mjmmm a Gradnja poslovno trgovskega objekta, ki ga v ljubljanski soseski Zupančičeva jama gradi GP Ljubljana, gre proti koncu. Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca pri Sevnici so kvalitet' no zgradili delavci Gradbenega podjetja Celje. Na ovitku: HE Vrhovo na Savi. Nasproti nove mariborske avtobusne postaje je GP Maribor zgradilo stanovanjski blok v Mlinski ulici. Novoletna poslanica generalnega direktorja Gradisu srečno ’93 Šega in navada je, da se ob iztekajočem letu ozremo na prehojeno pot in napravimo pregled opravljenega dela. Mnogo, zares mnogo je bilo postorjenega, vendar pa smo si želeli, kljub zapletenim razmeram, še več in boljšega v Gradisu, kakor tudi širše v mladi Republiki Sloveniji. Lotili smo se zahtevne naloge, preoblikovati poslovni sistem Gradisa. Pretežni del nalog, ki tvorijo osnovno za preoblikovanje - razdelitev premoženja, vrednotenje Gradisovih podjetij, preoblikovanje družbenih podjetij v kapitalske, postavitev izhodišč za statusno preoblikovanje krovnega podjetja poslovnega sistema GRADIS - je opravljenih. Ob tem nam ostaja iskrena želja, naj bo naš jutrišnji Gradis še boljši, trdnejši, učinkovitejši in predvsem enoten. Ob vseh težavah, pomanjkanju del in odrekanju pa preveva v Gradisu dobra volja in optimizem za jutrišnji boljši. Tudi v prihodnjem letu so pred nami zahtevne naloge, predvsem pri pridobivanju del, pa čeprav majhnih in razdrobljenih, da z njimi prebrodimo trenutne težave. Mlada Republika Slovenija bo morala vsekakor odpreti vrata večjim investicijam na področju infrastrukture, energetike in drugih gradenj in s tem zagotoviti možnost na-daljnega razvoja. Upamo in želimo, da bo Gradis s svojim elanom, ki ga premore, pripravljeno dočakal ta čas. V imenu vodstva GIF Gradis želim vsem članom kolektiva Gradis in njihovim najožjim v prihajajočem letu 1993 obilo uspeha pri delu, osebnega zadovoljstva, zdravja in sreče. Tone Zaletelj, V. d. generalnega direktorja VB&G Maribor ™.. Maribor, Sokolska diskont MARIBOR Tabla W & G opozarja na spremembo. Walter Wolf dokapitaliziral Strojegradnjo Strojegradnja odslej W & G S soglasjem Agencije za prestrukturiranje gospodarstva R Slovenije je mariborska Strojegradnja prodala 51-odstotni delež skupini TV Investment Ltd., katere lastnik je znani svetovni poslovnež, po rodu Mariborčan, Walter Wolf. S tem so se tudi v Gradisu začeli spreminjati lastninski odnosi, ki naj bi se še bolj intenzivno nadaljevali v naslednjem letu. podjetja Gradis Strojegradnja Pogovori s tujim partnerjem p.o. v družbo z omejeno odgo- so'potekali celo letošnje leto, pogodba pa je bila podpisana oktobra. Drugega novembra je bila pri registrskem sodišču v Mariboru vpisana statusna sprememba dosedanjega družbenega vernostjo v mešani lastnini, in sicer W&G - podjetje za proizvodnjo storitev in opreme d.o.o. Več o dokapitalizaciji mariborske Strojegradnje na 14. strani. C. P. b vsebine: * Gradbeništvo vztrajno Peša 4. str. Učinkovit Gradisov ltlženiring ^ 5. str. Uetašman na prepihu 6. str * Jeseničani polno Usedeni ^ 7. str. Kje dobiti denar za ceste? * Vedno manj ^Poslenih 10. in 11. str. 12. str. % Mrtvilo za projektante * MLS uspešen pri Nacijah % Kegljači drugi 13. str. 14. str. 18. str Zgradili bomo več kot pet tisoč kvadratnih metrov turističnih površin Apartmajsko naselje Ptujske toplice Gradisov inženiring je nosilec posla za grad- Skupna neto površina naštetih objektov bo njo novega apartmajskega naselja v Ptujskih S.099 kvadratnih metrov, predračunska vred-toplicah. Naselje bodo gradili v treh fazah. nost gradnje, brez zunanje ureditve, pa je po Prva obsega gradnjo apartmajskega hotela v pogodbi 450 milijonov tolarjev, katerem bo deset apartmajev in osem garsonjer Z gradnjo prve faze so pričeli 26. novembra ter dva lokala, šest apartmajskih vil s 30 apart- in če bo gradbenikom zima naklonjena, gradita maji, treh objektov poslovno-trgovskega centra Gradisovo GP Gradnje Ptuj in GP Ptuj (nek-v katerih bo 21 lokalov in upravno zgradbo z danja ptujska Drava), bodo objekti zgrajeni recepcijo. konec julija. C. P. V 60 odstotkih podjetij bi bila potrebna sanacija, od tega v 30 odstotkih radikalni ukrepi Gradbeništvo vztrajno peša Pomanjkanje del, s kakršnim se srečujejo gradbena podjetja že nekaj let, zlasti pa še v zadnjih dveh letih, je večino podjetij potisnilo v izjemno težaven položaj, nekatere pa pahnilo celo v propad. Zaposleni v teh podjetjih živijo v zelo težkih socialnih razmerah, grozi pa jim še večja brezposelnost, čeprav se je število zaposlenih v gradbeništvu zniževalo veliko hitreje kot v gospodarstvu. Tako se je v zadnjih dveh letih, računano od sredine leta 1990 do sredine leta 1992, število zaposlenih v gradbeništvu znižalo za 27,4 odstotka, kar je nekaj manj kot za dvajset tisoč delavcev, v gospodarstvu pa za 16,3 odstotka, kar je za 103.000 delavcev. To pomeni, da so gradbeniki v tem obdobju prispevali kar 20 odstotkov k zmanjšanju števila delavcev v gospodarstvu. Temu se ni čuditi, saj se je zaradi zmanjšanega obsega gradbenih del tudi delež gradbeništva v skupnem prihodku gospodarstva v zadnjih dveh letih skrčil od 6.4 na 6.1 odstotka, a kljub temu ni mogoče kaj veliko slišati o problematiki gradbeništva. Večkrat je bilo celo izraženo mnenje, da je gradbeništvo med tistimi dejavnostmi, ki so vendarle začele kazati, čeprav minimalne, znake oživljanja. Žal pa to ne drži, saj ni šlo za prva znamenja dejanskega oživljanja gradbeništva, temveč so na to najbolj vplivala dela, povezana z obnavljanjem vojaških objektov (adaptacije, večja popravila vojašnic in le nekaj novogradenj), ki. pa bodo v kratkem končana. Da je res tako, dokazujejo tudi podatki Zavoda za makroekonomske analize in razvoj, ki kažejo, da se število opravljenih efektivnih ur delavcev v gradbeništvu zmanjšuje iz meseca v mesec. Gradbeništvo, ki v ožjem pomenu vključuje visoke in nizke gradnje, inštalaterska in monta-žerska dela ter zaključna in obrtniška dela, v širšem pomenu pa tudi industrijo gradbenega materiala, vodno gospodarstvo, proizvodnjo kamna, gramoza in peska, projektantske storitve, geološke in znanstveno-razisko-valne dejavnosti in gradbeni inženiring, zaposluje zdaj že manj kot 45.000 delavcev in v nekaterih gradbenih podjetjih je že čutiti pomanjkanje proizvodnih delavcev, ki bo po napovedih prihodnje leto še večje. Polletna izguba gradbeništva v višini 2,726 milijarde tolarjev se v primerjavi z drugimi še ne zdi tako skrb zbujajoča, bolj gradbenike skrbi, ker vlada ni sprejela ustreznih sistemskih ukrepov in nima jasne ekonomske politike. Seveda so pričakovanja gradbenikov v zvezi z vladnim projektom preobrazbe in sanacije gospodarstva velika. Ocenjuje- jo, da je najmanj 60 odstotkov podjetij, ki so tako zadolžena, da bi bila potrebna sanacije, od tega pa je 30 odstotkov takšnih, kjer bodo potrebni radikalni ukrepi. Gradbenike v prihodnje še zlasti zanima razplet v zvezi z nadaljevanjem gradnje cestne infrastrukture. Nerešeno je tudi vprašanje gradnje energetskih objektov, od tako obljubljene in poveličevane verige savskih elektrarn bo letos, če bo vse po sreči, zgrajen, pa še to ne do konca, prvi člen H E Vrhovo. Država bi morala več naredit* udi pri nastopu gradbenikov na ujih trgih, predvsem na P°' iročju detašmana, zavarovanja n tudi financiranja izvoznih p0*] ov. Gradbeniki pričakujejo tud* oživljanje stanovanjske gradnje, saj je letos padel njen delež na kritičnih 15 odstotkov vseh opravljenih gradbenih del. 300 največjih podjetij v Sloveniji Gradbenih podjetij je med največjimi iz leta v leto vse manj^ Gospodarski vestnik je v prvi novembrski številki objavil, letos že štirinajstič zapored, seznam 300 največjih slovenskih podjetij glede na njihov dohodek v letu 1991. Podatke je posredovala Služba družbenega knjigovodstva. V obdobju gospodarske, lastninske, organizacijske in druge preobrazbe je sestavljanje takšnih seznamov dokaj nehvaležna naloga. Lahko se zgodi, da se na seznamu najdejo tudi podjetja, ki so se kasneje drugače organizirala, spremenila ali celo propadla. Zato to seveda ni seznam najuspešnejših podjetij, ki je pri nas za enkrat še težko določljiva. Za objavo v seznamu 300 največjih je moral Gospodarski vestnik tokrat že drugo leto zapored od vsakega podjetja posebej dobiti soglasje za objavo podatkov o njegovem dohodku, celotnem prihodku in poslovnih sredstvih. Na seznamu po dohodku največjih slovenskih podjetij v letu 1991 je večina podjetij, ki so.bila med največjimi že prejšnja leta. To med drugim kaže na to, da vsaj lani v slovenskem gospodarstvu še ni prišlo do obsežnejših organizacijskih in drugih sprememb. Znatnejše spremem- be se dogajajo letos, večje spremembe med prvo tristoterico pa kaže pričakovati v naslednjih letih, ko bo začel delovati zakon o lastninski preobrazbi podjetij. Lani so v Službi družbenega knjigovodstva našteli 19.226 podjetij, medtem ko jih je zaključne račune predložilo samo 13.309. Navzlic predpisom, ki podjetjem dajejo pravico zamolčati podatke o svojem dohodku, celotnem prihodku in poslovnih sredstvih, se jih je za to izmed 300 odločilo samo 21, kar je šest manj kot lani. Od tega so to pot med prvo stoterico samo štirje. Med tistimi, ki svojih podatkov niso dovolili objaviti je tudi Gradis in še nekaj gradbenih podjetij. Med prvo deseterico ni velikih sprememb, saj gre za podjetja, ki se med desetimi pojavljajo že vrsto let. Letos sta dva novinca in sicer HIT iz Nove Gorice, ki je v zadnjih letih najbolj napredoval in se je lani uvrstil na šesto mesto. Drugi novinec med desetimi največjimi podjetji je Rudnik lignita Velenje, ki zaseda deveto mesto. Podjetje z največjim dohodkom v letu 1991 je tako kot leto prej tudi tokrat Železniško gospodarstvo Ljubljana. Ta njegov položaj je spričo težav s katerimi se ubada železnica nerealen in je posledica naših predpisov in meril za oceno moči podjetij. V svetu je dohodek kot merilo moči manj pomemben, najpomembnejša pa je cena nekega podjetja na borzi. Na drugem mestu je Lek, na tretjem Petrol, na četrtem Krka in na petem Mura. Šesto mesto zaseda HIT, sedmo je prazno, osma je koprska Intereuropa, deveti Rudnik lignita Velenje, deseto je PTT podjetje Ljubljana, 11. Gorenje Gospodinjski aparati, 12. Pivovarna Laško, 13. Sava Kranj, 14. Revoz Novo mesto, 15. je praz' j no, 16. Paloma Sladki vrh, Ij’ j Merkur Kranj, 18. Industrij® J usnja Vrhnika, 19. Peko, 20. Kolinska itd. Med prvo trideseterico j6 osem podjetij iz Ljubljane 'n j, prav toliko jih je s Štajerske, P° ( štiri so z Gorenjske in s Primor8' !j ke, po dve pa sta z Notranjske i*1 Dolenjske ter eno iz Prekmurj®' Gradbenih podjetij je na seZ' namu 300 največjih iz leta v le'0 vse manj. Najvišje je uvršče*1 SCT in še to šele na 28. mest0 (ne še tako dolgo sta bila Gradi8 in SCT uvrščena med prvih de' set), 31. je Pionir Novo mest0, 39. Primorje Ajdovščina, 12^ Vegrad Velenje, 167. Tegr®^ Ljubljana, 214. Gradbine« Kranj, 254. Kraški zidar Scžan^ 286. Pomgrad Murska Sobota 294. Tehnik Škofja Loka. ^ Kot je razvidno, ni podatk° za Gradis, kot tudi za celjski 1° grad, koprski Stavbenik, Grosuplje in obe mariborsk i gradbeni podjetji. Stavbar 1 It Konstruktor. Dela v izolski marini so zaradi pomanjkanja denarja ustavljena. i^ggniring skupaj z Gradisovimi podjetji pridobiva pomembne objekte Potreben, koristen, učinkovit in sprejemljiv inženiring ...- - ........-......- •Ne ,VLC,n'. sPren,en,bami, ki se v zadnjih letih dogajajo v vseh segle v" na*e družbe» ler v tej zvezi tudi z vsemi težavami, ki so nasta-^ gradbeništvu, so se soočili tudi v Gradisovem Podjetju za inženi-jinf P °' Poseben Položaj v katerem so sedaj in so bili že pred tem, Sv .'le 0,nogočil in jih istočasno prisilil, da so že pred leti začeli iskati J® mesto v Gradisu in tudi na trgu. *■ podrobno analizo nas sa-1 ,n z analizo potreb in mož-okolja smo si začrtali jasno p >n določili cilje ter pristopili P0St°Pni realizaciji ciljev in di T*'* ie P°jasnil Pomočnil< rektorja inženiringa za marke-n8 Milan Pukšič. Osnovna us- iGr-ri|CV narn ie za L 3 ,s Potreben, koristen, učin-l^j V|t 'n sprejemljiv inženiring, teJe sP0soben tudi v sedanjih oh • ■ .razmerah in možnostih jSDran't' položaj na trgu in v sb Cenjenih tržnih pogojih ' dis Pn° S Pocljetj' v sistemu Gra-jg^t^^ohlvati pomembne pro- Angažirali smo se predvsem pri pridobivanju in realizaciji zahtevnejših projektov. V zadnjem času gre predvsem za zahtevnejše finančne pogoje in ne toliko za zahtevne gradnje glede na tehnično-tehnološke postopke. Nekaj takšnih zahtevnejših projektov v nadaljevanju tudi predstavljamo.« HE Vrhovo pred zagonom Julija letos so gradisovci po skoraj dvoletni popolni ustavitvi gradbenih del nadaljevali graditi hidroelektrarno Vrhovo, ki je sedaj dokončana že 98-odstotno, Sava je že nekaj mesecev preusmerjena preko prelivnih polj, januarja pa bo treba narediti še eno grbo na prelivnem polju. V strojnici zaključujejo z obrtniškimi deli, ki bodo v celoti končana marca 1993. Na gradbišču je povprečno zaposlenih 40 naših delavcev, ki morajo postoriti še nekaj dela predvsem v bazenu, dokončati pa morajo tudi prizidek k elektrarni v kateri bodo prostori za upravljalce elektrarne. Tesnitev levoobrežnega nasipa naj bi bila končana do 20. januarja. Do marca prihodnjega leta naj bi dokončali tesnitev des-noobrežnega nasipa, s kamnom bodo obložili brežini, uredili deponije, dokončali dovozne in servisne ceste, opravili še nekaj manjših del, potem pa bodo začeli pospravljati gradbišče. Glede na terminski plan naj bi vsa dela zaključili in se umaknili z Vrhovega do konca julija. Zaščita Radeč Januarja 93 naj bi po zagotovilih investitorja (Smelt) začeli s projektom zaščite Radeč, ki je v neposredni povezavi z začetkom rednega obratovanja HE Vrhovo, saj se bodo po polnitvi bazena dvignile podtalne vode, ki bodo ogrozile Radeče. Dela bo kar precej. Regulirati bo treba potok So-poto, zgraditi nov most na trgu v Radečah, novo kanalizacijsko omrežje in drenažni sistem, črpališče za vodo, izvršiti nasipa-vanje ob novem koritu Save in Sopote, opraviti tesnitev korita Sopote ter urediti magistralno in regionalno cesto. Marina Izola Dela na gradbišču marine v Izoli so praktično ustavljena, saj je investitorju zmanjkalo denarja. Tudi sicer to gradnjo spremljajo nenehne težave; enkrat ni bilo dokumentacije, drugič ni bilo potrebnih soglasij, finančne težave pa so bile stalne, tako da skoraj polovico opravljenih del Gradis še nima plačanih. Valobrani so sicer dokončani 70-odstotno, obalni zidovi 50-odstotno, od 161 pilotov pa je uvrtanih samo 42, tako da pomolov s privezi, teh naj bi bilo 630 po zadnji, nekoliko skrčeni varianti, še niso začeli graditi. Gorenjska avtocesta Edini avtocestni odsek, ki je trenutno v Sloveniji v gradnji je 13 kilometrov dolg odsek od Hrušice do Vrbe na Gorenjski avtocesti. Objekti, ki jih gradi Gradis, trije viadukti pod Meža-klo v skupni dolžini mekaj manj kot kilometer, viadukt Moste pri Žirovnici, ki je nasploh največji objekt na trasi, kot tudi galerija v Mostah, so skoraj dokončani. Opraviti je treba samo še zaključna dela. Postavljajo izolacijo, nameščajo ograje, potem pa bo treba narediti še dilatacije in položiti asfalt, urediti okolico objektov in cestno signalizacijo. Rok za dokončanje tega odseka je zaradi pomanjkanja denarja podaljšan do 1. septembra 1993. C. P. Tudi Gradis se bo močneje angažiral v novih nemških pokrajinah__ Možnosti za delo v Nemčiji v letu 1993 so kar dobre Gradisova Delovna enota Frankfurt bo tudi letošnje poslovno leto končala dokaj uspešno, vendar ne bo dosegla rekordne realizacije iz lanskega leta, ko je bilo realiziranih 19 milijonov mark. Upamo, da bomo tudi za leto 1993 dobro zasedeni z delom in da bo ustvarjenega dohodka vsaj toliko kot ga je bilo letos. Kljub močni konkurenci delavcev iz vzhodnoevropskih držav, Gradis v Nemčiji drži svojo dobro pozicijo in sicer že 28 let. V DE Frankfurt je bilo v drugi polovici leta zaposlenih več kot 280 delavcev in projektantov, ki delajo v biroju Philipp Holz-manna. S tem smo v celoti izkoristili tisti del kontingenta, ki nam pripada iz naslova nekdanjega jugoslovanskega dogovora (280 delavcev), imamo pa še nekaj mest iz dodatnega slovenskega kontingenta, ki za Gradis znaša 51 delavcev. V tem času smo morali zamenjati skoraj 50 delavcev, ki so se vrnili na delo v Slovenijo, predvsem zaradi izteka delovnih in bivalnih dovoljenj. Nekaj delavcev je manj tudi zato, ker se po velikonočnih praznikih niso mogli več vrniti iz Bosne in Hercegovine in še danes ne vemo, kaj se dogaja z njimi. Gre za 12 delavcev. Ker bodo v letu 1993 potekla dodatna podaljšana dovoljenja za delo in bivanje v Nemčiji za delavce iz ogroženih področij nekdanje Jugoslavije (Bosa in Hercegovina, Hrvaška) bo potrebno zamenjati še okrog 60 delavcev. Da bi se izognili množičnemu menjanju delavcev v poletnih mesecih, bo treba v prvem polletju prihodnjega leta mesečno vrniti na delo v domovino deset do dvanajst delavcev, ki Pritožbe zaradi nerazdeljenih kontingentov delavcev v Nemčiji Detašman na prepihu Slovenska gradbena podjetja, ki izvajajo investicijska dela v Nemčiji, se pri tem srečujejo z vrsto težav. Najbolj jih teži nerazdeljen kontingent delavcev, ki po sporazumu med Nemčijo in nekdanjo Jugoslavijo lahko delajo v Nemčiji. Slovenija meddržavnega sporazuma z Nemčijo še ni podpisala, kar gradbenikom povzroča še številne druge probleme. Želijo si, da bi bilo izvajanje gradbenih del v tujini vključeno v poslovno politiko slovenskega gospodarstva za prihodnje leto. Martina Djokič z ministrstva za delo je predstavnikom gradbenih podjetij na sestanku Združenja gradbeništva pri GZS povedala, da je osnutek sporazuma za leto 1993 pripravljen in ga proučujejo delovne skupine. Način določanja kontingenta se je glede na spremenjene gospodarske razmere pokazal kot neustrezen, zato bodo zdaj skušali določiti ustreznejša merila. Težave imajo zaradi neorganiziranega nastopa in neurejenih kontingentov tudi Poljaki, Čehi in drugi iz nekdanjega vzhodnega bloka. Nemci pa so opozorili, da v zadnjem času tudi slovenska gradbena podjetja kršijo predpise, zaposlujejo delavce na črno in jih ne plačujejo po veljavnih tarifah. Na vprašanje navzočih, kdaj bo podpisan sporazum med Slovenijo in Nemčijo in koliko delovnih dovoljenj bo- do dobili za naše gradbene delavce, pa Djakičeva ni natančno odgovorila. Predstavniki gradbenih podjetij so predlagali, naj se nekdanji jugoslovanski kontingent, ki je znašal 9.900 delavcev, razdeli po republikah, temu pa naj bi v Sloveniji dodali nekaj več kot tisoč dodatnih detašmajev, za katere sta se samostojno dogovorili Nemčija in Slovenija, uporabljajo pa se od 1. junija letos. Na tej podlagi naj bi se z Nemci sporazumeli za kontingent, ki naj bi znašal okoli 3.300 delavcev. To je cilj, ki ga morajo gradbinci doseči, če želijo tudi v prihodnje ostati na zahtevnem nemškem trgu, kjer so naša najboljša podjetja, katerih kakovost dela spoštujejo tudi Nemci, navzoča že več kot 25 let in med temi tudi Gradis. „ „ jih bo treba redno nadomeščati z dobrimi delavci iz Gradisovih podjetij. Pri izvajanju kadrovske politike za leto 1993 bo nujno misliti tudi na pridobitev sposobnih nemško govorečih delovodij, ker imamo tudi v Nemčiji vedno bolj razdrobljene projekte in velikih objektov na žalost ni več veliko. Tudi mi predvidevamo, da se bo Gradisova DE Frankfurt v letu 1993 močnejše angažirala v novih nemških pokrajihan, to je v bivši Vzhodni Nemčiji. Zato smo se tudi v našem vodstvu okrepili z dvema vodjema gradbišč, od katerih bo eden zadolžen samo za dela v vzhodnem delu Nemčije. V Leipzigu zaključujemo gradnjo poslovno-stanovanjske-ga objekta, za istega investitorja STRABAG Leipzig pa bomo januarja pričeli graditi poslovni objekt v središču mesta. Prav tako potekajo pogovori za pridobitev dela na večjem objektu v Dresdenu. Ponovno se pogovarjamo tudi z našim starim investitorjem IM-BAU Neu Isenburg za velika de- la v vzhodnem delu Berlina (gre za gradnjo proizvodnih hal) in za manjša dela v »werku«, to je v obratu gradbenih izdelkov in p°' lizdelkov INTECH Berlin, ki ga je IMBAU kupil v letošnjem le' tu. Prvi pogovori so bili opravlj6' ni tudi s firmo ZUBLIN Leipzig' Njihovi vodilni so postali pozof' ni na nas pri kvalitetno opravi)6' nih delih na objektih, ki smo ji*1 gradili v Leipzigu. Vse to nas prepričuje, da s° naše perspektive in možnosti za | delo v letu 1993 v Nemčiji kat dobre. Delali naj bi z enakin1 oziroma nekaj večjim številon1 delavcev kot smo letos, realiz3' cija pa naj bi bila na letošnji ravni oziroma naj bi bila tudi neka) večja kot je bila letos. Za konec mi dovolite, d3 v imenu vseh zaposlenih v Delov3 enoti Frankfurt in v svojem im6 nu, zaželim vsem kolektivo^ Gradisovih podjetij v Sloveni)1 SREČNO, ZDRAVO in USPE' HOV POLNO LETO 1993. Andrej Lap3in£ Slovensko gospodarstvo in z njim Gradis v Tirani Bo Albanija rešitev? Med države, ki so v zadnjem obdobju doživele velike sprememb6. sodi tudi Albanija. Ne samo zaradi odprave trdovratnega stalinisti*- di nega režima v katerem so živeli dolga desetletja, temveč tudi žara0 načina reševanja nakopičenih težav. Na široko so odprli vrata vs6^ j in vsakomur, ki jim je pripravljen pomagati. In Slovenci naj bi im6'1 j zaradi naših dobrih odnosov do Kosova in Albancev, kar nekakršn6 c prednost pred drugimi. Toda ali res? Odgovor na to vprašanje naj bi dala prireditev Slovensko gospodarstvo se predstavlja, ki je bila v Tirani od 28. novembra do 12. decembra in na kateri se je predstavilo kar 48 slovenskih podjetij, med njimi tudi Gradis. Prireditev, ki jo je odprl predsednik vlade Albanije Aleksander Meksi ob navzočnosti podpredsednika slovenske vlade mag. Hermana Rigelnika in številnih gostov, je imela dvojen namen. Seznaniti albanske partnerje s proizvodnimi programi v Sloveniji in skupaj s posameznimi resornimi ministrstvi ugotoviti možnost sodelovanja. Za gradbenike bo v Albaniji K, dela vsekakor dovolj, šlo b° ’ s za pogoje pod katerimi bo tr6 delati. Zato so vlade ve''k'. 1' držav, na primer ZDA, Nem o je, Italije in Belgije, že dale g^ si rancije, tako da bo njihova gra ir af3 ir bena operativa imela že v sta' veliko prednost. .11 Vsekakor je albanski trg v%i gradbenike, kot tudi za ost3' d, gospodarstvenike izredno zafl ^ miv, saj bo po prepričanju n6**, ii| terih, ki so bili navzoči na Pre(,sc stavitvi slovenskega gospodar5 sti va v Tirani, Albanija že čez Apr kaj let med srednje razvit' državami. In zakaj ji pri tern ig. bi pomagal tudi Gradis? Matija ^Jesenice nosi Gradisovo zastavo na Gorenjskem Za Kompasov gostinsko-turistični objekt v Ratečah je bilo treba narediti nove načrte, saj je bilo treba staro zgradbo podreti. Celo leto polno zasedeni z delom ^ed letom dni si nihče v Gradbenem podjetju Jesenice ni upal napovedati, kako bodo v letošnjem letu zasedeni z delom in kako bodo ah Jučili poslovno leto. Precej je bilo razlogov za zaskrbljenost; 8ri>dnjo večine objektov so končali, novih del pa ni bilo za videti nik-J v. Po enem letu je slika popolnoma drugačna. V začetku leta so do-1 toliko dela, da so bili celo leto polno zasedeni, pa tudi za nas-e®nje leto kar dobro kaže* »Črnoglede napovedi za letos so 'zginile, ko smo pridobili delo ( "ajPrej v učnem centru TO n'nj, kasneje v učnem centru °ninjska Bela in jeseni v uč-p6?1. centru Rudno polje na °kljuki«, je pojasnil tehnični Ročnik direktorja GP Jeseni-r)6t iha ®enedik, »in ob tem še * aJ objektov, tako da smo '• D | 1 do prvega decembra po-•’ te° norria zasedene vse kapacite- * i godilo se nam je, da smo ii e‘* celo premalo delavcev, saj 0 cT i*50 praznikih 40 ce|avcev ostalo v Bosni in Her-V . ^ovini, ker se zaradi vojne ni-j! /"ogli vrniti na delo«. 'No ar.Zajeten je seznam objek-;r n V’ so jih letos zgradili. Po-f „ Vno s° delali v Trenti, kjer so d'jnare v°jaške objekte adaptirali sPrem'njali v Trentarski ^ Uzej za investitorja Triglavski žNaCl0rla*n' P31"^- Nadaljevali so s iK (jonac'-i0 starih opornih zidov in ii' |jySraditev novih na cesti Žaga -;3 u Cja Za investitorja Republiške No6 Za ceste' V kranjski gori S. °Pravili veliko adaptacijo go-if pr 3 Kotnik in uredili parkirne pri penzionu Relax, za ši regiji ni bilo, če odmislimo 0 novo ptujske kasarne in njeno Preureditev v učni center TO, Pri katerem pa so poleg nas sodelovala še druga podjetja, med Pmi tudi dva gradbena, GP • ar'bor, ki je bilo nosilec posla ^ GP ptUj (nekdanja ptujska rava), zato jc bilo treba popri-j 1 tuc*i za vsako manjše delo,« e Pojasnil direktor GP Gradnje tuj Ljubo Cimerman. ^l>ri vsakem delu, tudi manj-m> pa je konkurenca izredno °čna, saj na licitacijah poleg °niafih podjetij sodelujejo tudi Podjetja iz drugih regij. Vendar . v Gradnjah ne dajo. Lansko 0 jih je bilo v takem času zaslonih 247, sedaj pa samo še ®o. Na zadnji seji delavskega eta so sprejeli tudi sklep o tanjšanju delavcev v mizars-obratu, vendar tako, da ti elavci ne bodo ostali brez dela. Odvečne mizarje bodo prek-'ficirali v tesarje za katere ve->>,0’ da jih povsod primanjkuje. k ukrep je bil nujen, saj mi-j rski obrat ni imel dovolj naro-' ■ Prav kritično je bilo v prvi je 0v'ci leta, v drugi polovici pa tor*3'*0 nekai boljše- vendar ne 'ko, da v obratu ne bi poslo-z izgubo. Delali so tudi mizarske izdelke za Nemčijo in Avstrijo, za slednjo v višini miliona šilingov. Po številu zaposlenih mizarski obrat predstavlja 20 odstotkov delavcev, dosežejo pa samo deset odstotkov prihodka, zato so morali zmanjšati število delavcev v njem. Za tak prihodek pa je bilo treba kar precej narediti. Tako naj bi decembra končali gradnjo drugega dela stanovanjskega bloka C-2 v soseski Rabelčja vas. S tem naj bi bila stanovanjska gradnja za nekaj časa zaključena in v Gradnjah se bodo morali pripraviti na gradnjo stanovanj za trg. Pred poletjem so končali z deli v učnem centru TO, zaključili so z adaptacijo šole v Gorišnici, precej pa so delali tudi v Mariboru, in sicer za GP Maribor in za Konstruktor. Skupaj z GP Ptuj gradijo prvo etapo prizidka k domu upokojencev na Ptuju, ki naj bi bila zaključena marca 1993, potem pa bodo, če bo denar, nadaljevali z drugo in tretjo etapo. Imajo še sedem manjših gradbišč, ki so razsuta od Ormoža, prek Ptuja do Maribora. Tako gradijo kanalizacijo in kotlarno v Ormožu, silose za moko v Markovcih, market na Ptujski gori, nekaj delavcev imajo v Planiki v Majšperku, v Kungoti (hlevi) in v Benediktu (cerkev), v Turnišču pa gradijo glavno kanalizacijo. Kot je razvidno poprimejo za vsako delo, v zadnjem času pa je tudi nekaj več nizkogradniških del, kot so kanalizacije, ureditve parkirišč, ureditve okolic in podobno. Če bi jim uspelo prodati garaže v stanovanjski soseski Rabelčja vas, ki so vredne 20 milijonov tolarjev, potem bi tudi finančno dosti bolje stali in tudi z likvidnostjo ne bi bilo večjih težav. Kljub težavam je direktor Cimerman prepričan, da bodo tudi v letu 1993 poslovali nekako tako kot so letos. Nekaj objektov prenašajo v prihodnje leto, nekaj pa jih bodo morali še pridobiti. Tako v leto 1993 prenašajo gradnjo doma upokojencev, novembra so pričeli z izkopi za gradnjo novega turističnega naselja v Ptujskih toplicah, ki se bo po fazah gradilo tri leta, januarja bodo začeli z adaptacijo šole v Vidmu pri Ptuju, ob kateri bo tudi novogradnja z nekaj učilnic in telovadnico, pridobili so tudi gradnjo plinovoda na Ptuju, kar je za začetek leta kar spodbudno. Nekaj del je na Ptuju v pripravi in v Gradnjah se bodo za njih močno potegovali. Gre za obnovo Malega gradu, kamor naj bi se preselila ptujska knjižnica, prihodnje leto naj bi začeli graditi podvoz pod železnico v središču Ptuja pri čemer naj bi sodelovale tudi Gradnje, nekaj se pripravlja tudi v Kidričevem, računajo pa tudi na začetek adaptacije starega mestnega jedra, ki je bila letos zadržana zaradi zakona o denacionalizaciji. Prihaja čas manjših gradenj, adaptacij, sanacij, obnovitvenih del in na takšna so se v GP Gradnje Ptuj tudi pripravili. Večje projekte naj bi po njihovem mnenju pridobivali Gradisov Inženiring in vodstvo sistema Gradis v Ljubljani, za izvedbo pa bodo poskrbela operativna Gradisova podjetja. C. P. Prva faza grdnje prizidka k domu upokojencev bo končana marca 93. 1. Slovenski kongres o cestah in prometu - Nihče ne ve, kje naj bi dobili 5,5 milijarde dolarjev za ceste Dober je le vsak tretji kilometer ceste V razvitem svetu so ceste eden pomembnejših elementov gospodarstva, v Sloveniji pa je bilo cestno gospodarstvo žal Pepelka vseh dosedanjih politik in kar je še bolj zbujajoče, vse kaže, da tudi v bližnji prihodnosti ne bo veliko bolje, čeprav je Slovenija po številu motornih in osebnih vozil dosegla zavidljivo, evropsko raven, saj imamo 770 tisoč motornih vozil, od tega skoraj 600 tisoč osebnih vozil, kar pomeni, da pride na eno osebno vozilo 3,36 prebivalca. To nas uvršča med zelo motorizirane evropske narode. Tudi cestno omrežje je po dolžini izredno veliko, saj imamo več kot 15 tisoč kategoriziranih cest, kar pomeni, da na kilometer ceste pride povprečno 133 prebivalcev. To pa žal ne pomeni, da so ceste takšne, kakršne si želimo. Ocene skažejo, da je 60 odstotkov magistralnih in 69 odstotkov regionalnih cest neustreznih in da ima kar 19 odstotkov avtocest slabe vozne površine. Posledice Katastrofalnemu položaju cestnega omrežja v Sloveniji botrujejo predvsem nedoločena vloga prometa v nacionalnem programu razvoja Slovenije, obravnavanje cestoprometne problematike s stališča političnih konfrontacij, počasno odzivanje in največkrat zapoznele odločitve pri reševanju ključnih problemov ter nepravilen in nepravičen sistem financiranja cestnega omrežja. Številke povedo, da je slovensko cestno gospodarstvo leta 1989 razpolagalo s 350 milijoni ameriških dolarjev, leta 1990 z 250 milijoni, leta 1991 samo še z 200 milijoni dolarjev in letos z manj kot 150 milijoni. Variante gradnje Glede na mnoge neznanke o tem, koliko denarja bo v naslednjih letih namenjenih za razvoj slovenskih cest, so pripravljene štiri variante. Prva v celoti upošteva strategijo gradnje avtocest v Sloveniji. Predvideva kombinirano financiranje gradnje s koncesijami, lastnimi sredstvi in tujimi posojili. Čista vrednost tega programa, brez stroškov financiranja in odplačil posojil, je 353,9 milijarde tolarjev, omogočila pa bi zelo hitro dograditev avtocestnega križa, ob istočasnem izboljševanju položaja na obstoječem cestnem omrežju. Prva različica predvideva, da bomo do leta 2000 zgradili manj- kajoče kilometre avtocest med Šentiljem in Koprom z odsekoma do Fernetičev in Lendave, s krakom proti Maclju ter med Karavankami in Bregano v skupni dolžini 495 kilometrov, 134 kilometrov obvoznic in prehodov mimo naselij, zgradili naj bi 38 novih objektov na sedanjih cestah, rekonstruirali 746 kilometrov starih cest in posodobili 461 kilometrov makadamskih vozišč. Program bi uresničili vil letih. Druga varianta predvideva enak obseg gradnje kot prva, vendar bi lahko do leta 2000 zgradili samo 157 kilometrov novih avtocest, in sicer le posamezne odseke cestnega križa, kot so Šentilj-Pesnica, Arja vas -Vransko, Miklavž - Hajdina, Višnja Gora - Trebnje, Blagovica - Malence, Čebulovica - Divača in še nekatere krajše odseke. Tempo gradnje avtocest je po tej različici upočasnjen. Vrednost del je ocenjeno na 233,9 milijarde tolarjev, financiranje pa bi izvedli enako kot pri prvi varianti. Program bi uresničili približno v šestnajstih letih. Pri tretji varianti je predvideno vzdrževanje, obnavljanje in modernizacija obstoječega cestnega omrežja, v enakem obsegu kot v prvih dveh variantah. Zmanjšane pa so rekonstrukcije cest in gradnje obvoznic mimo naselij. Tempo gradnje avtocest bi bil približno enak tempu gradnje teh cest v zadnjih dvajsetih letih, to je v povprečju po devet kilometrov na leto. Vrednost tega programa je 175,9 milijarde tolarjev, uresničen pa bi bil v več kot 21 letih. Četrta, in najbolj črna varianta, predvideva približno enako obseg sredstev, kot so predvidena letos za ceste v integralnem proračunu, kar pomeni okrog 11,4 milijarde tolarjev. V tej različici je nezmanjšan obseg del, glede na nacionalni pro- gram, samo pri vzdrževanju in obnavljanju cest, vse modernizacije in rekonstrukcije naj bi zelo omejili, popolnoma pa bi izpadle gradnje obvoznic mimo naselij in gradnje avtocest. Vrednost tega programa je 89,9 milijarde tolarjev, uresničili pa naj bi ga v več kot 40 letih. Koncesija in financiranje Nekateri vidijo izhod iz težkega položaja na področju gradnje cest v koncesijah, ki naj bi jih na podlagi mednarodnih razpisov dobili tuji ponudniki. Koncesionarji - za zdaj sta dva - kljub temu, da zakona o pogojih koncesije še nismo sprejeli, in sicer italijanski Italstrade, ki že gradi odsek od Razdrtega do Čebulo-vice, zainteresirani pa so predvsem za podaljšek proti Mariboru, s krakom proti Madžarski, in nemški Philipp Holzmann, ki se bolj ogreva za ustanovitev mešane firme kot za klasično konce-sionarstvo, gradili pa bi naš del pyhrnske avtoceste od šentiljskega mejnega prehoda do meje s Hrvaško, to je do Maclja - na podlagi koncesijske pogodbe zberejo potrebna finančna sredstva za gradnjo avtoceste, prevzamejo gradnjo in potem tudi upravljanje in vzdrževanje določenega cestnega odseka v nekem časovnem obdobju. Celoten nacionalni program je vreden 466 milijard tolarjev, kar je spribližno 5,5 milijarde ame' riških dolarjev. To so za naše razmere, ko je letos v integral' nem proračunu za ceste namenjenih borih 11,4 milijarde tolarjev, nedosegljiva sredstva. In prav glede financiranja so si mnenja kar precej nasprotujoča, čeprav se vsi strinjajo z ugotovit- j vijo, da je prav gradnja cestne, kot tudi železniške, luške, zračne in telekomunikacijske infra' strukture najpomembnejši vzgon za oživitev in razvoj celotnega slovenskega gospodarstva, kateremu bi se tako odprla vrata j v Evropo, in kot je dejal Mil*n Kučan na prvem slovenskem kongresu o cestah in prometu, k' je bil 21. in 22. oktobra na Bledu, so ceste generator razvoja, zato je treba zavračati možnosti, da bi nacionalni program gradnje cest razvlekli na več desetletij- Kakorkoli že, če ne bom0 zmožni hitrega in odločnega ukrepanja, bomo še vedno na repu nerazvitosti evropske cestne infrastrukture, nacionaln' program gradnje in vzdrževanja cest pa bo ostal samo seznam želja. Cveto Pavlin Viadukt Moste je največji objekt na Gorenjski avtocesti. Dolg je —------------------------------------------------------------------GRADISOV VESTNIK - 11 Peter Koren, dipl, inž. - referat na kongresu o cestah in prometu Sodobno snovanje premostitvenih objektov , Prvega slovenskega kongresa o cestah so se udeležili tudi Gradisovi strokovnjaki s tega področja, Peter Koren, dipl. inž. pa je pripra-tdl referat, ki je izšel tudi v Zborniku kongresnih gradiv in referatov. referatu je prikazal nekaj osnovnih vidikov snovanja sodobnih Premostitvenih konstrukcij. Ozrl seje seveda tudi prek meja saj se z integracijo Slovenije v svet, del te tehnologije prenaša tudi k nam. snovanju konstrukcij se v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja so-obna miselnost, po kateri skuša človek pri uporabi tehnologije doseči skladnost z dogajanjem v naravi. V snovanju konstrukcij se v zadnjih letih uveljavlja miselnost, ki presega tisto iz obdobja 18. in 19. stoletja, ko je razvoj aovih tehnologij vcepil prepri- anje, da je človek pri snovanju konstrukcij vsemogoč in da pri tem vselej premaga naravo (še se spomnimo izrekov: »na tisoče ubikov betona je premagalo lvjino reke«, ali: »nad dolino se Vzpenja nov spomenik človeko-Ve sposobnosti« ipd.). V zadnjih letih opažamo, da tudi v snovanju gradbenih konstrukcij, tudi premostitvenih, vedno bolj iščemo sodelovanje fHed tehnologijo, humanostjo in aaravo. Počasi spoznavamo, da ahko tehnološki razvoj živi v simbiozi s človeku prijaznim okoljem in z naravnim okoljem nasploh. Pri porajanju premostitvenih objektov se v zadnjih letih, tudi Pr* nas srečujemo s poudarjeno skrbjo za varovanje okolja in Pa 62 metrov. ljudi. Mislim, da je nivo naše kulture, ki se zrcali tudi v skrbi za okolje, že pred demokratizacijo družbe sprožil določene tendence po prostorskem vključevanju objektov. Pojav pluralizacije v družbi je te vplive še povečal, ekološka osveščenost ljudi se povečuje, žal pogosto v izkrivljeni luči, ko postane ekologija izgovor za oviranje preneka-tere gradnje, ki sicer za okolje ne bi bila vprašljiva, če ne bi tangirala »mojega dvorišča«. Raziskave in razvoj Tehnološki razvoj v vsaki stroki, tudi v gradbeni, temelji na aktivnem raziskovalnem in razvojnem delu. Ocenjuje se, da razvite države Evrope namenjajo okoli tri odstotke celotne realizacije na področju strukturnega betona za raziskave in razvoj. Raziskave so usmerjene predvsem v izboljšave materialov z vidika izboljšanja fizikalnih in ekoloških značilnosti, povratno-sti in ekonomike, z vključevanjem najboljših rezultatov v snovanje. Nadalje so mnoge raziskave posvečene proizvodnji, redukciji potrebnega časa za proizvodnjo, kompatibilnosti posameznih dejavnosti, vzdrževanju, vodenju procesov in monitoringu. Namen vseh je seveda tudi povečanje ekonomskih efektov. V zadnjem času so posebno pomembna spoznanja, ki vedno bolj vplivajo na tehnološki razvoj: - problemi trajnosti konstrukcij , - metode gradnje, ki so v simbiozi z okoljem in - prodor računalniške tehnologije (CAD/CAM). Predvsem slednje področje močno posega v področje snovanja, krmiljenja procesov in obvladovanja tržišča. Materiali Razvoj materialov se odvija v dveh smereh. V prvo skupino spadajo klasični, kot so beton, jeklo, armaturno in prednapeto jeklo ter sistemi za prednapen-janje. Poleg uvajanja bolj ekonomične in ekološko ugodnejše proizvodnje so izboljšave predvsem v višji trdnosti in povečani trajnosti. Pri betonih, so marke 80 že zajete v predpisih in niso več stvar samo raziskovalnih institutov, poleg tega predpisujejo predpisi nove pomembne karakteristike, kot so obstojnost, homogenost, odpornost proti zmrzovanju, trajnost pod vplivi karbonatizacije kloridov itd. Okrepilo se je znanje o uporabi superplastifikatorjev, pepela iz visokih peči, mikrosilikatne pene in drugih. Tudi pri jeklih je šel razvoj naprej, tako da postajajo jekla, ki so bila včasih v domeni prednapetega betona, sedaj armaturno jeklo. Pri jeklih za predna-penjanje so postala jekla s karakteristično trdnostjo 2100, komercialen proizvod, znižana je stopnja relaksacije, uvedeni so novi postopki, ki že v metalurških svojstvih povečujejo korozijsko odpornost (nerjavečega jekla). Vse bolj se uveljavlja uporaba galvansko in z visokoodpornimi materiali (epoxidi) zaščitena armatura. Posebna pozornost je namenjena tudi razvoju trajnih materialov za formiranje kablov za napenjanje izven prereza, ki zaradi možnosti kvalitetnega monitoringa, vzdrževanja in možne zamenjave, dobivajo vedno večjo veljavo. Na področju novih materialov je predvsem pomembno uvajanje steklenih, aramidnih in karbonskih vlaken v tehnologijo prednapenjanja. Naslednje zelo pomembno področje je področje razvoja in po-roizvodnje specialnih materialov za popravilo in ojačevanje obstoječih konstrukcij. V zadnjih letih se je pojavilo neizmerno število različnih proizvodov, z zelo širokim spektrom področij uporabe, tudi za najbolj agresivna okolja. Projekt in izvedba Pri projektiranju in izvedbi narašča vpliv kriterijev uporabe, predvsem trajnosti in kriterijev za vključevanje in varovanje okolja. Vsi dejavniki, udeleženi v snovanju, se srečujejo z vrsto varovalnih predpisov in z delovanjem različnih grupacij za varstvo okolja. Pomanjkanje naravnih materialov, tudi v gradbeništvu uvaja recikliranje, pomanjkanje energije in ostra ekonomija izziva uvajanje popolne industrije konstrukcij. Pomembnejša področja razvoja tehnologije so: - izboljšava tehnike opažen-ja, s poudarkom na mehanizir-anju in izboljšanju kvalitete površin (drenažne obloge), - uvedba senzorske opreme v proizvodnji in pri vgrajevanju betona s popolno kontrolo mešanice, - širok razvoj specialnih elementov za spajanje, podaljševanje in sidranje armature in drugih elementov, - uporaba avtomatiziranih varilnih in drugih postopkov v proizvodnji polizdelkov in končnih prefabrikatov, - robotizacija, - uporaba novih nedestruk-tivnih načinov preverjanja kvalitete konstrukcij. Tehnološki razvoj v svetu, v katerega se več ali manj vključujemo tudi mi, se srečuje z mnogimi izzivi. Izzivi In kaj je naslednji naj večji izziv na področju gradnje premostitvenih objektov? V Evropi gotovo most prek Gibraltarja, v svetu rekordi po zaslugi smelih graditeljev kar dežujejo (npr.: Japonska) in pri nas? Mislim, da je vsaka gradnja izziv, izziv pa mora biti za vse nas, ki pri gradnji premostitvenih objektov sodelujemo, inventivnost in tehnična kreativnost pri še tako majhnem detajlu, kar bo doprineslo k boljši kvaliteti v vseh pogledih, nas pa bo takšen produkt uvrstil za stopnico višje na brezkončnem stopnišču tehnološkega napredka. Iz referata Zdenke Ivančič Knjižnica in management Vloga informacijskih centrov In specialnih knjižnic se iz obrobne spreminja v centralno toCko vsake (Irme ter vpliva na njeno interno organizacijo in poslovanje, na pjeno prilagodljivost hitrim spremembam trga in okolja ter na njen tržni asortiman, kjer čedalje večji delež predstavlja tako imenovani »knov-how«. Informacije so postale že eno od gibal ekonomije in postgjgjo enakovredne kapitalu in delu kot osnovnima ekonomskima vrednotama. Delo v specializirani knjižnici kot je Gradisova, je danes težko predstavljati brez računalnika, ki ga uporablja Zdenka Ivančič. Zato prihaja letošnja usmeritev posvetovanja na strateško povezovanje specialnih knjižnic in managementa ravno pravočasno - v smislu prizadevanj Slovenije za reorganizacijo gospodarstva po izgubi južnih trgov in za zagotovitev njegovega obstoja v okviru ustreznih niš svetovnega gospodarstva. Kot bistveno pomoč za doseganje tega cilja morajo specialne knjižnice s pomočjo njim dostopnih informacijskih servisov zagotoviti svojim uporabnikom poleg osnovnih Informacij tudi oplemenitene informacije v smislu celovitih ter zaokroženih poizvedb, je dejal v pozdravnem nagovoru IV. posvetovanja sekcije za specialne knjižnice, ki je bilo v začetku novembra, minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig. Posvetovanja se je udeležila in zanj prispevala tudi referat Zdenka Ivančič, vodja Gradisove specialne knjižnice. Povzemamo nekaj poudarkov iz njenega nastopa. Specialno knjižnico ali Dokumentacijski center, kakor se je prvotno imenovala knjižnica, je Gradis organiziral že pred dvajsetimi leti. Ker so sc njene organizacije lotili strokovno razgledani ljudje, je bila knjižnica postavljena na prave temelje, glede na to sc način dela do danes ni spremenil, ampak se Je samo nadgrajeval. Ves čas delovanju knjižnice sta bila zaposlena knjižničar oziroma višji knjižničar In dokumentalist. V letošnjem letu pa se je število zmanjšalo samo na enega zaposlenega. Nabavna politika daje prednost gradivu s področja graditeljstva, ki zajema gradbeništvo, arhitekturo, urbanizem, strojništvo in podobno, delno pa tudi področja družboslovja in organizacije poslovanja in vodenja. Poleg monografij zbiramo in hranimo domače in tuje standarde, prospekte, serijske publikacije ter tako imenovano sivo literaturo. Glede na strukturo Gradisa je bilo nujno prilagoditi tudi organizacijo knjižnice, da bi bilo mogoče zadostiti potrebam po informacijah in dokumentih uporabnikov v vseh podjetjih. Kljub specifičnosti poslovanja je knjižnica strokovno urejena po uveljavljenih mednarodnih knjižničarskih pravilih, knjižničarji in dokumentalisti pa so poslovanje obogatili s svojimi izkušnjami, ki so jih bili pridobili v letih dela. Za seznanjanje strokovnjakov je knjižnica Gradisa uvedla dve redni obliki obveščanja: - vsako leto delavci knjižnice sodelujemo na strokovnem seminarju za tehnične delavce, ki ga pripravi Izobraževalni center Gradisa, z referatom, knjižno razstavo, s prikazom baz podatkov ipd., - vsak mesec pošilja knjižnica 200 zaposlenim, predvsem so to inženirji in vodstveni delavci tehničnih oddelkov v posameznih podjetjih, Informativni bilten INDOK centra z izborom člankov iz revij, ki knjižnica stalno prejema. Članke v tujih jezikih opremimo s ključnimi besedami in prevedenim naslovom v slovenščino. Težava v gospodarstvu in v Gradisu se vidijo tudi v delovanju knjižnice in slcert 1. Dostopnost poslovnih informacij v podjetju se krči na vedno ožji krog, zato povezave med vodstvom podjetja in specialno knjižnico trenutno ni. To zapiranje pa se nanaša na strokovne informacije. 2. Četudi standardi za specialne knjižnice predvidevajo več zaposlenih, se zmanjševanje števila delavcev v podjetju kaže tudi v knjižnici. 3. Financiranje dejavnosti je organizirano na ravni plačevanja prispevka za bivše skupne službe, vendar že kar nekaj Časa nobeno podjetje ni plačalo svojega prispevka. Rezultat prekinitve stalnega dotoka finančnih sredstev iz tega vira je, da se je nakup zmanjšal za minimum, občutno pa se je povečala medknjižnična izposoja, ki ne zahteva posebnih (velikih) finančnih sredstev, 4. Ker se delo na področju gradbeništva išče veliko intenzivneje kot se je to včasih, saj trenutno velikih gradbenih proizvodov ni, se je zahteva po informacijah v knjižnici občutno povečala. Predvsem je to opazno pri tematskih poizvedbah', podjetja sprejmejo vsako delo, tudi manjše, in zanj si je potrebno osvežiti znanje ali pa se zbira in išče gradivo že za sodelovanje na razpisu del. V Gradisu je zaposlenih že manj kot štiri tisoč delavcev Vedno manj zaposlenih Podatki kažejo, da se je v nekaj več kot dveh letih število gradbenikov več kot prepolovilo. Tudi v Gradisovih podjetjih je vedno mai\j zaposlenih. Leta 1989 je bilo 6.544 zaposlenih, leta 1990 se je to število znižalo na 5.905, lani je bilo v Gradisu zaposlenih še 5.048. Letošnji podatki na dan 3. december kažejo, da je zaposlenih samo še 4.494, od tega jih je 276 v tujini, 233 delavcem pravice mirujejo, tako da je operativnih 3.995 gradisovcev. Poglejmo zaposlenost v posameznih Gradisovih podjetjih 3. decembra letos: Podjetje Doma Tujina Miruje Skupaj 1. Gradbeno podjetje Celje 384 13 6 403 2. Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj 180 14 5 199 3. Gradbeno podjetje Jesenice 418 31 1 450 4. Gradbeno podjetje Gradis Koper d.o.o. 100 10 18 128 5. Gradbeništvo Ravne d.o.o. 133 10 9 152 6. Gradbeno podjetje Maribor 755 48 11 814 7. Gradbeno podjetje Nizke gradnje Mb. 388 28 53 419 8. Gradbeno podjetje Ljubljana 588 80 105 773 9. W&G (Strojegradnja) Mb., d.o.o. 173 - 1 174 10. IPGI Ljubljana 132 16 8 156 11. SPO Ljubljana 433 4 5 442 12. TOSIN Ljubljana d.o.o. 67 - - 67 13. Biro za projektiranje Ljubljana 31 2 - 33 14. Biro za projektiranje Maribor 25 16 - 41 15. Podjetje za inženiring Ljubljana 41 - - 41 16. OIP GRADIS d.o.o. 100 4 104 17. NASTOR d.o.o. 81 _ _ 81 18. Finance d.o.o. 16 - - 16 Podjetja v sestavi Gradisa skupaj: 3.995 276 223 4.494 Med tistimi, ki jim pravice mirujejo, je največ delavcev, ki se po prvomajskih praznikih niso mogli več vrniti v Slovenijo - so zaprti v taboriščih ali pa sodelujejo v vojni. GP Gradis Koper na razpotju_________________________ Načrten prodor na mejna območja Kadar gre za pomembne stvari, je potrebno na njih vztrajati ■n jih ponavljati večkrat. Za nas, delavce Gradisa v Kopru, je pomembno to, da ohranimo firmo pri življenju in da zastavimo takšne poteze, v poslovnem oziru, da se po možnosti nikoli več ne bo postavljalo vprašanje - preživeti da ali ne. Vztrajno in neumorno smo ponavljali in poudarjali, kakšen naj bo skupen Gradisov nastop na obalni regiji. Mi še sedaj trdimo in verjamemo, da so bili ti predlogi iskreni in konstruktivni in da razmere na Obali najbolje poznamo prav mi. In kaj je tisto, kar je potrebno ponavljati in na čem vztrajati? Predvsem opozarjati na specifičnost regije kot potrenciaine-ga trga in na specifičnost našega položaja v tem. Specifičnost je zlasti v tem, da je to mejno območje (morje, bližina državne meje, neposreden stik z zahodom), zaradi česar je prisotna izjemna dinamičnost v pogledu osciliranja investicijskih aktivnosti, pri čemer odigrajo odločilno vlogo naslednji dejavniki: - specialna znanja, - biti sestavni del večjega poslovnega sistema, ki razpolaga s potrebnimi poslovnimi potenciali (trženje, finance, kadri), - imeti moraš določen status, katerega ohranjaš in razvijaš tudi s sodelovanjem svojega (matičnega) sistema. Da bi nas v tem razumeli in nam verjeli, smo se dolgo trudili in ker gre za pomembno stvar, to tudi vztrajno ponavljamo. Toda življenje teče dalje in življenjski tok prinaša v glavnem Probleme. Te moraš reševati in se pri tem opirati na zanesljive partnerje, kajti naš cilj ni le preživetje, ampak predvsem dinamičen razvoj, ki bo povlekel s seboj najširšo paleto sodelovanja. Vsi tisti, ki v tem vidimo možnosti nadaljnega razvoja in dela nasploh, računamo na zanesljive partnerje. pranc piazar Biro za projektiranje Ljubljana_ Mrtvilo za projektante Odlog začetka projektiranja gradnje stanovanjskega naselja v ruskem Voronežu na reki Don je močno prizadelo Biro za projektiranje Ljubljana. Kljub podpisani pogodbi, po kateri naj bi začeli projektirati avgusta letos, se to ni zgodilo. V voronežkem Kombinatu za pro-'zvdnjo sintetičnega kavčuka imajo očitno težave (tudi v Rusiji poteka lastninjenje podjetij), tako da so projekti za sedaj ustavljeni. To in problemi, ki jih imajo zaradi pomanjkanja del doma, je ljubljanski biro pahnil v nepričakovane težave. Izpad je težko nadomestiti, saj je do dela skoraj nemogoče priti. Razpisov za Projektiranje skoraj nihče več ne objavlja, kadar pa je kakšen, se nanj prijavi tudi po 27 ponudnikov. V Biroju za projektiranje Ljubljana je sedaj zaposlenih še 33 delavcev, spričo zgoraj omenjenih problemov pa je delavski Svet sprejel osnove za reorgani-*>cijo, po kateri naj bi v kolekti-vu ostalo samo še 19 zaposlenih. Letos so kljub vsemu projektirali precej za Ministrstvo za no-' tranje zadeve, za ljubljanske Lekarne, sedaj pa izdelujejo načrte za apartmajsko naselje v Ptujskih toplicah. Letošnje leto je bilo treba delati za preživetje, saj je na področju projektive vladalo skoraj popolno mrtvilo. V biroju upajo, da bo vendarle prišlo do novega investicijskega cikla in prav projektanti naj bi prvi čutili ta zagon, kar bi pomenilo, da se bo odprlo najprej projektivi. V Biroju za projektiranje Ljubljana se dobro zavedajo, da morajo biti na to pripravljeni. C. P. Tretja in četrta lamela poslovno-stanovanjskega objekta v Žalcu bosta kmalu zgrajeni. Prodaja stanovanj ne gre najbolje. GP Celje - podjetje imajo tudi v Zagrebu Veliko gradnje za trg Da je v celjski regiji vse manj naložb, so se prepričali tudi v našem Gradbenem podjetju Celje, saj morajo za delom izven regije, veliko pa gradijo tudi za trg. Takšna gradnja terja več napora, gradnjo morajo ves čas sami financirati, nikoli pa niso popolnoma prepričani, kako bo s prodajo. Kljub težavam so bili letos kar dobro zasedeni z delom, kolektiv pa so tudi skrčili, tako da jih je še okrog 400 zaposlenih. Direktor GP Celje Rudi Krajnc ugotavlja, da normalnih razpisov skorajda ni in da tudi tisti, ki imajo denar za naložbe, čakajo na lastninjenje. Zmotno je bilo tudi prepričanje, da nas bodo reševali tuji vlagatelji, sedaj pa vidimo, da jih ni in jih tudi ne bo toliko časa dokler se gospodarske razmere pri nas ne bodo stabilizirale in dokler ne bodo znani lastniki. V letošnjem letu bodo dosegli realizacijo okrog milijarde tolarjev, gradbišča pa so imeli v Velenju, Celju, Žalcu, Laškem, Hrastniku, Zidanem mostu, v Impoljci pri Sevnici in v Zagrebu na Hrvaškem, kjer so zaradi spremenjenih razmer morali ustanoviti podjetje, ki posluje na podlagi hrvaške zakonodaje. Precej jih obremenjuje gradnja za trg. Gre predvsem za gradnjo poslovno-stanovanjskih objektov, saj je kupna moč prebivalstva mpčno padla in prodaja ne gre tako kot bi si želeli. Tudi klasičnega financiranja gradnje stanovanj ni več, na kar je vplivala predvsem prodaja družbenih stanovanj s popusti. Novembra so podpisali pogodbo o gradnji trgovsko-skladišč-nega centra Kovinotehne v Mariboru, kar je po vrednosti ena največjih pogodb, ki so jih podpisali v zadnjih letih. Pri gradnji jim bosta pomagala GP Maribor in Konstruktor. C. P. Staro valilnico piva so delavci GP Celje predelali v manjšo pivnico in pivovarski muzej za potrebe Pivovarne Laško. Nedaleč Prulskega mostu bodo delavci Gradisa obnovili osnovno šolo. Osnovna šola in most Gradimo na Prulah Novi Prulski most je uspešno prestal tehnični pregled, tako da je za pričakovati, da bo v kratkem odprt za promet, le nekaj korakov naprej pa obnavljajo delavci Gradbenega podjetja Ljubljana tudi osnovno šolo. Gradnja mostu je kljub žolčnim polemikam in nasprotovanjem krajanov Prul končana, most pa je izredno lep. Enakopravno ga bodo lahko uporabljali avtomobilisti, kolesarji in pešci, za tovorni promet pa bo zaprt. Urediti bo treba še okolico in demontirat pomožni montažni most, ki je služil v času gradnje za nemoten pretok pešcev z ene strani Ljubljanice na drugo. Sredi decembra je bil Prulski most pripravljen za tehnični pregled. Dobro je vidna razlika med saniranim in nesaniranim zidom Medi-cinske fakultete. Uspešna sanacijska dela - Sanacija stavbne dediščine Medicinska fakulteta in Akademija za glasbo V sklopu dosedanjih aktivnosti na področju sanacije stavbne dediščine je Sektor za meritve, laboratorijske preiskave in specialne storitve pri Razvojno tehnološki enoti GIP Gradis d.o.o. na javnem razpisu letos poleti pridobil dela pri sanaciji Medicinske fakultete in Akademije za glasbo, tako imenovanega Stiškega dvorca. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani so bila izvedena dokončna dela pri sanaciji vlage na objektu. Obstoječe omete je bilo treba odstraniti oz. odbiti in nanesti nove, sušilne, vodood-bojne omete ter v notranjosti pritličja objekta izvesti finalna slikopleskarska dela. Izvajalec del je bilo GP Ljubljana, Sektor MLS pa je strokovno in tehnološko skrbel za kakovostno izvedbo vseh del. Ker je na objektu ostalo nerešenih vrsto problemov, v Sektorju MLS upajo, po besedah vodje Igorja Šebenika, da bodo tudi v nadalje prisotni pri dokončni sanaciji Akademije za glasbo. Osnovna projektna izhodišča za sanacijo Medicinske fakultete v Ljubljani so bila narejena v pripravi dela Tehnično tehnološkega sektorja že v začetku letošnjega leta. Na teh osnovah je Sektor MLS pridobil prvo fazo sanacije, ki je bila dosti bolj kompleksna in zahtevna kot tista na Akademiji za glasbo, a ne le z strokovnih in tehnoloških vzrokov, ampak predvsem zato, ker niso imeli nobenih podatkov o stanju objektov. Pridobili so jih šele v prvi fazi izvedbe predhodnih preiskav, ki so bile vključene v pogodbo za prvo fazo sanacije. Zaradi specifičnosti del pri od- pravljenju vlage v zidovih objektov Medicinske fakultete, je bilo treba delo razdeliti v dve fazi, saj zaradi nemotenega poteka delovnega procesa v objektih ni bilo možno izvajati nobenih del v notranjih prostorih. Tako so do sedaj opravili del horizontalne hidroizolacijske bariere, injektiranje poroznejših delov zidovja, odbijanje in zamenjavo zunanjega fasadnega ometa s sušilnim vodoodbojnim ometom in kompletno drenažo z istočasno ureditvijo odvoda meteornih in kanalizacijskih voda na vnaprej predvidenih lokacijah ob objektih Medicinske fakultete. C. P- Sanirani del Akademije za glasbo. Strojegradnja - 70 odstotkov realizacije na zahodnih trgih Nov proizvodni program S tem, ko je Walter Wolf kupil večinski delež Gradisove Strojegradnje v Mariboru, so se tudi v Gradisu pričeli postopki za spreminjanje lastninskih odnosov. Ustanovljena je družba z omejeno odgovornostjo, ki je v mešani lasti, W&G - podjetje za proizvodnjo strojev in opreme. Podjetje je bilo registrirano 2. novembra letos, v kratkem pa bo imenovan tudi upravni odbor, v katerem bo imelo podjetje TV Investment Ltd., katerega lastnik je VV. Wolf, tri člane, Gradis pa dva. Dokapitalizacija Strojegradn-je je bila izvršena v večinskem deležu tujega vlagatelja, ki je dolžan v enem letu vložiti toliko sredstev, da bo njegov delež znašal 51 odstotkov. Pogovori z ^Valterjem NVolfom in njegovimi sodelavci so trajali celo letošnje leto. V tem času je bilo izpeljano vrednotenje Strojegradnje. Vrednotenje je opravil Center za gospodarsko svetovanje, ki ga vodi priznani strokovnjak mag. Milan Lovrenčič. Ko je bilo vse Potrebno pripravljeno, je svoje soglasje dala tudi Agencija za prestrukturiranje gospodarstva R- Slovenije, je pojasnil vodja komerciale Iztok Klemenc. Walter Wolf je del svoje obveznosti že izpolnil, tako da so z denarjem, ki ga je nakazal, zače- graditi novo proizvodno halo in novo upravno poslopje. Gradnja obeh objektov bo končana aprila prihodnje leto. Wolf Se je v pogodbi tudi obvezal, da bo poskrbel za nov proizvodni Program, za pridobitev novih trgov in seveda tudi kupcev. Poleg že znanega programa, bodo v podjetju W&G izdelovali tudi dele za gradbene stroje ene izmed znanih evropskih tovarn, v perspektivi pa se pripravljajo tudi na proizvodnjo posameznih delov za avtomobilsko industri- jo. Za uresničitev teh programov bo zastavil svoje ime in kapital Walter Wolf, ki je kot poslovnež dobro znan po celem svetu. Sicer pa je bilo letošnje leto za Strojegradnjo izredno zahtevno. Izgubili so celoten jugoslovanski trg in trg v nekdanji Sovjetski zvezi, zato se je bilo treba zelo intenzivno posvetiti zahodnim trgom, kjer so letos ustvarili 70 odstotkov realizacije. Gre predvsem za izvoz proizvodov v Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Samo 30 odstotkov realizacije so ustvarili v Sloveniji in nekaj malega, na začetku leta, na Hrvaškem. Pričakujejo, da bodo do konca leta ustvarili za 5,5 milijona mark realizacije, kar je tudi v skladu z letošnjim planom. Do srede novembra so izdelali 52 malih finišerjev, ki jih je za prodajo na zahodnoevropskih trgih prevzel Vdgele, prototip goseničnega asfaltnega finišerja G 7, ki ga je kupilo podjetje Ce-stograd iz Vinkovcev in več sklopov za valjarje in asfaltne fini-šerje, ki jih izdeluje italijansko podjetje Bitelli. Vrednost tega posla znaša pol milijona mark, v W&G pa pričakujejo, da bi, ob doseženi zahtevani kvaliteti izdelkov in ob pravočasnih dobavah, v letu 1993 za Bitelli izdelali Nova tabla na vhodu v Strojegradnjo že opozarja, da se je podjetje Preimenovalo in lastninsko preoblikovalo. sklope v vrednosti milijon mark. Kako huda je bila letos kriza kaže podatek, da v Strojegradnji niso naredili niti enega velikega finišerja K 6 in niti ene asfaltne baze. Bilo je le nekaj manjših remontov in popravil. Da bi zaposlili vseh 172 delavcev, kolikor jih bo ostalo v novem podjetju, saj je v pogodbi z Walterjem Wolfom zapisano, da mora prevzeti tudi vse delavce, so v Strojegradnji letos opravili nekaj tako imenovanih »lohn« poslov - Avstrijcem so dobavili nekaj jeklenih konstrukcij. V letu 1993 v družbi W&G pričakujejo, da bodo s pomočjo novega partnerja in sedaj tudi večinskega lastnika firme, ustvarili realizacijo v višini sedem milijonov mark. Povečanje naj bi šlo predvsem na račun novega proizvodnega programa, ki bo v celoti namenjen zahodnoevropskem trgu. C. P. ^ Velika pridobitev za GP Maribor Več kot samo drobilec Velika pridobitev za mariborski Gradis oziroma obrate na Pobrežju je novi centrifugalni drobilec SBM - WAGENE-DER. Ta sicer avstrijski proizvod je eden najsodobnejših tovrstnih drobilcev, ki deluje na principu kamen na kamen. Njegova zmogljivost je 25 kubikov na uro, pretočna količina kamenja pa je celo 52 kubikov na uro. Zanimivo je, da so kupili samo drobilec, montažo pa so uspešno opravili sami. Strokovnjak iz tujine je samo opravil pregled in bil z delom Gradisovih fantov zadovoljen. Sami so opravili vsa strojna in električarska dela, od montažnih transportnih trakov do električnega razvoda in elektro komandne omarice. Tako so pridobili ne malo denarja. Franjo Štromajer Ludvik Rudolf Slavko Skratek 29 let zvestega dela v Gradisu na Ravnah Veterani odhajajo V letu 1992 smo se poslovili od dveh naših dolgoletnih sodelavcev Slavka Škrateka in Ludvika Rudolfa. Oba sta pričela z delom na Ravnah leta 1963, prvi kot zidar in drugi kot VK tesar - inštruktor učencev. Čas je sveta vladar in človekov gospodar, če pa se zgodi še kaj nepredvidenega, moramo ob odhodu v pokoj žal ugotoviti, da bi lahko še oba delala. Slavko Škratek ni dolgo delal kot zidar, saj je bil že leta 1966, zaradi nesreče in invalidnosti, premeščen v skladišče. Delo skladiščnika je opravljal po gradbiščih širom Slovenije, nazadnje pa v glavnem skladišču. Bil je prepričan, da bo lahko delal do redne upokojitve, vendar se je moral sredi leta 1992 invalidsko upokojiti. Ludvik Rudolf je dolga leta delal kot VK tesar na raznih gradbiščih po Sloveniji. V času, ko pa so bili na delovni praksi učenci - bodoči tesarji, je na njih prenašal vso svojo strokovno znanje. Nesrečnega leta 1982 se je ponesrečil pri delu, saj je padel z delovnega odra. Ne glede na posledice je tudi po končani rehabilitaciji vztrajal na svojem delovnem mestu. Govoril je, da bi ra^ dopolnil vsaj 30 delovnih let. Žal se je moral invalidsko upokojiti nekaj mesecev pred tem. Delala sta pridno in živela skromno. Oba imata družini, zgradila sta si hiši, zato vemo, da jima kljub bolezni, ne bo dolgčas v pokoju, saj bosta v hiši in okrog nje imela dovolj dela. Še enkrat hvala obema za vse, kar sta naredila za GRADIS na Ravnah. Želimo jima trdnega zdravja in veliko sreče, pa večkrat nasvidenje. / ‘ 1 \ Klub razdrobljenosti, usklajeno delovanje Trije sindikati v Gradnjah Do pravega sindikalnega pluralizma je prišlo v ptujskih Gradnjah, kjer imajo kar tri sindikate, in sicer ZSSS, NSS in sindikat Gradenj. Medsebojno dobro sodelujejo, vso administracijo pa vodi za vse tri sindikate Neodvisni sindikat Slovenije, čigar predsednik je Emil Korenjak. Tudi večino akcij vodijo skupno'in usklajeno. Tako dajejo ugodne kredite svojim Članom, prispevali so humanitarno pomoč za begunce, imeli so dva kandidata za državni zbor, ki sta sodelovala v Stranki neodvisnih (Emil Korenjak in Bogo Mernik) in še nekaj manjših povsem sindikalnih akcij. Dogovorili so se tudi, da bodo skupno sodelovali pri lastninjenju, ki se bo začelo uresničevati prihodnje leto. q p V____________________________ZZ___________:_______________-J Dom podiplomskih študentov in gostujočih profesoijev Boljši pogoji bivanja Ob Pedagoški akademiji v Mariboru, delavci mariborskega Gradisa ta čas »pilotirajo«. Tak izraz uporabljajo gradbeniki za betoniranje betonskih stebrov, na katerih bo pozneje zgrajen dom podiplomskih študentov in gostujočih profesorjev. Na mestu, kjer bo stal bodoči dom, je bila pred časom gramoznica v katero so vozili odpadni gramoz in ostalo ropotijo. Nosilnih stebrov bo 75, povprečna dolžina pa je deset metrov. Štiridesetmilijonov tolarjev je zagotovljenih, s tem denarjem pa naj bi zgradili dom do četrte faze. Z deli naj bi končali, če seveda ne bo prehude zime, do junija prihodnje leto. F. Š. Srečanje upokojencev GP Ljubljana Lepa navada se ohranja Tudi letos so v GP Ljubljana spoštovali tradicijo, da je lep običaj povabiti na srečanje svoje nekdanje sodelavce, sedaj upokojence. Prišlo je kar lepo število povabljenih, bilo jih je nekaj čez sto, pridružili pa so se jim tudi tisti, ki so se upokojili letos. Srečanje je bilo izredno prisrčno, sproščeno in veselo, direktor podjetja Jože Ločnikar in predsednik delavskega sveta Janez Bolha pa sta vsem letošnjim upokojencem podelila v spomin na delo v Grdisu že uokvirjene lepe grafike, ki so jih bili vsi zelo veseli. Letos so se v GP Ljubljana upokojili naslednji delavci: Jože Zelko, Aleksander Feher, Halil Jakupovič, Sevdaga Kadirič, Marija Dreo, Safet Hajdarevič, Sul-jo Žalič, Stjepan Žganjec, Vlado Bogovič, Slavko Kihaš, Anton Gužvinec, Rade Srečo, Stjepan Benkovič, Novak Suvajac, Stjepan Blažinčič, Adam Kušen, Nu-rija Agič, Štefan Pajtak in Franc Bobič. Srečanje upokojencev GP Ljubljana je bilo tudi letos zelo prisrčno. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Jeter Novak JffiDlcm. gt° IME Jajčnik Wmi tOVAfec SOLM1ZA- CIJSK1 ZLOG DRUŽINA SREČNO! SPORO- ČILO, NAZNA- NILO fiPAR< ČEK POLITIK GLIGOROV MAKEDONSKO MESTO OB JEZERU sr SADNI PREŠI TIROLSKA REKA SIDRO KOTVA sr™ KOŽI m BREZ VONJA !»v- VED VE PODE- LITEV IMENA HRVAŠKO MOŠKO IME ponikal- nicama KOCEV PAPIGA UČNI ALI LIJAK RAZTOPINA ZASTRO- ist ORIEN- TALSKE UTEŽNE ENOTE ČETVERO- KOTNIK PRVI RAČU {L*----- fALNIK ZEMELJSKI PLIN GOVORNIK, PRIDIGAR gmAL- JJCA J®acA DRŽAVA NA jg*« kovico rečna STRUJA VULKAN NA VLADO JARC KRAJ PRI LJUBLJANI EDW!N ROBINSON 8§i GRŠKI BOG VETROV DEL ORLA -4—f-» AROMA sr ŽELEZOV OKSID I IME AMER. SKLADA-TELIA COPLANDA Rešitev križanke pošljite do 31. januarja 1993 na naslov GRADISOV VESTNIK, Šmartinska 134, Ljubljana. Tri reševalce bomo nagradi-1 ' lepimi knjižnimi nagradami. ~ Saj ne rečem, da nisem ljudem na Zemlji nosil že vse mogoče stvari. Vendar, da bi tebi, kot gradbincu, prinesel povprečno plačo v gospodarstvu, to bi bilo pa prav gotovo preveč. - Seveda sem mislil na nek^j čisto drugega, ko sem ti pisal, da mi prinesi nekaj vročega za v posteljo. lO - Vrllfiuiauv VtailNIK. Kegljaški klub Gradis je uspešen Drugi v Sloveniji in _________peti v Evropi__________________ Kegljaški klub Gradis, ki je bil ves čas v vrhu jugoslovankega in evropskega kegljanja, je kljub težavam ohranil to svoje mesto tudi sedaj, ko je postala Slovenija samostojna država. Na Europa pokalu, kjer tekmujejo drugouvrščene ekipe državnih prvenstev, ki je bil letos v Romuniji, so zasedli peto mesto, z malo več sreče bi bili lahko tudi boljši, v slovenski ligi pa so pred play offom zasedli odlično, dru- go mesto. Pogovorili smo se z Robertom Blaho, ki je lani prevzel vodenje in sofinanciranje kluba, istočasno pa tudi keglja in trenira soigralce. »Z doseženimi rezultati sem več kot zadovodljen, saj sem iz povprečne ekipe, ki sem jo prevzel, ko sta jo zapustila najboljša igrlaca in nekdanja svetovna prvaka, Boris Urbanc in Albin Juvančič, uspel narediti homogeno moštvo, ga podmladi-ti in pripraviti za najzahtevnejša tekmovanja. V ligi, ki se je pravkar končala, smo zasedli drugo mesto, na Europa pokalu pa nam je sreča obrnila hrbet, tako da smo pristali na petem mestu, ki je za nas kljub temu uspešno. V prvenstvu smo proti Konstruktorju izgubili za dva keglja, vendar smo dokazali, da nismo nič slabši od njih, čeprav imajo oni za seboj bistveno močnejšo podporo, kot je imamo mi.« V čem je ta podpora? »Konstruktorju pomaga mesto Maribor in njegov ustanovitelj in sponzor, Gradbeno podjetje Konstruktor. Imajo obnovljeno kegljišče in vse druge pogoje, seveda tudi finančne, za vrhunsko vadbo in rezultate. Mi se pa s čem takim ne moremo pohvaliti in zato lahko upravičeno trdim, da kegljači Gradisa dosegajo fantastične rezultate, glede na pogoje, ki jih imajo v primerjavi z drugimi, predvsem s Konstruktorjem, ki je edini s katerim se lahko primerjamo. Čudi me, da v Gfadisu ni posluha za klub. Zelo malo Gradisovih podjetjij je poravnalo svoje obveznosti do kluba, ki nosi njihovo ime, kljub temu, da ne gre za veliko denarja. Dogovorjeno je bilo naj bi vsako podjetje mesečno prispevalo le po pet tisoč tolarjev za kegljaški klub, pa niti tega ne poravnajo.« Kako potem poteka financiranje kluba? »Če bi bilo financiranje kluba odvisno od Gradisa, potem bi klub že zdavnaj propadel. Tako sem se osebno precej angažiral in dobil tudi zunanje sponzorje, največji del pa financiram sam preko mojega podjetja Galileo. Igralcem tekoče poravnavam redne, mesečne obveznosti, nagrade za dosežene uspehe pa z nekaj zamude, kar je odvisno od denarja, ki je na voljo. Če bi Gradis prispeval dogovorjene zneske, potem ne bi bilo nobenih težav. [a; GRADISOV VRSTNIK je glasilo GIP GRADIS Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin Kotostavek: Tiskarna Formatisk Ljubljana Montaža in tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 3.000 izvodov Naslov uredništva: GIP GRADIS. Gradisov vestnik. Smartinska 134/ a. 61000 Ljubljana Telefon: (061) 10-11-12 Telefax: (061) 443-060 GRADISOV VESTNIK je vpisan v register časopisov pri Republiškem komiteju za informiranje pod zaporedno število IS7 in je oproščen temeljnega davka od prometa porizvodov. Naslovniki ga prejemajo brezplačno. J Gradisov počitniški dom na Pohorju vabi Razpis zimske sezone Kot veste je na Pohorju sezona skozi vse leto, čeprav nekateri prisegajo na poletno sezono, spet drugi pa na zimsko. Kdorkoli ve in zna kaj povedati o letošnji zimi pravi, da bo tista ta prava: za smučarijo, sankanje, za potepanje, pa tudi za počitek in še kaj. Zato vas vabimo, da izkoristite zimski čas in pridete na oddih na Pohorje. Počutili se boste prijetno in ugotovili boste, da je to tisto, kar vam je vedno manjkalo. Pa še nekaj: cene penziona so še vedno kar se da ugodne. Za gradisovce in njihove ožje družinske člane znaša cena plnega penziona 20 DEM, za otroke do 10. leta starosti pa 15 DEM na dan. Za zunanje goste je cena 25 oziroma 18 mark na dan za polni penzion. Celotni znesek ste dolžni plačati ob prihodu na Pohorje pri upravniku počitniškega doma Francu Mesarecu v tolarski protivrednosti mark na dan plačila. Upravniku je treba predložiti tudi potrdilo o rezervaciji letovanja, katerega bosta prejeli pisno. Odpoved letovanja bo možna samo iz utemeljenih razlogov, vsaj tri dni pred nastopom letovanja. Prijave pošljite na naslov: GRADIS GP Maribor, Gosposvetska c. 29. 62000 Maribor, s pripisom SKS. Prednost bodo imeli gradisovci po vrstnem redu prijav, kasneje pa tudi ostali gostje, prav tako po vrstnem redu prijav. Vse informacije o zimovanju lahko dobite po telefonu: - 062/603-203, g. Franc Mesareč - PD Pohorje - 061/100-370 in 102-550, g. Franc Čontala - Samski dom Menim, da se nas Gradis ne bi smel sramovati, saj smo dobra in homogena ekipa, ki nosi ime Gradisa na vseh tekmovanjih doma in na tujem. V Gradisu bi morali biti ponosni na naše uspehe, ne pa da se tako mačehovsko obnašajo do kluba in ne prispevajo niti minimalnih sredstev za njegovo delovanje.« Kako se pripravljate na nadaljevanje tekmovanja v p!ay offu? »V končnici tekmovanja, v tako imenovanemu play offu, se bodo pomerile štiri prvouvršče-ne ekipe z državnega prvenstva. Tekmovanja se bodo pričela 20. februarja, kegljači Gradisa pa štartajo z druge pozicije.« Kako potekajo priprave? »S pripravami smo že začeli takoj po tekmovanju v ligi. Fantje trenirajo trikrat na teden na kegljišču in dvakrat na teden v fitness centru, kjer imajo kondicijske, telesne priprave. Morate priznati, da je to kar huda obremenitev, ker so vsi člani naše ekipe redno zaposleni in imajo družine, tako da vse treninge opravijo popoldan in zvečer po službi. V ekipi smo se odločili za dobre priprave, tako da bomo štar- • Za prvo moštvo KK Gradisa nastopajo: Dušan Ivačič in Zdravko Štrukelj (oba državna reprezentanta), Tone Šemrl (kandidat za reprezentanco), Bojan Marinček, Brane Podreber-šek, Andraž Zmajšek, Primož Pintarič in Jure Eržen (zadnji trije so mladinci) in Robert Blaha, trener in igralec. tali na osvojitev državnega prvenstva, kljub prednosti, ki jo imajo naši konkurenti iz Konstruktorja.« V moštvu je tudi nekaj novih imen? »Ekipo sem pomladil. Dva najstarejša dosedanja člana prve ekipe (Dore Zdešar in Vinko Janša) sedaj nastopata za drugo ekipo, prvič letos pa imamo tudi mladince v klubu. Vsem članom kolektiva Gradis želim srečno, zdravo i*1 uspešno leto 1993 in upam, da bo v naslednjem letu v Gradisovih podjetjih več posluha za kegljaški klub in več materialne podpore, vsaj toliko, kot je mesečno dogovorjeno. Srečno.« Glavni objekt Biološkega središča v Ljubljani ima površino 7.600 kvadratnih metrov. Prulski most v Ljubljani čez Ljubljanico.