-^^ KLrjLCJJNT
A si ti tud' noter padu
Matjaž Šale]_
^e dva nedeljska večeru Mariu : nackmalne tele\n:ije fd^^cm txh dají Spel doma m POP '/Vdelala konkurenco Jure /.rnec m ÍMdo Biicnfičar z mtivi nedeSúim	šmvm si fi luď muer
padu*. Cepmx'je analizo in uspešnost nove oddaje letko. }^korai tie-mogoče delati kie po dveh zakljućvnih izvedbah, pa je nekuj jasno. Konkurirali oddaji, koi je Martov nedeljski ,vV>v v najiiul/ elitne m in gledanem proiiraniskem ťmu (*i>rinw time«) • je letko in izzivalno. Ne samo. da je Ixirlni za gledalce velika. ta nmotica ljudi, ki v nedeljo zvečer uinuijo/ma kaj drugefia početi kol dHtarf daljinca v rokah, je tako velika in kritična, da je enoznačni odgovor za ali proti težko izustiti. 'listini zelo konzervativnim IJuhiteljicant Mahu, konzervativnim gospodinjam srednjih let ali nekritlčniai najstniškim mladinkam, oboževalkam Lada Bizovičarja, pa je bilo verjetno te pred oddajo jasno, kaj je bolje. Obotevalke Maria prisegajo na njegovo uglajenost, ker je pač lako fin fant. najsinice int se)'eda prisegalo na »ful tool mega slnlagmeK ki so v njihovilj Iwsednjakih in hesed/iJuku vodiielja iMdu.
Nekaj pa je taicoj jasno. Oddati sla si sivfi uaravi. zabavljaškem in spntátilnem tanru íHfdolmi. P(>dobni .'.ta na nek /lačin tudi po zasnovi, po ideoloških poglec/lh pa lako ruzlični. da bo za prevlado zeh trd. /jJi se. da bodo bolj kot število gledalcev, kvaliteta lebntčm realizacije in poiiobne Izrazne }nozt\osd relevantno ceno oddaji dajali tiogodki. ki sijih l)odo gledalci zapomnili Maria ne more iz tint vreô niti nekajkratna f>rograntska rošada na naci'inak fii jy niti nekajkratni politični in programski zasuki na politično kontrolirani televizi/i. V elitnem čas it je na 71^/}otrebno le zadostili r}ajholj /wpulističjjl />rograniski struji, ki pred televizijo privabi seveda najbol/ innotičen del Iftidi. UsHIk kipn neiiel/sko televizijsko raz\'edrilo postila ritual Kajti pri Spel doma Je vse utirjeno, podol)-no in predvidlfivo. In ko zadostiš tej najmanj kritični masi l/iidi. si na ko/tiu. S prestola te tetko vrte ceio vlada, če Hudem pokateš. kako pojejo mladi talenti naše drtave. kaka plešejo kvazi t>op zvezde in će v vsaki tretji odJa/i gosiiš : hoiidinom /napaćeno kraijiœ nacionalne televizije go. Míso.
in še nekaj Je Jasno, Jnre in !xido nagovarjata predvsetn tisti infantilni anarho-liberalni del ptiblike, ki jim je tuje kramljar\Je ob keksih in ća/n. o tem. kaj radi kuhap in kako pretivljajo praznike. Od svojih gostov zdita izvleči predvsem zakuiisje tega, kar sekate vja> ni podobi njihovih gostov, pa naj Ijo to še tako nevljudno aH letko direktno izgovorijiw. Seveila Ima nov šov kar nekaj napak, '/amer;-li nm gre morda to. da preveč gradi na skečih. ki razbijajo tok oddaje in jo naredi man,! gl^dljivo. kot bi lahko bilo. Ju tako dobimo koncepi ki ť humorném vćasih tudi banalno himiorneni duhu obvisi nekje med Mariont in Hribariem,
.A kljub temu da f)o dveh nedeljskih ivčvrih še nisem čisto noter /H/du, da me moti tudi naslin'. kije sinonim za jokaioiega se Ptnra. igra/ca .^tigličevega, filma Iz še.^ideseiih. da mi Je kar nekaj skečev preveč', mi Je hirati tudi jasno, da me l.udv manj moti kot kričavi Mario, da rajši .slišim kakšno skoraj žaljivo na račvn nedeljskega gosta kot hlUtjetiO dobrikanje ter vl/t/dnostne stereotipe. In sploh me Jurij Zrnec s .s'i'Ojo otroško hutnorna^yo in sv^im komedijanlskim poiencialoni še wdno zmva in Ixilj prepriča kot blišč gromozanskega kolesja, kije ušlo kreativnosti in se po inerciji vrti dalje ler vleče za seboj nekritično maso. Pa ne samo teh gledalcev, v to kolesje so vpeti tudi odgovorni, ki ne znajo ali pa nočejo narediti reza. fn tah> nacionalna televizija postaja bolj komercialna od komercialnih, za katere se sicer ve. zakaj so komercialne...
107,8 MHz

Glasbene novičke
Stane in šport
Tisii. ki boy pokorno spremljajo spon in vse. kar jc povezano /. njim, dobro vedo, da jc v nasi rcdakdjski hiái najh<ilj »zagnan« lovrsini navdu-sonec urednik časopisa Nas Čas Slane Vovk. Ker sc pač špori dogaja v glavnem konec tedna. Med tednom pa mu seveda veliko časa vzame uredni-kovanjc- /anidi lokem jc bil - pravi • doklej prikrajšan za kakšne druge užitke, predvsem i/Icie. Po izlelu v Berlinu pa je zairdil, da bo poslej imelo prcdnosi spoznavanje domovine in tujine. Čeprav je tudi s športniki doslej videl že veliko sveta.
A ne želimo v mozaiku danes pisati o Stanetu, ampak o rubriki Ponedclj-
povezana z njim, saj rubriko velikokrat v celoti pripravlja Slane. Rubrika je na sporedu ob 17. uri, v njej pa poskušamo naše radijske poslušalce in poslušalke seznanili s čim već informacijami o nastopu ekip in posamc/jiikov \z območja Šaleške 1er tudi Zgornje Savinjske doline. Rezultati so zanimivi, poudaija Stane, še bolj pa komematjl. razJogi, kaj je bil ključ za uspeh ali zakaj se je zalomilo. /hto si prizadeva, da bi bili njegovi sogovorniki trencfji. člani ekip. predsedniki klubov, tudi posamezniki. ^So pripravljeni sodelovati? -><). ja so kar v veliki većini. Mi pa vzame tale šport veliko časa. Več za časopis kot za radio. Sploli takral, ko je špi>rlnih dogodkov veliko. Vseh lako al) tako ne more:5 spraviti na eno ali dve časopisni strani, pa so takoj užaljeni tisti, o nastopih katerih poročamo teden dni kasneje. Še nekaj je: veijamcm, da je za vsakega pomemben vsak nastop, vendar neka merila, kdo je bil kje odličen, pa vendarle mi) rajo obstajat I,* še div daja Stane,
Evropske MTV na grade
kov šport na Radiu Velenje. Jc pa
... na kratko...
NATALIJA VERBOTEN
Posnela je videospot za aktualno skladbo Pozabi me Snerranjejs potekalo pod režisersko taktirko Branka Grabovoa in ekipe Rubicon v L|ubl|dni m Piranu, televizf^ ska premiera spota pa bo 9. novembra.
SEXPLOSION
Nova zasedba nekdanjega (lana skupine Game Over, Steffania. je na§ld r>ovo članico - novo »ste-vardeso<i. To je po avdiciji, na ka-ten se predstavilo deset kandidatk. poslala bkindinka Mateja Malnat
SAŠA lENDERO
Videospot ?a svojo nainoveišo skladba Levinja bo posnela na at* raktivnih lokacijah barvitega in r^edotaknjenega Maroka. V Afriko bo z njo odpotovala šestčlanska ekipa, reziral pa bo Miha Tozon. ki se je podpisal ze pod \ňdeospot za skladbo f^e grem r>a kolena.
MIRNA REYNOLDS
Nekdania svetíolasa članica dekliške skupine Foxy Teens je predstavila noN« pesem z naslovom Grenka krt Gre za balado avtorja Bo^jana Grozni ka, nova skladba in nova podoba pa nai bi za Mirno pomenili glasbeno pa tudi zasebno prelomnico.
TANJA ŽAGAR
Novo skfadbo je pred kratkim predstavila še ena bivša Msica. Glasbeno najuspe§nei^ posameznica nekdartje dekliške skupine, Tania Žagar tokrat ponuja nežno skladba Tiho. tiho ćas beži.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno ^ladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ROBBI£ WILLIAMS-
2.	MIKA Happy Ending
3.AVRILLAVIGNE -Kot
bia je velika in večkrat predelar^ uspešnica britanske skupine Kinks iz leta 1970. Tokrat se je je lotil tudi Robbie Williams, ki je skladbo posnel za poseben kompi-lacijski album BBC-jaznasiovomRadio 1 Established 1967, na katerem se sicer pojavlja še veliko drugih znanih imen.
Lota
r ■ ~
' LESTVICA
I
■
I
■
I
■ ...večna: www.radiovelenje.com
I_______

LTÍ
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v i^edeljo, 4.11.2007 (št:754):
1.	Ans. OBJEM: Poročni valček
2.	IGOR & ZI: Lisička je prav zvita zver
3.	VESEU BEGUNJCAM: Gasilski jubilej
4.	Ar>s. MARJANA KOČEVARJA: Glasba ogreje srce
5.	ŠMARSKl MUZIKANTI: Blizu srca
6.	Ans. SNEŽNIK: Dariki nevesti
7.	Ans. MIKOLA: Lepa beseda
8.	Ar)s. PRIMOŽA KELENCA: Otroški dnevi
9.	Ans. ORION: Abraham
10.	Ans. FRANĆIČ: Novorojenček
Vtff Grabner
Kanadska pevka Avril Lavijine jc dobila dve najpomembnejši nagradi na podelitvi evropskih glasbenih nagrad MTV (MTV Huro pe Mnúc Awards), ki je v ni>či s četrtka na peiek potekala v Miln-chnu. Laviifne je bDa imenovana /a najboljšo solo i/vajaJko Icia, njena uspešnica Girlfriend pa je dobila nagrad(} /a najboljšo pesem. Nelly Furlado je dobila nagrado /Ài najboljši album za p|{> ščo Loose, pevkiï Amy Witjehou-se pa so nagradili njeni kolegi z nagrado ijo i.čboru izvajalcev. Nagrade so prejeli šc l.inkin Park /a najboljši baud. Muse za najboljši band v živo in nemška skupina Tokio Hoiel /a najboljšo spletno stran. Duo Justice pa j« dobil nagrado za najboljši videospot. ()s-moljenec letošnje podelitve jc bii Justin Timberlake, ki kljub šiirim nominacijam ni prejel nobene nagrade.
Po štirih letih Blackout
Ameriška pop pevka Britney Spears je v ZDA izdala svoj novi album Blackout. Album je izšel
po skoraj šiirih Iciih pcvkine od-s 01D osi i z glasbeno scene. V tern easu sc jc v medijih pojavljala bolj /.aradi svojega razuzdanega Življenja, i/gre d ov, ločitve, zdravljenja v cen-Iru za odvisnike in izgube skrbništva nad svojima otrokoma. Čeprav so ji mnogi kriliki /aradi slabega nastopa na septembrski prir»> ditvi MI V Video Music Awards napovedali konec glasbene kariere, je sedaj večina krilik njenega albuma v ameriških medijih pozitivna, pevki v bran pa so stopili ludi nekateri kolegi. Robbie Williams, na primer, je dejal, da bi sam že zdavnaj znorel, če bo pred njegovo hišo noč in dan stala već kot trideset avtomobilov in množica radovednih novinarjev in fotografov.
Elvis še služi
Elvis Presley seje znašel na prvem mestu lesivice najbogatejših mrtvili slavnih oseb ameriške revije Forbes. Po navedbah spletne revije ['orbes se je Presleyjevo
nikoli sami
107.8
omenjene lestvice zadnjič leta 2005, je umrl že leta 1977.Zaslu-/ck i/vira predvsem od avtorskih pravic 1er i/dajanja licenc in turizma v Gracelandu. Na drugem mestu je John I.cnnon s 44 milijoni dolarjev, sledijo pa še Charles Schulz (35 milijonov dolarjev), George Harrison (22 milijonov dolarjev) in Albert Finslein (IX milijonov dolarjev),
V-PUNK v Velenju
Jutri, v petek, 9. novembra, bo v velenjskem klubu Max nastopila legendarna nemška zasedba V-
premoženje samo v zadnjem letu povečalo Z4i okoli 49 milijonov dolarjev, Presley, ki je bil na vrhu
PlINK. Gre za enega redkih ben-dov. ki je obdržal tradicionalni iriakordni »Hey ho, lets go« sl(ig punka in brezkompromisno nažiga svoje kratke in udarne punk himne že več kot descL let.
Tričlanska zasedba svoje albume izdaja v samozaložbi, vendar se kljub temu lahko pohvali lako 2 dobn) prodajo albumov kot tudi z uspešnimi turnejami. Skupina prihaja s skrajnega severa Nemčije, iz Kicia, svoj prvi album Nightmare pa je objavila lela 1997- Avtor skoraj vseh skladb skupine je v Splitu rojeni Željko Topić. kije ludi edijii še originalni član prvotne zasedbe. Na turneji po Sloveniji, Hrvaški in BiH skupina predstavlja svoj šesti album Total kaputi.
Príliajajo diamanti
po zlaîlh pcielinih, nagradah SRJ-' in še kakšnili smo zdaj do-bih še ene glasbene nagrade - diamante. Sestavljene so iz treh sklopov, in sicer nominacij, predi zbora in final nega izbora no-miniranccv. ki jih boste izbirali in določili prebivalci Republike Slovenije s pomočjo sms glasovanja. Tekmovanje bo torej potekalo brez strokovne komisije. Od 4. novembra do 4. decembra lahko za vsako kategorijo nominirate posameznika ali skupino, ki si po vašem mnenju zasluži nominacijo. Izbirale lahko v kategorijah: pop. rock, turbo, ona. on, videospot, novinec/ka. življenjsko delo, pesem leta in dj diamant. 4. decembra bodo razgJasili no-miniraucû, v vsaki kategoriji p<i 8 lekinovaJcev, lemu pa bo spet sledilo glasovanje od 4. decembra do 4. januarja za polfïnalni izbor. V vsaki kategoriji bodo nato ostali še 4 nominiranci. Od 4. jauurja do 4. februarja bo potekalo finalno glasovanje, vse zmagovalce pa bodo razglasiJi na zaključni prireditvi. Več informacij najdete na spletni strani WNvw.diamanli.sj.
Simon Ogrizek je član Rotary duba Velenje, Jože Mraz pa član Lions kluba Velenje. In ne le to. Drugi je tudi direktor prvemu. Tokrat sta si segla v roke in predala zastavici klubov zato, ker kluba, ki rada pomagata pomoći potrebnim, vedno več sodelujeta. Ker sta tako Simon kot Jože službeno povezana s cvetjem, brez nageljna v gumbnici seveda ni šlo.
I
Poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik bivši direktorici Saving sko-^aJeške območne gospodarske zbornice Velenje Alenki Avberšek: Čuj, Alenka, zdaj ko si v Ljubljani, pa najbrž še nisi slišala, česa so me na zboru obdolžili Šmarčani. Češ da je predlagana trasa hitie ceste od Holmeca do priključka na avtocesto v Šentrupertu moja ideja. Predlagal in vztrajal pa naj bi pri njej zato, da bi lažje in hitreje prišel v Ljubljano. Noro. Do takrat, ko bo končana, jaz najbrž ne bom več poslanec."
Starejši ljubitelji nogometa v Šaleški dolini vedo, da sta bila brata Omladiča - Aloj^, in Gvido (z leve) - odlična nogometaša. Starejši Gvido je bil neprehoden centerhalf (srednji krilec), mlajši, ki je bolj znan kot Loli, pa je bil odlično levo krilo. Po stopinjah mlajšega sta odšla tudi njegova sinova starejši Nejc in mlajši Nik, ki je med najboljšimi igralci v Rudarju in mladi reprezentant. Odlične Nikove igre so bile najbrž vzrok, da se je stric Gvido po dolgem dolgem času znašel med nogometnimi gledalci na Rudarjevi tri« buni. Morda pa Omladičeva sanjata, da bo tudi Niku kot igralcu kdaj uspel takšen podvig, kot je njihovemu sokrajanu Bojanu Prasnikaiju kot trenerju.

Oblačenje v Izraelu
l/rael je znan po neformalnem oblačenju, vendar ima v lej državi ludi nelbrinalnost svoje meje. Izraelski parlamcni jc ob začciku /jmske^a zasedanja sprejel odločitev, v sklaJu s kalero obiskovalcem, ki bodo neprimerna oblečeni, ne bo dovoljen vsiop v koesel.
Vstop v parlament v skladu z odločitvijo ne bo dovoljen ni-k<^niur. ki bo imel na sebi majico s kratkimi rokavi, kratke hlače in jeans, ženskam pa poleg lega ne ho dovoljeno, da bi nosile majice, ki razkrivajo trebuh. Odlok se nanaša predvsem na predstavnike lokalnih medijev in parlamentarne uslužbence. Po
besedah pt^ianke Šcli Jadmovič enemu od njenih sodelavcev danes niso dovolih vsiopa v parlament, ker je nosD jeans.
1/raclski premier Ehud Olmert je v začetku lela sporočil podobno odločitev kot tokral kneset. Odredil je pravila oblačenja, piv lem kojc neka novinarka na novinarski) koTifcrenco pri5>la obtenu
na V oprijelo majico, ki jc razkrila tudi del njenega lelesa.
Mlad svetovni prvak
v Budimpešti se je končiilo svetovno prvenstvo v se^^iavljanju Rubikové kocke, na kaierem je glavno nagrado odnesel 16-lctni Japonec. Yu Nakajima je v glavni panogi, ij. hilrosl-nem sesiavljanju klasične 3 x 3-kocke, v peiih poskusih doseiiol najboljši povprečni čas. Za sestavo Rubikové kocke je 16-letnik porabil 12.45 sekund in takiï osvojil glavno nagrado - sedem tisoč ameriških dolarjev, Kljub temu pa je najboljši čas v posame/ni igri posiavil Američan Andrew Kang, kije za sestavo kocke porabil IO,KH sekujid h\ za svetovnim rckordt)m zaostal dobro sekundo. V madžarski prcstohiici, kjer je svclovno prvenstvo potekalo prvič, so obiskovalci sicer lahko videli številne discipline v sestavljanju Rubikové kocke. Med njimi so bile iiaj/ani-mivejše tiste, v kalerili so tekmovalci/zavezanimi očmi sestavljali 10 kuhno igračo. Igralci so si lahko, preden so jim zavezali oči. ogledali sestavo kocke, nato pa so morali kocko čimprej sestaviti. Pi)Ieg lega je bila ena zanimivej-šili disciplin tudi sestavljanje kocke zeno mko in sestavljanje kocke / nogami.
Spermo bo daroval svoji snahi
Ajionimni Londončan bo postal biološki oče svojega vnuka, saj se je odločil, da bo daroval svojt) spermo snahi. 72-lclni moi^ki želi ostati anonimen, da bo daroval spermo pa se je odloČil, ko so zdravniki ugotovili, Ja je sinova sperma premalo kakovostna. Prihodnjim staršem je bilo zelo pomembno, da je otrok njune krvi, a ker prihodnji oče nima brala, se je par odločil da bo biološki oče postal kar pri-liodnji dedek. Zdravnik v londonski kliniki /a umetno oploditev je dejal, da je to prvi njemu znani primer, da bi nekdo daroval spermo snahi, a ljudje pač počn^ jo TK nava dne stvari.
Nov rekord
obiskovalcev
Oktoberfesta
Pa ga imamo - nov rekord namreč. Zanj so poskrbeli obiskovalci letošnjega Oklobcrfesta, ki so spili rekordno količino piva. Na največji pivsko-zabavni prireditvi na svetu so natakarice in na-takaiji na mize v 16 dneh zjiosili 6,7 milijona litrskih vrčkov piva. Obiskovalci so tudi pojedli 104 vole in pokupili veliko spominkov, /ato si organizatorji upravičeno Tiianejo roke. letošnji 174.
Okiobcrfe^t je po podatkih organizatorjev obiskalo okoli 6,2 milijona ljudi. Ib je .^00 lisoč obiskovalcev manj kot lani. vendar pa je lanska prireditev trajala dva dni dlje od letošrue. ludi prodajalci spominkov so lahko zadovoljni, saj so bili kozarci, majice in skodelice z logotipom Oktoberfesta letos skoraj povsem razi^rodani. Številni pa so si kot spominek domov odJiesli kar vrček, iz katerega so spili pivo, čeprav to ni dovoljeno. Iz šotorov, kjer je potekal Oktober fesi. je tako po navedbah organizatorjev lett)s izginilo okoli 200 tisoč vrčkov. Oktoberfest prirejajo vse od leta 1X10, v svoji dol-
gi zgodovini pa jc bil odpovedan le 24-krat, običajno zaradi vojne ali epidemij nalezljivUi bolezni. Na 650 stojnicah so obiskovalcem iz vsega sveta poleg piva na voljo tudi prigrizki in druga zabava, /a goste pa skrbi več kot 10 tisoč natakarjev, kuharjev in drugih gostinskih delavcev.
Rešili so medveda
Rej^evalnc ekipe so v bližini kraja Truckee v ameriški zvezni državi Kalifornija reSile medveda, ki je visel z avtocestnega mostu. 114 kilogramov težak medved je zašel na most, kjer se je veijei-no ustrašil avtomobilov, ;ialo seje vrgel čez ograje. Medved pa ni padel, saj seje s prednjima tacama prijel 7A betonsko konstrukcijo mosiu in tako visel 25 metrov visoko. Rei^evalci so pod mostom razpeli mrežo, nato pa medveda z uspavaliu) injekcijo omamili. Ko je zaspal, so ga spustili / mostu v mrežo, to pa počasi na tla.
r.den od reševulcevje dejal, da je bilo to najtežje reševanje, v katerem je sodeloval

&
Razlika je očitna
Kakšna je razlika med pokrajinami in našo nesrečno hitro cesto. Pokrajine naj bi Slovenijo razdelile, pa vendarle ljudi tudi bolj povezale. Hitra cesta med Koroško in Sentru-pertom naj bi Slovenijo povezala, pa je vendarle že zdaj razdelila veliko ljudi.
Radovednost in zaskrbijenost
Na zadnji prireditvi v Velenju se je izkazalo, da so mladi zelo radovedni glede pok« Ucev. A Še bolj so mnogi zaskrbljeni glede zaposlitve.
Obreferendumsko vprašanje
Mnoge te dni res zanima, kdo bo dejansko »osvojil« Triglav!
Promet proti prometu
Ker je v središču Mozirja enosmeren promet, mnogi lastniki in najemniki lokalov opozarjajo na padec prometa. Ali kot pravijo eni: zaradi oživljanja bo mozirsko jedro zamrlo!
Res zaspano mesto
Mnogi pa še vedno pravijo, da je (tudi) Ve* ienje zaspano mesto. A gotovo ne za tiste, ki jim drugi ne dajo spati.
Pravi knapi
Nogometaši Rudarja se res obnašajo kot pran knapi. Enkrat se spustijo globoko <0 : 5) in se nato dvignejo visoko (6 : 0). Skupno se zaenkrat še držijo na površju.
Vozniška dovoljenja
Saj bi policija za več reda na cestah voznikom odvsela še več vozniških dovoljenj. A kaj ko jih mnogi sploh nimajo.
Zlate poroke
lUdi pri nas opažamo, da vse več zakoncev doživi zlato in še kakšno bolj žlahtno poroko. Morda pa je prav zaradi strahu pred tako dolgo '>vezavo« med mladimi vse manj porok.
Na sever ali jug
Tudi v dobršnem delu Šaleške doline so deljena mnenja o tem, zakaj najbolj potrebujejo hitro cesto. Ali res zato, da bi lažje prišli v naše glavno mesto, ali zato, da bi lažje zdrknili v Avstrijo.
REPORTAŽA
V Bruslju dela okoli 500 Slovencev
Priprave na slovensko predsedovanje Evropski uniji v polnem teku - Pisarna Evropskega parlamenta iz Slovenije na seminar v Bruselj povabila novinarje lokalnih medijev - Bližnje srečanje z evropskimi institucijami - O našem predsedovanju s poslanci oziroma njihovimi asistenti z evropskim komisarjem Janezom Potočnikom in predstavniki stalnega slovenskega predstavništva
Mira Zakošek
Uirip Bruslja, ki vse hojj postaja evropska prestolnica, smo si pred Jobrim leloni /c ogledali. Na Radiu Velenje smo namreč i/yajali evropski projekt Srcc liv-rope, v katerega smo vkljuCevali prispevke na lo icnio. Tokraini program pa je bil lako nairpan, da mesu skorajda nismo videli, saj sjno veČino časa pre/.iveli v ev-ropskili iiisiiiucijah, predvsem pa v parlamentu.
Mesto je seveda /animivo, polno prečudovitih iii dobro ohranjenih slftvb, kar še posebej velja /a mestni irg. P<î]no je prijemih kavarn i C, v katerih posire/ejo belgijsko Ookolado in seveda opevane vallje. Oboje je mogoče kupili tudi kar na uhcah, ki opojno dišijo po obojem. Povsod vas spremljajo i/.lo/.bc polne čokolad in prali nejev. V središču starega dela mesia je prav prijetno posedeti na vrtu kakšne kavarne in popiti skodelico kave. Odlična je. ni kaj. narejena lahko tudi po našem okusu. a zelo zasoljena, najmanj tri do štiri evre in pol vam jo bodo zaračunali. Seveda tudi pivcem dobrega piva lu kaj ne bo težko, če htjdo le imeli dovolj denarja. Lačnim je na voljo kopica prijaznih gostil nic. kjer najpogosteje p<ïnu-jajo morsko dobrote, recimo oú-iično. sicer špansko pneljo, a tudi zanjo bt)ste odšteli vsaj trikrat t<v liko kol v večini naSih podobnih lokalov.
Le korak stran od starega središča dobi mesto ze povsem drugo podobo, /a naše razmere je bolj zanemarjeno, veliko je smeli, preseneča pa ludi, kakojili zbirajo. Prebivalci in ludi uporabniki lokalov in trgovin jih odlagajo na ulice v velikih plastičnih vrečkah ali pa kar v kartonastih škatlah. Mesto je ťKur bogato, toda tudi revščino je mogoče srečati ua vsakem kt)raku. Tako vas celo ob cerkvah in mu/ejih presenetijo jogiji, ki so nekalerim edini dom. Pa tudi sicer je standard številnih prebivalcev mesta precej nizek. Verjetno m domačini prav zato pogosto Jezni na evropske uradnike. In tudi nas so na lo opozorv li. Tako smo takoj, ko smo zapuščali »evropske stavbe«, priponke, hre/ katerih v parlament nismo mogli vstopili, sneli.
Področje mesta, kjer so stavbe evropskih institucij, še zlasti parlamenta in komisije, pa so pravzaprav mesto v mestu. Vseje odlično urejeno, dobro pa je poskrbljeno tudi za varnost. Brez vnaprejšnjih dogovoniv in akredilacij vanje ne moreš vstopili, pa tudi potem moraš mimo p<igostih varnostnih kontrol (podobnt) kol na letališču).
In katere evropske institucije so v Bruslju?
/a začetek povejmo, da je v njih zaposlenih preko 30.00 uslu/.bencev.
Značilne zvezdaste oblike je stavba Evropske komisije. Komi-
Mestni trg Bruslja je čudovito urejon In ponoči osvetljen.
sijo sestavlja 27 komisarjev, po eden iz vsake države članice, kije pristojna za posamezjia področja. Komisija predlaga v sprejem Svetu I:U in Kvropskemu parlamentu zakone, pripravi predhodni predlog proračuna, je odgovorna za izvajanje zakonodaje in predstavlja Lvropsko unijo v tretjih dr-;^avah in nekaterih mednarodnih organizacijah. Će bi komisijo primerjali z domačo organiziranostjo, je lo na nek način vlada lîwp-ske unije, l-vropski parlamenl ima sedež v Strashourgu, kjer zasedajo poslanci enkrat mesečno, sicer pa preživijo večino časa v Bruslju. Parlament sestavlja neposredno izvoljenili poslancev, Slovencev je 7. Poslanci delujejo v osmih poslanskih skupinah, največji pa sta evropska ljudska stranka (skupina ljudske stranke {'vrope in e v ro psk Lii de mokra t o v ) in socialisti (skupina stranke evropskih socialistov), Parlament je nadzorni in posvetovalni organ, zakonodajno funkcijo i/vaja v omejenem obsegu, le skupaj s Svetom Evrope. Po sla i v ci se povezujejo po s i ran kars ki pri pa d n < >sti in ne na nacionalni osnovi. V Bruslju ima sedež ludi Svet Evrope, ki zastopa interese držav članic. Ima zakonodajno funkcijo. Države v njem zastopajo ministri. Odločitve za posamezna področja sprejemajo s soglasjem ali s kvalillcirano večino. Vsaka država predseduje Svetu Hvrope za dobo šestih mesecev. z novim letom pa prevzema predsedovanje .Slovenija, Najpomembnejša institucija EU je l'.vropski svet- Sestavljajo ga predsedniki držav in vlad držav članic ter predsednik Evropske komisije. Oblikujejo splošne politične smernice razvoja EU in zastopajo inierese posameznih držav. Odio čitve sprejemajo praviloma s konsenzom.

Ena o<l Številnih dvoran parlamenta
Poslanci prihajajo v Bruselj ob ponedeljkih popoldne, odhajajo pa običajno ob četrtkih zvečer. Njihove ekipe ostajajo v Bruslju, sestavljata pa jih eden do dva asistenta (enega ima večina poslancev doma v Sloveniji) in še ekipa strokovnih sodelavcev. Asistenti, poslanci sijih izberejo sami. so njihi)ve tdesne mke«. Skrbijo za priprav<i vseh gradiv, poslance pa na zasedanju odborov tudi zasUv pajo, torej lahko v njihoveni imenu tudi glasujejo. Ptwprečno delajo vsaj po 12 ur na dan. Pravijo, da je delo stresno, saj se ne nîore-jo posvetiti Ic enen^u pj^dročju, ampak delajo vsaj po pet stvari naenkrat. Na dan pregledajo od 400 do 500 elektronskih sp<m)čil. Prebirajo gradiva, piî^ejt) portjčila ... Pitslanec mora biti vedno z vsem na tektJčem. Poleg tega pa enkrat mesečno »spakirajo« vso dokumentacijo, ki jo potem paria-mentarne službe naložijo na kamione in prekit vikenda odpeljejo v Strasbourg. Tam poskrbijo, da je do torka, ko se začenjajo redna mesečna plenarna zasedanja parlamenta. vse gradivo poslancem na voljo, 'lega gradiva je toliko, da ga naložijo na 50 kamionov. Prav zanimivi pa so ludi hodniki paria-menta, kjer je polno velikih Železnih zabojev, namenjenih omenjenemu pretovarjanju dokumenlov. Vsem. s katerimi smo se pogovarjali. se zdi vse to velika neumnosl, saj r'otegne za sab<3 tudi ogn^mne slroske, a zaenkrat ni videti, da bi našli politično rc^iiev. da bi parlament ziisedal le v Bruslju.
Vkabineiu poslanca Ujzeta Peterleta so se ob našem obisku ukvarjali s poročilom livropske komisije za centralno Azijo in pripravljali gradivo za konferenco na temo btija proti raku, ki bo februarja prihodnje lett) v Sloveniji. Asisient Lojzela Peterleta je argentinski Slovenec Bernardo J. Grbec, njegovi starši niso bili se nikoli v Sloveniji- Njemu pa je ugajala, pred šestimi leti seje zaprosili v Sloveniji, zdaj pa je že dve leti v Bruslju. V kabinetu Jelka Kacina so se ukvariah predvsem z zaključnijn poročilom o Srbiji, dr.
,\liliael Brejc pa se je se p{)sehej poglabljal v schengeiisko poročilo o uredbi o kopenskih mejah ter v poročilo o evropskem plačilnem nalogu, ki bo vplival na zmanjšanje plačilne nediscipline v drŽavah članicah. Veliko se ukvarja tudi z demografskimi vprašanji, saj je to tema. ki se tiče vseh. Poudarja namreč, da nas je bilo pred slo leti na /.emlji 2 do 3 milijarde, sedaj pa nas je že več kot 6, že leta 2050 pa nas bo kar 9 milijard. To pomeni, da v celoti gledano populacija ne pada. ampak sirmo raste. V Hvropi pa je stanje p<wsem drugačno in do leta 2050 homo po trebovaii kar 40 miliji)nov novih delavcev, že v tem trenutku pa jih manjka 2 do 3 milijone, in to ne najbolj izobraženih. 'Ji seveda pripeljejo s sabo tudi družiiie, ob tem pa nastajajo nove težave, \ú jih je treba kom obravnavati pleksno in pravočasno pripraviti strategijo. Romi so bili prioriteta Mojce Drčar Murko. Vključevala pa seje tudi v pripravo razstave, ki jo bomo Slovenci prikazali v paria-menlu v začetku prihodnjega leta na temo od krone do evra, ter so delovala pri razreševanju dilem, pi»vezanih z zagotavljanjem zdrave hrane. Ljudmila Novak seje po svečala predvsem vprasaîijem. po vezanim z invalidi in kulturo. Med pripravljanjem gradiv poslanci veliko lobirajo. trudili se mt>rajo. da dobijo njihovi predlogi podporo. Pri delu v parlamentu je namreč zelo pomemben kompro mis. druge rešitve ni, saj sicer njihove ideje hitro propadejo. Borut Pahor pravi, da interese Slovenije najlažje uresničuje v povezavi z evropskimi socialnimi demokrati, v ospredje pa poslavlja uveljavitev l.izbtmske strategije, ratifikacijo evHîpske ustavne pog<idbc iu krepitev socialne povezanosti Kvnjp-ske unije. Romana Jordan Cizej se je tokrat posvečala predvsem energiji in njeni povezanosti s podnebnimi spremembami. Pripravljala je gradiva, ki bc^do izho dišča za razpravo delegacije livropske unije na pogajanjih v okviru organizacije Združenih narodov decembra v Baliju.
Za nase razmere je po ulicah Bruslja neverjetno veliko smeti, pa tudi njihovo zbiranje je za nase razmere precej čudno
Na obisku pri naših poslancih oziroma njihovih asistentih
Stavbe Evropskega pari a men la v Bruslju so mogočne in zelo velike. v njih pa je dobesedno vse. od pisarn, konferenčnih sob, televizijskih in radijskih študijev, jedilnic. barov, trgovin, bank, turističnih agencij. Vsak dan prihaja tja na delo kar okoli 6000 ljudi, med njimi je 55 Slovencev.
Bruseijcani uporabljajo za prevoz pretežno metro, v njem pa je ob konicah neizmerna gneča.
Najvišji Slovenski predstavnik v tvropskem parlamentu je namestnik direklorja kabineta predsednika dr. Ciril Štokelj. ki je poleg tega. da koordinira vse aktivnosti predsednika, odgovoren /Jà celotno uresničevanje poliiike medkulturnega in verskega dialoga. Cilede na to. da bo prihtJdiije leto - času slovenskega předsedo vanja - leto medkulturnega dialoga v EU, pripravljajo številiie pro jekte. /ačeli jih brnJo X, januarja v Ljubljani, sodelovali pa bodo predsedniki Evropske komisije. Sveta Evrope in Evropskega parlamenta. Prav tako pripravljajo nekaj mednarodnih konferenc, ki bodo potekale v Sloveniji.
J)a!je pri/utJffJič
Čokoiadice in tradicionalne belgijske va fie ponujajo na
vsakem koraku.
''^HIAS 8. novembra 2007
Podpora Tiirku
Socialni demokrati tudi v drugem krogu volitev predsednika države podpiramo dr. Danila Turka
Predsedniški kandidat dr. Danilo Tiirk se zavzema za politično aktivno držo predsednika, ki pa mora biti povezovalna in ne agresivna.
Svoje politično poslanstvo vidi v sooblikovanju soglasja, ki mora biti po osamosvojitvi in vstopu v Evropsko unijo za uspešno prihodnost Slovenije najpomembnejši cilj. Slovenijo vidi kot odprto in strpno skupnost, kije sposobna združiti napore in vstopiti v krog najrazvitejših držav. Kot družbo, ki bo svoj razvoj utemeljila na notranji trdnosti in zunanji prepoznavnosti. Kot državo, v kateri bo vsakdo razvija! svoj življenjski slog ter se hkrati počutil vključenega in sprejetega. V kateri se bo vsakdo počutil doma.
Obkrožimo številko pred imenom kandidata, na katerega se
Mnenja in odmevi
lahko zanesemo. Izvolimo dr. Danila Turka! Socialni demokrati zavračamo zakon o spremembah in dopolnitvah o lastninskem
preoblikovanju zavarovalnic
Referendum o zakonu bo potekal sočasno z volitvami predsednika države, torej v nedeljo, 11. novembra 2007.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo:
»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-A1}, ki gaje sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 11. 9. 2007?«
Socialni demokrati volilkam in voiilcem predlagamo, da na glasovnici obkrožijo besedo PROTI.
Pri tem Socialni demokrati predvsem:
- izhajamo iz slabih izkušenj v preteklosti, predvsem v primeru prodaje državnega deleža v Mer-catorju, saj se bojimo, da želi
vlada tudi v tem primeru na hiter in netransparenten način prodati pomemben delež Zavarovalnice Triglav;
-	poudaijamo. da je vlada enostransko prekršila dogovor o vsebini Zakona o lastninskem preoblikovanju Zavarovalnice Triglav, ki smo ga dosegli v okviru Partnerstva za razvoj;
-	pojasnjujemo, da glasovanje PROTI omogoča ponovno možnost za razmislek o zagotovitvi pravic fizičnim osebam, glasovanje ZA pa nevarnost, da bo delež hitro in netransparentno odprodán - lahko tudi pod ceno - s čimer bodo upravičenci, bivši zavarovanci Zavarovalnice Triglav, trajno oškodovani.
Če bo večina glasovala PROTI, bo torej odprta nova možnost za razpravo o tem, kako zavarovancem Triglava zagotoviti njihove pravice iz naslova vplačanih premij. In to je cilj referenduma!
■ Bojan Kontič, podpredsednik 00 SO Velenje
V Pesju krajani razburjeni
Krajani KS Pesje so na MO Velenje vložili zahtevo za sklic zbora občanov v ožjem delu občine. Dovolj jim je samovoljnosti pri vsebinskem in prostorskem načrtovaruu, ki se nanaša na njihovo KS in ni v skladu z interesi krajanov.
Sprašujejo se. če res že ni dovolj. daje naselje obremenjeno in degradirano zaradi industrije (Premogovnik, TEŠ, Elektro, Gorenje, trasa avtoceste), prometa in negativnih vplivov, ki jih to s seboj prinese. Sedaj želi MO v Pesje vriniti še vrtičkarske površine (to so lepote, ki jih vidimo na desni strani ceste, ko se peljemo proti Celju).
Tokrat so krajani odločeni, da bodo preprečili namero, da bi Pesje postala krajevna skupnost, kjer se bo zgodilo vse. česar drugo okolje ne prenese.
Zahtevali bodo ukrepe za dvig kakovosti bivanja, s^ so glede na dol-
enem i iformacije in ostli vww.nascas.si je po >rav tako tudi na m Ki love I enje.com. • »kvenca m tako
goletno izpo^avljenost negativnim vplivom do tega tudi upravičeni. Saj jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo in bodo živeli še naprej,
V prihodnje hočejo imeti vpogled in besedo pri kreiranju načrtov, ki jih bodo zadevali, Up?jo, da se bodo lahko dogovorili na zboru krajanov, kjer bo priložnost, da bo njihov glas uslišan.
bi
Prelepe poti in neznosen smrad
Ne vem, kolikokrat sem prepe-šačila ali pretekla poti okoii jezer, na katere smo Velenjčani lahko ponosni in hvaležni zanje. Morda je bilo to peîstokrat, tisočkrat, bolj verjetno še večkrat, Igemno sem vesela, da srečujem vedno nove obraze in da je »gostota prometa« vsak dan večja. To tudi dokazuje, da nas je vedno več, ki znamo in zmoremo poiskati dei smisla bivanja tudi izven mamljivega domačega naslonjača ali lokala, kjer osvežijo le še najbolj dramatične in krute novice ali se pere dolgočasje.
Tudi danes, dan po prazniku, sta me zvabila sonce in pot. ki bi jo že zlahka zmogla z zaprtimi očmi. Kar zmanjka mi besed, ki bi primerno opisale izjemen košček raja naše Šaleške doline, A
glej ga zlomka. Kot neštetokrat prej me je že ob Ribiški koči objel neznosen smrad in spremljal vso pot okoli Škalskega jezera. Tudi tokrat sem se mu težko privadila in poskušala s tolažilno metodo plitvega dihanja. Pomladi, jeseni in pozimi je to eden od načinov, da ne usahne volja po sprehodih in teku. Poleti je malo boljše. Najhuje je tam, kjer se pot najbolj približa odlagališču odpadkov.
Car čudovite pokrajine je kljub pravljičnemu vremenu v trenutku izgubil ves sijaj. Moje misli so zaposlila vprašanja o tem. kaj je krivo za smrad, kakšna je njegova sestava in kako vpliva na dihala, še posebno pri tekačih, ki jih okoii jezer ne zmanjka. Kako vpliva na vztrajne ribiče, ki so ujetniki vonjav dolge ure. Kakšna popotnica je smrad za zdrav razvoj malčkov, ki s tolikšnim veseljem tekajo za labodi in hranijo račke. In kje je kakšen članek, ki argumentirano odgovat]'a na moja vprašanja.
Doma sem se udobno namestila pred televizor in z daljincem preiskala strani, kjer so gostinci vabili v svoje hrame. Pri njih diši po dobri hrani in prijetnem počuju. Skoraj so me že prepričali, saj se zavedam, da se laliko kadarkoli odločim za popravke in spremembe.
■ Mateja Klemenčič
ilîlliWifUi
Koroška cesta 40 A. 3320 Velenje, www.pup.sl, infogipup.sl tel.: 03ffl9&«7-00. fex.: 03/896-87-60
_piyp_
ScudenmacAefv
Bergmandelc budi ustvarjalnost
v Muzeju Premogovništva oživili Bergmandelcove ustvarjalne delavnice za otroke
Velenje - Na pobudo direktoija Muzeja Premogovništva Aleša Dremla ter dveh profesoric zgodovine Urške Špindler in Vesne Vraiýeš je letos spomladi nastala ideja o izvedbi ustvaijalnih delavnic za otroke v prostorih muzeja. Kerje Bermandlc jamski škrat, ki živi (ali ne) v črnem podzemlju, ga nenehno raziskuje ter izvaja vragolije in norčije, so se odločili.
da bodo takšne tudi delavnice. Prva je potekala v juniju pod naslovom »Bergmandic se predstavi«. Na tej je ta naš škrat dobil priložnost in se predstavil otrokom, ti pa so nato zanj in zase izdelovali svetilke.
Ker pa je sedaj jesenski čas. je druga delavnica potekala pod naslovom »Bergmandic in čudovita jesen«. Otroci so na predzadnjo
oktobrsko soboto ustvaijali iz materialov in plodov, ki nam jih v tem letnem času daje narava. Na narisanega škrata so lepili jesenske plodove, prav tako so iz plodov izdelovali strašila in razne možiclje ter se pri tem neizmerno zabavali in družili.
V začetku decembra bo Bergmandic ponovno povabil mlade ustvarjalce v Muzej Premogovništva. Takrat bodo skupaj z njim in veselimi decembrskimi možmi ustvarjali v čudovitem ozračju prihajajočih praznikov. Otroci in straši vabljeni, Bergmandic vas nestrpno pričakuje.
Oktobra so otroci ustvarjali na temo jeseni, decembra bodo obudili praznični čas in tri dobre
može, ki bodo polepšali veseli december.
Čestitamo za praznik Občine Šmartno ob Palci!
vas izvaja
-X'i
ročne m strojnc(romete... Splošna Gradbena dela Ebip VezaJ
Gavce 48 a, Šmartno ob Paki, tel.: 041 / 742 -
řA
SH
lON
■ A r\
na Prešernovi v Velenju
I"' 100
koščkov sreče 5 kolekcijo jesen/zima 2007/08!*
* So kanu mcseca novembra ob vsakem nakupu tvdi srčika, ki vam lahko {irinose nagradni
mur-n Slil« Kenny S. il.„„
Trgovini Far! Fashion, PreSemova cesta la [nasproH soúlSCa], 33i!0 Velenje

VI PIŠETE
Osemdeseta v 21. stoletju
Velerýe, 3. novtmber- Po	ki so ga marsikje pra<cnovHli
v sredo, je v soboto Šaleški slu de ni ski klub organt/jral ceiovcccrno zabavo s skupino Rock'n'band. Cílahcniki so v Max dubu ob enajsli uri vzcii v rokc instrumente in igrali se clolgo po polnoči. Rockabilly glasba je glude na slevilo obiskovalcev se vedno popularna. Kljub lemu da je bil<i za koncert p*)irchao odsieii nekaj evrov O /a člane ŠŠK in 5 za o^ale obiskovalce), seje marsikdo odločil, da bo sobotni večer pre/ivel v stilu osemdesetih. SSKje pred lokalom pokrbel tudi za kuhano vino, s kaieriiTi so obiskovalci lahko preganjali mra/^
■ Tjaéa
i ■
f Iv I I
^lA ■ »S I
$ skupino Rock'n' band /e bif sobotni večer pester.
Življenje onkraj...
Velenje - Tik pred 1. novembrom, dticvom mrtvih, je bila tema pogovora oktobrskega cikla ?!enske dam;s. ki ga vsak četrti četrtek v mesecu pripravlja Knjižnica Velenje, /ivljenjc onkraj. S kar tremi gostjami je voditeljica Sonja Bercko poklepetala o temi smrti, o kateri ne razmišljamo prav pogosto in radi. a je seveda ^e kako aktualna in del naše kolektivne zavesti.
So trenutki življenja, ko seje pcv irebno zazreti globlje vase. So trenutki, ko življenje cenimo šele sko/i globoke preizkušnje in preživete izkušnje. Tudi skozi izgube, odhajanja naSih dragih. O tem so gostje na osnovi osebnih izkušenj in ludi strokovnih poglcdiJV odprle marsikatero vprašanje. Barbara Novak Škaija. predavateljica na Duhovni univerzi ter soavlo-rica knjige Ali živimo le enkrat:
Improvizirana sobota
v Mladinskem centru je bila prva ločka sobotnega večera otvoritev razsiavc dijakinje umettiiške gimnazije Nike Gorogranc. Mlada ustvarjalka se v galeriji Mladinskega centra predstavlja s serijo fotografij, ki so. kol je povedal U/oš Potočnik, "Nastale zelo Spontano na sproščen nedeljski dan. U foiografy je nasula zgodba, ki prikazuje kompleksnost odnosov med Žensko in Moškim in tudi med Maieijo, Očetom in Otrokom. Serija Ojtografij je kol nekakšna filmska zgodba, tako u s^voje enostavnosti, sproščenosti in igrivosti razkriva veliko globlja sporočila, ki
so v vsakdanu pogost«i skrila in nam nevidna".
Ob 20. uri seje na odru MC-ja začel improvizacij-ski šov skupine Mamt>ivti. (ire za prvo predstavo v sklopu Mladinskega gledališkega abonmaja, ki ga organizirajo M C. Mladinski svet Velenje in skupina Mamooti. Skupina šestih igralcev je predsiavila deset disciplin in za občinstvo nastopala dve uri. Naslednja predstava v sklopu abonmaja bo na sporedu 16. novembra, ko bo na vrsti impn)vizacijsko tekmo vanje. Abonma, za katerega je potrebno (idštcti 20 evrov, je primeren predvsem za vse, ki radi trenirajo svoje trebušne mišice in se ne bojijo srnejalnih gub.
■ Tjaša
Vse najboljše
Veliko je načinov, kako praznovati rojstni dan. najbolj nepozabne pa so zjîbave, na katerih slavljenec doživi kakšno presenečenje. V sobolo je imela to srečo Sabina Kožuh. V lokal Winner, kjer je praznovala svoj 24. osebni praznik, so prišli njeni prijatelji - skupina Festa bend - in poskrbeli za krajši glasbeni
program. Igrali so mnoge znane pesmi od 1 will survive do Djurdjevdana, glasba pa je v lokal privabila vse. ki so na prostem stali v okolici Rdeče dvorane. Glasbero dobro podkovana skupina bo nastopila ludi v Max dubu 27. decembra, zato si la termin že sedaj lahko rezervirate, če želite slišali znane pesmi malo dmgače in neptjzabno.
■ Tjaša
Gostje oktobrskega večera so se tokrat pogovarjate o smrti. To je še vedno tabu tema, zato
je bil večer toliko bolj zanimiv.
znanstvene raziskave, pričevanja in ezoterične razlage o reinkarnaciji, je s knjigo predstavila duhovni pogled na smrt. [deja reinkarnacije oziroma vračanja dus je pravzaprav zelo stara. Zanimiva je tudi v 'ckolt)škem smislu', saj je človek, ki verjame v ponovno rojstvo. bolj odgovoren do sveta, v kalerem živi, v smislu, kakršen svet boš pustil, v takšnega se vrne^ ...
Druga gostja, Jana Debelak, novinarka in voditeljica na TV Pika, je predstavila knjigo Predah v gibanju, napisala jo je skupaj s bceij»- To je knjiga, ki hoče najti odgovore na pomen življenja, tudi knjiga z-â vw dislektike.
Tretja gostja Avrelija Kirbiš deluje aktivno v veleniskem društvu Hospic, katerega prostovoljni člani spremljajo umirajoče. Svoje bogaie izkušnje in preizkušnje je
delila z obiskovalci večera. Največkrat se srečamo s smrtjo koi otroci ob izgubi domačega ljubljenčka, kot se je izra/ila sama gostja in tudi junakinja knjige Anica in zajček pisateljice Dese Muck in kalero nam jc priporočila v branje. Priporočamo jo v branje tudi vam.
■ bzj
PORTUGALSKA (2)
O tramvaju in nekaj malega o Alfami
%
Piie: Kaja Avberšek
živiva na vrhu temno rdeče hiše v "Mlinčko-veni kotu" (Beco da M6), na kateri je napisana letnica 1X61./raven je še privez za konja, ki pa ga nibče več ne uporablja. Mimo hiše vozi najznamenitejši izmed ijzbonskih tramvajev: rumeni, leseni tramvaj številka 2X. Kadar pripelje, se hiša strese. V poletnih dneh ga "navadni ljudje" raje ne uporabljajo, do zadnje špranjice se namreč zapolni s turisti. In ne samo s temi, pridružijo se jim Še žepa rji. ki brez sramu segajo v torbice turistov. Na sprednjem in zachijem koncu electrica (tako se tramvaju reče ptî portugalsko) je tablica, na kateri v treh jezikih piše "Pazile se žeparjev!". Je pa romantičen, tramvaj štetvilka 28, sploh ko pade noč in zunaj pihlja topel vetrič. Takrat se voziš z nasiežaj odpnimi vsemi okni, poslušaš škripanje lesa in že-lezja ter se vedno znova čudiš avtomobilom, parkiranili na tračnice ... Za turiste je to prava dogodivščina, zgodilo se mije že, da seje nekaj velikih ro7a severnjakov odločilo premakniti avio-oviro "na roke", prt čemer je ves tramvaj ploskal in fotografiral. Seveda je hecQo, če si lurisi. če pa se ti kam še posebej mudi, že ni preveč.
Predvsem in najraje se po Lizboni premikam peš. Včasih sen žalostna, ker ne morem uporabljati kolesa. IJzbona oa-mrsč stoji ua sedmih gričih, kot Rim. Meni griči niso težava, imam kar dobro kondicijo. Večja le/ava so ozke ti ličke, tlakovane z granitnimi kockicami. s kaotičnim pronieiom in aviomobili. postavljenimi na pločnikih. Zadnje čase jih policaji inlen/Jvno lisi-čijo. Seveda ni laka vsa Lizbona, so pa lisii predeli, kijih največ "uporabljam". Menda v mestu
obstaja lrg(wina, ki prodaja najmanjše in najbolj zložljivo kolo na svetu. S takim se pripelješ do ovire, ga vrzes ozz ranio in oUpe-ketaš naprej peš,
Lizb(ma ni vefka. prijeintj jo je obhodili, tu in lam uporabili še metm, avtobus ali tramvaj. Najboljše se je pes izgubiti, sploh v predelu, ki se imenuje Alfama in je najstarejši del mesta. Ime p(v meni nekaj kot ustje mesta, predpona '"al" pa izvira iz arabščine in je v osnovi določni člen. V portugalščini je veliko besed, ki se začnejo z "al", vse imajo arabski izvor. Samo nekaj lakih kot zanimivost: alfaiate (krojač), alfandega
zelo omejen. Stavbe so nizke, nekatere vegasie, nekatere napol po nišene, nekatere lepo obnovljene, /adnje čase postaja predel zanimiv za mlade, /a b<jeme. za mednarodne študente, celo za "staj-liš" Lizbončaae, V Alfami še vedno deluje javno kopališče, ne bazen, temveč kopalnica, saj veliko hiš nima lastne kopalnice, razen novih iiî obnovljenili seveda.
Izgubili se med uličkami Al-farne je nepozabno doživetje (tako jc najbrž zapisano v marsikaterem turističnem vodniku in drži). Olovek najde arabske vodnjake, fasade iz pisanih ploščic, kamnita stopnišča, verande z grmi bugenvilij barve fuksije, po-marančevce, limonovce in palme. Naenkrat se znajde na trgu ali trgcu. Lahko kupi jabolka v drobni družinski trgovinici, posluša mešanico portugalske domače, brazilske, afriške, ameriške pop glasbe in fada, ki veje iz o J prtih oken. Vonja kosila iiî povsod ra/obešeno sušeče se perilo ter se vanj včasih tudi zaleti. Lahko ima nesrečo in stopi na kakšen svež pasji kakec. Vidi najbolj tipične lizbonske like. ki jih je videl na fotografijah svojega turističnega vodnika. Zvečer pa se gotovo od-
(carina). alcatifa (preproga)...
Najina rdeča hiša stoji na meji med Alfamo (ki sega lîavzdol do reke Tejo) in drugim predelom (ki je na gričku in ima dve krasni razgledni točki), ki se imenuje Graça (mi bi rekli Milost). Alfama je nastala v srediyem veku, zgrajena je ped gradom Sáo Jorge (Sveti Jurij). Avtomobili sem nimajo vslopa o/iroma je
pravi v eno od tasc ("taška" ni taška, ampak je rahlo cenena restavracija, ki ni nujno poceni niti slaba), v kater v živo posluša fado (ki pomeni usodo) oh spremljavi portugalske kilare z dvanajstimi strunami, gloda portugalske sir-čke, ki jim sledi portugalska riba, vse skupaj pa zalije s portugalskim vincem ...
■
Cimos ni več bav-bav
Rokometaši Gorenja končno prekinili niz slabih iger s Koprčani -Včeraj gostovali v Ormožu - V soboto v Rdeči dvorani v tekmi lige prvakov Brest Meškov
2
V prvi moški rokcmieini ligi po 1. krogu ni vcC ncporažcneita mo-šiva. saj so n)komelaši Cîorenja v Rdeči dvorani 2X : 26 premagali do lega kroga vodilni Koper in s le m prekinili niz slabili iger z njimi, /a nameček jih je Cimos sredi preišnjcga mcseca izločil iz nadaljnjega slovenskega pokalnega ickjiiovanja.
Po pričakovanju sogoslje začeli tekmo zelo samo/avesino» domači pa podviisom slabih iger z njimi s prevelikim spoálovanjem. /aio ni čudno, da s<i si v prvem delu gostje kar irikral priigrali prednosl pciih /adelkov, nazadnje v 16, raijiiili pri vodsivu 9 : 4. Kljub lemu lo ni bilo dovolj za nadaljevanje tradicije uspehov proti domačim, ki jim je nalo uspel popoln preobrau Predvsejn po zaslugi mladega reprezentančnega vratarja Matevža
Skoka, ki se je izkazal zlasii v ključnih irenuikih - pi>leg tega je na lekmi ubranil tudi tri scdeni-mcirovke, so nc le izničili vis<iko vodstvo gostujočih, ampak celo več. Od -5 so v 45. minuli prišli na 15.
V 39. minuti je bil izid sicer še izenačen ( 19 : 19), nato pa sta poletela Jure Dobelšek, ki je dosegel iri gole po vrsti, tri jc dtidal Bo&tjan Kavaš. enega RokGoicar in v 45. minuli je bila na semaforju najvišja prednost dt>mačih -25 : 20- Vmes je seveda blestel Skok. V 42. minuli je ubranil svojo prvi) sedem metro vko, takoj nato znova navdušil, koje ujel žogo. ki jo je z "tobom" zdel ptv slati v mrežo na tej tckrai najboljši goslujoči sirciec (7 zadetkov] Drasko Nîrva|jevlc. Silovii ritem je očitno domače dokaj izčrpal, saj so začeli popuščati.
gostje pa so zjiova zaziveli, Zable-siel je vratar Hnid Taliirt)Vič (na tekmi je zbral 14 obramb, pravtcv liko kot Skok). Ubranil je čisto /ogo Roku (íolčarju. Po prekršku za 7 m je Denis Buntič približal Koper rri minule pred klon-cem na gol razJike. A z izvrstno igro v obrambi, goloma lit^sijana Kavaša ter Marka OSlirja si je blizu tisoč gledalcev slabo minulo pred koncem oddahnilo, saj so domači povedli z 2H : 25.13un-lič je nalo v zadnjih sekundah tekme ublažil poraz za I gol.
Rt)kometa§i Cřorenja so včeraj vnaprej odigrali lekmu z Jeruzalem Ormožem, v (!e]ju pa je gostoval Koper. V soboici bodo v novi tekmi lige prvakov gostili moSlvo Brest Meškov, ki so ga v Belorusiji premagali s : 30. Več o tej tekmi v današnji prilogi Devcika.	■ vos
Podcenjevali nasprotnika
Nogometaši Šm arm a l92Xsov 13. krogu Šiaierske nogomeine lige razočarali svoje navijače, saj je zadnje P.^horje odneslo domov točko, potem koje celo vodilo z 2:0.
»Moji fanije so bili žc v garderobi prepričani v lahko zmago. Očitno so mislili, da bo davi)Ij, če le priie-
mrežo.« je bil nezadovoljen po lekmi trener Enin Polovsak.
Točka je vendarle bila premalo, da bi se mošlvo iz Ruš rešilo m-dnjega mesta. Šmarčani pa so kljub neodločenem izidu zadržali drugo mesto in celo za dve točki zmanjšali zaostanek za V(V dilnimi Mladimi upi i/ Šentjurja,
liko prednost desetih lock,
S 13. krogom so v Štajerski ligi končali prvi del tekmovanja, ne pa še jesenskega dela. Odigrali bodo še lekme prvega spomladanskega kroga. Po gostovanju najslabšega moštva v ligi v prejšnjem krogu bo v soboio (ob 14.00) v Šmarlnem gostovalo
čejo na igrišče in vse iri ločke bodo njihove. Gosije pa s<î najbrž razni islja D-ninujno k^i izgubiti, lahko pa dobimo. Igralci se niti niso dobro zavedli in Že sla bili v mreži dve žogi Nato so le začeli igrati \/f> načili. imeli v nadaljevanju priložnosti, iz katerih je bilo težje zgrešili kol /a del i, a /oga ni več hotela v
Za lo je zaslužen štorski Kovinar, kije pripravil največje presenečenje lega kroga. Na svojen\ ie v si> sedskem derbiju z 1 : O premagal Šentjur, kar je sploh prvi poraz gostov v dosedanjih 13. krogih. Kakor koîi že, ta spodrsljaj so si lahko privoščili, saj imajo pred drugimi Šmartntm ^e vedno ve-
najmočnejše, vodilni Šentjur, ki je na svojem igrišču Šmarčane premagal z 2:0.
«Igrali bom(5 na zmago, čeprav se zavedamo, da bodo ludi gostje z dobro igro skušali popraviti bled vtis iz Stor,« napoveduje derbi domači irener Polovšak.
■ vos
Pomembna zmaga
V	prvi slíívenski ženski roktj-meini ligi so dt)slej odigrali sedem krogov. Velenjska dekleta so na dobri poti, da si zagotovijo obstanek v ligi. kar je njihov letošiiji poglaviini cilj. V lem krogu so v domači dvorani z 28 : 20 premagale irenuino deseto Zagorje.
V	šestih dosedanjih tekmah (včeraj so v zaostali tekmi go-
stovale v Kočevju) so třikrál zmagale in prav tolikokrat izgubite. S šestimi ločkami so trenutno osme. Največje kandidatke za izpad so za sedaj gotovo rokimietašice Izole in Burje, ki v 7 krogih niso osvojile nobene ločke.
»Zelo veseli smo. da smt) pre-magali /agorjanke. ki so naše neposredne tekmice v boju za
obstanek. Pomembna je ludi razlika, saj se na koncu, do kal^ rega pa je seveda še daleč, zm zgodili, da bo prav razlika v golih odločala o obstanku v ligi,* je povedal po tekmi trener B(v jan Požun.
Domačim se jc nasmihala celo dvosievilčna zmaga, saj so na začetku drugega polčasa ušle gosijam /e za dvanajst golov. Nato so popustile in zmagale »samo* z osmi gi>Ii razlike.
■ V06
Potopili Kranjčane
Nogometaši Rudarja z drugo najvišjo zmago v tem prvenstvu dokazali, da po spremembi na trenerski klopi le niso pozabili igrati
Najbrž niti največji optimisti niso pričakovali, da bodt> nogometaši Rudarja po porazu s petimi goli razlike v Črnomlju, kjer s<î resda nastopili zelo oslabljeni, v krogu nasuli Triglavu v mrežo kar pol ducala ž<5g. Z dvema zadetkoma Alena Mtyano-viča 1er s po enim AJeša Sniona,
sodnik dosfjdil v njihovo korisl enajs{mein>vko. vendar je vratar Safet Jahic odlično pfisrcdoval in preprečil žogi pol v mrežo.
Prvi del ni naka/wal, da bo na koncu izpadlo, kol da jc bila to igra mačke z mišjo. Vo dveh lepili prilo/jiostih Korana hi Alena Mu-janoviča s(î nekajkrat nevarno za-
stvo.
v drugem polčasu se je začel pravi rudaoev ples s ločo golov, od katerih je bil najlepši četrti, ki ga je z blizu 30 m z mojstrskim udarcem dosegel Uroš Korun.
V zadnjem jesenskem krogu bo Rudar gostoval pri Krčanih.
Marijan Pušnik, Rudarjev trener, jc bil prve zmage z Rudanem seveda zelo vesel: »Vsaka tekma je zgodba zase. Vesel sem. di^. so se moji fantje pobrali po liucem porazu v prejšnjem krogu. Zaslužijo si vse česiitke u odličen odnos do igre skozi vso tekmo.
Uroša Koruna, Mka Omladlća in Semirja Agiča so /magali s 6: 0.
(îoslje. ki so bili do lega kroga skupaj z Belo krajino na vrhu prvenstvene lestvice, st) visoko uvr-stiiev delno upravičili le v prvem delu, v drugem pa so bili do nog potolčeni. saj so razigram domači nogonielaši na veliko zadovoljstvo trenerja Marjana Puš-nika in blizu 300 gledalcev z ivlimi počeli, kar so želeli. Niti niso uspeli doseči častnega gola. Najlepši) priložnost za lo so imeli v zadnjih trenutkih lekme, ko je
pretili ludi Cîorenjci in pokazali, da želijo v Vcleiiju vsaj točko, /lasti vroče je bilo sredi polčasa, ko so dvakral streljali nevarno, a je vratar Jahič s soigralci s požrtoval-nim posredovanjem prepreči) vodstvo. Novi priložnosti z.a zadetek sta imela nato Damjan Trifunovič (kar dve) in Mujanovič, a sla bila nenatačna, eno od nevarnih žog pa je goslujoči vratar ubranil. S pt)močjo gostujočega branilca, ki je slabo podal žogo vratarju, je Mujanovič še opřed odhodom v slačilnico le povedel rudajje v vod-
Igrah s<i agresivno, veliko lekali brez žoge. veDko streljali, kar sem posebej zahteval od njih, in zadevali. kar je najpomcmehneje.
Ra/ume se. da bom lakšno odgovorno igro zahteval od tijih ludi v Krškem, kjer bomo prav tako igrali na zmago, S tejn bi obdržali priključek z vodilnimi, nalo pa bi se z možnimi okrepitvami in dobrim dehnn v/imskera pripravljalnem obdobju lahko spomladi borili ludi za vrh,*
■ vos
Po hitrem vodstvu trepetali za zmago
Enako kot Šentjurju v tretji vzhodni ligi se je zgodilo vodilnemu Simer Šampionu v štajerski, Z Rogaškim Mons Claudiu-som so v gosich izgubili z 2 : 3. kar je njihov prvi jesenski poraz. S (em je Gerečja vas, ki je v Framu zmagala z 2 : 1. zmanjšala lîa drugeîn mestu zaostanek za njimi le na tri ločke. Tretji so s petimi tt)čkamj zaostanka Ši> štaajčani, ki so se namučili s Peoo.
Nastopili so oslabljeni, tc/ko
igrišče je gotovo veliko bolj us-sirezalo kakovostno slabšim gostom. Kljub temu so Sošianjčani zelo hitro, že po slabih deselili minutah igre z goloma Uroša Rijšerja in Nikola Alena Rajko-viča povedli z 2: 0.
Nato je bilo njiJiove zavzetosti konec. V 67, minuli je sodnik na vsaki sirani izključil po enega igralca, Soštanjčana Uroša Rošeija in C'rnjana Robija Lisjaka, v 72. minuti pa je moral z igrišča znradi drugega rumenega kar-
tona še Mario Stojakovlč. Z igralcem več so gostje zadeli ia znižali vodstvo, v zdanjih minunah lekme pa so Šošianjčani spretno in srečno obvarovaliu vodstvo in iri točke.
Tudi v Siajreski ligi bodo konec ledna odigrali tekme prvega sprv mladanskega kroga. Sošianjčani bodo v soboto (ob 14. 00) goslili vodilni Celjajie. s katerimi so v prvem krogu i/gubili z 2: 3.
vos
SPORT IN REKREACIJA
Zlahka preko Rogle
Odlična igra Mitje Gorska - Zlahka napredovali tudi v pokalu Spar
v soboio sc v ccirieni kr^i^u državnega prveiislva v Sř>ilanju pomerili domaća ekipa liickire EsotecliH in povratnica v dimi dnjščini /reška Ilogla. Pričakovali je bilo napel lokalni derbi, kakršne sta li dve ekipi v pretckiosU ze prika/ovali, vendar tokrat îieko-liko oslabljeni gosije (igrali so brez poškodovanih Boštjana Sivke in Jureta Broliha) v šošUnjski športni dvorani niso imeli pravih nio/iiosi[ /M presenečenje. Vari)-vanci irencija Ivana Staiiišaka so vodili od prve dt^ /adnjc minute, že lakoj na začetku stj si priigrali prednost 17 : 3. najvišja ra/lika pa jc bila 24 toek» in sicer oh kancu tretje čeiriine, koje Hleklra 1'so-icch vodila kar z 71 : 47.
5t>štanjćani so imeli v svojih vr-siah več razpoloženih igralcev, lino svojih najboljših, morda culo najboljšo prcdsiavi> pa je prikazal domaćin Milja Goršek, kije blestel predvsem v drugi ćeirtini. v kaleri je dosegel kar 1.^ toćk. Odlično pa jc tudi skakal pod obema obn^cema. Poleg njega so se izkazali še predvsem Ivan Simunič {19 UKkin IfJ skokov), Zan Vrečk«, ki je di>scgei IK lock, od tega kar pel irojk, in Maijan Vidovic in Boris Jeršin z 11 toCkami. siednii ie s
Tako so Igrali
7. krog moške rokom. MIK 1. lige_
Gorenje ; Koper 28:26 (U:14)
ûcraniB Dûbelsei(5.Kavas5,Vukûs^c4(U Ošlir 2. Siri<, Mlakar 3. Gai/tschi 1. Tarrée, Bashkini (1). Golcar 4, Řezníček 3. G^azevič. Skok {14 obrambe). Seier (2 obfsmbi} Koper Sarkic. Tahirović ( t4 ob(.}, Skcko 5. Praznik 1. Ščurek, Mravljevič 7 n Hrvatn, Pokisr, Bantic 7 (1). Rok Ra-poiec 1, Mikolić. Kojid 2. Jovičič. Uros Ra-potec I.Bombač.Ooborac3. Sddemimtrovka Gnenje 3:2). Onros 6:2. Izkljucitvfl Gersnjs 2. Koper 2. Dm9 izid: Gold Club Celje Pivovdina Laško 26:30, Prev&nt • Knaui Insolation 30 ; 31. SVIŠ Pekarna Grosuplje • Ttimo Trebnje 24:25. Rudar EVJ Trbovlje • Jemza-lem Orr?iož35;25 Intra-Go Leasing {Nova Gorica) Slovan 27:32.
SRL, ženske - 7. krog:
ŽRK Vel«flje - Zogorje Istrobenz Gorenje 28:20(12: 7) ŽRK Velenje: Grudnik (8. obramb). Gori-fek, Stergar 2. Slevanovič 13. Music 4. Muraîûvié 2, Lazarev 3, Vaidl 1, RaukoviĆ 2.Haiilovit
Qtugi mé: Izola- Ûiimpija PLK 24 : 43, Celeiâ Žalec - Kočevje Evro Casino 35 * 27. Brežice • Buiia 30:27. Škoíja Loka KSI • Mercator Tenzof Ptuj 25:38. Vrsint red: 1. Krim Mercator U. 2. Celjske mesnine 11.3, MI Ptuj 11,4.CBleia zalec 10.5. Školja Loka 9.6. Brezice 8. 7 Olimpija PLK 7.8. Velenje 6.9. Kočevje 4. 10. Zagorje 2.11. Izdao. 12. Burja 0.
Pari 8. kroga. 10. novembra: Dlimpija PLK-Velenje..
Liga UPC Telemach, 4. krog
Elekira Esotedi • fiogla Zreče 83 : 67 (71 :47,50: 27,22 :16) FlekUd Esolech: Dobovičnik 2. Bujan 2, Ucariovsky 3. Kunc 2. Vrećko 18 (1-2). Jerlin1l(34}.ViJovič11 {01). Goršek 15 (3-3). Lekič. Simunič 19 (13). Golež
2. SNL , 13. krog
sedmimi asistencami tudi odlično razigrava) soigralce. Priložnost /.a igru in kaljenje v L slovenski li^i so v /.adnji četrtini dobili tudi ostali igralci, kar so /rečani /riali izkoristili in nekoliko omilili visok poraz, /nîage Ší)šianjCaiiov pa niti enkrat na srečanju niso uspeli resneje ajiro/.iii. 'leknia sc Jc lako končala /. rezultatom X3 : 67. Ivan Slanišak. trener lilektrc Msotecha: •V prvenî polčasu smo igrali izjemno/hrano. teh 20 minul pa je bilo l.akticni) i\ajbt>Ij /jtihh v tej sezoni. Oh tem jc bila naša obramba /elo uspesna. vse skupaj pa jc bilo dwolj /a 10, da smo si že po prvi polovici tekme /ajzotoviii pred-nasi. ki jc v nadaljevanju ni biJo mogoče i/pustiti iz rok.«
Uvrstili so se v 5. krog pokala Spar
Na povratni lekmi 4. kroga pokala Spar v Trtiovljah so košarkarji lilcktre 1'soiecha zmagali z dvema tnckama prednosti • 70:72 in tako /lahka napredovali v nadaljnje tek-mi)vanje. Šostaujcani so odšli v Tr-bt)vljc s prednostjo 43 točk s prve tekme, tako da jc lahko dal Slanišak več priložnosti mlajšim, poleg tega pa so íq dopoldan pred tekmo Imeli kondicijski trening. V iiasled-njetii krogu pokalnega ickmtîvaiija se bo riekira Tsoiech pomerila / novomeško Krko, in sicer v sredo, 14, novembra. /!c v s(^boto pa se seveda nadaljuje državn<3 prveu-slvo- lileklra M šotech bo gostovala prav v Ni»vem mestu pri Krki.
■ TJašaRehar
Rudflr-TriglovGorenjsko 6: 0(1:0) Rudar SafetJahlč, Rahmsnovic, Jese-ničnik (od 82. Grešovnik). Mijdtovič. Su> lejmanovic. Korun, TrtfkoviĆ (od 63. Mu-jakovic. od 72. Agic). Omladic. Muiano vic. Gřbié. šmon. Trener: Marijan Pušnik. Strelci: Mujanovid (45.72). Šmon 47. Korun 74. Omladić89. Agić 90. Drugi i?idi: Krke- Mura 05 2:0, Bonifika Aluminij 0:0. Zagorje - Bela krajina 2 ; O, ZavfčKrlko4:0. Vistii red. 1. Bela krajina 24 (22:12), 2. Triglav 23 (19:17), 3. Bonifika 22 {21. 10). 4. Aluminij 22 (19:13). 5. Rudar 2Q (31:20).6.2avrc16(16:13).7Mura 0516(13.16), 8. Krško 16 (11:1), 9. Za goijell|21:29), 10. Krka 7 (8:33). Pari 14. (zaikiiega jesenjega krega): Krško • Rudar. Miira 05 > Zavre. Triglav- Zagorje. Bela krajna Bonifika. Aluminij • Krka.
3. SNL-vzhod, 13. k.
Šmormo 1928 - Pohorje 2 : 2 {2 ,2) SmaitJio 1928: Pusovnik Funtek.Mura tovič. Ribič, Veler. Jelen [od 70. Skorn-šek). Vasic. Kolene. Podbreznik (od 88. Milenko\nč}. Plesnik. Podgoršek |od 70. Oobrevc) Trener: En/in Polovsek. Sttelci:0-1 Jus(8J.0:2Mli2Iovíč(12). 1:2 Kolene(3D.11m).2:2JelBn{42l. Ûru9 iádi: Psioma- Qdrancí 3 : D. Rome - Melećnik 0:2. Kovinar Štore- MU Šentjur 1:0. Oravinja • ČreriŠovci 0:0. Trgovine Jeger Šmarje pri Jelšah • Tehno-stroj Verzej 3:3. Koroška Dravograd • Stojnci 1:1,
Vrstni red: 1. Šentjur 32,2. Šmartno 1928 22.3. Dravinja 21,4. Peloma 20, 5. Melećnik 19,. 6. Šmarje 19.7. Oclfano 19.
t4. krog (prvi spomladanski), sobota 10. novembra ûb 14. uri: Dravograd-Verzej. Šnieris Črensovci, Dravinja - Pohorje. Kovinar • Malecnik, Rome • Pa-loms: nedelja. 11. novembra: Šmartno -Šentjur. Odranci • Stojnci.
ŠNL, 13. krog
Šohanj • Peco 2 :1(2 : 0) Šoštanj Mušič. Pogačnik. Kurnik. Bovha Stojakovic. Softić. Rajković Alen. Bulajíc (od 70. Rednéh Andric. Roser, MešiĆ Střel«: Roler (4,11 m). Rajković |7). Tomlić(78)
Igrajmo se... s konji!
Play day, predstavitev naravnega konjarstva, v Podkraju - Prišli ljubitelji konj iz vse Slovenije
Vesna GHúŠek
Borisa Sušca in Tjaso Je/ck smo v našem časopisu žc predstavljali. Saj se spomnite, mar ne? Dva Človeka, ki ves svoj pr<v sti čas namenjala konjem. Ukvarjala se namreč s posebno vejo konjeniî^tva • /. naravnim ko-njarstvoni. ki ga je uspel približati ljudem po vsem svetu Pat Parelli. /ato ga imenujemo tudi Parelli Natural Horsemanship.
/ato sta v soboto izpeljala po-scbn<ï konjeniško prireditev • Play day. Namen takšnega dno Je približati tak pristop li konju vsem, ki sc z njimi srećujej<3 vsakodnevno, in vsem lislim, ki se jim lo /di zanimivo, ljudi, ki bi se resno ukvarjali s tem, namreč v Sloveniji ni prav veliko. I.ahko bi jih našteli na prste. Vendar /a-nimanje rasle, kar je dokazal tudi sobotni Play day. Pri Borisu doma se je zbralo veliko konjeni-
f/aša In SMa pri predstavitvi ssdmih igar, ki se jih igramo
s konjem.
Boris in Tjaša se tega pristopa oziroma načina dela s konjem uCita /elo intenzivno. »I.ahko hi rekli, da sva oba skupaj kar malo obsedena, saj ves cas delava na leni. da i/vcva kaj novega. se kaj novega naučiva
knv iz vse Slovenije, ki si /elijo novega znanja o konjih. Na začetku so štirje »Parellijevi učenci«» Boris» Tjal^a, Darja in Deniara predstavili konje, s katerimi so se igrali, njihov način razmišljanja, tegobe in težave ter

Boris pri igri z arabskim konjem.
pravi Tjaša. In pred nedavnim Sla le besede ludi potrdila, saj sta dva meseca preživela na ranču Pata Parellija v Coloradu, kjer sta se udeležila treh razhć-nih tečajev. »Bilo je naravnost fantastično. To je to!« pritrjujeta. Želila pa si. da bi se s tem ukvarjalo $Q več ljudi, več konjenikov,
seveda pravilen, naraven pristop k reševanju takšnih težav. Pokazali so tudi, kaj vse so se konji žc naučili, sledila pa so številna vprašanja prisotnih, na katera so vsi štirje prijazno odgovarjali.
Vabilo ljubiteljem planin:
' Petek. 9. novembra: Pirešica-jama Pekcl-Šcmpeter ( PD Velenje. sckcija Gorenje):
sobota, 10. novembra: zaključili izlet (PD Velenje, sekcija Bolnišnica Topolšica):
soboia. 17. «o\embra: Predavanje z uvodnim programom in družabnim zakljuOkiim Vikija Cîrosija na temo Reševanje Tomaža Mumaija (PD Vinska Gora - Krstnikov dom pri cerkvi ob 18 h, vstopnina 3,5 0 ).

NA KRATKO
Mroževci potrdili dobro formo
V	l.jilbljani jc hilo v soboto prvo lckm<wanje /it sestavo strelske rc-prczentancc, ki se ho deccmbra / zračnim oro;?jem pomerila z reprezentanco Hrvaške. Velenjski mroževci so potrdili Ibrmo iz tir/jvnih lig in si pred (lnigi> tekmo za scsiavc^ rcprezcntanc pribi>rili 4 vabila /n nasiop v reprezentanci, /mago med mladinci s puško sije pristre-I jal t.uka Avberšek, ladeja Uran kar (članice puška), Mojca Porš (mladinke pištoln) in Alenka Dimec (članico pišlola) pa so zasedle druga mesia.
!,uka je imel le 2 kroga slabši R'ZuUat od Rajmonda Debevca. Fa« deja pa je bila le krog slabša od Zdenke Stolnik.
Ne mirujejo
Slab teden po prihodu z evropskega prvenstva so se tekmovalci ta-ekwontlo khibn Skala že odpravili na nov turnir. Ibkral v Bačko To-polri v Srbijo. lam so poydili svojo ocUično pripravljenost in sc tliv mov vrnili z lepo /birko odličij. Staša Lipnik (mladinke forme črni pas I, dan in borbe -.^Xkg) in Aljaž Žvikan ( mladinci forme, črni pas I, dan in borbe -5Ikg) sta si priborila po dve zlati medalji in postala najboljša mladinka oziroma mladinec. Dve tretji mesti sla osvojila Bonu Sobota (forme rdeči pas hx borbe -SDkg) med dečki in Denis NiniC (forme inodri pas in borbe -ťj^kg) med mladinci. Prav tako Iretje meslo med tlečki je opojil Matej (irobclnik (forme rdeči pHs).
Konec poletnega dela v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji
Za smučarskimi skakalci in nordijskimi kombinau^rci je polelnidel tekmovanj, kaierega udeleženci so z dobrimi uspehi bili tudi skakalci SSK Velenje. Iako so minulo sobolo in nedeljo v Kranju izvodli tekmovanje za pokal Cockta za mladince in člane v «)ln skokih in nordijski kombinaciji (Norčičcv in Janežičev memorial). V kategoriji mladincev do 20 let je Robi llrgota zasedel 4. in 5.. Žiga Urleb pa 16. in IX. mesto. V kategoriji mlatlincev do IX let je Marjan Jelenko za-sedel9.in II..Klemen Oniladič 14. in 19., MiliaelGaber2x20.. Cia-šper Berlot 21. in 23, ter /iga Omladič 27. in 30. mesto, pri mladin« cih do 16 lel pa so pionirii SSK Velenje nabirali izkušnje, najbolje pa se je izkazal Urh Krajnčan z 23. in 29., Niko [ Užar 25, in 27. tor Patrik Jelen s .^0. in mestom. V nordijski kombinaciji je v absolutni konkurenci zmagal llrgota, Urleb pa je zasedel 3. mesto, pri mladin-cili do IX let je slavil Jelenko, Klemen Omladič je zasedel 3-, Berhu fi.., Omladič in Ciaber K), mesto: v kategoriji mladijicev do 16 let je Iližar Zitsedel X.. Jelen 10. in Krajnčan 12. mesio.
SSK Velenie vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v njihov klub. podrobnejše informacije pa dobite na spletni strani kluba: skijunip-velenje.si ali tia telelbn 041 776 4X5,
Znova šahisti Gave in Velikega Vrha
Člani Športno-rekreati^Ticga društva (Javce - Veliki Vrtj so v počastitev letošnjega praznika občine Šmartno ob Paki pripravili iradicio-natai šahovski tnmir.
V	prostt>rih gasilskega doma v Paški vasi so se pomerili v igranjii kraljeve igre člajii ekip petih vaških skupnosti (VS).
Že petič zapored so slavili šahisti Ciavc in Velikega Vrha (Ludvik Golčman. Bojan Vo^lar. Peter Polovšak. Drago Nezmah in Milan Matko) pred ekipama VS Šmarino ob Paki in Rečica ob Paki.
8. tradidonalnî turnir LDS v malem nogometu
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE
.Mestni odbor Veler^je in občinski odbor Šostai^ skupaj organizirala že 8. tradicionalni nogometni turnir I.DS v maiem nogo metu. Turnir bo v nedeljo, 11. novembra 2007 od 9.00 dalje v dvorani Šobkesa centra Velenje.
Pravila: igra se po načinu izločanja, šiirjc igralci in vratar. Oas igre
je 2 krat II) minut. Igra se po pravilih N/S.
Nagrade: pokali za prve tri ekipe, pokal za najboljšega strelca in
vrataija.
Za malico in pijači) bo poskrbljeno. Kotizacije ni!
Obvezne pisave eki(i najkasneje do petka^ 9. novembra do 15. ure na tel. 041/640-746 ali 03/897 56 06, lahko tudi na Ids.vele-iije@5iol.net. Število ekip je omejeno.
/rcb bo onravlien v petek. 9.11. ob 19. uri v prostorih LDS. Titov frgj. Velenje ob prisoimwii predstavnikov vseli prijav|ienih ekip.
Varna zimska
v #
vožnja
Dočakajmo dež, meglo, sneg in poledico pripravljeni - 15. novembra obvezna zimska oprema - Če dvomite, da je vaš avto tehnično brezhiben, lahko to preverite na dveh brezplačnih preventivnih tehničnih pregledih
MUeoa Hrstič - Planine_
PrihajH Cas, ko bo iroba /ainenjali gume na vo/ilih in ko sc bo ireha ludi / drugimi stvarmi pripravili na vamo /imsko voznjcv
Vo/ilo ho pravilno in dobro opremljeno, će b(3do najmanj od iS. novembra do 15. marca priJuxlnjega leta štiri kolesa na vo/ilu opremljena /. zimskimi pnevmaiikami (M + S). Samo le omogočajo uspesiio speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in vamo vožnjo sktizi ovinke. Zadostna (vsaj 3 mm) globina pn> lila zimskih pnevmaiik bo omogočala dobro odsiranjevanje vode in bro/ge l/pod koles in stabilnosi v snegu in ledu. /a zimsko opremo šte-
jejo tudi poletne pnevmatike oa vseh štirih kolesih in ustrezne snežne verige, ki morajo bili v zimskih razmerah pravilno nameščene na po-gonskili kolesih. Ker se guma kot organska snov srara, je priporočljiva najvega starost /Imskih pnevmaiik ^iri leta. Po teh Iciih ne glede na rabljenosi izgubili sposobnosi optimalnega oprijemanja na cestišču.
/a varno vo/njo je nujno ludi brezhibno del(7vanje /avor. zaio redno preverinmo gladino zavorne lekočine. Uporaba luči ludi podnevi je med vožnjo v Sloveniji obve/na. V avtomobil, pripravljen za zimsko vožnjo, pa sodila ludi meilica in strgalo za čiščenje stekel. Strokovnjaki svetujejo, da jc dobro preveriti tudi brisalce. Ker pa lahko sneg preseneti ludi zimsko slu/bo in se lahko zgodi (ostanemo brez goriva?), da vozilo z nemočnimi potniki obstane na cesti, tudi odeja v vozilu ne bi smela biti odveč.	■
Brezplačno tehnična pregleda
Je vaš avto tehnično brezhiben in pripravpen na zimo? sic v dvomih. lahko svoje vozilo v nedeljo. 11. novembra med 8. In 12. uro. pripeljete na brezplačni preventivni tehnični preg.led v pros-lore tehničnih pregledov. Akcijo organizirajo Avto Velenje. SPV Velenje, Združenje Šoferjev in avîomehanikov Velenje.
Urezplaćni preventivni pregledi vozil pa bodo na voljo tudi v če-irtek, 15, novembra od 9. do Ú. ure na MlC-u. Pozvonile, da vam bo receptor odpri vraïaî	■
Kaj so (še) ukradli prejšnji teden?
Z zgradbe leiališča v Lajnah je ne/nanec v torek. 30. oktobra, ukradel 12 meirov bakrenih odločnih cevi in sedem meirov zaključne obrobe. V čeinek. 1. no-vcmbra. Je bilo vlomljeno v suvbo župnijskega urada v Šenli-Iju. Ne/nanec je splezHl v prvo nadstropje in iz pisarne odnesel večjo vsoio denaoa. Vlom je bii izveden tudi v prostore balinarskega kluba na Kopališki cesti v Velenju. Neznanec je odnesel manjSo vsoto deuaija in već steklenic alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
1/ vrtnarskega objekta Bolnišnice Topolšica je neznanec v po-nedc^ek. 5. novembra, odnesel nekaj gotovine in goriva in lasi-nike oškodoval /a okoli 150 ev-rov. Na območju delovišča v Liv kovici je bila istega dne i/ delovnih strojev odtujena večja količina naťte. zvečer pa je z dvorišča večstanovanjske stavbe na Kaju-hovi v Šoštanju neznanec ukradel kolo z motorjem znamke Tomos APN-6. registrskih oznak SCi Tl-902.
Pes oviral promet
Velenje - V zadnjih dueh seje na območju Policijske postaje Velenje pripetilo več »manjših« prometnih nesreč. Dve sta se primerih v torek. 30. oktobra popoldne; obakrat je prišlo do trčenja v križišču Šaleške. Kidričeve in Kopališke ceste, obakrat je bil vzrok izsiljevatije prednosti.
Na Rudarski cesti je zvečer pes, črn mešanec. s tekanjem po cesti oviral promet. Policisti so psa »prijeli« in ga do prihoda uslužbenca iz zavetišča zadržali na Policijski postaji.
V sredo« 21. oktobra, su v Paški vasi kontrolirali voznika osebnega avtomobila, precej pogostega kršitelja ce smo promet ni h predpistw. ki so ga štirinajst dni prej obravnavali kot povzročitelja pmmeine nesreče na Prešernwi cesti v Velenju, koje na prehodu za pešce povozil peško in jo poškodovano pustil na kraju, sam pa se odpeljal naprej. Tokrai so ugotovili, da je vozil bm/ vozniškega dcwoljenja in pod vplivom alkohola. Avto so mu zasegli, za pa^krške pa se bo še zagovarjal.

V soboto, 3. novembra, se je nesreča pripeiila na l.omu nad 1l> polšico- Voznik osebtîega avtomobila je zaradi nepravilne strani vožnje irčii v avto. ki je ga je vozjiik z neprilagojeno hitrostjo pripeljal nasproti Za voznika slednjega pa so policisti ugotovili še. daje vozil neregistriran avto, prei/kus alkiv holiziranosti pa je odklonil. Popoldne se je nesreča zgodila na magistralni cesti pri bencinskem servisu v Bevčah, kjer je voznik c«ebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v voznika motortiega kolesa. Ne eden in ne drug pa v prometu nisia upoštevala talnih označb. V trčenju seje molorisi la/je poškodoval
Vlomili v parkirne avtomate
Velenje. 1. novembra-Vlomilci so se v četrtek lotili treh parkirnih avtomatov na Vodnikovi in Prešernovi cesti in iz njih odtujili ves denar. Mestno občino Velenje so oškodovali za 41.3 evrov.
Padel z višine osmih metrov
Velenje, 5. novembra - V ponedeljek. neka^i pred 15. uro, se je pri delu na Ljubljanski cestivVelenju huje poškodoval 67-leini domačin. Med žaganjem vej na drevesu je padel z višine osmih metrov.
Vlom v Savinl
Mozirje, 4. novembra • Neznanec je v noči na nedeljo vlomil v stanovanjsko hišo v Savini na območju Policijske postaje Mozirje.
Vandali podirali spomenike
Šempeter, 30. oktobra« Med minulimi prazniki, ob dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve, polidsU na parkiriščih v ok(v lici pokopališč niso beležili ka/nivih dejanj, ki smo jim bili priča vsa zadnja lela.Vlonu^v v vozila In tatvin torbic, denarnic In drugih vrednejših predmetov ni bilo. Ocilno je zavesi ljudi, da lahko za svojo lasinino naredimo največ, če poskrbimo, da je ta nedo stopna nepridipravom, že precej na visoki ravni.
So pa bili. žal, na delu vandali. V zgodnjih torkovih jutranjih urah so pcxlrli nekaj spomenikov in zakurili 20 cipres na pokopališču v Šempetnj.
Iz objekta je odnesel satelitski sprejemnik. videokreki)rder in nekaj pijače 1er lasiniku povzročil za okoli .300 evrov gmoine šk(3de.
Kje 50 srebrni obeski?
ŽaJec. 2. novembra - Med prazniki je bilo v ?!alcu. v Ulici Savinjske čele, vlomljeno v poslovne prostore podjetja. Pogrešajo 200 srebrnih obeskov, vrednih 10.000 evrov.
Odtujena
navigacijska
oprema
V€lei\ie. 3. novembra - V noči na soboto jo bilovlomljencvtovorni avtomobil, parkiran na Vodnikovi cesti. Odtujena je bila navigacijska oprema ter denarnica z gotovino in karticami. Podjetje iz Slovenj Oradca. v katerega lasti je
avtomobil, je z dejanjem oškodovano za 700 evrov.
V Škalah vlomilec zanetil požar?
Velenje. novembra - Malo po 5, uri v četrtek je zagorelo v kletnem prostoru enostanovanjske hiše v Ivkalah. Požar, ki je uničil posteljo, kavč in poškodoval radio, lelevi/or. faks in priročno kuhinjo, so pogasili gasilci in preprečili. da se požar ni razširil. Pri tem seje ena oseba zastrupila z ogljikovim monoksidom. Prepeljali sojo v bolnišnico Topolšica. požar pa je povzroči! za okoli 5.000 evrov gmoinc škode.
Posredi naj bi bila vlom in po žig- Storilec naj bi vlomil v spodnje prostore, vzel večjo vsoto denarja in kolekov upravnih taks ter /enski prstan. Preden je odšel, pa naj bi v prostoru zažgal poslovno dokumentacijo.
Iz policistove beležke
Spri se je s tastom
v torek, 30. oktobra, se je v stanovanju v stanovanjskem bloku na Jenkovi cest zet spri s tastom in ga med prepirc^m prerival po stanovanju. Policisti so kršitelju napisali plačilni nalog, ker pa so bili pri dogodku priso tni otroci, bodo o lem obvestili tudi center /á socialno delo.
Eden s pestjo, drug s pepelnikom
v sredo, 31. oktobra, ponoči je do obračunavanja prišlo v diskoteki S v Ravnah- Med prepirom je znanec udaril znanca s pestjo, la pa mu je vrnil s pù-pelnikom. Ker ga je pri tem lažje poškodoval, sledi kazenska ovadba na državno tožilstvo.
Začasen odklop elektrike
Zaradi predvajanja (pre> glasne glasbe so šli policisti 31. okřobra v stanovanje na Jenkovi v Velenju. Ker se na njihovo zvonjenje ni niliče odzval, jakosti glasbe pa tudi ne zmanjšal, so odredili začasen odklop električne energije. To je opravil uslužbenec elekiro pcvJjeija. Po šestih urah, koje uslužbenec želel opraviti poniwni priklop, pa je ugotovil, da je bilo vlomljeno v elekiro omarico.
Prometno (ne)kultura
v petek, 2. novembra popoldan» seje mlajši moški, ki ni Ve-lenjčan. s službenim vozilom peljal po Sianetovi cesti v Velenju v prepovedano smer. Med
iskanjem naslova snranke naj bi spregledal prometni znank. Ko mu je nasproii pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila, je zaustavil in odpri okno. Ce bi vedel, kaj sledi, ga najbrž ne bi. Voznik ga je namreč z roko večkrat udaril v obraz in ga lažje pííškodoval, z nogo pa je brcnil ludi v vzvratno ogledalo službenega vozila in poškodoval tudi tega. Podrobnosti policisti še ugoiavljajo.
Ko ženske razgrajajo
v nedelK>. 4. novembra v jutranjih urah, policisii posredo vali pred lokalom Max na Šaleški cesti, kjer sta se spria in prerivala mlajši moški in pijana ženska, la je pred tem v U>kalu raz mel avala stole.
V industrijski prodajalni na Polzeli
PohistVMi industiija d.d. Pobals. Polzel« 178 a. Induitrijiks prodajalna Tal.: 03/70 37130 Oa/7037131 inio(^8rantsl www.ganntsi
LEKARNA CENTER VELENJE, tel.: 898 18 80 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tel.: 897 05 70 NOVO • LEKARNA CANKARJEVA VELENJE, teb 897 63 80 LEKARNA ŠOŠTANJ, tel.: 897 26 10 LEKARNA ŠMARTNO OB RAKI, tel: 891 51 30

UTRIP
(T.FToroskon
Oven od
\mi Sle nbCui^. da v^e ^vlienje posiBia niifno in latóno, kin si íe ilnlgj íelne. Pa ujdi pi]d ne bo laluj. Smi^ vas lahko kiefikn utJ^ le uma, mt\ pa/ii?, ^ ff^ ktilikd m komu bi6{e v ii3sledii|iti dncii (ibl|iiU|dli. Spinli. kur i^ti iime^ifi ne W ^ in neen»gijt! » vse, kar iimrai^ pu^ruia v ^adnpim času. Kol dasn lik ved ^^^^^^ i;inktinHf)ia m /aCeikrpm vnsripga dec(!iiJua ;ti»rflb m \» vsi ratli reka) ml v<ts.PrRsiii8čcniljf)sujiigfndvl|dli. dćtiEtvsM. ujrejdf^ai.spreniiinil mrli rnAâ|iisDh,bst(ijimdD /aupari m in v pnimi ntj/^niâ|ivc /ain se rajo /an^silo Ib iiasK)
Bik od 22.A. do a0«5«
Sptoh np vef vmicli. kjii m kakn bi ss ludh nHsiaÍHya ?apluia.Jssrc vani jň
y tu, rlasi^^fiicvv^n ?ivljcKiiLivetiktj^erT)^ib.Niii[<jiË|janE>vntL»inremoà^ da bi / ipii spri<niinja(i svn] Tnkrai bosie ig^ čakali na biM. kor ga vnririnn ng bo. Kiil ludi nr? bo ostr^gia. ki li v^ pocipil v va^sr ra/n)i^|an|U, ^^^^^ Mivaânajlj|i^|is»!/ra|uuliriiupruiimrudipd(incrn^ibtH)a]bn^^ iu£ /ieln S8 v»n lir^. kni da \)íů\ nú m m ka| se mu dogaia vduSi. ^ C>JI van bo ptivedM. k^l (lii^fa. Viia^nja Ig, aíi so brrsi»; slepili, ali pa nm boso pnsluíiriÉ.
Dvojčka od	do
V£âsit] sanii ni> pf^Kj^naie wt K^i vurjeii na bcisis murfi, ka| se tngaja / vano. Posiali bnsie pravi mh /apravlitvea nakiipi pđ briíto preoq Dekonirofaíari. í nnsiâVD^i su vam bn /Jiiu, da js rwikup nuimi pniiiájen in ^c kmalii se bii i^ka /ain. (ja |e ísí. Kj^fii ijirIi boste i/ikmniniyoclisi mmi in vplibi	Iti
vas bn sin^ďlR iisrcâid. K^f se ild« bodu nastediiii dnuvi prHv i^k^i uspeSnl itsu. kf SI jele /nali t3s% luiti /m, sa] Ijn ili«^ v ruslťdrqil; m v>}liku. Usiva^alni bii sin kip^kn iranj km acer. kar vam bo h kmalu zaCclo ili na lm. /(kavte? VeC km dnifo!
Rak od 22.6. do 22*7.
Na delDvnanimeui bii vnasfudiijih dnnh vlad sls naiikn in čudnti v;d#. Na pDviïÎLiqri sfl naniri?čspriimiHiilw. ki ď vas nsiitino ne Inidn diiiakiiilu. đia|u pa v^rv jii ludi myé ili>seflan|i polnjaj./aio siu pravraprav upraviteno Sald\ stt* 9 m fit kar liço pnstlaK labkd pa se /goili. da ifiiAs nmrali 79'idbii pijnoviii. Naibdije lu. da mndrn niiilâis m pn^^ie na i?id doyodknv. PiBdvseni (jashJ/bGiiili /att'V nikar na prEma^jie v dnniačunknlie. Panjii^r bi imď hiuii vsuga glava st\ pii trebuie predvsen va&o pnmo^ In yet j)ii/umnsii. Iti §e postÈq poçruâa. Ptiitudiie ss.
Lev od 23*7« do 23«8.
/medoriibosiLParinervasbriVi&hdnR}! r{>sni)vpr:éal.kaiseduyaia2vami.
©In nu In vam prvrisialn tlriigpga, kot da mij idvosio, kar su v v<â dit^ nibira (inl^rn. Pn m pa pa;ilf!, k^ku úM bnsin Co si /dnu uhranih mn m v n|0| lu pii[ïdvni sivan. ki vas n'^ibnli niiiiijii. bndiu^ pruvidni vtiRsecfah 111 ilejaniili i^t selinanciiiVsulusu^nii) pi^r^/ačRfni/biili^vaiLTovKliiJvsafiii^npnin lá^ln. saj dncvt. is so pred vami. srcer ne bndo na|bnl[ priiRini. Pninla^lc se s kakvim nenaùuvanim. a Mtm\naku|Đni. Sai veste, majhnnstvan d^lajii ^vljcnjp lein. Kot iiKji majhne pn/nrnnsif, b ph na kdii prrùakiqe mi m.
Devica od 24.8» do 23.9.
^ Kar se iftc dela. vam bn 5lo vse koi pn maslu-Cdrt presegli hrsiesami sde. Kai
?$eiidrii}suv iiCu, pajL'srfiCajlav^iIliidjB /aupajn tudi^ain.kHrvEtin.daiihdii sJq nsik! niknli pusdli ns crdilti. Main iid pantit. kaf m kiilů^n ra/Ngate. sa|se vam /na /gndlii. d» bodi) l|ud|e meldi, da pDSiali M^iiivin; In lu /araili lasinili km SIL K£j vas veČina labh nepodá. buiJo uiúi rannišljali narube. Se |o ^ da se sivan iibrnein v va^ pnd. Tiiiii kar se auùJiia tiC»;. V leh dnfih brsie kuiičfin i^uJylt, kju delaia mi^ku. da in [uipriiviic. bnstf imidi nm dtrvrdj,
TehtnUo od 24.9. do 23.10.
Sq ^e [in/itati!. čg se van^ v ^ivf|(ïi|ii kai nu i/ide lako bii bi fM. rti^ii'vtč prt \m\ dl) tjkijlii;^. A vudnn til vse privajali fia glas, v (t)l^a[nL»ni pa £9 91JI1W1 nR bn. MdI^hi. knftknr diilgn bQ^ln. [ |iidjo sn {Dvíi^n/j. in laí^^i bi se 2gnriiln. da br kdn nd vaàh na^oiniknv v8§o ranliivosL Ne bn injairo. ko vam bndii celo glasnn povRdali. úa sie /a nasiaki siiiauju krivi sanii. Tn bn sie [B^ii spfHjiili. Kul luiii 10, úi |e vtxih ^Miurije /ela knviCm. A úvl\m\ la vudtiu pirsi|u simce. In vi«3dotfuv(5te S3| ni prviil duv^ivlienjnn^yrHv^puva^ih naiViiíi ín Ciljali.
Skorpilon od 24.10. do 22.11.
Nukai dm seUnsiH /adrMi 6m bli^e dama,sai si^luli ne hnstf!ÍKlt>liilru&K. f^^ Intaie pa riuvi*r|nino srei^, da ms^v. biii vrí^ kul piijeien sugnvurjiik in /mie Ijii
dem /lesu puri ku^i. N» le, lia bnste nukiíitu /dn pnmisiitnumu krcfirn /^KJ^ md ko/u, nskdo tn /aradi vaàli dDjani v p/e((^usu /a£d knvaii vaâe sfusoIhu SU vmdc, kar vanibo fidpflntijdi lista vraia.kibiaujiisiala/apiia.Tnbuvei^ kDl iW na va^' dii^ii sai sn vam iué;aiefi ri?|i siidGlavu v pruieklih dneh /adali kar dp^^ iidfvcev. r»b kiiifiiii riKie nsiali mirni. livljBnfe ss vam bu iniimlr). s m pa iiiiJi vi.
Strelec od 23.11. do 21.12.
v Spo/nali bosie nukuga. ki In muCnu puserjnl v vašť ^Mjerio. Naipri^ bcvida k v mislih, pû^iiqe pi^ vi^cimi ludi bnl[ kurikriiinu. Ni kai še vcdnn sn topijjà me 90 v Igiii osq. ki vam ponnvnn poicnejo kn po ifilah m v vas v/budiin iiidi nii/ne IjubB/tiL Jisfini m /ime pa n^ maraiK m laku Ui iiidi Irius. SnrťrKdni ^^^^^ boste vseeuii pru/ivljali vnaravi. iniafnepadumaobsvdjili initiiih ktvatnjili ÍWS ne maiijk^. ^^kiip, kj oa nekaj (asa načruj|Kiti, bo mnral Se n;ain piićakau. Pa niC ^iidbigg, saj sb bo na ktBiai L/icklo bolje, kol a spioli lahko ieliui
Kosorog od 22.12. do 20.1.
želeli SI boste, da bi novembn fitn prui niiniL Nu le, rta imaiu /i^n wíiko dda Se veČjo /medn kol ddu vani pnv^nCaju âfiiva. V leh riniti se pugosin Sf^aâijeie. Ty )svii vudi vašn Ijiibo^n^ku ^JVljfinjR. te sir iskrom, isknc /e ttiitgu m Ni! na ^P vaši III ne na partn^trjuvi sirank Obase, kadarsia sama, ubn^ia krit rlasia sam ska. Obunia ^ da sla se udiuiila, a puli rinjy du dnijjKi^a na najdcia. i ahku SH i^tů. d? bn riikdo ud vaju kul pre^ iialeiii na osiibu, k3 mij brj /mušala ifm. In u bi bla pika na i Vřqinl vů^v. se prulahkn. Lia ne bosie kssnejn nli^akivali.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ne bisie VKdoli, /akâ| se ne pijůitiiu dulin, pa ů^rav lu^fi n»rMiili prav vsii,
J k» SI boste/adali, Sarni sle st kiivi. da tudi vaà najbližji h nak^ tssai/kviSčain va&i drttfolu. Pieve^popusiEjivi ste m ;smt pnilni. S tnm, da hnôeieugnditi vsum m se njkntniir ;aniďiii. pa si v raiiri|ih dnnh dnlaie Imid usfajijn Mmiçji bndii n^riili, da sle navadni slabiC, kar se bo pn/nalo na vtii piviroćjih va^a III di^ Predvsem bosic ;Tei:ei nervu/iii m lire/volpi. D/u^iiese s listinu. \a pm /aupair, osiate imt^e mi pravi vamosim ra/dalji.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Pr<iaiđ|fbndu v naslednjih M pokazdii.lkiilikitjim pdmonitu.Pr^vi^-Hiipi b<i sui, saj SI nisui mislili, da van^ Nii laku mnčro poman^li m stali 0(1 sirani. Pari riHTjU du^idki riadfidri{ih dni ntibiidi) najbnij pD gurii;. saj su bniu m taiii pnCd-irl kal poln kule. leqa pa 111 vai^n. Denaria, ki /eljnii čakate, še ne Ui. Rnsie pa/ato vseli/aradinspánv vašega Ui?n(ef)asnrndnika, Čeprav nerad ndrete denarnoi. |n itikai tvisie, Danla bn iskjenu vtisul vi pa bnsie ^adiivnlini, ha bnsie vurkii. da sie rts na-radili nekai di)briti{a.

od 9. do 15. novembra
•	9. novembra 1978 je velenjska Rdeča dvorana oU celjskega Iz-(elnika začasno prevzela v upravlj.^ryc RckreacijskorurisiiČni center G o lie nad Mozirjem;
•	peto posvetovanje energclik<iv Slovenije je bilo 9. in 10. novembra 1984 v Topolšici;
•	9. novembra 1993 so na Velenjskem gradu dclavci velenjskega premogovnika in Mu/cja Velenje zaključili čiščenje zunanjega grajskega vodnjaka, globokega 49,5 metrov:
•	10. novembra 1995, ko so v /dravsiveiiem domu Velenje svečano proslavili 50-lcinico reševalne službe, so v So^ianju. v prisotnosti takratnega ministra /a gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, uradno predali namenu razžveplevaliKi napravo 4. bloka šoštanjske termoelektrane, na razširjeni seji od» bora Rdečega križa Velenje pa so istega dne lady Miloši Noti iz Velike Britanije podelili zlati znak Rdečega križa Sloveniji za njen prispevek pri zbiranju humanitarne pomoči za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so prebivali v takratni občini Velenje;
•	II. listopada je god sv. Mariina; vnasi neposredni bližini sia cerkvi posvečeni sv. Mariinu vVe.enju in v Šniarlnem ob Paki, kjer danes praznujejo tudi svoj obîinski praznik, zato velja vsem občanom občine Šmartno oft Paki iskrena čestitka;
-12. novembra 1999 je na svciovuem balinarskem prvenstvu za mladince in mlaji^e člane v Lyonu v Franciji pri članih do 23 iet Velenjčan Zoran Rednak v disciplini hiirosiiio zbijanje
Čiščenje grajskega vodnjaka (Arhiv Muzeja Veienje)
i>fivi>jil /lato medalja;
14.	novembra 1992 so v Šoštanju praznovali 90. obletnicu Turističnega društva;
15.	novembra 1994 je začela svoj program na Kanalu OK velenjskega kabelskorazdelilnega sistema oddajali Mestna televizija Ve lenje. Pr< )gra m le I e vi/ij e so pri pra vi j a I i ri o v i n a rj i i n zun a nj i sodelavci časopisa Naš čas in Radia Velenje.
■ Oamijan Htjajič
SOLSKÍCfmmEHJÍ
Ir^ mladosti 3,3320 Menje, U: 03/896 06 00, Internet mnr.scv.si Svet Šolskega centra Velenje razpisuje
ravnafelfa Poklicne in telinišice rudarsice sele«
Pogoji za ravnatelja so določeni z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja; najmanj visokošolska izobrozbo ter izpolnjevonje drugih pogojev za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, kjer bo kandidat opravljal funkcijo ravnatelja, najmanj S let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, naz!v svetnik oli svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor ter oprovljen ravnateljski Izpit.
Kandidat mora k vlogi priložiti potrdilo o nekoznovanju ter program vodenja šole.
Izbrani kandidat bo Imenovan s 4. 1. 2008 za dobo 5 let. Rok prijave je 8 dni od objave razpisa. O rezultatih razpise bodo kandidati obveščeni najkasneje do 31. 12. 2007.
TRGOVINA KOSARĚCA
Srt^fms 38608
{6ICM.3pretti»iHpfej, 1 naat firi» 55 cin) Sndrufrm 38623
{8KM. 6 pwtav na^j, 2 ntui Sriu 6600^ 1.499.0Đ€
Motoma iaga Husqovarm 142	289.76 €
Kockslnik slanina	156.»€
EMl mssarsvin ÍÚ2	2<I3.U €
Vskuiuki epiret Fasdy VAC	98,68€
PîànikêaV\obw&i	129.97 €
NeSSmbo	hfi(f9.Se€
MoikilkiKnjipodlohfíí	1S.40€
PrsiekPenílGohlIOKC	23.99€ Cn ifliMM n^nriM

Ta/efón: Q2/S72 SO 80
Na zalogi vse za domače koline in posebna ugodnost -SAMO v mesecu nuvembm: na KRMILA JATA EMONA S% POPUST!!! (Ne kv^â la sumile)
Pemovfl. tal.: 572 SO 80, Pesle. tsL: 8918140, Gabsrhs.tal^ 8913210 mvw.trgovtfiB-kosarica.si, 8-mail: lu»arka@»oli)8t
Terme ©liinia
V Termah Olimia, Podčetrtek oddamo več poslovnih prostorov različnih velikostL
Poslovni prostori se n^ajajo v novem Hotelu Sotelia in v apartmajskem naselju Lipa in so primerni za dejavnosti kot so frizerstvo, trgovina, trafika
Za informacije glede cene in pogojev pokličite 03 / 829 78 17 (kontaktna oseba Florjan Vasle) ali pišite na elektronski naslov: flori an. vasle@terme-olimiaxom
IT
B GOZDARSKI VITLI
mehon^ oli elektro hidrovli&io uprovlionie od 35 kN do 80 kN (od 3^51 do 81)
1 HIDRAVLIČNICEPILNIKI
pogon preko elektromotoijo oli froktrojo odMdo20t ■ MOŽEN NAJEM CEPlUtIKOV
www.uflifortst.com
Vos trgovec: KZ Klesko dolina
UNIFOREST d.o.o.,l)obnla vos l4Dj30IPe1rovčeJei.: 03/713 14 lOJitfudunlfoiesrii
m 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
ČETRTEK, 8. novembra
PETEK, 9. novembra
SOBOTA, 10, nevembro
NEDEUA, 11. novembro
PONEDEUEK, 12« novembra
TOREK, 13* novembra
SREDA, 14« novembro
TV SLO rr i TV SLO řT I TV SLO H I TV SLO fT I TV SLO řT I TV SLO IT I TV SLO fT
0/.Dn	PoruC]la
07.11]	OobroiLiUD
I18.QÙ	PDTOňlH
08,1G	Dobro lUirD n9.QQ Piroi^la
OO.QS MrilwDmkin&'krvnosUb^elE!
Mn.Sl/26 09.?& Mali!Sivscokij,kv^/
IO.in	Nim|iiin.9/?B
Koi'H. dlaka. piïïjû.clQkum. fjildaj^
10.45	/ vami
11.10	Onii;|e
13.DÍ1	Pofoiilfl. Spmi, viBiïiB
13.1fj	/aSnifiiD/nnva. 6/3b
13.50	Piramfria
15.00	Poroûla
lb.10	M(tsiiv)
IMO	Srsbniogrivi koniifc, 16/39
16J1S	KraiVj igram ItliT Bbu
16.20	Inaisia^ia
17.00	Novic*!. šporLvri^nin
1/30	Jasno in glasnn
18Jb	Duhovni iiirip
18.S0	?P6ban]âDsl8l|iœ
18.40	Edo m msio. nsanka
19.00	Oni^vnik.vreins, šporL
19,bb	Milijonar/Jonasoni 70.bb lerlnik
77M OdnJBVj.špnrimiB 23.00 Osiiifdan ?3.3b Kiqiga nienB bríya
00.00	RtdNIski (riciM 'JrantMv iiliit
01.^(1	Duhavnuiinp 01.65	On^vnil; 02.35 Inlokanal
TV SLO n
06.30 /abam intrjksnal
0/.0Û	Inlokanal
09.00	rvptodâja
09.30	Zabavili míok;)nal
11.00	Otročki mfokanaí
12.50	rvproriaja
13.20	BlBâtaoridaiaoïiioiJi
13.60	Humo crjnsuiimns
14.1b	Akiuaino
M.46	Cuy(olk.b/12
lb.16	Qobus
15.4b	Sanjski poiovanta. 10/10
16.35	Moi^aik
r/.05	Pfvijfirimgi
1/.2Ô	Mitsiov)
18^0	Poroùla
18J]b	Paniagaimo SI
1835	Ivrc^ki matja/in
19.10	/ glasbo itiplfisom,B//
19.30	Psserii karrins: kanino%)ki.
dDkiim. odfiaia 20.00 M^mdovmani. Iilni
27.10	JasfiovKfta, 13/22 22,50 íilssoviROĎ.ápaNSkiíilfíi 00.30 tdkmt ria srećo, frariu. film 02.0b Dniwiiik/ainaiskelv 02.25 liilnkBn^l
pop
06,05 24 ur, portnviiÊV
O/.Ob	bivalikljiDfOi3pofiioft.3/3
08.10	RA/^yram par, naii.
09.10	likradcnasreCa.iiad.
10.05	Ivproàia
1Û35	muh
1130	Ncukroiliivo srce. nad
1230	ivprortaja
13.00	Sptipaijstrasu. nad.
13.56	Urgartca. nan
14.50	Ne<ikrotlimj sri;e. naú.
15.60	Ukradana srcima, itad.
16.bO	Ra/igrčiMÍ par. fiad.
l/.fjS	24 iir vremfi
16J10	SpopadsURsu.nad.
19.00	?4iir
2C.00 ProdscrlriiSkRvoIriVi^O/,
SOflČDnifl. v jivQ
21.25	KritBUja 22.00 ?4iir^viiiw 22.20 Na kraju iločína. nan.
23.15	SknvnosininiDk.nan.
00.10	Pn|3iolji. nan. 00.40 Na kra|(i/ločina, nan.
0130	?4 ur, ponoviiav
02.30	NoCn a panorama

09,00 Dobro nJiro.mloroisuvna
odilaia 1030 Vabimo k ogledu 1035 Ckipria lema, pojioviuîv
ptiguvora 1135 ^ corn, glasbena otidaia,
gnsi|e:OqaVu band 11,25 íidDOSpotdiieva 14.00 ViLlsosirani. íibmdla 1/.55 Vahiniokrjylflílu 10J10 MNiupi.oiroSkatiddaia.3.
IVnířBís 18.40 Regional UR noví L'A 18.45 I alíkr^ noi^. oiroci! 19.00 Asova fibanii;a, initjnnaiivna
oddaia. ponovi lev 19,30 Vidiffjspoi diiuva 1935 Vidp.osIrani, obrnula 19.Sb Vabimo k ogl adu 20.00 Na obisku... dokuinsmsrna
oddaia 20.55 Rugionaln» nnvics 21.00 CrnKnra parariso. oddaja o filmu
2130 VeôHrzAnn.ylasbënfloddaja 22.45 I/tiddaiB Ort)ro luiro, iidormauvna oddaja 00,15 Vabimo k rigledu 00.70 Vid(.*osiíani. rtelila
0;.00 Poroi^jla 07.10 Dobroiuím 08.00 PoroĎla 03.10 Dohro iiiim 09.00 PoroĎla
09.05 řlipermLopaka, 14/?B 0930 Pif)gvin Hamper. risankH 0935 V?nanmn|iidvuite3/1? 09.50 Krai};iigrdfiiíjlmBbu 10.05 InèijsialnN 10,40 Jasno m glasno 11.2b Osmulan 11.5b Mili|onar;jQnasufii 13.00 Porobila,áporlvrHna 1325 Duhovni ijlnp 13.40 Kingdom. 3/B 14.2b SlíwerKki uinnkí 15,00 Pornřila 1b. 10 Musiovi lb.40 Babar.nan. 16.05 l^po(|oU)fliortie:MnB kniclijt
16.Í5 Vdoukij^vodo. 13/26 17.00 Noviœ. špnri vreme 1730 Najva^j^ Ntijeluvs uspcSmce 17,40 NaUfJfialgeographic, l2/lb 16.40 Karli. nsanl;a 18.45 Pingu. risank» 19.00 Dníiviiik. fîi2nie.§pori 19,55 /aíiiiiiifl^nova, B/3b 2030 Nd/dravi»! 22.00 Odmevi. Spon vreme 23.00 Polnoč™ klub 00.15 NationalGeographic. 12/15 01.10 lolokanal
TV SLO r?
0B30
07.00
09.00
0930
10,45
11.15
11.40
12.10
12.25
13.00
/abavtn iniokanal Iniokanal Tvoroilaja Zatiavni iníokanal Iv proilaia Dpjs
[ vrop.ski íiiaga^io Díaaonalo
Naf^p^) ^asmoieaa hvijenja. 6/B
1330 HraialeviesrCíiá, švedski lilm 15.15 ^ori§p3S.2.ofídaia 15.45 Mo;aik
15.15 Sriirioncrsne bílka jiívř
svRiuvne vo(nE, 1/2 17.00 Mosidvi
17.30 /daj!,odda|a2ara;gibano
^ivfienjc 18.00 Poroûla 18.05 í^mofski nio/atk 1835 StulRiilska 16.55 Vt^lika iiiiKna mafe a ekrana 20.00 /adnjtrînevislavniTi. 12/13 20.55 Naijep$iCasrno|cçia^]vl|enja,
21,20 V/roksmrii,kanad.íilm 22.50 Zlo. švedski film 00.40 Gf3vadni;fNe.7/B 01.30 mm\
pop
06.4	5	24 lii
0/,45	Pfcdsedniškii voliivf! O/.
snoCenj». ponovilav
09.10	Razigrani per, nad.
10.05	Ivprodaia
1035	DkradenasreCa, nad.
11.30	Nuiikruiljivom nad.
1230	Tvproflaia
13.00	Spnpadsirasu, nad.
13.55	Na&a sodnii'.a. nan.
M.SO	N^roiljivosrce. nad.
Ib.50	Dkracfena sreCa. nad.
16.50	Ra^igraiifpar, nad.
17,bb	24iir-vramE
16.00	SpDpadsirasii. nad.
19.00	24 ur
20.00	V;eriii hIi piisii
21.05	Kmuiiia
21.^^	Prjíni)^iij obraCun, aru. [ilm
22.20	24 uííVKf!?r
22.40	Polnuíru obraC;iii, nad. am. i il ma
00.1b	Bre; sledu. nan.
01.10	Nnsmrun ljubljena, am. him
03.1b	Nn^n» panorama
©
09.00 Dobro (LUD. iniormaiivna
oddaja 1030 Valjimokoglcrlu 10.35 Na obisku.... dnkdiiienlama oddaia
ll.?b Vtii^Kr;AnQ.glasbofiaorldaj3 12.40 VidHospoidn.ov3 H.OO Vrdeosirani. obvesula
17.bb	Vabimo k ogledu
18.00 Mi$ma§.oiro^k»nddaja.3.IV
18.^0	RegirjnHlMB novice 18.45 Lahíío not nirofâl
19.00 Cinema pararliso.tjiliiafa o filmu
10.30 Vitopoidnuva 19.50 Vidc^osuani, obvesiila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Planol polka, yl^bř^na oddaja.
gosi ar^am bel Sltk 21.15 l^enirmalnn novice 21.20 Vniflospoi dneva 21.25 Vabimo k oijlerJii 2130 Jesen MjBnja. oddaia/a insije
življenjsko obdobje 22.20 li oddaje Dobro juiro.
ifilnriniiiivna odriajs 23.50 Vabimo k oyludu 23.55 Videosirani. obveHUla
0^.00	/golt{el^^DljkK
0730	f^alesiveceke.kvi/ 08.25 Vdouku/vodo, lO.del
08.50	ÍKKCI n sknvi losini miselni
siroj, nemški film
10.45	Pnlno^Jii kluli
12.00	lednik
13.00	Poroi^ila. Sprni vreme
13.15	PivVe, slovenski vodni krog
13.40	Skrivnosti divjme. 10/13
14i]b	(fîlrajski Ifu^o. dokun). oddaja
15.00	PHS9mpui;iriiovk,5/1Q
15.55	Sobouiri popr^dne slsdi	kararik^
16.10	OMhinljudeh
16.25	Lahinrii
1/00	Purofiiia. Spor L vreme
1/.15	dm
17.20	Sobotno popoldne
1735	Návrtu
17.56	Popolna druMia 18.05	Pn Damijanu
18.40	hhmcveiličnikr, rrsanka
19.00	UnBV/iik,vrsmB.Spori
19.40	hiinnki
19.55	[|ubl|snaprii^iQlnicaiU.kvi/
21.10	Odkarsioifšk3//
2150	Pnroiîiia. Spori vreme
22.20	fin bar 23.25 ielesa sjpikig.W
00.20	Bob Dylan, am. rbkiim. film, 1/2
02.10	Dnevntk 02.45 Infokanal
TV SLO U
06.30	Zabavni i (Mai lal
08.20	Iv prodaja
08.50	Skofl ias
09.00	Pn morski m o^dfk
09.30	Suidsniska 09.55 SPvalp.smuř.,Slj?|.l. vožnja
lî.in	lekma.debaHaoiliiaia^a
mlade
12.00	/adnidnuvisfavnih, 12/13
12.55	SN alp.smuÊ.,SL 171.2-
voínia
14.00	Tv prodaja
1430	Z glavo na/abavo. 4. oddaja
14.55	Kar hoCaia. sly Celtic
1/OU	ùoava je pesem, dokum. oifidaja
18.10	RAAM 7007, dokum. film
19.00	KrisimaUb^r^aninirio
Grooveyarť. posne U)k končena
20.00	F(jylQvavafna.4/4
2t35	Aljiii Donava, Jadran 22.05 C)iYlolk,B/12 2235 Snbouirj popoldne D0.4b Uvajs^l usni^ ulic pod n^nni. 2/3
01.40	iirfokanal
pop
07.30	Tv prodaja
08.00	Vi»i^fiaviobiiskt.n$.$en{3 08,05 OfataKoalče^ns. sanja 0B.1 b la ir v /vi^^dolamliji. ns. serij a
0B.30	Moi mali poru. rfs.st!nj^
09.00	Slonček fJer^ami0. ns. surija
0930	NerDdmO^ard.ns.senia 093b Vessfiuôenci. ns.san(a
09.40	AriAuac;k.i7ob.ndi)at8
10.10	Niitja7elve,ns.sQri|a
10.3b	Iranstrimiurji. ns. sen]3
1ÎJ10	BDaman.ns.senia
1130	Prazgodovini safan. dolujm.
12.30	Pingvim2Aniart;uks.dokiim. od^aia
13.30	Vftvaiskemvruj.nan.
1430	$i3la?apare.nan.
15.00	Asu luri run padu?!, pun4ivit«v
16.50	24ur.vitmc
16.55	Qu^a()skesluivi)f;su.am. film
19.00	24 ur
20.00	V/i?mi ali pu^u
2;i3n	Kmniija
22.00	[?virm greh. am. film
00.05 Klavir, novrveland. film
02.15	24 ur, punnviiev
03.15	No^na panorama

09.00 f^í^ma^, oircâka oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogl»Jii 09.45 Cinema paradiso.otfdaia o iiimij
10.15 Znamc ^mors^mo. i/obraiavalria oddaja, ponovitev 10.45 ViUfirepoi dneva 12.00 Viitensiram, obvesufa 17.55 Vabimo k ogfeiiii 18,00 f^ladi upi. outéka oddaja,
ponovitev 18.40 Virfeospol dneva 18.45 Diihnvnivnj]i3i;:Tadejlinasi, ka^anv^iipnijiSv.Mihaijia. Sréiaiii
18..^ Skrbimo ;dravje: (skdia ran.
pnnrfvitev 19.50 Virieijsirani, olivesiiia 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1598. VTVmatiami. regionalni
• informalivni program 20.25 Kultura, infmrnativnaoddKia 20.30 Vabimo k ogfpdu 2035 RobcrjOotersliow^gosiiin (ilasbena iQ\n Golcr. posietek I. dela končana v Vinski třon 22.00 Odprla tema. ponoviujv 23.00 Vabimo k oafitdu 23.0b Virteospoi rineva 23.10 Videostrarit, obvezu la
mi] hhv
09.05 IJmko. 4. oddaja
IG.OO	Spori§pas.odda|ao§poTUi,3. ciddaia
1030	PoioCila
ID.bO	Prisluhnimo liSmi
11.20	D/are
11.25	Ob?orjadiilta
Î2J10	Ijudjein/emlja
13iJU	Pnroiiila.Spori vri^iD
13.10	Na/rlravj«!
14.30	NI P
siRdi	Nsrbljska misel
1435	bmmiJislav«
14.45	ÍInviížkilaktar
15.00	Giasbffliirlvobnj
15.30	Cnsmasešpon
15.50	Klic PO
IB. D O	Nřrlel|sko oko ; Man^itnm
Jermanom
1B.10	JeMamo / Ano Manjo
lfi.l5	U rbana
IH.20	Dlasne lG.2b
1630	Oglasni blr^
17.00	Puroftila. Spon, vreme
17.15	NI P
17.15	Družabna
17.45	tas/a,„
}B.7b	/magovalec glasbenega
dvobcjja
10J5	Puk9C.rrsanka
10.20	/rebaniebia
1S.40	Vreme
t9.4b	Pr«dsedmk?aSluveni(o 2007
t9D0	Dnevnik, vreme. Spofl
1935	Pred5ednik2aSlov€ni|o20Q/
2).00	Spcidoma
2235	PoroCila. vreme, Spim
2325	ARS360
23.45	Mrtvec, am. Cbiilm
01.40	Dnevnik
mb	Inlukanal
TV SLO r?
0630 Zabavni mInkanal Wm Tvpradaia G03O Skn/iCas
flQ.40 LjublEanapresiolmr^tU.kvi; 09.55 SPvalp.smuÉ..SL (M). 1. vožnja
II.00	3. sre^iijP ki lar^kih orkes irov in aiRamblov glasb, i^ol Slovenije. '!//
11.20 Pcmawimosi 11.50 niobiis
12.20 Alpe, Donava, Jadran 12.55 SPva(p.smiiř..SL(M),2.
VQlnia
13.45 Zdají, oddaja ;ara/git)3no
hvljpniR 14,20 Iv prodaja
14.5f) Ang,nogQiimina liga, Chelsea
Lverion, prenos 18.55 Mondovmo, am.lilm 19J0 Kunc;ri$kupineKaLal?na.2.
del
20.00 Ookiimfintarna nddaja 20.55 MojsluriiiMaruama, 7/10 21.50 S šfjorioa udiiaja 22.35 Vse po predalčkih. 2/6 23.25 Umelnost ijlai^biMn pinsa 00.10 DriKVMik/amo|^n Iv 00.40 InlokariBl
pop
D730	Ivprndaja
06J30	VesdliavuAuski, ris.ssnja
OBJO	AliairvZve^ddandiji.ris.senta
00.2b	Moj TDaiipiini.ns. serija
00 .bb	SlonCr^k (teiijamin, ns, SGn[a
093b	Nerodni Rernanl, ris. senja
0930	Veseli utai, ns. serija
0935	AriA(lai:ki?rů.níída{a
lQi]5	Nini^i^efvn.ns.snnja
1030	Iranslormnrii.ris.sfinia
11.00	Šniska ko^arkai^ka h^a
12.0D	Sknvnosuie poli, nan,
12.bb	Nalovu/apfavicn, naa
12.50	ln.^pekinrCoiiseau,anL{.lifm
1535	Jaime:nsnnvekubanjatloma
1B.20	ljubezen v siekJsnii'ii. ani. Iilm
IB.45	24 ur
2100	Asutiidnoipadij7[
22.50	PřfiíisetfeiSknvolilve7007
23J]0	Sliart(.i)aii.
23.55	Dsoienaljube/eaam.ltlm
01.50	NoCna panorama
PONDVlILV ODDAJ li.OI.N. S^TO 09110 Mi§rnaš.ouxi$kaoddaja 09.40 l59/.VÎVm8ga?in lOOO Kultura.inlomiaiivnaoddaja 1005 ŠpoiinitDířk.Sporlnaiiíf.odd. 10.25 Spoi ini gosL pogovor 11.05 DuhdvntvrelecladpjLinasi, kaplan v áipniji Sv. Miharila, SoSianj
11.10 Ukrnola mi?3. ponovitinr. Drevo vmesiu urefanje/t^enih meslnih površin vMO Velenje 17J0 Vabimo k ogledu 12J5 Planet polka.
gost: ansambel 1598
1330 1598. V1Vmaga/in 13.25 Kuliun;, inírjrmauvím oddaja 1330 Videosirani. obvDStila IB.OO Vabimnkugledu 1BJ35 Mlaiii upi. otročka oddaja 1B.45 Pup nonislasb^iia oddaja.
niKLje: Oeia Vu band 1935 Nh obisko...(foki II II. oddata 20,25 Vabimo k ogledu 2030 RnberjGoiershow/oostiin iilasbsna §nla Goier, jiosimifik I. di^fa koncerta v Vin^i Hon 221)0 M'osiram. obvestila
0;.00	PoroiSila
07,10	l)i]bro)uira OB.UO Poroiila
OB.IO	Onbrojuiftj 03.00 Poroiiiia 09.05 f^aliMom, 14/2B 09.30 I? popotne lorbe: Ml na kiii:*li|i 09.50 Oddata 7aQi;ok& 10.05 UiiikD.4.ndriai3
1100	NaiJonainBogftiphic. 12/15
11.55	ílovekvSipi.poíúiilPiUra Oo?iea
13.00	Poroôila. šport, vreme
13.15	Spel doma
15.00	Poroćila
15.10	Onl)erdart,Kuro^B
15.45	f^iiflvndek, 9/13
1B.05	Risanka
1B.15	Oise^ora.6/15
ÎB.30	Sejalci svetlobe. 6/10
17.00	Nnvii;e, šporurenie
U.3b	fjalapa^kn nločjfi, ^nan. oikiaja
IB.30	/ribanje 3x3 plus 6
IB.40	f.liinFani.nssr^a
18.45	Adi v morjU, risanka
19.00	On«vnik, vrema, Spor;
19.55 Kakosmovoliii
21.00	KingrIom,3/6
22.00 Odmevi, kultura, ^porivrsms
23.00 UmetnoKt igie
2330 Glasbem večer
00-40 Galapa^komofiR 1/3
01.30	IInnvnik. ponovil(!v
02.10	Iníokaíwl
TV SLO n
0B.3O	Zabavni infokanai
07,00	Ininkanal
QB.30	Iv prodaja
09,00	NlP.ra/vsdnlriaorldaia
17.45	Sobotno popoldne
14.55	Iv prodaja
15.25	Š-Sporma oddaja
IB.IO	Osmi dan
1B.40	ARS3Bn
16.55	AlpB. Oonava. Jadran
17.75	fVlvaik
18.00	Poročila
IB.05	lekma.debaina oddaia
IB.55	liiialna r3;proda|a:slabo/a
dobro, 5/10
13.20	Z glavo na/abavn. 5. oddaia
20.00	Vo|iio so ptjsneli v barvali, 1/4
21.00	Studiu ciiy
27.00	OMca.odddfacimoili
72.30	nias(b°)nI večen ne drilem
7330	KimNivaknimkoliplavafíiv Gerv^/ar^škcm |G/eriUvedski film
01.00	Onevnik/amcjskatv
0130	infokanal
pop
06.20	24 ur, ptnovnev
OB.IO	lla/igrampar, naii.
09.10	Ukradena sr^ia. nad.
10.05	Iv prodaja
10.35	HickiLake
11.30	f^eukrolliivosrcE. oad.
17.30	Iv prodaja
)3.00	Spopadsirasu. naii.
13.55	NaSasndmna, nan.
14.50	Npiikrotipvosrcfi. nad.
15.50	Dtuailena srB^a, nad.
16.50	Ra/iyrnniparnad.
Í/.55	24 ur vreme
IB.OO	Spopadslrasu.nad.
19.00	24 ur
20.00	Na^a mala klinika, nan.
20.55	Orda raCka. nan.
21.Ô0	Ra/oČaraiiH grjspodinjc. naa
2?.4 5	74 ur;večer
73.05	Oeginapora.nan.
73,55	Pnjawiji. rwn.
00.25	Na kraju/ločina, nan,
01.15	24 ur, piiDovtlBV
02,15	NnCna panorama
é
m
09.00 IJobmiuinx 10.30 Vabimo k ogledu Í035 fjnenia paradso. odilaja o lilmu
11.05 Vidoosp 01 dneva 14.00 Videos tram. nb VIS u I a Î/.55 Vabimo k ogliidu 1B.D0 Regionalne novice 10.05 RoberiCoiershowigcstiin iRsbenis §ola Hoter. posnetek .dela koncero v Vinski Gon 1935 Otrokom za laliko noO 19.50 Vidi>j}spoj dnuva 19.55 Vabimo k ogledu 2aOO PoyIeilisveinikovSOSvMQ V&lonji! na pokrajinsko ^akoiiodato, koniakuia oddaja, oosie:Fraiti:Severin Sebasijan Apat ?1J)0 Hegionaliie iitA/iij 21.05 Rnkomei|2),posni'.lsktckme. RKCelma Zaiec:MCeljR Celjske mesnino 22.30 I/oddaje Odbroiuuo,
ininimativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00,05 Vidi?osirarii. obvesiila
06J5	Odmevi
O/.OO	Pmofila
07.10	Oohrojul/o
08.00	Pmt\\n
08.10	Dubrojuiro
09.00	PoruCila
09.05 Radovedni la^k
09.25	Risanka
09.40	Risergora. B/15
09.55 SeialLisvLnlobe.6/10
10.15	Zgodbe i; Školjke
10.45	Spn.4K)di v naravo
11.05	i;al8paèkootoi^jB,1/3
12.00	Horská lBpouca,dokum. odd.
13.00	PnnjCila,.^poiL vreme
13,25	Kakosmovohh
14.25	Dbfljgaduha
UxOO	PoroCila
15.10	Mosiovi
15,45	Irojčicfl, 19/26
16.05	Ali ma jio/nal poučna oddafa
16.15	llotelOhmor^!;k.nan.
16.25	Ko^a. dlaka, perjfi, dokum. nun.
1630	Knjiga mene bnga
I7.no	Nuvii:^. slovanska kronika.
SpnrL vreme
1730	ljbra2i planinskega polja, 1/2
18,00	Mo
18.30	/n^baïqeAsiia
18.40	íran^ei nsanka
10.00	Dnevnik.vn!mQ.§j)ort
19.55	Piramida
2U10	/ap,Hl|ivi bii!§ilftči ir?nor, porirei
.lunia ReiH
22J)0	Drimevi. vreme, gport
23.00	Smrionosnebitkcprve
svetovne voi ne. 7/2
23.50	Ubra;I planin^i^ga polja. 1/2
00.15	Muiiro 00.45 Dnevnik, ponovitev
0170	Ininkanal
06.15	Ddnmvi
07.00	Porodila
07J0	Dubio jutru
OB,00	Poroôila
OBJO	Dobru jutro
09.00	Porofjla
09.05	Spnrii^pds. 3. oiMaia
0935	Krastar:|BpBinil|a, 13/13
10.00	Oddaia/aouoke
10.20	AlimQpo;naS.
10,25	hotel Dhmorček. nan.
10.40	KíqigamKMBbn^a
11,05	D in p srednjeveške Školje loke.
igrani him
11,30	Miidrn
12.00	ljiid[ûin/cmija. tvKoper
13.00	PomCila. Spori, vramc
13.15	ARS360
1330	Umetnost igre
14,00	Zapeljivi bfeSčeCi tenor, portret
Jurija Refo
15.00	Pornùla
15.10	Mostovi
15.45	MobvOickinsk^vnostde^ale
Mu. 22/26
16.05	Pod klobukom
16.40	Risanka
17.00	No^ci;. §port. vreme
17.35	Z vami
1830	?rebanielnta
18.40	Ulica sanj. risanka
19.00	Dnevnik, vri^me. rt
19.55	Sporm^jlo/ajavnosLang. Iilm
21,50	Prvimdrutji
72.15	Odmevi, vremo, Sport
23.20	Dim^jfi
0035	Z vami
01.30	Dnevnik.vreme.špnrt
02.05	Infokanal
TV SLO r? I TV SLO H
0630	Zabavni mfnkanal
07.00	Ifdokanal
09.00	Tv prodaj»
09.30	Zabavm infokanal
11,00	Dtro^i infokanal
13.110	ÍV prodaja
Î3.30	Dober dan. KnroSka
14.00	Z glavii na/abavo. 5. oddaja
14.25	Claslbelm v^ôan na drugem
15.25	Studinuty
1675	PrisMinimu ti^ini
16.55	Mo?3ik
\m	Mustovi
10.00	Pomirila
18.05	Clijvek potrošnik
10,30	AkLualnn
19.00	Ubjem. portn^tbaletnega plesali:aVojkaVidiiiaria
20.00	Mu/ikajeto, 10/25
20.30	Uobus
21.00	Dediščina Lvfopa
22.30	Ibi3M2. argent, film
00.15	Jasnrjvirika, //2?
01.00	Dnevnik/ameiske tv
01.75	Inlokanal
0B3O Zabavni infokanal
07.00	Infokanal 03.00 Tvprodaia 0930 Zabavni infokanal
11,00	Otročki infokanal
12.10	Tvprorlata
12.40	Skfivn®udiv|ine. 10/13
13.10	Un bar
14.15	Ljubljana prestolnica FU. kvi/
1625	Pleme. 6/8
16,20	Mn/aik
16,50	Mostovi
17.25	Roknmiij. tfik/iřaligsmik: Pruveni CefifiPiv.la^in. prpIKK (vmes poročila)
19.00	Verjemi gosLMwtka Sem el baits r. ponovitev
20.00 larfa
7130	Dela muifra rdeča. riok.řBÍiton
21.50	levsukovdsmn, pdgN.Gon[;a 23.25 Slovenska I až/scena
00.15	VaSki norec. 2/7
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
I intUMMdl	^^^^
pop I pop
■	nem nA,.----------
06.10	24 ur.pnnoviluv
0;.10	Rickilake 08.05 Rd?i[jrani par. nari.
09.05	Ukradena sreča. nad.
10.00	fv predaja
1030	So^ka košarkarska Ima
1130	Neukrotiftvo srce. naît
1230	fv prodaja
13.00	SDopailsirasti,nad.
13.SS	f^aša sodnica, nan.
14.50	Nettaltivu srce. nad.
15.50	Ukradena sreča, nad.
16.55	Razigram par. nad.
17.55	24 ur vreme
18.00	Spopadstrdsli.nari
19.00	24 ur
20.00	PrevBr),oiio!
21.05	Zdravnikova vest. nan.
22J10	Kmetija 22.45 24 ur zvečer 23.05 Zakon m red. nari
OOHO	Dug 1/zapora, am. nan.
00.50	Pniau^lji, nan.
01.20	Na kratu Mna, am. n»n.
02.10	24 iir.ponoviUJV
03.10	Nočna panorama
OB.IO	24 ur, pcEioviUiV
07.10	Preveri eno
OB.IO	Ra/iyranipar. nad.
09,10	Ukradnnasreča.nad.
10.05	Ivprorlaja
1035	Rickilake
11.30	NeuknitljivosrcB. nad,
1230	Ivprortafa
13.00	SpoparistrasU, iKid.
13.55	Naša $uiinii;a. nan.
11.50	NmMiivosrue. nail.
15.50	Ukrartana srei'.a. nad.
16,50	Ra/igranipar. rtad.
17.55	24 ur. vreme
18.00	Spnpadstrasu, nad.
19.00	24 ur
70.00	Mladavsil|ivka.am.film
21.40	Kmetiia
22,70	24 urAřečsr
22.40	Monk
2335	Deg I//apora, nan
00.25	Pnjaiclp. nan.
00.55	Nakraju/ločina, nan.
01.45	24 ur.ponovitev
02.45	Noâiapanmma
m
©
Dobro jutro, in(. odrlaja 10.30 Vabimukogledu 10.35 PriflledisvetnikovSOSvMO Vefenie na pokrajinsko ;akonodajo; goi^ta: IraricSovcr m Scbastjaii Apat Î135 Videospuiííneva 11,40 RrikomatíZl.posnetukmknie RKMiaZalRc:MCul|e Celjske musniniř 14.00 Vi lie os Irani. D bvns lil a 17.55 Vahmmkogltídn 18.00 Mladih a^s, mlad. mldaja 18.40 Vide lispot dneva 18,45 Dtrciom lahko noč 19.00 Vidros treni, obvcsula 19.55 Vabimokoglndu 20.00 1539.VIVmaga;m 20.25 Kultura, informativna odriafa 20.30 Sponnitorck.šp.inf odrfaa 20.50 Športni Qosi kontaktna oddaja 21,30 Aisovagoaiiica.mf, oddaja 22.00 Na Priimirskiim, ml. rjilriat^ 22.30 Iniddajo Dobro tuiru, inf. ndd. 00.00 Vabimokoglndu 00.05 Videosirani. olivsstila
09.00 Doljro jutro, informativna
oddaia 1030 Vabimoknglerlii 1036 Športni ton?k. športna iniormativna oi daj a 10.55 Športni gosL pogovor 1135 Videospiitdneva 14.00 Videostram, nbvcsiila 17.55 Vabimoknglerlu 18.00 Cas/anas.mlailinskaoddaia 18.40 Regirvialn« nnvicB 18.45 Otmkom/a lahko noč 19.00 Dsvobaianje Zgornja Horeniske
. dokumeiHanii /apis 19.30 Videospotrlnm 19.35 Videosirani. ohvesula 19,55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena kontaktna
oddaja. Skupina SONS 20.50 Reairnaln» novice 72.55 Vabimo k oglerfn 21,00 Odprta tema 22.00 l;oiliiafBDobrc)utríj.
inlnrmativna oddaja 7330 Vabimo kogleriii 7335 Videostrani. ubvcsula
PRIREDITVE
velenje
Četrtek, 8. oktobra
18.00 Vila Mojca. Velenje
Šola 23 starse - nadaljevalni program
Tema: Pomen družinskega branja
19.00 Velenjski grad
Prd2novdnie 50letnice Muzeja Velenje
19.19 Knjižnica Velenje, študijska Čitalnica
Mentorji se predstavijo Razgovor z mentorji Univerze za 111. ^vljenjsko obdobje Velenje. Petek, 9. novembra
17,00- 19.00 Inierspar Velenje Martinovanje ob zvokih harmonike
19.00 Galerija Velenje Odprtje razstava Anton Herman • pregledna kiparska razstava
19.00 Knjigarna Kulrumics
Ijterami večer in srečanje s pesnikom HadiemomHajdarevićem (BiHI
19.30 Dom kulture Velenje Gledeliskd predstava Boom teater. Kran) Popravni upit (komedija)
Sobota, 10. novembra
8.QD-12.00 Cankarjeva ulica, Velenja
Bollji sejem 8.0O-13.DO AlfijKSC Kmečka trinica 10,00 Dom kulture Velenje
Igrano-lutkovna predstava Mini teater Ljubljana Maja Končar; Čarobni prah 10.00 Nakupovalni center Velenje Pep e jeans preserieČa Predstavitev Druitva zelišča rjev Velenje 10.00 Šentilj pri Velenju
X tradicionalno martinovanje v Šentilju pri Velenju 17.t5 Rdeča dvorana Velenje
Rekomeuta tekma - liga prvakov RK Gorenje: Brest {BLR) 21.0G Mladinski center Velenje
Klubski večer Ponedeljek, 12« novembra 18.00 Vila Mojce. Velenje
Šola za starse • začetni program TemaiSemopodoba Torek, 13« novembra 8.0D Mestne občina Velenje, sejna dvorana
KINO VELENJE:: SPORED
KINOVVELIKI DVORANI HOTELA PAKA od 8.11. doli. 11.
PETELINJI ZAJTRK
slovenska romantična komedija« 125 minut
Režija: Marko Naber§nik Scenarij; Marko Naber$nik igrajo; Primož Bezjak. Vlado Novak. Pid Zemljič, Oario Varga Janez Škof. Severína Vui^ović« Davor Ja-njić, Milol Battelino idr.. Četrtek. 8.11. ob 20. uri -premi-era filma s predstavitvijo ustvarjalcev filma Petek. 9.11. ob 20. uri Sobota, 10.11. ob 20.15 uri NedeljaJ1.11.ob 18. uri Ljubezenski film o maîih ljudeh, v katenh tlijo velike strasti in sanje, se dogaja v Gornji Radgoni, kamor mladi avtometianik Djuro pride za vajenca k mojstru Gaje^. V delavnico pot kmalu zanese tekalnega kriminalca Upca in njegovo zapeljivo ženo Bronio. ki hitro vname Djuro v o srce. Na srečo GaiaS ne opazi teh čustev, saj Ima oči le še za hrvaško pevko Severino. ki jo časti kot boginjo. Napetost preseže to&^o vre-tiSča. ko Lepec GajaSu obljubi, da ga bo spoznat s Severino, kar usodno vpliva tudi na ljubezen med Djurom in Bronjo. 8 nagrad na letošnjem festivalu slovenskega filma v Portorožu!
FUL GAS 3
(Rush hour 3) - akdjska komedija, 90 minut
Rflžiia; Brett Ratner {grajo: Chns Tucker, Jackie Chan. Hi-rovuki Sanada. Youki Kudoh. Max von Sydow. Yvan Attal. Neomie Lenoir idr.
Petek. 9.11. Ob 18. uri Sobota. 10.11. ob 22.30 uri NedeljaJI. 11. ob 20.30 uri Detektiva Ue in Carter, najhitrejše pesti vzhoda in najzgovornejši jezik zahoda, bosta tokrat na glavo postavila mesto ljubezni - Pariz, kamor vodijo sledi naivečje kriminalne organizacije na svetu. Kot vedno Caner prevzame zabavnejši del naloge in skuša dobiti informacije od zapeljive lepotice Genevieve. L^e pa se mora soočiti z neprijetnim dejstvom. da je med vodji negativcev njegov prijatelj iz otroštva. Na po-moC jima priskoči čudaški taksist George, toda čaka jih veliko spektakularnih (in zabavnih) pretepov, preden bodo zlobneži končali za zapahi.
SICKO
(Sic^o)-dokumentarec. 113 minut Režija: Michael Moore
Igrajo: Michael Moore, George W. Bush. Reggie Cervantes. John Graham. William Mahar. Richard Nixon. Linda Peeno idr. Petek. 9.11. ob 22.30 uri SobotaJD. Il.ob 18. uri Po zabavni kritiki ameriške obsedenosti z orožjem v filmu Bowling za Columbine in neizprosnem smešenju predsednika Busha v dokumentarcu Fahrenheit 9/11 se Michael Moore tokrat sprašuje, zakaj je ameriški zdravsNeni sistem tako neučinkovit in zakaj je kar 50 milijonov državljanov najbogatejše države na svetu brez zdravstvenega zavarovanja? Na lovu za podjetji, ki bogatijo na račun ogrožanja zdravja ljudi, se v svojem značilnem ironij!nem slogu odpravi vse do ameriškega zapora za teroriste na Kubi. Toda pozor Moore si tokrat privošči tudi Slovenijo)
NEVERJETNI
(TŤie lncredjbles)-animirani družinska komedija. 105 minut Režija: Brad Bird
SINHRONIZACIJA: Lotus Šparovec, Nina Valič. Nataša Tič Ralijan. Tin Karabašič. Zvone Hribar. Uroš Smo-îej, Štefka Drolc,, Kristjan Guiiek, Janko Mandič
Ne(Lelia.11.11.ob16.00uri-otroška matineja Neverjetni nam predstavijo zgodbo o družim nekdanjih superjunakov, ki sedaj živijo mirno in urejeno življenje. Včasih, pred 15 leti pa sta se Gob in njegova žena He(en vsakodnevno borila proti zlu in reševala življenja nedolžnih. Ker sta bita prisiljena umakniti se v ilegalo je Bob sedaj zavarovalniški posrednik, ki se te dni bori samo z dolgočasjem in naraščajočim obsegom svojega pasu. Zapostavljeni superjunak, ki hrepeni po akciji, pa znova dobi priložnost. da se izkaze, ko ga nenavaden klic pozove na zakoten otok zaradi naloge največje tajnosti. FILM JE SINHRONIZIRAN v SLOVENŠČINO!
Noslednji vikend napovedujemo:
romantično komedijo SEDEM DNI SKOMIN (Tbe Heartbreak Kid) /triler, kriminálko GOSPOD BROOKS (Mr. Brooks)/dramo INTtRVJU (Imerview) / animirani komedijo SHREK (film ni sinhroniziran v slovenščino)!
REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR) PREMIERA
(cena vstopnice 4 EUR)
Kdaj - kje - kaj
10. seja Sveta MO Velenje 17.00 Ljudska univerza Velenja Predstavitev delavnice Digitalna fotografija 18.00 Multimedijski center Kuni g un d a Delavnica
Od ideje do izvedbe - drugačni, zanimivi, vpadi j ivi inné delamo po sistemu karaok 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma MIK 1.SRL RK Gorenje : RK Trimo Trebnje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev knjige Moška pisma Sreda, 14« novembra 17.00 Knjižnica Velenje, pravljica soba Ura pravljic
Marcus Pftster; Raček Nino gre v ZOO
Marian de Smat: Prodam bratca 19.19 Knjižnica Velenje, stud. Čitalnica Informativni pogovor Sam o pregledovanja dojk 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava Gledališče Koper in SNG N. Gorica Tennessee Williams: Tramvaj poželenja (drama)
SoStanj
Četrtek, 8« novembra
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
Matt Buckingham: Srečno Suzana
Rsgnhild Sca mali: Mili Petek, 9. novembra
X Kuhiirni dom Šoštanj
Gledališka predstava Kralj Artur Sobota, 10.11« ob
19.00 Športna dvorana Šoštanj odbojka šoltanj Topollica : Maribor Nigrad (2. OOL-vzhod} Ponedeljek, 12* novembra 18.30 Gostilče in picerija Kajuh Šoštanj Internacionalni simultani bridge turnir posameznikov Sreda, 14. novembra 08.00 IzlatVelenje-Radojč Gonzar Paski Kozjak
Izobraževanje za starševstvo
Velenje - Na Medobčinski /ve/i prijateljev mladine Velenje skupaj / Medobčinsko LAS Veienje ^c nekaj let pripravljajo sklope zanimivih predavanj, ki so jih poimenovali Šola /a starêc. Dejstvo je, da se je treba /a vsak poklic uob-ra/evali, za nekatere zelo dolgo. Tudi starševstvo je poklic. 7a mnoge najpomembnejši. V §oli /a siarše so dosedanji udeležena že i/vedeli veliko koristnega, /aio se ponavadi odločijo tudi za nadaljevalni tećaj. V novembru bodo v Vili Mojca pripravili tako začetni koi nadaljevalni tečaj. Začetni pod skupnim imenom »Otroci so
naSe največje bogastvo« bo potekal vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 18. uri. Prijave še zbirajo, tokrat pa bodo Ob') s strokovnjaki iz Šaleške doline kot iz drugih koncev Slovenije staršem pribU-/jli teme o samopodobi, odnosu oirok-starši, moiivacyi /a učenje, postavljanju mej, avioriieti v družini ... Prvo srečanje bo torej v po-nedejek. 12. novembra.
danes pa vabrjo na prvo srečanje nadaljevalnega programa §ole za starSe, VVili Mojca se bo začel ob 18. uri, tudi sicer pa bodo srečanja potekala prvi ćetnek v mesecu. Danes bodo govorili o pomenu
družinskega branja. V nadaljevanju bodo govorili o tem, kako graditi dt)ber odnos med starci in otroki, o zajwyenosti med mladimi, oiork> vih stiskah, pa o razvajenih otrocih, molnjah hranjenja...
V novembru se bodo v Vili Mojca začele ludi likovne delavnice za n^imlajše. Poimenovali so jih Pika slika, namenjene pa so otrokom od 1. do 4. ra/reda osnovne šole. Pripravljali jih bodo vsako sredo ob 17. uri. začeli pa so 2e včeraj. Mentorica tečaja. ki se bo zaključil aprila 200K, je likovna pedagoginja Marjeta ValcL	■ bš
Deseto rajžanje od kleti do kleti
Šentiy pri Velei^ju - Bli/a se mar-tinovo, ki mu bodo v vinogradnih predelih Slwenije posverili veliko pozornosti. Tudi v Šentilju, kjer Turistična zveza Velenje. Turistično drušivi> Velenje, pododbor Šentilj 1er šeniiljski vinogradniki pripravljajo jubilejno, 10. rajžanje od kleti do kleti. Ijitos bo mani-novanje še bolj bogato, na njem pa bodo podelili ludi dva zlata (Ivan Petek in Jože Pecečnik) in šest bronastih turističnih znakov
(Franc Doliibek, Marko Jevšnik, Jože Kajne. Slavka Krai^c, Zdenka Orozei in MePZ društva upokojencev Šentilj) Turistične zveze Slovenije- Dohilijih bodo listi, ki so v teh letih največ pomagali pri pripravi maninovanj.
Sobotna prirediiev se bo pričela ob 10. uri pri Verbenjakovi kleti. Pohodniki bodo potem obiskali še Jrbaijevo in Maievževo klet. Blagoslov mladega vina bo ob 14. uri pri Irbatjevi kleti, med 15. in 16,
uro bodo pripravili Martinov obred po vinskih kleteh. Najbolj veselo bo pri Matevževih, kjer bodo pripravili tudi bogat zabavni program, v katerem bodo nastopili Tanja /agan Ansambel bratov Av-brehi, Roben Cioličnik s prijatelji ... Že treijič zapored bodo izbrali tudi vinsko kraljico in nagradili vse Martine in Marte. Skratka, šentiljska vinska cesta bo to soboto vesela in gostoljubna.
■ h$
Kgledar imen
November/lislopad
8« četrtek «Bogomir
9« petek* Teodor (Božidar)
10 • sobotd-Andrej

lAGENJČKJ IN IfVI
flbn$4or Umb$J

ts
fm BIVŠI
CThtE»
I
UVI
isâ-
19řOO SR
«•^SM*», Oinwiii^ «MmtftMál
KOŽOCiaPOBESNUO
CBsIboíFur^
12^0 SO.WE 17r00 18(50 20;SO
32t5P PC» SO
UGAABrrCV
CRcnďlk«)
ISM 18i20 2itl0
23s50 P&so
nmim.


19^ K
M«
Sa»,
AlMW^M. —~
UdwMM. AnrMto
11.
nedelja-Martin.
Davorin
martinovo
12	• ponedeljek-Emil
13	• torek - Stanislav
Lunine mene
10 • novembra, ob 0.03 • mlaj ali prazna luna
Pregovori
Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.
Če pred Martinom zmrzuje, prihodnje leto (eSenj ni.
Če za Martina sonce sije, huda zima bo.
Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja


INVAZIJA
Cr>»c)'Tve»ion)
12:50 so, NE IStSO l«!lO 20:30 22:40 PE.SO
NEVrPMOZLOS rnmim.
OiBMem FvTI: EdlncHorO
trni

SSnWM m»
»«««M«, AtiBiftB, PM-SMIMnl, jLSumai

F>
I6t20
16:95 nuenSR 20^40 ranti^ 21:00 SS 23:00 PE.SO
« « « * V « SEDEM DNI SKOMIN
(Th»HMrttreaiclCIA 11S
lAtiFMnc^
OaMNKr,
««UKw.
UBO«-.
MIH fwit.
S^CMMiMB«
Mm
SBSS9
bsvu. Ukfvutita
9 •
VAJUIŠWN DNEVNIK
(Nanny E»a;1«s}	IH »
20ll0 rmn 91 21:05 PE 22:30 SO 23t25 PE 1 ; 1
lA
~iiilťfi>i imi.
ÍMtUwav.
'tetoic
OrfOUM, ««•HKUfEM,
à 9 t
11:00 SO.N{
13:90 50. NS
16.*00
lês30
21;00
23t90 PC.SO
ZVEZDNI PUH mate.
(STvdust)
»wmuix;
KRAUESTVO
£ Cn» UngđenO
13:00 so. NE lé:10
21M
23M PUSO
SilKKHUDO
(SuMrbad)
It« 1*1*.
I
0"nCaa»v. AnMirArac.
moimaift
• ' • Ï f
12:00 Ni 17i30 rami PE ; t « < 1 • t
4*B(U(Ml
M» KI M
14:00 &0,NE ňSS^*»». 16:30	££
19:10
' • i ILOVSTA^	«Sata.
(The SMIW: Tfie D<rlilsSitiR|)


M*
(«WM**«'GidaBi.
21:40
23:35 pe,so »»"»c«^
ftItAt«
II
ii y
a o
a i?!
Informacije o programu na avtomatskem telefor)skem odzivniku: 090 9398 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tusxom aH po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722
ibnematografi ti pidAijejo prMođo sprememte pcogramdi	ww^.plan«t-tu&^om
€ngr0tiiiil0dx. Cesu vTrnovlje loa. Celje; P.E, IQnemat^rafî. ^net TUŠ Celje. Manbor^a 12S

Nagradna križanka Mlekarne Celeia
zefene dofine
Sg$TAV(L

KLESTIL-NK. SRP
OPfBJET MS PfV OtkžfH
tekd. âmûO PnraSSNIK» MOW» .
S'
rmAST. WOVT, lUiOS
K^ NA PEUE&CU
T
IZRA£19. POLTTIK*
LEVI. E&HKOL
KRAUICA NORVfâKE OANâKe m
âVEOâXE
KCWU SO AMPUTIRALI
KAKdCN
UD

LUDOLFO*
Vô ftTSVlLO
SFERNI JEL£N
SRBSKI PESNIK, DRAMATIK. MIROSLAV
ELEKTRiC. MORSKA RIBA
te2a EUBALAŽS, OVOJNICE
SLOVENSKA IORM.KA ($TARC)
FWVAKIN. JA (PUBL)

SLOJ USEDLIN
ivon HiMI0 ANitfKO ĎSiwje
TB.£VUUI>
niMSKK »E2DA
WOL>
MESTO V n-ALUl
SLAEHBKA S0MU(A
AMERlâKA IGRALKA*
ULY
KOS TKANINS
ZA UMFTNiS. SUKA^iJC
AVSTRUS. PESNIK-RAINER MARIA
R
K
TONS PARTUlC
užřmA DROaOVI-NA
cwjaCi-
NE
A
■OAANC
aoftfticev z LQKOW
OALIdE &I40VN0
.^iSaAlL-
SLOV O0EA.
KOS POHIŠTVA
TRETJA KOORDINATA V PROSTORS. StSTBAJ
POn^ĆENA NEUàCl-NA
WTO
Casttt-
Lnv STARSC
A
ILOVENM RAPSR Ml -
caftoo v wnaxoj
WQKI
ecL KorroAA
MOW MBff
STANE OOIANC
NďCK &NM OUfcS
SEUAKOVK NA. K)
TKIVU
DAJE PROŽNOST
SUWKO AV3ENIK
INOSLAV (KRAJ&E)
riALIJAN. MATEMATIK-OERONIUO
Mlekarna Celeia, d. o. o. Arja vds 92 PetrovCe
UŽIVATI ČISTI UŽITEK
Desertni jogurti zelene doline so namenjeni vsem sladokuscem, ki se pravim stadicam enostavno ne morejo upreti.
JOGURTI ZA SLADKANJE
Ko govorimo o njih. mislimo na vanili-jeve smetanove jogurte, ki navadno poskrbijo za zaključek odličnega obroka 3li pfedstavijaja slastne male razvade, ki si jih je vredno privoščiti, saj s svojim polnim okusom osvojijo sroe in »želodec« še tako zahtevnega ljubitelja mlečnih izdelkov.
Desertni jogurti zelene doline vsebujejo vse pozitivne lastnosti jogurta, kar )im daje prednost pred mnogimi sladkimi tekmeci in so idealni za posladek po jedi, pred jedjo ali pa kar tako.
HI PREZRITE kavnega jogurta i«l«n« dolino, ki go lahko zavniot« zjutraj nomosto jutranjo kavo.
Rešeno (izrezano) geslo križanke pošljite najkasneje do 19. novembra 2007 na naslov: Naš čas, d. o. o.. Kidrv ževa 2 a. 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Mlekarne Celeia«. Izžrebali bomo 3 nagrade - bone za nakup v trgovini Golida pri Mlekarni Celeia. Bone bodo prejeli nagrajenci po pošti.
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
www.posta.si
Znamka, ki pove vse!
Nogrojenci nagradne križanke VZAJEMNA zdravstvena zovorovolnica. d.v. z, objavljene v tedniku Naš ČQ5 25. oktobra« so:
Aparat za lajšanje simptomov potovalne bolezni prejme Jožica Skornšek.Efenkova45.3320 Velenje:
kravato prejme Darko Strahov-niK Goriška 42,3320 Velenje; Majico prejme Tinkara Smovrš-níK Lipje 35 b. 3320 Velenje Geslo križanke se glasi: Ni statusa ni panike.
Nagrajenci dvignejo nagrade v prostorih zavarovalnice Vzajemna. na Trgu mladosti 6, s pr^ nosom osebne izkaznice Čestitamo!
Pravi naslov za
uspeSno reklamo!
89B17 SO
Podjetja, navdušite svoje poslovne partnerje, kupce ali goste na izviren način.
Opremite svoje poSiljke z osebno p(^tno znamko z motivom, ki kar najbolje predstavlja poslovanje vaáega podjetja.
informacije in naročilo osebnih poStnib znamk na: 02 449 2245, sa osebne.aiamke® postais! ali na www.p0sta.9i.
Zanesljivo vsepovsod
or POŠTA SLOVEMIJE
POŠTA IN RNANCE
enem 1 iformacije (n oslli vww.nascas.si je po irav tako tudi na m idiovclenje.com, * *kvenca m tako
(mm, 8. novembfo:
j 6.00 Dobro jutro in vesalo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 3.30 Poročila f^ekreacij-ski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poroiíila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poroiîiîa; 16-00 Kdaj,kje,kaj; 18.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 13.00 Kvazi kviz; 13.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
řVlK 9. novembre:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poro&lo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Oanašnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Porobla; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 PoroSla; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. novembra:
16.00 Dobra jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 8.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infom^acije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Po-lepšajmo si sobotno jutro: 8.30 Poroiiila: 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
N(DEUA. II. ttovembio:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila 6.45 Na dana^fi dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8,00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročala: 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestidce: Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Giasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
PON[DEUEKJ2.noveiiibro;
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročijo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utnp; 8.30 Poročila 8.45 Policijska kronika: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva: 15.30 Poročila; 16.00 Kdai.kje.kai; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport 13.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOR£K. 13. novembra:
j 6.00 Dobro jutro in ve^lo v nov dan; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop: 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja 8.30 Poročila 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila 16.00 Kdaj. kje. kai 17.00 Naši kraji in ljudje: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SHEDA. 14. novembra:
I B.OO Dobro jutro in veselo v nov dan: 7.45 Današnji kulturni utrip. 6.30 Poročila 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila 9.00 S^okovnjak svetuja 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Šport 16.00 Kdaj. kje, kat" 17-00 Vi in mi; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednu od 29. oktobra 2007 do 4. novembra 2007 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmer|ene v avtomat^ih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj In občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URADZAOKOUIEIN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE K0NCENTflACUES02 od 29. oktobra 2007 do 4. novembra 2007
(v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka

OBVEŠČEVALEC
DEŽURNI telefon z3 pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443^65.
STIKI-POZNANSTVA
ŽEWTNA posredovalnica ZAUPAMJE z8 vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm* 031/505495. GSM; 031/836-378. tel. in faks 5728-319. DEKLE, če resne zveze si želii po živ-ljenju v dvoje hrepeniS. pokliSi na gsm: 031/836-378.
PODARIM
ŠPORTNI otroSci voziček DOdarim. Telefon 5865-935
NUDIM
ŠTUDENT zdravstvene stroke nudi pomoč na domu. Gsm: 040/750-955.
RAZNO
ŠTEDILNIK na trda goriva, desni. ^ v garanciji prodam. Telefon: 5888-730. PROSTOSTOJEČhfadilnIk gorenje z zamrzovalnikom, nov. še zapakiran prodam 35 ^^ ceneje. Po ugodni ceni prodam tudi vgradno zamrzovalno omaro gorenje, s tremi predeli, lepo ohranjeno. Telefon: 5866-252. ŠTIRI zimske gume. kumho M+S, 205/65/15". vožene eno amo. ugodno prodam. Gsm: 041/518-907 ZIMSKE gume sava eskimo 155/70/R13. (za polo...). vožene 1 zimo. ugodno prodam. Gsm. 041/766-205.
ŠTEDILNIK gorenje {2 plin2 elektrika), hladilnik (dvovratni)zzdmrzo-valnlkom in vrtno mizo s stoli prodam. Telefon: 586^68, gsm: 041/903-
mali OGLASI
827
JOGI za bolniško posteljo z gibljivim vzglavjem prodam za 90 evrov. Gsm: 051/323401.
100-LITERSKI kotelj za žganjekuho s plinskim goničem prodam. Gsm: 041/394^26.
KOMBINIRAN hladilnik z zamrzovalnikom prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051/356-293
KUPIM
ŠTEDILNIK na trda goriva (levi) s pečico kupim. Gsm: 041/680^69 VOZILA
OPEL corso. 1.93. lepo ohranjeno, prodam. Gsm. 031/606-322.
PRIDELKI
MEŠANO trdo hlodovino za drva prodam. Gsm: 031/606-322. SADIKE doma vzgojenih vrtnic prodam za 2.50 evra in ciprese (smaragdi od 4,00 evra naprej (Oolinšek) telefon: 5870-600. gsm* 041/354-575. JEČMEN, pšenico in seno prodam. Telefon: 8974-933.
DRVA. mešana, hrast. 8 m3. prodam. Gsm: 031/348-671. IJLfŽAN hlevski gnoj, borovničevec. medenovec ter vei^ vrst jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344^83. VINO Sauvignon. Belipinot. Merlo; Cabernet sauvígnon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel). Velenje • Konovo. gsm: 031/749-671 ŽIVALI
PRAŠIČKE, težke od 20 do 50 kg. prodam za nadaljnjo rejo. Pripravim tudi odojke za žar. Gsm: 041/783-825.
PRODAJA nesnic v nedeljo. 11.11 od 8. do 8.3DvŠ3leku. Telefon: 02/8761« 202.
TELIČKO, sivo rjavo. Staro 14 dni. prodam. Gsm: 051/314-306. BIKCA, sivca. starega tri mesece prodam ali menjam za teličko. Telefon: 5874^36.
PRAŠIČE Švede, težke od 20 do 300 kg, prodam. Lahko tudi očistim in dostavim Gsm: 041/239-651.
NEPREMIČNINE
PRODAMO: Manjša stanovanjska hi§a 115 m2 v Žalcu, letnik 1997. popolnoma prenc»-Ijerie 2007 1 103 ni2 zemljiiča. cena UaOOOEor
INFORMACUE: ALSA - NEPREMIČNINE
TomštčBva 10 a. Velenje, 041 299 919
041/624-775,897-5813 PRODAMO:
•	3 sobrio stanovanje na Foitovi cesti v Velenju, kompletno obnovljeno in opremljeno. 74 m2Jetnik 1971. Cena 1GO.OOOEUR
•	3 sobrto stanovanje Velenju - tržnica (pod rondojem). vjsoko pri-tiičje. 90 m2. îetnik ^979.
Cena 90.000 EUR
•	2 sobno stanovanje v Velenju (Prešernova). 3. nadstropje, 62.25 m2Jetnik 1970 Cena: 68.000 EUR
..iElIs
iformacijein ostk vww.nascas.si je po ?rav tako tudi na nr id i oveicnjc.com. ' "kvenca in tako
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel,; 03/ 891 00 30, mob.; 041/ 636 939
f POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PUČIUI NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO

• • . .»t- * . *..,

S polnimi jadri odkrivamo morje finančnih priložnosti.
Izkušeni upravljavci Investicijskih skladov skupine Pioneer Investments že od leta I92d raziskujejo tržléča êirom po svetu In odkrivajo najboljie priiožnosti za oplemenitenje vašega premoženja. V UniCredit Bank smo obstoječo ponudbo obogatili z novimi krovnimi skladi, med katerimi vam bomo z veseljem pomagati Izbrati najpnmem^lega.
RMM^iMirviMilinMAVMaBlI wri»1'Bi i » iHii »	^A. I o—a—t i iMt*—Ww.'»>t * CT IBM win	h—lriiiii1i»> tkfi >i»»ci|i
miflwraliMirlvvMMi iwluf * fitaáBt^i	pi<>r>«cw<<»i	f>i<wwi (tiiíitt m» i^itw*» i— v
^■éiííhlrweWWW»eUFwiM **>8I iMitáli 1 limm» rweewpWeieeiwmifCieileireiiéiiiiyĎ itlnwM^Mai nin«wvi«in«iMLtVi^iaM)*'t4iaw/i«9MiB la JMqa 4MIM14IW M (flteH iamUa a IV viMi* n
tfl, nlK—^Éiwrfw imfp»	prn'^ffé^mWl—if«	IVrtartrmm« fnuitnd*t«]l lOOnijU^o»
WWW.UNICnEOrTBANK.SI
PIONEER
Investments*
OUniCreditBank
gibanje prebivalstva
Uprovna enota Velenje
Poroke
Porok v tem tednu ni bilo.
Smrti
Krajner Liza, roj. 1913. Rečica ob Savinji 9. Mozirje; Veier Jožet ro). 1939. Podkrâj pri Velenju 46 a, Velenje; Zn-pan Ivan. roj. 1930,Vfhovo 27. Ra-deí8;Mravljak Oton. roj 1920. Gub Ćeva cesta 7. Velenje; Matiiiko Anion. roj. 1930. Goriški Vrli 13. DravoQraú: Vučina Aleksandar, roj, 1940, Remsnik 69. Pctlvelkd; Preradović Mladen, roj. 1957, Velenje. Stantetovs ulica 1; Mravljak Katarina, roj. 1929. Vojkova cesta 8, Velenje; Rak Ivana. roj. 1926. Bevkova ulica 2. Velenje.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
SpaStovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obveSliamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoiii. Na to telefonsko Številko pokiifiite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ektpe zz nujno medicinsko pomoS. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reSevalno službo klil^ite na telefonsko številko 8995476. dežurno službo pa na 8995*445
teko rito v Velenju:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do U.Û0. telefon 09^-1880.
Zoboidravniki
10 in 11. novembra - VLASTA STER-BENK (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1. ZD Velenje}
Veterinarska postajo $eštfln{:
Dežurni veterinar-gsm 03V58B-500.
Delovni i^as; ponedeljek - petek od 7. do 14 ure; Ambulama za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od S. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17 ure.
• • »v • • ^ J- .
"-.i r.š--' . . .. 'J-, v .r- •
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brala in Ulrica
JOŽETA LEMEŽA
po domačo Pcpija 25. A 1939 - 25. 10,2007
Prisrčna hvaUi vsem sosedom, sorodnikom in prijaldjoni. ki ste miin v teh dneh kakor koli pomnjiaii. / nami cusivovali, molili, darovali svcče in cvetjc. lîvala g- duiiovniku /a opravljen obred. Posebna /alivida podjelju Premogovnik Velenje, govorniku g. Kolaiju /ii poslovilne besede, pevcem, praporščakom, rudarski godbi in častni slra^j 1er Pngrebni slu/hi Usar za opravljene stroritvc.
Žalujoči: sestra Fanika in nečak Sfanko z (itvimo
ZMjenje /e omejeno, todù spomin je neskončen.
ZAHVALA
Tiho je odšel od nas naš ljubi tuoz. ata. dedek in pradedek
OTON MRAVUAK
bivši taboriščnik konc. tab. Mauthausen in upokojeni direktor AFS Velenje
18. 11 1920-25. 10. 2007
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nudili pomoč, izrazili sožaljc. darovali prekrasno cvetje in sveče ali ga pospremili na zadnji poli. 1 Ivala govorniku Dragu Semciu za čustvene besede slovesa, vsem bivšim taboriščnikom in »ukradenim oiix>kom« za slovo ob grobu, pevcem za zapete žalostijike in s trobento zaigrano paniziînsko pesem »Počiva jezero v lihoti«. Hvala /.B in upokojencem KS Šmartno ter vsem
praporščakom. Posebna zahvala g, Zupančiču, dr, med., za večletno zdravstveno in človekoljubno p<imoč. Hvala tudi zdravnici ge. Rudanovi, dr. med,, ter ostalim zdravnikom in zdravstvenemu osebju v Bolnišnici 'lopolšica kakor ludi pairona/nim sestram in negovalkam, ge. Albini in njenim pomiKnicam na domu.
Zelo fid fmio po^math žf*na Bmnka. sinova Otoz Mimko, JartnSIavico, vnuki Samo z Damjano, Tomazz!^<itQ^<f^ vnukinja Soška z ^^<lt)Qž£m in pravnuki Ludvika Renu, Karli terpiavnukinja Jjoša^
Izbiramo naj osebnost meseca oktobra
Kupon za naj osebnost oktobra
Predlagam_
2
Obra zloži lev
Moj naslov
/. naslcUniimi slirimi kuponi, ki jih bomo objavljali v Našem ćasu Jo ktinca novembra, boste i/birali oscbnosi, ki je po vašem mnenju najbolj /a/jiamovaia mesec okto-
ber. Na lestvico sle uvrstili Pelra Landeketja, Matjaža Emeiilča in Jožeta Drobeža. /. decembnim pH se /Jine veliki finale. Med /.tnaiii> valci posameznih mesecev biisie
Matjaž Emersič,
dirigent pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in profesor glasbe -okto-bra je na inednarodneni tekmovanju dokazal da odlična vodi godbo, saj je ta osvojila absolutno prvo mesto; dober glasbeni pedagog...
Jože Drobež,
poveljnik PGD Velenja • vmesecu oktobru je odlična koordiniral delo vseh društev in skupa) z ostali gasitpi pokazaL da so dobro popravljani in vedno priskočijo na pomoč...
Peter Landeker,
trener Taekwondo kluba Skala Velenje in trener slovenske reprezentance-V2Q0ÍÍI je odličen rod mladih tekmovalcev, (ú so se izkazali (udi na nedavnem evropskem prvenstvu v Estoniji...
izbirali naj osebnost leta 2007. ki ju bomo tudi tokrat razglasili na velikem silvestrovanju tik pred pol-noCjo aa Titovem irgu v Velenju
Zmag ova Idi posameznih mesecev: Matija Blagus. Maja Kostnik, Franjo Bobinac, Simon Ogrizek, MiroPožunJvanaJevšek, Borut Stravnik, Sonja Levak Hozjan in Tlnca Kovač.

aDEb Sl3li3Sí?í!D(!Q
20 % popust na presite odeje In vzglavnike
Voše sodelovanje tudi nagrajujemo.
Med t istim i. ki boste i: laso-vali na kuponu številka dva, bomo izžrebali nadprt in prijema iko na^ejza pokrovitelja Irgovine Dom zaves,
Nagrajenci prejšnjega redna pokrovitelja picerije Manager iz Nakupovalnega centra v Velenju: pico prejme Matilda Majhen. Lovra Kuharja 6 Velenje, re/ance po i/biri pa Milena Koren. Ga-l^rke 2S3. Šoštanj.
Rotary klub Velenje deluje »lokalno«
Člani kluba so mladi, njihovo vodilo pa je pomagati pomoči potrebnim, in to na več področjih - Letos še posebej uspešni
Velerye - l-dcn mlHj5>ili slovenskih rotary klubov je Rotary klub Velenje, v katerega so se združili predvsem mladi podjetniki in kulturniki- Skupaj jih je 26. imajo pa tudi dva častna ćlana. Njihovo glavno vodilo je žc vse od ustanovitve »Razmišljaj Dio globalno, de-lujmo lokalno«, tn to jim tudi uspcvH. To leto Ú boda zapomnili po številnih aktivnostih, med katerimi je bil tudi dobrodeliû Rotary cvetlični ples, in lo v času Kv-ropskega prvenstva v cvetličarstvu; na njem so /brali 1000 ev-rov za zmagovalko tekmovanja, preostala zbrana sredstva na prijetnem družabnem dogodku pa so namenili drugim pomoči po trebnim občanom.
Simon Ogrizek, ki je član kluba vse od ustanovitve, nam je povedal: '>/.it od samega začetka je ena na^ih prioritetnih nalog pomagali materinski hiši, za katero smo doslej že poskrbeli za nakup prepoirebne opreme in manjših stvari, ki jih potrebujejo mamice in njiliovi otroci v vsakodnevnem življenju. Želimo jim, preprosto povedano, polepi^ati vsakdan.
•	VSi-
A	
	
Utrinek iz gala cvetičnega plesa^ kije navdušit tako pomembne evropske goste kot domačine.
Kadar izvemo, da nekdo v našem okolju potrebuje pomoč takoj, sc odzovemo in poskušamo takoj priskočili na pomoč. Da zberemo sredstva za naše humanitarne akcije, pripravljamo številne dogodke, l.eios smo skupaj z Lions klubom organizirali praznik vrlnic v Portorožu. To je bila vseslovenska akcija, zbrana sredstva pa smo namenili v sklad /a izgradnjo pediatrične klinike v Li u bij an i. V Zgornji Savinjski d^v lini smo pripravili akcijo »Savinjski želodec«. Izkupiček smo namenili pomoči potrebnim družinam v istem okolju. Zagotovo je
bil eden večjih dogodkov naS cvetlični pies, ki smo ga pripravili v I toidu Paka, Na njem smo imeli v gosteh skorajda vso Evropo, saj so se vabilu odzvali tudi j^tevilni gostje, ki so prišli na tekmovanje. To je bil ples, na katerem ni manjkalo ne cvetja in ne lepih» večernih toalet. Za dobn) p<v čutje udeležencev smo poskrbeli tudi s kvalitetnim kulturnim programom.«
Izvedeli smo se, da največ sredstev /berejo prav z organizacijo različnih dobrodelnih dogodkov. Takrat jim na pomoč priskočijo tudi sponzoiji in donalorji, pred-
vsem listi, ki vedo. da Rotary klub Velenje zbrana sredstva res nameni ljudem v stiski. Precej sredstev pridobijo tudi z dražbo umetniških del. ki jim jih odstopijo različni umetniki. V Savinjski dohni llnancirajo dodatno izobraževanje otrokom v socialno šibkejših družinah, kar se je doslej i/kazalo za zelo uspeSno. Otroci zelo dobrti napredujejti,« nam pove Simon Ogrizek in doda: »Poskrbimo pa tudi za nagrado. Otrokom iz teh družin omogočimo nekaj počitniških dni ob moriu.«
■ bs
Modro obarvan teden
\'eier\je - 14. n(wembra je Mednarodni dan sladkorne bole/Jii. Ixtos bo posvečen predvsem mladim bolnikom in ozaveščanju, kako pomembno je njih gibanje in zdrava prehrana. Diabetes je žal v močnem porastu, pravijo, da gre kar za svetovno epidemijo. V prihodnjem težinu, oá 12. do 19. no vembra. b^Klo skoraj v vsakem nie-Slu vsaj eno občinsko stavbo po noči osvïîilili z modro barvo, ki je zaščitna barva diabetikov. Kot nam je povedala predsednica društva diabetikov Velenje Romana Pra-prohîik. bodo v Velenju v modro obarvali kar dve; Velenjski grad in dom kulture. V slednjem pripravljajo tudi državno pnwiavo ob lelt>š-njem mednanjdnem dnevu diabetikov. l/vedli jo bodo v soboto, 17. novembra, iîa njej pa pričakujejo predstavnike društev diabetikov iz vse drŽave in nemalo pomembnih gostov. Pi>govor z Romamo Pra-proinik o delovanju velenjskega društva in sobotnem praznovanju b{>mo objavili v priliodnji številki.
■ bs
Velenje je najlepše
Ljubljana - Velei\je - Mesto Velenje je v prt>iektu Moja dežela - lepa iîi gostoljubna 2iX)7. tekmovanju v řurizmu 1er urejanju in varstva oko Ija. v skupini večjili tnest osvíyilt) prvo mesto. PoselMia komisija jc urejenost mesta ocenjevala v po zjiih poletnih dneh. ko je bDo. to je treba pri/Jiati, racstt^ res lepo urejeno. Drugo mesto v tekmovalni skupini večjih mest je osvojilo Novo mesto, tretje Celje. V Velenje pa gre k» eno pri/.nanje. Avtokamp
Štruklji in skromnost
Minulo nedeljo je bDo v Domu upokojencev na Polzeli bolj živahno kol sicer. Razlog zanjo je bil 107. ríýstni dan varovanke doma Marije Hramec i2 Malega Vrha v občini Šmartno ob Pa ki. Prav na njen praznični dan soji stisnili roko in ji zaželeli zdravja njeni številni sokra-jani Malega Vrha. župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek, seveda pa tudi njeni sorodniki: štirje vnuki ter 7 pravnikov, ki letko, tako kot še nekateri njeni prijatelji, obiščejo ter ji tako lajšajo bivanje v domu večkrat tia leto. Pozornost so ji izkazali še zaposleni doma, saj so ji tudi tokrat izpolnili željo in ji /a kosilo pripravih okusne štruklje.
liramčeva mama. ki je zanesljivo najstarejša Savinjčanka, je varo vanka doma zadnjih sedem (et. Prej je živela sama v svoji hiški, kije nudila topel in prijazen dom njenim otrokom, rejenki in še ki)niu. Od njenih najbližjih danes ne živi nihče več. Zato je takrat, ko sojo pustile na cedilu noge, našla drugi dom v domu upokojencev na Polzeli,
Minula leta jo je zanimalo mnogo stvari, zadnje leto pa se rada po govaija bolj o vsakdanjih rečeh. Ko smo jo na prejšnjD^ obiskih povprašali o receptu za dolgo življenje, je vedno odgovorila: »Skromnost je lepa vrlina«. Ne verjamemo, da bi tokrat odgovorila kako drugače.
■ Tp
Jezero Velenje je v skupini večji kampi zasedel tretje mesto. V skupini večji kampi je na prveni mestu Champing Sobec, na drugem pa Turistično naselje Pivka Jama.
Zaključna prireditev Moja dežela - lepa in gostoljubna, na kateri bodo podelili priznanja, bo 7. decembra 2007 v Žalcu. Tradicionalno tekmovanje v urejenosti slwenskih krajev organizira Turistična zveza SI oven g e podpokn)-viieljstvom ministrstva /a gospodarstvo Republike Slovenije in ministrstva za okolje in prostor Republike SI t avenije.
■	bs
Občini Šmartno ob Paki dobrih 550 tisoč evrov
Ljubljana - Na seji minuli pelek je vlada RS sprejela delni pro grani odprave posledic škode septembrskega neurja in poplav.
Milijonevrovjevlada dodelila ob-čitii Železniki, druga največ de-naria bo prejela i^bčina Šmartno ob Paki. in sicer 563.K3.1 evrov, 150 tisoč evrov manj občina Cericno. Med prvimi 10 občinami od 39 so se občina Gornji Grad, ki ji je vlada namenila slabili 374 tisoč evrov, Žalec (nekaj manj kot 342 tisoč evrov). občina Dobrna bo dobDa 289 ii«)č. Nazaîje pa 254..M5 evrov,
In zakaj bodo denar porabili v občini Šmartno ob Pnki? Po besedah župana Alojza Podgorška 'm /daj še ne vedo, ker še oiso dt)bili odločbe, v kateri bo jasno pisalo, ali ga lahko porabijo samo za sanacijo plazov, za obnovo hudournika Hudi potok ali za odpravo posledic neuija na cestah.
■	tp
Novi član nadzornega sveta Premogovnika Velenje
Vckrýv.6. niwinlwr 2007-Na 12. ralni seji skupščine Premo» govnika Velenje je bil imenovan nov; član nadzornega sveta družic. prcJsfavnik dclničaijev, Jo funkcijo jc prevzel Simon Vol izvrSni direktor proizvtKlnje Holdinga Slovenske dckiranie. ki je većinski lastnik Preniogovnika.
Na tej funkciji je zamenjal dr. Milana Medveda, ki je bil pred tem namestnik direktorja IISH in predsednik nadzornega sveta Prcmogoviiflca. od 1. septembra dalje pa je direktor Premogovnika Velenje.
Mandat novega člana traja do 24. X. 2009, ko se bo iztekel mandat ttidi drug^a dvema članoma,	■