! dòHt PRIMOTTSKA Srečni smo, da imamo na svoji S r> WSPl jiT&'WTfc mrnmM strani tako mogočno in nesebično zaveznico, narode Oktobrske socia- \/1 MM %MMmSÈ3Jnk UstiČne revolucije. M. Marinko Leto II. — št. 44. Ajdovščina, 9. novembra 1946 Cena 4.— lire Zbor ljudskih odposlancev bo zasedal 10. I. m. bo tretjič zasedal Zbor iudskih odposlancev (okrožna skupščina) y zhodno-primorske g a okrožja. Če govorimo o teh zasedanjih, Potem moramo ugotoviti, da so to celike prelomnice dela in življenja Pel nas. Kratkomalo lahko rečemo, “a 50 zasedanja Zbora ljudskih odposlancev dokazala, da je ljudska oblast srce življenja delovnega Ijud-Mvo, tisto srce, ki daje pravilen ujrip in ki zna kri ljudske volje obrati iz vseh žilic in žil, jo sprejeti, osvežiti in pognati po celem telesu Mojega območja. Samo tako gledanje n<* ljudsko oblast, na delo ljudske oblasti in na zasedanja njenih orga-nov more dati pravilno sliko pomena or9anov ljudske oblasti in njihove vloge. 0 čem so razpravljale skupščine Pri nas dosedaj? Prva skupščina, ki se je vršila 1- decembra 1945 v Postojni, je pred vsem napravila vse potrebne korake r to, da na vsak način, na ruševinah Hsistične zapuščine ustvari nove pogoje, ustvari osnovo za delo in živ-jonje v bodočnosti. Tako se bo marsi-'do spomnil, da je prva skupščina v Postojni posvečala največjo pažnjo ernu, da se spravi v pogon vsa pro-lzv°dnja in da se jo očuva pred ne-cornostjo gospodarske sabotaže, ki je Okušala prodirati na naše ozemlje iz Miarhične cone A. Takrat je tajnik .ukrajinskega poverjeništva v svo-lem poročilu dejal, da v glavnem vsi ubrali in tvornice že obratujejo in za-Posljujejo pri nas skoraj vse delavstvo. Poleg tega pa je jasno opozoril bor ljudskih odposlancev na nevar-Uu prodiranje reakcije, ki skuša po črnoborzijanskih kanalih mlado Ijud-'7° oblast omajali. Da je zbor Ijud-skih odposlancev le stvari razumel, a so jih razumeli naši ljudje, je c°kaz silna in krčevita borba vsega Uašega ljudstva za gospodarsko normalizacijo in za obrambo slednje Ujed škodljivimi vplivi z one strani demarkacijske črte. Druga skupščina je bila letos o- maja v Postojni in je nosila obe-ezje prehoda od gospodarske impro-mzacije k načrtnemu delu. Ta skup-cina je že govorila o silni zavesti etovnih množic pri nas, ki so si °Scojile način tekmovanja za svoj elovni program, in Zbor ljudskih uoposlancev je že govoril o velikih Uspehih takega dela pri nas. Jasno le tire j, da je skupščina potem kljub Pcenekalerim delovnim vozlom, ki so ul brez dvoma, kakor je izjavil ^v(,riš tajnik France Perovšek, po-^p dica tega, ker še ni celotna Julij-‘a krajina v praksi enotno gospo-orsko zadihala z jugoslovanskimi ^ Idèi, ugotovila velike in sijajne sPehe in prav na osnovi teh po-ozola, da gremo po pravi poti. Danes stojimo pred tretjo skup-Cln°. med pripravami nanjo ne sme-!l.° Prezreti cele vrste okrajnih skup-c>n, ki predstavljajo brez dvoma plo-°nosen doprinos k uspešnemu delu ^ rožne skupščine. Prav tako pa ne prezreli pred kratkim izvrše-m gospodarskih posvetovanj v Aj-k* pomenijo vsekakor te-eljito predprivavo na skupščino, a novo skupščino, ki bo dala s svogli zaključki svoj pečat bodočemu k? u- Razumljivo je, da bodo zaključ-^ gospodarskih konferenc, katerim , .Prisostvovali zastopniki gospodar-^ m odsekov ljudske oblasti, indu-liske in kmečke proizvodnje, trgo-n® in obnove ter zastopniki delav-2 *7 sindikatov in političnih organiti. l^\ dmli osrednje obeležje novi n uPščini, ki bo na ta način nakazala emu delu nove korake na gospo-vurskem področju. vse prejšnje ugotovitve govore o J.azil° delovnem značaju naših skup-lM- Drugače tudi biti ne more. Toda av to dejstvo pa govori o tem, da so zasedanja Zbora ljudskih odposlancev prav zaradi svojega delovnega značaja silna manifestacija primorskega ljudstva, silna manifestacije ljudske demokracije in ljudske volje. V čem se to odraža? Pri svojem delu je primorsko ljudstvo namreč spoznalo svoje prave prijatelje in sovražnike doma in na tujem. Naši ljudje so namreč z vso svojo nepokvarjeno poštenostjo enotni in močni začeli delati, začutili so, da sami ustvarjajo svojo bodočnost. 0 tem ne govori samo delo okrožne skupščine, ampak tudi uspelo delo okrajnih skupščin in pred vsem vedno boljše in vedno uspešnejše delo osnovnih organov naše ljudske oblasti, zborov volivcev. Toda že v prvem trenutku, ko so naši ljudje res krepko zavihali rokave in prijeli za delo, pa so se dobili ljudje, ki jim ta stvar ni bila všeč. Primorsko ljudstvo jih je takoj nazvalo kot svoje sovražnike, še več, nazvalo jih je fašiste, ki so pripravljeni danes vsak trenutek obleči črno srajco, če je še niso nosili in če jo morda ne hranijo še doma. Tako sta se postavila nasproti primorskim ljudem dva sovražnika, ki pa po svojem izvoru in po svojem namenu predstavljata enega. To je na eni strani zunanji sovražnik, ki je skušal s tihotapstvom in črno borzo ustvarjali gospodarske težkoče pri nas, zunanji sovražnik, ki je začel krepko prilivati strupene kaplje težkemu in napornemu delu primorskih ljudi. Ta sovražnik se je razgalil pred našimi ljudmi vsak dan jasneje. Od ustvaritve cone A preko podle odredbe št. 11 zavezniške uprave in potem dalje preko gnusne fašistične politike v coni A, kateri botruje vsa mednarodna reakcija, pa do dela mirovne konference, so primorski ljudje dokončno spoznali, kaj bi radi tisti, ki jim ni všeč, da ima ljudstvo svojo ljudsko oblast, da se ljudstvo zaveda samega sebe in da z vso ljubeznijo, domovinsko ljubeznijo doprinaša neprecenljive žrtve k zgraditvi in utrditvi tega, kar si je s krvjo priborilo. V tem času je primorsko ljudstvo spoznalo pravo lice mednarodnega imperializma. Na drugi strani pa se je pojavil sovražnik doma. To so bili listi, ki so z rokami v žepu napovedovali »hude čase« in govorili, kaj bi bilo vse treba, učeno govorili, z enim samim namenom, da bi razbili silen deloven polet naših množic. Ti isti ljudje so predstavljali tudi zadnje tipalke črnoborzijanskih banditov, ti isti ljudje so tudi odprli lani tako neizprosno borbo proti novi denarni novčanici, ker so v njej čutili, da predstavlja predpogoj ekonomskega jačanja delovnih množic in predpogoj za uspešen boj in uničenje špeku-lantskih in črnoborzijanskih brlogov. Tem se je kar kmalu pridružila tudi prenekatera prižnica, s katere je kar grmelo blato na tiste, ki so še svoj prosti čas posvetili obnovi domovine, ki so z vso bratovsko ljubeznijo in z domovinsko ljubeznijo žrtvovali svoje sile za obnovo dežele. Ljudstvo jim je po svoje odgovorilo. Proglasilo jih je ne le za sovražnike ljudske oblasti, ne le za sovražnike Osvobodilne fronte, ampak predvsem za sovražnike vsega primorskega ljudstva in za sovražnike nove, Titove Jugoslavije in proti njim tudi odprlo neizprosno borbo, v kateri mora postati ljudstvo zmagovalec, z borbo, ki mora privesti do popolnega uničenja zadnjih niti mednarodnih imperialistov pri nas. Tudi do zunanjih sovražnikov je pokazalo svojo silno samozavest, svoj ponos in svojo moč, ko so zastopniki primorskega ljudstva v tisočih resolucijah naročali tovarišu Edvardu Kardelju, ko je odhajal na zasedanje mirovne konference: Ne prosite, am- PRIMORSKA V VELIČASTJU PROSLAVLJA 29. OBLETNICO VELIKEGA OKTOBRA Ponosni smo na veliko zaščitnico Sovjetsko zvezo Ne samo sovjetski narodi, temveč ves napredni in demokratični svet praznuje 29, obletnico Velikega oktobra, — Ta dan je drag vsemu delovnemu in miroljubnemu človeštvu, ki je spoznalo, da se mora za svojo rešitev pred strahotami fašizma v največji meri zahvaliti Sovjetski zvezi in njeni Rdeči armadi. Če se tega zavedamo, potem je razumljivo, kaj nam pomeni, nam Primorcem Oktobrska revolucija v 1. 1917. Danes vemo, da bi brez nje še vladal krvoločen car, brez nje bi ne bilo neustrašnega borca — Rdeče armade, ne bi imeli tako življenje kot si ga ustvarjamo sami in svobodno. Širom Primorske so na predvečer velikega in največjega praznika bratske SZ goreli kresovi, na velikih ljudskih zborovanjih so govorniki z navdušenjem prikazovali resničen ljudski praznik sovjetskih ljudi. Revoluciopame in borbene pesmi so spominjale tistih težkih dni, ko nam je vera v sovjetsko socialistično državo vlivala pogum in moč, da smo lahko vztrajali — zmagovali in zmagali. V Idriji se je vršila na predvečer bak-lada. Nad 4000 ljudi je preplavilo ozke mestne ulice, delavci, nameščenci, ljudska armada, organizacije, mladina in najmlajši. Vse v zastavah, z godbo in transparenti. Tako so proslavljali dan, ki veže delovne ljudi vsega sveta v krepak zid in branik miru in bratskega sožitja med narodi. V Ajdovščini je revolucionarna pesem kljub silni burji in nevremenu oznanjala veliki dan. Ljudstvo, armada, roji enakih med enakimi so se zbrali v pretesni dvorani, da zvedo še več in še več o silnem poletu rdeče maščevalke bednih in zatiranih. Illirska Bistrica, Postojna. Tolmin, Hepelje-Kozina, Koper in Grgar, prav povsod isto — znamenje pravice, znamenje enakopravnosti svobode vseh ras, narodov in ver — znamenje socialistične revolucije je bilo dojeto. Na vaseh isto, povsod borbenost, ponos nad brati, ki so sledili besedi in vzgledu velikega Lenina in Stalina. Šole, ustanove, podjetja, obrati, zavodi — vse je praznovalo. Na dan 7. novembra pa je ljudstvo izrazilo svoje spoštovanje z udarniškim delom, hotelo je s tem prostovoljnim delom, polnim zanosa in ljubezni do velikega dne, najti pravo obliko — in jo je našlo. — Ustvarjalo je — kot je revolucija ustvarjala. Na sam večer 7. novembra je razpoloženje doseglo višek. Slavnostne prireditve so izpričale ves naš zanos, koliko smo ponosni, da stojimo ob veliki Sovjetski zvezi, na braniku pravice in miru. Resolucije poslane iz najoddaljenejših vasic in od vsepovsod, namenjene velikemu sovjetskemu ljudstvu so ponesle naše borbene in neomahljive pozdrave velikemu Stalinu, Rdeči armadi, branilcem miru, varnosti, svobode in neodvisnosti našega in vseh svobodoljubnih narodov sveta. Roke proč od Donave Jugoslavija, SZ in Češkoslovaška ne bodo sodelovale na konferenci o podonavski plovbi Čas je, da se narodi oprostijo takega Pred slabim mesecem, nekaj dni pred zaključkom mirovne konference v Parizu so Angloameričani skupno s svojimi privrženci zahtevali, da se reka Donava internacionalizira. Vse podonavske, države so glasovale proti temu predlogu, vendar pa je bil predlog sprejet. Glasovalni stroj imperialistov je deloval brezhibno, ker je bil neštetokrat preizkušen in Angloameričani so nanj stavili svoje karte. Spozabili so se tAko daleč, da je celo neki delegat trdil, da so ZDA podonavska država, ker so soudeležene pri okupaciji Nemčije. Če pogledamo položaj s treznimi in ne grabežljivimi nameni, tedaj vsakdo lahko ve, da je Donava bila suženj tujega imperializma že dolgo pred prvo svetovno vojno. Razumljivo je, da bi se zapadni nasilneži radi polastili Donave in si zagotovili položaje, odkoder bi vplivali na suverenost in samostojnost obdonavskih držav, oškodovali njih gospodarstvo, kar bi lahko izzvalo najrazličnejše politične zapletljaje. Jugoslavija je odklonila to podlo nakano in ob tej priliki je šef jugoslovanske delegacije tov. Kardelj dejal: »Čemu mednarodni režim na Donavi? Čas je, di se že enkrat očisti z Balkana in Podonavja ta slaba in nečastna dediščina preteklosti... Čas je, da se že enkrat očisti z Balkana mednarodnih odnosov, ki je nedemokratičen in tako nedostojen današnje kulture in civilizacije človeštva, način, ki hoče izpreminjati male in slabotne narode v lastnino in interesno področje katerega koli imperializma. pritiska, tako da bi lahko resnično mirno gradili svojo svobodno domovino, svojo srečo in napredek. Nihče, nikakršen imperij jih ne sme ovirati pri zahtevi, da bi bili združeni pod eno streho in da bi živeli po svoji volji.« Molotov šef sovjetske delegacije je tedaj poudaril: »Ni mogoče vsiliti zavezniškim državam na njihovih domačih rekah režim plovbe, ki ga ne žele. Toda ker je bil predlog tedaj izglasovan, so te dni Angloameričani skušali pozvati' ob-donavske države na konferenco, kjer bi razpravljali o donavski plovbi. Zgodilo se ni nič posebnega. Države, ki imajo edino pravico do Donave, in Sovjetska zveza so poziv Združenih narodov odklonile, dočim so delegacije Velike Britanije, ZDA in Grčije poziv sprejele. Francija nekako omahuje in je poziv sprejela pod pogojem, da tudi obrežne države sodelujejo na konferenci. Svetovna javnost te dni razpravlja o tem in ko prinašajo v časopisih članke z naslovi »Ponodavske konference ne bo« razlagajo, da bi se Angloameričani radi vtihotapili v gospodarstvo podonavskih držav. Nočejo razumeti gospodje z za-pada, da so nove vlade podonavskih držav neodvisne in sposobne odločno braniti gospodarsko in politično samostojnost svojih držav. Mi dobro vemo, kam pes taco moli in nam je imperialistična lakota dobro poznana. Nova Titova Jugoslavija zna braniti svoje pravice, prav zato je tako naša. JUGOSLOVANSKA DRŽAVNOST SE V SVOJI NOTRANJI IZGRADNJI UČVRŠČUJE BOLJ IN BOLJ Kadar govorimo o izgradnji jugoslovanske državnosti, je govora o razvoju ljudske oblasti, ki daje novi in herojski Titovi Jugoslaviji njen pravi občeljudski demokratični značaj. Kadar govorilno o ljudski oblasti, pa moramo njene korenine poiskati v naj-silnejšem in najveličastnejšem obdobju zgodovine jugoslovanskih narodov v veliki domovinski vojni — kjer se je ljubezen do svobode borila proti nečloveškemu fašizmu, kjer je narod vodil borbo proti tujim zavojevalcem in domačim izdajalcem — in zmagal. Zmagalo je junaštvo, neuklonlji- vost, zvestoba voditeljev, visoka moralna zavest ljudstva nad grabežljivostjo in lakomnostjo. Bistroumna in dalekovidna voditeljica upora, nezlomljiva komunistična Partija je skupno z borbo pričela graditi tudi ljudsko oblast, ki je imela politično upravno podlago. Ljudstvo, ki je prijelo za o-rožje, je spoznalo, da je star način oblasti preminul in da mora samo graditi svojo lastno oblast. Na poti izgradnje ljudske oblasti kot najvažneši temeljni kamni stojijo: tl. november 1945, 29. november 1945 in končno še volitve v Ustavodajno skupščino, ki so se že izvedle v pak zahtevajte! In potem, ko se je tov. Kardelj in delegacija vračala s svoje zmagovite borbe z mednarodno reakcijo, so ga pozdravili tudi primorski ljudje samozavestno, ponosno: Tako se bore pravi zastopniki ljudstva, ki s pošteno borbo zahteva samo svoje pravice. V istem času pa, ko gadja gnezda mednarodnega imperializma delajo na načrtnem razdiralnem delu, rastejo iz ljudskih vrst tisoči in tisoči najboljših ljudi, neustrašni delovni bataljoni doma in v istem času se kuje v svetu ]rravo bratstvo vseh demokratičnih ljudi, vseh tistih, ki se ztso poštenostjo bore za mir. In na čelu vseh teh silnih milijonov sloje svobodni sovjetski ljudje s svojo domo- vino Sovjetsko zvezo, stoje delovni ljudje Titove Jugoslavije, stoje demokratični ljudje vsega sveta, stoji ideja ljudsek demokracije, bratstva delovnih ljudi, ideja dela, ustvarjanja, ideja miru. Brez dvoma torej pomeni zasedanje okrožne skupščine v Postojni nov doprinos k uspehom dela na Primorskem, ki vsak trenutek čaka, da bo svobodno in sproščeno zadihala z ostalimi predeli Titove Jugoslavije. Prav tako pa pomeni to zasedanje krepek udarec 'reakciji naravnost v čelo, kar zopet predstavlja nov doprinos v borbi za uničenje škodljivcev prave ljudske demokracije. Naj živi ljudska oblast! Naj živi delovno ljudstvo Primorske! ljudskih republikah Sloveniji. Makedoniji in Črni gori. V ostalih republikah Srbiji, Hrvatski in Bosni in Hercegovini pa so pred vrati. Zgoraj omenjeni važni dogodki pa so seveda nujno povezani z vsemi napori vseh jugoslovanskih narodov, z borbo, s I. in 11. zasedanjem AVNOJ-a, z vojaško zmago partizanov in z vsemi odločilnimi fazami osvobodilnega pokreta in velikih obnovitvenih naporov. Na to ne smemo pozabiti. 11. novembra lanskega leta nam je dal republiko Jugoslavijo 11. novembra je delovno ljudstvo Jugoslavije, zvesto jurišem v težkih bojih, za svobodo, preplavilo volišča. Veličasten praznik nekoč zatiranih delovnih ljudi so bile te volitve. Narod naj bi se sam svobodno odločil za republiko ali za kraljevino. Preprosto in pošteno ljudstvo je volilo tako, kakor lahko voli poštenjak in trpin — izglasovalo je republiko. Nad 85 odstotkov volivcev je dalo svoje glasove za svobodno Titovo Jugoslavijo, za osvobodilno fronto — ljudsko državo. Šli so zvesti svoji poti za Titom v svobodo, v novo življenje. Povsod ista misel: »Hočemo Tita — nočemo kralja«, »S Titom v borbi — s Titom v svobodi«. Sanje onih redkih zaostalih ptičev, ki so še čakali na povratek kralja in predvsem na povratek starega izkori-ščevalnega načina vladanja in molzenja delovnih ljudi, so se razbile v mogočnem nastopu ljudstva, ki se je v domovini borilo in ni bežalo na varno, kakor so to storili voditelji stare okužene kraljevine Jugoslavije. Znan je rek: »Medtem, ko se je Tito boril — se je kralj ženil«. Ljudstvo veruje dejanju in ne lažem. Kako zmotno so mislili tisti, ki so celo dvomili v zmago ljudstva. Po izidu volitev je bila uradno proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) Tako je Jugoslavija stopala od zmage do zmage, zaupajoč velikemu voditelju in velikim svojim sinovom, ki so jo vodili vztrajno in z ljubeznijo v najtežjih trenutkih. Spet nova stopnica v lopšo bodočnost, sprejeta je bila ustava, ki jo je ljudstvo oblikovalo samo s svojimi nasveti, s pravičnimi zakoni, ki ne dovoljujejo izkoriščanje, ki dajejo vsem enake pravice — torta tudi enake dolžnosti. V domovinski vojni skovana enotnost in enakopravnost vseh narodov Jugoslavije je dala narodom popolno svobodo. 6 samostojnih republik je zagotovilo nacionalno svobodo in najširšo možnost razvoja na vseh poljih. Prav ta široka resnična svoboda posameznih ljudskih republik je postala še silnejša vez, ki veže danes narode Jugoslavije v močno Jugoslavijo Titovih ljudi. 27. oktobra si je LRS izvolila najvišji oblastveni organ — Ustavodajno skupščino. Spet ni nikak čudež, da je Osvobodilna fronta Slovenije zmagala. 95.87% volivcev je glasovalo za svoje naj-Iroljše^ 120 poslancev, ki so bili na ta način izvoljeni, bo z delom dokazalo vrednost zaupanja. Ljudski republiki Makedonija in Črna gora sta dokazali isto kar Slovenija. V Srbiji in Hrvatski se pripravljajo s številnimi ljudskimi zborovanji na volitve. Na zborovanju ljudske fronte Hr-vatske v Zagrebu je govoril maršal Tito 200 tisoč glavi množici: Nadaljeoanje na 2. strani. Po demokratičnem svetu Slovani smo enakovredni Tov. Ivan Regent piše o vseslovanske n kongresu, ki se bo vršil v Beogradu: Sodobno vseslovansko gibanje je predvsem dosledno, napredno demokratično gibanje. Komaj je treba poudarjati, da nima sodobno vseslovansko gibanje nič skupnega s kakim rasističnim gibanjem. Nikdar nismo učili in nikdar tudi ne bomo učili, da smo Slovani boljši od drugih narodov, da smo nekaj več nego drugi. Učili pa smo in bomo učili, da nfsnio manj vredni od drugih, da nismo manj sposobni od drugih. Smo enakovredni drugim in hočemo biti enakopravni z vsemi drugimi. Tudi ne pravimo, da smo bolj demokratični od drugih in ne zahtevamo zase nobenih predpravic. Resnica pa je, da se nahajamo sedaj v prvih vrstah v boju za najnaprednejšo demokracijo Resnica je, da so vsi slovanski narodi uresničili v svojih deželah najnaprednejšo demokracijo, da v njihovih deželah ni noben narod zatiran, da v njihovih deželah ni zatirana nobena religija, da uživa žena v vseh njihovih deželah popolno svobodo — kar pomeni, da se vse njihove dežele nahajajo« na izredno visoki stopnji družbenega razvoja, — da je v nekaterih njihovih deželah že vsako izkoriščanje odpravljeno, medtem ko se v ostalih odpravlja, da nimajo slovanske dežele nobenih kolonij in da so postale zaradi vsega tega primer bratovskega sožitja in solidarnosti za vse Nadaljevanje s 1. strani. »Mi gremo mirno, brez razburjenja in brez vsakršnega strahu po naši granitni poti, po kateri smo šli, ko smo začeli našo borbo.« Maršal Tito je pojasnil ogromno razliko med zborovanji v stari in novi Jugoslaviji. Ne obljubljamo vam in ne obetamo darov, k vam prihajamo, da poudarimo velike težave, ki nas čakajo in velike in ogromne naloge, ki jih moramo izvršiti, če hočemo doseči za čemer težimo. Volitve imajo ogromen pomen za življenje vsake republike; posebej še za našo novo FLRJ. Poudaril je važnost ustave, ki jamči Jugoslaviji neodvisnost, vsakemu državljanu pravice, ki so mu dane in daje ogromne možnosti za graditev velike skupnosti nove Jugoslavije, Rešeno je narodnostno vprašanje, narodi Jugoslavije so enakopravni. Rešeno je gospodarsko vprašanje, kajti vse naravno bogastvo je v rokah ljudstva. Delavci imajo vse pravice zaščitene z zakoni in kmetje dobivajo že mnogo več, ker jim lahko več nudimo in jim bomo nudili vedno več. Jugoslavija se razvija kulturno, gradijo še šole in že jih je več kot jih je bilo pred vojno, največjo skrb posveča država zdravstvu. Ustvariti moramo vse, kar je pogoj za neoviran gospodarski razvoj tako je dejal maršal Tito. treba je obnoviti porušeno, Ustvariti nove tovarne, šole, vseučilišča, znanstvene ustanove, ceste, železnice in Zgradili jih bomo. Enotnost in bratstvo narodov Jugoslavije, to je gonilna sila, ki omogoča, da obvladujemo nemogoče stvari, to nam je. omogočilo take uspehe, ki so naši deželi v čast pred vsem svetom. Zagotovljeno je, da ne bo nihče stradal — kruha je dovolj. Imeli smo slabo letino, toda bodo tudi dobre. Načrtno in pravilno je treba razdeljevati in misliti ne samo nase, temveč na vse, bratski odnos med našimi narodi to jamči. Ko je govoril o sovražnikih, je tov. Tito dejal: »Kdor bi vtikal palico y veliko ljudsko kolo, ki se vrti naprej, je sovražnik, ker nasprotuje večini ljudstva. Razkril je dalje ozadje Ste-pinčeve obsodbo in je povedal, da je nasvetoval predstavniku papeža, naj škofa Stepinca odpeljejo proč, kajti če bo ostili, ga bomo aretirali, ker ga moramo. Čakali smo 4 mesece. Stepinca smo aretirali in sodili, kakoir bomo sodili vsakega, kdor bo delal proti ljudstvu. Pri tolmačenju ljudskih' odborov — njih napak pa je- pozval, naj pomaga ljudstvo in naj se ne boji odkrivati napak. druge narode in temelj svelovnega miru. Teh resnic ni mogoče zanikali in nihče nam ne more šteli v zlo, če smo na vse lo ponosni. Beograjski Vseslovanski kongres bo nedvomno še bolj strnil slovanske narode v napredno četo bojevnikov za napredno demokracijo in mir. Beograjski Vseslovanski kongres bo pomagal utrditi režim napredne demokracije vseh slovanskih dežel in s tem samim bo utrdil napredno demokratično gibanje po vsem svetu, bo utrdil pozicije napredne demokracije v vseh deželah sveta. Poglobil bo stremljenje po miru, pojačal bo pozicije vseh, ki hočejo mir in položil bo nov kamen v zgradbo bratstva med vsemi slovanskimi narodi in med narodi vsega sveta. Danes pridružiti se vseslovanskemu gibanju, pomeni pridružiti se gibanju za napredno demokracijo, za enakopravnost med narodi, za bralstvo med narodi, za blaginjo vsega delovnega človeštva, za mir. »Mladinska proga« dagrafena — naša mladina zmore vse! »Dne 7. novembra, na dan 29. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije je krenil prvi vlak po Mladinski progi Brčko-Banoviči. Svečanost se je vršila na sledeči način: 6. novembra je odpeljal vlak iz Ba-novičev v Brčko. Vlak je bil natovorjen z banoviškim premogom. Dne 7. novembra zjutraj se je na železniški postaji Brčko vršil svečan sprejem prvega vlaka iz Banovičev. Sprejema so se udeležile vse brigade tretje po-sade, delegacije vseh brigad, ki so sodelovale pri gradnji proge, številne delegacije iz države in inozemstva ter prebivalstvo tuzlanskega okrožja in bližnjih okrajev. Po svečanem sprejemu je vlak odpeljal v Beograd, kjer je na železniški postaji je bil slovesno sprejet. V Brčkem je bil popoldne velik mimohod vseh brigad tretje posade. Svečanost v Brčkem so prenašale vse radijske poslaje v državi. Boj za pravico po svetu Okupacija Grčije po britanskih četah in vmešavanje Anglije v notranje zadeve dežele sta uničili grško neodvisnost. Da bi se razmere v Grčiji vrnile v normalen tek, bi bilo potrebno, da se angleške čet čim prej umaknejo. Britanska vlada podpira monarho-fašiste v Grčiji, da lažje izvajajo teror nad grškim ljudstvom. Pomagajo temu angleške čete, sedaj je angleška vlada obljubila 300 letal in to samo vojaških. Zapadni imperialisti in njihovi hlapci še vedno delajo Albaniji krivico. Albanije niso sprejeli v Zvezo narodov, dasi ima do tega polno pravico. Na Koroškem postajajo napadi nacističnih tolp vedno pogostejši. Angleške okupacijske oblasti to dovoljujejo in podpirajo. Poznani Hitlerjevi krvniki so člani policije in orožništva. Newyorski list »Daily Worker« piše, da je ZVU v Trstu izpustila na svobodo izdajalce in fašiste, zaprla pa antifašiste. Prihajajo poročila, da so se pričeli neredi v indijski pokrajini Bihar. Za bratomorne boje v Indiji so odgovorni britanski imperialisti. V Švici so odrekli volivno pravico ženam. « Ameriški policist je ubil črnca, ki je stopil v lokal, določen za belce. Črnec je bil demobiliziran ameriški vojak, ki se je vračal domov. V Španiji je bilo spet na smrt obsojenih več antifašistov. Ko so hotele fašistične tolpe v Trstu proslaviti obletnico zasedbe Trsta, so bile povsod pregnane. Delavci so zapustili tovarne in napravili red po ulicah. Kjer ni demokracije V EVROPI NI POVSOD DEMOKRACIJE Grški monarhofašisti so zadnje čase ponovno nadaljevali s sistematičnim izzivanjem na grško-albanski meji. Atenski dopisnik nekega ameriškega časopisa poroča, da kaže grška vojska vsak dan manj navdušenja za borbo proti edinicam grške osvobodilne vojske. V grške vode so prispele tri nove vojne angleške ladje. Avstrijski minister za notranje zadeve je izjavil, da so begunci fašisti, ki sedaj v zavezniških uniformah ropajo in vršijo kriminal — postali velika skrb za Avstrijo. Pred vrati britanskega veleposlaništva v Rimu sta nedavno eksplodirala dva kovčega, polna razstreliva. Po poročilih iz Tesalije so pričele dobro oborožene skupine grške osvobodilne vojske ofenzivo proti vladni vojski. V volivni borbi v Franciji ljudstvo v mnogih krajih ni hotelo poslušati kandidatov ljudske republikanske stranke. V Švici so v nekem kantonu odbili predlog, po katerem bi tudi žene dobile volivno pravico. ★ ★ SVET ŠE NI UREJEN Predsednik kanadske vlade M. King je prispel na povabilo Trumana v Washington na važne razgovore. Generalni direktor UNRRA-e La Guardia je demantiral laži o nepravilnem razdeljevanju UNRRA-inega blaga v Jugoslaviji. V Palestini je bila v znak protesta proti Balfourjevi deklaraciji izvršena splošna protestna stavka; istotako tudi v Libanonu. V Tunisu pa je muslimansko prebivalstvo stavkalo v znak solidarnosti s Palestino. Na Japonskem je bila sprejeta ustava, ki ohranjuje carsko oblast in ki ne ščiti svobode ljudstva. KP Japonske je dala izjavo, da bo nadaljevala s pomočjo delavskih množic boj za uresničenje republikanske ustave, ki bo jamčila demokratična načela. ZASEDANJE ZDRUŽENIH NARODOV LJUDSTVO OKRAJA LUKAVAC GRADI NOVO PROGO Skozi postajo Poljane, ki leži na 18. odseku Mladinske proge, bo tekla železniška proga Valjevo — Tuzla — Doboj — Banjaluka. Ljudstvo okraja Lukavac in Tuzla je prevzelo obveznost, da bo en del te proge od postaje Poljane do postaje Kreke čim prej zgrajen tako, da bo industrijski bazen okoli Tuzle lahko uporabljal čim krajšo prometno zvezo, ki jd nudi Mladinska proga proti severu. Zveza Mladinske proge s progo Tuzla—Doboj ima velik gospodarski pomen za tuzlan-ski industrijski bazen. Rudniki Kreka, Puračič in Lukavac bodo dobili kratko prometno zvezo preko Mladinske proge z Brekom in severnim delom naše države. Ljudska fronfa gradi in ustvarja srečno bodočnost našim narodom Enotnost srečamo na volivnih zborovanjih. To kar vzpodbuja naše narode k tolikim naporom to kar daje take uspehe, je ljudska fronta. To je skupnost političnega značaja z. enotnimi cilji. Ljudska fronta, gradi in ustvarja. Maršal so jo nadalje dotaknil zunanjo politike. Ni kriva Jugoslavija slabih odnosov mod njo in bivšimi zavezniki. Jugoslavija nima kaj popravljati. temveč morajo to storiti zavezniki. Odnosi se lahko zboljšajo le z dejanji. Odnosi z zavezniki — s slovanskimi narodi so nujprisrčnejši. Zveza s slovanskimi državami z veliko Sovjetsko zvezo na čelu je zveza s slovanskimi brati, ki je dokazala na pariški konferenci, da ni samo začasna. Ta zveza nam daje možnost, da se upremo velikemu pritisku s strani tistih, ki ne marajo nove Jugoslavije. Frontovske organizacije okraja Lukavac so se obvezale, da bodo vsak dan zagotovile prostovoljno delovno silo za gradnjo te proge. Dela so se pričela 20. oktobra. Poleg prebivalstva tega okraja je delalo tudi 240 delavcev tovarne sode iz Lukavca. Za delo na tej progi je bila organizirana delovno brigada mladincev okraja Lukavac, ki šteje okoli 250 ljudi. Zmaga OF — udarec mednarodnim iniperiati stičnim telikam Veliki nemiri v Indiji Bombay, 6. nov. Kakor poroča Reuter, je pričela policija v raznih delih Bombaya streljati in je ranila 8 oseb. Pri nemirih so zabeležili dvoje smrtnih slučajev in 23 oseb je bilo pri tem ranjenih. Aretirali so 54 oseb. V pokrajfni Bihar, zahodno od Bengalije, je izgubilo življenje — po izjavi ministra za finance — 300 do 400 ljudi. Po vesteh Associated Pressa so se pričeli v Ahmedabadu ponovni nemiri. Policija je streljala v množico in ob tej priliki je bila ubita 1 oseba, 3 pa ranjene. V spopadu je bilo ranjenih 15 oseb. V Kalkuti so vrgli — kakor poroča agencija France Presse — 3. t. m. popoldne bombo na policijsko patrolo, zaradi česar sta bila ranjena 1 vojak in 1 stražnik. V mestu so zabeležili dvoje požarov. Že od prvih dni zasedanja generalne skupščine je sovjetska delegacija v središču pozornosti Z ogromnim navdušenjem so pozdravili delegati govore tovariša Molotova, ki je še enkrat prikazal miroljubno politiko Sovjetske zveze in ožigosal reakcionarne poskuse po kršitvi miru in razdora med narodi. Sovjetska delegacija je postavila predlog za splošno zmanjšanje oborožitve ter prepovedi proizvodnje in Uporabe atomske energije za vojaške namene. Jugoslovanska delegacija je vse te predloge odločno podprla. V New Yorka se je sestal Svet zunanjih ministrov, ki je proučeval priporočila pariške mirovne konference in ki ponovno proučuje osnutek mirovne pogodbe z Italijo. Bolgarija je poslala Svetu zunanjih ministrov spomenico, v kateri zahteva, da se v osnutek njene mirovne pogodbe vnese priznanje, da je bila tudi ona sobojevnik proti fašizmu. Sovjetska jugoslovanska in češka delegacija so odklonile poziv na konferenco o plovbi na Donavi, ki so jo zahtevale Anglija in Amerika, da bi pod krinko svobodne plovbe vršile svojo imperialistično politiko v Podonavju. Albanija je poslala protestno brzojavko generalnemu sekretarju ZN zaradi kršitve teritorialne suverenosti Albanije po grških monarhofašistih in angleških vojnih ladjah, ki so plule v albanskih vodah. EAM je poslal generalnemu sekretarju ZN poziv, da naj on intervenira glede umika britanskih čet iz Grčije. Varnostni svet je razpravljal o poljskem predlogu, o prekinitvi odnošajev s Francovo Španijo; to vprašanje je bilo stavljeno na dnevni red zasedanja glavne skupščine. Afriški nacionalni kongres je pozval Združene narode, naj proučijo problem indijske manjšine v Južni Afriki. Sumner Wells, bivši minister za zunanje zadeve, je pozval delegate generalne skupščine, naj prično s hitro akcijo proti Francu. Pri razpravljanju o mirovni pogodbi z Italijo je Molotov zahteval, da se posluša mnenje jugoslovanskega delegata o celotni razmejitveni črti in da mora dobiti Jugoslavija dve tretjini skupnih reparacij, ki jih mora Italija plačati Jugoslaviji in Grčiji. Angleška in Ameriška delegata sta temu nasprotovala, Generalna skupščina je razpravljala še o sodelovanju s svetovno sindikalno fe-deracijo, v vzpostavitvi mednarodnega sveta za skrbništvo nad mandatnimi ozemlji in kolonijami. dankodovjunn?ižgojiji.maz Zloglasni agent gestama — erožnik na Koroškem V Borovljah je nastavljen kot orožnik Stanko Goršek, Slovenec s Spodnjega Štajerskega. Med okupacijo je bil v nemški službi v Križah na Gorenjskem. J"' goslovanske oblasti ga iščejo kot vojnega zločinca; ob umiku nemških čet maja 1945 se mu je posrečilo pobegniti na Koroško, kjer so ga varnostne oblasti kmalu sprejele v službo. V Križah je bil znan kot najsurovejši žandar. V službi gestapa je pomagal prj izseljevanju slovenskega prebivalstva, pr' čemer je nastopal tako surovo, da družine niso smele vzeti s seboj niti najpotrebnejših stvari. Leta 1943 je ustrelil Jožeta Švaba iz Veternega in Fpanca Šveglja iz Sebenj. Med okupacijo se je pogosto hvalil, da je streljal partizane. Po vsem Gorenjskem je bil znan kot eden izmed najbolj surovih orožnikov. Protifašistično prebivalstvo je silno ogorčeno nad ravnanjem varnostnih organov, ki imajo v službi take elemente. Ta vojni zločinec je tudi v stalnem stiku s tujimi fašisti in je vedno prvi, kadar gre za nastop proti koroškim Slovencem in protifašistom. Nacistični zločinci preganjajo koroške Slovence Da si bomo na jasnem Dotaknil se je dalje spletkarjenja Amerike in Anglije in je kot najbolj vidnega omenil g. Chiirchill-a kot reakcionarja in kot zastavonošo vojnih hujskačev. Takih ljudi ni mnogo. Ogromne ljudske množice so proti vojni in zato, prav zato vojne ne bo. V spominu na padle junake gradimo in utrjujemo, uspeli bomo, ker imamo tako ljudstvo,tako mladino, tako ljudsko fronto. Vsak preprost človek danes ve, da se v mednarodni politiki in sploh povsod borijo med seboj napredne in nazadnjaške sile. To se je kazalo v zgodovini človeštva že od davnih časov, to se kaže tudi danes. Če pogledamo dogodke samo malo časa nazaj, današnje politične probleme, bomo dobili v teh jasno potrdilo. Nedavno minula mirovna konferenca nam je jasno pokazala, da obstojata dve liniji, dvoje hotenj, dvoje pogledov na današnje probleme človeštva in na njegov bodoči razvoj. Vemo, da sta angleška in ameriška delegacija s svojimi sateliti zagovarjali vedno tisto politiko, ki ni bila v korist malih narodov, niti v korist demokraciji, niti v korist utrditvi miru. Vodili sta politiko, k; ni služila koristim človeštva. Na drugi strani pa vemo dobro, da so se delegati Sovjetske zveze skupno z jugoslovansko, češko in poljsko delegacijo najbolj odločno borili za pravico in neodvisnost malih narodov, za uveljavljenje demokratičnih načel, za bratske odnose med narodi in za pravičen mir. Ista borba se vodi tudi danes na zasedanju Združenih narodov, ista borba se vodi tudi znotraj posameznih držav, kjer se široke množice borijo za svobodo, demokracijo in napredek in kjer nekateri sloji ter ljudje nočejo tega napredka. Razumljivo nam je, da delovno ljudstvo vsega sveta ter vse pošteno človeštvo hoče svobodo, mir, napredek; zato pa tudi vemo, da so angleška, ameriška in njune satelitske delegacije na mirovni konferenci zastopale reakcionarne cilje, da niso zastopale resničnih interesov svojih lastnih narodov, svojega delovnega ljudstva. Dokaz temu je tudi to, da ni bilo po končani konferenci nikjer in od nikoder niti enega glasu, ki bi odobraval delo angleške in ameriške delegacije in delegatov njihovih satelitov. Nasprotno, že med kom ferenco so prihajali glasovi razočaranja in obsojanja te politike iz same Anglije, Amerike, Francije itd. Po končani konferenci pa je našla imperialistična politika splošno kritiko in ostro obsodbo vsega naprednega človeštva. Imperializem — to so bogate kapitalistične družbe, nenasitne v svojem izkoriščanju delovnega ljudstva in pohlepu po tujem ozemlju. Zato je tudi imperializem največji sovraž nik delovnega ljudstva, malih narodov in demokratičnega človeštva. Zato napredne sile sveta vodijo skupno borbo proti skupnemu sovražniku. Imperializem se je posluževal na mirovni konferenci najrazličnejših fraz in gesel »o svobodi« malih narodov, o »svobodi« plovbe itd. zato da bi zakril svoje prave, pohlepne cilje. Takih metod varanja se skuša posluževati tudi danes na zasedanju ZN v New Yorku. Če so ob koncu mirovne konference imperialistične delegacije samo trdovratno molčale in se oklepale le svojega glasovalnega stroja, če so množice širom sveta vedno bolj jasno videle in spoznale imperialistično krinko angleške, ameriške in drugih delegacij, če se je zaradi tega spoznanja pojačala težnja za sodelovanje in mir med narodi, ki so uvideli, da so njihove delegacije le orodje za sejanje mržnje in ustvarjanje pogojev za nove vojne, če je imperializem, ta največji sovražnik človeštva izšel s konference bolj osamljen, razgaljen pred človeštvom, oslabljen, je to čisto gotovo zmaga vseh demokratičnih sil, — in če je k temu največ prispevali Sovjetska zveza in Jugoslavija, je to sigurno zmaga in uspeh tudi pred vsem Sovjetske zveze ter Jugoslavije ob istočasni zmagi vsega demokratičnega sveta. Že iz same zgodovine vidimo, da ni nobena stvar mogla preprečiti pohoda naprednih sil, kadar je bil skok naprej nujen za življenjski obstoj in razvoj teh sil. Prav tako tudi danes reakcionarne sile kljub krivičnim sklepom ene ali druge mirovne konference ne bodo mogle zaustaviti pohoda človeštva v napredek, ne bodo mogle zaustaviti borbe kolonialnih narodov za svobodo in neodvisnost, borbe delovnega ljudstva vsega sveta za zrušitev kapitalističnega sistema izkoriščanja, borbe narodov za sodelovanje, demokracijo in pravičen mir. Tega so se zavedali delegati Jugoslavije, Poljske, Sovjetske zveze in Češkoslovaške, ko so na konferenci tako odločno zahtevali pravico Tega se danes vedno bolj zavedajo široke, zatirane in izkoriščane množice v svetu, ki so že spoznale in ki spoznavajo svojega pravega sovražnika. Ni slučajno, če se sovjet- Koroška pokrajinska vlada je obdržala v službi veliko število nacističnih učiteljev. Prav tako so ostali zagrizeni nacisti na vodilnih mestih v gospodarstvu. Avstrijski orožniki, bivši člani nacistične stranke, še nadalje preganjajo koroške Slovence. Župani, kot na primer pliberški, počenjajo isto. V zvezi z nujnostjo denacifikacije navaja slovenski list »Vestnik« primer dr. Martina Wutteja, imenovanega »koroški Rosenberg«, ki je bil najtesnejši sodelavec državnega komisarja za utrditev nemštva na Koroškem, majorja Maierja Kaibitscha. Koroška pokrajinska vlada m ničesar ukrenila, da bi prišel vojni zl°' činec dr. Wutte pred sodišče. Nezadovoljstvo v grški vojski skemu predlogu o zmanjšanju vojaške oborožitve, o ukinitvi uporabe atomske energije za vojaške svrhe itd. ni prav za prav upala upreti nobena delegacija. Ni slučajno, da so izjave generalisima Stalina naletele povsod na toplo odobravanje, da uživajo izjave Molotova ogromno pozornost. Ni slučajno, da se ravno letos praznuje 29. obletnica Oktobrske revolucije po vsem svetu tako svečano kot še nikdar doslej. Prav tako tudi ni naključje, da je Sovjetska zveza edina velesila, ki danes najdosledneje brani načela demokracije in napredka, in v katero gledajo vsi zatirani in izkoriščani kot v svojo najmočnejšo zagovornico, braniteljico in voditeljico v borbi s silami imperializma. Njena dosledna in načelna politika je zmagala v vojni proti fašizmu, zmaguje po vojni in bo zmagala tudi v bodoče zaradi tega, ker je rasla iz socialistične družbene ureditve, ker njena politika služi stvari miru in občečloveškega napredka. Jugoslovanski narodi so ponosni na delo svoje delegacije na mirovni konferenci, so ponosni na to, da se je ta delegacija skupno s sovjetsko in ostalimi delegacijami demokratičnih držav borila za interese malih narodov in pravičnega miru. Jugoslavija si danes ne pusti kratiti več svoje suverenosti, noče biti več nikaka vplivna sfera imperializma. Jugoslovansko ljudstvo si z lastnimi silami gradi svojo državo, ker ve, da si s tem kuje svojo boljšo bodočnost, in ve, da se na tak način tudi najbolje bori proti svetovnemu imperializmu, ki še ni prenehal kovati svojih načrtov proti demokraciji v Jugoslaviji. Znano je že to, da imperializem skuša škodovati Jugoslaviji zaradi tega, ker nima več v njej rudnikov, bogastva in ker si zato ne more več kovati svojih mastnih dobičkov iz žuljev jugoslovanskega ljudstva. Maršal Tito nam je o tem že mnogokrat jasno povedal, povedal pa nam je tudi, da se bo Jugoslavija razvijala in dvigala kljub temu, zalo ker to hoče jugoslovansko delovno ljudstvo, zato ker ima Jugoslavija take nesebične zaveznike kot so na primer Sovjetska zveza in druge demokratične države, zato ker vodi miroljubno politiko in ker uživa ugled in podporo vsega demokratičnega človeštva. Atenski dopisnik »Chicago Dail New-sa« Weller poroča, da kaže grška vojska vsak dan manj navdušenja v borbah prot' levičarjem, ki se, da bi se ognili preganjanju, umikajo v hribe. Niti smrtne obsodbe, ki jih izreka preko sodišče, n® morejo odstraniti nezadovoljstva, ki se pojavlja v vojski. Načelnik generalnega štaba grške armade generallajtuant Sti-liotopulos je predložil vladi spomenico, ki poudarja, da ogroža uporaba čet v p0' licijske svrhe »moralo vojske«. Ameriški časopis obsoja postopanje ZVU v Trstu Newyorski »Daily Worker« objavlja članek nekega ameriškega mornarja, M se je pred kratkim vrnil iz Trsta, članku je rečeno, da je Trst okupirano mesto, kjer je ameriška jn britanska vojaška policija vedno na strani italijanske, ki je v glavnem ostala ista, kakor v času, ko je služila Mussoliniju. . V članku je nadalje rečeno, da je ZVU izpustila iz zaporov kvizlinge in fašiste, zaprla pa antifašiste. Profesor Baraga na primer, ki ga je ljubljansko sodišče obsodilo na smrt, je sedaj svetovalec za prosveto pri ZVU. Šef tržaške policije je bil v službi fašistov. Na Koroškem sprejemajo v upravno službo zagrizene naciste in vojne zločince Celovec, 5. okt. (Tanjug) Inforni"' cijski urad Osvobodilne fronte za s'0' vensko Koroško je objavil nekatera imena bivših članov gestapa, naciste'' in vojnih zločincev, ki so sedaj orJ?z” niki na slovenskem Koroškem. V B°' rovljah so na primer sprejeli orožnika Stanka Gočkn, ki ga jugoslovanski oblasti iščejo kot vojnega zločinca. Leta 1943 je Goček ubil mnogo Par' ti Žano v in danes je v tesni zvezi s tujimi fašisti na Koroškem. V Železa kapli so sprejeli v službo kot uradnika policijskega komisariata Franca Jen' sterleja, ki je bil za časa okupacije ugosiovanski policiji. Jensterle je k°j lolieist med zasliševali iem pretepu policist med zasliševanjem pr»,—r^.j antifašista Otona Pavla, ki se je v partizanskih vrstah. , . To so jasni primeri, ki dokazujeje, je uprava na Koroškem v roka da nacistov. , Pred zaključkom „tedna istrske žene** Ta teden je posvečen istrski ženi. osvetiti teden dni istrski ženi se pravi posvetiti teden dni tisti ženi na Primorskem, ki je brez dvoma na najtrši boj v naši preteklosti, «o se pravi posvetiti teden dni boju primorskega ljudstva. 0 Istri se mnogo govori, morda Pa vsi niti ne razumejo, kako velikanskega pomena je ne samo za Primorsko, ampak za vso Jugoslavijo njena Istra. Marsikdo ve govoriti o ozkem življenju istrskega človeka, o rdi borbi Istre za življenjski obstoj m mu v istem času ni razumljivo, komu neki rode terasni nasadi ob obali in komu neki delajo neštevilne orarne v istrskih mestih, katerih proizvodi se pojavljajo pogosto na mednarodnem trgu. S svojim prodiranjem na slovensko zemljo je italijanski imperiali-zeni napovedal najostrejši boj slovenski obali. Ni slučaj, da je postavil prav v Kopru znane mučilnice slo-Venskega naroda, koprske ječe. Prav toko ni slučaj, da je fašizem skrbno Prilival sokove življenja kolonatske->nu gospodarstvu v Istri in da je skrbel za to, da so v istrskih tovarnah našli domačini zaprla vrata. , To je bil dejansko in to dejansko ?e jedro krivic nad istrskimi ljudmi. ’ odgovor na to se je istrski človek saril v kraško skalo in istrsko grudo kakor krt, in krvavo fašistično trebljenje ga ni od te zemlje odtrgalo. Ne, nasprotno, v narodno osvobodilni borbi so bili istrski ljudje prvi glasniki upora in danes po zmagi nad fašizmom ga ni kraja v Istri, ki ne bi bil p0 svoje junak narodnoosvobodilne borbe. Od upora pa do danes je ime Istre ena sama, nepretrgana Veriga najpožrtvovalnejše borbe istrskih ljudi za svobodo, borbe za življenje v Titovi Jugoslaviji. Vendar pa je treba, kadar govorimo o Istri, govoriti tudi o istrski ženi, ki je v času najtežjega fašističnega terorja predstavljala svoji deci izvor Vse kulture in prosvete. Dobesedno, se je oklepala istrska žena z eno roko domače grude, z drugo pa je budno ruvala svoje otroke. In v tej borbi na življenje in smrt z najogabnejšim vsem teden nas vseh, ki se dobro zavedamo, kakšno zgodovinsko vlogo je Istra skupno z ostalimi predeli Primorske doprinesla v času fašistične okupacije. Zato ni nič čudnega, če je Okrožni odbor Osvobodilne fronte pokrenil iiajširšo kampanjo za pomoč Istri in še bolj nič čudnega ni, če se je tej kampanji odzvalo vse primorsko ljudstvo. številne darove, resolucije in pisma sprejemajo istrske žene z vseh predelov Julijske krajine, kar jasno dokazuje, da Istra ni pozabljena, ampak da gori v srcu vsakega poštenjaka skrb zanjo in za njeno usodo prav sedaj, ko znova imperialistični mogotci krivično trgajo ta kos mučeni-ške slovenske zemlje od domovine, Titove Jugoslavije. V »Tednu istrske žene« kliče Primorska v svet: Trpeča Istra je najbolj živ dokaz, gospodje na zapadu, vaše demokracije. Istrski ljudje ne znajo citati. To govori o demokratični svobodi tiska, v času pred osvoboditvijo Istre. 0 istem govore požgane šole in čitalnice, to je demokracija potvarjanja, to je demokra- Biti član Osvobodilne fronte - to se pravi biti vreden časti in ponosa svojega naroda ■ v v. ■ ■ ; v ..................- .'r.'Trr* -.....................^ . .. . N mrzlem jesenskem jutru, na sivčku jaha Istrijanka v mesto. fnŠističnim terorjem je istrska žena učila svojo deco slovenske besede, učila jo je ljubiti domovino in ohra-uilu s tem v Istri zdravega napred-ne9a kulturnega človeka. To je dejansko Istra. Z izireblje-njem istrskega življa so hoteli imperialisti vzeli slovenskemu rodu °balo, zapreti in zaloputniti okno v Svet, zato kolonat, zato tujci v lovar-ne, zato koprske ječe na obalo, zato Požiganje slovenskih šol in knjig, zato krvavo iztrebljanje istrskega človeka. , Jasno je torej, da mora »Teden lirske žene« v predvsem dostojni U]eri doprinesti k načrtnemu zdravilen ju teh bolečih ran Istre. Zalo terej ni »Teden naše žene v Istri« samo teden Istre, ampak je pred Koprčani ne bodo brez mleka. cija zločinov, ki jih je vršil poslanec mednarodnega imperializma italijanski fašizem. V odgovor na to pošilja vse primorsko ljudstvo slovenske knjige v Istro. Sto in stotine primerov govori o ljubečem sprejemu slovenske knjige v istrskih vaseh, kako so se naše najboljše matere, katerih roke so se navadile oklepati samo kopače in ki so od časa do časa nerodno pobožale otroka, oklenile slovenske knjige, o katerih je istrska žena tako dolgo govorila svoji deci. Ne znamo čitati, govore žene, toda knjigo imamo in naučile se bomo. Cele vrste večernih tečajev za odpravo nepismenosti in tečajev slovenščine sprejemajo prijave žena, mladine in mož, vsi, vsi bi radi znali govoriti in pisati svojo slovensko besedo, tisto besedo, ki je v najtrših dneh pomenila moč. V istem času pa dajejo istrske žene in istrski ljudje sploh pečat svojega znoja in svojega truda vsemu življenju, obnavljajo se hiše, gradi se novo življenje Istre. Ljudstvo prireja zborovanja, kakršna zna prirediti samo tako prekaljeno ljudstvo, kakor je istrsko in na teh zborovanjih se govori o novem življenju Istre. Istra hoče biti Titova in Istra se bo za to svojo pravico še naprej borila. In v tej borbi ji pomaga primorsko ljudstvo, v tej borbi ji pomaga ves demokratični svet. »Teden istrske žene« bo v nedeljo zaključen z veličastnim kongresom istrskih žena. Na ta kongres bodo prišle žene s svojimi bogatimi izkušnjami dela in borbe, ki jih bodo prav v tednu temeljito pregledale in si jasno začrtale pot v jutrišnji dan. Z zastavami in transparenti so Lipičani šli po izkaznice OF. Medtem ko je v Ljudski republiki Sloveniji ljudstvo dalo najzgovornejši dokaz, kako ceni in ljubi svojo Osvobodilno fronto, s tem, da je volilo s tako velikim odstotkom, doživlja naša Primorska nov korak k strnjenosti svojih vrst. Po okrajih in po vaseh so se pričele deliti iz-.kaznice OsvobodOne fronte Ponovna delitev ni nič drugega kakor pregled naših borbenih ljudi, da bo Osvobodilna fronta še bolj močna, še bolj trdna, krepka vez vsega borbenega ljudstva za dosego vseh nacionalnih pravic in najboljše zagotovilo, da se pridobitve domovinske vojne uresničijo. Ni vseeno, ali imaš ali nimaš izkaznice OF. Ni vseeno, ali si pristaš OF ali ne. In ne more biti yseeno, kajti OF ni nikako prosvetno društvo ozkega krajevnega značaja, temveč je politična organizacija slovenskega naroda, ki mu je v preteklosti izoblikovala svobodo odločanja in svobodo sploh, zdaj in zanaprej pa mu jamči obstoj, samostojen razvoj v vseh smereh družbenega značaja in daje s tem slovenskemu narodu ono priznanje, ki si ga je želel že stoletja. Slehernega Primorca največji ponos je, biti član Osvobodilne fronte, to je priznanje za njegovo častno obnašanje v dobi fašističnih črnih srajc in najdostojnejši dokaz, kako se je Primorska množično odzvala k vsesplošnemu odporu. Kdo danes na Primorskem ne bi vedel, da je pot Osvobodilne fronte pot k republiki Titovih ljudi, in kdo izmed nas ne ljubi Titove Jugoslavije? Ljubijo jo vsi pošteni, desettisoči, sto-tisoči so ob brezštevilnih prilikah pokazali, da jo ljubijo, da bo najveličastnejši dan Primorske takrat, ko bo priključena k velikemu materinemu telesu — Jugoslaviji. Nikoli ne bi imeli takega napredka, nikoli ne bi bilo v nas tolike samobitnosti in nad vse velike ustvarjalnosti, če nas OF ne bi vodila. Tako pa gradimo, kar nam je sovražnik rušil, ne obnavljamo pod pritiskom, temveč prostovoljno v medsebojni pomoči drug drugemu, kujemo granitno vez med delavci in kmeti ne po polževo, temveč v tekmovanju, kjer se kot junaki dela izluščijo najboljši med najboljšimi — udarniki. Nismo več ponižen rod, ki bi samo sprejemal drobtinice usmiljenja, ki bi se pustil voditi kot jagnje, temveč smo vzor, kako se mora tako majhen, torej peščica, boriti, tudi če je sovražnik desetkrat, petdesetkrat in še več močnejši kakor mi sami. Borbenost, odločnost in upornost, vse to smo znali zediniti v en sam skupen cilj, in to je ljubezen do domovine, ljubezen do sorojakov, do naše bratske krvi, ki nas dela velike in silne. V vsem našem dejstvovanju živo začutiš, kaj nam pomeni domovina, kaj svoboda. Pomeni nam vse, pomeni nam bodočnost, cesto v življenje velikih naporov, toda velikih uspehov, ki bodo naši in nam samim v korist. In še ena bistvena poteza osvetljuje lik novega Primorca, in to je ponos. Bili smo vedno ponosni, ponosni celo tedaj, ko nas je ropala in klala »rimska volkulja«, ponosni zato, ker se nismo podali, nismo lizali tujcu peta, in prav zato smo , ostali. Največji ponos pa je izražen v j delu, ki smo ga izgrizli skozi ogenj in pekel, skozi kri in dim, ko smo si ustva-j rili našo Osvobodilno fronto Mi smo frontašii Ljudstvo na okrašenih odrih, z zastavami in petjem sprejema izkaznice OF. SOletni in še starejši prihajajo ponje. V Ljubinju je 83letna mati dejala: »Doživela sem to, kar sem čakala 83 let.« Res svobodo smo vsi čakali, težko jo je bilo pričakati in mi jo znamo ceniti. Star borec, invalid brez noge iz vasi Loje Lise, je prišel dve uri daleč sam po izkaznico. Dal je svojo kri, zato je frontaš. In tako danes naša Primorska prerojena in prekaljena sprejema kot odlikovanje izkaznico Osvobodilne fronte — biti frontaš nam pomeni biti človek, brat, borec, rodoljub, neuklonljivi sin Julijske krajine, ki gre dalje — naprej — v novem jutru svobodne spomladi jugoslovanskih narodov. Množične manifestacije ob tem velikem dogodku, ko se železna udarna pest frontašev še bolj jači in krepi, so izraz naših zahtev po vseljudskih pravicah človeka-civiliziranca. Še en moment je tukaj važen, da ga poudarimo. Na najzgovornejši način, kako si predstavljamo bodočnost, ki nam jo prisvaja prav OF, je ljudstvo pokazalo po večini vaseh. Udarniško prostovoljno delo se jim je zdelo pravi uvod k slovesnosti razdeljevanja — Še znojni od naporov in požrtvovalnosti so ponosno sprejemali izkaznice, in ko so zapuščali prostore, so marsikje žareli rdeči nageljni na prsih. Primorska je vesela dežela, dežela sonca in poštenih ljudi, žari kot fant, ki si kljubovalno utrga rdeč nagelj in zavriska iz srca. Lipičani sprejemajo izkaznice slovesno in ponosno. POKRAJINSKO AVTOPODJETJE V AJDOVŠČINI JE PROSLAVILO SVOJO PRVO OBLETNICO Istrske žene hite, da preskrbe prebivalce Kopra. Dne 3. novembra 1946. je minulo eno leto dela. naporov in uspehov ustanovitve pokrajinskega avto - podjetja v Ajdovščini. Ob proslavi krivične demarkacijske črte tržaški magnati niso hoteli več pošiljati v cono B svojih avtobusov za prometno zvezo. Cona B je ostala tako rekoč skoraj brez vsake prometne zveze. Demobilizirani borci, partizani IX. korpusa so nato v sestavu vipavskega vojnega ]xxlročja zavihali rokave in zgradili novo avto-podjetje v Ajdovščini. Delo je bilo težko in naporno, prej so v svojih rokah vihteli le puške, strojnice in brzostrelke, sedaj pa so zgrabili za stroje. Prevzeli so nase veliko nalogo, ki so jo častno izvršili. Ob ustanovitvi avto-podjetja je bil promet le z 6 kamijoni in z 1 avtobusom, danes pa ima avto-podjetje 52 kamijonov in 15 avtobusov v prometu. V začetku so bile v prometu le tri proge, danes pa je šest prog, tako da so razen grgarja povezani z Ajdovščino vsi okraji. Do danes je bilo z avtobusi prevoženih že 316.372 km; oseb pa je bilo prevoženih 448.386. S tovornimi avtomobili pa je bilo prevoženih 554.680 km in prevoženih 281.130 ton raznega materiala. Generalno jo bilo do danes popravljenih 48 tovornih avtobusov, malih popravil na tovornih avtobusih je bilo 290. Generalnih popravil na osebnih avtobusih je bilo 42. Lakiranih osebnih in tovornih avtobusov je 48. V tem času je bilo normalno izvršenih ur od delavcev 77.790. od vajencev pa 47. 170 ur. Izvršenih nadur je bilo pri delavcih 3.820, pri vajencih pa 700. Nadalje so delavci avtopodjetja izvršili 5650 udarniških ur. vajenci pa 3095. Ob pričetku obnavljanja je imelo avtopodjetje le male stroje, eno stružnico, en vrtalni stroj in en brusilni stroj. Danes je v delavnici mon-i tiranih It) strojev, v teku enega mc-I seca pa jih bo montiranih še 10 raz-1 n ih strojev, kateri so že nabavl jeni. Ob ustanovitvi je. bilo v avtopodjetju zaposlenih 20 ljudi, ki so pričeli z delom, danes pa je zaposlenih 140, od katerih so 4 udarniki. Vsak delavec v avtopodjetju je s svojo delavnostjo stružnici in ga od časa do časa prekinjala z navdušenimi vzkliki in burnim aplavzom. Spregovoril je še delavec, ki je prvi pričel v avtopodjetju z delom, prikazal je velike težkoče, ki so delavce ovirale spočetka. Dejal pa je še: »Do danes smo dosegli velike uspehe, toda prepričan sem in prepričani smo, do bomo drugo leto ob tem času proslavili še večje uspehe.« Ob zaključku govorov so delavci in nameščenci iz avtopodjetja poslali resolucijo predsedniku vlade LRS tov. Mihu Marinku. V resolucijo so med drugim napisali: »Obljubijamo, da bomo z delom nadaljevali še bolj požrtvovalno in vztrajno ko doslej, tako da ko bomo priključeni k FLRJ, bomo lahko vzorno podjetje.« Bil je to domač slavnosten dan našega delavca, ki pa ni mogel ostati 200.000 vrednosti dvignil preko avtopodjetju. Proslave obletnice se je udeležila j velika množica ljudi. Bogat program • so izpolnili tudi bratje in sestre slov. Nar. gledališča iz Trsta s svojimi dobro podanimi pevskimi točkami in deklamacijami. Kot prvi je spregovoril upravnik avtopodjetja ki je pozdravil tajnika PNOOO, Perovšek Franca, vse člane političnih forumov, predstavnike delavskih sindikatov, ter vse sotrudni-ke in delavce. Tovariš Perovšek, ki jc spregovoril za njim, je častital vsem delavcem v podjetju, k njihovim velikim uspehom. Nadalje je tov. Perovšek povdaril veliko moralno zmago naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Pozdravil jo velik uspeh OF pri volitvah v LRS. Množica je ves govor spremljala z veliko pozornostjo pri pregledovanju motorja pri popravilu motorja last ozkega kroga ljudi, temveč je povezal bližnje in daljne. Zato, ker delavci niso gradili in delali zase, temveč za skupnost — za vse. Med petjem, recitacijami in silno pesmijo delavcev žage »Rizzatto« smo se veselili skupno z ustvarjalci — delavci nad uspehi. V ozadju jc blestel razsvetljen moderen avtobus in da vse eleganten osebni avtomobil — delo rok — delo ljubezni in upornosti bivših l>orcev IX. korpusa, današnjih graditeljev svobodne domovine. Tako mora biti in tako je in bo. lov. Pengov, bivši upravnik, je v svojem pozdravu dejal: »Psi lajajo, toda mi gremo dalje, dalje v svetlo živ-[ Ijenje, življenje vredno žrtev, naporov I in vztrajnosti. Osvobodilna fronta gradi šole, tovarne, mostove — gradi velike ljudi — gradi svetlo bodočnost. Aleksej Tolstoj: isimiii Vladimir Ilič je pomolčal, ponovil: »Nič ni nemogoče,« se nasmehnil, vstal in nekoliko odprl vratca jedilne omare. Na policah sta bila dva umazana krožnika, dva vrčka in — niti ene suhe skorjice. Z Nadeždo Koistantinovo sta si bila šeli februarja meseca omislila staro ženico, da bi oskrbovala gospodinjstvo. Do tega časa se je dogajalo, da po ves dan nista jedla: katerikrat nista imela kdaj, katerikrat ne kaj. Lenin je zaprl vratca jedilne omare, skomignil z ramenom in se vrnil na divan k listkom. Ivan Gora je stresel glavo: »Aj, aj — to pa res ne gre: da bi bil vodja lačen, se ne spodobi.« Previdno je izvlekel svoj kos rženega kruha, odlomil polovico, spravil drugo polovico nazaj v žep, previdno stopil k mizi, položil kruh na rob in se znova lotil brskanja po telefonskem aparatu. »Hvala,« je z raztresenim glasom rekel Vladimir Ilič. Bral je dalje, vmes pa lomil založaje od kosa. Vrata, ki so vodila v sprejemno sobo, kjer je bila prejšnje čase umivaliica za gospodične in kjer so še danes ta dan stali umivalniki, so se nekoliko odprla; v sobo je stopil mož s temnimi, stoječimi lasmi in molče sedel ne daleč od Lenina. Roke je stisnil na kolenih — očitno je tudi njega zeblo pod široko črno bluzo. Spodnje veke njegovih bleščečih temnih oči so bile privzdignjene, kakor pri človeku, ki napeto gleda v daljavo. Od brkov mu je padla senca na usta. »Stališče Trockega: vojne ne nadaljevati in miru ne sklepati — ne miru ne vojne,« je polglasno, nekam zamolklo govoril Vladimir Ilič, »ne miru ne vojne! Glej si ga, kakšna mednarodna politična demonstracija! A nemci se nam ta čas zagrizejo v grlo. Ker namreč še iismo oboroženi, da bi se mogli braniti... Demonstracija ni napačna stvar, samo vedeti moraš — kaj žrtvuješ zaradi demonstracije ...« S svinčnikom je potrkal na popisane listke. »Revolucijo žrtvuješ. A na svetu ni ta mah nič važnejše od naše revolucije ...« Čelo se mu je nabralo v gube, ličnice so mu zardele od udržanega razburjenja. Ponovil je: »Večjega in važnejšega dogodka še ni bilo v zgodovini človeštva...« Stalin mu je gledal v oči, zdelo se je, da bereta misli drug drugega. Lenin je razpustil gube in prelistal popisane papirje. »Drugo stališče: ne mir, temveč revolucijska vojna!... Hm ... hm!... To so naši »levičarji« ...« Zvito se je ozrl na Stalina. »»Levičarji« obupno mahajo z mečem iz lepenke, kakor kaki razjarjeni buržui... Revolucijska vojna!... In ne čez mesec, ampak čez teden dni bo kmečka vojska, neznosno izmučena od vojne, že po prvih porazih strmoglavila socialistično delavsko vlado, in miru z Nemci ne bomo več sklepali mi, ampak druga vlada, nekaj podobnega kakor rada z eseričemovci.« Stalin je kratko, trdo prikimal, ne da bi odtrgal bleščeče oči od Vladimirja Iljiča. »Vojna z Nemci! Saj to bi bilo imperialistom voda na mlin. Američani poiujajo po sto rubljev za vsakega našega vojaka... Ne, ne, častna beseda, to ni izmišljena zgodbica ... Krilenkova brzojavka po razgovoru iz oči v oči pravi« (Vladimir Ilič je privzdignil obrvi in potegnil iz žepa koščke brzojavnega traku); » z mesom in kostmi — sto rubeljčkov. Čičikov je svoje duše draže plačeval. ..« (Stalin se je lahno nasmehnil v brke.) »Mi se ne opiramo samo na proletariat, ampak tudi ia naj-siromašnejše kmete ... Ob sedanjem stanju stvari bi se ti neogibno odvrnili od tistega, kdor bi nadaljeval vojno. .. Mi, da bi jih vrag, se nismo nikoli repenčili zoper obrambo!« (Z rdečkastimi, veselimi in pa-metiimi očmi je gledal sobesednika.) »Vprašanje je samo v tem, kako naj branimo našo socialistično domovino...« Izbral je enega izmed listkov in začel brati: »... Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem so v sedanjem trenutku •— okrog dvajsetega januarja leta osemnajstega — docela jasno pokazala, da je pri nemški vladi brezpooojno nadvladala vojna stranka, ki je, po bistvu stvari, že podala Rusiji ultimat... Ta ultimat je takle: ali nadaljevanje vojne, ali pa aneksiski mir, to je mir na osnovi tega, da mi vrnemo vse dežele, ki smo jih zavzeli, Nemci pa obdrže vse dežele, ki so jih oni zavzeli, in nam nalože koitribucijo, navzven prikrito s tem, da jo imenujejo plačilo za vzdrževanje ujetnikov — kontribucijo, ki bi nanesla približno tri milijarde rubljev, plačljive v obrokih, razdeljenih na nekaj let. Pred socialistično vlado Rusije nastaja vprašanje, ki neodložljivo terja odgovora: ali naj takoj sprejmemo ta aneksijski mir ali naj se neutegoma spustimo v revolucijsko vojno... Po bistvu stvari ne more biti govora o nikaki srednji rešitvi...« Stalin je znova trdo prikimal. Vladimir Iljič je vzel drug listek: ». .. Ako sklenemo posebni mir, se v najvišji meri, ki jo dopušča dani trenutek, otresemo obeh sovražnih imperialističnih skupin, tako, da izkoristimo njiju medsebojno sovraštvo in vojno, ki jima otežuje poravnavo na naše stroške; da jo izkoristimo in dosežemo neko razdobje prostih rok za nadaljevanje in utrditev socialistične revolucije . . .« Odvrgel je listek in z zvitim, prekanjenim obrazom zožil oči. Za rešitev revolucije kontribucija treh milijard menda ni previsoka cena ...« Stalin je polglasno dejal: »To, da bo nemški proletariat odgovoril ia demonstracijo v Brestu Litovskem s takojšnjo vstajo — je ena izmed domnev, takisto neverjetna kakor katera koli fantazija... To, da bo nemški štab odgovoril na demonstracijo v Brestu Litovskem s takojšnjim napadom na vsej fronti — pa je nedvomna gotovost...« »Povsem pravilno ... A še nekaj: če sklenemo mir, Ihhko takoj zamenjamo vojne' ujetnike in s tem — brez vsega drugega — spravimo v Nemčijo velikansko število ljudi, ki so videli našo revolucijo v praksi.. .« Ivan Gora je previdno zakašljal: »Vladimir Iljič, aparat deluje ...« »Sijajno!« Lenin je iaglo stopil k telefonu. Poklical je Sverdlova. Ko je odhajal iz sobe, je Ivan Gora še slišal njegov veseli glas: »... Tako, tako — »levičarji« so na skupščini razbijali stole ... Jaz pa imam poročila, da bi bili včeraj v Putilovi tovarni enega izmed njihovih petelinov skoraj ubili zaradi »revolucijske vojne .. . Prav to je tisto: delavci se izvrstno zavedajo, kako in kaj ... Jakov Mihajlovič, potemtakem — jutri točno ob eni se zbere CK ... Da, da ... Vprašanje miru ...« Po hodniku je stopal proti Ivanu Gori mož v krzneni suknji in janjčji kučmi; pete so mu v tišini glasno udarjale ob kamenite plošče. »Bil sem zgoraj, tovariš, a tam so mi rekli, da je šel Vladimir Iljič dol,« je hlastno spregovoril in vzdignil k Ivanu Gori svoj krepki, od mraza razgoreli obraz s kratkim iosom in veselimi rjavimi očmi. »Naročen sem, dve besedi mu imam povedati...« Ivan Gora mu je odvzel strankino izkaznico in prepustnico. »Res ne vem, Vladimir Iljič ima ta mah opravek, tajnik spi, Nadežda Konstantinova se pa še ni vrnila,« je dejal, s težavo razbiraje ime na strankini izkaznici. »Ti vragi v elektrarni menda nimajo premoga ali kaj — nič ni videti...« »Moej ime je Vorošilov ...« »Aha!« Ivan Gora se je široko nasmehnil. »Smo že slišali o vas ... Rojaka sva ... Precej povem ...« Pozno dopldne je vdova krasajeva zakurila peč in skuhala v železnem loncu krompir — ki ga je bilo čisto malo. Lačna je sedla za nepogrnjeno mizo in jokala s samimi solzami, brez gladu. Bila je nedelja pust, dolg dan. Ivan Gora se je jel premenjavati na ležišču za prgrado. V krzneni suknji, ki jo je bil vrgel nase, je prišel skoz sobo v vežo. Kmalu se je stokale in kriveč se vrnil, in ko je videl, da drži Marja roke na mizi in joče, je obstal, vzel vegasti stol, sedel ob kraju mize in si jel previjati zavojce na nogah. (Dalje prihodnjič.) Tov. Iztok - Primorska le ponosna na tvofo žrtev za veliko svobodo Tov. podpolkovnik Ivan Turšič-Iztok je že leta 1942. prišel med prve partizanske borce. Njegove vojaške sposobnosti in politična zavest so izklesale lik neustrašnega borca komandanta XXXI. Divizije. Padel je v borbah na Lokvah kot junak. Doma je bil z Rakeka pri Planini. Dne 2. novembra t. 1. so ga prepeljali z Otlice na Rakek pri Planini. Bil je hraber in neustrašen, Primorska se ga spominja veselega, zdravega in odločnega junaka. Dobro ga poznajo borci Kosovelove brigade in poznejše XXXI. divizije. Z njimi je premagoval težkoče delil vse težave, napore in vse zmage, j Njegova junaštva so znana širom Primor-j ske, pozna ga sleherna vas Vipavske do-! line. i Ko nam je sovražna burja najbolj brila in nas grozila pomesti, so za-' vršali gozdovi na Nanosu, Hrušici in Trnovem. Med prve borce je tedaj prišel Iztok prvič na Primorsko. On je vedel, da je tu pomoč prav tako nujna, da so tu bratje po krvi, ki z isto žilavostjo Iztok — komandant XXXI. divizije. branijo svoj obstoj in s krvjo krčijo gaz ljudstvu v svobodo. Prišel je med nas, med naše bele stene,, ves mlad in ponosen, poln ognja in junaštva, poln tovarištva do soborcev. Sovražnik je velikokrat občutil, kako bije partizanska pest, Iztok se je maščeval, Iztok je vodil napad, Iztok je zmagoval. V dolgih in težkih borbah na Lokvah je padel. V globoki žalosti so ga tovariši pokopali na Otlici. V tem letu se mnogi borci-padli junaki vračajo med svojce na domača pokopališča in tako so te dni prekopali tudi našega Iztoka. Visoko na Otlici je ljudstvo zadnjikrat počastilo svojega ljubljenca heroja. Vemo, dragi Iztok, Ti si padel, da mi živimo, Ti si se žrtvoval, da smo mi svobodni. S cvetjem in z rožami posut si zadnjikrat odšel prav po tistih cestah, koder si nekoč vodil svoje junake, isti gozdovi, ista srca so Te pozdravljala kot nekdaj, samo hudo žalostna, toda ponosna nate. Poslovila se je od Tebe Vipavska dolina, Tvoji tovariši, ki si jih vodil, Tvoje ljudstvo, ki si mu vlival pogum in mu kazal pot. Ajdovščina Te je čakala kljub slabemu vremenu ure in ure, saj si tako naš. Molče smo strmeli v belo krsto in temno obzorje, zakaj Te ni več, Iztok; Ti si zaslužil, da bi še živel. Ob žalostinkah in reki ljudstva si krenil proti domačiji. Še na Razdrtem se je poslovilo pod-nanoško ljudstvo in še Postojna. Glej, dragi Iztok, danes ob Tvoj' **. gubi še bolj spoznavamo, kaj smo doli01 Tebi in Tebi enakim. Prišel si med Primorce, vedel si, ^ je tudi tu rod puntarjev — sinov venije. Tvoja nesebičnost ni poznjU meja, ni poznala omahovanj in s!1’8*1! Vseeno je, kje se borim, si dejal, o morja in daleč tja proti severu smo e® družina, bratje in sestre. Tvoja velika podoba borca-junaka živi med nami, Primorska se klaol3 Tebi in Tvoji veličini. skozi Ajdovščino. S/rOMJl /e človek pastai 1\HI\ U Kcafeo» V splošnem ljudje niso kdo ve kaj gostoljubni do svojih revnih gozdnih sorodnikov, ker jih takoj vtaknejo v ' kletko. Takrat pa sta bila gosta iz 1 afriških gozdov kar najlepše spre-! jeta. Prepustili so jima v uporabo popolno stanovanje: spalnico, obed-nico, kopalnico, sobo za igre in delo. V spalnico so postavili udobne postelje in poleg postelj nočne omarice. V obednici so pogrnili mizo z belim prtom, police in kredence pa so bile polne živeža. V tem prijetnem stanovanju ni prav nič kazalo, da bi v njem ne živeli ljudje, marveč opice. Pri kosilu so položili na mizo krožnike in poleg njih žlice. Pred spanjem so postlali postelje in skrbno zravnali blazine. Res, da se gosta včasih nista vedla, kakor se spodobi. Pri kosilu sta odložila žlice in začela srebati kompot s krožnikov, pred spanjem pa nista položila glave na blazino, temveč poveznila blazino na glavo. Roza in Rafael se res nista vedla docela kakor človeka, toda skoraj kakor človeka. Kakor katera koli gospodinja je Roza rožljala s ključi kredence. Ti ključi so bili navadno v čuvajevem žepu. Roza se je od zadaj prikradla k čuvaju in neopazno segla v njegov žev. V naslednjem trenutku je bila v obednici pri kredenci. Nato se je povzpela na stolico in previdno vtaknila ključ v ključavnico. Za steklenimi vratci so zapeljivo vabile rumene marelice v vazah, za temi pa šopi grozdov. Komaj se je ključ obrnil v ključavnici, že je imela Roza v rokah šop grozdov. Da bi ga videli v času učenja 1 Za učilo mu je služilo vedrce z marelicami in kocke razne velikosti. Te kocke so bile mnogo večje od tistih, s katerimi se po navadi igrajo otroci. Največja med njimi je bila visoka kakor stol, a najmanjša ne nižja od podnožnega stolčka. Vedrce z marelicami visi visoko pod stropom in njegova naloga je, da pride do njih in jih poje. Spočetka Rafael nikakor ni mo gel rešiti le naloge. Doma v gozdu je neštetokrat splezal na drevo, da si je utrgal sad. Toda tu ni sadje viselo na vejah, ampak v zraku. Razen kock ni bilo ničesar takega, da bi mogel splezati do marelic. Tudi če bi stopil na najvišjo kocko, ne bi dosegel marelic. Prevračajoč kocke, je Rafael nenadoma odkril, če položiš kocko na kocko, da ne bo predaleč do marelic. Polagoma je Rafael prišel do piramide iz troje, četvero in petero kock. To pa ni bila zanj lahka stvar. Zlaganje kock v piramido ni bilo kar tako preprosto, treba jih je bilo zlagati v določenem redu: najprej velike, nato manjše in potem najmanjše. Pri teh poskusih je Rafael neštetokrat položil večje kocke na manjše. Zato se je vsa zgradba začela grozeče majati. Zdelo se je, da se bo piramida v naslednjem trenutku zrušila z Rafaelom. Vendar pa se to ni zgodilo: Rafael je bil pač spreten kakor opica. Končno je bila naloga rešena. Rafael je zložil v piramido vseh sedem kock po velikosti, kakor da je prebral številke, s katerimi so bile označene. Dosegel je vedrce in začel kar tam na zibajočem se vrhuncu jesti pošteno zaslužene marelice. Katera druga žival bi se mogla vesti tako po človeško? Ali si moremo misliti psa, ki bi zgradil piramido iz kock? In vendar je pes razumna žival. Opazujoč Rafaela pri delu, moramo priznati kar presenetljivo podobnost s človekom. Glej, kako si je naložil na rame kocko, kako jo podpira z roko in kako jo nese k piramidi! Kocka pa ni prava. Rafael jo položi zopet na tla in sede nanjo, kakor da razmišlja. Ko se je odpočil, gre zopet na delo, da popravi, kar je pogrešil. ALI JE MOGOČE SPREMENITI ŠIMPANZA V ČLOVEKA? Ce je temu tako, poreče kdo, je mogoče naučiti šimpanza, da bi hodil, govoril, mislil in delal kakor človek ? 0 tem je sanjal nekoč znameniti krotilec živali V. L. Durov. Zelo se je potrudil, da bi vzgojil svojega ljubljenca Minursa. Minurs je bil raz- umen učenec: naučil se je jesti z žlico, znal si je privezati prtiček, se-del je na stolici in jedel juho, ne d3 bi je razlival na prt. Celo sankal se je po klancu navzdol. Vkljub temu pa ni postal človek Sicer pa je to razumljivo. Sin’" panz je vendar popolnoma drugač6 ustvarjen kakor človek. Njegove noge in roke so drugačne, prav tak° možgani in tudi jezik. Skušajte pogledati šimpanzu v usta (samo bodite pri tem previdni) zakaj šimpanzi močno grizejo), tedaj boste opazili, da je v šimpanzovi® ustih precej tesno in se v tem tesnen’ prostoru jezik ne more pregibnih zlasti še, ker so mu veliki zobje v napoto. Ugotovili smo torej, da ima jez1*’ premalo ali nič prostora za pregib®; nje, zato ni mogoče da bi nauči* šimpanza govoriti. Človeški jezik opravlja med vorom prav težke telovadne vaje-zdaj se zvije v lok in rahlo podrhteva, zdaj se potisne k nebu, zdaj £f potegne nazaj, da more glas neov1" rano iz grla, nato pa skoči naprej 10 se upre v zobe. Za vsako telovadbo pa je potreben zadosten prostor. V šimpanzovin ustih pa je premalo prostora. Šimpanz pa ne more delati P° človeško niti z rokami. Njegova rok® je drugače ustvarjena kakor človeška. Šimpanzov palec na roki je manjši kakor mezinec in ne stoji tako daleč v stran kakor pri nas. Palec pa je med vsemi prsti najpotrebnejši, je poglavitni delavec petčlam ske brigade, ki ji pravimo roka. Na® palec more delati v paru z vsakiu’ iz štirih ostalih prstov in z vsem* hkrati. Zato tudi more naša rok® spretno sukati najraznovrstnejš® orodje. Šimpanzova roka je prej pod ob u® človekovi nogi, noga pa človekovi reki. Kadar se šimpanz pripravlja utrgati sad z veje, se večkrat opriu16 veje z rokami, sad pa utrže z noge-Pri hoji na tleh se opica opira n® skrčene prste rok. Tako torej vidimo, da uporablja prav pogosto roke kakor noge, a noge kakor roke. (Nadaljevanje sledi.) FIZKULTURA V SREDNJI KANOMLJI JE TEKLA MLADINA Prete,klo nedeljo je priredil FizkuLtur-f'7rtlv,v Srednji Kanomlji tek čez drn valcev’ katerega se ie beležilo ^ tekmo- ^ skupini mladine je na progi 1 km nosegla prvo mesto s časom 8.05 mladin-a troha Slavica, druga je bila Jereb niča in tretja Jurjavčič Mira. Med mla-Qmw pa je zmagal Jurjavčič Cveto v času , Pre<1 Bogatajem Francem in Kendo t ■ °n?m' Na isti progi so tekle tudi čla-v e’ Q“ier je zmagala Bratuš Marica v Pepco” Pre<^ Strenfel Fanči in Erjavec i ®*an' so tekli na progi 1.5km, kjer zmagal Šinkovec Jože v lepem času 9.59 pred Velikajne Francem in Rovtar Ivanom. K temu moramo pripomniti, da je ta mladina popolnoma sama organizirala tekmovanje po opazovanjih, ki si jih je pridobila v zadnjem času, ter s tem pokazala, da je mogoče tekmovati tudi na vasi, kjer ni na razpolago nobenih športnih pripomočkov in sodnikov. Celo matično društvo iz Idrije ni moglo temu aktivu na dan tekmovanja nuditi nobene pomoči, ker je bilo samo zaposleno s tekmovanjem za ZREN. Če še omenimo, da leži ta vas med hribi nad Idrijo, moramo to mladino samo pohvaliti ter jo postaviti ostalim aktivom za zgled. Ragol, TEKMOVANJE ZA ZREN MORA POSTATI LAST MLADINE 7Rpv *menova'ni 1' tekmovalnih komisij . N-a in P» začetku samega tekmova-Ja je okrožni center ZREN-a ugotovil naslednje: Akcija in propaganda za prijavljanje ekmorvalcev ZREN-a je bila velika, in to P°.sindikalni kakor tudi po mladinski liniji. Prejeli smo veliko število prijav. Ves jn interes mladine za tekmovanje pa je . d premalo izkoriščen, tekmovanje samo je 'bilo vzeto preveč lahkotno, mladini je jHla premalo raztoimačena važnost tega lekniovanja in zgodilo se je to, da je nešteto prijavljencev že v začetku tekmovanja odpadlo. Na drugi strani so bile ko-nusije za ZREN prepuščene same sebi, niso bile dovolj povezane s fizkulturnimi društvi in aktivi, še manj z množičnimi organizacijami n z vojsko ter niso znale izkoristiti momenta prijav ter obdržati §te-jma prijavljencev na višini in jim dajati direktiv za pripravo na tekmovanje. Na drugi strani pa je uspešen razvoj tekmovanja še oviralo vreme, sa j je proti Pričakovanju nenadoma nastopila zima in koledar tekem ni bil ravno srečno izbran Prav zaradi tega, ker okrožni center AREN-a ni imel še prijav, ko je sestavljal koledar. Da se te pomanjkljivosti odpravijo, da Pristopimo k pripravam in k samemu tekmovanju z istim poletom kot smo pri-top ili h propagandi za ZREN, odreja okrožni center ZREN-a sledeče: 1. Vse okrajne komisije za ZREN mo-ra.io takoj pristopiti k obravnavanju skle-Rdv III. kongresa Fizkulturne zveze Jugoslavije. (Sklepi so priloženi 45. številki »Poleta« od 4. nov. 1946.) . 2. Tekmovanje za ZREN bo decentralizirano, komisije boda same določale koledarje tekmovanja najmanj za dva meseca vnaprej. Pri tem je treba imeti v vidu proste nedelje, da se bo lahko tekmovanje zaradi tehničnih ovir ponovilo. Treba je glede na obširnost okraja določiti dve tekmovalni središči in komisija n'ora potovati v ti središči, kjer ji po-•"sgajo izvesti tekmovanje funkcionarji oruštva ali aktiva, mladine ali sindikatov, faradi te odločbe okrožni center ZREN-a jikinja termine tekmovanja, ki so bili obeljeni z odlokom št. 190-46 od 25. septembra 1946. 3. Tekmovalna komisija ZREN-a mora razširiti svoj odbor z zastopniki fizkultur-dit1 aktivov, društev, z zastopniki sindi-l;atov, mladine in funkcionarji oblastve-0e linije okraja. . 4. Kjer v okraju tekmuje tudi vojska, Je treba tekmovanja prirejati skupaj, da se na ta način izposoja orodje od vojske, tmkor tudi obojestransko strokovnjake in sodnike. 5. Tekmovalne komisije ZREN-a si mo- rajo narediti proračune in iste poslati okrožnemu centru ZREN-a. V svojem okolišu morajo nabaviti gotovi fond za ZREN, ostalo bo prispeval okrožni center. V fond za ZREN bodo največ prispevali sindikalni medstrokovni sveti, množične organizacije AFŽ, OF ter oblastvena linija okraja. Treba je samo stvarne potrebe pravilno prikazati in uspeh bo popoln. 6. V teku zimskega časa si moramo preskrbeti telovadnice, kjer bodo lahko tekmovalci telovadili in se pripravljali na tekme. 7. Organizirati moramo večerne tečaje, kjer se bodo tekmovalci teoretično pripravili. V ta namen se je treba povezati z učitelji telovadim po srednjih šolah, ki bodo nudili vsestransko pomoč. 8. Člani okrajnih tekmovalnih komisij za ZREN se morajo po možnosti razrešiti vseh drugih funkcij, ki bi ovirale delo pri ZREN-u. Morajo pa iskati kadre, ki so se že udejstvovali v fizkulturi, ter vzgajati nove kadre, sodnike in funkcionarje. 9. Komisije morajo ta';oj pristopiti k izdelovanju celotnega delovnega načrta za leto 1947. Pripraviti referate o ZREN-u ter o tein poročati na društvenih konferencah fizkutturnih društev in aktivov, ki bodo v času od 15. do 25. novembra. 10. O vseh teh načrtih, sklepih in razpravah te okrožnice morajo poročati okrožnim centrom ZREN-a. Po dosedanjih poročilih, ki jih je prejel okrožni center ZREN-a, so aktivno začele s tekmovanjem in ga že izvedle sledeče komisije: okraj Grgar 3 panoge tekmovanja, okraji Postojna, Ilirska Bistrica, Idrija, Cerkno in Tolmin po eno panogo tekmovanja. Vse te tekmovalne komisije so več ati manj vzele tekmovanje resno in pristopile načrtno k delu. Pohvala gre predvsem komisiji iz Postojne, ki je edina pošiljala zapisnike svojih sej okrožnemu centru. Resna graja gre predvsem komisiji iz Herpelj,' ki ni niti pravilno izpolnjene prijavnice poslala v določenem roku okrožnemu centru in tako ni mogla nastopiti v tekmovanju v tem terminu; nadalje okrajnemu fizkulturnemn odboru Koper, ki je poslal samo 7 prijav, ter tekmovalni komisiji okraja Vipava, ki je sicer resno pristopil k delu, zbral na prvem tekmovanju preko 200 tekmovalcev, ker pa je tekmovanje zaradi deytja odpadlo, je nadaljnje delo komisije popolnoma zvodenelo ter se ni brigala, da bi tekmovanje nadaljevala. Da bomo vse te pomanjkljivosti odpravili, je treba zopet načrtno pristopiti k delu, vzeti stvar za zelo nujno in važno ter popraviti vse napake, ki so se do sedaj dogajale. NOGOMETNO PRVENSTVO JULIJSKE KRAJINE PO III. Z vsakim kolom nogometnega prven-?lYa Julijske krajine se odvijajo na igri-j>cih cone \ ln ^„0 y lepše in boljše borbene igre. Počasi so se uvrščale nogo-J"elne enajstorice na posamezna mesta v tabeli in vedno bolj bo napeta borba za a°gometnega prvaka Julijske krajine. Nogometne tekme tega prvenstva se od-rt.iajo na igriščih Trsta, Gorice, Krmina, . 'niča, Izole, Raše, Reke, Pulja, Postojne m Ajdovščine. V tekmovanju nastopa 17 Nogometnih moštev Julijske krajine, ki bore za naslov nogometnega prvaka. Moštva so po večini sestavljena iz delav-sl3 Kmetijsko strojne postaje* je izgubila dovolilnico za moško kolo št. 233916 znamke »Kos/nos«. S tem proglašamo dovolilo za nevcljaviio. Tov. Kete Ivanka je izgubita dovolilnico za žensko kolo št. 2415 in jo s tem proglaša za neveljavno. Tov. Sček Jože/, iz Manč št. 23 je izgubil osebno izkaznico št. 9598 dne 26. 8. 1946. S tem preklicuje osebno izkaznico za neveljavno. Tov. Čermelj Anica je izgubila osebno izkaznico št. 370 izdano od Notranje uprave NOO za Vipavsko. S tem proglašamo osebno izkaznico za neveljavno. Tov. Kante Joža, Sturje je izgubila osebno izkaznico št. 877, izdano od Okrajnega odbora v Ajdovščini. S tem je predmetna izkaznica proglašena za neveljavno. HiSTORiAT MLADINSKEGA GIBANJA — NAJVAŽNEJŠA NALOGA MLADINSKE ORGANIZACIJE OBVESTILA KATEGORIZACIJA GOSTINSKIH OBRATOV Da se doseže pravilno in pravično razmerje glede režije, vzdrževanja in ostalih stroškov v gostinskih obratih, je bilo treba izvesti kategorizacijo istih. Delo samo kot tako je bilo potrebno in važno ne samo iz navedenih činiteljev, hkrati s tem je dana tudi možnost individualnega izboljševanja in urejevanja gostinskih obratov, ki imajo poleg naravnih lepot v tujsko-prometnem pogledu zelo pomembne naloge. Z izvedbo kategorizacije bodo po novi odločbi o reguliranju cen vina in žganih pijač kategorizirani gostinski obrati deležni zaslužka po kategorijah pri litru od 10 do 16 lir. Odsek za tujski promet v Pov. PNOO je svoječasno razposlal vsem Okrajnim N. O. O. seznam gsotinskih obratov dotič-nega okraja s potrebnimi navodili in nasveti za izvedbo kategorizacije. Za izvršitev tega dela je pristojen Okrajni ljudski odbor, za mesto Mestni ljudski odbor. Okrajni oziroma Mestni ljudski odbor imenuje za svoje področje komisijo, ki opravi svoje delo na podlagi prejetega seznama po Združenju gostilničarjev, nakar se izda potrebna odločba o razvrsittvi. Za uvrstitev posameznega gostinskega obrata v kategorijo so potrebni gotovi pogoji za hotele in prenočišča I. kategorije, gostilne in prenočišča III. in IV. kategorije. Prav tako za restavracije I. kategorije, restavracije in gostilne II. kategorije ter gostilne in bifeje III. in IV. kategorije. Kot merilo zahtevnosti in opredelitve zà navedene kategorije navajamo v naslednjem pogoje za priznanje: Hoteli in prenočišča I. kategorije: Tla v sobah morajo biti pokrita s tesno spojenimi deskami, deščicami (parket) ali maso tako, da je omogočeno temeljito čiščenje. Električna razsvetljava po vseh sobah in hodnikih. Centralna kurjava in tekoča voda v sobah; na 15 sob vsaj ena ustrezajoča kopalnica ter dve higienskim predpisom ustrezajoči stranišči, ločeni za moške in ženske. V sobi mora biti omara za obleko, miza in dva stola ter temu primerno posteljno perilo. Restavracije I. kategorije: Imeti morajo dve zračni sobi, dvorano ali- salon in temu primeren inventar. Mize morajo biti pokrite z namiznimi prti. Kuhinja in shramba ločeni od prostorov. Primerno vinsko klet za shranjevanje pijač, električno razsvetljavo po vseh prostorih, pripravo za točenje piva in hladilno napravo. Če ni centralne kurjave, peči za ogrevanje gostinskih prostorov, higienskim predpisom ustrezajoče stranišče za moške in ženske. Za postrežbo ena do dve izvež-bani osebi. Točilnica mora biti posebej. Hoteli In prenočišča II. kategorije: Tla v sobah morajo biti pokrita s tesno spojenimi deskami, deščicami, da je omogočeno temeljito čiščenje. 10 do 15 sob z električno razsvetljavo. Po sobah morajo biti peči, če ni tekoče vode, mora biti umival- nik z ogledalom ter posoda za odlivanje vode. Ustrezajoča kopalnica in stranišč® ločeno za moške in ženske. V vsaki sobi miza in dva stola, primerna oprava in P°‘ steljno perilo. Restavracije in gostilne II. kategorije: V poštev pridejo restavracije in gostil' ne, ki deloma ne izpolnjujejo vseh navedenih pogojev pod kat. I. Nadalje gostiln® v vseh večjih turistično-prometnih krajih' križiščih in postajališčih, važnih iz tujsko-prometnega vidika. Imeti pa morajo naj' manj dve «snažni sobi, dovolj svetli in zračni, ter temu primeren inventar. Mize P°' krite z namiznimi prti, kuhinja in shramba ločeni od gostinskih prostorov. Primerno klet za shranjevanje pijač, električno razsvetljavo po vseh prostorih. Peči za ogr®' vanje posameznih ali vezanih gostinski prostorov ali vsaj eno higienskim predpi' som ustrezajoče stranišče. Gostilne in prenočišča III. kategorije: V glavnem morajo imeti vsaj iste P0* goje kot za kategorijo II. Če ni električne razsvetljave, morajo biti sobe dovoljno razsvetljene s petrolejkami. 10 sob, po soba morajo biti peči, umivalnik z ogledalom, omara za obleko, miza in dva stola, Prl' merno perilo ter vsaj eno, higienskim predpisom ustrezajoče stranišče. Gostilne III. kategorije: V to kategorijo spadajo gostilne, ki imajo vsaj eno snažno in zračno sobo 5 do 10 miz. Kuhinja in shramba sta lahko združeni, a vsekakor morata biti ločeni ed gostilniške sobe. Če ni kleti, mora hiti primeren prostor za pijače. V kolikor n* električne razsvetljave, mora biti gostinski prostor razsvetljen s petrolejkami. V S°' stilniški sobi mora biti peč in v neposredni bližini snažno in čisto stranišče. Gostilne in prenočišča IV. kategorije: Vse ostale gostilne in prenočišča, ki ne ustrezajo zgoraj navedenim pogojem, 66 uvrstijo v IV. kategorijo. Gostilne in bifeji IV. kategorije: Vse ostale gostilne in bifeji, kjer sc pije pri točilni mizi (šanku) in ne ustrezajo pogojem pod II. in III. kategorijo, spadajo v IV. kategorijo. To so torej norme za navedene obrat® posameznih kategorij. Lastnik obrata, ki je izboljšal svoj obrat. in misli, da ta obrat ustreza pogojem višj® kategorije, sme z vlogo na pristojno obla^t-vo zahtevati, da se lokal pregleda in uvrsti v višjo kategorijo. Vsak gostinski obrat mora spadati v ustrezajočo kategorijo. V okrajih, kjer za to imenovane komisije niso izvedle kategorizacije, naj se vsi gostinski obrati glede zaslužka do končne izvedbe obravn®' vajo po kategoriji IV. v smislu odločb® o reguliranju cen vina in žganih (Uradni list št. 18 z dne 18. X. t. 1-, 0(1' ločba 144-10). OPOZORILO TISTIM, KI POTUJEJO V FLRJ Odkar je izdajanje potnih dovolilnic za potovanje v FLRJ preneseno v pristojnost Okrajnih odsekov za notranjo upravo, se opaža večji naval prosilcev »a izdajo potnih dovolilnic. Z ozirom na to se tem potom opo-zal'ja javnost, da so v veljavi še vedno omejitve za potovanje čez mejo in da se potne dovolilnice načeloma izdajajo samo v važnih in utemeljenih primerih, ki so v glavnem naslednji: 1. Potovanje uslužbencev v službenih zadevah. 2. Potovanje predstavnikov trgovskih in industrijskih podjetij v poslovnih zadevah. 3. Potovanje privatnih oseb samo v utemeljenih primerih, kakor na Prf" mer v primeru bolezni ali smrti svojcev, ki služijo v JA in podobno. 4. Potovanje oseb, ki imajo potoni Urada za posredovanje dela zagotovljeno zaposlitev v Jugoslaviji. Okrajni odseki za notranjo upravo imajo dolžnost, da vsako, prošnjo vsestransko ocenijo in da vsako ncutemo-ijeno prošnjo zavrnejo. Prebivalstvo se poziva, da upošteva gornje pojasnilo in da vlaga prošnje za potno dovolilnice v res važnih in zadostno utemeljenih primerili. Oddelek za notranjo upravo pri PPNOO SLADKOR RDEČEGA KRIŽA Rdeči križ Slovenije ]k> v bližnjih dneh delil sladkor. Sladkor bodo dobili vsi mladinci, ki so bili najmanj, tri tedne v delovnih brigadah, po Ikg; dijaški, mladinski in otroški domovi, dijaške kuhinje in otroški ter porodniški oddelki bolnic po pol kilograma za oskrbovanca. Podmladek na šolah 1» delil po četrt kilograma revnim in bolnim brez ozira ali je član PRKS ali ne. Tisti, ki imajo doma mleko, ne dobe sladkorja. Sladkor delijo odbori PRKS na šolah. Kdor dobi sladkor v internatu, ga ne dobi v šoli. Sole, kjer ni organiziran Podmladek, ne dobe sladkorja, ker smejo deliti pomoč le odbori PRKS. Zato pošljite vsi pravočasno prijave o ustanovitvi PR Kb; Revni in bolehni stari nad 60 let, nimajo doma mleka in ki niso dobil1 sladkorja s 7. pošiljko, ga prejmejo zdaj. Sladkor se l»o razdelil med Posamezne skupine in po okrožjih tako (prva številka pomeni kg sladkorja za delovire brigade, potem sledijo Podmladek, internati, starčki): Ajdovščina 1330, 4000, 1000, 1900. . Razdelilnik, ki so ga prejeli odborl RKS, navaja podrobno razdelitev P° okrajih po statističnih podatkih, ki s.° jih poslali Glavnemu odboru RKS Prl' stojni činitelji. INVALIDSKI ODSEK VVP POROČA obvešča vse vdove padlih borcev v NOV in starše padlih borcev in bork v NOV: Pohitite na statistične odseke pri CINOO in se prijavite, da bo čimpreje vaša pomoč urejena. V poštev pridejo: 1. Vse vdove padlih mož v NOV, ki imajo otroke stare izpod 17 let, ali pa izpod 23, če hodijo naprej v šole, ne glede na vašo starost. 2. Prijaviti se morajo vse vdove, ki so izpolnile 55 let, čeprav nimajo nobenega otroka. 3. Če sta padla v NOV mož in žena, pa mora oskrbnik njihovih otrok isto-tako prijaviti te otroke. 4. Starši padlih sinov in hčera, če so že dopolnili 60 let, ali pa ako so siromašnega stanju. Za siromašnega se smatra vsak, ki plača letno 200 din davka ali pa manj, to se pravi 600 lir za cono B letno. še enkrat vas opominjamo, pohitite na statistične odseke, kjer boste vložili prijave, in dobili vsa potrebna navodila. ★ Invalidi iz NOV, kdor hoče zaposlitve ali v tečaj, naj se takoj javi pri OINOO (Statistični odsek). Prvega maja t. I. je Združenje vojnih invalidov FLRJ«, prevzelo razprodajo srečk državne razredne loterije po vsej Jugoslaviji. Čisti dobiček, b° služil kot potreben kapital za gospodarsko osamosvojitev invalidov ta^0; da bodo sčasoma zmožni skrbeti sam1 zase ter bodo s tem razbremenili žuvo, ki bo del izdatkov, ki jili dane® rabi za invalide, porabila za obnovo- Ker je naše ljudstvo s svojim dosedanjim delom že neštetokrat dokazalo svojo ljubezen, skrb in spoštovanje do vojnih invalidov, smo prepričani, da tudi sedaj ne bo odklonilo, ko gre za pomoč tistim, ki so žrtvovali svoje zdravje in svoje ude boljšo bodočnost jugoslovanskih narodov. Vsak, kdor le more je dolžan, da kupi srečko, s čemer bo sodeloval pri obnovi naše domovine, pomaga’ sam sebi, invalidom in državi. V Slovenskem Primorju so nekatere osebe že igrale, in ker je povpraševanje po srečkah vedno večje, se Je Uidi na Primorskem ustanovila P°' družnica za razprodajo srečk državne razredne loterije FLRJ, in sicer v Ajdovščini pri Pokrajinskem odboru vojnih invalidov, ki ima svoje zastopnike po vseli okrajih in okrajnih odborih Združenja vojnih invalidov-Vsak, ki želi kupiti srečko, naj se obrne v svojem okraju do imenovanega odbora, kjer bo tajnik oziroma kdor je tam zaposlen, obrazložil Prii" vila in pogoje igranja. Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.