Naša učiteljska društva. motor društev v obče, bodisi v tern ali onern sloju človeškega poklica je predobro znan, da bi hotel o njem še več in podrobno razmotrivati, kajti nikdo ne bode dandanes hotel še trditi, da je pregovor ,,v slogi — v društvu je moč" — na neosnovani podlagi. — A drugo vprašanje je to, li društvo deluje tako, da svoj smoter doseza? To je za denašnjo dobo, ko vse v družbah tiči, vprašanje eminentne važnosti. Oglejmo si naša slovenska učiteljska društva; zadostujejo li ta zahtevam in razmeram sedanjega časa? Kar naravnost trdim, da ne. Nečem ugovarjati, da nekatera posamezna naša društva n. pr. ljubljansko slovensko ueiteljsko društvo, pedagogično društvo v Krškeni — a sedaj sein na kraju — vrlo delujejo in krepko napredujejo, a kaj pa druga učiteljska drnštva po mili naši slovenski domovini? No, kaj, dremljejo — če ne spijo. Le jedenkrat v letu — in to inorebiti o priliki uradnega zborovanja okrajne učiteljske konferencije, zbude se navadno duhoviiz svojega letargičnega polspanja in takrat skočijo si nekateri ne še naspani udje z razdraženiini živci malce v lase ter se nekaj počohajo. Razpor je gotov. Jeden del se kuja, odtegne društvu, drngi ponosen zmage voli si novo društveno okostje — in nov feniks sfrči v ozračje; le še jeden dopis v časopise z opazko ,,društvo je v izvrstnih rokah, — pevovodja (dasi še jednega pevca ne pozna) je spretna — energična moč — in postelja je postlana. Vležemo se spat in trdno spimo do druge uradne konferencije, pri kateri se zgornje morebiti ponavlja. Gospodje, tako ne niore biti in ostati še nadalje. Sedanji čas je čas resnega dela, in tega se moramo sosebno mi slovonski učitelji z vso eneržijo poprijeti in z jekleno vstrajnostjo nadaljevati; naša učiteljska društva morajo v delovanji na šolskem polji oživeti — služiti morajo v prvi vrsti šoli in njenemu napredku. Sedanja učiteljska društva, kakor je v obče znano, razpravljajo večinoma le gmotna, največ stanovska učiteljska vprašanja in težnje, za šolo samo se tam stori rn a 1 o, da ne rečem — n i č. Dragi tovariši! to in tako ni prav. Povzdignimo najpoprej šolo, in ko ta cvete, povzdignen je tudi naš stan in potem nam bo lože v gmotnem oziru uspehe doseči. Učiteljska društva se imajo preustrojiti, njih pravila o tem oziru prenarediti. Po inojem ne inerodajnem nasvetu naj bi predsedništvo vsakega učiteljskega društva inielo sarao administrativne reči v rokah, društvo samo pa naj bi se delilo po krajevnih razmerah v odseke z odsekovimi nacelniki, kterih odsekov delovanje bi bilo to, kar je delovanje domačih ueiteljskih konferencij — vpeljanih na večrazrednicah, — tedaj notranja šolska u p r a v a i n p o v z d i g a t e v toliko, kolikor to spada v delokrog učiteljev. Ti odseki bi se sbajali — recimo 3—4krat med šolskim letom v šoloprostih dneh ter zborovali prvokrat na podlagi od odsekovega načelnika izdelanega — vsako drugokrat pa na od zbora sestavljenega dnevnega reda i. s. na raznih krajih spadajočih v odsekovo okrožje. Predsedovali naj bi tem zboroin (konferencijam) nadučitelji - voditelji večrazrazrednic ali pa tudi stalno nastavljeni voditelji jednorazrednic, ktere odsek vsakokrat sproti izmed sebe voli. Ni mi treba  poudarjati, kolikega pomena bi bile takc konferencije za ueitelje-novince ravno iz učiteljišča na službo došle. Na ta -način pa najde tudi vsak še tako v gore potisnen in oddaljen ud učiteljskega društva v odsekovem zborovanji priliko, praktično se uriti v svojem težavnem poklicu. Kako si razdelitev političnega okraja v zgoraj omenjene odseke mislini, navajani za primer postojinski okraj. Sedež društva mislim si recimo v Postojini. Prvi odsek: postojinska okolka; drugi odsek: Pivka s košanško in vremsko dolino; tretji odsek: bistriška okolica; četrti odsek: spodnja vipavska dolina s Senožečami; peti odsek: zgornja vipavska dolina. Glavno zborovanje naj bi imelo društvo v letu jedenkrat. Pri glavnem zborovanji naj bi se delovanje vsakega odseka posebej pretresovalo, iz teh pretresovanj pa napravili glavni ukrepi — veljavni za vse šole spadajoče v dotični okraj. K sklepu še poprosim: Slavno uredništvo naj blagovoli ta moj nasvet v pretres vzeti, ker zagotovljam Vas, da me vodijo pri tem jedino le želje, naše šolstvo po moči povzdignitt. Frančišek Gross — Suborje. v^J^f