Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 58 Ljubljana, nedelja 11. marca 1934 Cena J.— Din Upravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica a t 11. — releton št 24ftS. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teleton št 190. Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien «it 105 241 Nova nemška zunanja politika? Te dni je minister Gobbeis napram dopisniku pariškega »Matina« prav posebno naglasil nekatera naziranja in stremljenja iz področja nemške vnanje politike, očividno z namenom, da se objavijo in razvedo na široko. V zvezi z nekaterimi drugimi pojavi pač zaslužijo, da se pomudimo nekoliko pri njih. Ko bo opravljen plebiscit v Posaarju, je dejal Gobbeis, ne bo imela Nemčija s Francijo nikakih spornih točk več. Razume se po sebi, da smatra Gobbeis, da bo Posaarje glasovalo za povratek in priključitev k Nemčiji. Ni še prav dolgo, ko se je Nemčija prizadevala, sprožiti pogajanja, ki naj bi Posaarje brez plebiscita vrnilo Nemčiji. Iz teh prizadevanj ni bilo nič, saj bi tak aranžma pomenil kršitev mirovne pogodbe. Plebiscit se bo torej vršil. Če se je prav sporočilo besedilo intervjuva, je bil tenor Gobbelsovega govora tak, da se ču-je kot nekak apel na Francijo: češ: de-finitivno se odrekamo Alzaciji - Loreni, zato pa naj se Francija desinteresira^ na izidu glasovanja, ki se pač mora vrniti, a naj izpade Nemčiji v korist; na tej osnovi ne bo več spornih zadev med obema državama. To bi bila nova miroljubna gesta nove Nemčije, za enkrat še v zadržani obliki običajnega novinarskega intervjuva, ki ji zato ne gre še pripisovati večjega pomena. Toda dobro bi se ujemala z drugimi potezami, ki jih kaže nova politika" hitlerjevske Nemčije. Saj smo z nezaupanjem vzeli na znanje prvo približanje Nemčije Poljski, prvo ponudbo sporazuma, ki jo je izrekel Eerlin, pa vendar je dovedlo do znamenitega pakta, s katerim se za deset let sklene dejansko premirje med sosedoma. Res da tudi ta pakt še ni to, kar bi si prijatelj popolnega sporazuma želel, ali podoba je vendarle, da je več nego gesta in bluff. Saj mu je mogel slediti priče-tek gospodarskega sporazumevanja, in carinska vojna, ki je trajala med Nemčijo in Poljsko osem let in pol, je zaključena. Kljub previdni opreznosti in nezaupanju moramo ugotoviti, ^ da ta dejstva vendarle pomenijo resničen napredek. V tem pogledu prinaša interesantne pasuse uvodoma omenjeni Gobbelsov intervju. E.edkokdaj uporabljajo državniki iz Berlina pozitivne besede o mladih nemških sosedih. Kakor je sporočeno besedilo Gobbelsove izjave, se niso navedli ti sosedje imenoma, ali jasno izhaja iz celote, da gre tu za sosede na vzhodu in jugovzhodu, za Poljsko ter države Male antante, saj se samo te morejo imenovati »mlade države« v sosedstvu Nemčije. Gotovo je, da pripoveduje Gobbeis o mladosti, svežosti in moči mladih sosednih držav s čisto konkretnim namenom, da bi s tem delal na zapadu razpoloženje za nemške teze o razorožitvi odnosno o oborožitvi ter dokazal, kako Nemčija ni obdana s pritlikavci, marveč z napredujočimi silami, ki se mora napram njim sama opremiti z možnostjo obrambe. Ali preko tega se zdi, da je hitlerjevska politika pričela računati s sedanjim stanjem kot dano nujnostjo ter da se nagibi je k programu, da se ista taktika kot napram Poljski uporabi tudi napram drugim državam južnovzhodnega sosedstva, z Malo antanto Zopet se sedaj uveljavlja ona stara, neštetokrat preizkušena resnica, da se politika stranke vselej temeljito spremeni, kadar preide stranka iz opozicije na režim. Kitlerjevski govorniki so nekdaj tekmovali med seboj, kdo bo bolj zaničljivo govoril množicam o Poljakih, ki naj se izselijo ma-kar v Sibirijo, na svoji zemlji pa napravijo prostor za nemško kolonizacijo. Hitlerjevci kot državni voditelji pa so že v prvem letu sklenili sporazum z isto Poljsko in se očividno pripravljajo, da se približajo tudi Mali antanti. Gibalo tega stremljenja je nedvomno spoznanje, da je demagoška in odkrito ofenzivna taktika največja opasnost in škoda za nemške interese. Zakaj prvi meseci take politike so zadostovali, da so domala ves svet alarmirali zoper Nemčijo. Nadaljevanje te taktike bi pomenilo dokončno popolno izolacijo države in onemogočenje vsakršnih uspehov v zunanji politiki, kar bi moglo imeti končno reakcijo in razočaranje tudi v množicah doma. Treba je bilo torej zaokreniti krmilo. Sredstv. in uspehi nove taktike so se brž pokazali ne le v besedah, marveč tudi v dejanju. Znamenje je to, da se hoče Nemčija v mednarodnih odno-šajih uveljavljati s sodobno običajnimi normalnimi sredstvi, da hoče v zunanji politiki dosegati uspehe ter je zato pripravljena sprijazniti se z manjšim zlom, da. prepreči večje. Najneposrednejši uspehi, sedaj cilj Nemčije, se obetajo v kompleksu razorožitvenega problema; tu naj se doseže formalna osnova za obnovo nemške moči, kakor se je dosegla z ukinjenjem reparacij. FHIerjevski duh ni izginil, ni se pomiril in ni upadel, računati pa je jel realneje z evropskimi in svetovnimi raz- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica fi. Telefon 8122, 3123. 3124. 3126, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Šesti dan podrobne proračunske razprave Narodna skupščina je včeraj odobrila proračuna ministrstev za sume in rudnike ter socialne politike in narodnega zdravstva Beograd, 10. marca. Proti prvotnemu pričakovanju je bila razprava o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo (glej stran 2.) končana snoči že ob 23. uri. Takoj po odobritvi trgovinskega proračuna je bila seja prekinjena in se je nadaljevala danes ob 8. dopoldne ter je trajala pozno v noč. Na današnji seji je trgovinski minister g. Juraj Demetrovič kot zastopnik ministra za šume in rudnike v svojem ekspozeju pojasnil celokupno stanje te važne panoge našega gospodarstva in napovedal obsežno reformo v svrho prilagoditve državnega gozdnega in rudarskega poslovanjem sedanjim gospodarskim prilikam. Na opoldanski seji se je vršila razprava o ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravstvo in je podal minister g. Ivan Pucelj obširen ekspoze o programu sodobne moderne socialne politike. V debato je posegel tudi narodni poslanec g. inž. Ivan Pahernik. ki se je toplo zavzel za izplačilo odškodnine vojnim oškodovancem v Mežiški dolini. Trgovinsko ministrstvo Propadanje čevljarske obrti — Potreba zaščitne carine na inozemske ekstrakte in uredbe o obrtniških dolgovih Beograd, 10. marca. Pod vtisom državniškega ekspozeja, ki ga je imel minister Demetrovič ob pričetku razprave o prora,-čunu trgovinskega ministrstva, se je večji del govornikov odrekel besedi, češ da se v vsem strinjajo z izvajanji g. ministra. Ob 23. uri je bil trgovinski proračun sprejet z ogromno večino, čeprav je bilo poprej določeno, da bo seja trajala vso noč, je bila po sprejemu trgovinskega proračuna prekinjena in nadaljevanje napovedano za danes ob 8. dop. Iz dravske banovine so na snočnji seji govorili poslanci gg. Ivan Lončar, Alojzij Drmelj in Albin Koman. Nar. posl. Ivan Lončar se je v svojem govoru dotaknil aktualnega problema propadanja čevljarske obrti in med drugim izvajal: že lansko leto sem v razpravi o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo opozarjal na težko stanje, ki je nastalo v naši čevljarski obrti in industriji po ustanovitvi tovarne čevljev Bata v naši državi. Letos je postalo stanje te panoge našega gospodarstva naravnost cbupno. V preteklem letu je Bata podvojil število svojih podružnic in v svoji tovarni v Borovem brezobzirno racionaliziral ves obrat, S svojimi 1.400 delavci proizvaja lahko vsak dan preko 10.000 parov obutev. Z veščo reklamo se je podjetju posrečilo zagotoviti si skoraj vso prodajo čevljev pri nas. In tako se je zaradi tega tujega kapitala v naši državi znašlo na tisoče naših čevljarskih pomočnikov in delavcev brez posla in zaslužka. Ves kapital domačega izvora, ki je bil naložen v tej industriji, propada in bo izgubljen, če ne bo vlada zaščitila domačega delavstva in podjetništva. S propastjo naše čevljarske obrti ne bo uničen samo kapital, ki je bil vložen vanjo, ne bo samo na tisoče delavcev in čevljarskih pomočnikov brez kruha, temveč bodo prizadete tudi druge panoge našega gospodarstva in bo tuje podjetje dobilo pravcati monopol za izdelavo čevljev v naši državi. Ali se ni bati, da bi izrabilo svoj monopolni položaj tako glede cen kakor tudi glede kvalitete blaga, ki že danes, kakor se splošno trdi, ni posebno dobra. Pa tudi s stališča državne obrambe je centralizacija celotne proizvodnje čevljev v enem samem velikem podjetju tik ob drž. meji skrajno nevarna. Katastrofa, ki jo doživlja danes naša čevljarska obrt, pa preti v enaki meri tudi naši usnjarski obrti in industriji, že se govori, da namerava tvrdka Bata sezidati tudi usnjarsko tovarno, v kateri bo izdelovala vse usnje, kar ga bo rabila za svoj čevljarski obrat. Govori se celo, da je podjetje že dobilo za to potrebno dovoljenje. Ne glede na izrabljanje naših delovnih moči, ki se izvaja v tem podjetju z brezpri-merno brezsrčnostjo, govore gospodarski, finančni in vojaški interesi naše države proti favorizaciji te tuje tvrdke, ki je s svojim dosedanjim delom in s svojimi metodami pokazala, kako zna izrabiti položaj. Opozarjam g. ministra na položaj naših čevljarskih mojstrov in podjetij, na bedo in obup čevljarskih delavcev in pomočnikov, ter ga prosim, da posveti vso svojo pozornost temu vprašanju in zaustavi delovanje podjetja Bate na vseh gospodarskih področjih. Tople besede, ki ste jih izrekli na naslov naše domače obrti in podjetnosti, so mi porok, da bo vlada storila vse, da se reši naša domača in usnjarska obrt in industrija. Zato bom glasoval za proračun. Posl. Al. Drmelj Nar. posl. g. Alojzij Drmelj, ki je nato povzel besedo, je opozoril v svojem govoru na enega onih samo po sebi malih pro- blemov, ki pa v svoji množici povzročajo krizo in zastoj v našem gospodarstvu. V svojem govoru je v glavnem izvajal: V dravski banovini, pa tudi v drugih krajih naši države, je velik del podeželskega prebivalstva zlasti v sedanjih hudih časih živel od prodaje kostanjevega in hrastovega lesa. ki ga je prodajal domačim tanln-skim tvornicam, ali pa ga je izvažal v inozemstvo. Ker pa je sedaj na izvoz kostanjevega lesa visoka carina, je izvoz skoraj docela zastal. Zaradi teea je bil naš kmet odvisen edino od prodaje domačim tanin-skim tvornicam. A tudi ta je v zadnjem letu skoraj docela prenehala in je na tisoče kmečkega prebivalstva, ki je živelo izključno od te panosre, prišlo ob zadnjo skorjico kruha. Najhujše so prizadeti kmetje v dravski banovini. Hudo so prizadete tudi razne imovinske občine, ki ne morejo svojega lesa spraviti v denar. Naše domače tovarne tanina, ki so v tehničnem pogledu na višku, morajo prekrižanih rok gledati, kako jim tuje blago sistematično izpodjeda domači trg in to celo v Pasu. ko so tuia tržišča zaradi visokih zaščitn'h carin docela zaprta našemu izvozu. Posledica tega je. da so tri naše tovarne tanina ustavile obratovanje V prejšnjih letih konjunkture so porabile pri nas taninske tvornice letmo 5 do 60f>0 vhitoti, r taninskeea lesa če bi se uvedla zaščitna carina na Inozemske ekstrakte, bi se povečala uporaba domačih ekstraktov in s tem tudi nakun domačih sirovin. Upoštevati je treba tudi socialno stran, ki je v zvezi s tem vprašanjem. Gre tu za zaprslitev znatnesa števl-ga delavstva, tako voznih, kot tovarniških delavcev, voznikov Itd. Nadaljnje nazadova- nje produkcije tanina bi bilo Istovetno s ogroženjem eksistence znatnega števila ljudi. Mnogo bolj Je pač v Interesu države, da zaščiti ubogega kmeta iz pasivnih krajev, kakor pa inozemsko blago. Apeliram na g. ministra, da uvede zaščitno carino na tanin, maksimira cene tanina in ukine Izvozne carine na kostanjev les, kakor tudi da določi minimalne cene tanlnskega lesa in tako omogoči prodajo po sprejemljivih cenah. V nadi, da se bo to zgodilo, bom glasoval za proračun tega ministrstva. Posl. Albin Koman Ob pozornosti vse zbornice je nato nar. posl. Albin Koman razpravljal o nujni potrebi zaščite malih obrtnikov, ki so vsled zaščitnih ukrepov za razne druge stanove zašli v nevzdržen položaj. Izvajal je: V nizu ukrepov, ki jih je izdala vlada za zaščito posameznih stanov in za olajšanje gospodarskega položaja, so bile izdane tudi uredbe o zaščiti kmetov, o javnih delih, o maksimiranju obrestne mere Itd. Ker je gospodarska odvisnost vseh stanov tako daleč razvita, da se ne morejo oddvojiti posamezni staleži iz gospodarske celote, smatram za nujno potrebno, da se s posebno uredbo zaščitijo predvsem tudi mali podeželski obrtniki. Uredba o zaščiti kmetov je velike važnosti za kmečki stan, toda baš ta ureuba je spravila obrtnike v še večje težkoče. Obrtniki morajo točno plačati svojim upnikom, sami pa ne morejo dobiti niti pare od svojih kmečkih dolžnikov. Pravičnost in razumna gospodarska politika zahtevata, da se zaščitijo tudi obrtnik!. Vlada je že pokazala mnogo razumevanja za položaj obrtništva s tem, da Je določila pav-šalirane pridobnine. čeravno Je padel dohodek obrtništva na minimum, bo lažje plačevalo pavšalirani davek, ker bo vsakdo vedel v naprej, koliko ima plačati in bo temu primerno uredil svoje poslovanje. Kar se tiče zaščitnih ukrepov, moram predvsem naslasiti. da oerožajo eksistenco obrtnikov predvsem dolgovi lz prejšnjih let boljše konjunkture Zaradi tega prosim g. ministra, da čimprej izda tudi uredbo o ureditvi obrtniških dolirov. Prav tako smatram za potrebno, da se v reki meri pod-nro obrtne produktivne zadruge ln na ta način izboljša pi'hov eos^odarskl položaj. Prosim g. ministra, da upošteva te moje nre^lnfp 'T^a nrirrp""p U^T-P Ob zakliučku debate se 1e minister g. Demetrovič zahvalil posameznim govornikom za niihove iniciativne predloge ter obliubil, da bo vsestransko upošteval izražene želje. Pri nato sledečem elasovaniu je zbornica skoro soflasno odobrila proračun ministrstva za trgovino, industrijo in obrt, nakar Je bila seja pozno ponoči zaključena. ministra la šume in rudnike Temeljita preureditev dosedanjega gospodarskega sistema v državnih gozdovih in reforma celokupnega poslovanja Na današnji dopoldanski seji Narodne skupščine je predsednik pred nadaljevanjem proračunske razprave obvestil poslance, sta se minitra za šume in rudnike ter za zunanje zadeve predložila Narodni skupščini zakon o dopolnilnem sporazumu k pogodbi med Italijo in Jugoslavijo o trgovini in plovbi, ministri za vojsko, notranje in zunanje zadeve konvencijo med Jugoslavijo in Rumunijo glede tromeje v Banatu. pravosodni minister pa načrt o izvensodnem postopku in načrt uvodnega zakona k temu zakonu. Narodna skupščina je takoj nato pričela razpravo proračun ministrstva za šume in rudnike, ki jo je otvoril minister za trgovino in industrijo, g. Juraj Demetrovič kot zastopnik ministra za šume in rudnike z naslednjim ekspozejem: Gozdna in lesna industrija Tudi proračun ministrstva za šume in rudnike je sestavljen v duhu smernic, ki se izražajo v celotnem proračunu ter je izvedeno načelo štednje do skrajne rlgorozno-sti. Kar se tiče gospodarske prosperitete. je bila najvišja konjunktura v 1. 1929-30. ko so bili doseženi ne le pričakovani dohodki iz državnih gozdov v višini 150 milijonov dinarjev, marveč še višek 34.5 milijonov. merami, postal je pametnejši, a vse to z načrtom, da pride končno do cilja, ma-kar po nekoliko vijugasti poti. Zdi se, da se ne bomo zmotili, ako bomo s te perspektive motrili dejanje in nehanje diplomatske hitlerjevske Nemčije. Interesantno je, kako se je povsod, koder sega nemški vpliv, ojačilo hitler-jevsko gibanje, zlasti pa v deželah, kjer prebivajo Nemci, čeprav le kot majhna manjšina. V Gdansku gospoduje hitlerjevska stranka in če smo si na jasnem, kaj pomeni »fiihrerstvo«, nam postane jasno, da se ta svobodna država vlada prav za prav iz Berlina. Nedvomno je nemški afront zoper Avstrijo tako srdit zato, ker se je tu — za sedaj vsaj — onemogočila ista metoda. V Švici se je zadnji čas silno vzvalovila hitlerjevska propaganda, ki ima za smoter, da v deželi sami, torej od znotraj, prebivalstvo pridobi za hitlerjevski program, nakar bi bilo nadaljnje dano samo od sebe. Slična propaganda je na delu na Danskem, pa v baltiških in skadinav-skih državah, tamkaj seveda s slabšimi pogoji. V vsem tem pa je enotna, dobro pretehtana taktika, ki računa s časom. Gobbelsove besede se zelo dobro ujemajo s temi opažanji. Podoba je, da se pričenja doba. v kateri bo hitlerizem v zunanji politiki prav spravljiv in kon-cilijanten, in zelo je verjetno, da bo s to taktiko dosegel več u«nehov, nego v prvi periodi, ko je s tako vnemo tolkel s pestjo po mizi. Od takrat naprej dohodki stalno nazadujejo m so v 1. 1932-33 padli za nad 80 milijonov pod pričakovano vsoto. Kriza se je na.iprvo občutila v gozdni in lesni industriji, ki je delala v prvi vrsti za izvoz. Situacija je danes zaradi popolnega zastoja izvoza skrajno težavna, zato je tembolj potrebno. iskati najboljših sredstev m potov za izhod iz tega težkega roložaja. Gotovi znaki kažejo, da smemo pričakovati boljše konjunkture za to industrij, panogo, ker so se dohodki v proračunskem letu 1933-34 že precej popravili in se kaže še nadalje naraščajoča tendenca. Toda, temeljito je treoa prekiniti z dosedanjim gospodarskim sistemom v državnih gozdovih ter reformirata celokupno upravo tako, da bo zasnovana na komercialni in gibčne.iši podlagi ter da se bo mogla hitreje prilagoditi potrebam sedanje dobe. To je doslej oviralo predvsem neokretno poslovanje zaradi obstoječih zakonskih predpisov. Zaradi tega sem predložil finančnemu zakonu pooblastilo, da se omogoči temeljita reforma, izloči dosedaj veljavni zakon o državnem računovodstvu ter ob povečani kontroli preuredi celokupno poslovanje. Sestaviti se mora tudi generalni gospodarski načrt za daljšo dobo. tako da se bo moglo gospodariti racionalneje, nego dosedaj. Rudarstvo V drugem delu svojega ekspozeja je mi-.lister g. Demetrovič obširno razpravljal o položaju rudarske industrije, ter o problemu državnih rudarskih podjetij. Zaradi važnosti premoga in železa vzdržuje država svoja lastna rudarska podjetja. Največ državnih rudnikov je v Bosni, kjer je država okup rala vsa znatnelša ležišča. Proizvodnja premoga v vseh državnih rudnikih zna-?a okrog 1.5 milijona ton, kar še z daleka ie predstavna rooolne kapacitete teh rud-likov in se bi mogla eksploataoiia podvojiti in potroiiti. ako bi bila tnosroča prodaja. V svoiih nadaHniih 'z"atani'h ie g-minister podal statističen pregled vseh državnih rudnikov in pri tem opozoril tudi na veliko važnost rudnikov zlata, ki so v sad- nji dobi po več desetletnem počivanju obnovil} svoje obratovanje. Vse na ta način pridobljeno zlato pokupi Narodna banka. Doslej je prišlo v Narodno banko na ta. način že 30 kd zlata. G. minister je tudi glede rudarskih podjetij napovedal temeljite reforme v pogledu komercializaoije ln izboljšanja uprave. V to svrho se bo oddvo-jila sedanja vrhovna nadzorna oblast, da se omogoči čim boljše ln racionalnejše gospodarstvo. V najkrajšem času bo predložen Narodnemu predstavništvu nov rudarski zakon, s katerim bo izenačena dosedanja rudarska zakonodaja. S tem zakonom bodo ustvarjeni boljši pogoji za razvoj rudarske industri-.5. ki je nam nujno potrebna, ne samo fc splošnih gospodarskih, marveč tudi is narodno obrambnih ozirov. Narodna skupščina je sprejela Izvajanja ministra g. Demetroviča z dolgotrajnim odobravanjem. O njegovem ekspozeju se je razvila nato obširna debata, v kateri »o vsi govorniki v ^lavnem odobravali stališče g. ministra, zla-sti v pogledu reforme uprave državnih podjetij, opozarjal! pa obenem na nujne potrebe zasebnih rudnikov in slasti lesne industrije. Posl. dr. Vošnjak Nar. posl. dr. Vošnjak je obžaloval, da se državna podjetja še vedno niso komer-cializirala. 2e 1. 1928 je bil izdelan načrt zakona o komercvalizeciji državnih podjetij. Sedaj je bil vendarle vnešen v finančni zakon čl. 36, ki določa, čeprav le v izredno skromnih merah, nekako komercializacijo državnih podjetij in njihovo osvoboditev od državnega računovodstva. Vse kaže. da ministrstvo za šume in rudnike še ne razpolaga s potrebnim obratnim kapitalom, o katerem se je že toliko govorilo ▼ proračunski debati. Tudi gospodarski odnošaji med posameznimi ministrstvi še niso urejeni. Sistematična ureditev tako finančnih, kakor tudi vseh ostalih gospodarskih odno* šajev med vsemi ministrstvi, zlasti pa med gospodarskimi ministrstvi, je nujno potrebna. V pogledu elektrifikacije se sme dravska banovina postaviti napram vsem ostalim kot zgled. V dravski banovini napreduje elektrifikacija z največjim uspehom in se vsa dela leto za ietom zaključujejo tudi finančno povsem uspešno. Banovina daje velike podpore zadrugam v svrho elektrifikacije. Centrala elektrifikacije sta državni rudnik in elektrarna v Velenju, kjer »e gradi sedaj ena največjih elektrarn v Jugoslaviji. Ljubljana se j« priključila velenjski sferi, tako da bo tudi slovenska prestolnica dobivala potrebno elektriko iz Velenja. Dr. Vošnjak je apeliral na vlado, zlasti pa na finančnega ministra ter na ministra za šume in rudnike, naj si prizadevata, da se dosežeio pogodbe, po katerih se bo električni tok pocenil, saj je postal bistvenega pomena za gospodarski in socialni razvoj našega naroda. Država mora z vsemi silami pospeševati zlasti elektrifika-cijska dela. ki s-o jih pričela izvajati država, banovinske ali občinske uprave. Ob ta" kliučku je izjavil, da bo glasoval za pro^ račun. Govorili so nato poslanci Alojzij PavliS, Vlad« Spahič, Tihomir Markovič in LjuW-ša Trifunovič, za njimi pa Posl. Ant. Cerer ki je izvajal med drugim: Proizvodi naših gozdov zavzemajo odlično mesto v naši izvozni trgovinski bilanci in bi morala zato državna uprava in ministrstvo za šume in rudnike posvečati na razvoj naše lesne industrije in gozdnega gospodarstva veliko pozornost. Delovanje občih upravnih oblasti bi se moralo v prvi vrsti pokazati koristno zlasti pri malih posestnikih, ki so v dravski banovini skoraj vsi tudi zasebni lastniki gozdov. Indirektno se kažejo uspehi našega gozdarskega delovanja v dohodkih davčne uprave in plačilni sposobnosti gozdnih posestnikov, kakor tudi vseh slojev, ki skupno z njimi izkoriščajo gozdove, zlasti lesni trgovci in industrijci. Izdatki, ki jih določa predloženi proračun za prihodnjo poslovno dobo tako za posamezne gozdarske odseke banovinskih uprav, kakor za splošno šumarsko upravo, niso samo primerni, marveč tudi nujno potrebni, vendar pa so materialni krediti preskromni. Krediti, določeni za dravsko banovino, pa se celo porabljajo v drugih banovinah in zato v Sloveniji ni mogoče, da bi se namestilo zadostno število gozdno-upravnih uradnikov. Potrebno je. da se celokupnemu našemu gozdnemu gospodarstvu zagotovijo vse potrebne upravne moči in da se zagotovijo in izplačajo vsaki banovini vsi krediti, ki so zanjo določeni. Govornik je prosil g. ministra, nai upošteva njegove predloge in nato izjavil, da bo glasoval za proračun. Posl. Fr. Pahernik V razpravo je med drugimi posegel tudi nar posl dravograjskega sreza g inž Fra-njo Pahernik. ki je kot znan strokovniak na tem poliu opozoril ministra in vso Narodno skupščino na položaj gozdne in lesne industrije v dravski banovini kier preživi ia naitežio krizo V svojem govoru, ki ie vzbudil vsestrgpsko pozornost je med drug;m izvaial: Položaj gozdne in iesne industrije v dravski banovni navdaja vse = NeJcIJs, 11. ni. 1CC4 gospodarske kroge s največjo skrbjo. Izvoz lesa r Francijo io na Madžarsko je naravnost katastrofalno nazadoval, dočim v Italijo sicer še nekaj ma ega izvažamo, toda to ni več lesna kupčija marveč kon-kurzna razprodaja, kajti naš les nima v Italiji sploh nobene cene Če se v tem pogledu pritožuje že logaški srez, ki je neposredno na meji Italije, kaj naj potem reče šele dravograjski srez. Pri vsem tem pa grozi sedaj še "v Italiji povišanje uvozne carine na naš les V dravski banovini je 80 odst malih gozdnih posestnikov in male lesne industrije Vsa ta industrija, ki preživlja na stotisoče ljudi in predstavlja edini dohodek celih pokrajin, pa se v naši trgovinski politiki vse premalo upošteva. V nedavno sklenjeni trgovinski konvenciji z Italijo se les niti ne omenja Mala Avstrija je v tem pogledu stokrat na boljšem in uživa neštete ugodnosti, tako da mi z njenim izvozom sploh ne moremo konkurirati. Vse premalo pozornosti se posveča tud' izvodu lesa v Palestino, kier je Jugoslavija na zadnjem mestu. Izvajanja g. ministra in pooblastila, predvidena v finančnem zakonu, nam dajejlo upanje, da bo krenilo na bolje. Reorganizacija državnih podjetij j« nujno potrebna, vendar se ne sme izvršiti na škodo privatne lesne industrije, najmanj pa na škodo izvoza lesa iz dravske banovine, ki je v tem pogledu že itak na koncu svojih moči. Predvsem je treba gledati na to, da ne pride do nadprodukcije, kar bi moralo imeti neizogibno za posledico še nadaljnji padec cen. Na podlagi mednarodnih dogovorov ln v smislu sklepov konference ki se je vršila meseca februarja v Trstu glede stabilizacije na lesnem trgu. je na vidiku osnovanje centralne organizacije za izvoz lesa. Ta organizacija ne sme biti birokratska, marveč gibčna in sposobna, da bo mogla vnšiti svojo veliko nalogo. Glavna linija gozdne politike naj bo: Brez demagogije in brez korupcije, propaganda ljubezni do naših gozdov, strokovno delo in zadosten javni nadzor poleg dobre trgovinske pol't;ke! Ob 2. popoldne je Narodna skupščina odobrila proračun ministrstva za šume in rude, nakar je bila dopoldanska seja zaključena. Ekspoze ministra Iv. Puclja Splošne smernice in naloge moderne sodobne socialne politike Na dnevnem redu popoldanske seje je bil proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Razpravo o tem proračunu je otvoril g. minister Ivan Pucelj z obširnim ekspozejem, v katerem je orisal splošne smernice iiu naloge sodobne socialne politike. V svojem ekspozeju, ki ga je spremljala vsa zbornica z največjo pozornostjo, je g minister ob čestem odobravanju poslancev med drugim izvajal: Proračun ministrstva za socialno politiko sn narodno zdravstvo za leto 193-4-35. izkazuje skupno 201,114.496 Din izdatkov. Od prvotnega predloga se razlikuje v marsičem. ker je bil v smislu sklepa ministrskega sveta znatno reduciran. Od te skupne vsote je določenih za splošno državno uDravo 148.029149 Din. za državne ustanove in podjetja pa 53.085.-W Din. V primeri s proračunom za leto 1933-34. izkazuje letošnji, proračun zn žanje za 4.9.58.561 Din, v primeri s proračunom za leto 1932-33. znižanje za 18,906.671 Din. v primeri s proračunom za i. 1931-32. pa celo znižanje za 106,711.390 Din. To dokazuje pač dovolj jasno, da e b ! proračun ministrstva za socialno politiko v poslednjih treh let h znižan za več kot eno tretjino, in je o^dei cd 307.825.886 Din na 201.114.496 Din, to je za okrog'o 35 odstotkov Še večja redukcija ie nemogoča, ker b' b;!o potem naše socialno skrbstvo in narodno zdravstvo občutno oškodovano. Čim več;e so socialne neprllike. tembolj mora razpolagati socialna politika s č;m večjimi materialnimi sredstvi, a ko hoče črn uspešnejše vplivati na zmanjšanje in omnljenje teh neprilik. Program mojega reso-ra vam je dobro znan že iz prejšnjih let. Njegovo izvajanje se> bo nadaljevalo z resnim stremljenjem, da se v znamenju štednje nudi na vseh straneh n»/uspešneiša iti nag a pomoč tamkaj, kjer ie v resnici najbolj potrebna. Eno oc' jako važnih vprašanj, s katerim pa se moramo vsekakor baviti, jc pobijanje brezposelnosti. V smislu programa naše stranke ne bomo pobijali brezposelnost, •r načeiu še nadalje z dajanjem podpor in miloščine, temveč s produktivni... deli po uredbi o izvajanju javnih del. pri katerih bomo zaposlili nezaposlene Da se omogočijo najnujnejša de.a še v zimskih mesec h, je bilo po sklepu ministrskega sveta že sklenjeno posoj'lo pri Poštn>- hranilnici v znesku 30 milijonov dinarjev na račun bodočih dohodkov Državnega fonda, določenega z uredbo o izvajanju javnih del. Ta vsa vsota je b la razdeljena tako. da sta zet^ka :n primorska banovina dobili po 4,500.000 Din. ostale banovine ra po 3.000.000 Din. Kar se tiče prehrane pasivnih pokrajin in krajev, ki so trpeln zaradi elementarnih ne-zgod, oziroma prevoza koruze, je bilo koncem prošiega leta izdanih nakaznic za 950 vagonov s 75% popustom (zetski in primorsk banovini po 300. ostaMm banovinam po 50 nakaznic), dočim je bilo pretekli mesec odobrenih še za 1000 v2gonov nakaznic s 50% popustom. Ako bi se pokazalo. da ie tudi to število nakaznic nezadostno. bom zahteval naknadno odobritev ministrskega sveta za potrebne količine. Pri tej priliki smatram za potrebno, da vas opozorim še na stremljenje vlade, da zadosti poprej izvršenim državnim obveznostim. Nedavno mi je dal g. finančni minister iz nroračuna za 1933-34 za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let na razpolago: za bolniške stroške 27 milijonov 649.63199 Din; za razne stroške n nabave 6.913.598.43 Din, za invalidnine in invalidske »/odpore 20.302 56'1.92 Din, skur* no 54.865.791.34 Din. Gre torej za prav znatno vsoto, ki pride med narod v trenutku, ko je denarja najbolj potreben. Izjavljam, da bom pazljivo poslušal vse vaše kritike, pripombe in želje in da bom na njihovi podlag nujno ukreni! vse, da dosežemo zaželjene pozitivne uspehe v blagor našega naroda in ustanov, k? so poverjene moiemu resoru. Na rripombe in želje. izražene v finančnem odboru, sem že storil potrebne korake. G!ede na vse to upoštevajoč n.a eni strani splošne socialne in ekonomske razmere na drugi strani Da dolžnost državne socialne poetike v teh razmerah pros m Narodno e slovenske narodne pesmi. Samo mali del te lepe zemlje je pod okriljem matere Jugoslavije. Po pre vratu I. 1919 so se vršili na tem ozemlju 1 juti boji Slovencev s pomočjo hrabre srbske vojske, ki je zasedla v kratkem ča?« vso slovensko Koroško z glavnim mestom Celovcem. V teh bojih je strahovito trpelo pre!"iva'stvo Mežiške doline zaradi vojnih operasij. največ pa zaradi ronanja helm-wehrovskih čet, ki so na svojem umiku požirale in roba'e vse, kar jim Je prišlo por* roko. Po premirju so se oškodovanci obračali na upravne oblasti za pomoč ?koda je bila po nalogu takratne deželne vlade za Slovenijo popisana že leta 1920. Osnovan je bil neseben odbor vojnih oškodovancev za Mežiško dolino, ki je pismeno in potem de-nutacij nenrestano in neštetokrat intervenira! v Ljubljani ln v Beorra^u zaradi ls-nlafila ocenjene ško^e Posameznikom so bile že izplačane akontacije. V nrejSnjlh Narodnih skunščinah so rasni ministri obljubljali pravično rešitev te?a vprašnnja. toda ostalo je le nri bepe^ah. Po 6. ja.ru-arju 1. 1929 so se porajale nove nade v sr^ih oškodovanih, to*a 7?man. Lindia hoče;o vedeti, ali more-io računati na ?zs>la??lo odškodnine in v kaki vi$!ni. T tekem roku in ksk» obliki. N?.f omenim, da vladajo seda' v rfo1«n' oJv*n*»e prili- ka Nezadostna zaposlitev industrile. nemogoče vnovčenje lesa in druga neprilike pritiskajo delavce, kmete in obrtnike. Tam preživljajo avoje slare dni tako zvani rudarski staroupokojenci. ki dobivajo od Bratovske dkladnice mesečno komai po 50 do 100 Din, tako da ne morejo ne živeti, ne uimreti. Svinčeni rudnik v Mežici ie v dobi konjunkture vlekel milijonska dobičke iz podjetja in jih spravljal preko meje. V zadnjem času pa izkazuja ta rudnik pasivno bilanco in na podlagi teea rudnik ne plačuje samoupravnih doklad. Prizsdete občina so zaradi tega prisiljene povišati občinske doklade. ki so dosegle že po 4{)00'o in še več. Avstrijska republika je že davno izplačala odškodnino svojim državljanom na maji. ki ee 6e jenci in učenci, katerih starši n'ačajo skupno z nj:mi na leto manj kot 300 Din neposrednega davka Podrobnejše odredbe bo določil finnnčn-minister v sporazumu s ">-osvetn:m ministrom v posebnem prav'lniku. Fmančni odbor je zavrnil predlog finančnega m;nistra glede uvedbe posebni takse za uporabo javnih cest in potov \a novo je bil sprejet naslednji amaiiJman: Bran;telji smejo biti odvetniki, javni be-1ežn:ki. profesorji prava na vseuč;' >č'li kakor tudi osebe ki so vzposobliene z« odvetnike. iavne beležnike in «odn:ke. če ni so v akrivni dr?avn; slu^b' in če ni Taz'o gov, po kater:h bi b;!i izkl'učeni od tega nokl:ca B-anilstvo se ne more !zv-^w»' kot samostojen poklic. Sklicanje sesata Beograd, 10. marca AA. Predsednik senata g. dr. Ljubomir Tomašič je sklical s^o senata za 14. t. m. ob 17. Minister Demetrovic in kri?a čevljarske obrti Beograd. 10 marca p. Narodni poslanei g. Ivan Lončar je danes ponovno posetil ministra za trgovino in industrijj g Demetro viča in mu še enkrat predočil položaj, ki vlada v čevljarski stroki dravske banovine G minister je njegova razlaganja pazljivo poslušal ter obljubil, da bo takoj no proračunski razpravi v Narodni skupščini in se natu sprejel posebno deputacijo čevljarjev da skupno z njimi premotri polo/ai in prouči ukrepe, ki bi b'ii primerni in koristni, da bi se olajšal težki položaj čevljarske obrti. --- Do!Ifu**ovi ukrepi 7a Beograd, 10 marca, p. Finančni odbor Narodne skupščine je danes razpravljal o včerajšnjem amandinanu finančnega ministra glede nove ureditve šolnine. Odbor je podrobno prouči! predloženi amandman, ga znatno izpremenil in ga končno sprejel v naslednji novi stilizaciji: 7-& obiskovanje vseh državnih šol se na -ačun šoin;ne plača (v Din): kdor plača let. III. skup.. II. skup., I. skup. neposr. davkov 100 150 200 150 2C0 250 200 250 300 300 400 500 5C0 600 700 800 900 1000 1300 1400 1500 Kot osnova za plačevanje šolnine služi skupna vsota vseh neposrednih davkov, ki jih plačajo starši in učenci. Če je davčni obveznik osvobojen kakega davka (davčne oblike), se določi davek po členu 3 zakona o neposrednih davkih. Šolnina se plača na vseučiliščih, gospodarsko komerci jalnih visokih šolah, višji pedagoški šoli in njim enak;h zavodih, n sicer za vsak semester po I. skupini. Na srednjih šolah: za nižje razred" po III skupini. za V in VI razred po II skupini, za 7 in 8. razred po I skupini: na učiteljiščih, srednjih tehniških, višjih obrtn-h ženska šolah, trgovskih in pomorskih akademijah bogoslovjih, železniško-prometnih šolah, na šolah za dojil ie v prvem letu po 111 v drugem letu po II.. v nadalinjih letih pa po I skupini Če traia na teh šolah pouk le dve leti, se plača v prvem letu no M v drugem letu po I. skupini. Na trgovskih šolah se plača šolnma po II.. na babiških šolah po III skupini. Na meščansk;h. st-okovno-ob-tn;h ?o1-i*-(moške obrtne, ženske strokovne in žen ske nižje obrtne in nadaljevalne šole) t Nenadna smrt soproge (K K^run? Liuhliana. 10 marca Ugledno rodbino IjuHManskeea odvern;ka g dr Koruna Milana te zsdel v n»tek zvečer hud udarec V !jub'jan«kem Leonisču je umrla no kratki bnlezn' rtr»sna Ona. s^a ra šele 36 let no rodu iz Viljeva Pokojni ca se je odHknva'* no svoji skromnost' in nlemenitosti srca Prva skrh sta ji bila družina in dom a kadar je b;!o treha kierVol' priskočiti na nomoč se ie 7nn''a ga Cana v prvih vrstah Po'e« mnon;h humanitarnih društev v kateri^ sodelovala ji »<* b0< no«ebni nri srett Društvo Vnfffinie 7 -rVe Her ie razvija'« v»orno d°'avn"st V doh; desptih ift odVar le bival« v T,ifthH*ni ie nririohila veliko število nriHteliev ln znancev ki so znali ceniti in spoštovati njen Mart« jmačaj Poleg potrtega soprooa žaluje za svolo dobro mamico hčerka Tatjana Potreb po kojnire sp Ko vrM' v nHf'i" "h 1 *> •riTer' f.eonišča Rodi rfohri rnin!ci ohranien K'a<< snomin. Žalujočim svojcem naše iskreno so-žalje! ■ _' Za spomladansko z«lrawljen|e čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANTNKA-CAJ-BA- HO\'BC. Pristen je le, če nosi: „. wnvvr tjub- 1. zaščitni žig, 2. ime proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA, 3. paket mora biti vezan ln plombiran. TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi: ..PLANINKA - ČAJ - BAHOVEC" iz LJUBLJANE R^r ^ Sr>. br. 76 o4 5. n. !«9ž Bazvof in napredek domačega gospodarstva Trgovinski minister g. Demetrovic o pomenil obrtniškega stanu in domače nacionalne industrije — Zakon o kartelih pripravljen Beograd, 10. mares. Kakor smo že por-čali, je razpravo o proračunu ministrstva z trgovino in industrijo uvedel minister De metrovič z dalj*-im ekspozejem o idejni! smernicah državne gospodarske politike in o splošnem stanju našega gospodarstva, zja sti trgovine, obrti in denarništva Prvi de ekspozeja smo objavili že včeraj, v drugem delu pa je g. minister med drugim izvajal: Dunaf. 10 marca s. M;nlstrsk1 svet Je včeraj skienil narcHbo o odnustu zasebnih nameščencev iz službe zaradi državi ali vla di sovra?neia delovanja S to nareHbo se statuira vzrok 7« odnust nrivatn;b name ščencev ako ie d >ka7->nn da ie b" zad oblasti nalog, ki se mu bodo morali pokoriti. Čit**Hf **>r*~Tt*1*0 rffffio »ŽIVLJENJE IN SVET" Tajski promet Govoreč o gospodarstvu, moram posvetit nekoliko besed tudi tujskemu prometu Kljub slabim gosnodarsk:m prilikam in de viznim omejitvam, ki so preprečile močnejši dotok tujcev v našo državo, se je število tujcev v primeri z lanskim letom povečalo Tujski promet je pri mi^malnih izdatkih doprinese! k naši nlačilni bibnei nad 300 milijonov Din več kakor 1. 1932 Upravičeno smemo upati, da bo tujski promet pri nas ods'ej šel zopet navzgor in da bomo dosegli nekdanjo višino in morda še več, čim se bodo splošne gospodarske prilike vsaj nekoliko popravile. Tudi turistični politiki je posveča'o ministrstvo za trgovino ves trud. želeč ustvariti čim povoljnejše pogoje za razvoj te prevažne gospodarske panoge V to svrho se je razvijala obsežna propaganda v inozemstvu. Potrebna aktivnost pa se kljub temu ni mogla razviti v polni meri. ker je zaradi splošn;h gospodarskih prilik zaostala zasebna iniciativa in je ostalo nedokončanih mnogo započetih del, za katera bi bili izdatki v breme države, ki na jih ni mogla prevzeti. Tu se v prvi vrsti pojavlja problem naše hotelske industrije, ki je zaradi gospodarske krize zašla še v posebno težaven položaj. Dolgovi hotelske industrije znašajo okroglo 270 milijonov Din Ministrstvo za trgovino žal ne more te panoge gospodarstva podpreti s potrebnimi krediti S sode^vanjem finančnega ministrstva. državne hipotekarne banke in nekaterih zasebnih denarnih zavodov je usoelo vsaj v nekoliko omiliti težke prilike in ohraniti mnoge hotele v našjh najvažnejših tuj-sko-prometnih centrih. To prizadevanje se bo po vseh močeh nadaljevalo, da bo mogla hotelska industrija prebroditi sedanjo krizo s čim manjšimi žrtvami in se vzposo-biti za nove veVke naloge, ki jo čakajo v bodočem razvoju tujskega prometa v naši državi Da se pospeši dotok tujcev v našo državo je bilo sklenjenih že cele vrsta tuisko-prometnih konvencij in so sedaj v teku razgovori tudi že z vsemi drugimi državami, s katerimi doslej še nismo imeli takih sporazumov. Za nas prihajajo v prvi vrsti v poštev severne države kakor Nemčija. Češkoslovaška. Avstrija, Madžarska in Poljska. Tudi pri gospodarskih pogajanjih v okviru Maie antante se posveča tujskemu prometu največja pozornost Na vseh mednarodnih razstavah in sej mih. ki se jih je udeležila naša država, je zavzemala tujsko-prometna propaganda zelo vidno mesto V svojem sedanjem razvoju je postal tujski promet panoga, vredna vsestranske zaščite in pospeševanja, ki pa zahteva v naši državi še dolgega in vztrajnega dela ter mnogo žrtev tako s strani države kakor privatne iniciative Pospeševanje obrti Pospeševanje obrti je predmet udejstvo-vanja posebnega državnega zavoda pri ministrstvu trgovine Pri sedanjih težkih gospodarskih prilikah moramo storiti vse, da ohr?n'mo našega obrtnika in domačo obrtniško delavnost, ki je hudo ogrožena Obrtništvo je naš nacionalen element, vreden zaslužka, kajti vsak n< - 'mezni ob"tn;k predstavna važno narodno edinico. Nad 200003 obrtnikov, kolikor jih je v naši državi, dokazuje. da živi skoro milijon duš od obrti. Obrtništvo ie pri nas ona oblika gospodarske de'avnosti. ki pomeni vzpon in dviganje na ega malega človeka na nivo samostojne gospodarske eksistence Radi tega je obrtništvo največje važnosti tako z gospodarskega kakor z nacionalnega stališča Prva skrb za izboljšanje gosnodarskega položaja in eksistence obrtništva se izraža v prizadevanju po strokovni izpopolnitvi obrtnikov V to svrho se stalno prirejajo mojstrski in drugi tečaji, ki jih je bilo v pretekom letu nad 100 in jih je posečalo nad 4000 obrtnikov Enake tečaje prirejajo tudi obrtne in druge gospodarske zbornice. Prav tako je domača hišna obrt predmet stalne pozornosti ministrstva, zlasti prepro-garstvo. čipkarstvo in domače vezenine, ki nredstavljajo v glavnem domačo obrt na se-rih Razvoju našega narodnega gospodarstva sploh, posebej pa še trgovini, obrti in industriji v cilju popolne osamosvojitve služi tudi nsše strokovno šolstvo Prizadevanje trgovinskega ministrstva za izenačenje strokovnih šol je bilo kronano z uspehom in se izvaja v duhu obstoječih za konov. ki so temelj celokupne jugostoven ske državne in nacionalne politike Vse tr »ovske srednjetehnične. pomorske in ženske obrtne šole so dokončno urejene in lahko sluzjo za *0led vsemu drugemu šo'*tvu Fd;na ovira ki onemoo »č* nr«vilen in normalen razvoj, je v nedovoljnih sredstvih kar pa je danes splošen nojav ne samo pri nas marveč tudi drugod V ministrstvu le sedaj tnd; ?e sestav'iena uredba o str »kov n'b nsdi'«evn'n;h trgovskih 'n obrtnih šo lah v snvsbi do'nčb obrtnega zakona Pred defin't;vno i7dajo uredbe bodo knnsnltirane i še vse zainteresirane gospodarske zbornice n banske uprave, tako, da bi uredba v svo-i končni redakciji v celoti odgovarjala sodobnim potrebam nadaljevalnega šolstva. Skupno imamo 17 državnih ;n 2 samoupravni trgovski akademiji s 3098 učenci. 3 pomorske trgovske akadenrje s 342 "čenej. 2 renski strosovni moistrski šoli s 8S6 učenkami. * dvor.azredn;h trgovskih šol s 503 učenci. 7 srp^ni'h tehničnih šol z 2434 uč°n-ci. 10 mošV:h obrtn;h šol s 15v) u"encl, 22*» "enski strokovni mojstrski Šoli s učenkami. 401 splošne obrtne in obrtno nadaljevalne šole s 50.481 učenci. Skupno poseča strokovno šolstvo 61 3"*> učencev, pole« tega ia imamo še 61 šol rarn;h trgovskih in obrtnih organizacij ki i;h same vzdržujejo :n katere noseča 5210 učencev. lR4u?t?i'ska «o!itika Prehajajoč na industrijsko politiko svojega re«ora. ie g m'n:ster naglasil. da se nahaja industrija v hudi krizi t^ko v agrarnih kakor v industrijskih državah. V agrarnih državah je zaradi katastrofalno nizk;h cen kmečkih pridelkov pad'a kupna moč ln kmečki kunec ne more Izvrševati svojih obveznosti. ker je standard kmečkega nrebi-va'stva nade! na nivo. ki je že iz^od človeškem dostojanstva. Kriza v industrijskih državah s- ka*e v strahovitem norastu brez-pose'n;h š;rokih ljudskih množic, kar povzroča nova bremena za državo in izziva nevarnost socla!n:h nretresliajev. Enostransko ra7v;to gospodarstvo zato nikakor ni več v sk'adu s sedanio dobo. Agrarne države se morajo zaradi re*evan?a kmečkega nrebivaMva zatekati k državni intervenciji v svrho dvigania cen kmečkih pridelkov. doč;m :mejo industrijske države izredno visoke socialno politične izrla^ke. Industrijske države so v novojni dobi z"če'e izoremi-njati strukture svoica gospodarstva ter se /"tekajo k agrarnemu nro^°kcion;^mu. ki forsira proizvodnjo kmečk:h izdelkov ln snoredno s tem omeiuie uvr>s agrarnih pridelkov iz agrarnih držav. To pa z vsakim dnem bolj poslabša položaj v agrarnih državah. ki je že itak izredno težak zaradi povečane agrarne proizvodnje v prekomorskih državah V takem noložaiu za agrarne države ni druge noti. kakor da tudi same čimbolj nospešuiejo razvoj svoje lastne industrije, da se tako omeji uvoz iz inozemstva. V takem položaju je sedaj tud' Jnrtos'aviia. ki mora stremeti za tem. da doseže č m boljše raimerje med domačo agrarno in industrijsko nroizvodn jo. Zato izjavljam, da bom storil vse. kar je v moji moči. da se dv;$ne nrša domača nacionalni industrija. V trm prizadevanju nam je dobrodošei tudi tuji kanital. ki na naj ne oriha'a k nam s tendenco kolonialne ekso'r>at2cije. marveč nai se zadovolji z norma'nim zaslužkom in dob;čkom Poleg tega mora biti naša neomajna zahteva, da nri nas plasirani tuji kan'*a1 zaoos!i n->še delovne moči in naše domače strokovnjake, v kolikor jih imamo — a imamo iih. hvala bogu. že priPčno dovolj — v kolikor pa jih nimamo, naj jih izobrazi. Splošne važnosti je tudi vnrašanje ustanovitve industrijske banke Ze več let se podčrtava vprašanje, kako naj se naši industriji omogoči izdaja industrijskih obligacij. Toda vse do danes je bilo to vprašanje nerešeno, dokler ga niso zdaj po-krenili industrijci sami. Njihovo prizadevanje zasluži vso pozornost in podporo. Za na-o industrijo in obrt je največje važnosti, da konsument in trgovec v prvi vrsti nabavljata blago domačega porekla. Domače blago mora biti za nas vedno najboljše, kajti njegova proizvodnja preživlja našega človeka. Prav tako je neizogiben imperativ za vse državne, samoupravne in sploh javne ustanove, da nabavljajo izključno do-mač. blago. To načelo je uveljavljeno tudi že v obrtnem zakonu. Karteli Ob koncu naj spregovorim še nekaj o kartelih v industriji Če bi bili obstoječi karteli samo »element reda v neredu«, potem bi bila stvar dokaj enostavna Toda vprašanje kartelov se postavlja kot vprašanje, ali je naloga ksrtelov samo v tem. da samovoljno diktirajo cene, prisvajajoč si mo-nopclske prerogativer Mislim, da se vsi strinjamo v tem. da je to nedopustno in da tega v interesu našega celokupnega narodnega gospodarstva ne moremo in ne smemo nadalje trpeti. Že za časa mojega prvega ministrovanja v tem resoru je bila imenovana komisija z nalogo, da sestavi načrt zakona o kartelih To delo bo sedaj kmalu končano in upam. da bodo po uveljavljenju tega zakona odpadle upravičene pritožbe glede sedanjega načina kartelskega poslovanja Zagotavljajoč Narodno skupščino, da mu bo razvoj in napredek našega domačega gospodarstva predvsem pa trgovine, obrti in industrije, najvišji cilj in zakon je g minister prosil Narodno skunščino. naj sprejme predloženi proračun Z viharnim aplavzom je poslanska zbornica izrazila g. ministru Juraju Demetroviču za njegova tehtna izvajanja svoje priznanje nakar je sledila podrobna raznrava o proračunu, o kateri poročamo na prvi strani. n^ovea Zarrebška vremenska napoved ia danes: Oblačnost se bo povečala. Dunajska vremen-ka n .-poved za nedeljo: Menjajoč1 se oblačno, prehodno večinoma jasno: temneratura se ne bo mnogo spremenila. fenrav bo nekoliko topleje. NerzanesLji-vo vreme. V o kraji In ljudje Slovenski večer v Pragi Praga, 9. marca. Kakor vsako leto je tudi letos Slovenska dijaška zadruga v Pragi priredila zabavni večer za jugoslovansko kolonijo in prijatelje Jugoslavije, posebno Slovenije. Ker pa obhaja letos petnajstletnico obstoja društva, v katerem je vpisano skoro 50 slovenskih dijakov, se je zadruga odločila, da priredi večer v večj?m obsegu. Po dol- »še ena«, nakar je dr. Berkopec očrtal v kratkih potezah delo Cvetka Golarja in vsebino »Vdove Rošlinke«, ki je nato sledila kot glavna točka programa. Režiral je režiser Narodnega gledališča g. Zvoni-mir Rogoz. Glavno vlogo je z velikim ■uspehom igrala goapa Rogozova, ostale vloge pa člani kolonije in zadruge. Istočasno je bila v dvoranah Mčštanske bese- Danea DOLLY HAAS v pikantni opereti veselja in smeha RUMBA — RAPSODIJA Zgodba o človeku, ki je požrl milijon ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob S., 5., T. in 9. K Cene 4, 6 ln 8 Din gib skrbnih pripravah so se tudi naše želje uresničile. I>ne 1. marca smo doživeli v dvoranah Mčštanske besede »Slovenski večer«, kakršnega v Pragi vsaj po prevratu ni bilo. Predsednik zadruge cand. inž. Stanko Murko je najprej pozdravil v češkem jeziku navzoče goste, ki so v številu preko 400 napolniti dvorano, med njimi protektorja večera poslanika dr. Grisogona s soprogo, ministra dr. Fliederja, ki je istočasno zastopal ministra dr. Krofto, ministra dr. B. Pavlft, rektorja Karlove univerze dr. Domina, rektorja češke tehnike dr. Mil-bauerja, ostale profesorje, člane častnega odbora ln zastopnike društev. Popisal je na kratko delovanje zadruge, opozoril na stare prisrčne zveze med Čehi in Slovenci. Nato se je slovensko zahvalil prašM koloniji, katera ima glavno zaslugo, da je med slovenskimi dijaki v Pragi vladala vedno sloga ln testna vez. Potem je pevski ižbor pod veščim vodstvom dirigenta L. Pfeiferja odlično »apel »Slovenec sem« in de manjša razstava krasot slovenske zemlje. Uspeh večera Je bil izreden. Prisrčno razpoloženje se je stopnjevalo med programom in pri plesu, ki je sledil po predstavi. Jako je ugajal tudi slovenski buffet, v katerega so prispevale naše dame slovenske posebnosti, tako potice, kranjske klobase in podobno. Razpoloženje je seveda stopnjevalo tudi pristno slovensko vino. Z njim pa je prišla slovenska pesem. Večer pač ostane vsem udeležencem v najlepšem spominu. S tem večerom je Slovenska dijaška zadruga pokazala, da ne zastopa z uspehom le interesov slovenskih visokošolcev v Pragi, ampak da tudi združuje slovensko kolonijo in ustvarja prisrčne odnose s češkimi krogi. Na tem mestu se tudi prisrčno zahvaljulemo vsem dobrotnikom Slovenske dijaške zadruge, ki tudi v teh težkih časih omogočajo njen obstoj in uspešno delovanje, da lahko podpira v študiju slovenske visokošolce. Dr. Eraesi Kobe f Kakor smo včeraj poročali, je v Zagrebu po operaciji preminil starešina sreskega so-dišča iz Ljubljane. Truplo rajnkega bo prepeljano iz Zagreba v Novo mesto, kjer tx> položeno na oder v rojstni hiši. Pogreba, ki bo v ponedeljek ob 15.30, se udeleže posebne deputacije sodnikov in uradnikov sreskega, okrožnega in apelacijskega sodišča iz Ljubljane. Na palači ljubljanskega okrožnega sodišča plapola črna zastava. Slovo odličnega kirurga Dr. Miroslav p. Z o t o v i č, sanitetni ka-petan n. stopnje, šef kirurškega oddelka ljubljanske vojne bolnice, odhaja v istem avojstvu v Novi Sad. Tri leta ie bival med nami in pridobil sebi in vojaškemu zdravstvu velik sloves. Po izrednih uspehih ga pomajo tudi v oddaljenih krajih Slovenije, vedo ga ceniti vojaki kakor civilisti. Umrljivost na njegovem oddelku je bila skoro enaka ničli. Marsikateri, že smrti zapisani bolnik je pod nožem tega spretnega zdravnika našel zopet rešitev v življenje. V treh letih je izvršil nad 3000 operacij, med njimi takih, da ie vsakdo dvomil v okrevanje Ali mladi spretni kirurg je tvegal in uspel Da Ljubljančani obžalujemo njegov odhod, je zlasti pokazal nedavni poslovilni večer pri Slamiču, kjer mu je številna zbrana družba oficirjev in drugih požplela mnogo novih uspehov v Novem Sadu. Čitaite tedensko revijo ,, ŽIVLJENJE IN SVET" Naši steklarji se pogajajo za službo v Egiptu Hrastnik, 10. marca. Večja skupina hrastniških steklarjev se je že pred tedni odločila sprejeti delo v Egiptu. V Kairu je namreč ustanovljena velika steklarna ter sta se te dni sam podjetnik in njegov obratni inženjer mudila v Ljubljani. Pogajama za sprejem dela v Kairu se je udeležilo več steklarskih zaupnikov. Nova steklarna bo sprejela 48 steklarskih delavcev, m sicer 12 mojstrov ter po 18 pomočnikov in vajencev. Z mezdami bi bili naši steklarji v svoji skromnosti zadovoljni. Podjetje bi jim skrbelo za hrano, dokler ne bd prišle za steklarji njihove žene. da bi si mogli urediti lastne kuhinje. Podjetnik bi plačal seveda tudi vožnjo. Neugodno pa Je to, da hoče podjetje skleniti pogodbo s steklarji samo za »no leto. Druga neugodnost pa je ta, da ni v Egiptu socialnega zavarovanja. Steklarji bi zavarovanje nadomestili z ustanovitvijo nekake »Samopomoči«, ki bi žbrala sredstva za primere bolezni in za vrnitev v domovino. Vsak steklar bi moral plačevati gotov odstotek od svoje mezde v to »Samopomoč«, katero bi vodil izvoljen odbor. Pogajanja pa ni30 zaključena in sta kairska podjetnika odpotovala sedaj v Avstrijo in na češkoslovaško, kjer pa bosta težko našla skupino steklarjev, ki bi hotela sprejeti tako nizke mezde. Odločitev bo padla čez 10 dni, ko se podjetnik in inženjer vrneta v Ljubljano, če bo odšlo v Egipt 48 hrastniških steklarjev, bo s tem ostalim položaj precej olajšan.. Ponovno smo že opisali zgledno solidarnost hrastniških steklarjev, ki delajo raiši vsi po manj ur na teden, kakor da bi bili nekateri od njih reducirani. Tudi oni steklarji, ki so se odločili za negotovo službovanje v Egiptu, so pri svoji odločitvi mislili na to, da bi pomagali tovarišem v domovini. Danes EDDIE CANTOR v razkošnem filmu KRALJ ARENE 100 plesalk v zboru Sala — smeh — zabava — balet ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. Cene 2, 4, 6 in 8 Din Nacionalno gibanje ob meji Prekmurja Dobrovnik, 5. marca Dobrovnik je prav lepo slovansko ime. Kraj je bil pred osemdesetimi leti ^ čisto slovenski in vsi starejši ljudje znajo še danes slovenski. Na koncu preteklega stoletja pa je madžarizacija pritisnila s tako silo, da je bila ob osvoboditvi Prekmurja večina prebivalstva prepojena s tujim madžarskim duhom in da je prevladoval tudi madžarski jezik. V prejšnji dobi je bilo vse v službi ma-džarizacije: cerkev, šola, občinski urad, so bile ustanove, ki so potujčevale naš živelj. V Jugoslaviji je potujčevanje seveda nehalo, ni pa se še storilo dovolj, da bi se popravila od Madžarov povzročena škoda. Činitelji, ki se v tem pogledu udejstvujejo. navadno nimajo dovoli podpore tam, od koder bi jo smeli najbol j pričakovati. V ilustracijo naše nacionalne brezbrižnosti naj služi le dejstvo, da v Dobrovniku v cerkvi še danes ne slišiš slovenske besede! O tem se je razpravljalo že v časopisih, posamezne nacionalne organizacije so s statističnimi podatki kazale na to našo nacionalno rano, vendar je ostalo v Dobrovniku vse pri sta- rem. Kako dolgo še? Zadnje čase se je začelo živahnejše nacionalno gibanje tudi v Dobrovniku. V Soli so bile ukinjene zadnje madžarske vzporednice. Šola je danes res narodna in nacionalna, kar je velik korak naprej. Vrši se tečaj za državni jezik, ki ga poseca veliko število starejših ljudi. Organiziran je pevski zbor, pripravljajo se dramatične predstave. Vse to naj služi zopetni pridobitvi izgubljenih slovenskih duš. To delo vrši seveda učiteljstvo, ki pa ima še vedno trnje-vo pot. Tisti, ki jim to delo ni po volji, jim delajo vse mogoče ovire. Zadnji čas bi pač bil, da se našri narodni mučitelji iz prejšnjih časov prisilijo vsaj k molku, ako jih že nočemo prisiliti k spoštovanju naših sve- tmNajbolj razveseljiv pojav pa je zahteva po državnem jeziku v cerkvi. Na iniciativo narodnih ljudi je krožila med verniki pola z zahtevo, da dobe Slovenci v lastni državi že enkrat tudi v cerkvi svoje pravice. Podpis se je vrstil za podpisom m pola za po-lo se je polnila. Naš narod je spregovoril besedo, dal svoj znak nacionalnega čustvovanja in sedaj je na pristojnih čmiteljih, da store svojo nacionalno dolžnost. Niti najmanj ne dvomimo, da bo sedaj naša nacionalna stvar dobila svoje zadoščenje. Ne samo šola, tudi cerkev naj hodi pota s o-vanskih blagovestnikov, da bo panonska slovenska zemlja čimprej prerojena v duhu naših apostolov. ______ Zakaj zapravljate bre* potrebe? Oglejte si cene ln kvalitete DEŽNIKOV in NOGAVIC v prodajalnah tovarne VIDMAR, LJUBLJANA Pred škofijo 19 in Prešernova ulica 20. 50 novih samaritanov LJubljana, 9. marca. V nedeljo Je bil zaključen 12. aamaritan-ski tečaj RK v Ljubljani. Predsednik ljubljanskega odbora dr. Fettich Je pozdravil gg inšpektorja Westra kot podpredsednika banovinskega odbora RK, dr. Krajca Ot-marja, kot zastopnika mestne občine, kapetana Vukosavljeviča, zastopnika drav. diviz. oblasti, načelnika samaritanskega odreda Pirca Franceta in podnačelnika 6en-ka Vladimirja. Zahvalil se je OUZD za brezplačno uporabo dvorane, predavateljem: šefu tečaja dr. Misu (anatomija), dr. Rusu (prva pomoč) ta dr. Ahčinu (praktične vaje). Nato je predsednik očrtal v lepem govoru naloge in cilje samaritanstva, bodreč nove samaritanke in samaritane k idealnemu delu človekoljubja. Nastal je slovesen trenutek, ko Je po imenu klical šef tečaja dr. Miss samaritanke in samaritane, ki so se grupirali pred predsednikom ta šefom. Bil je lep venec 50 navdušenih človekoljubnih delavcev. Predsednik je čital slovesno zaobljubo, sa-maritani in samaritanke so jo v zboru izgovarjali. Zaobljuba se glasi: »Svečano se obvezujemo kot diplomirani samaritani: da se bomo vsikdar vestno ravnali v vseh življenjskih prilikah po navodilih, navedenih v naši samarjanski listini; da bomo po svojih najboljših močeh vedno sodelovali v samaritanski organizaciji Rdečega križa, zlasti da bomo: točno izpolnjevali naročila in predpise vodstva našega samaritanskega odreda; da se bomo vedno udeleževali samaritanskih sestankov, predavanj ln vežb; da se bomo rade volje odzvali pozivom za pomoč ob občih nesrečah, nezgodah, epidemijah, poplavah ta zlasti v primeru vojne; da bomo požrtvovalno in z vnemo vršili nesebično službo pripravljenosti za prvo pomoč v primerih večjega zborovanja ljudskih množic, ob velikih predstavah in prireditvah; da bomo vsak zase vedno ta ob vsaki priliki, ki se nam nudi, v primeru potrebe iz lastnega nagiba priskočili požrtvovalno na pomoč ranjencem in ponesrečencem in bomo pri tem uporabili vse svoje strokovno znanje in spretnost, da se bližnjemu brez ozira na stan, poklic, vero, narodnost ali strankarsko pripadnost, v resnici pomaga in ga skuša rešiti in mu lajšati trpljenje, dokler ne prispe poklicna zdravniška pomoč; da bomo vedno in povsod z besedo, zgledom in dejanjem branili čast ta ugled društva Rdečega križa, podpirali njegove vzvišene naloge in smotre, se udeleževali njegovega dela in njegovih prireditev kot njegovi člani in sotrudniki; da se bomo v vseh življenjskih prilikah vedli tako, kakor zahteva čast, poštenje in ugled vzornega samari-tana.« Po tej svečani zaobljubi so samarijanci posamič segli predsedniku v roko, g. dr. Mis pa jim je razdelil lične diplome. Tako se je zaključila lepa slavnost v splošno zado-vcijnost, samaritanski odred pa je pridobil 50 navdušenih sodelavcev. Hotel Jadran - Susak Prekrasen položaj na morju. Sobe z balkonom na morje. Veliko, lastno kopališče s plažo. Odlična kuhinja, najprijetnejši oddih poleti in pozimi. Od 1. januarja 1934 novi lastniki in nova uprava; hotel deloma renoviran, popoln penzijon do 1. junija Din 70.—. Avtobus k vsakemu vlaku Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenči-ca zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravnava »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« erenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ZOBNI KAMEN vir vsega zla - POKAŽE PREISKAVA Nespametno bi ravnal, kdor bi Čistil zob«, pa bi se hkrati n« zmenil za nevarni zobni kamen. Zakaj celo najbolj zdrave zoba lahko razrahlja, da začno izpo* dati. Kdor ši redno čisfl zobe s Sargovim Kalodontom, ee obrani zobnega kamna Sargov Kalodont {e edina zobno t krema pri nas, ki ima V sebi sul» foricinov oleat po d™ Braunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamer* in ki prepreči, da se ne naredi drug. Kdor porabi vsak dan nekaj minut za nego zob — fmo vse. .svoje žive dni-zdrave zobe I SARG - V^io D ONr Proti zobnemu kamnu Jutrova" pomoč v najhujši stiski Vdova tragično premkiRega strojnika TPD gosp. Frana Gačnika v Trbovljah je dobila »Jutrovo« zavarovalnino Ljubljana, 10. marca Ko Je oprava »Jutra« ob novem letu obnovila zavarovanje svojih naročnikov, niso mislili ne ona sama in tudi ne naročniki, da se bo tako naglo vrstilo toliko smrtnih nesreč, ki bodo same najučinkovitejše dokazale, da je poleg največje skrbi, ki Jo posameznik poklanja bodočnosti svojih najdražjih, potrebna še temeljitejša priprava na vse, kar se more zgoditi, na način, ki človeku ne nalaga nobenih posebnih obveznosti in nobene pozornosti. V tem pogledu je značilna tragična »mrt komaj 301etnega strojnika TPD g. Franceta Gačnika, ki je storil žalostno smrt, ko se je 20. januarja letos, da bi si skrajlal pot na službo v Plesko, vozil v vagončku žične železnice. Ta vožnja je bila za mladega, živahnega in v mnogih narodnih organizacijah vneto delujočega moža usodepolna. Ker je za trenutek prepozno izstopil, ga je na izmenjališču razmesarilo. Zdrav in čil je hitel na delo ter se ni več vrnil. Zapustil je vdovo z malo hčerkico, ki je poslala naslednjo ZAHVALO MoJ mož France Gačnik, ki }e btl naročnik »Jutra« in vesten plačnik naročnine, •• je kot strojnik v rudniku Trbovlje 20. Januarja letos smrtno ponesrečil. Zavarovalna družba »Jugoslavija« v Ljubljani je meni zavarovalnino 10.000 Din takoj izplačala, za kar se ji lepo zahvaljujem. Posebno zahvalo pa sva jaz in moja mala hčerkica dolžni upravništvu »Jutra«, ki je v veliki ikrbi in uvidevnosti zavarovalo vse »Jutrova* naročnik«. Vsem onim, ki so pri delu v nevarnosti za svoje življenje in vsem, ki Jim je sploh mar bodočnost svojcev, toplo priporočam, da postanejo naročniki »Jutra«. KHrttna Oačntkovm, Trbovtje Mesarji in prekajevakd prirede danes razstavo Ljubljana, 10. marca Kakor smo ofoSimiie poročali, se vr5i t Ljubljani strokovni tečaj Zven mesarjev, ki pa vodi s Alfonz Theiee. strokovnjak iz Lu-beeka in ki se ga udeležuje 23 tečajnikov ii vse dravske banovina. Tečaj bo jutri zakilu-čen. za današnjo nedeljo pa so tečajniki pri- pravili v prostorih g. J avora Lita v Wolfovi uliei Imenitno razstavo prekaievalsldh in delikatesnih izdelkov, ki jo obiščite tudi vi* Na naši sliki jd v sredi e- Theiss. na njegovi desni 6ta predsednik in podpredsednik Zveze sk- Jakob Dimnik in Fram Zaje, na levi pa tajnik g. Ivo Zan. Počastitev zaslužne dolgoletne vzgojiteljice Goriče pri Kranju, 9. marca. Na presrčen način se je poslovila naša Šolska mladina od svoje dobre voditeljice, ki je t zaključkom prvega šolskega polletja po napornem, skoro 40-letnem službovanju stopila v zasluženi pokoj. V lepo okrašeni šolski sobi so se poleg mladine zbrali tudi starši, bivši dijaki in številni prijatelji, zlasti tudi sosednje učiteljstvo ta predstavniki zdravilišča Golnika. Domači pevski zbor je zapel nekaj narodnil pesmi, nato so se vrstili govorniki. V imenu mladine se je poslovil g. Kokalj, ki je v vznešenih besedah orisal ogromno delo gdč. Kovačičeve. ter ji izročil v spomin krasno izdelano diplomo, ki predstavlja sedanjo novo šolo, za katero si je pridobila baš ona nevenljive zasluge, šef zdravilišča na Golniku g. dr. Neubauer je v jedrnatih besedah poudaril nesebično delovanje voditeljice in jo postavil za vzor nagemu učiteljskemu naraščaju. Velik vtis so napravile prisrčne besede nadzornika Rusa, ki Je vedel povedati o delovanju go- riške Sole samo najboljše. Vedno je bil vesel, kadar Je imel priliko inspicirati šolo, ker je našel vsakokrat vse v najlepšem redu. Veliko delo gdč. Kovačičeve na po-prišču ljudske prosvete v šoli in izven nje so priznale tudi višje oblasti. Gdč. Kovači-čeva je prejela tik pred upokojitvijo pohvalno diplomo prosvetnega oddelka kr. banske uprave. V imenu staršev se je lepo poslovil g. Zaplotnik ter izrekel prisrčno zahvalo za ves njen trud. Zaključek je tvorila državna himna ta venček naših narodnih. Gdč Kovačičeva se je vsem udeležencem iskreno zahvalila ter izjavila, da si je izbrala Goriče, kjer je preživela svoje najlepše dni tudi za svoje nadaljnje bivališče, kar je izzvalo pri vseh navzočih burno odobravanje. Kdor pozna ustroj šol ta posebno Se sistem enorazrednic, bo vedel, da tu tla niso postlana vedno s cvetjem, temveč je treba poleg dobre volje mnogo zatajevanja in požrtvovalnosti, posebno tam, kjer delo učiteljske moči ni omejeno na Solo, temveč se Sirokogrudno razteza na vse javno delovanje, kakor Je bilo to pri naši voditeljici Gdč. Kovačičevi želimo Se mnogo prijetnih let v naSi sredi. Dr. Josip Tavčar: clausus na medicinskih fakultetah Ali so bolezni pl uč ozdravlj ve? a TO ■*■* nt važno vpra&anje ti*»"r» očlvldno ne, ki trpe na astmi, pljučnem Katarju, ^fl zastarelem kaslju, uiuajeujj, uo.fcouajutiu jucu-auu m m.p., a acutuiij t>e niso liaoli i avlia. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo • slikami tapod pereea dr. med. Uuiuuaoaa, blveega šel-^diavnilu v za.odu za Flnsenovo Bdrav-ljenje (kuro) o temi: »Ali so pljučne bolezni ozdravljive.« Da dumo vsakemu bolniku priliko, da si razjasni vrsto svoje bolezni, smo se odločili, da pošljemo to knjigo vsakomur brezplačno ln Iranko zaradi ap.oinega blagra. Treoa je pUatl samo dopisnico (frankirano z Din 1.75) t točnim naslovom na Puhlmann & Co., Berlin 614, Miiggelstrasse Kr. 25-25». Odobreno od min. »oc politike, sanitetni oddelek 5. br. 2416 od 12. decembra 1933. 2844 Pod naslovom »Težave mladih zdravnikov« je priobčil Akademski glas članek, v katerem navaja da je v Jugoslaviji 1000 mladih zdravnikov brez kruha in se podrobneje bavi z resolucijo brezposelnih beograjskih zdravnikov, ki iščejo izhoda iz obupnega položaja ki obeta, da se bo še bolj zaostril, ko se bo to število v kratkem pomnožilo še za novih 500 V zvezi s tem dejstvom se vedno bolj pogosto pojavlja zahteva po omejitvi števila slušateljev medicinskih fakultet. 2e večkrat se je sprožila ta misel 'n ž njo namigavanje, da je medicinska fakulteta v Ljubljani sploh nepotrebna, vendar se nikdo ni upal staviti konkretnega predloga Na prvi pogled je ta zahteva vabljiva in obeta enostavno rešitev perečega problema, ko se pa pristopi njeni izvedbi, se takoj pojavi nešteto težkoč Predvsem nastane vprašanje, po kakih vidikih naj se izbirajo slušatelji Vsakdo bo rekel, da je po sebi umljivo. naj se sprejmejo slušatelji ki imaio največ sposobnosti za zdravniški poklic Samo kdo naj to nanrej ve. V praksi prav lahko pride do tega. da bi tisti, ki ima »dobre zveze«. že kako dosegel, da bo sprejet drugi pa bodo ostali zunaj in premožnejšim bi tudi še ostala prosta pot na inozemske fakultete, ki je revnim danes skoro popolnoma zaprta. Torej nova socialna kri-vica. Ukinitev prvih semestrov za eno ali dve leti bi se marsikomu zdela pravičnejša, ker je lažje vse odkloniti kakor izbirati, in ukinitev vse enako zasedene. R;' bi pa to nevaren prejudic za bodočnost Taka rešitev tudi z uvedbo numeri c'ausi nima nič skunnega in bi se ž njo preveč oddaljili od vprašanja, o katerem smo hoteli razpravljati: kako pravično izbirati slušatelje pri omejenem številu. Morda bo kdo predlagal. naj se sposobnost ugotovi med študijami in s strožjimi izpiti izločijo nesposobni. Ali v resnici nesnosobni? Sai vemo. kako je z izniti. škoda pa bi bilo dragocenega časa. ki bi bi! potreben da se vsi slu-šate'ji temeljito iznrašajo. Razen tega so prvi semestri popolnoma teoretični in kdor jiti dobro obvlada še dolgo ne obeta biti dober zdravnik. Ali se nai potem v 5 ali 6. semestru odstrani s fakultete? Kateri profesor si bo dal naprtiti tako odgovornost? In končno, kaka zveza obstoja med medicinskim znanjem in sposobnostjo za zdravniški poklic? Ali bo človek, ki gleda le na svojo korist, pa ie nadarien in je napravil vse izpite z odVko. boljši zdravnik kakor njegov tovariš, ki se je s težavo pre-ril do doktorske dinlome. pa ga odlikuje globoko socia'no čustvovanje? Tu smo sredi problema Na eni strani se mora izbira izvriiti čim prej. da m'ad človek ne izgubi preveč časa in se lahko še obrne drugam, na drugi strani pa zahtevamo. da naj se študij uredi na ta način. da bo mladi medicinec poleg potrebne nadarjenosti moral takoj tudi pokazati, da Ima lastnosti, brez katerih si dobrega zdravnika misliti ne moremo. To je v prvi vrsti bolniSka postrežba, ki pa ne sme biti samo učni predmet, ampak stalna, naporna in odgovorna služba tekom prvih let. najbolje združena z internatom. Kakor duhovnik v semenišču in oficir v vojni akademiji, tako naj se vzgaja bodoči zdravnik v medicinskem domu Minister narodnega zdravja naj ustanavlja take zavode in predpisuje način vzgoje zdravniškega naraščaja, dočim so instituti in klinike kot znanstveni zavodi podrejeni prosvetnemu ministrstvu. Praktično si predstavljam to tako-le: Medicinec stopi takoj po vpisu na fakulteto v medicinski dom. ki je priključen bolnici in po kratki izobrazbi se prideli v strežniško službo, najprvo še kot učenec, pozneje pa kot pomožna in končno samostojna moč, enako kakor poklicno strežniško osobje. Pustiti se mu mora le toliko časa, da obiskuje predavanja. Ob sobotah popoldne in nedeljah mora biti popolnoma prost in je ta čas namenjen izključno športu in bivanju v naravi ne samo iz zdravstvenih, ampak tudi iz zdravniško vzgojnih vzrokov. Ugovarjal bo kdo, da je nemogoče študirati in vršiti naporno in odgovorno službo, pa to ni res V ameriških akademskih domovih (Students House) se dela intenzivno od ponedeljka zjutraj do sobote opoldne, potem pa pride oddih, ki je res nemoten od katerihkoli drugih zahtev in dolžnosti. Le v ozkem stiku z bolniki in aktivnim sodelovanjem pri njihovi negi lahko mladi medicinec pokaže lastnosti. ki ga usposabljajo za zdravniški poklic. Spoznal bo tudi duševno stanje bolnika in videl, kako sodi o zdravnikovih odredbah in kako je mnogokrat bolj potreben tolažilne besede kot najboljšega zdra vila. Nikdar pozneje, ko bo stal v belem plašču pri bolnikovi postelji, mu ta ne bo odkril svoje notranjosti tako, kakor takrat, ko bo v njem videl samo svojega strežnika Priča bo trpljenju in du"evnim mukam, ki jih pozneje nikdar več ne bo tako neposredno doznal Kdor nima v sebi pogojev za dobrega zdravnika, ne bo zdržal niti eno leto v tej službi in si bo poiskal drug poklic. Vidimo torej, da nam ni toliko potrebna reforma medicinskega študija, kakor reforma zdravniške vzgoje, za katero smo se dosedaj premalo brigali Prav je. če skrbimo. da bo strokovna izobrazba zdravniškega naraščaja čim popolnejša, toda če bomo še naprej zanemarjali vzgojno stran pripravljanja na zdravniški poklic, če bodo medicinske fakultete še naprej samo ko-vačnice za nove doktorje, bomo doživeli strahovit poraz. Z uvedbo medicinskih domov ne bomo dosegli vsega, prepričan pa sem, da bi se število novih zdravnikov skrčilo na dejansko potrebo in dvignil etični nivo in ugled zdravniškega stanu. Končni uspeh pa bo odvisen od vodstva in notranje ureditve teh vzgoinih zavodov in od duha, ki bo vladal v njih. nomiki narod od 60 milijonov na 90 milijonov prebivalcev. — is statistik razberemo. Ja imajo manj ko 20 rojstev aa 1000 prebivalca* Avstrijci, Nemci in Francozi, ki jih moramo smatrati za življensko slabe narode Izmed njih so še na najboljšem Francozi, ker j« šel pri njih padec rojstev zelo počasi m so starostni razredi precej enakomerno zasto* pani. Nemci m Avstrijci so zapisani izumi* ranju. Življenjsko najmočnejši so Rusi, ki »o v letu 1927. beležili po 44 rojstev na 1000 prebivalcev, in Srbi z 38.5 rojstev (leta 1926). Večji naravni prirastek kakor Slovenci (po stanju L 1931 beležimo 27.19 rojstev, 16.S2 smrti) imajo od naših sosednjih narodov Bolgari, Italijani in Rumuni. približno enak kakor mi pa Madžari. V naši državi so življenjsko najmočnejši Srbi (38 5 rojstev. 16.9 smrti — L 1926). najslabši pa Hrvati (31.83 rojstev. 23.9 smrti — leta 1922.). medtem ko se Slovenci držimo sredine. Jugosloveni v celoti smo življenjsko najmanj tako močni kakor naši sosedje. Ce ostanemo na današnjem številu rojstev, je naša bodočnost zagotovljena V sami državi bodo v bodočnosti, po sedanjem razvoju sodeč, Srbi mnogo hitreje številčno napredovali in iugoslovensko vprašanje se bo reševalo na tem polju. Slovenci izven državni mei imajo računati na severu z življensko slab'm. n« aapadu pa z živliensko močnim gospodarjem. Vsak narod ki ima življenjsko močnejšega nasprotnika, pride prej ali slej do krize Iz statist ke pa tudi razvid'mo, da smo Slovani v Evropi najmočnejši in smo kot taki narod bodočnosti — Negotova na je bodočnost mestnega prebivalstva v Sloveniji. Po stat;stiki sodeč se je tu že uveljavil sistem dveh otrok Življenjsko moč bodo mora'a frpati naša mesta v prihodnosti iz podeželja. V radnjem delu svojega predavanla |e direktor dr. Petrič govoril še o nekaterih nujn;h soc'a'n!h reformah. Z« zdravstven' napredek prebivalstva |e pri nas nreskrb-Ijeno z dobro zdravstveno zakonodajo. naš« «oc'alna zakonodaja p« i« še v mar«ičem pomanikljiva. Nekatere socialne reforme, ki pri nas prooag'rajo številčni napredek naroda. potfostok-at ne dosezajo svojega namena. Tako tudi davek na same« ni v polni meri uspel, ker zadeva šele samce od 30. leta dalje, ker se začenja šele pri mesečnih dohodkih od 3000 Din dal;e in ker ne zadeva z istimi pogoji tudi oseb ženskega spola. Prav tako je oprostitev davščin rodbinam z 10 otroki v korist 1« socialno močnim slojem Uradniške rodbinske do-klade so premajhne in so namenjene le enemu sloju naroda. Prav tako so ugodnost' delavskega socalnega 7«varovania tako majhne, da ne morejo propagirati številnih rojstev. — Smernice za izvedbo socialne reforme, s katero bi bil zagotovljen kvan-titavni napredek jugoslovenskega naroda, naj bi po izvajanjih g. predavatelja bile: Davek na samce obojega spola naj »e začenja po dovršenem 25. letu pri manjših mesečnih dohodkih kakor doslej in z večjim odstotkom, ki naj se viša postopno z dohodki. Poseben davek naj se uvede na zakonske pare, ki ostanejo po preteku petih let zakona brez otrok. Podoben davek naj se uvede tudi na zakonske pare, ki imajo po preteku določenega števila let samo po enega ali samo po dva otroka Od vseh zapuščin samcev ter zakoncev brez otrok ali samo z enim ali dvema otrokoma naj odvzame država neki odstotek za poseben socialni fond. Podlaga vsem drugim posrednim in neposrednim davkom naj bi bila družina s tremi otroki, tako da bi najvišje davke plačevali samci, najnižje pa družine z najvišjim številom otrok Iz socialnega fonda naj bi vsi soc alno šibki sloji prejemali posebne rente za otroke, ki bi bile najmanjše za prvega najvišje za četrtega otroka, pri višjem številu otrok pa naj bi zopet padale. Uvedlo naj bi se starostno zavarovanje vsega prebvalstva. tako da bi vsak nad 60 let star prebivalec prejemal starostno rento, če ne bi bil drugače za starost dovolj preskrbljen. Reformiralo naj bi sc mladinsko skrbstvo in splošno soc alno skrbstvo za nezakonsko deco. S temi reformami bi se kolikor toliko izenačil soc:alni položaj prebivalstva in žene bi ae vrnile spet poklicu materinstva. Najsvetejša dolžnost državnikov je — tako je g. dr. Petrič zaključil svoje nadvse zanimivo predavanje — videti bodočnost naroda vsaj za petdeset let naprej. Državniki, ki nimajo te<*a pred očmi, nimajo pravice, biti državniki. Pred kongresom naših geodetov in geometrov Ljubljana 9 marca Kakor je bilo sklenjeno na zadnji skupščini v Ljubljani bo prihodnje dni v Solitu kongres Združenja geometrov in geodetov kra'jevine Jugoslavije, na katerem se bo razpravljalo o perečih vprašanjih stanu, ki mu je poverjena skrb za eno najvažnejših panog naše javne in tehnične uprave. Med geodeti in geometri se v zadnjem času opaža živahno gibanje za izboljšanje njihovega položaja in ugleda, ki jim nred javnostjo gre Na zadnji seji osrednjega odbora v Beogradu je bil med drugim sprejet sklep, da bo združenje stavilo finančnemu odboru Narodne skupščine pred'og naj «e « po j-stri Duras, Prokeš, Rejfir in Schulz T ir-nir ne bi bil kot običajno dopisovalni, temveč bi se poteze oddajale po radiu Vse podrobnosti bi se uredile do srede maica in bi se turnir pričel že ob koncu mar. a. Vsekakor je treba pozdraviti prizade- a-nje L£K. ki Kam je zagotovil prvi medra-rodni korespondenčni turnir v Jugoslaviji, ki je tem večjega pomena, ker se bodo p> teze prenašale po radiu in bo dvoboj zaradi tega zainteresiral najširše šahovske vrste. Ljubljana je pred zelo hudo, vendar častno nalogo. Praga je na glasu kot z-redno močno šahovsko središče z velikim številom šahovskih mojstrov. Ljubljana bo seveda mobilizirala najboljše igralce, z a-sti pa se bo opirala na dr. Vidmarja ta Pirca. ovani očnostl Direktor Higienskega zavoda dr. Petrič o problemih populacije — Nekaj zgovornih številk iz življenja narodov — Jugoslovenski problem z evgeničnega vidika Ljubljana, 10. marca Nocoj je ime! direktor Higienskega zavoda dr. Petrič pod okriljem »Soče« v dvorani restavracije pri Levu prav zanimivo in aktualno predavanje o življenjski moči naroda. Po obširnem, lepem uvodu, v katerem se je dotaknil številnih nazornih primerov iz zgodovine in narodopisja in v Katerem je poljudno razloži! način evge-ničnih raziskavanj ter analiziral svojevrstne življenjske razmere po vojni, je g. predavatelj podal bogato množico konkretnega gradiva o stanju problema, kakor se kaže v sodobnem svetu in posebej še pri nas. Na 10!K) prebivalcev vsai 25 otrok! Ce naj ima narod zagotovljen svoj obstoj, se mora na vsakih 1000 prebivalcev roditi letno najmanj 25 otrok s pogojem, da so vsi starostni razredi prebivalstva normalno zastopani in da znaša normalna umrljivost le 17 na 1000 prebivalcev. Vsak zakonski par mora vzgojiti vsaj 3 otroke do petega starostnega leta s pogojem da ostene samskih vso dobo rodov;tnosti le 10 odstotkov ljudi in da ostane le 10 odstotkov zakonskih parov nerodovitnih Ti trije pet'etni otroci — starost je treba tu poi.darit? zaradi velike umrljivosti v detin^kih letih — nadomeščajo v generacijski črti po eden očeta in mater, eden pa one. ki iz katerihkoli razlogov niso prišli do razploda. Zakoni, ki imaio več ko tri otroke, so rodovitni, oni z manj ko tremi otroki pa slaborodovitn' zakoni. Število 3 5 roistev na zakon je nuino obstoino število naroda S'ovenci smo prav zadnji čas dosegli to številko Na'od k' ima v norma1n'h razmerah leto za letom enako število rojstev in smrtnih primerov, imenujemo stacionaren narod. Tendenca narnda pa ne more biti stac:onar-nost temveč številen' porast. — Obljude-nost merimo po tem. koliko prebivalcev odpade v neki pokrajini na 1 kv km. Tako odnade na vsak kv. km prebivalstva: V Egiptu 403. v Belgiii in Angliji 264. Holap-diji 231. na Japonskem 169. v Italiji 132. Nemčiji 134 Češkoslovaški 104. Madia»ski 93. Avstriii 77 .Tugoslaviii (po staniu iz leta 1931) ^6. Bolgariji 53. evropski Rus'ji 15. Sloveniji fpo etaniu v letu 1020.') 66. Evroo? 43. Ar" ?6. Ameriki 6. Afriki 5. Avstraliji 1 OMiudenost zavisi Predvsem od rodovitnosti in naravn'b 7.at-'<»dov 7em'ie. Jugoslaviji ie po 7TviT)stven'b -ačnnih djmo motnost nri dnViri raciiona^raciii zemlje prež'vi nflimap' 1-r'V'flt toliko preb;valstva. ka^or »a ima danes Če bi prepttst'1 človek tok TW7"1oda povsem naravi, hi odpadlo na v^ak 7«t-on " do 10 otrok Neomejen rfl7n1od na^od« n« je vedno 7veran 7 vel'Hmi žrtv«nv. predvsem 7. ve"lr'm' žrtvam' mate* n'nv" pričakovati pri tem drilf**"«. k.ntnr no-od za porodom, doienie ra do?»»riiem. ho'ezen in smrt v družini. Med možem in ženo je v tem primeru prevelika socialna razlika. Pri neomejenem razplodu morejo preprečiti preobljudenost le bolezen, vojna in lakota, tri največja zla v zgodovini sveta. Evropske razmere pa so danes take da neomejenega razploda nihče več ne priporoča in je v tem pogledu popustila celo katoliška cerkev, ki je vsikdar zastopala načelo na.avnega razploda. Sveta stolica v Rimu se doslej sicer ni oficijelno postavila na stališče, da bi bilo dovoljeno omejevati naravn' razplod preb:valstva. ni pa tudi nastopila doslej proti onim iz najvišjega klera, ki so of'delno proglasili, da se sme razplod omejevati bodisi s spolno vzdržnostjo v zakonu ali pa s spolnim občevanjem v dobi, ko je žena neplodna. Tak oficijelni proglas je izdal že leta 1R66 v svojem okolišu francosk? kardinal Gouset. Isto stališče je zavzH tr'de«et let pozneje zdravn'V francoske katol'ške pastoralne med'cine Cappelmann, č;ga- stališče propag'ra pri nas tudi dr. A Breceli Nemški pater Mnckermann. ki ie strokovnjak katoliške cerkve za vprašanja b'ologne in evgenike. ni zavzel prot' temu dos'ei Se nikflketa stal'šča pripomba pa omejevanje razploda v zakonu s soolno v7držno«t'o '7 evgeničneoa vid:Va ter 7«v-9?a s svoj'h spisih »nenaravne vel:ke družine« s prevel'k'm števMom otrok in z ve1'Vo umrli'vostio. kakor tudi »nePicavne maihne družine«. Z« obstanek in posedovanje nahoda ie vob^e id^na srednia družina, zagoni s 3 do 5 otroki, če umrlj'vost v narodu ni prevelika Dvalset evropsk'h velemest 'ma danes več'e število snr-tp'h primerov kakor roistev Na Dunaju um t* lptno 10 000 liud; več. kakor se jih rodi V Berl;pu odpade p.a 7akon povprečno O.S^ otrok«, v vseh nemšk'h mestih z nad 100.000 prebivalci po 1.18 Zagreb ima toliko roistev kolikor smrtnih primerov V Luibl japi število roi«tev komaj precepa Stev'lo cmrti. V M ar:Horii. Ptnill in <"Vl'u ie 'et« 10H umrlo več Pod' ka^or se iih ie rod'1o Od ^O^VVi rodb'n, ki iih je 5te'a Nemčli« pred 700 leti. je o«t«1o do danes le še 800 rodb'n 'n v teh ie bilo pr<«d vomo eno tretjino starih «am<"®v 10A*V) poro<*pn'h Američanov k' w dovršil« har-vvflrHcko univer-TO. ima v 7*Vnon le no 1.5 otroka. V» odstotkov izmed ni;h n« no,h°nefa OV-oo ^>0 odstotkov «Vv»d»m«Vo iTo^r^s^n-h nov o«tan» nenorr,^««!vV» Od nriKM^po n*-adn'1rov lri i'h Stolp ''h je sVo-a» nn1nv'en 'Af, 1 odcfotkal Vi n;m*'o ot^olr« eVo»»ri ena tret?'ria * odstotka) irna no ene rta ntroV« ena M6 * odftntlro^ no dva PtToVa •» nd«*otlcov po tri. 1 3 odofntV.e nn 4 in 0 4 nd«tr>tt* nc ^ nt-ok V v««"i V«tp*'m «ta v 'etit 10^1 od »vidi* n„ vsoV 7aV-on samo no dva otr*»V« Ce bo gibanje roistev o«ta'o v NemčH? na dosedanji črti, bo v letu 2000. padel Kmetijski vestulk Širjenje hmeljskih nasadov je poguba za hmeljarje Pomladna dela v hmeljnikih ao v polnem teku Rastlina Je dobro preži mila. Ponekod že droge stavijo. Nekateri Izkušeni stari hmeljarji še odlašajo rez hmelja, ker so opazovali, da hmelju, rezanemu v marcu, rado listje že v juliju orumeni do dveh tretjin viSine drogov in odpade, zaradi Cesar ostanejo kobule drobne. Prav rado napade tudi takšen prav zgodaj rezan hmelj naglo porjavenje kobul samih, kar znatno zmanjša kakovost ln ceno pridelka. Kakor Je že navada, se pričenja z delom po hmeljiščih tudi ugibanje o cenah, ki se nam jih je nadeja« na Jesen. Savinjčani poznajo že iz dolgoletne izkušnje to muhasto rastlino in ji ne zaupajo slepo. Ena lastovka Se ne naredi pomladi, pravijo, eno dobro hmeljsko leto pa še ne dobrih cen za drugo. Zato ne hitijo kakor pred sedmimi leti zasajat vsako ped zemlje ■ hmeljem. Cujemo pa, da je prijela hmelj-ska mrzlica sosednje okraje: šmarskega, laSkega in slovenjgraSkega. Odpovsod se spet oglašajo kupci za sadeže pri savinjskih hmeljarjih. Kdo bi zameril kmetu v teh hudih časih, ko je denar tako redek gost v kmečki hiši, če jih je lanska hmelj-ska cena omamila. Naša dolžnost pa Je, da nalijemo nagemu hudo preizkušenemu kmetu Ciste resnice, kakor smo to vršili pred leti, ko je vse drlo za hmeljem. Tako smo na primer pisali 12. februarja 1. 1927. v naSem listu: »Celih okrajev se Je lotilo neko nenavadno razpoloženje, rekel bi, hmeljska vročica. To je hudo nezdrav pojav in dolžnost odgovornih Ciniteljev, zlasti Hmeljarskega društva, Kmetijske družbe in kmetijskega ministrstva bi bila poučiti ljudi o pravem stanju zadeve in jih tako obvarovati nesreče in izgub namestu zaželenih tisočakov. Hoteli smo opozoriti javnost na silno narodno gospodarsko škodo, ki preti tem novim pristaSem hmelja.« Tako smo pisali. Poslušal nas Je seveda le redek pameten Človek, veČina Je drla v pogubo. Pisec gornjih vrst si Je po svoji pošteni besedi nakopal zamero in celo sovražnike. Da smo imeli prav, je pokazal položaj hmeljarstva v naslednjih letih, ko sta lastna nespamet tn neposlušnost za pametne nasvete spravila mnogega hmeljarja naravnost na beraško palico ali ga pa napravila za sužnja na lastni zemlji, ki jo obdeluje v potu svojega obraza le za obresti svojih upnikov. Toda takrat je bil položaj toliko boljši, ker je bilo zaradi hmeljske peronospore in male razsežnosti hmeljnikov po vsem svetu povpraševanje po blagu. Tako so nekateri novi hmeljarji prvo in drugo leto še nekaj iztržili za hmelj, a poznejša slaba leta so jim pobrala poleg tega izkupička še mnogo drugih tisočakov. Koliko še leži danes po svislih starega hmelja letnikov 1929., 1930. in 1931. Tega naj pogleda, kdor nori danes za hmeljem, in gotovo se bo iz-treznil. Današnji položaj hmeljarstva Je mnogo neugodnejši od takratnega. Kljub skrajno slabim cenam ni namreč prišla svetovna hmeliska kriza povsod do naravnega zaključka kakor v Jugoslaviji, kjer smo skr-Cill nasade kar za tri Četrtine. Premožnejši hmeljarji Češkoslovaške, Nemčije, Poljske m Francije so izkušali prevleči veČino nasadov preko krize. Prav 1. 1932. pa so že pričeli obupavati in kazati kramp varljivi rastlini Vmes Je prišlo Se nenavadno ukinjenje prohibicije v Ameriki. Tako so spravili kramp in spet pognali nasade z vsemi mogočimi gnojili k obilnemu pridelku. Mimo tega pa je Amerika že lani nasadila nad 2000 ha novih hmeljnikov in hitijo z njo Belgija Anglija. Francija in celo Chile in Java za hmeljskim blagoslovom Danes je položaj tak, da bo že pri srednje dobri letini dovolj blaga na razpolago Ce se bodo nasadi 8e Sirili, bomo kmalo spet sredi hude hmeljske krize Vemo. da pri bolniku malo zaleže pametna beseda upamo pa .da bo nedavna nesreCa iztreznil« marsikoga, da ne bo dr! v pogubo Naše stare savinlske hmeljarje rotimo: Ne prodajajte sadežev, da ae spet na uresničijo na vas naše besede lz leta 1927. »Vsak di« nar Izkupička za sadeže bo požrl tisočak.« Ce smo vam takrat prav svetovali, verjemite, da vam hočemo tudi zdaj le dotro. Vsa zadeva je pa tako resna in za noše že tako hudo preizkušeno kmetijstvo tc-ko nevarna, da smo prisiljeni samo kmetu v dobro pozivati na pomoC oblastva. Sre? ki kmetijski referenti naj na podlagi prebitih izkušenj zadnjih let odsvetujejo zadajanje novih hmeljnikov in naj te svoje nasvete nazorno podkrepijo s številkami zadnjega hmeljarskega poloma. Mlekarstvo v naši bavovmi j Na zborovanju okoliških kmetovalcev t Mariboru 4. marca t. 1. je bilo govora tudi ! o ceni mleka, češ, da sc plačuje na dezt h i po 40 par, v mestu pa prodaja po 2 U.n i liter. Ni pravilno, da se tako na splošno govori o ceni produkta, ki ni* niti po vasi h ' enaka. V zadnjem času se je mnogo pisa o o hrvatskem štrajku, češ, da je tamkaj cena mleku samo 40 par za liter. Tudi k nvm se j" prenese', ta glas. ki hoče postav ti naše razmere v slabo luč. Res je da se Je na Hrvatskem plačevalo mleko le tnalo v 1 denarju, temveč v nemonopolnem biagu m i je tako doseglo ceno komaj 40 do 70 par I liter. Takih razmer pa pri nas ni. da bi se kje dobivalo mleko po 40 par liter in prodajalo v mestu po 2 Din. Odmev zborovanja v Mariboru, Je na^el odmev tudi v dveh zagrebških listih, ki sta pisala, da se tudi v dravski banovini pro-bujajo kmetje in nočejo dajati mleka pre-kuncem po 40 par liter. Zgledalo bi skoraj, kakoi da nimamo v Sloveniji mlekarskega zadružni-tva. ali da je to samo na papirju, v praksi se pa ne izvaja. Vendar mora vsakdo vedeti, da posluje v naši banovini danes nad 40 mlekarskih zadrug, ki plačujejo mleko svojim članom od 0 90 do 1 >5 Din liter. Kakor plačujejo samo 3 zadruge manj kot 1 Din, tako je cena v eni m e-karni celo 1 50 Din liter. Razumljivo J3, da nekaj naših mlekarn plačuje mleko po njegovi vsebinski sestavi in ne samo r.a liter. Boljše je, dražje se plača! Razen mlekarskih zadrug pobirajo mleko na deželi tudi prekunci in nekatere zasebne mlekarne V bližini mest p'ačujejo mleko do 125 Dn; v odaljenih krajih pa ga dobe celo za 75 par liter. Četudi je naš kmet v veliki stiski, ne bi dal mleka za 40 par liter. B'ižnji okoličani mest oddajajo mleko v Ljubljani za 2 — 2.25 Din liter, redki dosezajo celo še več. — V Mariboru je cena vsekakor nižja, saj se j_e razpaslo tam v zadnjem času pravo kroš-njarjenje z mlekom tako. da ga ponulajo po hišah od 1.50 do 175 D:n liter. One slatinske steklenice z mlekom, ki jih prinašajo kmetice neredno na mariborski trg, pa itak ne igrajo vloge v ceni mleka, čeprav je ta še tako nizka. Priznati moramo mariborskim zboroval-cem, da je mlekarski trg v Mariboru danes tako slabo urejen, kakor najbrže nikjer v državi, zato bi morali temu nehigijenskemu in negospodarskemu stanju nanraviti čimprej konec. Neki gospod iz Maribora jc upravičeno vprašal pred par meseci, kaj je z mlekarsko zadrugo, ki se je ustanovila leta 1931 v Mariboru Ustanovitelj zadruge je že takrat na občnem zboru kreok« poudarjal, da ni zadruga potrebna samo oddaljenim kmetovalcem, temveč prav tako najbližjim okoličanom, vedoč. da se cena mleka s pritiskom z dežele vedno zniža Ured!tev mlekarstva je torej v samo-nomoči! Nič ne pomagajo še tako lepa zborovanja in protesti če se ne prične z delom Prodajo mleka v mesto iz tega ali onega kraja ne more nihče zabraniti pač na se 'ahko ured; mlekarski trg v zadružnem zmisli sporazumno med mestom, okolico in oddaljenim' kraji Mlekarska zadruga v Mariboru je matica ki čaka oživljenja Tu imajo leno priliko pokazati naši javni delavci koliko jim ie do zadružne organizacije Edino na ta način se lahko prepreči nepotrebno prekupčevanje. od katerega imota kmet In konsument samo izgubo. Pavlica Franjo Naši slikarji In kiparji se organizirajo Klub nenameščenih slovenskih upodabljajočih umetnikov ustanovljen — Praktični načrti in predlogi sa dvig našega umetniškega življenja Ljubljana. 10. marca. Naši likovni umetniki so se v zadnjem časa so pričeli živahno gibati. kakor da ne mislijo več vnemar puščati neveselib razmer, ki vladajo na našem umetnostnem trsu. Znamenja tega gibanja so zmerom pogostejše objave v dnevnem tisku, proklainacije, konference, intervencije o tem. kako naj bi ee mobilizirali bolj živi stiki med utiisini-kom-produceniom in občanom-konsumentom Ln kako naj bi ee dvignil tudi srmotni pi''o-žai naše upodabljajoče umetnosti, ki ji kvalitetne vrednosti pač nihče ne more odrekali. Ali bosta vsa resna volja, ki jo kazeio naši likovni umetniki oami. in vsa pripravljenost. ki so io pokazali nekateri odločujoči činitelji. v resnici mogli rešiti naš umetniški obrat iz globoke krize, v katero ie zabrede!, danes še ne moremo povedati. Razen nekaterih uspelih intervencij gmotnega značaja lahko danes zabeležimo samo še ta -uspeh, da sta ee včeraj in danes po dolgem času, odkar je zamrla nekdanja stanovska organizacija slovenskih likovnih umetnikov, ustanovili kar dve novi društvi naših slikarjev in kiparjev hkratu: Klub nenameščenih slovenskih upodabljajočih umetnikov in Društvo likovnih umetnikov dravske bano-vine. Snoči se je v restavraciji Zvezdi vršil naiprei ustanovni občni zbor Kluba nenameščenih slovanskih upodabljajočih umetnikov. V imanu pripravljalnega odbora je zbrane tovariše pozdravil akad. slikar Božidar Ja-kac in ie poročal o potrebi in o pripravah, ki so dovedle do ustanovitve kluba. Med tem ko je umetnike pozival k solidarnosti in sodelovanju, je izrekel toplo zahvalo vs*m, ki so šli novemu klubu na roko. tako upravniku Narodne galerije Zormanu in predsedniku dr. Windiecherju. ki je kot njega prvi častni član od vsega poeetka gmotno podprl mlado gibanje, potem kulturnemu oddelku mestne občine, zlasti pa še bano-vinskim svetnikom Lovšinu. Biroli in Golo-uhu. ki so s svojim nastopom dosegli, da ee je banovinska dotacija za upodabljajočo nmetnot povišala na lOO.OCO Din. Nato ie preeital še pravila nove organizacije, katere delovno področje s? razteza na vso dravsko banovino in katere namen je, »eksistenčno zasigurati slovenske upodabljajoče u.mejtni-ke«. Svoj namen bo klub izikušal doseči z razstavami in z drugimi prireditvami in e propagando po tisku, predavanjih, radiu itd. Razen rednih članov, med kater; se sprejme vsak nenamešoen upodabljajoči umetnik. določajo pravila še častne (z enkratnim prispevkom 1000 Din), ustanovne (250 Din) ln podporne člane (z letnim prispevkom 50 Din). Članarina za redne je določena na 12 Din letno. Pravila je občni zbor sprejel brez debate. nato pa ie bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Jakae, tajnik Gorše. blagajnik Tone Kralj, odbornika Pavlovec in Mihelič. pregledovalca računov Maleš m Bulovčeva. V razgovoru, ki se ie razvil nato. so posamezni govorniki, zlasti upravnik Zorman in predsednik Jakac. razvili načrt podrobnega nuinega dela, ki čaka novoustanovliem klub. Tako bo odbor še pred proračunsko sejo mestne občine predložil županu, načelnikom posameznih odsekov in vsem občinskim svetnikom posebno spomenico, v ka-teri bodo naši slikarji obrazložili vse svoie želje o tem, da nai bi tudi mestna občina z večjo postavko podprla našo umetnost Glede Jakopičevega paviljona bo izikusal klub doseči, da ga bo mestna občina d a vala umetnikom brezplačno na razpolago, pa da ga obenem popravi, ker v sedanjem staniu ne ustreza več svojemu namenu, ter ga oorani z modernimi električnimi napravami. da bo uporaben tudi za večerne razstave. V zvezi s prodajnim salonom, ki ga ie kulturni oddelek mestnega magistrata nameraval prvotno otvoriti v paviljonu, ki^ pa ga bo po vsej priliki namestil v Miklavoev: hiši na Mestnem trgu. naj bi se po vzoru velikih francoskih mest ustanovila pri nas tudi tako zvana »odprta šola«, v kateri b; lahko umetniki in študentje za majhno odškodnino imeli na razpolago ateljeje in modele. Z denarjem s katerim namerava mesto nadaljevati gradnjo slikarskih ateljejev, nai bi se rajši sezidal v Liubliani umetniški dom. ki bi lahko postal delovno središče nase upodabljajoče umetnosti. Prav tako je zbor izrazil zahtevo, da bi se morala vsa javna dela umetniškega značaia v Ljubljani razpisovati, ne pa da jili Plečnikova šola prevzema zastonj, s čimer so hudo prizadeti naši arhitekti, pa tudi upodabljajoči umetniki z njim. Klub bo s kušal organizirati tudi kolektiven nakup slikarskih in kiparskih potrebščin, predvsem okvirov, s čimer bi se nabavni stroški lahko znatno pocenili. . , Vse zborovatiie je izzvenelo v devizo, na novi klub nikakor ne misli biti kakšna konkurenca Društvu likovnih umetnikov, ki so ga prav tako v Zvezdi ustanovili nocoj, temveč bo i zk u šal ščititi samo interese nenameščenih slikariev in kiparjev, katerih bo^ba za obstanek j>e pač malo drugačna in fez.!a kakor njihovih zaposlenih tovarišev. Predsednik Jakac je še povabil vse člane kluba, nai pristopijo tudi k novemu društvu, ki nai bo stanovska organizacija vseh likovnih umetnikov. Za stroko, dom in narod Ljubljana, 10. marca Združeni elektrotehnični obrtniki in lektrame dravske banovine posvečajo ajvečjo pažnjo izobrazbi svojega naraščaja. Vsako leto priredijo pred pomočni- teklostjo, ki je v »specialistih« videla ki razumela le tujce. Tečaji se vršijo pod vodstvom inž. Novaka od KDE. Letošnjega tečaja, ki se je vršil v Vajenskem domu v Ljubljani, se je Skimi izpiti kandidatom specialne elektrotehniške tečaje, da morejo svoje praktične izvršitve razumeti tudi od strani znan-stva samega. Teorija in praksa se. samo Izpopolnjujeta, zato je razumevanje stvari najbolj potrebno tam. kjer je praksa najbližja Doba. ko bodo pri svojem delu stali ljudje, ki ga bodo razumeli do bistva sameea. v elektrotehniki ni več daleč in sdi se nam. kakor da bi prelomili s pre- učitelji se dogajajo mnoge, mnoge majhne tragedije Ljubljana, 10. marca Velika obupanost in razočaranje sta bila vidna v četrtek na sestanku ljubljanskih brezposelnih učiteljev Sestanek je otvoril njihov predsednik Vojko Jagodic. V uvodnem govoru se je prizadeval, da bi orisal celoten položaj tako. da bi ne ugasnile zadnje iskre upanja. Odbor je napel v zadnjem času vse sile. da bi se dosegel vsaj deloma por tiven uspeh. Vse intervencije, vse poslanice. vsa pisma so zaenkrat glas vpijočega v puščavi. Poudarek je veljal naslednjim dejstvom: Zapravljanje mladih in svežih učiteljskih moči utegne imeti hude posledice v narodnem in državnem življenju. Zadnji čas je. da se v tem pogledu nekaj ukrene, ker se odigrava med mladimi učitelj toliko skritih tragedij, kakor še nikoli. Stanje narodnega šolstva je tako. da ne more več pogrešati novega dotoka mladih ljudi 'n bo zaradi tega znatno nazadovalo namesto da bi stalno napredovalo, ali vsa i ostalo na višini, na kakršni je bilo Imamo na drugi strani precej starih učiteljev ki so že doslužili. saj kdor je res vneto n zvesto vršil svoj poklic, mora biti s 35 službenimi ieti popolnoma izčrpan Izvedenih je bilo več upoknjitev se prednja leti. a ni bilo novih nastavitev in se tud-nastavitve postavljene v proračun, niso izvedle Prirastek otrok je sprožil zahtevo po otvoritvi novih razredov Naj se stedi kjerkoli, pri prosveti se ne sme V teku zadnjih petih let ni bilo skoro nobenih nastavitev. kar pomeni povečati analfabeti- čim in ustvarim družino. Torej šele s 35 leti, če bo šlo seveda z normalnim razvojem, mi bo dana možnost ustvariti si samostojen dom.« Sledilo je statistično informativno poročilo tajnika Mira Kuglerja. V letih 1931, 1932 in 1933 je absolviralo v Ljubljani in Mariboru na drž. učiteljiščih 244 gojencev in 40) gojenk, na privatnih učiteljiščih pa 144 gojenk. Če prištejemo k temu še 13 abiturientov, ki so končali na drugih učiteljiščih in se prijavili našemu odseku. Jih je skupno 810 Od teh je zaposlenih v državni službi 27 ali 3.3 odst., dnevničarsko 7 ali C.9 odst.. bednostni fond 73 ali 9 odst. začasna zaposlitev 16 ali 2 odst. Sledila je statistika o socialnem stanju abiturientov in abiturientk: hčera in sinov višjih državnih uradnikov je 9 odst.. nižj:h odst.. privatnih višjih uradnikov 3.5 odst., nižjih 3 odst., trgovcev 3.5 odst obrtnikov 9.3 odst., kmetov 16.6 odst., delavcev 3.5 odst., učiteljev 6.1 odst. brez očeta in matere 3 odst.. brezposelnih 1.2 odst., brez očeta 14.5 odst. (svetovna vojna). Čeprav so te številke suhoparne, diha iz njih več življenja, kakor iz zgovornih besed. Izdelala se bo podrobna prosvetna statistika za vso državo. Socialno-zdravstveno poročilo je podala tov. Nada Grmekova. Ker je bilo treba iskati tudi trenutne rešitve glede gmotnih potreb za najbolj revne tovariše in tovari-šice, se je obrnil odbor na vso javnost, kakor tudi na različne ustanove za kakr-no koli podporo gledt hrane, stanovanja, :n-strukcij in denarnih podpor, s čimer so bili za silo preskrbljeni vsaj oni tovariši, ki študirajo na univerzi. Doseglo se je za enkrat veliko in bo odbor zastavil vse sile, da tudi v tem pogledu doseže čim več uspeha, pri čemer seveda računa na uvidevnost in podporo javnofti. Izdelanih je več načrtov tudi za sezonske zaposlitve. Iz vsega tega sledi, da so brezposelni s svoje strani storili svojo dolžnost, da so pokazali dobro voljo in razumevanje in je pričakovati, da bo tudi država storila svoje. Predsednik je po dveinpolurnem razgovoru zaključil sestanek, ki je razsvetlil položaj brezposelnih učiteljev tako. da je vsak dvom o nujnosti rešitve odveč. T M i * Odobreno «1 Minister^ socialne poUljke m nerodno tdrovfl« S. itev 2*9 od '532. udeležilo 51 kandidatov iz vseh krajev banovine. Zaključek je pokazal srečno izbra-no smer, kajti uspeh je bil nad vse zadovoljiv, morda prav zato, ker so predavatelji izbrani iz vrst znanstvenikov in iz vrst prakse, ki je elektrotehničnim rokodelcem najbližja. Izpraševalno komisijo pa so tvorili obrtniki in zastopniki elektrarn, ki pač bistveno razumejo svoje delo in ki stvarno ljudi zaposlujejo. dovoda. Voda bo temperirana z umetnim ogrevanjem. Prijetno bodo presenečeni letos tudi vsi nekdanji stanovalci Ljubljanskega doma, ki ga bodo našli prenovljenega in moderniziranega. 2e nekaj tednov instalirajo centralno kurjavo, toplovodno ta svetlobno signalno napravo, hišni telefon, moderne kopalnice itd., take da bo iz Ljubljanskega doma nastal najmodernejši hotel Rogaške Slatine. * Za šefa nalivalnlce ln vodjo prodaje rogaške slatine je imenovan g Karol Janžek, dosedanji ravnatelj Slatine Eadencev. Tukajšnji narodni in gospodarski krogi pozdravljajo prihod g. Janžka prav iskreno s tople željo, da bi z isto vnemo kakor poprej v Radencih deloval tudi tu med svojimi rojaki v korist narodu in Rogaški Slatini. 70 let Elsbacherjeve tvrdke Laško, 10. marca V Laškem slavi danes ugledna E.sba-cherjeva tvrdka 701etnico svojega obstoja. Njen ustanovitelj je bil zavedni in podjetni koroški Slovenec g. Andrej Elsbacher, ki se je najprej v Celju in potem od leta 1864. v Laškem udejstvoval kot pionir v narodnem in gospodarskem osamosvojitvenem pokretu. Njegova tvrdka je kljubovala vsem oviram in pridobila si je velik delež pri povzdigi 1'sr'eda slovenskega tr-govstva V njej se j odga;al tudi najboljši, narodno in stanovsko najzavednejši trgovski naraščaj. Rogaška Slatina dobi novo športno kopališče Rogaška Slatina, 10. marca. Med one srečne kraje, ki se labko ponašajo z modernimi športnimi kopališči, bomo letos prišteli tudi naše največje zdravilišče in letovišče, Rogaško Slatino. Preteklo sredo so je v ta namen zbrala v zdravilišču komisija, ki jo je vodil šef-taspektor g. inž. Skaberne. Kot ekspert je bil v komisiji g inž B^udek, kot gradbeni izvedenec g. inž arh. černivec, kot hi-drotehnični izvedenec g. inž Maček. Komisiji sta prisostvovala tudi g. inž. Ditrich kot direktor ta g. dr. Kolterer kot šef-zdravnik zdravilišča. Novo kopališče bo zgrajeno po Reisertovem sistemu. Dolgo bo 33 m, široko pa 16 m. Zgrajeno bo na sedanjem solnčnem kopališču nasproti Beograjskega doma. Otvorjeno bo 1. julija. S tem bo ustreženo oni publiki, ki že tako željno čaka na to kopališče, ki ga bo polnila kristalnočista voda iz bočkega vo- Secinnji šef tvrdke g. Konrad Elstoacher zavzema v javnem življenju splošno znano častno mesto. Bil je prvi gerent občine Laško, že dober decenij je njen podžupan, je pa tudi predsednik domačega tvrgov-skega gremija ta podpredsednik ZTOI v Ljubljani. Ta Častna funkcija je znak zaupanja vseh naših gospodarskih krogov v sposobnosti tega vnetega ta preudarnega gospodarskega delavca. Elsbacherjeva hiša je dajala pred vojno največjo oporo našemu narodnemu življu v Laškem ter je imela velike zasluge pri pomembni slovenski zmagi pri občinskih volitvah v 1. 1914. Zasluge Elsbacherjevih za narodno stvar, in za napredek Laškega so neminljive in je umestno, da se jih širša javnost spominja baš sedaj ob lepem Jubileju njihove tvrdke, ki je tako dober vzor narodne zavednosti, delavnosti in vztrajnosti. Mokro, mrzlo! tifc-v. J itti 5 i Sedaj V izogib vsemu natrite vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea -kremo! To zadostuje! Vaša koža postane odpornejša ta voljna, veter ta slabo vreme ji ne moreta več škodovati. Zadobili boste zopet oni sveži zdravi, mladostni izgled, ki ga imamo vsi tako radi. Dom naših skavtov Ljubljana, 10. marca Steg skavtov v Ljubljani, ki šteje sedaj stosedemdeset aktivnih članov, je tiho, a pridno na delu za koristno in državno zavedno vzgojo mladine. V skromnem lokalu sredi mesta se vrše čez zimo redni sestanki, ki dajejo mladini v njenem prostem času koristno zabavo in pouk. Sestankov se udeležuje največ po osem članov. skavtov, ki so člani Jugoslovenskega saveza skavtov, samo začasen, ker je pretesen in ne nudi dovolj razmaha vedno naraščajočemu članstvu. Ljubljanski skavti pa imajo že v posesti prenesljivo zgradbo bivše šolske poliklinike, ki jo bo treba seveda temeljito popraviti in polepšati, nakar bo postavljena, čim bo izdano zadevno stavbno dovoljenje, na prostoru, ki je zem, brezposelnost in po nepotrebnem zapravljati čas za notranjo prosvetno graditev, ki ni baš trdna. Naj se vendar najdejo tisti bore milijoni, da bo mogoče izvesti vsaj delne nastavitve! Itd itd. O hiperpro-dukciji učiteljskega naraščaja ni govora, ker če bi se zasedla vsa prazna učiteljska mesta, bi naraščaja še primanjkovalo. Zato osnovno šolstvo ne more utrpeti nobenih redukcij. Predsednik je tudi izrazil upanje, da bo zanimanje za reševanje tega vprašanja, ki je zadnje čase zašk) tudi v Narodno skupščino, saj smo čitali sila umestne izjave, vendarle prineslo neko konkretno in tako težko željeno rešitev. Po vsem tem se je vnel živ razgovor o redukcijah Večina se je izjavila za redukcije. Najbolj so bili pač osovraženi oni primeri, v katerih bi dobro situirane učiteljice lahko pogrešale svojo mesečno plačo. Ni jih dosti, okrog 100 samo. vendar pa bi bilo tudi z ureditvijo tega netovariškega stanja brezposelnim mnogo pomagano. Upa nje in zaupanje v pravičnost je pa še to liko pri moči. da se bo pri reševanju krize brezposelnih učiteljev seglo tudi po teh primerih Eno dejstvo drži. to namreč, da bo do brezposelni učitelji s čakanjem na službo zaigrali eksistenco Zanimiv ie bil med drugim primer, ki ga je iznesel neki tovariš. napol v dobro voljo, napol v resno premišljevanje: »Star sem 25 let Vzemimo, da bom čez leto dni nastavljen. Dve 'eti bom pripravnik, po šestih letih šele bom imel položaj, da se z mirno vestjo lahko poro- tako da imajo vodje lahko pregled nad vsakim. Na glavni steni visi državna tro-bojnica s kraljevo sliko, kraj nje pa prvi dve zastavi ljubljanskih skavtov iz leta 1922.. ki sta bili že takrat v državnih bar vah Pred in po vsakem sestanku se navzoči zbero pred državno zastavo in kra ljevo sliko ter jima izkažejo pozdrav. Sledeč prvi točki svoje sknvtske oblju be izpolnjuje skavt svoje dolžnosti dom i vini in kralju, njegov namen pa je postat dober državljan in koristen član človeške družbe. Seveda je sedanji stan ljubljanskih Dovoljujete Ii, da vam jemljejo denar iz žepa? tudi že dan na razpolago v bližini mestnega središča Tako bodo imeli skavti kmalu svoj dom v katerem bodo lahko še uspešneje nadaljevali svoje idealno delo za učvrstitev dobrega človeškega značaja mladine Novi dom bo nudil več prostorov in razsežnejšo delavnico, ki je že sedaj na mesčena poleg stana V tej delavnici se mladi člani uče najrazličnejših ročnih del. ki so tudi v programu skavtske vzgoje. Skavti si bodo pa gotovo tudi v javnosti I znali pridobiti naklonjenosti za svoje delo, posvečeno obči koristi. Zakaj torej dopuščate v lastnem gospodinjstvu žarnice slabše kakovosti, ki rabijo za isto svetlobo mnogo več toka? Vaš račun za električni tok se znatno veča, ne da dobite za to svetlobo. Da-li ne veste, da predstavlja ta presežek dvojno ceno žarnice? Pri prvorazrednih TUNGSRAM žarnicah pa jamči svetovna znamka za njihovo največjo el.onomičnost. Photo-meter pokaže nepobitno. da sta tu svetlobna moč in poraba toka v pravilnem razmerju. Vi dobite mnogo svetlobe za malo denarja! 801etnica zaslužnega primorskega šolnika Ljubljana. 10. marca. G. Furlani Leopold, bivši ljubljanski učitelj na Rakovniku, bo praznoval v ponedeljek osemdesetletnico rojstva na Brinju pri Jezici. Njegovi primorski rojaki ga poznajo kot spoštovanega nadučitelja iz Štandreža pri Gorici. Tako zaradi svojega učiteljskega delovanja kakor izvenšoLskega udejstvo-vania je bil na Goriškem zelo spoštovan. \ veliki predmestni občini Štandrež je slov:l kot izvrsten šolnik, delaven občinski tajnik in izkušen svetovalec štandre-škeca kmeta, ki je zalagal predvojni Trst in Gorico s pridelki svoiega rodovitnega polja. Jubilant ee je rodil 12. marca 1. 1854. v Rihenbergu v mlinu ob Branici. ki se kmalu potem izliva v Vipavo. Doma se ie v mladih dijaških letih učil domovinske ljubezni iz rodoljubnih pesmi goriškega pesnika Gregorčiča, ki je bil kaplan v Rihenbergu od 1. 1S73. do 1. 1881. in ie opeval lepoto tega vinorodnega bregovitega kraja v pesmi > Slovo od Rihenberga«. SlavHenec g. Furlani ie zaveden in odločen Jugosloven Gregorčičevega duha z vero v besede pesnika preroka o poteptanem narodu. ki mu bo prišel vstaienja dan! Šolal se ie g. Furlani v Gorici in v Kopru ter bil že 1. 1877. učitelj v Ka,mnjah in potem v Šmarjah na Vipavskem, a 1. 1891. je bil imenovan za nadučitelja na najletpše mesto na Goriškem, v Štandrež. kjer je deloval do 1. 1915. Vojna ga ie pregnala v Ljubljano, kjer ie dobil kot begunec prvo zavetje pri svojem sorodniku, pokojnem notar j" Gruntarju iz Kobarida, odkoder je Tdo.™a njegova soproga iz ugledne družine Uršiče-•ve. Po vojni je ostal g. Furlani z vso družino v Ljubljani in je bil imenovan za učitelja na Rakovniku, kjer je služboval do L 1923. Za seboj ima 45-letno plodonosno d1-lo. Zaslužnemu možu želimo še mnogo le* mirnega pokoja v družinskem krogu dragih mu otrok. 800 lačnih v Mostah Moste pri Ljubljani, 9. marca. Najbolj pereče vprašanje v naši občini je, kako pomagati našim brezposelnim. Beda med brezposelnimi družinami je tako velika, da je mogoče verjeti le onemu, ki živi stalno med njimi. Dotok brezposelnih ne občinski urad je vsak dan večji tako, da je redno poslovanje že otežkočeno. Občina je storila vse mogoče, da reši življenje teh iz-črpanih družin Toda ves trud in delo našega uradništva kakor tudi občinskega odbora ne more zadostiti tej veliki brezposelni armadi, ker nam primanjkuje potrebnih denarnih sredstev. Po uradni statistiki je v naši občini nad 800 lačnih ljudi, ki so do sedaj prejemali občinsko podporo. Pri občinskih javnih delih so bili zaposleni v prvi vrsti družinski očetje. Za te mezde je občina izdala okrog 30.000 Din za nabavo živil pa nad 10.000 Din. V naši občini se je lani plačalo okrog 80.000 Din za bednostni sklad dravske banovine. Pri razdeljevanju smo pa bili prikrajšani, kajti za tako ogromno število brezposelnih smo dobili le Din 9.000. Ukinitev pomožne akcije je seveda vprašanje zase. kajti prazen želodec ne pozna mej. Ukrenili smo vse, kar nam je bilo mogoče. O našem nevzdržnem stanju smo poročali tudi merodainim oblastim, tako da je naša slika prav vsem znana. Vse delodajalce pa naprošamo, da upoštevajo naše brezposelne pri zaposlitvi, čeprav samo za nekai dni — tudi to je dobrodošlo Tu so na razpolago ljudje raznovrstnih poklicev. Obračamo pa se tudi na one občane, ki jih ni današnja doba tako kruto zadela in je njih življenjski obstoj še dokaj ugoden, s prošnjo, da tudi oni nekaj žrtvujejo za naše brezposelne. Bližajo se velikonočni prazniki ;n vsaj v tem času pomagajmo našim revežem. Vsi prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo t občinski pisarni v Mostah. lombera FILM ELOCHROM • i"- • ■ ^^ d x • 8 posnetkov Din l®'— Razvijanje Din L— * Kopija 6/9 Din LOMBEKG plošče, BYK loto papirji e d i n o Drogerija KANC LJUBLJANA - MARIBOR Domače vesti ♦ »Jutro« v čeikem tisku. Znani praški dnevnik »N&rodni listy« je objavil v številki > dne 8. t. m. iz peresa uglednega poznavalca slovanskih vprašanj Em. čecha večji članek z naslovom »Kulturna spojitev Slovanov«. Pisec toži da češki tisk le spo-radično poroča o slovanskih kulturnih zadevah, in nato izvaja: »Pri drugih Slovanih so Slovenci često edini, ki sestematično ln budno zasledujejo tudi naše češko kulturno življenje. O tem priča njihov ljubljanski dnevnik »Jutro« ali njihov najboljši literarni mesečnik »Ljubljanski Zvon«. Tako je n. pr. »Jutro« izmed vseh slovanskih listov doslej najboljše počastilo sedemdesetletnico našega pesnika J. S. Macharja«. Nato pisec navaja nekatere odlomke iz »Ju-trovetca feljtona o Macharju. ♦ Vojaške vesti. Kakor javlja »Vojni list« so na predlog ministra vojske in mornarice prevedeni v generalštabno stroko kct oficirji za generaištabne posle: majorji Jovan Vučkovič Maksimiljan Makovic, Dragotin Gafcer&čik in Kajko Plavšič. Viceadmiral Nikola Stankovič je upokojen in preveden v rezervo, Istotako tudi kapetan fiegate Bogoslav Erni. Pehotni kapetan 1. razr. Friderik Lahounig je razrešen službe rezervnega oficirja. Kapetan 1. razreda za generaištabne posle Anton Sabati je dodeljen na službovanje generalnemu štabu komande kraljeve garde Po potreti službe pa sta premeščena ooročnik bojnega broda 2 razreda Luka Jurkovič na artilerijski Šolski brod »Krirošije*, poročnik fregate Srečko Sršen pa na kr. brod »Sava«. Pri boleznih v goltancu, hripavosti glasu in nahodu so neobhodno potrebne okusne ANACOT PASTILE. ♦ Nov sodni tolmač za nemški jezik. Ape-lacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo Slavka Strmška, učitelja meščanske šole pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, za stalno zapriseženega sodnega tolmača za nemški jezik na sedežu sreskega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. ♦ Premestitev. K središnji upravi za mere in dragocene kovine v Beogradu je premeščen dosedanji šef oddelka kontrole mer pri sreskem načelstvu v Sibeniku g. Viktor Gerčar. prt tvrdki J. MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno moška in dečja oblačila • Smrt nemžkega prijatelja. V nemški Breslavi je umrl 27. februarja v naših gospodarskih krogih znani in ugledni John Staudinger. Bil je skoro dvajset let ravnatelj tovarne »Peko« v Tržiču, katero je spravil na ugledno višino. Po državljanstvu podanik Zedinjenih držav, je med Slovenci imel mnogo prijateljev ter je živel večinoma v slovenskih družabnih krogih. Za narodna društva je radodarno posegal v žep. Delavcem in mojstrom v tovarni je tli vedno le najboljši predstojnik, katerega se Po večletni odsotnosti še vedno hvaležno spominjajo. Za našo domačo industrijo zaslužnemu možu bodi ohranjen blag spomin. ♦ ZKD priredi naslednja svoja predavanja: Danes ob 11. bo pri Sokolskem društvu na Dolu pri Hrastniku predaval g. dr. Mihelak o krizi in njenih vzrokih. — Sokol-Eko društvo Vrhnika pa priredi jutri ob 20; predavanje g. Pipana o Durmitorju. — V torek 13. t. m. bo ob 20. predavanje pod okriljem Sokolskega društva v Novem mestu ln bo g. dr. Mihelak razpravljal o temi: Pomen zlata Ln denarja v narodnem gospodarstvu v zvezi s sedanjo denarno krizo. — SJSU Preporod v Ljubljani pa priredi danes ob 10. pod okriljem ZKD predavanje: Praznik 1« marca 1914. med slovensko mladino. Predavanje bo v areni Narodnega uoma. predaval pa bo g. prof. Kolar. ♦ SanovinsKa kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi 14. t. m. živinorejski 22. t. m. pa perutninarski tečaj. Na tečajih se bo razpravljalo o vseh važnih vprašanja živinoreje, odnosno prutninarstva Obakrat pričetek ob 8., in sicer bodo od 8. do 12 teoretična, od 14. do 18. pa praktična izvajanja. Dalje priredi ista šola 17. t. enodnevni sadjarski tečaj od 8. do 17. z naslednjim programom: splošna potreba zasajevanja primernih zemljišč (njivski, in obcestni nasadi); izbor vrst in sort sadnega drevja in sajenje; obrezovanje in čiščenje starih sadonosnikov, škropljenje sadnega drevja; pomladno cepljenje. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 20 letošnji številki pravilnik o sestavi bilance in načrta prečiščene bilance in o določitvi obrestne mere za stare hranilne vloge; izpremembe in dopolnitve v taks nem in pristojbinskem pravilniku, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. in razne objave iz »Službenih novin« ♦ Za zgraditev železniške zveze slovenskih krajev z morjem je bil že pred leti osnovan akcijski odbor Temu odboru predseduje sušaškt župan g Ružič, njegov podpredsednik pa je ljubljanski župan g. dr Pac Zaradi hude finančne krize je bilo za nekaj časa delovanje akcijskega odbora prekinjeno, v zadnjem času pa je odbor Pri lindeb z neredkim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« gredice. *e io noniiete vsak dan ziutrai na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. dobro vpeljana se odda 1. aprila !. 1.934- v lepem kraju Slovenije. — Ponudbe pod »Zobna praksa« na oglasni oddelek »Jutra« spet »topil v akcijo, kajti železniška zveza Slovenije z morjem je še aktualnejša, kakor kdaj poprej. V petek je prispel v Ljubljano sušaški župan in predsednik prej omenjenega akcijskega odbora g. Ružič in potem je bila na ljubljanskem magistratu konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da bo sklicano prihodnji mesec v Ljubljani zborovanje, na katero bodo povabljeni vsi gospodarski ln drugi zainteresirani krogi, da bi razpravljali, na kak način bi doseglo slovensko središče čimprej zvezo z morjem po železniški progi preko Kočevja. Na tem zborovanju bodo po zagotovilu članov akcijskega odbora iz savske banovine sodelovali tudi predstavniki hrvatskih gospodarskih organizacij. ♦ Nova groba. Na Ježici je umrla gospa Marjeta Kroparjeva, posestnica, stara 74 let. Pogreb bo danes ob 16. — Na Ka-mensčaku nad Ljutomerom je umrl za kapjo posestnik Matija Pušenjak, oče ljutomerskega trgovca, star 72 let. Pred mesecem mu je bila umrla žena. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno scža-i,-e j * XIX. redni občni zbor Združenja fotografov za dravsko banovino bo 21. t. m. ob 10. v pritlični dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Običajni dnevni red. Samostojne predloge je treba poslati vsaj tri dni pred zborom načelstvu. članarino za 1. 1933 je treba plačati do zbora, ker se bo sicer izterjala po sreskem načelstvu. ♦ Posavska podružnica SPD, Zidani most, bo imela letošnji občni zbor v nedeljo, 25. t. m. na Zidanem mostu pri Juvan-čiču. Pričetek ob 16. * Naročajte Ciril Metodove razglednice za veliko noč! Dobe se v družbini pisarni, Beethovnova ulica 2., v trgovinah ln trafikah. ♦ Spložno znana domača zavarovalnica »Dunav« v Zagrebu je spet kupila eno hišo, in sicer tokrat v središču Beograda, Poincarejeva ulica 32, in a to pridobitvijo povečala svojo posest na nepremičninah za zelo reprezentativno poslopje. Vsekakor je pozdraviti prizadevanje družbe, ki gre za tem, da varuje interese svojih zavarovancev s čim zanesljivejšo ln plodo-nosnejšo naložbo premijskib reserv, ki je podana z investicijami kapitala v nepremičninah na državnem teritoriju. ♦ Vsak privatni uradnik nujno potrebuje strokovno knjigo: Čeme, Kontokorenti. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založništvu: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Pražakova ulica 8-IL ♦ usodno zmoto zagrešijo vsi, ki verjamejo, da >šenka< ni več med živimi. Zastonj uamreč dobi prvo Izdajo knjige Janka Kača »Med padarjl In zdravniki«, ki je dvignila toliko prahu, vsak, kdor naroči do 16. marca t 1. kmečki roman »Grunt« in »Pisane zgodbe«, ki izideta ote za veliko noč v 41. Izdaji. Naročila sprejema t%-ložba »Zemlja« . Ljubljani, Gajeva ulica 9-1. • Številka Planinskega Vestnika za marc je zelo pestra. Predsednik SPD dr. Pretnar vodi po kraljestvu Koraba, najrazgled-nejše planine v Južni Srbiji. Anton Flegar opisuje plezalno turo na zapadni steni Velike Dnine. Svojo zanimivo zgodovinsko razpravo o Beneški Sloveniji nadaljuje dr. H. Tuma. Jos. Wester oPisuje hojo dr. Tu-ška na Triglav pred sto leti. O nastanku Roblekovega doma nam pripoveduje dr. Prešeren. Mirko Javornik je prispeval črtico o pomladi v gorah. Vilko Mazi razprav- j Ija o obveznem naročilu Planinskega Vestnika za vse članstvo, kakor je bilo to pred vojno. Številko zaključujejo društvene vesti. — Prve številke letošnjega letnika so na razpolago vsakemu novemu naročniku. Čim več naročnikov bo, tem nižja bo naročnina, ki že sedaj znaša samo 40 Din letno za okrog 400 strani obsegajočo revijo.. Posebno je v interesu članov SPD, da je vsak naročnik Planinskega Vestnika, ki mu nudi potrebno planinsko izobrazbo. Planinski Vestnik se naroča v pisarni SPD v Ljubljani, Masarykova cesta, palača Grafike. — Originalno vezavo »Planinskega Vestnika« letnika 1933 preskrbuje vsem naročnikom osrednje društvo SPD v Ljubljani. Izdelava platnic in vezava stane skupaj 13.50 Din. Delo izvršuje Delniška tiskarna v Ljubljani Interesentje naj se obrnejo direktno na upravo Delniške tiskarne, lahko pa tudi pošljejo lanski letnik osrednjemu društvu, ki preskrbi vezavo; v tem zadnjem primeru morajo priložiti v znamkah 4 Din za poštnino. * V lepi, novi. pomladni obleki se nam je pokazala najnovejša številka družinske revije »Prijatelja«, ki je pravkar izšla. Kar z veseljem jo vzamemo v roke, saj tako pestre in skrbno urejene revije že dolgo nismo videli. Založbi se dobro vidi, da skrbi, da daje res samo najboljše. Evo kratke vsebine! Dr. Ivan Lah nadaljuje svojo povest. Greh gospoda Oresta, ki se prav prijetno bere in jo čitatelji z zanimanjem zasledujejo. Prvič se je oglasil v »Prijatelju« Filip Omladič s pesmijo »2iv mrtvec prlpovedu je« in toplo pisano črtico »Psovka«. Po teb njegovih prispevkih »Prijatelju« lahko sodimo, da nam bo dal še dosti dobrega Stari znanec Anton »Ingolič objavlja daljšo novelo »čoln brez vesel«. Ina Winnesa kriminalna novela »Prikazen v pariškem br-zovlaku« in čehovljeva humoreska »Radost« sta dve mojstrski zgodbi Zanimivo je pisano ilustrirano »Pismo iz Pariza«. Poljudna sta članka s slikami »Drevesni velikani«, in »Kaj je delal človek nekoč«. V reviji skrbe za pestrost rubrike »Iz tehničnega sveta«, »Gledališki pregled«, »Literarni drobiž«, »Anekdote«, »Da boš vedel« in res izvrstne smešnice Za kratek čas pa so uganke z bogatimi nagradami Tej številki je priložena tudi povest •! Smeleva »Mary«, prekrasna zgodba dirkalnega konja. ki se je žrtvoval za svojega gospodarja »Prijatelj« stane z 11 leposlovnimi knjigami za vse leto samo 132 Din, za vezavo knjig v platno pa se doplača 60 Din Naroča se pri upravi v Ljubljani. Dalmatinova ullr-a 10-1 • »Fotorevija«, Številka za marc, je prispela. Vsebina je prav pestra in zanimiva za fotoamaterja Posebno je treba tudi poudariti lepo opremo in krasne slike domačih fotoamatersk'h umetnikov Uprava »Fo-torevije«, Zagreb, Dalmatinska 6. posije ogledno številko na zahtevo vsakemu foto-amaterju. Polletno stane revija 25 Din. OD DNEUA DO DNEVA SE BOLJE POČUTIM Od vsega na svetu imam najrajši tebe in rogaško slatino. Ti skrbiš, da imam zdravo hrano, rogaška slatina pa, ki jo pijem vsak dan, mi pomlaja kri ter me osvežuje na duhu ln telesu. Tebi in rogaški slatini se moram zahvaliti, da sem vedno dobre volje, zdrav, svež, čil in krepak. Skladišče rogaške slatine v Ljubljani: Gosposvetska c. 13, tel. 39-43. ♦ »Mojstrski izpit«, priročnik kandidatom lz Izpitne snovi: obrtne zakonodaje, trgo-vinstva in državoznanstva, je pravkar Izšel. Naročila sprejema: Ljubljanska založba, Ljubljana, Podrcžnik V-40. POMLADNE PLAŠČE ravnokar dospele novosti od 259.— Din dalje nudi v veliki izberi ln najnovejših krojih tvrdka Fr. Lnkiš LJUBLJANA Stritarjeva uL ♦ Kaj Je fotometer. Sled strokovnjaki zbuja veliko zanimanje nova merilna priprava TUNGSRAMOV1H tvoraic tako Imenovani fotometer. Gre za pripravo, ki zaznamuje svetlobo žarnice, tako zvano svetlobno moč, kar je prav pri vsaki žarnici najvažnejše. Nova merilna naprava je pokazala prav zanimive reči. Pokazalo se Je ia primer, da dajejo žarnice slabše kakovosti pri Isti porabi toka znatno manj svetlobe kakor pa prvovrstne svetlobnojake žarnice TUNGSRAM. To na pomeni, da oorabijo žarnice slabše kakovosti za Isto svetlobo znatno več toka. 20% povišanje norabe električnega toka znaša letno pri 60watni žarnici že 72 Din, pri 100wat-ni žarnici 120 Din, torej več kskor uvojno naiavno ceno žarnice Pri teh številkah Je razlika v ceni med prvovrstnimi žarnicami in žarnicami slabše kakovosti neznatna Fotomer Je nezmotljiv in donaša točen dokaz, da pravilno varčevanje pri razsvetljavi ni v nabavi »cenenih« marveč v ekonomičnih žarnicah, pri katerih sta svetlobni efekt ln poraba toka v pravilnem razmerju. NM»M , GREGOftiC npr FOTOGRAFIRANJE NI VEČ DRAGO! Da Je to res. Vas preprifia novi GregoriCev priložnostni cenik, ki se Vam takoj brezplačno dopoSlje. Drogerija Gregorič d. z o. z« Ljubljana, Prešernova ulica S t. 5. ♦ Adresar dravske banovine — izdaja za leto 1934-35. vsebuje celokupno Industrijo, obrt in trgovino, dravske banovine s seznamom eksporterjev, špediterjev in z drugimi najnovejšimi važnimi podatki. Njegova priloga je turistični pregled dravske banovine z Ilustracijami. Kompletna izdaja stane 120 Din, prodaja pa jo knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani v Selenburgovi ulici. H DA Ttf Preoblikujem in barvam lie rAtJIK DAMSKE SLAMNIKE klobučar Sv. Petra c. 51. po najnižji h cenah. ♦ Dobra prebava je prvi pogoj dobrega zdravja. Naša hrana vsebuje mnogo neprebavljivih substanc, zato za časa prebavlja-nja nastajajo mnogi proizvodi vrenja in razkrajanja, škodljive tvarine se morajo Iz organizma odstraniti, sicer lahko povzročajo glavobol in utrujenost. Ako se zvečer vzamejo dve do tri kroglice Artina, nasta ne zjutraj popolnoma normalno ln lahko iz praznjenje čev, ne da bi se človek zavedel da je dan poprej vzel kakšno siedstvo. Restavracija 9Zvezda( DanaSnja specialiteta: Z gosjimi jetri nabodena pljučna pečenka. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. DOBRNA ZA SRČNE, ŽIVČNE IN ŽENSKE BOLEZNI, POČITKA POTREBNE! Do 30. Junija in od 1. septembra do 30. oktobra 20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.200._ (oziroma Din 1.380.— ) (avto, soba, hrana, kopeli, zdravnik, taksa in davki). Prospekti na zahtevo. ZVOČNI KINO »SOKOLSK1 DOM« V SISK1. — Telefon 33-87. HERBERT E. G R O H priljubljeni tenorist v filmu pesmi in ljubezni PESEM O SREČI Paul Kemp.Rv? Ros. Theo Lin gen, lise Stotrava Predstave: v nedeljo ob 8., 5.. 7. in 9. uri, v ponedeliek ob pol 7. in po) 9. uri PRIDE! PRIDE PREBUJENE STRASTI KLOBUKE v najnovejših pomladanskih barvah in oblikah ter športne čepice nudi po nizkih cenah Mirko Bogata] trgovina klobukov in čepic LJubljana, Stari trg St. 14. Sprejemajo se popravila. Solidna postrežba. Iz Ljubljane »i—- »Preporodova« predstava v drami. V torek 13. t. m. se nam bo v dramskem gledališču zopet predstavlia mlada agilna dramska družina »Preporoda« s Kristanovo dramo »Drobt:ne« ki vsebuje tri enodejan-ke, polne smeha in zabave. Ni edini namen ,iaše mladine to, da b to igro zabava občinstvo, nadela si je višjo nalogo, pomagati onim. ki so podoore potrebni — revnim dijakom Upa.mo, da bo javnost v polnem številu posetll* t« nredstavo H na*I mladini dokazala, da Ji stoji na njeni poti ob strani ter jo tudi dejansko podpira Vstopnice se bodo dobile v predprodaji v torek zjutraj in poooldne pri ooernl blasrajni, zvečer pa pred predstavo v Drami. u— Dljaštvo opozarjamo da Je za »Pre-porodovo« prebavo »Drobtine« v torek 13 t. m. le še nekaj stojišč. Dobe se od 17. do 18. v lokalu Tomanova ulica 3. (Arena Narodneea doma). u— Studijsko potovanje. Znani delavec v strokovnih organizacijah In tainik Starešinske zvese »Jadrana« inž. Zajec Slavko gre za dalje časa v Inozemstvo. N.ieeova študijska misija bo predvsem orearlzaclja elektrifikacije Ker je tudi taVilk Združenja elektrotehničnih obrti za dravsko banovino. bo z njeeoviml orldrbitvami v industrijskih državah pridobilo tndl Združenje. n— Ponovno oporaHamo na po«ebn1 vlak Ljnhllana - Beograd, ki odide iz Ljubljane v petek 16 t. m. zveo.T ter se vrne v Ljub-llano v torek ziuirai ob 8. Prijave epro,ie-mata knjigama Glr^bene Matice in Putnik v Ljubliajni. Zndnji nek prijav; fe torek 13. t. m. do 6. zve?*r. u— Predavanje v kemičnem Seminarju. V sredo 14. t. m. bo predaval v kemični predavalnici I. drZ. realne gimnazije. Vegova ulica 4, g. ihiIv. prof. dr. Erich Schmidt, ordlnarius za organsko kemilo na bavarski akademiji znanosti v Monako-vem, o temi: »Določevanje dolžine lancev nativne celuloze in acetvixylana-r. Predavanje se bo pričelo ob 18. in Je dostopno vsakomur. u— Predavanji v Vajenskem domu. Danes ob 10. bo predavanje OUZD o preprečevanju nezgod v' obratih. V torek 13. L m. ob 19. bo imel g. župnik Barle kot duhovni vodja zavoda zanimivo versko predavanje. u— Donos k psihologiji slovenskega otroka. »šola in dom« priredi v risalnlci na učiteljišču prihodnjo nedeljo 18. t. m. zanimivo razstavo risb (okoli 400), ki jih Je povsem samoniklo napravil Marjan Ozvald, sinček univerzitetnega profesorja dr. K. Ozvalda, in to v predšolski dobi, med 2. ln 7. letom. Ta razstava bo prvi sistematični poizkus, ki naj prikaže svojevrstno rast ln razvoj slovenskega otroka. Zato bo pač zanimala vso našo javnost, zlasti pa vzgojitelje, starše ln mladino. u— Slavni zbor donskib kozakev tov« Fa v sredo 14. t m. na svojem koncertu v veliki unionski dvorani naslednji spored: I. del cerkvene pesmi. Ka&talski: Verujem. Stari carkvani motiv: Oo^maš. Lvovski: Gospod, jsmili se nas. Stari cerkveni motiv: »Kole-enioe gonitelia Faraona«. Čeendkov: Reši. Gospod, svoje ljudstvo. II. de4 oNseca posvetne pesmi. Natorvo sa izvajajo Glinkovi zbori iz opare »Življenje za cajja«. »V bitki bo strašno«, »Pomlad ie prišla« in »Slava«. Dalje narodna pesem »Barinja« in po celem svetu znana »Večerni zvon«. §v?lov: »Dve kitari« in Gocodski: Božične pesmi. Po odmoru sledi III. del. ki začenja z narodno oeemiio »Po Pitjenski«, Varlamov: Sarafan. S velo v: »Črne oči«, ruska cieanska pesem, in Žarov: Dondka kozaška pee?m. Nastopi 40 članov zbora donskih kozakov pod vodstvom Sersija Jarova. Vstopnice so v prod-prodaii v knjiearni Glasbene Matrice. n— Mariborski mali harmonikarji pridek) v Ljubljano in izvajajo samostojni koncertni spored v soboto 17. t m. ob 20. v veliki uai-onski dvorani. Je to ekupina 25 mladih harmonikarjev v starosti 5—10 let. ki pod vodstvom svoieca vodje, prof Švaisarja nadvse iminitno zaieraio caio vrsto narodnih pesmi, nazadnje pa ie uprizore z codbo in pesmijo »kmečko ohcet«. Povsod, kjer so nastopili, so bili deležni splošnega občudovani« in navdušenja. Predorodaja vstormic od 6 do 30 Din bo v knjiearni Glasbene Ma tioi na Koncr3snem trgu od ponedeljka dalje. u— Tečaj o nes1 otrok za mlad« matere In bodoče matere priredi Zavod za zdravstveno zaščito mater ln dece v LJubljani z Dečjim domom kraljice Marije Tečaj bo praktičen o negi, prehrani in higieni dojenčkov ter se prične 20. t. m. in ne 15. t. m., kakor Je bilo prvotno naznanjeno. Vršil se bo v torkih ln četrtkih od 16. do 18. ure ln od 20 do 21 30 pod vodstvom dr. Dra-gaša v zavodu, odnosno domu kraljice Marije Tečaj bo brezplačen Prijave za tečaj se sire_4emajo do 17. t. m. tudi telefonično na 29-24. „— Konstituiranje uprave Zdrulenja tr-(tovrev » L'ubl:ani. Na seji se je uprava konstituirala tako-l< : predrednik uprave Karol Soss oodpreds-dnik Albin Smerkolj blagajnik Anton V?rbič Ostali člani upravna "so: Bahovtc Ivan Breznik Venčeslsv čiv-nik Milan. Pavel Fabiani Ivan J^lačin Josip J Kavčič. Janko Krek Fran Kamen s-k Viktor Med?n. Viktor Sober. Stam Vidmar. u— Šahovski dvoboj LŠK — Triglav 5:3. V petek zvečer se Je v kavarni Evropi vt-511 šahovski dvoboj med LSK in šahovskim klubom »Triglavom«. Turnir se je odigral na csmih deskah LSK Je nastopil z drugo garnituro in je zmagal na petih leskah Od LčK so zmaeali Preinfalk nrotl Erkerju. Cibic proti Kitku. Loneer proti Tančarju. Šiška nroti Lukičn Knmelj proti Kordišu od Trielavanov pa Balec proti T/okovšku Tfemškar nrot! Gerzinifu In Tav ,.ftr nrntf W« fppnov^n Smrekove sadike močne 4—5-letne presaienke meeesnove sadike močne 2 3-letu* prvovrstno blago nndf 2762 graščina HRIB Preddvor NAD K*?*NJEM Nai«ove1$-V negi lis* «o privt-6 a d« rpoinan;«, d« j« n idr«vi in dobe •neiao be!i:». Za h!^vejt» jo pov»f>d! u— Okrajna organizacija JNS za Vod- mat bo imela redni letni občni zbor v soboto 17. t. m. ob 20. v gostilni pri »Ma-jarončku«, Stara pot 1. Dnevni red: letno poročilo in volitev novega odbora. Udeležba za člane obvezna. u— Akademija Podmladka JS na II. dri. dekliški meščanski šoli v Sp. Šiški v soboto 3. t. m. in v nedeljo 4. t. m. je lepo uspela. Na programu so bili dve šaljivi enodejanki, rajalni nastopi, recitacije in petje. Ves program je bil vestno naštudi-ran in Je imel pomorski značaj. Za gmotni in moralni uspeh gre zahvala celotnemu učiteljskemu zboru z go. ravnateljico na čelu. pred na'- n garderobe posetite atdje „MODA" ki vam odkrije vse tajne spomladanskih in letnih novosti, zbranih na informativnem obisku vodilnih inozemskih salonov. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10/L Občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani bo v torek 20. t. m. ob pol 20. v restavraciji »Zvezdi« z običajnim dnevnim redom. V primeru nesklepčnosti bo zbor pol ure pozneje. u— SOS, ledena gora je med največjimi filmi, kar smo Jih doslej videli te vrste. Podaja nam Polarno morje in divjosti narave v severnih krajih. SOS kličejo oni, ki so v smrtni nevarnosti. Skoro ni večje eks pedlcije brez tega klica na pomoč. Film zasluži, da si ga ogleda vsakdo. u— Film »Ljubezen v snegu«, ki ga prod-vaja ZKD v Elitnem kinu Matici Je privabil mnogo oboževalcev smučarskega športa. Vsakdo, ki to delo vidi, ee mora od srca nasmejati sijajnim dovtipom znanih smučarjev Lantscknerja in Riemla. Ona sta komika in športnika. Predstave ob 11. dopoldne. Cene 3 in 6 Din. URAN- KREMA == ZA LICE Vas napravi lepšo in mlajšo. Dobiva se povsod. FIlm ZKD »Ljubezen v snegu« se predvaja samo še danes nepreklicno »ad-njikrat ob 11. dopoldne, u— Pozivamo članice žonsKlh Orufttev, da se udeleže velikega zborovanja poklicnih žen, ki se bo vršilo danes dopoldne ob 10. v veliki dvorani »Kazine«. — Jugoslovert-ski ženski savez ln Zveza delavskih žen in deklet. u— Občni zbor »Uniona« hotelske stavblnske d. d. v Ljubljani bo 22. C m ob 16. uri v srebrni dvorani grandhotela Uniona v LJubljani. Udeleženci morajo položiti delnice vsaj do 16. t m, v pisarni hotela Uniona NAJLEPŠA KOLEKCIJA novih, modernih pomladnih plaščev v vseh cenah od Din 360.— naprej v damskl konfekciji 76 PAUL IN, Ljabljana _KONGRESNI TRG 5 u—• Za Kolo Jugoslovensklh sester v Ljubljani Je nabrala v veseli družbi odbor-nica, veletrgovka ga. Agnola 320 Din. V imenu najtednejsih najtoplejša zahvala! V počastitev spomina blagopokojne dolgoletne odbornice ge. Počkarjeve Je darovala Kolu Jugoslovenskih sester v Ljubljani od* bornica Agnola 100 Din. Srčna hvala! u— Dar. Družina g. Tomašiča je poklonila za mestne ubožce v počastitev spornima poKojne gospe dr. Korunove 100 Din. Kvalitetni radloaparati! Popravila — Zamenjave Radioval - Ljubljana Dalmatinova ulica 18 poleg hotela Štrukelj. — Telefon St. 38-63. Tudi stotake ponarejajo. Varnostna oblastva so prejela zadnje čase nekaj komatov ponarejenih 100 dinarskih bankovcev. Kakor vse kaže, ti falzifikati niso bili Izdelani pri nas, marveč so Jih raz-pečali ljudje z Juga. Uvedena Je stroga preiskava. n— Dane« zaključni popoldanski ple« Jenkovega nedeljskega tečaja v Kazini od pol 4. do 8. ure V sredo 14. t. m. ob 20. ven-ček večernih t^aiev. Vljadno vabljeni- n— Pododbor Druftva kneeinje Zork« prosi vse svoje članice da se polno^tevilno udeležijo posreba nalp nepozabna ustanovne članica, eospe Cane Korunove, ki se bo vršil danes ob 15 izpred Leonišča. n— I. mednarodni plesni turnir v Ljubljani bo v sobot« 17. t. m v Kazini, združen z velikim družabnim plefcm. Po prijavah sodeč. bo to dosedaj nai-večia slična prireditev katere se jdeleže orvič inozemski najboljši oari iz Gradca Linza ir, naši rivali iz Zaarfba. Vse informacije in reklamacije vabil pri mojstru Jenku v Kazini. 60.- Din LETNO velja najboljša slovenska revija „NA$A POTA" Naročite Jo ta^oj! LJubljana pošt. pred. 114 DR. MED. IVO BAIŽELJ Speclialist za kožne in spolne bolezni ordinlra od 10. Vz do 12. Ms in od 4. do 7. ure Ordinacije za Uo7metlko — Rontgen Diatbermia Dalmatinova ulica štev, 3, L nadstropje. D A iS JE S GIGANTSKO FILMSKO DELO — EPOPEJA TOVARIŠTVA 3. O« 3» - ledena gora Jčarljive pokrajine — Naravni posnetki Polarnega morja — Napete scene LENI RIEFENSTAHL — SEPP R I S T — E R N E S T DDE1 Predstave ob 3., 5., f.% in 9.% uri. ELITNI KINO MATICA Predprodaja vstopnic od 11. do %13. Telefon 21-24 Iz Celja e— Odbor ohcin>ke organizacije JNS za Celje — okolico bo iine-1 v sredo 14. t. m. ob 19. sejo v gostilni »\Vilson« v Gaberiu z dnevnim redom: konstituiranje odbora in sljčainosti. Zaradi važnosti seje se prosiio vsi odborniki, ki so bili na zadnjem občne.n zboru izvolieni in čo svoie funkcije sprejeli, da se zanesljivo udeleže seie. e__Dve predstavi. Ljubljanska drama bo uprizoril? v iorek 13. t. m ob 20. učinkovito komedijo Lichtenberga >Kariera kancli-eta Vinciga« Predstava ie za abonma. Ne-abonenti dobiio vstopnice v knjigarni domovini« na Kralja P*tra cesti. Osmošolci celjske gimnazije pa bodo uprizorili _ob 90-letnici Jurčičevega rojstva v četrtek 15. t m. ob 20. iDeeeteea brata«. Vstopnice bodo v pred proda i i v četrtek od 14. do 20. pri gledališki blagaini e— Pevski in tamburaškj koncert. Gledališka družina v Vojniku in kompletni tam-buraški orkester iz Skofie vasi priredita 6 eodelova.niem mladinskega pevskega zbora drž. meščanske šole v Vojniku v nedeljo 18. t m. ob 15. v Narodnem domu v Celju p.^'-eki in tamburaški koncert slovenskih narodnih peemi ter uprizorita smeha in humoria polno veseloigro v treh dejanjih »Trije očetje« ali »Stari grehi — črni grehi«. Vstopnice v kniigarni K. Goričaria vdove. Na Ljudskem vseučilišču bo predaval hitri ob 20. privatni docent gosp. dr. Božo Slcerli iz Ljubi iane o pračloveku in opici. Predavanje bo s skioptičnimi slikami. e— Zbor malih harmonikariev iz Maribora 'bo po svojih siiaino uspelih koncertih na Bledu, v Rogaški Platini in Zagrebu priredil pod okriljem Glasbene Matice v Celju v nedeljo 18. t. m. ob 18. koncert v Mestnem gledališču. Ta izvrstni, ljubki in disciplinirani zbor tvori 30 otrok v starosti 4 do 10 let Zbor bo pod vodstvom sosp. prof. V lktona Schweigerja izvajal nad 30 narodnih p^smi in popevk. Zbor nastopi v kranjski narodni noši in prispe v Celie v nedeljo 18. t. m. ob 16.08 z ljubljanskim vlakom. Vstopnice so v novi kniigarni »Domovini«. e— Trgovine na Jožefov«. Združenje trgovcev za mesto Celie obvešča svoje članstvo in občinstvo, da brv!o trgovine v mestu Celiu na praznik sv. Jožefa 19. t. m. odprte od po! 8. do po! 13 K'no Union. Danes ob pol 11. matineja ob 14.15. 1615. 18.30 in 20.45 t*r jutri ob 16.15 in 20.30 zvečer velefilm »>oc velike ljubezni« in dve zvočni predigri. Maribora a— Posvetovalnica za izbiro poklicev. V petek zvečer je bila v mestni posvetovalnici anketa glede posvetovalnice za izbiro poklicev. Anketo je otvoril g. župan dr. Li-pold. udeležili pa so se je predstavniki raznih mariborskih korporacij. Predsednik Ljudske univerze inž Kukovec je razlozil motive ki so vodili ljudsko univerzo pri tem. da je predlagala sklicanje ankete. Načelnik socialno političnega urada g. Brand-ner je poročal o dosedanjem stremljenju mestne občine, da se izpopolni poklicna posvetovalnica. ki že obstoja v sicer omejenem obsegu pod okriljem Borze dela. o važnosti psiholoških preizkušenj pri izbiri poklicev in o ogledu poklicne posvetovalnice v Zagrebu pa je poročal g. Martine. Svoja mnenia in predloge sta sporočila tudi podžupan g Golouh in občinski svetnik Pete-jan. Gg. prof. Fink. Bureš in Andrej Oset pa so se zavzemali za to. da se tukajšnja poklicna nosvetovalnica izpopolni v smislu predloga Ljudske univerze. Za Maribor je osobite važnosti vajenski dom. glede katerega je župan že storil potrebne korake pn banski upravi Izvoljen ie bil ožji odbor z nalogo, da zadevo v 14 dneh prouči, nakar se bo sklicala širša anketa. a— Ljudska univerza. »Kri pripoveduje« je naslov zanimivega predavanja biološko-znanstvene vsebine, ki ga bo imel univ. prof. dr. Alija Košir iz Ljubljane jutri zvečer V petek pa bo predaval dr Bazala, predsednik zagrebške akademije znanosti o temi »Friderik Nietzsche in duh moderne Nemčiie«. . a_ že za 4 Din dobiš sedež pri otrosetni občni zbor ("Mane. ki plačajo članarino po položnicah prosi odbor, da mu pošljejo legitimacije v potrditev. Is Katf^toa k a— Postajališče Kamnik mesto je zvezano z slavno cesto po ozki ulici, ki je komaj 50 metrov dolga Vozovi in avtomobili, ki čakajo pred postajališčem na potnike, jo včasih popolnoma zatrpajo, pri vožnji pa povzročajo potnikom razne nevšečnosti, da se morajo umikati. Občina je zdaj na številne pritožbe prepovedala postajanje z vozili pred postajališčem in jim določila mesto na desni strani Samčevega predora ob izhodu iz ulice. ka— Kino Kamnik predvaja danes in jutri film »Pesem sveta« s slavnim tenoristom Jožefom Schmidtom v glavni vlogi. Predstavi danes ob 16. in 20. Predigra: zvočni tednik! Iz Litije i— Akcija za novi gasilski dom. Naši gasilski četi so sedanji prostori v Gasilskem domu poleg cerkve premajhni, četa je pričela akcijo za postavitev novega doma ir zato že zbirajo gradbeni fond. Kr. banska uprava je nakazala v ta namen 4000 Din iz 2"gasilskega sklada. i— Za naše živinorejce. S reški kmetijski odbor bo oddajal merjaščke iz najboljših rejskih središč. Stari bodo od 3 do 5 mesecev, interesenti plačajo ob prevzemu po 5 Din za kg, višek pa bo poravnal sre-ski kmetijski odbor, ki sprejema zadevne prošnje. Vlože se naj pri pristojnih občinah. 11 Trbovelj t— Podružnica Narodnega železničarske-ga glasbenega društva »Sloge« se je ustanovila 4. t. m. in kaže, da bo prav lepo uspevala. Odboru predseduje g. černač Alojzij. Podpredsednik je g. Joželj Janko. Godbeni odsek vodi g. Skrlovnik Franc, pevskega pa g. černe Albert. t— Prijatelj sokolskega naraščaja. G. inž. Matija Lipužič, ravnatelj rudnika TPD v Kočevju, je poklonil tukajšnjemu Sokolu zadolžnico brezobrestnega posojila v znesku 1000 Din kot prispevek za nabavo na-raščajskega prapora, ki ga bo razvil Sokol ob priliki mladinskih sokolskih dni letos ob binkoštih. t— Občni zbor Protituberkulozne lige bo v torek 12. t. m. ob 16. v Delavskem domu. t— Pogreša se že 5 mesecev nekoliko slaboumni upokojeni rudar 691etni Maks Konšek, ki je bil oblečen v temno obleko in siv jopič. Baje so ga zadnjikrat videli nekje v Savinjski dolini, kjer prosjači naj-brže okrog kmetov. Kdor bi kaj vedel o niem, naj javi orožniški postaji v Trbovljah. Iz Hfsssttsika h— Občni zbor Protituberkulozne lige 8? bo vršil danes ob 17. v Sokolskem domu. Z niim bo združeno poučno zdravstveno predavanje in se priporoča vsem članom, da ee udeleže tega vsžneiga zborovanja. h— Brezposelne moške in ženske delavne moči naj se čim prei javijo na občini, da dobe tako zvane razvidnice za brezposelne, brez katerih brezposelni delavci nomenix najvišjo druge najrj'žjo temperaturo 9. marca Ljubljana 7, 764.3, 1.8„ 85, NE1, 6, 9.8, dež; Ljubljana 13, 761.8, 6.8, 63, S2. 0, —, —; Maribor 7, 763.6, —1.6, 90, mirno, megla, 10, —, —; Zagreb 7, 764.6, 0.0, 90, mirno, megla 10, —, —; Beograd 7, 765.0, 1.0, 90, mirno, 7, —, —; Sarajevo 7, 765.7, 0.0, 90, mirno, 5, 1.0, dež; Skoplje 7, 763.7, 5.0, 90, 10, —, —; Split 7, 760.8, 7.0, 80, NE2, 7, 3.0, dež; Kumbor 7, 760.1, 9.0, 90, E3, 10, 17.0, dež; Rab 7, 761.9, 6.0, 75, mirno, 7, Temperatura: Ljubljana —,1.5; 8.8, —; Maribor 5.4, —2.0; Zagreb 6.0, —1.0; Beograd 10.0. 1.0; Sarajevo 5.0, —1.0; Skoplje 11.0, 2.0; Split 9.0, 6.0; Kumbor —, 9.0; Rab —, 4.0. 10. marca Ljubljana 7, 757 8, 4.2, 78, SW1, 7, —, —; Ljubljana 13, 757.8, 11.2. 59. SW,5 3, —, —; Maribor 7, 755.8, 3.0, 80, SI, 3, —, —; Zagreb 7, 756.9, 6.0. 80, NW2, 1, —, —; Beograd 7, 758.1. 7.0. 80, ESE2. 10. —, —; Sarajevo 7. 761.2. 4.0. 90, mirno. 10. —, —; Skoplje 7, 761.1, 2.0, 90. mirno, 10, —, —; Split 7, 758 8. 9.0, 90, NE1, 7. 14.0, dež; Kumbor 7, 759 0. 13.0. 90. SSE5. 10. 7.0, dež Rab 7. 759 4. 9 0. 90. S4. 10. megla —. —. Temperatura: Ljubljana —. 4.2; 118. —; Maribor 7.4. 2 0; Zagreb 6.0. 3.0; Beograd 12.0. 5.0; Sarajevo 12 0. ?0; Skoplje 110 2.r; Split 13.0, 8.0, Kumbor —, 11.0; Rab —, 5.0. Šport Concordia : Ilirija Danes ob 15.30 na igrišču Ilirije ob Celovški cesti z zanimivo p red tekmo ob 14. Ilirija je absolvirala zadnji trening v četrtek in pri tej priliki preizkusila nekatere igralce na novih mestih. Poizkus se je dobro obnesel in upamo da je s tem posebno napad dobil svoje definitivno lice in mnogo pridobil na efektnosti. Igralci so vsi dobro razpoloženi in si moremo torej obetati, da bodo v današnji igri pokazali vse svoje znanje in zaigrali z resno voljo. Trener g. Haftl je za današnjo tekmo določil naslednjo postavo moštva: Rožič Unter Berglez B ogrne Varšek Sočan Sandi Rafko Pikič Vili Pfeifer Menimo, da je to trenotno najmočnejša postava Ilirije in se nadejamo, da bodo fantje v današnji tekmi dokazali, da so vredni zaupanja, ki se stavi na nje. Ker je zanimanje za prireditev veliko, je klub uredil. da se dobe vstopnice že dopoldne v kavarni Evropi po znižanih cenah. * Roditeljska ln blagajniška služba pri današnji tekmi s Concordio. Pri današnji tekmi bosta poslovali dve blagajni, in sicer prva (ob Celovški cesti) za stojišča in mladinske, druga pa za tribuno in dijaške. Cene vstopnicam so 5, 8, 10 in 15 Din; v predprodaji jih dobite še danes dopoldne po znižani ceni. Blagajno vodita gg. Meli-cer in Pfundner. Reditelji se imajo javiti službujočemu odborniku g. Kuharju, in sicer 5 lahko, 5 težkoatletov in gg. če-bron, Cvirn, Srimšek, Lesica, Pere, Pri-bovšek, Kriše. Stranska sodnika pri pred-tekmi Egon in G!ušič E. Nastop reditelj-ske in blagajniške službe ob 13.30. Zanimiv spored tekem za zimski pokal Finalne in izločilne tekme za zimski pokal Današnji program obsega tele tekme: Na igrišču Primorja ob 14.: Primorje liifa : vojaška reprezentanca: ob 15.30: Primorje : Hermes. Finale za zimski pokal. Na igrišču Hermesa: ob 14.: Slovan : Jadran, izločilna za zimski pokal, ob 15.30 Slovan res. : Jadran rez. V Kranju: Korotan, Kranj : Reka. Finale za zimski pokal. Pričetek ob 15. V Domžalah- Disk : Mars, Ljubljana ob 15. Izločilna za zimski pokal. Vsekakor pester program v korist brezposelnim igralcem. Zaradi minimalne vstopnine je pričakovati, da bo naša športna publika te tekme gotovo v lepem številu posetila. Tekme rokoborcev za prvenstvo dravske banovine že včerajšnja pred tekma rokoborcev-amaterjev v Delavski zbornici nas je prijetno presenetila. Zato vlada za današnjo zaključno tekmo vsesplošno zanimanje. Opazili smo precej novih in učinkovitih prijemov. Borba je bila v vsakem pogledu napeta in iskrena. Občinstvo je pozorno sledilo vsem točkam, ki so nam jih naši vrli atleti - rokoborci nudili. Današnje zaključne borbe bodo nadvse napete, ker gre vsem nastopajočim klubom za naslov prvaka dravske banovine. Vstopnina 10, 8 in 6 dinarjev je primeroma nizka. Službene objave LNP (Seja p. o. dne 7. marca 1934) Navzoči: gg. Stanko, Novak, Setina, Skuhala, Mrdjen, Kuhar, Juvan, Kosdrnik. Za nedeljo 11. marca se določijo obvezne tekme LNP: v Mariboru prvi par premagani, drugi par zmagovalci iz tekem dne 4. marca; v Celju prvi par Atletiki : Jugoslavija, drugi par Celje : Olimp; v Trbovljah igrišče Trbovlje ob 14. Dobrna : Trbovlje, ob 15.30 Amater : Retje, službujoči g. Ravnikar; v Zagorju, igrišče Svobode ob 14.30 Sloga : Svoboda, službujoči g. Stepišnik; v Hrastniku, igrišče Hrastnika ob 14.30 Delavec : Rudar, službujoči g. Krhlikar;, v Murski Soboti, igrišče Panonije ob 15. Mura : Panonija; v Ptuju, igrišče Drave, ob 15. Ptuj : Drava; v čakovcu, igrišče ČSK ob 15. ČSK : Gradjanski. Igrišča in službujoče odbornike določijo, kjer niso imenovani, okrožni odbori. Opozarjajo se pri tem klubi, da za te tekme ne smejo zaračunati nikakih stroškov za potovanja igralcev. Igralcu Molku Edvardu, primorje. se dovoli za nedeljsko tekmo gostovanje v moštvu Tr-bovlja. Odobrijo se pokalne tekme za zimski pokal v Ljubljani Slovan : Jadran in Hermes : Primorje, v Domžalah Mars : Disk, v Kranju Korotan : Reka. — Odobrijo se prijateljske tekme Litija : Zagorje v Litiji, Ilirija : Concordia v Ljubljani, dovoli se predtekma. Krško : neimenovan nasprotnik v Krškem, vse 11. marca, in Celje : Ilirija v Celju 18. marca. Rezervira se termin 18. in 19. marc Retju v Trbovljah za prosiavo petletnice kluba. Prijave mednarodnih tekem: ČSK : SK Austria 14. in 15. aprila v Gradcu, Ilirija : GAK v Gradcu. Ilirija : KAC in Ilirija : Austria v Celovcu v dneh 6., 10. in 13. maja, Rapid : Austria 18. in 19. marca v Celovcu z revanžo 20. in 21. maja v Mariboru se dostavijo JNS. Dvigne se suspenz igralcu Lipovšku Fer-du, Sloga, Ljubljana, ker je poravnal svoje obveznosti napram Slovanu, dalje igralcema Drobežu Karlu in Drobežu Ladu, oba Mars, ker sta poravnala vse obveznosti napram prejšnjemu klubu Korotan, Ljubljana. Službeno ir odbora ZP. V nedeljo se določijo pokalne tekme v Ljubljani, igrišče Hermesa ob 14. Slovan : Jadran (izločilna). Službujoči odbornik g. Dorčec. Igrišče Primorja ob 15 30 Primorje : Hermes (finalna). Službujoči odbornik g. Kovač; v Kranju ob 15 Korotan : Reka (finalna). Službujoči odbornik g. Zupančič; v Domžalah igrišče Diska ob 15 Disk : Mars (izločilna). Službujoči odbornik g. Novak. Službeno iz Medklnbskega odbora za ZP. Določijo se za danes tile službujoči odborniki- igrišče Hermesa Jadran : Slovan g. Jugovec; igrišče Primorja Hermes : Primorje g. Kovač: ieriš^o Diska v Domžalah Disk : M"rs g Mrdjen: igrišče Korotana v Kranju Korotan : Reka g. Zu-l pančič. MOJE DAME! V svojem interesu kupite EN PAR NOGAVIC, opremljenih z gornjim zaščitnim znakom, o čijih odlikah se lahko osebno prepričate. Dobijo se v vseh boljših trgovinah. Službene objave odbora za delegiranje sodnikov. Dodatno k objavam z dne 9. t. m. se delegirajo k današnjim tekmam ie naslednji sodniki: igrišče Primorja o-b 15.30 Primorje : Hermes ss. g. PevaJek, predtekma ss. g. Lukežič; igrišče Hermesa ob 15.30 Slovan : Jadran ss. g. Ramovš, predtekma ob 14. kand. g. Strah. Službeno iz LTTP. Za danes določena tekma med Ilirijo n. in Reko je odgodeoa na jutri 12. marca s pričetkom ob 18., na kar se opozarja tudi določeni delegat. Službene objave Ljubljanskega pod*a-veza JSžS. (Seja upr. odb. dne 7. marca t. 1.). Navzoči: dr. Bradač, dr. Adlešičeva, Sturz, Karba, Baltesar, Jurman, Jenko, Kušar. Odsotni: Jelenčeva, Dekleva, Ber-gant opravičeno; Svetličeva, Junčeva neopravičeno). čitajo se s pravom takojšnjega nastopa atletinje Papež Darinka, Zajec Slavica. Zajec Amalija, Slapar Marija, Oman Anica. Pribošek Anči, Hudales Malči, Perdan Silva za SK Ilirijo, atletinje Herz Franja. Jurkovič Ema. Ulaga Dana. Jurkovič Vijola. Jurjevčič Gabrijela, Ulaga Ema, Dolenc Marv, Keržan Danica, Bizjak Pina. Simončič Gusti za TKD Ate-no. — Klubi se ponovno opozarjajo, da bo danes ob 9. redna glavna skupščina pod-saveza v damskem salonu kavarne Emona. Klubi se pozivajo, da poravnajo članarino za leto 1934 v znesku 100 Din. Današnji Šport v Celju. Danes o>b poi 9. se prične v dvorani Ljudske posojilnice v Celju pokalni table-tenis turnir ob sodelovanju najboljših jtirroslove-Ckih table-tenis igralcev. Popoldne bosta na Glaziji dve nogometni tekmi za poškodbeni fond LNP. Ob 14. se prične tekma med SK Atletiki in SK Jugoslavijo, ob 15.30 pa med SK Celjem in SK Olimpom. ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Danes ob 9.30 na igrišču obvezni trening za vse cross countryjaše. — (Nogometna sekcija). Zaradi današnje tekme morajo biti ob 13.30 na lgriščfb: Starec, Jug, Ber-toncelj, Zemljak. Pišek I., Boncelj, šlam-berger, Erman. Pepe, Prevolnik, Jež, Zem-ljič. Golob, Petrič. Reditelji: Erbežnik, Fuks. Rakič, Jurkas, Gerretič. SK Ilirija. (Nogometna sekcija). Junkirji igrajo danes ob 10. (v garderobi ob 9.30) s Slavijo. Postava: Kroupa, Bizovičar, Srimšek, Aljančič II, Rohaček, Cvirn, Smer-du, Rihter, Scagnettl, Zucatto, Eržen, Riz, Rože. — Rezerva igra predtekmo ob 14. (v garderobi ob 13.30). Zivanovitf, Radman, Dernik, Lah II., Gogala, černač, Aljančič. Hortner, Griintal, Kos, Primožič, Rez. Glu-šič. TSK Slovan. Danes ob 12. morajo biti za tekmo proti Jadranu v gostilni pri Beliču: Moša 'I., II, Marchiotti I. Pelicon, Grm, Kolarič, Znidarčič, Uhan, Vidic, Ko-bal, Thuma, Jankovič, Galle, Sinček II. Gvardijančič, Bogel, Dečman, Kamnikar, Savs, Batič, Rozman, Turk, Sluga, Jeran-čič, Smrekar, Sehleel, Ferkov, Poznik fiorn Bricelj, Lesica in Zarnik. Stranski sodnik Ceglar, reditelji Zemljič, Sinček I. in Struna. 8K Grafika. Danes ob 13.30 se morajo Javiti na igrišču Ilirije: Laurih, Mekina, Muzlovič, Usenik, Bežan I, Žagar, Verbek, Potrato, Vili, Lave, Veršnik. Rezerva Pipan Bežan *II. Gospodar naj prinese opremo pravočasno. SK Mara. Danes morajo biti točno ot> 13. na gl. kolodvoru: Zavrl I, Dollnar, Sti-po, Klingenstein, Krašovec, Zavrl II, Vr-hovec, Lado, Ažo, Burgar, Bobi. Rez. 21-gon, Jenko. Ob 10. igra II. moštvo na Mladiki. 3K Svoboda Ljubljana. Danes ob 9.30 igramo na igrišču Primorja trening tekmo. Za to tekmo so določeni: Udovič, škrjanc, Somar, Ribič, Rozman, Dežman, Faju, Jak-še, Deug, šmit, Justin in Dečman. Za popoldansko tekmo z Zalogom v Zalogu je določeno tole moštvo: čemažar, VinSek, Kamnikar, štajdobar, Zemljak. Dežman, Korošec, Zupet, Petrič, Mihelin, Dougan in Gruden. To moštv0 mora dvigniti opremo dopoldne pri gospodarju najkasneje do 12. ln se javiti na gl. kolodvoru ob 13.30. SK Jadran. Danes ob 13.30 morajo biti na igrišču Hermesa: Pele, Brcar, Kisel, Lipovšek, Oven minil, Verbič, Kocjan, Marolt, Modrijan, Kranjc, Tomšič; II. moštvo pa ob 14.15: Markič, Bezlaj, Plantan, Klir, Vailgoni, Suštaršič, Goli, Terhoča, Lukežič, Rokavec, Lovišček, Trepže, For-nazarič opremo. Težkoatletska sekcija SK Jugoslavije v Celju priredi danes ob 17. nastop v gostilni Geiser (Franci) v štorah pri Celju. Vremensko poročilo JZSS Kranjska gora, Rateče, Planica: —3, barometer se dviga, jasno, mirno, 40 cm srena, vožnja s sanmi ugodna, smuka dobra. Bled — jezero; —3, jasno, mirno, 10 cm sreža, 15 cm grapavega ledu. Bistrica — Bohinjsko jezero: —1, jasno, 50 cm srena, smuka dobra, v višjih legah izvrstna. Planina na Krajo, 9. marca: plus 1, megla, lahek južen veter, tri metre snega, sren, smuka dobra, če se ne izpremeni, izgledi niso povoljni. Skalaški dom na Vogla, 9. marca: —7, jasno, mirno, 20 cm novega snega, smuka idealna, izgledi dobri. Dovje - Mojstrana, 9. marca: Jasno, solnčno. smuka prav dobra, v planinah, v Krmi in na Možaklji idealna. Skakalnica uporabna Izgledi za nedeljo dobri. Velika Planina. 8. marca: —4, 4 cm novega snega po malem sneži, vreme milo, smuka ugodna, izgledi razmeroma povolj-td. Kofce, 9. marca: zjutraj —10. popoldne plus 20. solnce brez vetra, 100—130 cm snega, smuka prav dobra, Izgledi prav dobri. Zastopstva tekstilnih tovarn za Skoplje in vso Južno Srbijo M prevzela tt. Alkalaj- I Behar, trg. agentura, Skoplje, Prištlnvka al. 80. Poseduje odllCne reference. Korespondenca nemška ln hrvatska. 19.— 21.— otroški 28.— 33.— dekliški 55.— 66.— fantovski 66.— 89.— ženski 66.— 80.— moški 19.— otroške sandale 58.— 68.— ženske sandale 28.— 36.— 45.— gum. sandale □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aDaaDn recvsKi m TGVACnA PCBtlA HI OBLEK. Celje št. 20 ako sejete Se več kot 50 let preizkušena 2826 »»itrVA SEMENA- Obrnite se na tvrdko: Mauthner Ed-mund jug. a. d. za proizvodnjo in trgovino semen. Novi Sad ali na nagega najbližjega komisijonarja. Zahtevajte veliki ilustrirani cenik, katerega dobite zastonj odgovarja, se zamenja ali vrne denar. ZOPET SO ENEGA ZAKLALI! )nm n m irrrinnnnco n i« m i mn Vsak naročnk ,tJUTRA*' - )e zavarovan — za 10 000 Din! — Kje? Pri KaJSežu v Florifanski «1. Zato bo ob 19. uri vsako nedeljo na ražnju pečeno Jagnje toplo servirano. Zalivalo se bo z renomiranim Kajfežovim cvičkom. moške modne stroke, s kavcijo 20.000 Din sprejmemo za otvoritev detajlne trgovine kravat v LJubljani v centru mesta. Ponudbe na »Square«, zagrebško tkalnico svile za kravate, Zagreb, Branimirova 43. 2840 USNJA IN ČEVLJARSKIH POTREBŠČIN Velika Izbira damskih ročnih torbic. Vse blago po konkurenčnih cenah pri Ako hočete imeti tudi Vi DOBRO VINO za velikonočne praznike, potem ga naročite v gostilni HUč na Glincah Tržaška cesta 10 kjer se dobijo raznovrstna dolenjska in štajerska vina iz priznano najboljših vinskih goric. Kakor je mnogo drugih odjemalcev zadovoljnih, tako boste zadovoljni tudi vi. ako naročite vina, ki se dobavi ia jo direktno od vinogradnikov. Pri odjemu nad 5 litrov se dostavlja na dom. Za naročila in za obisk se priporoča gostilničar Trne Muc ERJAVEC FRANC KONJSKA STRUNA f %f Alt (Rosshaar) 99 « & 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime, Stražišce pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! Stari trg 18 LJUBLJANA Kokošje, purje. gosje, račje, / ^ navadno, s strojem čiščeno fcr i. > in čohano. ^ ^ . Vzorci se pošiljajo brezplač- ^ jŽŠ^gšŽ^^ no In franko. / ^ • Dobavlja se v vsaki množim ^O^pvl^t E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4. 2-T- ~— CENE PERJA ZELO ZNI2ANE ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! za nakup res dobrih, MOŠKIH OBLAČIL po nizki ceni. Del zaloge prodajam izpod lastne cene. 2833 1 A. KUNC, LJUBLJANA I Gosposka ulica 7 ^lasi v „Jtitrn44 imajo KER SMO POCENI KOT ŠE NIKOLI ki so ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata in tasta, gospoda Moški čevlji Otroški čevlji Din VSI Z USNJENIM PODPLATOM zadnje rasti ugodno odda tvrdka FRANC MATHEIS0VI nasl. BREŽICE 2803 LJUBLJANA Stritarjeva al. 1—3 Mestni trg 26 SPOMLADANSKA MANUFAKTURE pri tvrdki MARA RAMOVŠ, LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 26 Sifon 80 cm po Din 5.— . Din 8.— Cefirji za srajce po . . . Din 11.— Sifon 80 cm, najfinejši po Cisto volneni poplini 100 cm „ 27.— Din 10.— ........11.— Volneni crepl za damske Plntno za rjuhe 150 cm . „ 19.— obleke 100 cm po . ., 30.— Najfinejfti angifAki dehta . „ 26.— Najmodernejša damska volnlna za oble- Platno t« bnwe .... „ 8.— ke, plašče in kostume 140 cm že od Gradi za timntre po . . . „ 23.— Din 40 naprej SviUnl cefirji ia srajce po „ 18.— Crepe de chine že od Din 28 naprej Poplin za dam«kn perilo po „ 12.— Ia angl kamgarni že od Din 150 napre .VatflnelAf rHienf poplin za Ostanki angflešklh kameamov od 2.7f d*m«Wo perilo po . . . „ 17.50 do 2.80 m. celi ostanek Din 380. PRI NAKUPU NAD DIN 400.— POSEBEN POPUST l&fl&Ina dr. Janksvieeva, « hiral mode Jo j, ta tehtnica! Mnogo je žensk, ki jim ne pomaga nobena. še tako stroga dieta, da bi dosegle moderno vitkost. Seveda se tej ali oni posreči, da z raznimi sredstvi zmanjša svojo težo, s tem pa navadno občutno škoduje svojemu zdravju in kmalu spozna, da je svojo vitkost drago plačala! Kot zadnje sredstvo ostane še gimnastika, vendar pa tudi tu, zlasti pri starejših damah, uspeh ni vedno popoln. Zato je izredno važno, kako si dama z obilnejšo postavo izbira obleke. Primerna obleka zakrije debelost in druge napake in daje postavi dobro proporcioniran videz. Ustvarjati modele za vitke postavice ni nobena umetnost, zamisel dobre obleke za močne postave pa zahteva mnogo dobrega okusa in večletnih izkušenj. Največje važnosti je seveda primerna »razdelitev« postave, kajti čim več linij (mišljene so predvsem navpične črte) je na obleki, tem iažje zakrijemo napake postave. Seveda so najbolj priporočljive ravne obleke, ki dobesedno »izravnajo« postavo. Debelejša dama se mora previdno izogibal« vseh modnih pretiravanj v barvi in okrasju — modne eksperimente naj prepusti drugim Vse na njej mora učinkovati mirno, preprosto in okusno! One pa, ki ljubijo žive barve in originalno okrasje, naj pomislijo, da leži prava eleganca onstran vseh preveč vidnih *mod« in lažje se jim bo odpovedati vsem tem malenkostim, ki so njihovi postavi samo na kvar. Naša skica prinaša kompletno spomladansko garderobo, ki je pravilno sestavljena za obilnejše dame. Marsikatera žena podcenjuje pomen lepe domače obleke. Zlasti močnejša žena bi se morala doma posebno kultivirano oblačiti. Tudi obilna dama lahko učinkuje v okusni domači obleki jako privlačno, ni pa hujšega pogleda, kakor na debelo damo v malomarni in nelepi domači halji! Letos prinaša moda ljubke spomladanske flanele, ki so posebno prikladne za gladke domače obleke. Iz takega tvoriva je obleka na naši prvi skici, ki nas že na prvi pogled osvoji s svojo neprisiljeno eleganco. Tu ni nobenega šiva odveč — vse ima svoj smoter Ovratnik in manšeti so iz svetlega, pralnega tvoriva. Obleko krasijo veliki, praktični žepi ter niz malih gumbov (1. 3kica). Promenadno obleko za prve tople dneve izdelamo lz enobarvno vzorčastega blaga. Zeleni, modri in svetlorjavi toni so jako priljubljeni, život in krilo našega drugega modela kažeta več prerezov, ki so. kakor smo že prej omenili, jako ugodni za močno postavo Dnlsri nizi piimVmv, ki "h vi ni me tukaj na rokavih ln ob bokih, podaljšajo in zožijo postavo. Posebno zanimivi so žepi. ki izhaiajo iz nenavadno ukrojenega krila (2. skica). Na svileni obleki z dolgo tuniko učinkujeta postno prijazno dve svetli »pahljači« lz plisiranega organdija ali batista, ki ju namestimo na desni rami in ob ozkem pasu 13 skica). Nobena garderoba ne sme pogrešati vedno modernega kostuma. Za obilnejše postave so posebno primerni modeli s tričetrtlnsko jopico in ravnim, gladkim krilom. Letos so moderna dvostranska blaga, ki jih izdelamo na ta način, da so reverji jopice iz svetle strani blaga, s katerim soglaša v barvi tudi preprosta svilena bluza, krilo in vnanja stran Jopice pa sta temna (predzadnja skica). Za močno postavo so posebno prikladne navpične proge, ki jih vidimo na krilu našega zadnjega modela. V bistvu so te proge prešite gube. ki se šele jSri kolenih raz-prostijo v zvončasto krilo. Ista zamisel se ponavlja na rokavih ln na zgornjem delu života (zadnja skica). Od leta 1813 odličen bel Sifon. Čevlji Na novih modelih iz jelenjega usnja Je nrišit trak iz svilenega ripsa, ki ga vežemo v široko pentljo v obliki metuljčka. Seveda so taki čevlii unor?>b"; le popoldne in zvečer ter se morajo skladati z barvo obleke. Cesto je ripsasti trak temnejše barve kakor usnje, vsled česar nastane fino preračunan kontrast. DAME IN GOSPODJE, ki zahajate v brivske in Sesalne salone, skrajšajte si čakanje s čita-njem ilustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET«, ki jo dobite v vsakem boljšem salonu. Svetle zvezdice na svilenem Salu učinkujejo Izredno mladostno ln ljubko. Navadno jih izvežemo z volneno nitjo, tako da dosežemo kontrast tudi v tvorivih. Sami si lahko izdelamo iz- redno originalno garnituro, če na ta način izvezemo šal, čepico in rokavice. Seveda mora biti garnitura temna ali pa živobarv-na. da se na njej svetle zvezdice čim lepše odražajo. II si d 1 o IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja 11. marca LJUBLJANA 7.45: Komasacija ali zlož-be (Inž. Pire). — 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Versko predavanje (dr. Opeka). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Plo-Sče. — 10: O boleznih šolskih otrok (ga. dr. Ilristan-Lunaček). — 10.30: Ljubljanski šramel kvartet. — 11.15: Moški zbor »Danice« z Viča. — 12: Cas, Tijardovičeva »Mala Floramy« na ploščah. — 16: O perutnini in perutninarstvu (inž. VVenko). — 16 30: Ljudska igra »Radio-tenor« (št. Ja-kobski gled. oder). — 17.30: Reproducirar.a angleška lahka glasba. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmoru napoved časa in poročila. Ponedeljek 12. marca LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Gospodinjska ura: Vrednost gospodinjskega dela (ga. Kraigherjeva). — 18.30: Nemčija v dobi konjunkture (Ivan Kreft). — 19: Operetni venčki na ploščah. — 19.30: Zdravniška posvetovalnica (dr. Vladimir Magajna). — 20: Ruska pesem v duetu, izvajata ga. Popova in g. Driga — 20.45: Radio orkester izvaja rusko glasbo. — 22: Cas, poročila, radio Jazz. BEOGRAD 16.30: Koncert orkestra. — 19: Plošče. — 20.30: Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 19 20: Koncert iz Brna. — 20.20: Vojaška godba. — 21.05: Literaren program. — 22.30: Lahka glasba na ploščah. — BRNO 19.20: Revija melodij in jazza. — 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — 21.20: Operne arije. — 21.45: Klavirski koncert. — 22.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.02: Vrčer holandske glasbe. — 21.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22: Plošče. — 23.05: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Lahka godba orkestra. — 16.55: Klavirske skladbe. — 18.25: Prenos VVagnerjeve opere »Mojstri pevci norim-berški« iz gledališča. — BERLIN 20.10: Za-Daven program. — 20.50: Lahka godba orkestra. — 22.20: Mešan glasbeni program. — KONIGSBERG 2010: Glasbeni kabaret — 21.10: Koncert komorne glasbe. — 23: Zborovski koncert s spremi levan jem oreel — MUHLACKSR 20.10: Konccrt Mozartove glasbe. — 21: Ibsenova drama »Strahovi«. — 23: Znameniti tenorji pojejo na ploščah. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Koncert na čelo. — 19: Koncert budimpeštanske filharmonije. — 22.10: Ciganska kapela. — 23: Jazz. — RIM 17.30: Prenos koncerta z glasbene akademije. — 20.45: Lahka godba orkestra. — 22: Skladbe za klavir in čelo. Torek 13. marca LJUBLJANA 11: Šolska ura: Potovanje vzgaja (Jagodič Vojko). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Otroški kotiček: Otroci se vesele (F. Delak). — 18.30: Koračnice na ploščah. — 19: Francoščina. — 19.30: O državljanski vzgoji iprof. Marinko). — 20: Glasbeno predavanje ilustrirano s klavirskimi točkami (Jadviga Poženelovai. — 20.45: Beethovnov klavirski koncert v C-molu s spremljevanjem radio orkestra, izvaja gdč Mucha Božena. — 21.30: Humoristično posnemanje instrumentov (g. Zor). — 22: Cas, poročila. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16: Koncert operetne glasbe. _ 16.30: Narodne permi. — 17.30: Godba na pihala. — 19: Pesmi. — 20: Veseloigra — 20.30: Simfoničen koncert. — 23: Ples- na muzika. — PRAGA 19.45: ženski dvo-spevi. — 20.20: Program iz Brna. — 22.30: Orkestralen in klavirski koncert. — BRNO 19.20: Orkestralen koncert. — 20.20: Večer slovanske poezije. — 21.05: Janačko-va opera »Usoda«. — 22.30: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 20.02: Operetni večer. — 22: Debussvjeva sonata za flavto, harfo in brač. — 22.30: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Koncert na ploščah. 16.05: Mladinski koncert. — 19: Starejša in moderna plesna muzika. — 21.30: Arije in pesmi. — 22.15: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20,10: Mešan program. — 21: Koncert Mozartove glasbe. — 22.20: Nočni koncert lz Monakovega. — KONIGSBERG 20.10: Zborovsko petje. — 20.45: Literaren program. — 21.10: Prenos opere iz Gdanskega. — 23: Glasba Joh. Straussa. — MUHLACKER 20.10: Plesni večer. -21: Veseloigra. — 23: Pesmi Hugona Wol-fa. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPE-Sta 18.20 Klavirski koncert. — 19.30: Prenos Mozartove opere »Figarova svatba« iz gledališča. — Koncert ciganske kapele. — RIM 18.10: Koncert orkestra. — 20.45: — RIM 17.10: Koncert ciganske kapele, program. §41 Ureftafe dr. Milan Vidmar Kdor Je preteklo nedeljo zvečer zašel med člane ljubljanskega šahovskega kluba, Je prav gotovo opazil razigranost vrlega predsednika g. prof. dr. Kasala. Vzroka ni bilo treba likati. Zmaga je bila zapisana na vseh obrazih. Zmaga! Presenetljivo velika je bila. Ljubljana bije Zagreb s 7:1! Saj srno pričakovali 5:3 Pohlevnejši so celo upali samo na remi. Toda sedem zmag in en sam poraz, to je izreden uspeh. Ze opoldne smo vedeli, da Ljubljana zmaguje. Po četrti uri smo sicer imeli šele eno točko, ki jo je Ciril Vidmar izvo-jeval za ljubljanski šahovski klub, toda več partij je že obetalo ugoden konec. Prav za prav tudi Furlaniju ni bilo treba pod'eči. Izgubil je sicer zgodaj kvaliteto za kmeta. Zamudil pa je več ugodnih trenutkov. Vidno je bil nerazpoložen. No, pa saj je bilo itak vsega dovolj. Do državnega prevenstva Je Se en korak. Borba Ljubljane z Zagrebom je bila trda, trša bo borba z Beogradom. Prestolnica se Je med nedeljsko borbo svojih konkurentov živo zanimala za rezultate. Beograd je večkrat telefonično vprašal, kaj se godi. Očividno mu ni bilo vseeno, kdo bo njegov dokončni nasprotnik. * O velemojstru Njemcoviču prihajajo po do'gih mesecih zopet novice. Pa ne ugodne. S Švedom Stahlbergom je igral dvoboj in ga Izgubil. Tega nihče ni pričakoval. Njemcovič sam hvali svojega nasprotnika in pravi, da je v otvoritvah zelo neprijeten. Naslednja partija je prva iz pomembne prireditve. Crnl: A. Njemcnrift e7—e6 SgS—f6 Bell: G. Stahlber^ 1. d 2—d4 2. c2—c4 3. Sbl—c3 --- To je močnejše od 8. Sgl—f3. 3 .------Lf8—b4 4. Ddl-b3 --- V zadnjih letih se Je udomačila poteza 4. Ddl—c2. 4 .------Sb8—c0 5. e2—e3 0—0 6. Lfl—d3 a7—a5 Zanimivo! Kmet naj maršira do a3. 7. sgl—e2 a5—a4 8. Db3—dl a4—a3 9. b2—b3 d7—d5 Njemcovič igra ves začetek energično in originalno. 10. o—0 b7—b6 11 Lcl—d2 Lc8—b7 12 Tal—cl Dd8—e7 Črni se pripravlja na naslednji Izpad belega skakata. 13. Sc3—bo Lb-1 Xd2 14. DdlXd2 Sc6—i>4! 15. c4Xd5 Sf6Xd5 16. Ld3—e4 --- Na 1« e3—e4 bi sledilo 16.--- Sb4Xd3 17. Dd2Xd3 Sd5—b4 in 18.-- — c7—cS. 16 .------c7—c6 17. Le4Xd5 eSXdo 18 Sb5—c3 Lb7—a6 19. Sc3—a4 La6Xe2 20. Dd2 X e2 De7—a7 Njemcovič manevrira, kakor vedno, zelo fino. Dama je na potu na polje a5 Sv. Gregorif - ptičja svatba Za nami je zima. Stari ljudje pomnijo samo enkrat, da je sneg zapadel tako zgodaj, kakor to zimo in obležal nepretrgoma od* Sv Martina pa do Sv Gregorija. Vendar že ob sv Matiji je snela mladina z nog smuči in komaj je odlezel po prisojnih rebrih sneg, je odhitela, da si poišče prve oznanjevalce pomladi Ko je skopnel sneg v vasi, so se zbrali vsi. od Mihca, ki je oblekel lansko leto prvič hlače, pa do Mirka in Jožka, ki se poideta letos že učit rokodelstva, pri ličkanju. Med njimi pa so seveda tudi vse Micike, Francke in Rezl-ke, kaj rada pa jih obišče tudi Jelka z zgornjega konca naše vasi. Velik praznik za našo mladino bo dan sv Gregorija Po pratiki. kjer je poleg rdečih ln črnih svetnikov, okomatanega sv. Gala, iabolk sv Miklavža in korenja sv Jederti zazname-novano tudi- leno vreme, dež in sneg se prične pomlad šele 21 marca Pri ras v Kamni gorici, za našo mladino pa Že ob sv Gregoriju Sai takrat se pričnejo ženiti ptički. že več dni pripravljajo otroci lesene in papirnate barčice, ki jih spuste na večer sv Gregorija no vodi. vse okrašene in raz-s"etiienp Belijo si glave. kdo bo Do^od" bolje Eden je postavil cerkev na desko druari panimat Čoln. tretii Noetovo barko Neki iznaidliivec bo spustil po vodi raz svetlleno hišo z ns^sn^i Vse skunal ie zelo stara navada v naši vasi. Baje je bilo to vpeljano iz veselja, ker je ob sv. Gregoriju konec dolgih noči. V dobi, ko so še svetili z baklami, so bile dolge zimske noči neprijetne Lahko si predstavljamo, kako so bili ljudje veseli, ko je črna noč izgubljala oblast. Prav zaradi tega so na ta večer spuščali po vodi ogenj; iz tega se je v teku let razvil običaj, ki se je ohranil v Kamni gorici še do današnie, sicer neromantične dobe. Tako je ob sv. Gre gori ju na vasi. Se bolj pa se občuti ta p aznik v prirodi. Odkar so se Jele kazati prekopnine, so odhajale s krmiSč ptice. Odleteli so str-nadi in Sčinkavci, pogubile so se za nekaj dni sinice, le tatiči vrabiči so se do zadnjega, dokler je bilo natresenega kaj zrnja, posluževali človeške dobrotljivosti. Ko so se pričele solziti ledene sveče na robovih streh, so se pričela tajati tudi drobna srčeca naših krilatcev. Prvi je »začir-čirikal« ščinkavec. Opoldne, ko je solnce posijalo posebno toplo, pa jo je navila velika sinica že pomladansko: »Fefeci-fefeci-fefeci«. — Toda to ni trajalo dolgo Ponovni mrzli dih zime Je za nekal dni zamrznil kllunčke Komaj pa Je spet posl-falo solnce, če se je oglasil tudi naš največji krilati pevec: kos-zlatokljun Oblečen v črno obleko je sedeč na vrhu smreke pričel plakati n« zlato piščal In je tako otvoril pomladne koncerte, ki se ponavljajo vsako hitro in vsak večer. Ostalo pa ni samo pri petju Tisti čudni čut. ki je odprl kljunčke, je zbudil tudi ljubezen. Zjutraj poskušajo, kdo bo pel in piska! lepše. S petjem iščejo naklonjenost drobnih prijateljic, že po nekaj dneh se je pričelo veselo spreletavanje ln dvorenje Rjava kosovka, ki je pozimi pohlevno skak- ; Ijala po vrtu in skromno obirčena n 1« miloščine, čaka vsako jutro črno oblečenega gospoda Po končanem koncertu od-letita skupaj v gosto smrečje in pregledujeta, kje bi našla primerno stanovanje Bolj ponosna je gospodična ščinkavka, za katero se ravsata kar dva ščinkavca. Pri neki priliki, ko sta se pograbila v vrtu. na tleh. ni dosti manjkalo. da iih ri zasači muca .ki se je že oblizovala. skrita za debelim gabrom Rešila jih io ščinka -'-je obupno »zagrilila«. sedeča na spodnji gabrovi veji. Strnadi, ki so bili pozimi najbolj družabni, so se porazdelili v pare . Sleherno jutro in zvečer pripoveduje strnad čudno dolgočasno kitico. Pravili so nam. ko smo bili še majhni, da poje strnad: »Ps. ps. moi urilic« - Strnadovka je pač zadovoljna s to pesmijo zlatorumenega .a sicer dolgočasnega ženina, s katerim že iščeta no senržptih jamico, kjer bosta vzgajala svoj naraščaj. Najboli živahno oa Je v sadovnjaku Letu je kar več družb, ki sleherni dan pregledujejo stanovanja, ^asih prihaialo gospodje sami, večkrat pa že v družbi ženic. Posebno živahen Je gospod brglez ali *cot« kakor ara imenulejo pri nas na Gorenjskem Dočim leseni neprestano nonav Ija svoj čudni cot. cot. cot cot — od ^esar mu tu d« ime — sedal oomladl piska in žvižga kakor vesel fantič. Modra tičlca veselo pleza kar po navpičnem deblu, prav tako kakor žolna, ln trka in prisluškuje, kje je kaka škodljiva zalega Skrbno ogleduje duplo v veji. kjer je že nekaj let vzgajala drobni naraščaj. Komaj pa odleti brglez, že prifrči drugi par, ki prav tako želi najeti to stanovanje. To sta sadjarček »cicifuj« in gospa soproga. Samec velike sinice je posebno eleganten Oblečen je v rumen telovnik in v sivo suknjico. Na glavi Imata pa oba. gospon in gospa, črni kučmi Prav tako sta si oba obesila na lica velike srebrne uhane Najbolj se razlikujeta po črnih ovratnicah. Gospodova je namreč temnejša in Širša. Bomo videli, kdo bo obdržal stanovanje v jablani, ali cot ali cicifuj! Drugi par velikih sinic pa si ogleduje stanovanje v hiSici na hruški Samec in samica šmukata skozi okroglo okence v hišico in trkata, preizkujoč, če bo stanovanje dosti močno za mladi rod. V votlini, v stan vrbi ob potoku, pa bodo bržčas stanovali letošnjo pomlad t^gav garje vi« Tako pravijo pri nas mali sivi stnici. ki sedaj tudi veselo piska, jeseni in pozimi pa rada nonavlja monotoni »clbebebe« in »cirl« orav t*ko žalostno kakor Je njeno skromno oblačilce Po sadovnjakih cvete vijolično modri ža-in brne zlate trobentice. po solnčnlh rebrih odpirajo bele cvetove kurice, v moč virnih eaiih pa prihajajo iz zemlle bele slato obrobljene kronlce Pod grmiči odvrnit, vpuirp modre oči pohlevne nežlce Vse 1e nrinm vli<»nn za veselo ptičlo svatbo ko bo za stareišlno sam svotl Greeorlj S tem dnevom bo poz«hijeno tudi vse hudo. kar smo morali prestati pozimi mi in naše drobne ptičke. —•• ne&ai tsov® ffci t Da, to je pralni prašek „ P E R ION*, ki vam olajša trud pri pranju in napravi vaše perilo snežno belo Trdnjavam piižča črni linije e in f. 21. Tfl—al Ta8—e8 22. De2—d2 Da7—a5 23. Sa4—c3 f7—f5 Ta poteza je nevarna. Polje e5 je po nji popolnoma izročeno belemu skakaču. 24. Sc3—e2 --- Skakač je zagledal krasno mesto e5. Očividno mu je tja odprta pot preko gl in f3. 24 .------Tf8—f6 25. Kgl—hI --- Kralj prepušča svojemu skakaču polje grl- 25 .------h7—h6 26. Se2—gl f5—f4 Njemcovič začenja riskirati, ker se boji prihajajočega konja. 27. e3Xf4 Te8—e4 28. g2—g3 ? --- S preprosto potezo Sgl—e2 bi bil beti obdržal pridobljeno prednost. Po pogreški se tehtnica nagne na črno stran. 28 .------Da5—b5! Preprečuje Sgl—f3. 29. Tel—c3 .--- Na 29 Tdl—el bi sledilo 29.--- Tf6—e6. 29 .--- 30. d4Xc5 31. Tdl—cl 32. Tc3—e3 Beli omaguje. 32--- 33. Te3Xe4 c6—c5! b6Xc5 Tf6—c6 TcG- -e6 Te6Xe4 Črni ima sedaj izredno močno pozicijo. Njegov skakač pritiska na a2, dama in trdnjava držita polje e2. 34. f2—f3 Te4—e8 35. Tel—el Te8 X el Črnemu ugajajo zamenjave, ker ob njih kmet na a2 bolj m bolj omedleva. 36. Dd2 X el Db5—d7 Pripravlja pohod prostega kmeta. 37. Del—cl d5—d4 38. Sgl—e2 Dd7—b5! 39. Del—el Db5—d3 40. Ss2—cl Na 40. Khl—g2 sledi 40. —e3 s sigurno zmago. 40.--- ---Dd3 41. Khl—gl 42. Del—f2 43. Df2—fl Konec se bliža. 44. Dfl—dl 45. Kgl—g2 Beli se je vdal. Dd3Xf3+ Kg8—f7 Df3—e4 d4—d3 De4—e3 + d3—d2 V Franciji imajo u.c-ža s čudnim poklicem. Imenuje se Hanri FouiFard in na njegovi posetnici bereš ponosni naslov: »av-torizirani iskalec na kopališčnih obrežjih«. V resnici se mož s privo.jenjem oblasti in kopališčnih uprav po sszoni bavi s tem. da stiče za stvarmi, ki so jih gostje ostavili ali izgubili na obrežju. Ker ima sijajne oči ln veliko rutino ter s« ljudje ž cd vsega pamtiveka raztreseni, naleti pri jvojih pohodih na najbolj čudne stvari m njegov zaslužek z najdenimi in izkupičkom za naidbe. ki ne dobe starega lastnika, je tolikšen, da živi lahko brezskrbno življenje. V Parizu samem ima mož konkurenta, ld se pa udejstvuje v malo drugačnem področju. Njegovo delo je v tem. da stiče med 1. in 5. zjutraj za izgubljenimi stvarmi na tramvajskih tirih, posebno tam kjer prehajata po dva tira v enega. Ob straneh stikalnih jezičkov so tu v tlaku luknje, ki olajšujejo eventualna popravila v te luknje pa se vedno kaj izgubi. Mož si je izmislil celo umno aparaturo, ki mu pomaga pri tem delu. Na dveh vrvicah visi zrcalo ln majhna električna žarnica. S to preprosto prinravo raziskuje notranjost lu-kenl. ne da bi mu bilo treba pripomiti se Kovan denar rasn« malenkosti in včasih tudi draffocAni okraski so žetev njegovega koncesionlranega iskanja. Rešitev kHžalike ,,Radio" Vodoravno: 1 okov: 5 o. k.; 7 oseba; S brv: 10 strel: 11. Rea: 12 rogelj: 14. nevovodla: 17 Fplral: 18 ris: 19 njiva; 23 oko: 24 1smar: 25 ak; 26 eter. Navn«čno; i ost: 2 ker: 3 Oberon: 4. vaV>v«mi<»: 5 obred- 6 Kre11: 7 os: 9 vaja: 13 fjollat. 14 oero- 15 epika; 16. visok: 20 Ime- 21 var: 22 ar. k »Vodnikovi družbi" V morskih globinah s teleskopskimi očmi in udicami Morske globine so največji in najmanj znani življenjski prostor na zemlji. Človeku je uspelo doslej samo enkrat, da je dosegel v jekleni krogli najvišje meje temnega globokomorskega pasu, ki začenja nekako v g obini 400 m. V ostalem se je moral zadovoljiti s tem, kar so mu mreže •z t?h globin prinesle slučajno na dan. §e pred kakšn mi 80 leti so učenjaki nis-nih, da ni tam nobenega življenja več m da jc življenje zaradi večne teme, silnega vodnega tlaka in nizke temperature, ki se giblje okrog ničle, sploh nemogoče. Danes vemo, aa ima globo-ko morje nešteto Ijemskih oblik, ki so se na bizaren način prilagodile normalnemu življenju sovražnim prilikam. , Svetloba je najvažnejši pogoj življenja, zato je razumljivo, da je življenjski prostor visokomorskih rastlin omejen v glavnem na zgornjih 200 m morja, kjer je še kolikor toliko svetlobe. V teh 200 m živi večina enostaničnih planktonskih bitij, ki rabijo večjemu življenju v morju kot osnovna hrana. Nižje dol je čedalje manj teh bitij, a vendar jih dobimo tudi v najglobljih globinah 15 do 20 v litru vode. Se- veda je to dosti premalo, da bi ae mogle večje živali od tega hraniti, zato so te neposredno ali posredno navezane ne to, kar se osnovne hrane stvori na površini mor ja. V bistvu razločujemo 4 vrste planktonskih bitij, ki naseljujejo zgornje in najnižje vodne plasti. Večja bitja pa kažejo neprimerno večje število oblik, kajti zanje tema ne pomeni smrti, temveč prilagoditev na sovražne življenjske prilike. Barva živali v zgornjih 300 m je večinoma rdeča, kar razlagajo s tem, da voda najlažje absorbira dolgovalovne rdeče žarke, dočim prodirajo kratkovalovni zeleni in modri še nižje. A pri 400 m so tudi ti žarki prešibki, da bi jih opazile živalske oči Zato so si globoko-morske živali razvile same posebne svetilne organe, ki privabljajo plen, strašijo sovražnike in omogoča jo spoznan ie spola. Svetloba teh organov izvira bržkone od posebnih bakterij. Svetloba je nujno zvezana z ki naj jo gledajo, zato ima večina očmi. globokomorskih živali v nasprotju z jamskimi živalmi zelo dobro razvit vid. Leča njihovih oči ie često tako velika, da moli iz glave v obliki teleskopa. Že to daje mnogim globokomorskim živalim kaj pošastno zunanjščino. Kjer oči ne zadostujejo več, se razvijejo tipalni organi kot pripomoček za orientacijo. Plavuti in lovke so se postavile v to službo in so se v ta namen često tako podaljšale, da presegajo po nekolikokrat dolžino vsega telesa Nekatere ribe imajo pravcate udice s svetilnimi organi za priva-bo in kavlji za zagrabitev plena. Nadaljnja prilagoditev je v orjaško povečanem žrelu in prebavnem aparatu. Pri nekaterih ribah se želodec lahko tako raztegne, da sprejme vase celo plen, ki je nekolikokrat večji od teh rib samih. Vse to pa je na zadnje posledica pomanikanja svetlobe. Vodni pritisk nima posebno važne vloge, ker se voda ne da stisniti kakor zrak. Tudi nizka temperatura je le v tol:ko pomembna da več;na živali, ki jih dvignemo iz velike globine ,ne prenese toplejših vodnih plasti in prihaja mrtva na površje Posredna posledica visokega tlaka in nizke temperature pa je ta. da vsebuie globokomorska voda silno malo apna. Zaradi tega se okostja ne morejo razviti in živali imajo zelo nežna in mehka telesa. Najlepše ljubavsto pismo T Parizu se je vršilo tekmovanje za najlepše ljubavno pismo. Prvo nagrado je razsodišče prisodilo gospe Marcelle Maurette-ovi, ki jo kaže naša slika Diplomatski odnosi po I3©0 letih »Times«, poročajo, da pojde perzijski konzul iz Karahija po nalogu svoje vlade kmalu za perzijskega konzula v šanghaj. Po 1300 letih se bodo diplomatski odnosi med Perzijo in Kitajsko obnovili. Razmere med obema državama so se zaostrile po zasedbi Perzije po Arabcih v 7. stoletju in vse doslej sta si bili obe vladi sovražni. ZORA VODA proti sivim lasem! Ne ba.rra.,. temveč tt»£» eiv'm lase-m prejin;o naravno barvo. Odf>br*r» od higije.m»kf>£« lav-o-da t Ljubljani $t. 2392-933 kot 7« zdravje pop^noma neškodljiva. — U&peh mguren «1 trajen. Cena »teklfmci brei poštnine Din 35.—. 2«k. wSt. ZORA VODA I. OREL Zagreb, Radičeva (Duga) ulica štev. 82. Poijemo po povMtjo. In to taroo o« ittLjrv* msI-ots Carigrajski bazar v nevarnosti Kakor so pokazale tehnične preiskave, preti carigrajskemu bazarju nevarnost, da se podre. Bazar je nameščen v stavbah, ki izvirajo iz bizantinske dobe. Pozneje so jih samo dozidavali in obremenjevali, teža materiala pa je s tem tako narasla, da preti bazarju, ki je največji v Orientu, nevarnost udora. V enem čolnu čez dva oceana Pet angleških mornariških častnikov, poveljnik Sherwood, poročniki Salt, Fran-cis, Ryder in mornariški zdravnik Omman-ny Daviš so odveslali iz Hongkonea, kjer so bili iitacio-nirani, v 24 tonskem čolnu čez Tihi in Atlantski ocean proti Angliji. Kakor pravijo zadnje vesti, so zdaj prispeli v Kingstoo na Jamaiki, kamor so prišli konec januarja. Petorica je potem, ko je v svojem lahkem čolnu »Ta.imoshan« prevozila Tihi ocean, obiskala San Francisco ter potem nadaljevala vožnjo čez San Pedro, Acapulco, Li-bertad in Panama, nato pa skozi prekop do Cristobala. Močni protivni vetrovi so jim otežkočali prehod na atlantskem koncu prekopa do jamaike. V Kingstonu so sprejeli poirumre potnike pred vsem častniki kri žarke »Dana-je«, potem so Sli na kopno. Zdaj nadaljujejo vožnjo proti Bermudom in trdno upajo, da bodo v a.prilu pristali na Angleškem. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Beg ameriškega bandita iz ječe Is Crown Pointa (Indiana) poročajo, da se je posrečilo zločincu Johnu Dillingerju na drzen način pobegniti iz zaporov v Crown Pointu. Dillinger je znan Sinom Amerike kot »javni sovražnik Amerike«. Policija ga je zaprla v ječo, kjer so njegovo celico močno zastražili. Toda navzlic temu se mu je posrečilo, da mu je nekdo vtihotapil v celico puško, s katero Je ustrelil paznika pred celico, nakar je prišel na hodnik, si tam preskrbel strojnico in z njo ustrahoval vse pasmike v ječi. Končno je napadel jetniškega ravnatelja, mu vzel ključe in pobegnil v spremstvu nekega osvobojenega črnca. Temu je dal kot orožje samokres in mu naročil, naj strelja, če bi pretila nevarnost od koderkoli. Dillingerjeve predrznosti pa » tem Se nI bilo konec. V bližini jetnišnice Je refcvirl-ral sodnikov avtomobil, sedel vanj tn se odpeljal, čeprav so bile oblasti o pobegu takoj obveščene in so jele zasledovati zločinca, jim je Dininger ušel. Njegov pobeg je zbudil širom Amerike razumljivo začudenje. »Velikonočne žrtve" Samo ilustrirana slovenska revija »Življenje in svet" vam nudi tedensko pouka in zabave v besedi in sliki za t Bili Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 Nov fašistični pozdrav v Italiji Po odredbi merodajnih oblasti se v Italiji uvaja nov fašistični pozdrav. Oseba, ki pozdravlja, iztegne roko samo do višine ramen, in sicer ne desnice, ampak levico, ker so preiskave ugotovile, da so stari Rimljani pozdravljali z levo roko, ker so morali z desnico držati togo, s katero »o bili ograjeni. Kako potuje podgana pfžmarka Nenasitna glodavka povzroča ogromno škodo in ograža človeško življenje V dobrem četrtletju, odkar je dospela podgana pižmarka ▼ Evropo, je napravila že silno škodo in ta škoda se stopnjuje od leta do leta v razmerju s tem, kako narašča število teh ne samo neprijetnih, temveč tudi nevarnih glodavk. Ko so spoznali, da je korist, ki so si jo obetali od nje (žival ima lep kožuh), veliko manjša od škode, ki jo dela (z izpodjedanjem jezov itd.), so jo poskušali zatreti na vse načine, a kako je to uspelo, je razvidno najbolje iz naslednjih podatkov, ki kažejo, kako se je pižmarka v poedinih letih širila iz dežele v deželo. L. 1905. je neki možakar z dobrim namenom izpustil nekoliko parov pižmarke pri Dobrišu južno od Prage. Žival je po izvoru iz Amerike. L. 1914. so ugotovili prve eksemplarje te živali na Spodnjem Avstrijskem. L. 1915. se je pojavila v zgomjeavstrij- skem MGhlviertlu. L. 1917. so jo našli pri Vocklabrucku (Zgornjeavstrijska) in pri Hieflavu (Avstrijska Štajerska). L. 1923. so videli prvo pifmarko ofc Leo-poldsteinskem jezeru med Nfžjeavstrij-sko in štajersko. L. 1924 je prodrla na Nižjeavstrijskem do Hainburga in Morave. L. 1925. »i je Gornjeavstrljsko osvojila skoraj popolnoma, na Štajerskem je pro- Lepa gospa Staviska Rafinirana ženska, ki Je znala vse obrniti v svoj prid Na sliki ne vidimo treh jagenjčkov, Id so izgubili mater, pa jih kmet hrani z mlekom iz steklenice... ampak tri uboge jagenjčke — žrtve velikonočne sezone — ki jih m odkrit, mnogo bolj nego običajno. Začel Je piti in pil Je čez mero, dasi je drugače rajši opijal druge in sam ostajal trezen. Vino mu Je stopilo v možgane in položaj Je postal nevaren s tem, da je začel govoriti več nego se Je spodobilo. Tedajci Je gospa Arletta rešila situacijo, ki bi mogla poertati nevarna. Od časa do časa Je oštnila svojega moža s pogledom, ki je bil mdren, a je vendar pomenil nekaj povsem določnega. Ti pogledi, pravi Kessel, niso trpeli nikakega ugovora ali odpora. Stavi-sky se Jim je budi pokoril. Odmaknil je čašo in prekinil besedo sredi stavka. Ta ženska Je imela neopredeljlvo voljo in moč nad vsakim, ki JI Je prišel v roke in vse to se je izražalo v neki mirnosti, s katero je presojala vsako stvar. Po tistem dineju je hotel Stavisky Obiskati s svojimi prijatelji neki nočni lokal na Montmartreju. Toda gospa Arletta ga Je prekinila z besedami: »Ne. rajš! greva domov, da si ogledava najine otroke!« Tako se je tudi zgodilo. Staviskv se Je brez odloga vdal, položil ženi kožuh na rame in se odpeljal z njo domov. Zadnjič Je videl Kessel Arletto lani o božiču. Bilo je v hotelu Claridge. Stavisky je bil tedai že zasledovan in se je skrival v nekem majhnem predmestnem hotelu. To Je bilo tik pred njegovim pobegom v Cha-moobc. Božični večer se obhaja v Prizu tako kakor drugod Silvestrovo. Vsak gre ta večer rad z doma, javni lokali so polni. Kessel je pozdravil gosipo Arletto, ki ni kazala niti najmanjšega sledu razburjenja, z besedami: »Madarae, peljete se z dvigalom, da se boste preoblekli za božični di-ner?« »Ah. ne.« mu je odvrnila Staviska, »nimam po^ebnegT veselja iti z doma. Ostala bom doma in spala, to je mnoero oarnetnel-še. Moj mož je celo dar*« poslovno zadržan. To je nepoboljšljiv človek.« In zdal je lepa poro« Arletta. ki je bila svojemu možu najV>liša žena. pod ključem Zdi se. da se «kndal šele začenia — seveda kolikor dovoljuje to madame S^a-visky. Kajti ona ume govoriti, a še bolje ume moMat* o tem. kar jI n1 ljubo. Tn kar je najvažnejše: to Je ženska brez živcev. drla do Murice. obenem so jo opazili ie na Solnograškem. L. 1926. je zasedla že vso severno Solno* graško do glavnega mesta. L. 1927. si je osvojila Gradiščansko. L. 1929. so jo opazili že pri Radgoni m ob Muri. L. 1930. so ubili prvo nosečo samico na levem bregu Lecha na Tirolskem. L. 1932. so jo na Avstrijskem Štajerskem opazili med Friedbergom in Hartbergom- Ta pregled upošteva v glavnem le njeno širitev proti jugu, t. j. skozi avstrijske dežele v bližino naših krajev, kjer tudi na more trajati dolgo, da jo bomo imeli v go-steh — če je že nimamo. Istočasno pa se jc žival širila tudi na sever, vzhod in za-pad. Tako si je že ob početku svetovne vojne osvojila Saško, dočim si je šlezijske dežele že prej. L. 1926. je prodrla že do Monakovega in po drugi strani do Berlina, 1. 1927. je bila že stalen gost Madžarsice, v letošnjem januarju so jo proti zapadu ugoto^ ili že pri Hannovru. V zadnjih letih smo imeli opetovano priliko poročati o veliki škodi, ki jo povzroča nenasitna glodavka. Ta škoda gre vsako leto v višje milijone. Da ograža poleg človeškega imetja tudi človeško življenje, smo imeli priliko povedati že nekolikokrat! ob velikih poplavah, ki so nastale zaradi zrušitve po pižmarki poškodovanih nasipov in jezov, posebno v Nemčiji. Praznik sira v Franciji Mlekarica v normandijski narodni noši ka?«5 kakovost domačega sira Pisana srajca in frak Angleški krojaški saloni prosijo WaJe-šfkega princa, ki je arbiter elegantiarura moške mode v Evropi, naj vendar obieča pisano srajco k fraku, da bo s tem nakazana smer novi modi, ki si Jo vsi želijo namestu mode trdih srajc in trdih ovratnikov. Angleški prestolonaslednik se doslej še ni odločil, krojači pa pošiljajo It njemu deputa?ijo za deputacijo. Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova c. ANEKDOTA Lani 28. oktobra, je predsednik Masarj-k obvestil Vlado in generaliteto, da bo pregledal vojsko na konju na Vaclavskem tr« gu, S tem je spravil ministre v veliko zadrego. Bali so se namreč, da bi se predsedniku lahko primerila nesreča, če bi se splašil konj itd Generali so prosili Mm-ryka, naj opusti svojo namero, toda zaman. Dispozicije so ostale nespremenjene. In ko je navzlic temu še vedno brnett tele« fon med Prag j in Tapolčanyjem, je Masa-ryk odvrnil: »Ne delajte iz mene starca! Pregledal bom vojsko kakor vojak na konju aH pa je sploh ne bom pregledal!« In Pra-ra je videla skoro 84!etnega državnega predsednika na konju. VSAK DAN ENA Nova iznajdba Muzikaličen ovratni gumb, ki se oglasi s pesmico, kadar ga iščeš. CENE MALIM OGLASOM Po 60 pai sa Oeseuo, duj 2,— davka za vaaM oglas in enkratno pristojbino L)ui 3.— za Sitro ali dajanje naslovov plačajo oni, k) iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—». Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din i.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ustali oglasi se zaračunajo po Din I.— ta besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.-—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« * - v vnamlcah odgovor, priložite L?W J« ▼ znan,Kan* Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun Ljubljana štev. 11842, sicer pc se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Službo dobi seseda i IJiu aaveK Ui ta Sifrc ali dajan ie oa ?lova 5 Om Najmanjši njesek ti Din Celista prTO-vne-turga - stranskim 'MtmmrDiADi saksofon* m ey»fl' u n^' .azi k.Hvirtri.a apn-jm-m« lakoj P'wrilt*-na iprevo D'i0rovačk >g Kurorhestra a Dubr<»vti k>i Naj javi čelist Pavi-. S-'ng:i»r 7979 i Brivskega pomočnika ki !zaa mojsirek izpit »prnjiarm tako; Ponudbe na »gasnt »ddelf-k Jui'« p~l 5: fr o »Izpit«. 8031-1 Perfektnega brivskega pomočnika M. m- za g<>s.j*>de. 7 zna nj>-m n-mščine iščem za takoj doenvoru. Gjud Aleks«inder. Ljnb'a aa. Kongresni 'rg štev 6 8082-1 Točaj op-eten. d-^lr utaltvo m-e eto. Ponudbe na oglasni odde!»k »Jutra« pod šifro »Spreten« 8133-1 Brivskega pomočnika ki K dobe' v bubi stri-fenju. spre'mero 'akoj. — Fasči Kapns Aleksandro-ra 4. pasaža, Ljubi'o na. 8155-1 Mlinarja •tarejšega. s« trškega. ve-i*"ga popravil z« kmečki mlin potrebuje Ivan OzbiJ. Gradec štev. 51 — I>'i:e. 8050-1 Dekle «*atn.» Ve pošteno. t 2000 Din kavcije v gotovim, ki bi pomagalo v ewpod.ini-etvn in trgovini, dohi me •to. Dopit=e na ogl. oddelefc »Jiitnat pod »Snažna oh-t« 8186-1 Strol. kl.itičavn!čar?3 Im varilra spretnega ;?če tekstilno p"d:etje v Ma-ri Viru Ponndhe n« tw1-nJ! nico »Jnt-a« v Mn-;Ho.-n pod ■»Perfefcten«. 7928-1 Mesar, pomočnika pftO pn«1'« 'n ir-f^npffp sprejme Lpopo'd Dota ne mesar v Zagorin oh ^ir 7938-1 moč trtro«v^Vo nao-h-nfpno — M j»1*fl-ro a-K.vv strank. za niet^p netr-ščlne po^ot. — P^nndb* na o-7'ns. o-dilntp-V ».Tn--i« pod £;?ro . T\M>e» 704-?-1 Natakarica « kavcijo dob službo. — Nas!-»v v »gastiem oddsj ku »Jutra«. 8118-1 Dekle & • men) za vs« bistra tn vrtna ie'e Naslov v oglasne-m ■ddelku »Jutra«. 8053-1 Boljšo kuharico "oa-žn-o, ki zna nekoliko nemščine. iščem za g-ad. Pn-nudbe na oglas. odd«'ek >Jutra« pod -Snažna« 8065-1 Fotograf, pomočnik k' je zmožen retuše in hi 'rega kopiranja, dobi za r>"slen-e v foto-trgovioi. — Ponudbe z navedbo p'eče na "»er'isni odde'ek »Ju"a« pod »Fotog-« f«. 80?0-1 Dekle vajeno fosiilne in pomoči . k nh'n.'i, dob služba — NTis'nv v o«lasnem odd<-'fcu »Jutra«. 8037-1 Tkalnega mojstra verzlra-negn 'udJ v »šliht-maii-ni«. spre;me manjša 'ka'n!ca. Ponndhe z navedbo sed«n;ega sltižbora r'a in p'af-e n« oglasni vldelek »Ju'nn« pod šifro »Sflm>i«tojen tkalec«. 8015-1 Prodajalko m-la^o. fe-dno iotellgent-no. iS? f mlekarna z« ta koj. PaJla: 5%. stanovanj in h-ana: k-.ivc;"s IV-n 1500—3000. — Vprašati pri !ns»n-ici Ivanki B^anac. Zagreb. Tkalč;ievG ul. 80. 8031-1 Trg. pomočnika valenca al! H s* 1« že u'il v trgovini poltene?« in delovnega. „ S—iA.ooo Din kavcije t jotovini. spre'mem '«Voi v t-?ovino. por^an1« TaVo;Sn'e ponndhe na odde'e<; »Jutra« v T>:nW:ani r»"-d Šifro »Vne lian n-a deželi«. 80fH?-1 Kolar. mojstra dobro ?irvsprejmem Večina orodV na rs 7-rtota sro Nas' ov ▼ O fT1 n s oddelku »Jutra«. 79%-! 2 natj».v9r|p! ■lot^ehn'? kolodvorska 'Mt"«''^ ta TT in TTT raz -«d zmožme. r zna- n!em nem5("n» nal pnSIVo «voTe pnnnd-be s r>-enW an-i?pv«' do 15 m»'Cfl na o*. rddeTek »■Tit,rfl« r>od 5:fro »Natakarica U. m « ^nre¥me za bot-'?ji Liiuba inrkovič- MALA* * m * KftAUICA * NOči (ilustriral V. Alasd) 22. »Kadar se nesreča začne, Je nI zlepa konec.« je rekla stara Jena. — »Mačka ne pomeni dobregal« je vzdihnll Beli Miš, ki je bil kot dober hišni prijatelj takoj pri- hitel pogledat. In res je zunaj kmalu zatulil hud veter: hiju, hijuuuuu—uuu. čutiti je bilo, da se bliža vihar. Lilica je bila vsa v straheh. kaj bo. 23 Sarlk je jadrno oblekel dežni plašč In hitel na oaiubo gledat kaj se pripravlja. Zunaj se je bliskalo In grmelo In dež je lil kar v potokih Ladijski žaromet je dajal »namenja na vse strani, šarik je kot Izkušen in hraber mornar takoj pogledal, ali «o refillnl pasovi na svojih mestih. Natakarico dobro samostojno an>4 v starosti do 35 !*>t ki obvlada tudi nekaj Dcmšči ne ter razpolaga i rnajh-m> kavcijo, sprejmem v bolj&o gostilno oa deieH. Ponudb«- z navedbo dosedanje službe In po nvino-sti s sliko pos'atii na ogl. oddelek »Jutra« pod znai ko »Nastop koncem marca«. 8111-1 Služkinjo veSčo kuhanja, šivanja In vseh hiSnih del. sprejm^n. Nasov v oglasnem odde ku »Jutra«. 8157-1 Vinlčarja ož*»njenega — brez otrok, zmotnega vseb pri da jo čih del. «pre:mem « 1. ap-i V-m. Ponudbe na na slov: F-a-nc Os^t, Sv. Pe-ter v Sav. do'inl. 8007-1 Brivskega pomočnika mlajšega, po motnosti <«) dnlTja, sprejmem H-a na in sto.TM^-anje v hiši. — Avgust Rebii, Višn;a gor« 8001-1 Prva natakarica dobi mesto takoj v ho telu. Javijo naj «e «wmo zmoine. t znanjem nemškega jezika za potrebo ter čedne zunanjosti, do srninjih let. Ponudbe c sliko m navedbo d-oseda-n;e-sa delovanja na o?'as. oddelek »Jntra«. 8093-1 Kuharico veWo vseli bitnih opravil, ep™ me n t«koj5nHra na s topom boljSa rodbina brez otrok. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Poitena in zdrsva«. 8092 1 VzgoliteMlca dobi mesto (poleg dragega pensonalal k dvetna malima otrokoma Ponnd be i nav<-dbo starosti, znan* jezikov in dose-daniesa službovan'« n-a o?'asni oddelek »Jiit*a« pod »Grrntovec«. 8096-1 Prodajalko od 35 do 30 lel staro, z dai!So p^a.Vso v dflmfrki konfekciji, do^vno mn?»'-ko in z rnan'em nemSfi-ne spre!mem takoj. Ma'a kaTci'a f>o*'ehna. Pomnd-he na osr'«w' odd^ek ».Ti]t-a« pod Šifro »K"it-fekcij««. 8098-1 Ribnika hre« »trok. v« i enega rrt-naKtv«. spre-^om. Prosto s»anovnn'e. Naslov v o>r1. odd»'kn »Jntra«. 9206-1 Krol. notnočn^ka v&koj sprejmem za veU-ie koee. Bems Ivan, — Vogalna 5, LJubljana. 8245-1 Mavčnih del prlbUž.ii.-. iuuo m- zadamo. (iradbeno podjetje Inž. Fran 'lavoar, Ljubljana, Dolenjska cesta št. 26. 8238-1 Trg. pomočnik (ca) ^a tr^Ovmo M ■ 11 uia^Dui na dezeii « ia-ioj.jijim iiastupom tlooi uiušuo. pouuuue pjbl&u ttudoii Jt^oji-aij, Ljuo-ljaiia, i.eemovnova Vui-ca št. 14. 8203-1 Natakarico staro uo icu, čedne zunanjosti, pridno, polteno, prikupijivo, z nia-io kavcije sprejmem s i. aprilom. Ponudbe b sliko ali osebno se predstaviti. Puntar. Dol. Logatec. 8229-1 Šiviljo prvovrstno m nunostojno delavko, damo ta boijža dela sprejme takoj Josipi-na Iglič, Tavčarjeva ulksa St. 3. 8265-1 Učitelj ali vpokojenec (ka) 6 prvmemo gotovino, dobi takoj nameš6enje pri dljucuiw t-oi lu^na^aiko ln v malo pomoč pri lusnem delu bprejuie Adolf Vatovac. Ajnbio-žev trg 3. 8329-1 Gospodična prlkup.jiv nastopa dobi takoj mesto kol pomoč v drogeriji. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 8292-1 Elektromotornl navijalec | veM v»eh vrni. i&t«- s užbo i Ponudbe aa ogiaa. »Jutra« pod S.lro : oddelek Vikler«. ! 81S3-2 Spali rje pt>-«t«, [stenske rn pr»"St«, kakor • vsa drug« vrtna del® pni-! rejam najceneje. Naslov v j oglasnem oddelku »Jutra«. 8170-? Hišnika brez otrok Tla,Š!,n?.„nata.karLc! &čem. Nas.ov pove ao« i znanjem slovenskega in nemškega jezika ter « prakso v odvetniški pisarni, sprejme večja odvetniška pisarna na de4e!i. Reflektanti iz okol. okrožnega sodišča Maribor, oziroma Celje imajo prednost. Pio-nudbe z navpdbo zahtevkov pod šifr-o »Praga 67« na oglafn-i oddeVk >Jut-*«. 8325-1 Pletiljo sa.moatoi.no t oskrbo t M-Si sp-e:m«m. Ponudbe z enačbo n'ačo je poelat-i na »Ves«, Split. 8314-1 tiesoda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali aajanje na slova o Din. Najmanj*) znesek 17 Din Mehanik, vajenca .11 >jUU.,auskr ukinite B(MCJ meni takoj. N«t-,ov v u-g,. nldeiku »Jutra«. 7HB2 U Vajenko prida«, poo^ko in zdravo sjire.jBo Mig. % mešanim b.ag-oaii. Naoiov v oglasnem oddoiku »Jutra« pod »dobra mčumarka«. 8l4o-44 Vajenko c primerno o--.6ko iaobras-bo apre.mtsm v trgovitM> x mt»a!>lm blagom. Naslov pri podrulmci »Jut:«« v Cel j«. 7796-« Modist. vajenko sprejm m takoj pod ugodnimi pogoji, tonudbr ua oglas, odde.ek »Jutru« pod &Uro »Modlatin.a«. 8195-44 Brivskega vajenca pridnega, sprejme takoj Tone Hafner, brivec, — Stražlšče. Hrana ln fita-novanje v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8264-44 Dekle z dežele ki ima veselje do ku-h«, dobi takoj službo. Naslov pri podruinici »Jutra« v Celju 8348-1 Inštrumentarko iščem m aaoatorij v Zagrebu. Nastopi lahko takoj Naslov za informacije ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 8333-1 Knjlgovodlnla oziroma voditeljica pisarne, prvovrstna, starejša moč z večletno prakso se spreime Ponudbe naj pošljejo le tiste, ki odgovarjajo zgornjim zahtevam pod »Ljubi lana stalno« na ogl. odd. »Jutra«. 8284-1 Restavracijsko kuharico perfektno. samo prvovrstno moč sprejme restavracija v Ljubljani Ponudbe pod »Prvovrstna kuharica« na ogl. odd. »Jutra«. 8340-1 Trg. vajenca za teleinino sprejmem. Naslov pove oglasni odd«lek »Jutra« 8326-44 beseda 30 para daves i Din 2& sltrc aii da lanje naslova 3 Din Nai nam-- -».nesev 12 nin la strojnik izprašan, zučeti ključavničar, ele-ktromonter, železo strugar vtd.. išče stalno Mposienj«. — Ponudibt na ogos odd*!ek »Jutra« pod značko »Izprečan«. 776(1-2 Mesto oskrbnika na večjem vii»og:adnnm ;c sadjarskem posestvu, ali mesto v kletarskem podjetju. teli mlajše mo-č s srednjo e 11 o k. !icbr«,zbo in ve-čletno prakso v tu in inozemstvu. — Vojaščine prost Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod ši fro »Strokovn « k«. 7797-2 Plačilni natakar zmožen kavcije, t ve4:etn« mi spričevali. Bče stali»o mesto, ali v seztjo — Ponudbe na pod-ui. »Jutra« v Mariboru pod »Natakar« 7925-? Oskrbnik absolvent sadarske m) ri nar«ke šole. X večletno prakso teli Alutb«. na »eč jem posestvu Cen.i dopise nn .^!asn; oddelek »Jn;ra« pod šifro »Perfekten«. 8016-2 Pekovski pomočnik išče s'nibo v mestu »II na defeli Naslov pove oddelek »Jutra«. 80S8-2 Bfanrahiičarka z zna-nj-em slov., nemškega in h'vatskega ?«ika. išče primerno n-ameMenje — tu Ai itTMi LjabMan«. t>ormd b* na ogl. oddelek »Jtrtr«« pod »Vestna«. 7893-2 Navijalka volne prvovutjia, »če stalno mesto. Naslov v oglasnem od j delku »Jutra«. 7912-2 ' 2000 Din dam tistemu, ki trn presk-bi službo pri mitnici, tramvaju ali »Hčno. Ponudbe na og'asni oddelek »Ju"a« p<>d »Nagrada«. 7894-2 Šivilja ki hdeluje fine obleke tn pašče, gre na dom po 30 Din dnevno. Pismene po midbe na og'asni oddelek »J-utra« pod mačko »178S«. 7946-2 Gospodična a«,«ovsko naobTžnia. vajena železne in ga'anteri:sk'-stroke. išče službo proda :nlke. b'a.gainičarke ali koi pisarn:5k« moč. Kavcija na razpolago. Cen:ene ponudbe na og'«srvi odde'ek »Jntra« 7909-2 pod šifro »Marljiva« Tekstilni vodja strokovnjak, zlasti za pijano b'ago (Bundweber*i), z dolgoletno p-akso. dober di-sčiniater in organizator, želi premeniti službo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »S'oveni:e«. 7900-2 Mlada gospodična ix boljše rodbine, Avstrij-ka. te'i mesto vzgo.itelji-ce pri rodbini, kjer bi nudila otrokom pouk nemškega jezika. Zmotna je klavirja, in pripruivljena pomagati tudi pri gospodinjstvu. Cenj. ponudi* na naslov: E r t e n. up-avnik po^te, Kamnik. 8042-2 Dobra kuharica teii mucu, k oituiue.v.bimu gospodu ali vdovcu, kjer bi opravlja!« tudi vsa dru ga bišua de.a. Pouudbe ua podiuiiuioo »Jutra« v Ueljo pod značko »Varčna go spodinja«. 8071-2 Frizerka dobi« uui.ku« — zmoto« vvaa« m teiezue uLiiuiaui j« ter mauikiiau.a, ieii oiu41'0. Uetij. pouudbe ou podruinico »Juna« v Oeiju pod rnačko »Frizerka«. 6073-2 Starejša ženska iinvi^ui &uu«iu.a. e.tuL.a m vrtnih del, išče aiuibo. — Nas-.ov v og.asueai oudt.ku »Jutna«. 8074-2 Pekovski pomočnik u, z mu,si..«-k>ni ia pivom, teli mt«xi po«iiovob:a in za-uetoijlva moč«. SUM-- Trg. pomočnica išče uicv»io u.iigii.uicdikv, pioda.a.ke a i karkoli. — l>op;ee prosi na og:asni oddei«ik »Jutie* pod sifiu »i>ob.a proila.aika«. um-2 Mesto pog. pošte ob ii-.uaux: in bi^zu meeta. želim zaineti.aii j diuglm. i«tota.ko <)b it-leznici. L>o pise na og asmi oddeirk »Jutra« pod šifro »Llgodno mesto«. 6012-2 Podkuharica išče mestj. ure samo v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pomlad«. 8338-2 Kino-operatei aveibon. išče službo. 8 letna praks« in znanj« nemškega ,-ezika — p d mačko -Sposoben kino-operater« na oglaao; odd. »Jutra«. 8315-2 Služkinja staj« 21 U?t. pridna In pa šteoa, vajena vseh hišnih del ter šivan;«, bi šla v s uibo k dobrim ljudem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7806-2 InženJer kemije d« 1000 Din nagrade tistemu. ki mu preskrbi '>d gova rja joče nameščanje. -Ponudbe na og'as oddelek »Jut-a« pod »Tudi izven Ljub! jati e«. 8000-2 EUMIG •ELEKTRONSKI SUPER AUTOMAT TIPA 553 Zahtevajte predvajanje in prospekte od: » RADIO « REG. ZADRUGA Z O. Z. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. TEL. }1'90 Valovi 20 — 2000 m. Avtomatična regulacija faaingov, avtomatična regulacija glasu. Skala z imeni postaj. Indikator postaj. Najmodernejše elektronke kot visokofrekventne pentode, binode, 7-vat-na pentoda. Regulator za motnje. Izredno nizka cena. Spretna frizerka i.-noina vtn-b del, i£čt stut t»o Gre tudi ua sezono. Ponudbe na podrui. Jutra v Mariboru pod »Frixerka« 7995-2 Službo sobarice iščem v «»eziji. - ponudbr pod itiačko »Sobarica« na podruinico »Jutra« v Ma riboru. 7994-2 Mlado dekle zdravo, vajeno šivanja in hišnib del, išče službo. — Gre najraje k otrokom Naslov pove oglasn- .-anc Kučina. S. Javornik 80. 8:01-2 Mesto hišnika iščs mlad zakonsk' p«r brei otrok Ponndbe pod »V meatu« o« oglosni od dele* »Jutra«. 8116-2 Gospodbiia ki samostojno vodi gosoo-d'iti!stvo. aredn.'ib let išče službe; gre tudi na dete Io. Ponudbe na og-asni oddelek »Jutra« pod »Po. br« gospodinj««. 81rl6-2 Pekovski pomočnik mlad. znvvien samostojnega vodstva cele pekarne, šče službo Več po dogovoru. Ponudbe na naslov: Mlekarna R"-žek. Ljubljana VII Janševa 2. 8163-2 Izurjena šivilja v iideovanju perila, se pri-[»oroča na dom. Tudi entla. Proda pa več lepih prtov in perilo. — Soklič. Domobranska 28/1. 8202-2 Kavciji zmožen Lice mefivO in&asanta, ssladiSjnika ali za ^skibnika večjega posestva. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« poo »Upjrauen«. 8231-2 Samostojna kuharica . ajciia vsaiega Ucm, stUnUke^a in privatnega, .me mes^anjKe ku ne ln vseh vrtnih del, ^eli mesto samostojne ^ujpjdiuje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pxi ..Samska srednjih let«. 8236-2 Hoteiska sobarica in naiattarica tzvež^Auc, oioveniie, — ui.aae, it..i.a b.u^uo v ooijšl lokal, — tudi v DaiUiacljO. Ponuaue na jasio,- Iva Krsmanc, — Ljubljana TyrAeva 71/1. 8215-2 Prvo mesečno plačo dobi tisti. kateri priskrbi trs;. pomočniku mešane stroke kakršnokoli zaposlitev. Na'raje v mestu. Ponudbe na spoaii.j ske?a dela. dobre kuhe šivanja, išče službo go spodlnje k mali dru?ln ali samostojnemu gospodu. — Ponudbe psti »25 letna« na ogl. oad »Jutra«. 8269 2 Dekle ki zna samostojno kuhati ln vsa hišna dele želi službe pri boljš! družini. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Pridna ln poftena«. 8341-a Damska tamburaška kapela 4 gKwpudič>u<- 10 2 moška, iščejo mesto z« takoj. Ka pelnlk Koiman, Ljubljana, Vidovdansta cest« it. 16. 8251-2 Dekle z dežele starejše, za vsi bična deli. išče službo. Nasov v ogl. oddelku »Jutna«. 8238-2 Šivilja sprejme ln gre na dom. Cenj. ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Poštena šivilja«. 8283-2 Prodajalka želi službo v trafiki, bu-fetu ali slaščičarni. Sla bi event. tudi v mlekarno. Položim kavcijo. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8287-2 Mesarski pomočnik s šoferskim iipitom, teli slutbo. Naslov pri podružnici »Jutna« v Celju. 8S5S-2 Kuharica samostojna \ajena vsega gospodinjstva Išče mesto Ponudbe pod šifro »Dobra moč 100« na ogl. odd. »Jutra«. 8337-2 Dekle z dežele "•edne zunanjosti, Izobražena. stara 22 let. z dobrimi spričevali. Seli po'teno ln stalno mesto. Zmožna sem samostojne mehanske kuhe ln splo^ne^a roroodlnj-stva Službo lahko na--•t-oplTi takol aH pozneje. Ceni. ponudbe prosim na podr. »Jutra« v Msrlboru pod »Jtellm ooUeno ln stalno sto«. 8359-2 eseda 1 Din davek 2 Din :a šifro aH dajanje na lova j Din. Najmanjši znesek 1' Oln. Pri naplačilu 300 Din d ob rt t kroio: piet.ini stroj za izdelovanje oogavic ua svojem domu Uetauek pa čate v mal.h mesečnih >t> :okih. P rnudt* na oailov. Perssous. Ljubljana, poštni predal 3W7. 7257-3 Beograjski zastopnik solld«a. ■ na.bol.širni slovenskimi r<-feteucami, sprejme zastopstva za Beograd. Prihaja v Ljubljano. — Markovič, Beograd, lil. Riga od Fer« X 7885-3 Brezposelnim dela voljnim, obeh spolov, ix vseh poklicev, nud m do 4t)00 Din me«-eč»ieg« ms ui-ka, s prodajo dobrega predmet*. Ponudbe na n« siov: Premelč Gvido, Šoštanj. 7-413-3 Vpeljana modna trgovina blizu centra, išče zastopstva ali v komisijo predmete iste stroke. — Ponudb" na okrasni oddelek »Jutra« pod »Galanteria«. 8191-3 Zaslužek Z razpečavanlem srečk državne razredne loterl-'e se nudi trafikantom 'n dnflm osebam dober zaslužek. Ponudbe na oel odd »Jutra« jkvi »Srečke«. 8317 3 1 nin davek j niti ■a šifro ali daianje na ■ov» s Din Vnimanl'' rr»«<»'c ''t nin ni laki u r>tn PonavljaJne ure u t*ko*u n mate- matike. fix'ke kemije Vn nemščine, nudi po unern cen xknien proltMr V akupinab znaten popnsl NasJov: Ljubljana. S*. Petra cesta 27/1. 7378-4 Akademik poučuje jem&.nii ui 1 uk »Jutra«. 8041-4 Nemško konverzacijo in pouk nudi ixi*bratena po Din 10.— n» uro. Poljanska cest« 13/11. levo. 4531-4 Katera gospa ali gospod bi prišel večkrat zvečer prijateljsko konvertirat z obrtnikom. Dopise na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Nagrad« 150«. 8184-4 Šoferska šola I. Gafoerščlk bivti kotnisar za Šoferske izpit«. Ljubljana. Slomško ve trii« šte^. 6 — ga-«£» Stuplca. 8248-4 Inštruktorja za dijaka 4. gimnazije Iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod: »Energičen«. 8232-4 fšBUsm °seda 1 Din davek 2 Din -a šifro ali dajanje na -lova 5 Din Najmanjši eneapk 17 nin Sopotnika za prepotovan.* Štajerske v udobni iiruaini Bčem proti participiranju na voznih stroških. Ponudbe na oglaani oddelek »Jutra« pod značk« »Odhod 5. aprila«. 8147-5 Več potnikov potrebujemo za obiskovanje trgovcev « solidnim, uvedenim in zahtevanim predmete«. — Strokovno znanje ni potreb no. Zaslužek je za večje število potnikov fe v začetku ze-'o izdaten. Samo oni gospodje. ki iah-ko prepričevalno dokafejo svoj« osebno zanea';ivo*t In stoje dosedanje uspehe, naj izvolijo poslati svoje trčrp ne ponndbe s prepisi spričeval in z'asti z zadostnem številom resnih referenc n« Aloma Oompany d. 1 o. 1. LjuW:an« pod »B-?468«. 8154-5 Vaiilna jajca čisti b &:a,er«k h kokoši ima vsaki čae naprodaj uprava veleposeblva dr. Orulga. St. Jani na Diav-skem polju. 7109-« Smrekove sadike utrjene, vzgojene brt-z pri-livanja ali umetnih gnojil in sker petletne pu ceni 75 Din. in štiriletne po ceni 70 Din za 1000 komadov franko oddajna postaja St. Ja-nž ali Sevnica — oddaja, lokler traj« ta-loga. uprava poeeetvs Lepi dob. pošita Krme4j — Dolen>k». 7177-6 Otroške vozičke in kolesa kupite poceni — tudi na obroke pri S. Rebolj 4 drug, Vošnjakov* ollca 4. 84-6 Samoprodaja za pat. prečmel. potre ta vsako gospodirajat-v«*, se odda ze celo Jugoslavijo. Ponudbe pod »3a.ni»-piodeja« na anoačni za-vod Hiako Sax, Maribor. a»>4 Foto Votgtlander skoro aov prodam x vseo p .bi-rom. Naslov v oglaa. oddelki »Jutra« pod »lkiu •XV)« 81144 Sadna drevesa vnfroko m nizk^debene jab.ane vet hruške, tešplje. Črešuje. višuje. breskve, marelic«, igms « ribet. lajamčen« rodovttttoat, do bit« prt Kmetijski družb' v L.ubijaoi. Novi trg 3. Zaiteva.t« cenik. 7bti6-6 Pristna domača Ia šunka po 18 Din kivog.em, od 6 kg dalje popust. — Karo! Štrukelj, mesar, Moste pri Ljubljani, £a.iočka ces a 9 7S55-6 Za spomlad, saditev oudlirn ni-zka in vnsokodebe -na sadna drevesa raznih najboljših vrat, ter špargev-nove sadike in nageljne. — M. Mar-etič. Ljubljana, Lev-čeva uJ-ica 11. 8170-6 Potnike egante in proda !alce aprej-me® za razprodajo razne-2« b'ae« (kipov), e kav cijo od 100—200 Din. — Dnevni tasluiek 80—180 Din. Javite se dnevno med 12. In 14. uro na Taboru št. 6, pritličje, desno. 791$-® Industrija perila tn sp'oš,ne konfekcije — sprejme dva strokovnjaka. dobro vpeljana potnika — proviziji. Prvega za d-ovsko banovino. Gorski kotor in Hrvat. Pri mor je, drugega za Dalmacijo. Bosno. Hercegovino ln Cmo goro. Prednost imajo lastniki avtov. Ponudbe n« og'a«. oddelek »Jutra« pod šifre »Dobr« eksistenca«. 8010-6 Bivši lntendantskl častnik doleoletm blagajnik ve-lepodjetla. verzlran v društvenih poslih, samec. Išče službo upravitelja ekonoma ali sllč-*.o Ponudbe na oglasni xld »Jutra« pod »Pp^ sob®n«. 8253-5 P eseda 1 Din 2 nin ra šifre ali daianie nn slova b Din Naiinan1S> znosok 1 < Din Dve omari perzijska preproga, kozarci. skodelice, črn le sen kovčeg Itd se prav poceni proda. Ogledati dopoldne. Poljanska cesta 13X1., levo. 7580-6 Žaganje nradi Aadiovi«, Škofljica. 8172-6 10 oken t«®l+čnih velikosti, popolnoma novih — kakor tudi 6 vrat poceH prode m. Naalov t oglaenem oddelku »J-utra« 7778 6 Mecesnove štuke in deeke vzamem t za-meno za dobro vino. — Gnilšek. Ma-ribor, Razlagava 25. 3 lesene skrinje močne (kovčke), nove, pripravne z ua«. 8U-T-« Črpalko xa oca 10 m g.obok a.ak, poceni piodam. 6 palke »o iz boroviae. — Poizve se v Mostah, Pr^ dov-ičeva uiica štev. 17AL 81TM Fotoaparat 9 X d^-i/jui «uu«tctHei»a»j z vsem priborom piMit-ai poceni proda Golar, (Jeior-jti cesta, o 1/1. tS.dJ-4 Izložbeno okno z X t X 0.4O, s vrati proda Snoj, J^-fcica 97 81904 Prodam po zeto ugo-umn cenah svetu-e iiu utxiniit, ko pa.iU.co, kuhinjo, bilke takt študije j. preprogo 2 krat 3, tiinger eiektr. Sivaini stroj, porcelan, oreuiiii jeo.ii.ai pnuor, dve garaeroone omar«, divan. toaletno mizo, kuainjsio kradeuco, kovčeg-gramolon, pioSfia, anbiuke UauchnitB ioijige, umetnine Itd. Sventuelno tudi deljeno hrastovo jedilnico miza, dva buieja, servlr-na miza, vitrina, dva fotelja, 6 tapec. stolov, damska spalnica krem brusen lak, postelja, dve nočne omara, garderoba, omara za perilo, miza, ps.ha, divan, fotelj, dva tapec. etola, zaveee Itd. Ogled med 4. in 6. popoldne. M. Gompova 41., levo. 8227-« Na javiti dražbi ugodno naprodaj: »u«iii, iiuLu, ki >ainl ji-ioj, aue 12. marca -a^-i, 00 o. in po, uri, iX>l. ijendava, Mestna ^iioa 2. i-iSauii stroj in drugo, ~iie 16. macca 1834, oij j. i. uxi, itstvne 27 pri šivalni in 2 čevljarska airoja, dne 14. rpft-ro -3J4, ob 14. url, i^arl-•^o.'. Taborska 22. železna blagajna, dn« io. marca 1934, ob 15. In pol uri, Mailoor, Gosposka 3. Uazna železnina, stroji •tU., dne 17. marca .934, ob 14. url, Maribor, Aleksandrova 42. Pisalni stroj, tehtnica, -ine 12. marca 1934, ob 10. uri. Ljubljana, Pran-i kanska 8. Večja množina Čevljev in opank, dne 17. marca 1934. ob 11. url na Klancu 32 pri Kranju. 8262-6 Anilkvarične slike oorcelan. ure. knjige pohištvo prodam. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 8252-6 ^o"TT»'ehro oosfelfo n-od« Peric Gregorčičeve i'ic« 5/1. l once za pranje 5kafe._ vedrice in perilnikv noeeni priooroča železoino Koutnv. Šiška, Medvedova it. 28. m4 Otroški vozički aajmodorntsjii ter u-a.ctrnejžn pri M. Tomšič, St. Petra oe»ta 52. 35%-ti Biedermeier proda ugodno Glmce, Tržaška Ion 2605. omaro Tribuč. 6, tele-8271-6 Fotoaparat Berghei. 6 in pol krat 9 cm ln Korele 18 krat 24 mm prodam ali zamenjam z Lelco. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8291-6 Več vrtne prsti prodam. Poizve ee v gostilni Valjavec, Sp. Šiška. Aleievčeva cesta štev. 14. 8322-6 Perzijsko preprogo et»ro, lepo, prodam. Naslov pove og'aeni oddelek Jutra 8328-6 Lepotično grmičevje ln rastline trajnice nudi Adolf Vatovac. trg. vrtnarstvo, Ambrožev trg 3. 8330 6 Beseda 1 Din davek 2 Din za šllro ali (lajanje elova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Lažjo diro mi peresih, kupi uattelino. Mengeš. 8189-7 Jamske tračnice profil 7 kg, kupim. Prodam pa lokomobiio 06 Ka. Inženjer ger, Celje. VVof Selim i din-8072-7 Pekovski voz kupim. Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod »Voz«. šifro 8036-7 Elektr. števec ie rabi jen, za ietoemerni tok, 5 amper, ">20 voltov, kupim. Ponudbe na oglat, oddelek »Jutra« pod šifro »Žigosan števc-c«. 800S-7 Trajno gorečo peč ln lestenec kupim ali zamenjam za nov štedilnik, kino ln lutke. Vodovodna 73._8219-7 Fotoaparat 6 krat 9, ana3tigmat. dvojni izteg. optika 4. 5, samoprožilec. kompur, kupim. Naslov v cglas. odd. »Jutra«. 8220-7 Vrtno zemljo 80 m' kupim. Ponudbe oddati na Povšetovl cesti 43. Kodeljevo. 8237-7 Drobilec za kametre i rešetom. kup:mo. Ponudbe F sifeo na fruct. Celje, »t. 106. naslov: poštni Jugo-predal 8351-7 NAŠE PREPROGE IN PERZIJANCI so čista volita, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje. Grand garaža Bremec, Kovaško oglje več vagonov cementa, rezanega ln tesane^a lesa ln okralkov kuni I. Krnoul. trg. Vara^din. 8286-7 Razvijalec za plin Ta autogensko v«ren;e. ka-o! R-ado-van. kfn^rm^r. f' Jernej — DolensVo. S:OT-7 Beseda IDin. davek 2 Din ra šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Bi!der-Lexikon 8 zvezki, Kuiturgesehi-ehte. Sexualwie6enechaft to Literatur und Kunst. kupim — tudi posamezne zvezke, pismene ponudbe z navedbo cene na inee-atni odde lek »Jutra« pod mačko »Biblofil«. 7962-8 Prodam Jeniech — Topographisc-h-statistiec-hes Lexikon von S-eiermark. za 360 Din. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 8168-8 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Radio Radione počen- prodam, event. proti knjiži«! Mestne hranilnice. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8225-9 Štiricevni radio aparat s priključkom na 220 volt ter zvočnik ugodno prodam. Tabor 511.. levo. 8275-9 Celie se priporoča. Bencinske poetaja. pnevmatika. rezervni deli. Servic-e, nočna služba. 8069-10 »Ford« i.muzino z 2 vrati, Tvpa 9.9, Tudor, štirieedežni. 40 Ks. 4 cilindrov — in »Chevrolet« odprt. Type 929. štirieedežni, 46" Ke. 6 cilindrov, v popoinoma dobrem stanju prodamo za gotovino. K o! i neka tovarna rikorije, d. d. v Ljubljeni. 8032-10 Motorno kolo event. e prikolico, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na og!«sni oddeek •Jutra« pod »Takojšnje plačilo«. 8115-10 Kupim auto 5—7sedežen, novege tip«, p-ev malo vožen. Prednost limuzina. Ponudbe na »g1, oddelek »Jutra« pod šifro »Auto«. 8294-10 Po!tovorni avto skoro nov. po nizki ceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8240-10 Auto štirisedežen. znamke 0uwer-land Wippett. zelo dob^o ohranjen, poceni naprodaj. Klane štev. 43 pri Kranju. 8234-10 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motor 250 ecm, poceni prodam ni zamenjam 2« pisalni stroj in rabljeno kolo. — Poljanska c. 58. 8153-10 Ugodna prilika Preda se 5 sedežen odprt avto Chevrolet in 1 in pol tonska Chevroletova ■5asija, oboje v najboljšem stanju. Ogleda se lahko od 8. do 12. v Ljubljani. Rimska cesta 19. 8280-10 Tovorni avto 2 tonski, se ugodno proda. žužek. Ljubljana, — Tavčarjeva 11. 8273-10 Motorno kolo »Tndian« ©00 cm®. brezh:b- no takoj prode Kačar na Sv. Petra cesti 49, dvorišče 8304-10 Avto pr-tmereo za avtotaks-i, kupim na obroke ali kilometra žo. Naslov pove ng!esni oddeek »Jutra«. S353-10 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na siova 5 Din Na'manjši znesek 17 Din. Žensko kolo kupi Grašek, Maetrvk-ova cesta 12. 8310-11 Moško kolo in gramofon e ploščami pr>o-dem ali zamenjam za dobro ohranjen trenebot. Na-e'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8323-11 Beseda i Din davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Nalmanjšl znese'- 17 Din. Novo moško obleko poceni proda Slapa*, krojač. Š mar t>i neka Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali daianie ua slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kostanjev taninski les r skorji in obeljen kupuj* stalno in plača plikatu- Hadi, Avto znamke Wiliie, peteedežen. limuzina, v najboljšem sta njo ugodno naprodaj v Ljubljani, Trnoveka ul. 25 8179 10 Tovorni avto 1",tonski, zelo dobro okra njen. poceni predam ali zamenjam 7a odprt osebn1 avto. Sumenjak. J«reni»a pri Maribora. 7927 10 Tovorni avtomobil l 1 '/> HP dobro ohranjen prot-1 takojšnjemu plačilu kupi Prostovoljna gaeilek« četa Ruie I. 7941-10 Motorno kolo znamke RSA 250 cm' ma lo rab'jen o. take« za leto 1934 t.ln8»na te-cen-' orods ■Jenko Joe.it) kovač R« domljo. 7966-10 Petsedežno limuzino prvovrsten ameriški fabri kat. izredno dobro drža n>> ugodno pr»*1am Informac1 je daj« In« Tfinnies L'"nb |:a,na. Dvofakova nllca 8 *%'efon ?7j kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod >Spai nioa«. 8143-12 Kam pa,kam 7 Beseda 1 Dtn davek 2 Din. za šifro ali dajanje ua slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. V restavraciji »Triglav«, Zg. Šiška poleg remize. 1 jo koncert. Točijo se vina iz lastnih Vsako nede-što-vi- no gradov. 8171-18 Zabava združena z godbo da-nee v [>ole.nj»ka "■ostilni Kramar, "cesta 5. 8122-18 Na domačo veselico vabi restavracija »Fran-kopanski dvor«, šlška. kjer se dobi dobra vina in okusna jedila na izbiro. Brez vstopnine. — Priporoma Ukmar. 8324-18 Beseda 1 Din davek 2 Din za Šifre alt da'an!e na slova 5 Oln. Nalmanjšl znesek 17 D1n Hranilne knjižice kupujemo iD prodajamo — ali damo na iste posojilo Kulantni po?o»i. »Pučka Stediona«. Zagreb. Nai /ast. pn k za dravsko tm.novino: Rudolf Zore. Ljubljana. G edališka tli. 12 86 16 Bančne vloge ' upuje-mo it> prodajamo n« jku.antneje. Nar.ičila i* province izvršujemo najza-esljivej«. Za •-dgovor prosimo pritožiti 3 Din v inam kab P os ovni zavod d d.. Zagreb. Praška ulica 6'IL 90-16 Vrednostne papirje kupuje in pregleo irebanj rši Sovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10 Aleksandrova cesta 4/11 palača Vrktorijal. 8079-16 Za izdelavo serijah in la^nciranje no-ega univerza^ga gospo-inj-fkega etro'a. iščem dru-iabnika e primernim kapitalom. ali odstopim licenco Dopise na og'asni oddelek Jutra« pod '»Novost ;anskega velesejma«. 7852-16 100—200.000 Din kratkoročnega posoMla » gotovini, proti vknjižbi na prvo mesto iščem za takoj Vsestranska sigu-nost. Po-udbe na og'asni oddelek Jutra« pod značko «• 7873-16 Ureditev dolgov s-idne tn tzvfn*odne poravnave, konkurzne zadeve, upeljavo. VHlstvo. revizije »talno nadzorstvo knji govods'va sestavo bilanc, zdflavo pro'«čuii ri ka! kulacij. nabavn krednev ureditev i.n likvidacijo kmečkih dolgov. v»r t,rg>-v sko obrtne informacije 'n druge neurejene [Hislovne zadeve poverite zaupno koncesijonirani koraerc.ijain psarni Lojze Zaje. eo-lnt zadr -ev;zor tn laprte"?.^4 knji-g"vodski strokovnjak -Ljubi iana. Gledališka u ic« št. 7/1. 7916-16 Abonen te na dobro hrano — obed z uho mesom in 2 prikuhe-ma 6 Din. mesna večerja 5 Din; pr,i celodnevnem abo-nentu s kruhom 11 Din. — Gostilna pri Kameniti miizi Zg. giška. 8209-14 Pohištvo Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek li Dtn. Razno pohištvo čisto, dobro ohranjeno, (»oceni naprodaj. Poizv-e se: Vogeina uiica 9/1. 8132-16 Pozor! — Pohištvo! /Uradi velike jaiogt- smp ponovno znižali cene pohištvu. — Sperane orehove spalnice, češnjetve spalnice sperane spalnice . ži?OODin •mare .......400 iiostelje ......200 kuhtn:ske oprave . 800 kredence .....435 Vse drugo pohištvo ge dobi najceneje pri nae na ob-o-ke ir hrenilne knjižice Se t»rijKiroča mizaretvo »Save« Kolodvorska ulica 18. Mi klošičeva 6. tel-efon 27S0. 8300-12 Orehovo spalnico ft-gant.no. ir več drugih t>.iceni proda Andlovic Škofljici pni Ljubljani. 8177-12 Pohištvo -amska soba ali posa •nežna salonska garnitu -a usnjati stoli, prepro-re zaradi selitve zelo oocenl naprodaj. — Ne-meth, Stari trg 2611. 8366-12 ljub Tihega družabnika i cirka 200.000 Din gotovine, sprejmem v evrho povečanja rentabilnega podjetja v Mariboru. — Ponudbe pod »i5 na po-družni©o »Jutra« v Mariboru. 7993-16 5000 Din posojila iščem proti dobrim obre-stim in vkn i-žbi ne prvo mesto Ponudbe prosim na vglas. oddelek »Jutra« pod značko »Hiša«. 8". 94-16 Dobrosrčno osebo išče dama za posojilo 40ddam za vinsko klet — b-ez kontktrenc^ — ali pa leprejmem d-užabn:kn z Din i:0.r*V». z ali br»z e^deto-venja. Na: pametnejša ulica, Grbec D-agotin, Kta-gu:evac. Knez M:hn ''"va ulica 32. 80-25-19 Družabnika (co) e kap:-a'om. iščem za domsko in otroško konfekr:!o. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 8->1-16 Hranilne kn;ižice manjše, Kmetske. Kreditne, Mestne hranilnice Kranj, Ljudske itd. kup;m. — Ponudbe na oglasni rddolek »Jutra« pod šifro »Bare. 8213-16 Več knjižic Mestne ljubljanske ln Ljudske posojilnice Celje p-odam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Prilika«. 8308-16 Kupim knjižico Mestne Kamnik ali kateregakoli zavoda v vsakem iznosu. Ponudbe s ceno na ogl. odd. •»Jutra« pod »Grlnto.'co«. 8307-16 Državni uradnik išče 5000 Din posojila za eno leto. Pon-udbe s pogoji na og'aeni oddelek »Jutra« pod »Povračilo«. 8339-16 in g av- ko'odvo-a. e pro- Buiet, točilnico trafiko v cent-n Zag-e>a tik nega tovorn. kotrfort. stanovanjem dam. — S'ar in re»iomi-an ob-a'. nad 30 let ob-eto:eP. Zn tnv"n*a'- hV^fl potrebno 60—70.000 Din. — PopudbA ra Publ:c:tas. Zag-eb. Iltoa 9. p" d b-. 36813. 8005-19 Brivnico sta r ov pe l ! r L! o b''« n i ug°dti:m! po-(^'.vfcm ?o:t. Naslov v oddelku »Jutra«. 50 T r po vir o let obs-o'ečo. u r»el :a no, v ms 1 ^m ?'n-ven'je. oddam z sorti zalogo v n™ b'«?n, zaloga 2 kniižici Mestne hranilnice ljubljanske, e eca 40—60.000 Din kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe z n«:nižjo ceno na og'aen-i oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 8343-16 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 l>iii. Parno pekarno z inventarjem in stanovanjem dam v najt m na prometnem kraju. Oglase naj se le kavcije zmožni in v etroki verzirani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šif^o »ilOO«. 8127-17 50.000 D!n. pot-ehno ta-fiO.OO^. o=talo v mesečnih ob-okih. T-jovin-o odderr rodi preselitve. — Po.r tjd^e posuti na og'as. odde'ek pod »Eks:i=*pncn zasigurana. 8^94-19 Trgovino me«an;m bVgom z w potrebno opremo im e*fl-njem. bre7. zaloge ^d-dem v m ta.ko'. Na emnfna r.^zVa. D°p:ee na o,?'.isTtt odl"'ek »Jutra« rwi čifio »Jesenice - Fn-v«. 810019 Trgovski lokal oddam s 1. aprilom v Celju v Preš»rnovi ulici št. 21 zraven glavno trafike. Poizve se v h!Si pri g. F a vaju a" prt lestonku Ai»on Petek v trg. v K« njienh. 81(V4-!9 Gostilna v Zagrebu dobro idnč«. v strogt-m pe.ntm tne»t«. radi eo':t.ve i;, o .->, -1 r,ap'odaDnp'e-1 pod »Redka priloinost« Lepe lokale za slaščičarno in delika-tes.no trgovino dam v na jem. Ignac Rotar. ka. Vrhni-8151-17 Mlad trgovec išče druižabnico z 15—20 tisoč Din gotovine zaradi povečanje trgovine. Poznejša ženitev ni izključena. Resne ponudbe po-t.i e s iko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dru-žabnica«. 8128-16 30.000 Din posojila proti sigurnemu jamstvu ščem za dobo 3 mee-cev. Cenj. ponudbe na og'aeni oddelek »Jutra« pod šifro »Trimesečno«. 8162-16 5000 Din posojila proti zastavi, iščem za jjratko dobo. Ponudbe na ogla6. oddelek »Jutra« pod Dobre obresti-«. 8175-16 Želim knjižice Celjske po*ojiln:ce za tir-jat-ev. ki je pupilarno var no zavarovane na prvem mestu, proti primernemu obreetovanj-u. odplečilu 11 p-vroštvn. Ponudbe na og'. oddelek »Jutra« pod šifro Varno 1934«. 7944-16 Krasen občinski lov na Dolenjskem oddam s 1. aprilom več gg. v pod-zakup. Sredi lovišče je železniška postaja. Srnjak, divji petelin in vea ostala divjačina. — Vprašanja na ogae. oddelek »Jutr«« pod »Srn;ak«. 7957-17 Lep travnik za oddam v najem 1 logu, Poizve ee št. 6. košnjo Meetnem na Mirju 8060-17 Trgovski lokal e popolno opremo in sta-nova.n: trn na prometnem kra:u dam ugodno v na jem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8141-17 Iščem gostilno v najem na periferiji ali na deželi s posestvom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prometni kraj«. 8230-17 Trgovino na prometni točVt vzamem v na;em. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribo ru pod »Le prometno«. 8356-17 3 Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilno knjižico Celjske meet.ne hranilnice pandam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Marec 18.500« 8070-16 Zamenjam knjižico Celjske ljudske hranilnice, z vlogo 20.000 Din za knjižico Okra ne hranilnice v S'ov. Bistrici. Kupim pa knjižico Okrajne hra nilnice v S'ovensk; Bistrici. z vlogo do 10.000 Din. »Jutra-« pod »20.000 Din«. Ponndbe na oglas. oddelek 8009 16 Kupim Kreditne Lludske 1 lanske. s'at! na tra« dod tovlna 1934«. večlo vlo^o banke ter nojso'11 l.ltib-Ponudbe vpo-o«?l odd. »Ju-»TakolSn'8 go 8261-16 ">oooo nin milita 'š^e točenka na večje po aestvo z gostiln-o — Po nndbe na oe'a«ni ndd»l"lt »Jutr«« pod šifro »Vrnem« R1S1-16 Trgovino mešanim blag-m. dobro idočo in lepf' oprem je.no »■nem najlepših trgov Zg Savtnske doline. rad; drti žinekih razmer ugodmi pro dam z inventarjem in za logo. Potreben kapital Din 200.000. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »200.000«. 7344-19 Dvoriščni lokal 8.00 X 5.10 velik takoj >ddam ob Goepoevet«ki št 12 Po-vzve se stotarn I »li n nadstropju 7811-19 Lokal oddam n« Starem trgu 24 7890-19 Lepo vinsko klet nddam kn prodam več vinskih sodov .-«J 50 I do 50 hI. Kopali šče Ježica pri Ljuh';«ni 8130 19 Brezplačno brivski lokal oddani samcu dobro mestn dobro meša je cen og'aeni oddeek na »Jttt-n«. 8105-19 Prostore za resta vracijo in kavarno ter prenočišča v prometnem k-aju ob Savi. 5 minut od p"e'aje ob glavni cesti, krasen vrt, keglji šče, oddam takoj. Isto«m udi prostore za pekarijo. Najfmnin« n'7,kn. Naslov ogasnem oddelku »Ju tra«. 8095-19 z« Opremljen špecerijsko ti lokal gov'no, e p-netornim skladiščem in event. enosobnim stanova e.m takoj oddam na dobri točki. Verovš-kova 56. 8142-19 Mlekarna vpeljana, takoj dobro prode j Naslov oddelku »Jutra nn- oglasnem 8161-19 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šitro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 D n Stiridružinsko hišo še 7 let davka presto, v Studenc i) pri Ma-iboru prodam pod ugodnimi plačil-nim; [".-goji za lflfj.OOO Din — Naslov pove M. Zeb-c. Pekel-i'oljč«ne. 73M-20 Lep lokal z« ipeceri;o aH ka' s'ifne ga. oddam na Gorenjskem Nae'ov v oglasnem odd "'k 11 »Jutra«.__8192-19 bpecerij. trgovino s.ei u, v p vuieiit. UiiCi ia-di p: trza posl ii ve ooiiam — eveut. tudi m d-j-bie bta niine knjige. Pouuiibr na ogias. ouoeiek »Juira« poii »s.guma exisitnca«. 8200-19 Gostilno dobroid^K.o . sredini Ljubljane oddam proti uakupu mvem.a.'.,a zaradi bolezni. Le resni kupci, kateri posedujejo najmanj 20.000 Din, naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. »Jutra« poa »Redka prilika«. 8216-19 Hišo v nedaleč <»d d»bro vp pr-tdam pod goji. Hišo Mariboru sredine mesta, eljano g "Stil no ugodnimi po o'*rota lop vrt. ki se da uporab ti tu di kot gostilniški. Potiud be na up-nvo »Jutra« Ma rilv»r pod »Ob D-avt«. 7469-20 Hiša s trgovino n« zel" prometni točki ugodno naprodaj. Ponudb* na >""glasni oddeek »Jutra« pod »Bodočnost«. 7747-20 Enodružinsko hišo kupim n* .tahodnem dMu Ljubljane ia cca 100.000 Din. Polovico p'ačam v gotovini. Ponudbe n« »glas. oddelpk .Jutra« pod šifro Brej posredovalcev«. 7758-20 V Ho na Bledu v bližini koiodvoe prodam za 60.000 Din, radi preme-Sč#-n a. Naslov pove otrl. oddelek »Jutra«. 7888-30 Stanovanjsko hišo novo. z lepo drvarnioo in • rtom prodam. Prikladna u vsakega. Nahaja se v lepi in solnfmi legi ob glavni cesti v Šenčurju pri Kranju, ponudbe ne naslov Jernej Lavtar. Šenčur. 793©-» Hiša č'« zimo v eurovem stanju. sedaj v izdelavi, poleg gospodarsko poslopje, njive. 4/Vetni g zd. ekupno I orale, rta soinčn; legi. >rp'avno za obrtnike, ali upokojenca. 4 km iz Celja na bonnvinek" cesti, na prometni točki ugodno naprodaj. tudi ne odplačilo. Do-piše na naslov: Ivan Kres-ttik, gosti'ničar — Okol;ea Vojnik pri Celju. 7932-20 Njivo snoo m« veliko, poceni pr^nlam. — Po'aeni'a daje RMtan. Sp. SV>ka. Kamniška uiica 13. 7959-20 Enodružinska hiša s 4 sobem;, kuhtn:o. k'ct-jo, p-alnico. podstrešjem, velikim vrtom in sadono«-nikom. 10 minnt iz mesta Celja, v lepi legi ugodno nap-odaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 7991-20 Stanovanjsko hišo ! dob-o :dočo pek«-no, v okolici Maribo-« u^rodn^ pr«dam radi družinskih •ezmor. Potrebno nad [>o-ov:co go*ov'rve. ostanek v hrani'n:h knjižicah. Nosov og'asnem oddeikn .Iu'ra 790«-20 Parcelo 4791 m1 ve!:ko. na vafn"m po ugodni ceni prodam, event. tudi proti knjižici mar'1v>-sk''h zavodov. Vp-ašati: P'iidenci ori Mariboru. Zrin:skeg« n'ica št. 26 7902-20 Stražišču pri Kranju p-odam stanovanjsko h:?o 5 stanovanji. Prosta davka do 1940. elektrika in i-"dn'ak. C-enn 120.000 D:n Po'aenila daje Zupnnstvo St razišče. 7940-20 Solnčna parcela krasna, naprodaj pod Rot n;kom. cesta X. Poizve »s pri Romanu v Beeth'»vno vi ulici 9. 7953-20 Stavbne parcele predam po ugodni ceni. — Pismene ponudbe na ogl o-ldelek »Jutra« pod šifro »S-avbišče«. 7277-20 Stanovanja prodamo v «olas'nint p "ti plačilu v gotovini. Stavbn« «a dtug:, Ljubljana. poštni predal 30<7. 77-20 Trgovska hiša v fari ob drža v01 cesti ua prometnem kraju, vpeljana •«k'ij naprodaj » taioff« .n n»>-n:arjem Za vse sku uaj l^Hrebn« eca HHI.IHM' l)ti — Informacije da;e Grims t.rg. Star« cerke* pri K jčevju. 7817ŽO Lepo stavbišče v posredni sredini Kranja naprodaj — tudi proti hm nilni knjižici Mestoe hra nilnice v Kranju. Dopise na og aeni oddelek »Jutra« !>od »Redka prilika 400«. 7896-20 Hiši s Štirimi stanovanji, 5 mi-nnt od m'*'« K'3-n;. eVfc-trk«. vodovod v ven kr m stanovanju. velik «adni v t, ugodno nap-odaj. — Naslov v ogasnem nddel-ku »Jutra«. 8103-20 Enodružinska hiša z vrtom, popolnom« *io-va. n« periferiii L;ubl:ane ob državni cest?, pripravna za vsako obrt i i trgovino takoj prodam za 50.000 Din. Ponudbe v og'asnem oddelku »Jutra« pod Jifro »Ugoden nakirp 1934«. 8M4--20 Hiša v Metliki enonadstropna. z dvoriščem. vrtom, tik pn cerkvi, z;dan« p-ed 10 leti. ugodno napr^dv. Nas'o^ v og'«enem odd-elku »Jutra«. ?T99-20 Družinska hiša ob glavni cesti v Poljča-nah blizu kot«dvor« s 5 sobami, knhinio. oboka no klet:o. sadonosnikom in vrtom za redi «jn.rti proti gotovini tako' na pr-"da j. Vorašati pri Koffer. Poti. tone. 810P-20 Enonadstropna hiša s trg. loka om, v mestu Soš'anj ugodn-o naprodaj. Končan, Prešernov trg 4. 8133-20 Posestva od 3 do 100 oralov. hiše, gostilne, proda.a vile Keaiiteina pisar Maribor. Slovenska ui. 8131-20 Hišo novo. trisobno, s nami pri postaj; Ktško protia P. Videm-Krško. pritikli-Videin-K. ušič. 8144-20 Polovico parcele event. tudi celo kupim z« zidanje dvojne vile. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cenejše nje«. zida-8185-20 Novo v solnčni legi zamenjam sestvo v hišo pt oda m za majhno bližini Celja ali po- ali Maribor«. Naslov oddeku »Jutr««. os as. 7949 -20 Parcelo 1500 m prodam v smeri proti Sto-— * oglasnem 81211-20 žicam. Naslov v oddelku »Jutra«. Stanovanisko hišo malo. tudi leseno, kupim. Ponudbe p< d »Do 10.000« n« ogtasni odddek »Ju- tr4c. 8118-20 Parcele in zemUi^ča n« pe.riferiji Ljubljane prodam tudi za knjižice Kmetske in Ljudske posojilnice ter Mestne hra nilnice ljubljanske. Po nudbe na og'«sni oddeek »Jutra« pod »Zemljišča na knjižice«. 7819-20 Za hranilne knjige (boljših zavodov) prodam veliko hiio z gos|M>dar-skimi poslopji. pripravno za tovarno, v večjem trgu na Gorenjskem, za 420.000 Din. Naslov v og'as. od delku »Jutra«. 4258-20 Posestvo v dobrem stanju z njivami in travniki. 16 johov zemlje, p-odam Sp-ejm-m tudi hranilno knjigo na račun .55.00(1 Din. Pri far ni cerkvi. Franc Bradač. Pedhukovje. P- Krka p-i Stični. 8139-20 Novo hišo dvc>6tan0vaii.,SK0 s 700 kv. metrov vrta, v bližini LJubljane. 6e takoj odda z 450 Din znesejno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod »St. 164«. 8242 20 Hišo z gostilno dobro id"čo, iepi in veliki prostori, bližnja ljubi.«tiska okolica, prometna cesta, z veem potrebn m inventarjem takoj prodam ali zamenjam v Ljub..at>i ali v Kranju. Poizve se v Ljubljani, Lepodvorska ul. 14. 8159 20 Vogalno parcelo v bližini sv. Jožefa ugodno prodam, ter ieet nosii-cev tra verz 10 cm. "d 4—5 m dolge, staro in suho opeko ter različen gradbeni les. Posredovali izključeni Po:«eni'a na Domob-anski cesti it. 2311. 8208-20 joMr Realitetna pisarna drUŽhl I I), t. LJubljana. Miklošičev, e. 4 proda: HIŠO. visokopritlično, 5 sob kuhinja, pri ti k line, vrt, blizu gorenjskega kolodvora, 205.000 Dim; HISO. enodružinsko. 2 sobi. kuhinja. 1O30 m! zemljišča. pri Viču. 45.000; HIŠO. enonadstropno, prenovljeno. 9 dvo- in eno-«,->.Hn h stanovanj, 1600 m1 zemljišča, blizu glavnega ko'odvora. 390.000 Din; HISO. enodružinsko. 3 so-Ih>. pr^vtorne de'«vn'ce, 5500 m« zemljišča. Po-1'ansko predmestje. Din 3^.000; HISO. enonod^t-opno. noro-zidano, trisobno, dvosobno. 4 enosobn« stanove-n!«. 5^0 mJ zem!:išča. b';zu t-nmvn a. 175.000 D HISO. enonadstropno. dvo-in Heobno stanovati :e, 500 mJ v-ta. Vodm«'. Din 165.0^0. pot-ebna gotovine fiO.OOO Din: HISO, novezidano, dvosobno Ju enoosobno st«rto-vnnje. 5^0 m5 v—a. Ko-rt«,i;'«T<>. sd.ooo Din: HOTEL. renom;raTi. restev. raci:sk' prostori, več 'o-V-a'ov. 30 sob za 'it:f in stenovanV). wt. dvorišče, vee invemta*. sredi L:ub-1'nnf, 1.400.000 Din: RESTA A"R A^TO. stn-nzna-no. dvonadstrorvna htša. ? lokala, v? staivvanj-sk'h in tu:sk:b sob. sre. di L:ub!iane. 750.000 D:n STA V P,IV Ar 600—1000 m* p-i tovarni za klej po 30 JVn: VE^ PARCEL: in W m*, z« vile. za artiljerij-eko vo:a^oico. r»o 35 D:n VE0 PARCEL po 500-900 m*, ori novi remizi. po 50 D;n: STAVRtS^A 5O0 in 600 m« pri Linhartonr ulici, po 130 Din: Pol eg tega veliko J'evi'o vil. h'*. trgovs.k:h in go-sti'miški.h ob:ektov. s'ev-b:5ča v L:ub':ani In zu-nai. po na'iigodne:i:h cenah 8199-20 Hišo v Ljubljani pnp.avuo za obrtn.ka, kupim. — Naslov v og arnem oddelku »Jutra«. 8305-20 Hiša v Ptuju lepa trgovska m stanovanjska. prvovrstna prometna lega. se pod jako ogoanimi plačilnimi pogoj; takoj proda. Vzu i»3 se event. tudi hranilne vloge. Ponudbe pod »E. B. 600.000« na ogl. odd. »Jutra«, podružnica Maribor. 8357-20 Hišo z vrtom na najlepšem prostoru sredi letoviškega mesta Laško, zaradi bolezni ugodno prodam. Izredna prilika za trgovca. obrtnika. zobo-tehnika ali upokojenca. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« v LJubljani pod značko: »Priložnost«. 8352-20 Trgovsko hišo krasno, novo. vogalno, dvonadstropno, najlepša "o^ka v Ljubljani, poceni prodam. — Hipoteka Kmetske posojilnice se 'ahko prevzame. Ostanek po dogovoru. Ponudb« na ogl. od'!r-'(k »Jvtra« pod »Rentabilnost«. 8?63 20 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek in Din. 1 veliko ali 2 manjši sobi t kuhinjo, čisto, v I. ali II. nadstropju, v centru išče eomos-ojna. solidna liturej-š« gos[«a. Ponudbe na »g as. oddelek »Jura« pod »Biizu centra, ne predrago« 8057-21 a Podprklično stanovanje sobe iD kuh.nj« oddam T vili m Mirja • 1. »prbk*n. Ponudbe na oglas, oddeek »Jutra« pod značko »A«. 7453-21 V vili v Tivoliju >dd«m takoj soln&ao prt-Urču-u stanovanj« 2 sob. p"Sneke sobice in priti k on 7* 8tK' Din mesečno Plim. Naslov v ogaeDefln odd-elkn »Jutra«. 8242 21 Dvosob. stanovanje s kuhlnj-o, oddam n« Starem trgu 34. B'.6S-2>1 Dvosob. stanovanje komfortno, poleg banovine, oddam z majem. Informacij na Tržaški cesti št. 8. a-.TB-a Stanovanje sobe. kuhin;e in 2 kebrno-tov. vse pod enim ključem, oddam. Naslov v ogesnem oddelku »Jutra«. 8:87-2*1 Žtirisob. stanovanji tik glavnega kolodvora oddam z ma.em. Naslov pore oglasa: oddelek »Ju"ta«. 8166-31 2 štiri sobni stanov an|l s kopalnico in pritiklineai, v strogem centru na razpolago s 1. majem. Oferto na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmerna najemnina«. 8195-88 Enosob. stanovanje so nčno, oddam mirni i?) čisti etranki e 1. apriki« za 300 D,n. Moste, Ribniška ulica 15. 8.B4-2H stanovanje Enosob. z aprvlom ali majem išče snažna in točno plačljiva st-anka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mati in sin«. 7857-21/a Dvosob. stanovanje iščeta 2 osebi, če mogoče s kotalnico. Ponudbe na ogeeni oddelek »Jutra« pod »Za maj«. 8135-21a Dvosob. stanovanje šolnino, v mestu ali v bližnji okolici iššče državni uslužbenec za stalno premeščen v LJubljano. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Redno plačujem««. 8226-21a Parcela aolntna. > u0oiiia, v Gllnškl ulici — pripravna za trgovca — naprodaj za gotovino. Oostič, Krakovski nasip 4. 8228-20 Enonadstropno hišo in 1U00 m- prostora, na najlepši in najprometnejšl vojkl na Jesenicah prodam. Od-proda se tudi manjši gradbeni prostor. Naslov ln pogoji v oglas, odd. »Jutra«. 8260-20 Dve hiši z vrtom ln dvema njivama prodam v občini Zg. šlška po ugodni ceni. Prevzame se vknjiženl dolg, ostalo plačate lahko s hranilnimi knjižicami. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«. 8279-20 Enosob. stanovanje iščem v centru ali v bližini. Ponudbe na o-g . oddeek »Jutra« pod »3330«. 8282-21/a Manjše stanovanje išče državna uradnica. Ponudbe na og'fl*ni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo«. 8257-21/a Parcele na obroke in na knjižice proda Realitetna pisarn« Gtašek, Ljubljena. Maecrv-kova c«ta 12. 8309-20 Hišo pri Celju in parcelo na Telurju vse ob gavni ecati. poceni proda Zupane. Sp. Htidinje št. 32. pošta Celje. 8350-20 Vogalna parcela v lepi legi ne Kndeljevem poceni naprodaj. Nemeth. Stari trg 26/11. 8362-20 Novo hišo prodam o-b banovinski cesti za 14.000 Din, — Bo žižmk Alojz, mizar. Pol »red« 55. 8327 20 V centru majem dvo-sta nove nje. — og.ae. oddelek »Do 1200«. iščem ali trisobno ponudbe na »Jutie« pod 8311-31/a Dvosob. stanovanje v okolici Ljub..ene iščem za takoj v najem ali nakup. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Udobno«. 8314-: l/a Iiišni posestniki prijavite prosta stano-.anja v brezplačno posredovanje Realitetul pisarni Grašek, Masary-kova 12. 8312-21a Trisob. stanovanje even'. z vrtom oddam et«. rejšima zakoncema ze maj. L:ubl'ana VII, Frankopnn. ska 9. S217-24 Dvosob. lepo. v vili v og'eenem stanovanje oddam. Naslov oddelku Jut-». Trisob. stanovanje lepo, v bižioi be ns-ko uprave oddam. — Ponudbe n.a od stanovanje v strogem cea-oddam. — Po-og.asui oddelek »Komionn.0-!. Dvosob. stanovanje oddam v novi viti na Dunajski cesti št, 91. 8241-21 Dvosob. stanovanje « pr.iak.inami od'iejn. Na-el-crv {>ove oglasni oddelek »Jutra«. 8246-a Dve sobi s preds-r^bo takoj oddam. — Primerno za pitorno ali str,-IK)vanje. Seienburg.ov« ulica št. 6/1-14. 8276-iM Enosob. stanovanje čisto, prodam radi izselit-.• Naslov v oglasnem oddelku »Jut:««. 8277-21 Petsob. stanovanje z vsem komfort m. oddam e 1. majem v sredini mesta. Nosov pove og'aen-i oddelek »Ju>tre«. 8293-21 Enosob. stanovanje oddam takoj iidni družni. ogiesni oddelek majhni in »0-Naslov pov« »Jutra«. 8-70-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom v mestu ali v bližini mesta iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »čisto stanovanle«. _3319-21a 'itnEnu(33 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali datanje na slova 5 Din Nalmanjšl znesek 17 Dtn Dvosob. stanovanje z vsem pri t i Minami oddam 1. apriia v okolici Stadiona Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8145-21 Trisob. stanovanje s kopalnic-o oddam mali od ras i družin; na Kode-ljevem. Vprašati: Dolenjske cesta 22, Hribar. 8137-21 Dvosob. stanovanje e pri tik linami, solnčno, oddam z ma.em v Kocenovi ulici 1.1 (pot v Rožno dolino). 8253-21 Krasno stanovanje trisobno, komfortno, odda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 2605. 8272-21 Na Poljanski c. 17 vnaspro^i gimnazije) oddam stanovanje, obstoječe iz 3 sob in pritik-lin. Vprašati lstotam pri hišnici. 8268-21 2 stanovanji enosobno in dvosobno, a pritiklinemi oddam s 1. aprilom, oziroma ma.em. — Naslov v oglasnem oldelko »Jutra«. 9321-21 Dvosob. stanovanle komfortno, oddem v Kožni dolini, cesto VIII šte.-. 3. 8298-21 Več stanovanj enosobno za 250. dvosubt > za 375 in trisobno ze 709 Din odde Realitetnc pisarna Grašek. Masarvkov« cesta 12. 831S-« Vogalni lokal oddam v uajem. poizve se na Sv. Petre cesti št. 34. 8250-19 Skladišče v Ljubljani, za cca 20 vagonov moke, vzamem takoj v uajem Ponudbe na u-gl oddelek »Jutra« pod šifro »Moka«. 8342-19 Lokal s 3 izložbami oddam. Naslov pove og.asni oddeiek »Jutra«. 8315-19 v centru e sigurno eksi etenco Primerno tudi za filijalko. Hladn-ik Jože Borovnic« 7. 7506-19 Izredna prilika Modna in galanterijska trgovina s prepustitvijo firme se odda pod zelo ugodn'mi pogoji. Realitetna pisarna Grašek, — Ljubljana, Masarvkova št. 12. 8306-19 Delavnica ?.a bakrene izdelke kakor vso robo. brizgalke za vinograde, kotle za 1'ganjeVtiho pralne kot le, brzoparilnike itd poceni prodam Maribor Slovenska 18. 8358 19 Pisarniške prostore veije ilt manjie oddam ta koj v najem nasproti glav ne poŠte Naslov v ogl.ie oddeikn »Jutra«. 7076-19 POMLADITE SVOJ SI (ftadio aparat Pri nas si lahko nabavite najnovejše PHILIPS ELEKTRONKE PROTI TEDENSKEMU ALI MESEČNEMU ODPLAČILU Brez velikib izdatkov imate NOV APARAT TehnlCno posvetovanje brezplačno na razpolago Sprejemanje v popravilo vseh vrst aparatov Suttnet, £)tiMiana Aleksandrova cesta it, 6 — Palača Dunav POZOR! DNO TEKMOVANJE! Če hočete dobiti nagradno Ta mali Izvrstni aparat vsebuje vse prednosti modeme tehnike in to: dobro optiko, enostavno manipuliranje, splošno dobre rezultate tudi pri začetnikih, posebno pri uporabi najobčutljivejšega Agfa Isochrom filma. HITITE! Nagradno tekmovanje traja samo kratek čas. 'fllP*'- ' - ;'V. mmmm. kamero št« najdite bankovec po sto dinarjev, U v svojih številkah vsebuje cifre 2 ln 4 tako, da morete sestaviti številko 24. Pojdite s tem bankovcem do kakega fototrgovca, pa Vam ga bo zamenjal z kamero velikosti 6*9 czn. Stanovanje I—2 »ob Ln prit i k i in, po i vrtom. t?čem — oilr. prevzamem takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelka >Jutra«. 8334-21 Dvosob. stanovanje a kuhinjo in pritiklinami tjvkoj oddam mirni strank: b-es' otrok. Hrenovo ulic« »t. 12/L 8303-21 2 stanovanji dvosobno ir> trisobno. k<"-jn-forttti. takoj oddam. N»-*/ov o^ve oc'esni oddelek »Jutra«, 8SM-21 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajan]e na slove. 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večjo prazno sobo pri boljši stranki išče solidna, starejša dama. Plača do 300 Din s postrežbo ln elektriko. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko: sSepariran vbod ln blizu centra«. 7579-23a 1 aH 2 prazni sobi n stanovanje, iščem v LjnW:«ni. ponudbo na <>•? . oddelek »Jutre« pod šifro »prMna.«. 8165-23/a 2 prazni sobi ali stanovan;e -JU1« sak^nfbi par t centru cesta. Ponudbe na naslov: »Rekord«. Beethovnov« <4 8196-2S/a Sobo iapo opremi-'eno, s posebnim vhodom ln kopalnico ali malo ram^o opr»rnl!er.o stanovanje !š*-em za tako' Por-iicib" na oe;l. "dd. »Jutra« pod glfro: »Samec«. 8267 23a r ujh Beseda 50 par davek 2 Din za sitru ali dajanje ua slove 1 Oln Nn 'manjši snesek !2 Din Cisto sobo oddam soiidnt-mu gospodu •a i* K) D!n. N*a ž e! jo zaj trk. — Vprašati: Adainle. Start trg 2/III. 8046-23 Sostanovalca •prejrnem. Fiorjanika 17/1. 8126-23 Prijazno sobico oddan enemu aH dvema (poepodoma v Ko-ezreki u'. »t. Mfl. 8130-23 Prazno sobo lepo. parketirano. z vho dom s e?rf»pnj:*5a, po nizki roni oddam v Trnovem. Staretova 31. 8168-23 1 ali 2 sobi v«!nSni in mirni, e poseb-:ra vbodom k »top Dic. fktipno ali pn^atm-z no oddam eni c*ebi. Na r'ov pove oglasni oddelek »J litra«. 8063-23 Intelfeente Jpot »edel.Vke ^prem';pval c* ielita iz-ibraž^ni gn^po diJrai. Ponudbo na o>'rwehr,' vb"d DS 'SiO. Prečna n!i<-a 8. nasproti rastne Kopeli. 81 Iv? 2? Šolnino so^o v pen»m eddam 7 1.V iM-ftn Vaclov v »?' odd»'kn »Jntra«. 8124 23 k •V)T>n>*n;n: čO-e' triom ^/^tm-difno 5-5V« Onrp«i!lp»iO Sftho < rvatr-Kn^ r>|Ad~Tn MV«' n^dflTT freM V Rof.0.0 d" Mrto It MTT VM f OnremUono sobo rpttVn c t.prfl- dom Ww»tnm irtdonr n IS n^flr^orr) ns^rfl'' S^)«!}«^"1"! Vho<1 « t)1c NdslOV V 0(fl s Jutra«. 8299-23 Lepo sobo sepanirano, « eou porabo kopalnice, takoj aii po zneje oddam I-e sta ni osebi v centru. Xas!ov v 0-g'asnem oddelk-u »Jutra« 8125-23 Prazno lepo sobo e kopalnioo oddam takoj. Nasl-ov v og ajneim oddelku »Jutra«. 8140-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, oddam blizu »od:56a. Naslov pove ool 1. do pol 2. Livarska ulica 5. 8274-23 Opremljeno sobo lepo. šolnino, mirno ln svetlo, z uporabo kopai--lice. event. z zaitrkom otldam v vili stalnemu, solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 8278-23 Bo!t?e^a gospoda na h-ano in atanova-nj« «o-e:m'- Jožefa MušiS. L;wb-Ijana VII. Sv. Jerne:a M. S3;0-23 Sobo opremljeno a:i pralno, s souporabo kopalnice oddam na Poljanski cesti št. 13/TT levo. 8346-23 Sobo z uporabo kopalnice, oddam 1 ai-i 2 osebama — tud' z oskrbo — Istotam "seduje nekaj gotovine Ponudbe pod »Sreča« n-a oglasni odd-eiek »Jutra«. 813S-25 19!etno dekle inteligentno ki ni šmin kano želi znan'« z zna čajnim gospodom Driavn' oastavljenc: :ma:o i>redn'»st Dopis* na pndruž. »Jutra« v Maribora pod »Temno ■uska«. 8077-25 Oospod ieli poročit: s:mpati?n-o sa m<*tojno Šiviljo z gotovino — za naknp ma'hif-sr« in 'eoee.t ["isestva na Dolenj ■skem Sem srednjih !rt. » d-«fbri ^'m^V in imam r,n ko;nino Rf-sne ponudbe s »!:ko na oglasni oddelek »Jutr«« pod Jifro »K^ka« 8022-25 Gospodična ieli znanja z gosp. želen niškini uradnikom, starim do 38 let. Resne ponudbe na og'nsn.i odd-elek Jutra pod »Zanesljivost 30«. 8083-25 Posestnik trg. Iz ob-a žen samski gospod. star 32 et. ieli stopiti z gos;»odi5no iz bolj-Je hi$ie. radi Jenitve v ta kojšnjo resno zvezo. V po-štev pridejo poiiene in pridne gospodične, z nekaj gotovine. — Dopise na o«'as. oddelek »Jutra« pod »Lena cvetoča bodočnost« 7977-25 Vrdovec 421etini po^^tnik in restav-rater ee želi takoj poro-i dobro situirano vdovo ai' gospodično, s t«-o do 38 let. Ponudbe na po-druinieo »Ju'ra« v Mariboru [>od Šifro »Ma-ibor«. 7997-25 »Ne nad 25 let« Vrnite spričevala in druge pri'oge. ki ste jih p-e-ieli e ponudbami. »Ju*ro« ' 810S-31 »Fortuna« Ljubljana, poštni predal 221 posreduje ženitve I vseh slojev naluspešneje ln stroaro diskretno. — Prospekti Izključno proti predplačilu 10 D!n. 8233 25 Osamlien obrtnik •>eli znanja z dekletom ■veselesra temperamenta, srednlib let. »enitev ni lzkllu^ena. Dooise na p^-lrn^nico »Jutra' pod »Osamlien«. 8263-25 Eeseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Za moto-lzlete in skupno labavo iSCe druStvo elegantne, temperamentne gospodične sim-1» tičen urist Ponudbe pod »Pomladma idila« na oglasni o-idelek »Jutra«. 8150-24 Čutim, tolažim Pomiselki odveč: dopisi — dvojna uteha; priložnostna. bežna, kakršna koli poroMlca — razodetje, blaeove^t. Zle slutnje — nifteve? Privid. telegrafi la? Popolna izvedba zamisli brezpo-eoino zagotovljena; za-Doved samoobrambe veleva odločitve. prost® rahločutnosti. Iskrene neseda 1 Din sla vek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.s znesek 17 Din Bernhardinca mladega, kupim Ponudbe n« og'as.ni oddelek »Jutra« pod »Be-nhardinec«. 8107-27 Pes jazbečar črn, ki elrši na ime Valdi, se Je izgubil. Proti nasladi ga je Oddati pri hišnici na Gospoeve»ki c-esti št. 13. 8214-28 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro al) dajanje na slova 5 Din Najmanisi znespk 17 Din Slike za legitimacije ■td»luje najhitreje fotograf II bšer fTngon Ljubljana Sv Petra cesta St. 25 -Telefon 3911- 6&30 Mojstrica kozmetike 3'era Gril, Beethovnova 15, negnje po najmodernejši metfidi in se pripo roč-a ce-nj. občinstvu. 8134-30 Trajno ondulacijo l* 'id 80 Din n« na!novej-šem aparatu. nud! Jo-Je Stiigar »Grafika«. f:klo šičeva cest« 40. 79S7-30 Damske klobuke vseh vrst indeluje in pre ob';ku;e n-a moderre fazo ne na 'h!treje in [>o ugodn5 c.enl modisrfn'« 8'abina M« rij«. G'#j>oska ollca 5t 5 8205-J" ^oecHalna prikrofevalfic? ideloje ts* kroje Tinite po tri»e jnrnal'1 -zg" 'avija nrvovmtne >b!ek> k'W>f!ime iti [>1«S?> -er pi ičnV - Jož!e»i Kumeli v zem(»tvn. Gledališka nI. 7. pritličji. 8331-30 seseda l Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i Din. Prostovoljna sodna dra-žba V ietrt-tk dne 15. marca t. 1. ob 3. uri popoldne se bodo prodajale v moji pisarni v Ljubljani v Tavčarjevi ulici št. 6, na prostovoljni sodni dražb: v za puSči-no g. Popuv Aleksan dra spajajoče premičnine, kakor: obleka, peri o. raz iične ruske in francosJce knjige, ki so deloma znanstvene, deloma leposlovne vsebine, in pa nekaj z!at-nine. Hafner Mate, javm notar kot sodni ko-mijvdsnske ee<»te (pri go »r.Hii' Miiina). 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenoh CERNE - iuvelir Ljubljana. Woltova ulica 3 Zlato, srebro, platin kupuj* po oajvišjiih i-nev •lih tenah M*r>tv>rska af: lenia Pilata — Maribor 0rnin<.v« ilica 8. 230 35 Pespda 1 Din da"°k 2 Din za šifro al! dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Transmisijo 6 metrov 55 mm s tremi • eiišči ;R'iig?rhm eriaget; er večjo mmiž n« temenih dvodelnih jermenic p1 Ki (e»ovičf)u ceno prod« Ant.in Vahtar klj^ič-avniča-v Mengšu. 7367 29 Pletilne stro!e da v najem ali proda Voda Ljub! en« VII. Medvedova št. a 8-49 29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupi So koleko društvo Vič. 8222-29 Šivalni stroj dober, kupian. Ponudbe na oglasni oddolek »Jutra« pod »Dober »troj«. 6153-28 Šivalni stroj pogrezlji-r, i okroglim ftol-nč.kom, popi'norca moderen, zel-o ugodno naprodaj v Dvora ko vi ulici 3/1 levo 8182-29 Pralni stroj angleške znamko »Man ta g« nov. ugodno naprodaj. — Pmudbe na og'ae. oddelek »Jutra« pod »Elekt-ii""''. 8055-29 Za izdelovanje zidne opeke (strojne) prodam rečni stroj mamke »RapiJ« z« 2000 D;n. Trije mo«V lahko !zdel«'o na oro 400 ko madov. Ponudbe na ogla« 'dplfk »Jtilra« po.1 *if r«. »Rapid«. 7931-29 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH da'an1e na slova 5 Din. Nalmanjšl znesek 17 Din. Savjesno vrzo i urtpješuo posredovanje na temelja augugodiš-uje prakse! lavinoe ponude (takudjer i( Jugosavije) ia dame i got^podul Sa^ip čit« Vuše podatke I ta litjeve zavodu ta posredovanje ienidaba: Giie!« A. F. K r a u s, Budapeat V. Arany Jano« 34. Dopisovanj« u srpskohrvatskom jeziku. (Za odgovor iO Dia u markama priložiti). Tlll-S! Preklic Podpisani Sle ve Jernej, delavec lonarne Titan v Kam niku, s te-m prekliicujem vse govorice o Legcdi« Mariji iz Kamnika kot popolnoma neresnič-n« in povsem neoenovaue. — 8lev-c Joraej.___8066-31 Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil trgovino • čopiči in ščetkami z Resljeve 2 v Gosposko ulico 10, kjer prodajam po zelo ugodnih cenah ter se priporočam za na/laljnji obisk. Tvrdka Anton Šimenc. 8295-31 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Diu. Najmanjši znesek 17 Din. Najceneje kupite sladko go-r»ko seno. -žeau in pšeii.fino »lamo ? »no pih wbo kuruzo in rt. «1 ha bukova drva. ter stara in nova vina pri Fr. Oajin ko. Slovenjgrad-ec. 8887-38 Drevje sadno in iglasto (konifer«) vse-h vrst « velikosti, kletna tise v vseh barvah, okrasno grmiije ra drevje, trajnice, lipe in druge samo prvovrstne sadike prodam. Cenik brezplačno. — M. Podlogar, Aro'iti, p. Vojnik pri Celju. 7304-33 Pristni brlnjevec lastne kuhe po Din S? liter ra drobno nudi »ALK0«. Kolizej (dvorišče). 7884-33 Sladkega sena 25.000 kg prvovrstnega, po sebno priporočljivega ta krave-mle-karice. ima naprodaj Fr. Pi.rnat. Krtin«, pošta Dob pri DomSa ah. 739*2-83 Sladko seno prvovrstno, več voz proda Zavašnik Ivan, Vi« »t. 73. 8035-33 Orehe in fižol (prepeiičar in Cfpro) prodam. Kupu:em suhe gobe Oskar Marič, Ptuj. 80B0 93 50 hI vina belega in rdečega, dofcfe-ga. dolenjskega, ugodt><» proda skupno ali na drobno Janko Karlovlek, Š»arje!o. Dolenjsko. 8119-33 Razno Beseda 1 Dtn davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanj« 7r\-.eek nin VATO v tablah In za udeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moie vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 PETROLEJ U Jsiff£jg dvakrat rafini-ran kg Din 6*60 Cist bencin 720/730 prodaja Opskrba Zagreb Frankoimnska 2 Vsem dolžnikom Za vas posluje »Zaščita«, reg. zadruga z omej. zav., Ljubljana, Masarykova 14T1. — Zaupajte Vaše težave, poverite ureditev Vaših obveznosti zadrugi, ki je v neštetih slučajih posredovala med upniki in dolžniki z dokazanimi in odličnimi uspehi. 2047 sladke in sočne, v prvovrstni kakovosti, prodaja GOSPODARSKA ZVEZA, LJUBLJANA, Tyrševa cesta. 2836 Premog drva in KARBO PAKETI pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon 29-51 INSERIPVJTE V «.n'Ti?ri« cMpmm Kmetje -dolžniki! Pri ureditvi Vaših dolgov ste ali boste naleteli na razne ovire, kljub temu, da ste zaščiteni. Obračajte se za pomoč vselej na »Zaščito«, edino zadrugo te vrste v Sloveniji, ki na zadružni podlagi urejuje za svoje člane tudi vse po uredbi o zaščiti kmeta. »Zaščita«, reg zadruga z omej zavezo, Ljubljana, Masaryko-va c. št. 14/H. 2049 Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO na Visokem (Golovec) Za obilen obisk se priporočam: gostilničar ALOJZU ROŽIC. RE5TAVRATERJ! IN HOTELIRJI! Kuhinjske šefe kakor tudi kuharske pomočnike za vse vrste obratov zamorete dobiti preko Sekcije kuvara Beograd. Nemanjina br. 28, telefon br. 21526 276S Na5 koledar, obešen pri trgovcih, Vam ne kaže samo datuma, temveč tudi razlog, zakaj je najboljši in zaradi tega tudi najcenejši. STANDARD-VACUUM OIL COMPANY OF JUGOSLAVIJA, INC. Perutninarji ! Inkubatorje (valilni-ke) in ostale opreme za perutninarstvo nabavite najugodneje pri F. K AD L E C F, tvornici inkubatorjev Temerin. Zahtevajte katalog! 350 OGLAS V Mali oglasi v ^UTKU" imajo sieuffa*! is^fs' Zahvala Ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka ln strica, gospoda Valentina Leskote posestnika v Gor. Logatca se tem potom najiskreneje zahvaljujemo g. notarju Mrevljetu za poslovilne besede cb odprtem grobu, gg. zdravnikoma dr. Papežu in dr. Go-stiši za zdravljenje, g. Markiču za njegov obilni trud, g. župniku Skubicu, logaškemu Sokolu in Gasilskemu društvu za častno stražo in spremstvo, občinski upravi, Gospodarski zvezi, vsem darovalcem krasnih vencev ter končno vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačaj! Gor. Logatec, dne 11. marca 1934. 2S49 Žalujoča soproga Ivanka z otroci In ostali sorodniki. JE SREDSTVO Ki □ IVI g POMAGA □ y □ VSEH G POSLOVNIM g TEŽA VAB C TITI ■» t H K a3D& 'Z- " -• k -S'. . " '"-A Načelstvo in nadzorstvo »ZAŠČITE, r. z. z o. z., v Ljubljani naznanja svojemu članstvu turobno vest, da nam je smrt ugrabila sredi dela našega načelnika, začetnika in inicijatorja našega pokreta, gospoda rnesf Kobefa starešino sreskega sodišča v Ljubljani Pogreb blagopokojnika se bo vršil v Novem mestu v ponedeljek, ane 12. marca, ob 15.30 iz kapele starega na novo pokopališče. Načelstvo in nadzorstvo, kakor tudi članstvo bo ohranilo borite-iju stanovske vzajemnosti v času gospodarskih težav najlepši spomin. Ljubljana, dne 10. marca 1934. Načelstvo in nadzorstvo »ZAŠČITE". 5850 mi H. H.: Krinka proti krinki Roman Vlomim... Moj električni sveder dela brez glasu. Veselje je biti vlomilec, če imaš ves napredek tehnike v malem prstu. Čebelje brenčanje bi bogme prej zbudilo spečega, kakor moj električni sveder in mala, po bliskovo urna pila. Patent Browna & Sniderja, vlomilcev-velikanov! Sssssss____ssssss... ssssss... Samo rahlo drhtenje v roki ču':m in nekoliko razburjen sem. Vraga, malce razburjenja pa tudi mora biti pri vlomu, drugače bi bila vsa reč predolgočasna! Kuri z elektriko! Kuhaj z elektriko! In... vlamljaj z elektriko! V vsakem stanovanju je električni vod, da se lahko priklopiš nanj. Le nikar ne zmerjajte našega naprednega časa!! Hi-hoj, imeniten je, in vlomilski poklic se dandanes dobro obnaša. Stoj!... Stoj! Je že storjeno. Tiho se zavrtijo vrata na tečajih. Brezhibna postrežba. Drugod bi vrata cvilila, če bi jih motili v nočnem snu, a pri konzulu Traerju je kaj takega nemogoče. Tu je dežela, po kateri tečeta denar in olje. Kako mehko snuka noga po tleh! Znoj Azije lepi na teh preprogah, smirensko in bejrutsko solnce se je smehljalo nad njimi! Res, vredne so, da bi jih vzel s seboj. Ali... mar sem res vlomilec, in še tak, ki iztika za blagom? Ponoči nikar ne modruj!... Malo je manjkalo zdajle, pa bi si bil razbil glavo. Prekleta tema!... Omara!... In moja glava! Šviga... švaga... kakor majhna, okretna in razposajena podlasica bega sij moje tatinske svetilke po črni noči sobe in grize iz nje majhne, belo se bleščeče krpice. Krpice ... Kako plapolajo! Glej... preko izrezljanih stolov, preko skrinje, preko jedilne omare s kristalno posodo, ki brizga tisoč isker iz nje... tam... bela krpica leži na belo pogrnjeni mizi, in zdaj se žejna potopi v kozarec in krvavo zažari v temnem burgundcu. Steklenke, dolge, ozke in nizke, trebušaie, vse jih objema ta bela krpica svetlobe. Zanikarnost! To bi moral konzul videti! Ali mu poselska drhal res ne zna pospraviti mize?! Vendar — zdajci mj pride na misel: konzul ponoči ne trpi poslov v hiši. Obrat je dnevni, zvečer morajo vsi zapustiti konzulov grad. Nedolžna norčija — menda se ne skriva za tem kaj več?? Begajte, skakajte, smukajte, urne svetlobne krpice, švigajte sem in tja kakor bele miške! Hitro... hitro... male nočne vohunke! Tam za zeleno zaveso je konzulova delovna soba, in v njej stoji gospa z debelim trebuhom. Ona, ki je rožljala v vseh sanjah mojih zadnjih noči in porogljivo bobnala po svojem železnem životu: tram-tararam, tram-tararam!... Prijateljica, nikar se ne moti: opravili smo že z drugačnimi, kakor si ti. Majhen nabojček dilomita ti porinem v trebuh in... resk! Zlata čreva ti bodo žalostno visela iz rane, in tvoja oklopna blagajniška duša bo klavrno prosila usmiljenja. Tako. Zastor je za menoj 1 Ali, tri sto vragov, kaj je to!? Vmesna vrata zaklenjena!? Pri mojem snočnjem oglednem obisku pa niso bila... Konzulček, konzulček, malo ti bo pomagalo! Aha, tukajle je električno stikalo. Konzul, pri tebi je res veselje vlamljati. Ali morem pričakovati več kakor električno stikalo tik za vrati? Takoj bo imela marljiva čebelica spet delo. Ssssss... ssssss... ssssss... Oh, ti zanikarni ključavničarji! To pa res ni več zabava. Otročarija je, takle vlom! Niti pol minute ni brenčala moja cesarica, pa gre ključavnica rakom žvižgat... Zdaj — nekoliko previdneje! Čeprav ne verjamem, da bi se bil konzul v svoji delovni sobi povzpel do električnih alarmnih zvoncev in drugih prevejanih ukan za vlomilce! Ko se pa tako trdno zanese na svojo trebušno gospo. Zajamčen izdelek! Varna pred ogn.em in vlomom! Oklopno delo, višek popolnosti! Odlikovana na mednarodni policijski razstavi v Berlinu, kjer so se najslavnejši vlomilci zaman ubijali z njo in prelivali pred občinstvom, ki je od slasti drhtelo, kar cela vedra potu. Še v Abrahamovem naročju zakladi niso tako varni kakor v železnem krilu te »zajamčene« odlikovanke. Toda za vsako čednost je mazilo. V tem primeru — majhen nabo^ek. Nabojček dilomita, najpopolnejšega razstreliva za vlomilce. Nu, videli bomo, ko moj nabojček izpregovori! O, saj ne govori glasno. Gospod Dilomit ni neotesan razgrajač. Zmerom je izbrano vljuden. A svoje delo opravi, kakor bi trenil... Mojemu kavalirčku se ne more upirati nobeno, še tako železno srce. Svetlobne miške so se že zagrizle v debeluško. Tamle stoji, velika in ošabna. Domišljava in neumna. Skratka, takšna kakor vsa bitja, ki hranijo v tolstih prsih namestu duše samo šelesteče, z grehi omadeževane, nravnost razjedajoče bankovce. Pogled skozi okno... Zmerom je dobro, da človek ve, kako in kaj. 2e vidim, skok je odtod nemogoč. V drugem nadstropju smo; nikjer nobenega drevesa, da bi se mogel vreči vanj. Take neumne misli! Gentleman, ki je prišel skozi vrata, tudi nazaj ne bo ubiral druge poti. Zdaj pa h gospe Zeleznikovi. »Dovolite, milostiva, da vam predstavim plemenitega gospoda Dilomita?« Ošabnica! Nič ne odgovori! »Hm, draga, nikar ne bodite tako napeti. Gospod Dilomit vam takoj pove. kvantico — tako kvantico, da vas bo trebušček bolel od smeha in vam bo sapa zastala in boste kar počili od...« Pa ne utegnem dokončati. Nekaj zašumi za menoj, in luč blisne po sobi. Svetla luč, tako rezka, da mi oslepi oči... Zasačen! »Vraga, te luči pa nisem jaz prižgal!?« »Ne, to luč vam je drug prižgal. Sami ne bi bili tako neprevidni!« »Previdnost je mati porcelana,« sem drzno odvrnil in pomežikal, da bi vzlic bleščaniu spoznal nasprotnika. »V svoj porcelan ste se korenito usedli. Zanimalo bi me vedeti, kako se mislite pobrati!« »Mene tudi!« »Radoveden sem, koliko časa boste še dobre volje!« »Dokler bom uživa! čast in veselje vaše prijetne navzočnosti, gospod konzul!« »Moja navzočnost bo trajala, dokler ne pride redar...« »Hm!... « »Kaj hm!... Mar menite, da vas bom izpustil?... Ko sem vas zasačil na dejanju ... pred odprto blagajno ...« »Ne zamerite, gospod konzul, da vam sežem v besedo: blagajna še ni odprta. Sicer sem pa hote! nemara samo dokazati, da te toli hvaljene .odlikovanke' in ,zajamčenke' nikakor niso varne pred vlomom, ampak navadna nič prida šara. Morda sem zastopnik kake tovarne železnih blagajn ...« čevljev itonin« preizkušeno zdravilo za rane, hraste, liša-}e, ture ter druge kožne bolezni, poškodbe opekline, oparjena mesta, odprtine, ozebline i. t. d. Bili so primeri, da so bile take rane stare preko 20 let, a z uporabo »Fitonina« so se zacelile v ne polnem mesecu dni »Fitonin« je priporočljiv tudi pri poškodbah, okvarah, opeklinah, oparjenih mestih, ker prepreči infekcijo, ustavi krvavljenje in zelo naglo zaceli rane. Vsem onim, ki bolujejo na teh ranah, rabi »Fitonin« kot izredno sredstvo, kar je dokazano in ugotovljeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah, da zanesljivo in naglo zaceli tudi najbolj stare kronične rane. »Fitonin« odpravi otekline in neprijeten duh rane ter omili bolečine že v početku zdravljenja. »Fitonin« «e dobiva t lekarnah, steklenica 250 gr ta Din 20.—, velika steklenica 1000 gr M Dio 00.—. A-ko i« ne dnt>;.t» v prodajalni, potem j« naroČite pri »Fit-on« dr. t o. J.. prometni oddelek. Zagreb pošt. prit. 78. Ako naroČite po povretj-a 2 mali ali 1 reliko stekVrieo (manj ee ne po4i!;a) tedaj :<> strošek ta poštnino 10 Din, toda ie ee oošlje denar naprej na >FiMm« dr. t o. i. pošt. ček konto '»t. 37.75V t Zasrrebn. tedaj PRIHRANI VSAKDO STROŠKE ZA POŠTNINO. Brezplačno pošljemo poučno knjižico štev. 14 vsakomur, ki jo zahteva. Por. od min. pod S. 5t »lil od 21. IV 1938. Pozor, gostilničarji! Večja količina ljutomerskega VINA letnik 1930 in 1933 se ugodno proda* Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 2810 Kurje perje nečohano kg po Din iz skladišča Maribor razpošilja po povzetju VILJEM ABT., EKSPORT MARIBOR. Najmanjši odjem 15 kg. 2017 '••VV; .-.'v-'" *'• r. /. , . .v.'v Brez posebnega o-breetila Globoko potrti javljamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat, zet, stric in svak, gospod dr. Ernest Kobe starešina sreskega sodišča ljubljanskega dne 9. marca na kliniki v Zagrebu v najlepši dobi 48 let preminul. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 12. marca ob 15.30 iz kapele starega, na novo novomeško pokopališče. Prosimo tihega sožalja! Novo mesto, dne 10. marca 1934. MARICA, roj. RIBNIKAR, soproga; BOŽO, VANICA, PETER, otroci; MARIJA MRAMOR-KOBE, mati; JURIJ, PEPI. FRANC, bratje, svaki in svakinje ter ostalo sorodstvo. Obrtniki in šiškarji! Zakaj bi hodili v mesto, ko dobite v specijalni trgovini barv in lakov, HAFNER v Spodnji Šiški (gostilna Ančnik) vse oljnate in suhe barve, lake in emajllake, 4 vrste šelaka in različno drugo blago. Postrežemo Vas uslužno, s svežim blagom in ceneje. 2839 Couch zoSe spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg štev. 13. Damske pomladne plašče nud< po zelo nizkih cenah. ln sicer športen plaši, reklamna cena 175 Din, eleganten športni raglan 350 Din, trenčkoatl v novih fazonah lz najfinejšega Diagonala 550 Din. temno modri in črni plašči od 450 Din, kakor tudi damske obleke, športna krila ln bluze po najnižjih cenah. F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 29. Lastna lzdelovalnlca za damsko konfekcijo! — Plašči se delajo tudi po meri! Oglejte si izložbe! 2069 ^ffi? m- samo mwim _ GLAZbILA": kep so najpopolnejša in najcenejša ppavijo tisoče in tisoče mojih stranka Vidme odi^n-datri Havajske gitare GHare - -m.--\klav:psRe t^manike Mandoline*-98,- - Isaksofam.tpobljemtd. Harmonike -75.' - I po najnižjih cenah HAOVEČJ* OOMA&4 ^TKOKOV^-O ODPRSMNA. TVBDKA GLA.ZB1LA KRALJEVSKI OVORNI OOBAVITELJ F.SCHNEIDER. PROIZVOD GLAZBH IN POTREBŠČINA Nikoličevo ul. 12./c. ZAHTEVAJTE CENTK Vsnlt naročnik „JUTRA* — fe zavarovan — za 10.000 Din! Golaž ekstrakt Svetovno znana specialiteta »Ekstrakt družba« Ljubljana <>11Ulil NA« t. Majnižje cene! Bat.jol Ljubljana, Karlovška cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, bolen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, i varnih strojev, motorjev ir clvo-koles v prostorih domače tovarne Veliko izbiro blaga za moške in ženske obleke, v dobri kakovosti in najnovejših vzorcih, najdete po ugodni ceni v obče znani, preko 60 let obstoječi veletrgovini R. Miklauc „Pri Škofu" Pred škofijo 3 LJUBLJANA Lingarjeva ul. 3 I POMANJKANJE MOČI Razkrojeni živci povzročajo utrujenost ln nervozna stanja depresije, kakor tudi predčasno pomanjkanje najboljših moči. Znanemu učenjaku, zdravstvenemu svetniku dr. Magnusu Hirschfeldu se je posrečilo na podlagi temeljitih preiskav tekom več desetletij sestaviti preparat, ki odpravlja take motnje. Ko so „T IT U S ■ P E R L E N" kakor se imenuje ta preparat, praktično preizkušali skozi nekaj let, je izročen sedaj javnosti. »TITUS-PERLEN« je preparat z zajamčeno vsebino hormona v standardizirani obliki, ki vrača moč. »TITUS-PERLEN« se izdelujejo pod stalno kontrolo instituta za seksualno znanost. Zastopnik: mag. farm. Drag. Kajzer, ti. COSMOCHEMIA-ZAGREB 105 Smičiklasova ulica 23 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Q-\a* odobren od ministrstva eo«. PrJ-- in nar. zdraha štev. 2.19Č od 16. januarja 19i3. SPOLNE -g- BOLEZNI SIFILIS, KAPAVICO, BELI TOK zaaiorete lzlečlti orez strupemn uijekci i vbrizgavanj), brez živega srebra ln saJ varzana, tisoči žen ln moških se imajo zahvaliti za svoje ozdravljenje (trajno) na prlroden način preparatu »EROS — G. 5« BREZ OVIRE V IZVRŠEVANJU POKLICA Sita na priznanja, tisoči zahvalnlc. »VIjii-b l« deluje zajamčeno zanesljivo in zelo naglo. Učinek Je v Istlnl presenetljiv. Prof. Herry se Je Izjavil o nJem, da »dela pravo čudo«. Uporaba Je za zdravje neškodljiva. Cena Din 120.—, za posebno močne ln zastarele slu-a'e D!n 200 — Uspeh /alamčen V nasprotnem slučaju vrnemo denar. Razpošilja c-,-^-. ht.-oIV-.o r ^ r %—V"dp Ro"pt^rhova lil 10 1. L. Urejuje Davorin Ravijen Izdaja ca konzorcij »Jutra. Adoli Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezersea Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi » LjUDljanL