60100^0°
OSRf-°Nj* K	_
PRL*iokSKI dnevnik
poštnina plačana v gotovini />	o/»/» ■•
Abb- postale i gruppo Lena oUO lir
Leto XXXVI. Št. 178 (10.698)
TRST, torek, 5. avgusta 1980
PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* _ tjOVCU pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kj9r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
SOGLASNO PREPRIČANJE POLITIČNIH IN SODNIH OBLASTI 0 POKOLU V BOLOGNI
Nobenega dvoma več: fašistični atentat!
Uradno ugotovljeno število žrtev: 76 mrtvih: v bolnišnicah še vedno okrog 100 ranjenih, od katerih kakih 15 hudo • Preiskava po vsej Italiji usmerjena v neofašistične kroge - Včeraj pokopali prve žrtve, jutri uradna pogrebna svečanost v Bologni - Jutri dem žalovanja po vsej državi
, BOLOGNA — Bil je fašistični atentat. Danes, tretji dan po strahoviti Ksploriji, ki je razdejala levo krilo bolonjske železniške postaje, o tem ' več nobenega dvoma. Že v noči od sobote na nedeljo je postalo jasno, aa gre za atentat. Takoj ko so gasilci odkrili žarišče ekplozije, so “upadle vse druge možnosti, žarišče je bilo namreč v čakalnici 2. razreda, torej tam, kjer ni bilo ne plinskih napeljav in ne termične cen-“ale. Eksplodiral je naboj, skrit v kovčku ali večji potovalki, ki jo je večinska roka namestila v kot čakalnice 2. razreda. Naboj je izko-
20 cm globoko luknjo, ki meri v Premeru dober meter, vsa sila *ksPlozije pa je izbruhnila navzgor •k zrušila celo krilo postaje.
Prav tako ne more biti dvoma, da I* za fašistični atentat. Dogodki Bologne jasno kažejo na črno zlo-nisko roko, ki je povzročila že vr-Podobnih atentatov: od bombe v
Fašistična
etiketa
> smo si v soboto zvečer sku-**' v našem komentarju dati od-kovor na vprašanje: kdo je bil Poseben zagrešiti tako strahotni Pokol na železniški postaji v Bo-“Sni, nas je prevevala slutnja, da * tolikšnega zverinstva sposoben am° fašizem. Toda nismo se hoteli t^enaglitj, da bi to tudi povsem I	j n dokočno zapisali, ker nas
Skušnje učijo, da političnemu te-H,?ZI?1U v Italiji ni vedno lahko oločitj barve. Prej mu je lahko “Predeliti cilj.
Danes, četrti dan po bolonjski ■‘gediji, ni nobenega dvoma več: Pokol jc zamisel in delo ueofaši-*ov. To ugotavlja brez pomislekov Predsednik vlade Cossiga, znan po 'Tton.ju, svojih -besed; tu ugotav-J".fo eni odkrito, drugi malo manj, Predstavniki vseh demokratičnih Političnih strank, to ugotavljajo iz-“denci za vprašanja italijanske-®a In tudi mednarodnega teroriz-to ugotavljajo celo policijski sodni preiskovalci, čeprav je nana njihova rezerviranost in v Preteklosti žal vse prepogosto tu-'** tolerantnost.
. R<“s je, materialnih dokazov za “ ugotovitve še ni. Zločinski a-i„ntatorji še niso v rokah pravice .““•flhovi mandatarji še niso od-Toda indikativnih elementov *daj več knt dovolj, da gre ? zl°čin tipične fašistične etikete, J je drugačna od etikete rdečih žrtSa<1" Drigadisti odbirajo svoje _,‘Ve Po nekem določenem načrtu, ...°raj vedno med tistimi, ki počno razkrinkujejo njihov terori-m in <*. pr„tj njemu borijo. Neo-,dsisti udarjajo z drugačno takti-“• Njihov cilj je sejanje množič-* Panike, je sejanje vzdušja ne-? , v“sti. Cilji so seveda v
•Ha
in
Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu pa do eksplozije na vlaku Italicus. Povsod skupni imenovalec: naboj, ki ne izbira svojih žrtev, ampak ki eksplodira tam, kjer je največ ljudi, kjer je vrvež največji, zato, da bo povzročil čim več žrtev.
O vsem tem so prepričani tudi preiskovalci. Že v nedeljo je bolonjski državni pravdnik Ugo Sisti dejal, da se preiskava usmerja predvsem v fašistične kroge. Včeraj je to potrdil v senatu ministrski predsednik Cossiga, sicer pa tudi preiskava priča, da se sodstvo ukvarja predvsem z dejavnostjo fašističnih skrajnežev. Tako so včeraj v dvajsetih italijanskih mestih preiskali stanovanja številnih skrajnih desničarjev, predvsem zato, da ugotovijo, kje so bili ti neofašisti v soboto. Preiskovalci so bili na delu v devetih deželah, od Sicilije do Piemonta in Veneta. Seveda ni znano kakšni so izsledki teh preiskav.
Prav tako niso znane druge podrobnosti o poteku preiskave. Vče-
Jutri v Bologni slovesni pogreb
,— v......	, obeh
luierih isti: destabilizacija družil®. rušenje demokratičnega siste-a in njegovih inštitucij.
Naslednji indikativni element je gotovo časovno sovpadanje ton ta ta v Bologni s šesto obletni-r° atentata na vlak «Italicus» v .“Posredni bližini Bologne, zaradi aterega je bil prav dan ali dva Pred tragedijo v Bologni eden od Jtojbolj znanih fašističnih teroristov, Tuti, sicer že obsojen na do-j tortno ječo zaradi uboja dveb puristov, ponovno predan sodstvu v a*enski postopek. Prav gotovo ni ogoče govoriti o naključju, neto,. rn° bolj verjetno je, da so J*to'i zločinci iz istega gnezda kot ut', prav v Bologni in prav na Ptodvečer obletnice dokončati na-rt. ki jim je pri «Italicusu» le del-uspel, pa čeprav je zahteval 12 dvih in več desetin ranjenih.
. D' ne nazadnje so indikativni e-“toenti vsi ostali neofašistični zlo-toski atentati: leta 1969 na milan-acm trgu Fontana s 16 mrtvimi, a Trgu La Loggia v Brescii z 8 vimi, atentat na sodnika Occor-a leta 1978 in letošnji umor “dnika Amata, ki sta oba preisko-a'a prav fašistični terorizem, »arnostni, policijski in sodni or-®an' so svoje preiskave usmerili P^uti «črnemu terorizmu*. To so P°vedali brez ovinkov, javnost pa "toakuje, da bodo preiskavo tudi /*ddi brez ovinkov in s tisto odloč-"“?ljo in učinkovitostjo, ki jo na-“kuje dramatični trenutek, nepo-“pdno pa strahotni obseg trage-l .to na bolonjski postaji. Če ne .1 bilo tako, bi italijanska demo-jtoacija doživela še en udarec, kajti ton obstoj je odvisen tudi od zadaja v organe, ki so njen izruz.
. * a ne samo od zaupanja v učin-0vJtost organov; tudi od sposob-°sti italijanskih demokratičnih sil, 'l strnejo svoje vrste v najširši .Pitnosti brez izločevanj, brez bo-ja*ni, da bi se v enotnosti izgubi-različnost, če niti danes po tra* aC(“ji v Bologni in po vsem, kar Pnuieni in hoče ta tragedija po-toeniti, demokratične sile take e-, “tnosti ne bi bile sposobne, potem <'do prve odgovorne za posledice,
1 Jih ni težko napovedovati.
BOLOGNA — Bolonjska občina je sklenila, da bo slovesni pogreb žrtev tragičnega a-tentata na železniški postaji jutri, v sredo, 6. avgusta. Pobudo za žalno slovesnost so dali občina, pokrajina in dežela Emilla-Romagna. Verski obred bo opravil kardinal Antonio Poma v stolnici sv. Pe-troitia, nakar bo na Trgu Mag-giure ob prisotnosti najvišjih državnih in mestnih oblasti govoril bolonjski župan Renato Ziingheri.
V sredo popoldne bo v Bologni dan splošnega žalovanja, da bi omogočili čimvečjemu številu delavcev, da se udeleži slovesnosti na Trgu Mag-giore.
raj opoldne je bila na kvesturi tiskovna konferenca, na kateri so kvestor Ferrante ter državni tožilci Persico, Dardani in Rossi sporočili, da bo' vsak dan ob 12. uri srečanje med preiskovalci in novinarji: na tem srečanju bodo sodniki seznanjali tisk s potekom preiskave. Ta srečanja so uvedli, da se prepreči šir-
jenje vesti, ki niso resnične ali niso preverjene. Z drugimi besedami, razen na teh tiskovnih konferencah novinarji ne bodo mogli prejeti nobene informacije. Pa še te informacije so izredno skope. Tako so včeraj samo povedali to, kar je bilo že znano: da je preiskava usmerjena predvsem v vrste fašistov, da so jo uvedli po vsej državi, da preučujejo vse okoliščine in da so naložili izvedencem nalogo, da izdajo poročilo o vseh sumljivih drobcih, ki so jih našli na kraju eksplozije. Edina novost, ki so jo novinarji izvedeli na tem sestanku, je v dejstvu, da preiskovalci opozarjajo na analogijo med eksplozijo na vlaku Italicus in sobotnim atentatom. V obeh primerih so fašisti nekaj dni prej opozorili nase z velikim atentatom v Milanu, leta 1974 pred časopisom Corriere della sera, sedaj pa pred nekaj dnevi pred vrati milanske občinske palače. Sicer ne izključujejo ničesar, vendar pa gre za podrobnosti, mimo katerih ni mogoče, so poudarili bolonjski preiskovalci.
Pa še ena novost je: da tokrat preiskovalci sproti obveščajo o vsem najvišje predstavnike političnih oblasti, predsednika republike, predsednika vlade, notranjega ministra in tudi bolonjski občinski odbor.
Kljub strogi tajnosti pa se je izvedelo, da je policija zaslišala številne priče. Izjave naj bi se le delno ujemale, vendar pa je treba poudariti, da se širijo intenzivne govorice, da so očividci videli dva mladeniča bežati nekaj trenutkov pred eksplozijo. Sodstvo je baje tudi odredilo zaplembo obrazcev, na katerih beležjo točne ure odhodov vlakov: očitno gre za hipotezo, da so se atentatorji odpeljali z vlakom nekaj minut pred eksplozijo, najverjetneje proti Firencam.
Prav tako se širijo hipoteze o vrsti razstreliva, ki so ga upora bili atentatorji. Možnosti naj bi bili dve; prvič razstrelivo, ki je zelo podobno tistemu, ki ga uporabljajo v kamnolomih in ki ga je mogoče najti na tržišču s precejšnjo lahkoto, drugič pa plastik, to je izredno močno razstrelivo, ki ga uporabljajo predvsem v vojski in ga je težko najti ter je tudi zelo drago, vendar ga za tako eksplozijo, kakršna je bila sobotna zadostuje zelo malo, kakih deset do 15 kilogramov. V zvezi s tem so včeraj omenili možnost, da bi šlo za razstrelivo vrste T 4, kakršnega so fašistični atentatorji že enkrat uoora-bili in sicer leta 1972 v petovelj-skem atentatu.
Končno pa je treba omeniti še
agencije. Ne bomo jih navajali, rekli bomo le, da jih je bilo pet ali šest; v skoraj vseh primerih so prevzeli odgovornost za atentat pripravniki neofašistične teroristične skupine NAR, v dveh pozivih pa so samozvani pripadniki iste skupine zanikali, da bi bili odgovorni za atentat. Gre za dokazno gradivo, ki ga bo treba šele preveriti, kajti ni izključeno, da je dobršen del vseh telefonskih pozivov, kar jih je bilo v zvezi z bolonjskim atentatom sad neslanih šal ali neuravnovešoncev.
Medtem pa se v mrtvašnici bolonjske bolnišnice nadaljuje žalosten mimohod svojcev, ki prihajajo na uradna istovetenja trupel. Uradno število mrtvih je 76, vključno z 7-letno Sonio Burri iz Barija, ki je umrla včeraj v bolnišnici. Uradni pogreb žrtev bo jutri, vendar so nekatere pokopali že včeraj, med temi oba bolonjska taksista, ki sta izgubila življenje v taks-ijh, parkiranih i postajo. Med žrtvami je bilo ti... osem tujcev (trije Nemci, dva Angleža ter po en Francoz, Japonec in prebivalec San Marina). Takoj pa je treba pripomniti, da osmih trupel še niso prepoznali in da bi se torej število tujcev, ki so izgubili življenje v sobotni tragediji, lahko še povečalo.
Ogromna množica je na Trgu Maggiore v Bologni izpričala svojo zavzetost v boju proti fašističnemu terorju
(Telefoto
RAZPRAVA V PARLAMENTU 0 BOLONJSKEM ATENTATU
Predsednik Cossiga; atentat z jasnim fašističnim pečatom
Socialist Spano očital, da so preiskovalci v zadnjih letih posvetili preveč pozornosti «rdečim» teroristom in podcenjevali «črne>
RIM — Ni bilo več kot kakih sto poslancev, senatorjev, članov vlade in tajnikov strank v avli senata, ko je predsednik vlade Cossiga poročal o tragičnem atentatu na bolonjski železniški postaji. Cossigo je predstavil predsednik senata Fan-fani, ki je povedal nekaj priložnostnih misli in nato dal besedo predsedniku vlade. Dejstvo, da je parlamentu poročal sam Cossiga, ni bilo predvideno, saj bi morala poročati, tako je vsaj bilo napisano na dnevnem redu, minister za prevoze Formica in za notranje zadeve Ro-gnoni.
_______ r_ ..._______________ Cossiga je predvsem zelo natanč-
vrsto telefonskih pozivov, ki so jih j no obnovil vse faze tragedije, ki je včeraj prejeli časopisi in tiskovne | v soboto pretresla ne samo Italijo,
Več tisoč tržaških demokratov in antifašistov je včeraj popoldne z udeležbo na protestni manifestaciji in s sprevodom po mestnih ulicah izpričalo odločno obsodbo zločinskega nasilja in zahtevo po hitri in učinkoviti preiskavi. Poročilo na 2. strani.	(Foto Magajna)
temveč ves omikani svet. Danes ni več nobenega dvoma, da je šlo za atentat, je dejal Cossiga in dodal, da ima atentat jasen fašistični pečat, čeprav se preiskava sodstva še ni zaključila in ima sodstvo pri presojanju dogodkov in izsledkov popolno avtonomijo. Predsednik vlade se je izrecno skliceval na atentate na Trgu Fontana, na Trgu della Loggia, na vlaku Italicus. Ne samo, svoje izvajanje je tudi podkrepil s političnimi ugotovitvami, ki so izzvale burne proteste misov cev, tako poslancev kot fašističnih časnikarjev:	levičarski terorizem,
pravi skratka Cossiga, vedno zelo natančno izbira svoje žrtve, saj so njegove tarče posamezniki, ki predstavljajo demokratično državo, ki jo levičarski teroristi hočejo strmoglaviti. Črni teroristi pa se poslužujejo pokola, ker pokoli povzročajo v prebivalstvu panični strah, nezaupljivost.
Kaj torej storiti? Predsednik vlade ni mogel zagotoviti parlamentu nič drugega, kot to, da se bodo preiskovalci čim bolj potrudili, da bi krivce izsledili in jih kaznovali. Nasplošno pa je v avli senata prevladoval občutek nemoči pred pošastno strategijo terorja, nezmožnosti, da bi tolikokrat izrečene izraze obtožbe spremenili v konkretna dejanja. Tako je Cossiga z navdušenjem sprejel predlog neodvisnega levičarja Riccardellija, ko je slednji predlagal, da bi sredo proglasili za vsedržavni dan žalovanja. In vsem je ta predlog že bil videti kot «dejanje», majhno, vendar prvi korak k nečemu konkretnemu, dokaz, da so ljudje še zmožni reagirati.
Splošna razprava, ki je sledila izvajanju predsednika vlade Cossi-ge, ni bistveno prispevala k premostitvi tega občutka nemoči. Govorili so socialist Spano. komunist Perna. republikanec Spadolini, liberalec Malagodi, misovec Marchio,
radikalec Stanzani in demokristjan Bartolomei. Nihče ni polemiziral z vlado, večina je le izrazila nekatere kritike in pomisleke. Spano je na primer poudaril, da sta vlada in država sploh v zadnjih letih podcenjevali nevarnost desničarskega terorizma in usmerili vsa svoja prizadevanja v boj proti trdečemu* terorizmu.
Komunist Perna je s svoje strani sicer izrazil priznanje vladi, da je nedvoumno potrdila fašistični pečat bolonjskega atentata, kar je jasno izhajalo iz Cossigovega poročila, vendar je takoj poudaril, da ni mogoče govoriti o «blaznosti» temveč, da se je treba sprijazniti z dejstvom, da smo pred jasnim načrtom za destabilizacijo demokratičnega reda v državi.	R. G.
Jutri dan žalovanja
RIM — Predsednik vlade Cossiga je med svojim izvajanjem v senatu sporočil, da je vlada proglasila jutrišnji dan za dan žalovanja za žrtvami podlega fašističnega atentata v Bologni. Do tega sklepa so prišli na izrecno zahtevo parlamentarne skupine neodvisne levice.
OBSODBA KRVAVEGA ATENTATA
■v
Številne manifestacije po italijanskih mestih
V Bologni je spregovoril Franco Marini, v Rimu pa župan Petroselli
BOLOGNA — Vsa demokratična Italija je s svojo prisotnostjo na manifestacijah izkazala ogorčenost nad kruto tragedijo sobotnega atentata. Delavci, ženske, uradniki, železničarji, upokojenci, otroci, mladinci, študentje, predstavniki sindikalnih in političnih organizacij, vsi so se zbrali na trgih italijanskih mest in izrekli svoj protest ter obvezo, da ne bodo ostali križem rok pri iskanju zločincev.
Odgovor bolonjskih demokratov na atentat je bil množičen in odločen. Okrog 70.000 oseb je krenilo iz raznih zbirališč v sprevodu po mestnih ulicah in se zlilo na Trg Maggiore, kjer je bila včeraj dopoldne množična protestna manifestacija, ki so se je za govorilnim pultom udeležili razni politični in sindikalni predstavniki. Po posegu Franca Franchija, ki je govoril v imenu enotne deželne sindikalne federacije, ter po posegih podpredsednika bolonjsKe pokrajine in nekega železničarja, je zbrani množici na trgu spregovoril predstavnik vsedržavne federacije CGIL - CISL in UIL Franco Marini. V pni vrsti je podčrtal nujnost po enotnosti pred tem ponovnim nečloveškim zločinom, ki ga je utrpela Bologna in sploh vsa Italija.
OBŽALOVANJE IN OPOZORILO ZAHODNEMU SVETU
Jugoslovansko časopisje izraža prijateljska občutja državljanov SFRJ
RIM — Reakcije v svetu na stra hoviti zločin na bolonjski železniški postaji so bile povsod odločne, sicer razvejane spričo različnih ideoloških stališč, toda v glavnem so izzvenele kot obsodba (desničarskega) atentata, ki mu ni bilo mar življenje ljudi, temveč je stremel le za pokolom.
Zahodnnnemški ^General Anzei-ger» poziva Zahodno Nemčijo, naj izkaže solidarnost Italiji tudi v tem težkem trenutku. Skrčiti dotok nem ških turistov v Italijo ni nobena rešitev, temveč gre v korist ljudi, ki bi hoteli destabilizirati odnose med obema državama. Še več: list dodaja, da je napad na državne u-stanove v obeh državah (ZRN in Italija) še vedno navzoč.
«Frankfurter Rundschau» trdi, da «terorizem v Italiji, črni ali rdeči, pehata italijansko državo v negotovost*.
Edini nemški časopis, ki skuša z bolonjskim dogodkom in tudi s po narejanjem podatkov, vznemiriti nemško javnost, je tBild Zeitung* (4 milijoni bralcev). List poudarja z velikim naslovom čez vso stran veliko število nemških žrtev pri o-tentatu v Bologni, še posebej časopis poudarja, da so v Italiji m vzoče tri vrste terorja: politični (desničarski in levičarski), kriminalni terorizem (primer ugrabitev Kronzuckerjevih hčerk) in navadni kriminal (tatvine in drugo na škodo turistov)'. List navaja, da je bi-
lo v Italiji od 1978 do danes okoli 5000 atentatov.
Jugoslovansko časopisje odločno obsoja atentat v Bologni. Zagrebški tVijesnik* je napisal: «Ne bi mogel biti in ni ga Jugoslovana, ki bi lahko bil neobčuten pred vsakdanjimi pojavi človeškega zver stva... In ni ga Jugoslovana, ki ne bi bil še bolj prizadet, ko gre za bližnjo, sosednjo in prijateljsko dr žavo.»
Beograjska «Politika* posveča več kot pol strani dogodku z naslovom «Strahovit neofašistični zločin*. Ju goslovanska javnost je bila sploh hudo prizadeta s slikami iz televizijskih oddaj. Mnogi časnikarji se sprašujejo, kam vse to pelje, a istočasno ugotavljajo, da je prt
vsem tem Jugoslavija oaza miru in svobodnega ter brezkrbnega gibanja po njenem ozemlju.
In potem še reakcije v Angliji; list «Daily Eipres* trdi, da je danes nasilje v Italiji vsakdanja stvar in da je to posledica pomanjkanja trdne politične oblasti. Zanimivo je, da laburistični *Daily M ir r or* pripisuje odgovornost za številne atentate libijskemu prvaku polk. Gadafiju.
Francoski tisk prav tako posveča vso svojo pozornost italijanskim dogodkom. *Le guotidienne de Pariš* trdi, da je terorizem konstanta italijanske sodobne zgodovine: iLe Meridional* pa piše, da je bo lonjski atentat alarmno opozorilo za vso zahodno Evropo.
ItllilfellSl
Šopek cvetja na kraj, kjer je v soboto eksplodirala bomba (Foto AP;
^Razumljivo bi bilo. da bd se odzvali na ta atentat s tiho bolestjo, da bi iz spoštovanja do žrtev in njihovih družin ostali mirni, čeprav z greokebo v srcih.. Vseeno pa mirni ne moremo ostati, prevelika nevarnost preti italijanski demokraciji in napram tej ne moremo itn ne smemo ostati brezbrižni,* je med drugim povedal sindikalist Marini.
V včerajšnjih prvih popoldanskih urah je bolonjski župan Renato Zangheri sklical tiskovno konferenco, med katero je zbranim novinarjem potrdil atentat fašistične obarvanosti. »Atentatorji so do pičice ponovili tragiko Itaiicusa. Želijo nas prevaliti, a jim ne bo uspelo. In ta izziv v imenu demokratičnosti zavestno sprejmemo. Želja po odkritju resnice in po pravičnosti je velika. Vsi državni organi se morajo odločno potegovati za izsleditev fašistov.*
Tudi v Rimu je med množično manifestacijo pred Kolosejem več deset tisoč oseb s svojo prisotnostjo iz-, reklo svoj protest. Tu so spregovorili sindikalni predstavniki ter rim-, ski župan Luigi Petroselli. »Ponovno smo bili prisiljeni oditi na rimske ulice in s svojo prisotnostjo potrditi tisto demokratičnost, ki s« ne vda, ki se ne ukloni, ki reagira, ki se ne ponavlja iz navade, drripak se vsakokrat obnaša tako, kot bi bilo to prvič,* je povedal rimski župan. »Tu smo zato, da potrdimo, da je vsaka žrtev tega strašnega nacističnega pokola, za nas in za vse bodoče generacije mučenik novega odporniškega gibanja, ki se iz dneva v dan nadaljuje.*
Italijanski delavci vseh proizvodnih sektorjev so v znak solidarnosti včeraj stavkali dve uri, v sami Bologni pa 4 ure. Stavko je oklicalo vsedržavno vodstvo CGIL, CISL in UIL. Vlaki in letala pa so mirovali, od 10. do 11. ure dopoldne. Medtem pa prihajajo iz vseh strani solidarne brzojavke, veliko organizacij je izdalo protestne komunikeje, veliko politikov se je odločno izreklo proti nasilju.
Tudi navaden človek, delavec ali gospodinja, ni ostal brezbrižen. Marsikateremu je ušla misel na družine in prijatelje nedolžnih žrtev. In težko je dobiti racionalen odgovor na to nečloveško krutost. Italija se je včeraj ponosno združila v skupni glas, ne samo v Bologni, ampak tudi na Trgu Fontana v Milanu, » Genovi, na Siciliji in v vsakem še tako zakotnem predelu Apeninskega polotoka.
Uredniški odbor časnikarjev Primorskega dnevnika In tovarniški svet Založništva tržaškega tiska se pridružuje splošni obsodbi fašističnega terorističnega atentata v Bologni. V znak žalovanja so časnikarji In uslužbenci ZTT, v skladu z navodili vsedržavnih sindikalnih organizacij, za deset minut prekinili delo.
7 MNOŽIČNO MANIFESTACIJO NA TRGU GARIBALDI IN S SPREVODOM PO MESTNIH ULICAH
Demokratični Trst zopet odločno obsodil zločinsko nasilje ter izpričal privrženost idealom svobode in demokracije
Manifestacijo je ob pokroviteljstvu odbora za zaščito demokracije in vrednot odporništva organizirala enotna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL - Govornika Dušan Lovriha in Lucio Ghersi poudarila nujnost demokratične budnosti in zahtevala, naj pristojni organi naredijo vso svojo dolžnost - Z enominutnim molkom počastili spomin padlih v Ul. Ghega
Z množično prisotnostjo na Trgu Garibaldi je demokratični in antifašistični Trst včeraj zopet izpričal svoj odločni «Ne» političnemu kriminalu in nasilju, mračni in podli logiki strategije napetosti in terorja, ki je v soboto popoldne ugonobila na desetine človeških življenj na železniški postaji v Bologni, logiki pokolov v Kmečki banki, na Trgu della Loggia in na brzcu Italicus, logiki, ki je bila vodilo nacističnih in fašističnih škvader. Ta odločni «Ne», obvezo za demokratični, vendar odločen in neizprosen boj zoper mračne sile preteklosti in njihove bedne in nehumane epigone je demokratični Trst izpričal s tihim sprevodom do Ulice Ghega, kjer so med vojno padli, kot žrtve iste zločinske logike, antifašistični talci.
Navzlic času dopustov, navzlic dejstvu, da je dober del tovarn zaprt, se je več tisoč demokratov in antifašistov včeraj popoldne odzvalo pozivu enotne sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, ki je priredila protestno manifestacijo s pristankom in pokroviteljstvom odbora za zaščito demokracije in vrednot odporništva. Prišli so stari in mladi, delavci, študentje, šolniki, predstavniki političnih strank, sindikalni aktivisti, predstavniki izvoljenih teles in navadni državljani, da bi s svojo nemo prisotnostjo na
Solidarnostna izjava SKGZ
Zločinski atentat na železniški postaji v Bologni, doslej najhujši v zgodovini povojnega političnega terorizma v Italiji, je globoko pretresel in vznemiril tudi slovensko javnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pretresel zaradi strašnega krvnega davka nedolžnih ljudi, vznemiril zaradi grozljivosti namenov in ciljev, ki jih zasledujejo tisti, ki so pokol izvršili in naročili.
Tudi za tem zločinom, kot. za o-nimi na Trgu Fontana, na Trgu La Loggia, na vlaku cItalicus» in tolikimi drugimi, manjšimi po številu žrtev toda ne manj nevarnimi za demokratični red, je jasna zločinska roka neofašizma, ki se m nikoli odpovedal zločinski miselnosti in akciji tistih, kt so zažgali naŠ rfarodni dom, streljali naše rodoljube na Bazovici in Opčinah, obešali v Ul. Ghega in zažigali v Rižarni, morili v Marzabottu in v Ardealinskih jamah, streljali v Kragujevcu in Gramozni jami, povsod, kamor je segla njihova zločinska roka in kjer je tlačil njihov škorenj.
Slovenci, ki smo šli skozt ogenj, kri in trpljenje našega osvobodil nega boja in z njim vtkali svoj delež tudi v demokracijo v državi, v kateri živimo, smo tudi ob tem tragičnem zločinu v Bologni, na strani italijanskih demokratičnih množic v njihovi zahtevi, ki je tu di naša, da se zločinski terorizem z največjo odločnostjo in učinko vitostjo z vsemi sredstvi demnkra Učnega ukrepanja iztrebi in da se zagotovi državljanom mirno žtvije nje v delu in demokratičnem druž benem napredku. Toda da bo to res doseženo ne zadostujejo samo besede in niti samo varnostni in sodni ukrepi. Potrebno je, da sc ustvari najširša enotnost vseh demokratičnih sil v državi in da se v enotnosti ustvarijo pogoji, v ka terih bodo prevratniške sile povsem in dokončno onemogočene.
Sočustvujemo z žrtvami in njihovimi svojci in jim izrekamo vašo človeško in antifašistično solidarnost.
SLOVENSKA KULTURNO
GOSPODARSKA ZVEZA
■gu Garibaldi zopet ponovili odloč-i obsodbo logike krvi in nasilja, je v zadnjih 12 letih kot mrtva-i zvon skandirala vse najpomemb-jše etape in preokrete v italijan-em političnem in družbenem življu.
Manifestacija je bila kratka, gornika, Dušan Lovriha in Lucio lersi, ki sta spregovorila v imenu ibora za zaščito demokracije in ednot odporništva, sta govorila maj nekaj minut, saj so besede ustrezno sredstvo, da bi človek hko izpričal vsa čustva, obsodbo, lev in odpor do storilcev in glo-ko sočutje z žrtvami in njihovimi ojci, ob tako zločinsko podlem a ntatu. Bolj kot besede je bila ovorna prisotnost ljudi, ki so s
0	jim molkom zopet poudarili to, ir so morali v zadnjih letih žal evečkrat poudariti in izpričati: gika terorja, krvi in nečloveškega isilja ne bo zmagala nad vredno-mi demokracije, svobode, omika ga sožitja: obenem pa je bila nožična prisotnost v Trstu kot v eh ostalih krajih v deželi in v žavi odraz zahteve, naj pristojni gani ukrenejo vse, kar je mogo-, da razkrinkajo storilce in tiste,
so jim zločin naročili, ter naj z liko večjo odločnostjo in dosledno-jo kot doslej ukrepajo, da bo jčinska roka onesposobljena in ne
1	več mogla moriti skorajda ne-iznovano kot doslej.
Zakaj je namreč mogoče, da neo-šisti, bedni epigoni mračnjaštva, lutkarji, ki za kulisami vlečejo ti strategije napetosti in terorja, hko ubijajo 35 let po osvoboditvi zmagi nad fašizmom in naciz-om, se je vprašal Dušan Lovriha. Mtno zato, je poudaril govornik, sr pristojne oblasti niso naredile » kraja svoje dolžnosti, ker so se
preiskave vlekle leta in leta, ker skoraj 11 let po pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana ozadje pokola ni bilo še pojasnjeno in man-datorji niso bili odkriti.
Lovriha je v svojem kratkem, a zelo občutenem in zavzetem govoru orisal zločinsko stopnjevanje fašističnega terorja od Trga Fontana do Bologne, poudaril je obvezo bivših borcev in vseh demokratov, starih in mladih, da se borijo za demokracijo in bolj humano družbo in končal s pozivom k budnosti, k prijateljstvu med Slovenci in Italijani, ki je zlasti v naših krajih eden od branikov proti fašizmu in porok za napredek, sodelovanje in bolj humano družbo.
Podobne misli je v svojem posegu v italijanščini poudaril tudi Lucio Ghersi, ki je že uvodoma pojasnil, kako ni mogoče najti besed, ki bi dovolj jasno in zgovorno izpričale gnev in obsodbo podlega zločina ter sočutje z žrtvami in njihovimi svojci. Potem ko je poudaril, da ima atentat na železniško postajo v Bologni isti pečat kot pokoli v Kmečki banki na Trgu Fontana, na Trgu della Loggia in na brzcu Italicus, je Ghersi poudaril, da ni več čas za retoriko in za ponavljanje obredov, pač pa čas mobilizacije državljanov v obrambo države in njenih demokratičnih ustanov, je pa tudi čas za trezen premislek o tem, kaj se že deset let dogaja v državi. Potem ko je ugotovil, da je doslej država zdržala silen napad teroristov, tako fašističnih kot ultrardečih, zaradi globoke demokratične zavesti ogromne večine državljanov, je Ghersi poudaril, da postaja Italija vse bolj prizorišče spopada raznih tujih obveščevalnih služb in sil. Mobilizacija delavcev in vseh demokratov v Trstu in v vsej državi pa je podpora ljudstva vladi v boju proti teroristom in tistim, ki jih za kulisami vodijo, obenem pa tudi opomin in zahteva pristojnim političnim silam in državnim organom, naj ukrenejo vse, kar je v njihovih močeh, da ustavijo zločinsko roko, in naj naredijo do kra’a svojo dolžnost.
»Demokratični in antifašistični Trst tudi danes — je končal Ghersi — odločno odklanja morilsko nasilje terorizma, in še zlasti nasilje bednih epigonov nacizma in fašizma, saj je bolj kot druga mesta okusil njihova grozodejstva ,na lastni koži, ter poudarja svoje zaupanje v svobodo in demokracijo.*
Zborovanje je v imenu enotne sindikalne Tederačfje' zKkTjuČil W no Degrassi, ki je povabil prisotne, naj v tihem sprevodu krenejo do Ulice Ghega, enega od simbolov trpljenja in boja tržaških demokratov in proti fašistov; tu so manife-stanti z enominutnim molkom počastili spomin padlih in se nato tiho razšli.
Danes seja dcvinsko-nabrezinskega občinskega sveta
Danes ob 18.30 bo seja devinsko -nabrežinskega občinskega sveta. Na dnevnem redu bodo odobritev zapi-■ -i''ov s prejšnjih dveh sej, razprava o programu, ki ga je predstavil novo izvoljeni občinski odbor, odobritev sklepov občinskega odbora ter še sprejetje na znanje sklonov. ki jih je občinski odbor sprejel s pooblastilom občinskega sveta.
Tržaški demokrati In antifašisti so po zborovanju na Trgu Garibaldi krenili v sprevodu do Ul. Ghega, kjer so z enominutnim molkom počastili spomin padlih
PO SKLEPU O IZREDNEM DEŽELNEM PRISPEVKU
MILJSKA LADJEDELNICA DELOMA ZOPETOŽIVELA
Zaenkrat le vzdrževalna dela - Sredi avgusta 241 zaposlenih, drugi ostanejo v dopolnilni blagajni
Miljska ladjedelnica Alto Adria-tico je končno zopet zaživela. Ne si-, cer tako kakor v preteklosti, ko je delo teklo s polno paro, saj se je včeraj zjutraj vrnilo na delovišča le 45 delavcev in okrog 30 uradnikov, toda vseeno pomeni to spodbuden in uspešen korak naprej na poti k ponovnemu razmahu dejavnosti. Kot znano, je bilo to mogoče po zaslugi deželne uprave, ki je pod neprestanim pritiskom delavstva in sindikalnih organizacij namenila izreden prispevek 2,5 milijarde lir za nadaljevanje dela v obratu, o katerem velja, da je gonilna sila gospodarskega razvoja v miljski občini ter eden najpomembnejših industrijskih objektov na Tržaškem in celo v vsej Furlaniji - Julijski krajini.
Zaenkrat so v teku vzdrževalna dela, ki zadevajo žerjave, stroje in nepremične kopne naprave, a več delavcev je zaposlenih tudi na krovu trajekta «Julia», ki ga je naročil Tržaški Lloyd, in na obeh ladjah toskanskega ladjarja D’Ale-sia. Za sedaj je delo v ladjedelnici zagotovljeno do konca tekočega leta, ko naj bi dogradili omenjena tri plovila. Od skupnega števila 430 uslužbencev jih bo sredi tega meseca zaposlenih 241, od lega 51 tesarjev, 33 inštalaterjev in 24 mehanikov, njihovo število pa se bo vzporedno z dokočevanjem ladij nižalo. Drugi uslužbenci ostanejo v
V SPOROČILIH STRANK IN ORGANIZACIJ
Pozivi k demokratični budnosti in mobilizaciji Iskreno sožalje svojcem žrtev podlega pokola
Tržaški delavci so se stoodstotno udeležili dveurne splošne stavke, ki jo je napovedala enotna sindikalna federacija - Skupščine na delovnih mestih
Zahteva po hitri in učinkoviti preiskavi
Zločinski atentat na železniško postajo v Bologni, kjer je eksplozija fašističnega peklenskega stroja ubila 76 ljudi, nad dvesto pa jih ranila, je dramatično odjeknil tudi v našem mestu," kjer so se vse demokratične in napredne sile takoj mobilizirale, da bi pripravile 'ustrežen demokratfPftf odgovor logiki nasilja in smrti, ki že enajst let okvavlja Italijo. Najvidnejši izraz tega odgovora je bila, poleg manifestacije na Trgu Garibaldi in sprevoda po mestnih ulicah, o katerih poročamo na drugem mestu, splošna dveurna stavka, ki jo je proglasila enotna sindikalna federacija. Delavci so zapustili svoja delovna mesta dve uri pred koncem rednega delovnega urnika, v marsikateri tovarni pa so odločni protest podkrepili tudi s skupščinami in z razpravo o ciljih nasprotnikov demokracije ter o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v boju zoper terorizem. Taka skupščina je bila v obratu GMT, taka skupščina je bila včeraj zjutraj na železniški postaji, kjer so se vsi delavci zbrali na kratko skupščino točno ob 10.25, ob uri, ko je v soboto bombna eksplozija pokosila v Bologni na desetine človeških življenj. Pobudo za skupščino, katere so se udeležili tudi predstavniki kovinarskih de-
lavcev in tovarne likerjev Stoek, je dala vsedržavna- federacija železničarjev.
Čustva demokratičnega in antifašističnega. Jtsta, neizprosno obsodbo političnega nasilja in zločinstva, zahtevo pristojnim državnim ?rfianom,.^i in političt}jm., strankam, silam, naj napnejo vse moči, da izsledijo storilce pokola in tiste, ki so jim zločin naročili, pa izražajo tudi sporočila demokratičnih strank in organizacij, ki obenem poudarjajo, da ima pokol v Bologni isti pečat kot pokoli v Kmečki banki na Trgu Fontana, na Trgu della Loggia in na brzcu Italicus, da je bila vodilo storilcev in mandatorjev ista zločinska, nečloveška in mračnjaška logika.
PRVA AVGUSTOVSKA NEDELJA NA MEJNIH PREHODIH
Kilometri potrpežljivega čakanja
Preteklo soboto in nedeljo su bili mednarodni mejni prehodi v naši pokrajini pod močnim pritiskom, ki ga je povzročil beg domačih in tujih turistov proti dalmatinski o-bali in drugim turističnim centrom na jugu.
Mimo policijske in carinske utice na Fernetičih so se vrstili avtomobili z najrazličnejšimi registracijami. Največ je bilo francoskih, nem ških, belgijskih in švicarskih evidenčnih tablic, poleg neštetili ita lijanskih seveda. Za sežanski mejni prehod so se odločili 'udi tisoči slovenskih in jugoslovanskih delav cev. ki so zaposleni v Nemčiji, Švici in Franciji in se na poletni oddih radi vračajo v rodni kraj. Pro met je vseskozi potekal na vseh razpoložljivih pasovih kljub temu pa je bila vrsta v soboto zvečer in v nedeljo popoldne dolga skoraj dva kilometra.
Gost, a discipliniran in urejen je bil promet čez mejni prehod na Pesku. Poleg italijanskih turistov so tu prevladovali Holandci, precej je bilo tudi Nemcev in Francozov. V nedeljo ob enajstih zjutraj je bila vrsta dolga sedem kilometrov Av tomobilska reka pa se je iz Italije v Jugoslavijo valila na retih pasovih. Potnike, šoferje m carinike je pestila tudi prava puščavska vroči na: termometer je namreč kazal 31 in več stopinj v senci.
Velika večina turistov, ki so se bili usmerili na Kozino, je bila namenjena na otok Krk. Težka preizkušnja za avtomobiliste in prometne organe je bil tudi promet skozi Lazaret in Škofije — torej skozi prehoda, ki odpirata vrata na istrsko obalo. Tudi tu so se vrste zdalj-šale v več kilometrov potrpežljivega čakanja. Na škofijah so nam povedali, da je bi! tu v soboto promet celo gostejši kot v nedeljo. Ita
lijanski cariniki so ves dan pregledovali dokumente na treh izstopnih pasovih, jugoslovanski cariniki pa kar na petih. Tudi čez škofije je šlo veliko tujih turistov, predvsem Nemcev.
Vendar je ob tem zanimivo še dejstvo, da so se sem usmerili tudi tisoči italijanskih turistov iz domala vseh večjih mest severne in srednje Italije. Cariniki so nam povsod potrdili, da so potniki zelo potrpežljivo prenašali premikanje po polževo in da ni nikjer prišlo do incidentov, čeprav bi lahko komu (in sploh tistim, ki so že prevozili nekaj tisoč kilometrov) vročina krep ko ponagajala z živci.
Prvi naval je torej mimo. Na veliki šmaren pa gre pričakovati drugega, mogoče še hujšega . .
Samo rumena luč na tržaških semaforjih
Rumene luči na semaforjih meži kajo, avtomobilisti hupajo in se v poletni vročini počasi pomikajo sko zi križišča, na katerih mestni redarji urejajo promet, da bi brez hujših zastojev stekle kolone iz Mi-ramara preko Barkovelj in Rojana do železniške postaje in da bi se množica avtomobilov razlila po mestu. Takšen je bil včeraj pogled na tržaške ceste, potem ko je okva ra v centrali onesposobila mnogo tržaških semaforjev. Še pozno pozidne ni tehnikom uspelo popraviti okvare. Okrog šestih popoldne, ko smo telefonirali na poveljstvo mestnih redarjev, nam še niso vedeli povedati, kaj se je zgodilo v elektronski centrali, ki urejuje ves tr žaški promet. Odgovorili pa so nam, da so vsi tehniki na delu, da bi čimprej odpravili vse nevšečnosti.
Predstavniki dežele pokrajine in vseh občin na pogrebu žrtev fašističnega nasilja
Predsednik deželne vlade Antonio Comelli in predsednik deželnega sveta Mario Colli se bosta jutri udeležila v Bologni pogreba žrtev zločinskega fašističnega atentata. Avtonomno deželo bodo nadalje zastopali tudi člani predsedstva deželnega sveta, ki so se sestali včeraj zjutraj na izrednem sestanku.
Odločno obsodbo fašističnega nasilja in iskreno sožalje vse tržaške javnosti svojcem žrtev podlega atentata pa bodo s svojo prisotnostjo v Bologni izrazili tudi predstavniki pokrajine, vseh šestih občin in zastopniki enotnega pokrajinskega odbora za zaščito demokracije ter vrednot odporništva. Tako so med drugim sklenili včeraj dopoldne na seji odbora, ki se je sestal v dvorani pokrajinskega sveta.
Pokrajinsko vodstvo zveze krščanskih delavcev ACLI v svojem sporočilu opozarja, kako nevarni so teroristični izpadi za usodo države, ki preživlja hudo krizo in poudarja, da mora ves narod v tem trenutku «postati subjekt demokratične odločnosti in družbene enotnosti v boju za novo družbo, ki bo temeljila na večji povezavi med demokratičnimi ustanovami in državljani in iz katere bo dokončno izstrebljen vsak fašistični in avto-ritaristični plevel.* Vendar to bo mogoče — poudarja vodstvo ACLI — le če bodo vlada in politične sile razvile odločnejšo akcijo v boju zoper sovražnike demokracije v državi.
Pokrajinsko vodstvo KP1 pa v svojem sporočilu poziva k masovni demokratični budnosti vse iskrene demokrate in vse demokratične sile k novi enotni mobilizaciji za osamitev nasprotnikov demokracije in za zaščito neotujljivih vrednot svobode in človeškega življenja. KPI poziva nadalje vse pristojne državne organe naj naredijo vse, kar je v njihovih močeh, da bodo storilci in mandatorji odkriti in eksemplarično kaznovani.
Predstavniki izvoljenih svetov in
teles v pokrajini in deželi so nadalje naslovili sožalne brzojevke predstavnikom Bologne, ki .je bila tako hudo prizadeta.
Predsednik nedavno ustanovljenega konzorcija Trieste-Gros De Rossi je včeraj obrazložil cilje, tega organizma vladnemu komisarju Marro-suju, tržaškemu županu Cecoviniju in predsedniku ustanove za industrijsko cono (EZIT) Antoniniju.
26. avgusta začetek mednarodnega tečaja o prevozih
V dneh od 26. avgysta do 6. septembra bo v Trstu XXI. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Tema letošnjega sestanka je: «Potniški in blagovni promet po cesti in železnici v EGS v letu 1980». Ta argument je posebne važnosti tudi zaradi bližnjega vstopa Grčije v EGS in zaradi nedavnega sporazuma EGS -Jugoslavija. Začetno predavanje bo imel komisar za prevoze v EGS Richard Burke. Sledilo mu bo 29 govornikov iz vseh evropskih in tu-
di izvenevropskih držav, ki so za interesirane za ta tečaj. Na teh srečanjih se bodo strokovnjaki l-h-ko seznanili tudi s stanjem prevozov v naši deželi.
Trčenje med hondo
in benellljem„ -Tr
Švicarski in tržaški motociklist sta bila včeraj popoldne vpletena v hujšo prometno nesrečo v Ulici Conti. 37-letni Giovanni Sesona iz Ul. della Tesa 38 se je s svojim benellijem 250 peljal navzdol po Ulici Matteotti. Na vogalu z Ulico Conti je trčil v hondo 500 švicarske registracije, s katero se je peljal Heinze Oerlicher, star približno 25 let in doma iz Berna. Oerli cher je bil namenjen v Ul. Pasco-li in je prepozno opazil Sesono, tako da se mu ni mogel ogniti. Sesano so prepeljali na ortopedski od delek, ker zdravniki sumijo, da si je zlomil levo stegnenico, poleg tega pa se je pri padcu še močno pobil po obrazu in čelu, kjer so mu ugotovili globok urez. V kolikor ne bodo nastopile komplikacije, bo Sesona ozdravel v štiridesetih dneh. Oerlicherja pa so sprejeli na oto-rinološki oddelek, ker ima baje zlomljen nos; ozdravel bo v dobrih dveh lednih.
fflllfMfMMIUMIHHMIMItIMIIIIIMIMIimilllllllllllllHIimiHIIHIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllilkMIIIIIIItlUUIIIIIIIIIIIII
PO SOBOTNI TRAGEDIJI V ŠTIVANU
ŠTIRJE ZASTRUPLJENI DELAVCI ŠE VEDNO V SMRTNI NEVARNOSTI
Dr. Brenči nadaljuje s podrobno preiskavo - Hude obtožbe tovarniškega sveta vodstvu obrata
Zdravstveno stanje štirih delavcev, ki so se v soboto dopoldne zastrupili v Štivanski papirnici, je še vedno resno. Zdravniki so posebno v skrbeh za Giorgia Giovan-ninija, ki se bori s smrtjo v videmski bolnišnici, medtem ko se je na oddelku za oživljanje v tržaški glavni bolnišnici prebudil iz globoke nezavesti Alessandro Agostinelli, vendar tudi zanj še naprej velja strogo pridržana prognoza, Buzzanca in Carone pa ležita v bolnici v Tržiču in kaže, da njuno stanje ni brezupno, čeprav si tudi za njiju zdravniki še vedno pridržujejo prognozo.
Namestnik državnega pravdnika dr. Alessandro Brenči pa nadaljuje s preiskavo. Včeraj zjutraj je s svojimi sodelavci opravil podrobnejši pregled na mestu, kjer se je pripetila tragedija. Dr. Brenči bo moral nujno upoštevati tudi pritožbe tovarniškega sveta na račun vodstva tovarne. Tovarniški svet namreč trdi, da so umrli Fabio Conte in tovariši, (ko so ugotovili, da ležijo na dnu cisterne nevarni strupeni plini) zahtevali od vodstva tovarne plinske maske, a jih niso do-
TRŽASKA KJIGARNA
obvešča prijatelje ter cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta od danes, 5. do 18. avgusta.
bili. V svojem obtožujočem sporočilu omenja tovarniški svet podoben dogodek, ki naj bi se pripetil pred letom dni, a ni ime) tako tragičnih posledic Tudi takrat so nekateri delavci, ki so. se namenili počistiti cisterno, počutili slabo, a so jim sodelavci pravočasno priskočili na pomoč ter preprečili najhujše.
Na koncu naj povemo še, da so včeraj svetovalci Slovenske skupnosti za občino Devin - Nabrežina Ivan Brecelj, Bojan Brezigar in Antek Terčon, naslovili na župana Škerka pismo, v katerem sprašujejo, če je bila občinska uprava obveščena o nesreči, če je uprava seznanjena z okoliščinami nesreče ter kakšne u-krepe namerava sprejeti, da se zagotovi varnost na delovnih mestih v industrijskih obratih občine.
Padec z vespo
Včeraj ob enih popoldne so na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice sprejeli 18 letnega Davida Dionisia s Proseka 308. Dioni sio se je malo prej peljal s svojo vespo po Ul. Bruni (Monte Radio) in je bil namenjen na Opčine. Na nekem ožjem odseku ceste je iz še nepojasnjenih razlogov trčii v fiat ritmo, ki ga je vozil 27-letni Vladi miro Cunja iz Ul. dell’Uva 1. Pri padcu si je Dionisio najbrž zlomil levo laket, precej močno pa se je pobil po levem kolenu. Ozdravel bo v dvajsetih dneh. V bolnico so ga prepeljali z avtom Rdečega križa, nesrečo pa so popisali karabinjerji s postaje v Ul. dellTstria.
dopolnilni blagajni. Medtem se bodo seveda nadaljevala pogajanja za dokončni izhod iz krize, v katero je zabredel miljski obrat zaradi neodgovornega in zaslužkarskega ravnanja zasebnih podjetnikov. Dne 25. t.m. bo seja prizadetih, ki jim privatna roka dolguje milijarde in milijarde lir in tedaj bo sodni upravitelj ladjedelnice Tomasin podal poročilo o trenutnem stanju obrata, katerega težave neposredno bremenijo tudi kakšnih tisoč delavcev v malih obrtniško-industri.iških podjetjih, ki odvisi.jo od ladjedelnice.
Svoj čas smo zapisali, da znašajo dolgovi zasebnega vodstva ladjedelnice blizu 16 milijard lir. Delo v obratu lahko zopet steče s polno paro le ob prilivu najmanj 8 do 8,5 milijarde lir. Od tega bedo 6 milijard prispevali naročniki ladij, kakor je bilo sklenjeno 17. jur lija na sestanku med predstavniki tržaškega združenja industrijcev, Tržaškega Lloyda, ladjarske družbe D’Alesio, kovinarskega sindikata (FLM), tovarniškega sveta CAA in enotne sindikalne zveze CGIL - CI
SL - UIL. Razliko — 2,5 milijarde — krije, kot že rečeno, dežela.
Ključ za rešitev problema ima pa seveda ministrstvo za državne udeležbe, ki je obljubilo, da bo v okvir zasnove vsedržavnega sekto-rialnega načrta o ladjedelstvu m, mogočilo prenos 20 odstotkov delniškega paketa CAA na finančno družbo Fincantieri. S tem se bo delež paketa v javnih rokah povzpel na 69 od sto (deželna finačna družba Friulia je pri njem soudežena v razmerju 49 od sto). Nadaljnjih 31 odstotkov bi odpadlo na morebitni konzorcij zasebnih podjetnikov, čeprav delavci in sindikati zahtevajo, da tudi ta delež preide v javno režijo iz bojazni, da bi se tudi drugi zasebniki tako poigravali * milijardami v lastne interese, kakor sta to delala Broggi in Napoleone. (dg)
Ob hudi izgubi Jožeta Cesarja izreka kolektiv šole Glasbene matice Vojku ter svojcem najgloblje sožalje.
4-
Zapustila nas je naša draga
J0SIPINA NOVAK vd. ZUPANČIČ
Pogreb bo danes, 5. avgusta, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hčerka Marija z možem, vnuka Griša in Boris, brata in sestre z družinami ter drugo sorodstvo.
Opčine, 5. avgusta 1980
Žalovanju se pridružujejo:
družina Guida Vremca, družina Ivana Hrovatina, Franco in Renata Pečar ter Dario in Bruna Stibiel.
Umrla je naša draga mama
ANA HUSU
Pogreb bo danes, 5. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Prosek.
žalostno vest sporočata globoko užaloščeni sin Furio Husu Pieri in njegov oče.
Trst, 5. avgusta 1980
Žalovanju se pridružujejo brat, sestre in drugi sorodniki.
Dne 3. avgusta nas je zapustila
Pogreb bo jutri, bolnišnice.
PIA PIPAN
6. avgusta, ob 8.45 iz mrtvašnice glavne
Žalostno vest sporočajo prijateljica Maria, sestra Giovanna, nečaki in pranečaki
Trst, 5. avgusta 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil naš predragi mož, oče, brat in nono
ANTON MAVER
Pogreb bo danes ob 17. uri (jug. čas) izpred hiše žalosti v Lokvi.
Žalujoči svojci
Lokev, Trst, Ženeva, 5. avgusta 1980

Zapustila nas je naša draga mama in nona
AMALIJA ANTONIČ vd. PERIC
Pogreb drage pokojnice bo danes, 5. avgusta, ob 16. uri iz mrtvašnice iz Tržiča v cerkev v Slivno.
Žalujoči hčeri in sinovi z družinami
Namesto cvetja darovati v dobrodelne namene.
Slivno, Mavhinje, Nabrežina, Tržič, 5. avgusta 1980
Dne 3, avgusta nas je zapustila naša draga
BRUNA CARLI
Pogreb bo jutri, 6. avgusta, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebče.
Žalostno vest sporočajo mož Stano, hčeri Silvana in Miranda, zeta Boris in Danilo ter drugo sorodstvo
Trst, Trebče, 5. avgusta 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo)
OD SOBOTE PA DO SINOČI KLJUB SOPARId
ŽIVAHNA KULTURNOZABAVNA DEJAVNOST V NAŠIH VASEH
Prebeneg, Bazovica. Trebče, Križ in Prečnik privabili zlasti v večernih urah res veliko ljudi
Ob poskočnih zvokih Veselih god-?ev iz Boljunca, ki so igrali doma-viže, se je sinoči zaključila na Prebenegu tradicionalna šagra, množično obiskana skozi vse tri veče-V nedeljo dopoldne je bil otro-ex tempore, na katerem se je v slikarskih veščinah pomerilo 21 ®trok iz domače in okoliških vasi. °b 18. uri so prireditelji in gostje Položili venec k spomeniku padlim Partizanom, nakar je bil koncert godbe r.a pihala, ki ga je dopolnil otroški zbor «Jože Ra poteč*. Zvečer ^ plesnim parom igral ansambel bupergroup. še imena nagrajenih u-oeležencev tekmovanja ex temp>ore: " 'Stopnja (vrtec) - Peter Bandi; II. stopnja (1. in 2. razred osnovne šote) - Elizabeta Kraljič; III, stopnja - Elvis Kraljič; srednja šola -t^amian Locatelli. šagro je priredilo KD «Jože Rapotec*.
Lepo je uspel tudi IV. partizanski Praznik v Prečniku ki ga je pri-t^ail pripravljalni odbor za spome-padlim v tej vasi. V nedeljo ^Poldne je bilo tekmovanje s ploščami, nato pa zanimiv kulturni pro-Sram, v katerem sta nastopila moški Povski zbor «15. februar* iz Komna * parodnimi in partizanskimi pesmi-np ter dekliška baletna skupina «Ka-™j Pahor* iz Pirana, ki sta požela Pobeljeno priznanje velike množice obiskovalcev. V kioskih je bilo za-nJe obilo domačega vina in jedil Pa žaru. Navzočih je bilo več bivših
|||iiiiiiiiliilii,ill,alllli,l(lllllil1lrMMIIIIIIIIllllllllllll
Gledališča
VERDI
V okviru operetnega festivala bo 1 četrtek, ob 20.30, v gledališču v^rdi tržaška premiera ene najbolj Pspelih operet skladatelja Lea Fal-*a «Roža iz Stambula*.
,Y glavnih vlogah nastopajo pev-? >n igralci Gabriella Ravazzi, Gior-dana Mascagni, Gaetano Scano, Sandro Massimini, Luigi Palchetti, ‘‘fanco Folli, Gianna Jenco, Ful-~la Gasser, Gianfranco Saletta in urazio Bobbio. Novo scensko posla yitev sta oskrbela Willy Orlandi in "Ostumer Sebastiano Soldati. Koreo "r?fijo za baletni zbor festivala je Pripravil Flavto Benati, orkester in zbor gledališča Verdi bo dirigiral R«dolf Bibl.
. Pii blagajni gledališča se nada-JUje prodaja vstopnic za prve pred-«Ve «Rože iz Stambula* in za zad-J® predstave «Scugnizze».
.V okviru operetnega festivala bo-»ta v gledališču Verdi 8. in 13. avgu-Sa zadnji dve ponovitvi Gostove o Pečete «Scugnjz.za».
Kino-
Ariston 21.30 «11 matrimonio di Maria Braun*. H. Schygulla, K. Logitech.
wazionale 16.00—22.15 «Porno love*. Prepovedan mladini pod 18. letom Zaprto.
Pden 17.00- 22.00 «La caduta degli dei*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
PZcelsior 17.00 «Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso, *r>a che non avete mai osato chie-uere*. W. Allen. Prepovedan mla-dini pod 18. letom A ttaeielo 16.00 «Frenzy». Režija A- Hitchook. Prepovedan mladini Pod H. letom.
M!nice Zaprto.
"‘•gnon 16.30 22.00 «Bruce Lee fi-p.ra del drago colpisce 1'orcidente » u°drammatieo 15.30 22.00 «Erotic Jdotnents*. Prepovedan mladini ..Pod 18. letom
otlerno 16.30 «Continuavano a chia-*harlo Trinitš*. Barvni film.
,r°ra 16.45 «Anno zero, guerra de|-r 10 spazio*. Barvni film.
apiloi 16.00 «Amitjville horror*. r prepovedan mladini pod 14. letom, ■stallo 16.30 «Agente 007, licenza bi uccidere*. S. Connery, U. An-Vie s.s' Parvni film.
Mario Veneto 17 00 «Una figlia Per il diavolo*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
(^Čestitke [
tu^r rojstni dan pošiljata nono-Ja^adiju koš poljubčkov Marko In
Dobrodošel mali MILOŠ. Srečno jr c'etočo pot v življenje ti želiva “a in Dejan.
Mir r!ilnico Bahor je osrečilo rojstvo v v ni ’	^ vedno srečen in
sehn ko veselje mamici in očku, podi,, "o Pa sestrici Vesni, so želje Da-Ce m Radovana.
partizanov iz domače in okoliških vasi.
Zlasti v večernih urah se je predvčerajšnjim nabralo res veliko ljudi tudi na zadružnem vrtu v Bazovici, kjer je bil v teku 2. športni praznik v organizaciji ŠZ «Sloga». Na voljo so bili čevapčiči, ražnjiči klobase in druge poslastice ter seveda vino, za dobro voljo pa je poskrbel openski ansambel Taims.
Gornjim prireditvam velja prišteti še festival komunističnega tiska v Križu, na katerem sta se številnemu občinstvu predstavili na-brežinska godba na pihala ter o-troško lutkovno gledališče «Super-marionette - Serbo*, ter praznik komunističnega tiska v Trebčah, na katerem sta v kulturnem sporedu nastopila pevski zbor «Primorec» in mladinska godba na pihala od Korošcev. V nedeljo popoldne je tudi spregovoril poslanec Antonino Cuf-faro.
Za tesnejše sodelovanje med univerzama v lrstu in v Vidmu
Predsednik deželnega odbora Co-melli je imel v teh dneh razgovor z. rektorjema tržaške in videmske univerze profesorjema de Ferro in Bonsembiiantejem. Razgovoru je prisostvoval tudi deželni odbornik za šolstvo Barnaba. Rektorja obeh univerz sta najprej poudarila nujnost tesnejših stikov med obema univerzama, kajti samo po izmenjavi študijskih informacij in izkušenj bosta obe univerzi lahko razširili svoje kulturno bogastvo in podlago. Bon-sembiante je nakazal stanje videmske univerze, nato pa je še povedal, da bi morala ta vzdrževati pogostejše stike s krajevnimi ustanovami predvsem glede boljše skupne priprave urbanističnih inštrumentov. De Ferra se je v svojem poročilu zaustavil predvsem ob problemih upravljanja univerze. Deželna predstavnika sta nato obljubila večje sodelovanje z univerzama, dežela sama pa je za obe vseučilišči že nakazala 1 milijardo 600 milijonov lir iz svojega proračuna. Comelli je ob koncu še povedal, da bi morala rektorja obeh univerz redno ob-veščevati deželo o vseh svojih problemih.
Z DELOVNIH AKCIJ NA KRASU IN NA KOSOVEM
Povratek zamejskih brigadirjev
V	soboto, oziroma nedeljo so se vrnili z druge izmene mladinskih delovnih akcij zamejski brigadirji. V soboto so prišli domov mladinci z Goriškega, ki so bili na MDA Kras 80, ki jo prireja OK ZSMS Nova Gorica pri Kostanjevici na Krasu. V nedeljo popoldne pa so dospeli v Novo Gorico brigadirji MDB «Simon Gregorčič* iz Nove Gorice, kateri so preživeli celih 28 dni na MDA Ibar - Lepenac 80 na Kosovem. Tudi v tej brigadi so bili prisotni mladi s Tržaškega, kot smo v našem dnevniku že poročali.
V	nedeljo pa so tudi odšli v tretjo, zadnjo letošnjo izmeno akcij, vedno v okviru MDB «S. Gregorčič* iz Nove Gorice, zamejski mladinci na MDA Brkini 80 v Istro. Akcija v Istri se bo zaključila 24. avgusta. V naslednjih tednih bi se morali priključiti tej akciji še nekateri zamejski mladinci.
Naj na zaključku še pripomnimo, da zainteresirane zamejske mladince obveščamo, da so še možnosti, da se vključijo v zadnjo izmeno MDA, in to še posebej za MDA Brkini 80 v Tstri in pa v. MDA Posočje 80. Zainteresirani se lahko prijavijo na sedežu Mladihskega odbora SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/III — telefon 744-294) in v Gorici (Ul. Malta 2 — telefon 24-95).
pisatelja šestnajstega stoletja Nico-loja Machiavellija. Igrobodo predstavili igralci Rimske skupine *Teatro Incontro*. Predstava, ki se bo pričela ob 21.30 v Ljudskem vrtu, je brezplačna.
Izleti
Prosvetno društvo SLAVEC - Ric-manje priredi v dneh od 5. do 7. septembra izlet v Prago (ČSSR). Vpisovanje ter podrobnejše informacije na sedežu društva (Babna hiša) vsak dan razen sobote in nedelje, do 12. avgusta, ko se vpisovanje zaključi. Ker je število mest omejeno, svetujemo interesentom, da se čimprej vpišejo.
PD Rovte - Kolonkovec priredi 15.
avgusta izlet v Log pod Mangartom (Bovec).
Jutri v Ljudskem vrtu Machiavellijeva «dizia»
V sklopu manifestacij za vključevanje handikapirancev v družbeni in delovni sistem, «Predstava in mestin, bo jutri na sporedu komedija iLa Clizia» slavnega italijanskega
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu razpisuje delovna mesta tehničnega vodje, administratorja in električarja Kulturnega doma. Skupni pogoji so: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine in odslužen vojaški rok. Poleg tega so za mesti tehničnega vodja in administratorja potrebne viso košolska strokovna izobrazba ali petletne delovne izkušnje, za mesto električarja pa končana nižja srednja šola in pripravljenost opraviti izpit za kurjača.
Pismene prošnje sprejema u-prava SSG, Trst, UL Petronio 4 (Kulturni dom), do 31. t.m.
V nedeljo, 3. avgusta 1080 sta si izmenjala poročna prstana
RUDI in SILVIA ŽAGAR
Mnogo sreče in lepega na novi življenjski poti jima želi Tržaški oktet
Danes
dan
praznuje 50. rojstni
VLADIMIR REBULA
Iskreno mu čestitajo in želijo obilo zdravja
žena in hčeri
>ll,|iliulmim|||........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiriiiiiiigiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiMiiiiiiitiMiiniiiii
Včeraj - danes
Danes, TOREK, 5. avgusta $ori	MARINKA
20 9«6 v*^e °b 5.53 in zatone ob ha ~~ Dolžina dneva 14.35 -n Lu V2Jde ob 1.08 in zatone ob 16.57 Jutri, SREDA, 6. avgusta VLASTA
2g s*® včeraj: Najvišja temperatura stopinje, najnižja 24, ob 18. uri st«]; *Pinj, z,račni tlak 1016,3 mb u-jg ^en’ vlaga 57-odstotna, brezvetr-Pooblačeno, morje mirno, P^ratura morja 25,4 stopinje.
p ItO-JSTVA IN SMRTI
SinTDlLI so SE: Ilaria Madrisotti, bril°ne„ Mervich, Michela Boz, Sa-I?,® Brez.zan.
Vd d , 1 S0: 67 letna Lidia Giove ihorp --Vec’ k letni Tomaso D’A-
]Pi„e’ 57-letni Emanuele Masi, 77 Mari Borna
Maria Penne, 94-letni Anto-83 letna Filomena
Mei. rnasaro, 83 letna Filomena . anna vd. Losappio, 67-letni Lui-7l.ufu.dre, 52-letni Giuseppe Gerin, AnSel Zupančič, 77-letni “"Uhaso Verroca, 18-letni Albano
Carbi, 70-letna Giuseppina Novak vd. Zupančič, 84-letna Talia Miciak vd. Iamar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
UL Ginnastica 6, UL Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) UL Dante 7, UL delLIstria 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
UL Dante, UL delLIstria 7.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel 732627, predpraznična od 14 do 21 ure In praznična id n. dc 20. ire fel 68441
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec; tel 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina; tel 200-121; Sesljan: tel. 709 197, Žavlje tel 213-137; Miljo: tel. 271124.
Šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da je rok za vpis v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole podaljšan do 20. septembra, 'ločaji so odprti vsem odraslim od 16. leta dalje. Vpisovanje se vrši na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini.
ESS1IM1
Namesto cvetja na grob drage mame kolegice Marije, g. Pine Novak - Zupančič, daruje kolektiv A-driaimpex 60.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Jožeta Cesarja daruje Slavka 20.000 lir za atletsko sekcijo Bor.
V	spomin na Jožeta Cesarja darujejo Harry Cesar z družino 25.000 lir in Mitzi Cesar 25.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Jožeta Cesarja daruje Dora Caharija 10.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Tezero Kocijančič vd. Pečar daruje sin Stojan z družino
10.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Jožeta Cesarja daruje družina Segulin 20.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na prijatelja Jožeta Cesarja daruje Lojze Hrovatin 20.000 lir za Dijaško matico.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
OSMIGO je odprl Miro Žigon — Zgonik 36. Toči belo in črno vino.
MODE VALENTINA - Domjo 89. Velika razprodaja, od 20 do 50 od-sto popusta.
OSMIGO je odprl Herman Skrij - Sa-lež 35. Toči belo in črno kapljico.
KANTE ALOJZ - Praprot 18 je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
PRODAM AVTO FIAT 127 C, bele barve s tremi vrati. 6 mesecev star. Telefon 229 242.
IP lt REVLON je učinkovit proti prhljaju. Parfumerija - Kozmetika 90 Opčine.
UNIVERSALMACCHINE Dolina 195 prodaja traktor 21 HP na 4 pogonska kolesa znamke ISEK1 po zelo ugodni ceni. Tel. (040) 228-190.
IS® ,
BANCA Pl CHFD1TO Ol TRIESTE T B 2 A S K A KRILO ITN A BANKA
S. P. A. ."•* : ■'
Tl 4 UT - ULICA V. Hi.ZI '1Q-	''IS?
4. 8. 1980	
Ameriški dolar	840.-
Funt šterling	1966.-
Irski funt šterling	1777.—
Švicarski frank	507.—
Francoski frank	201.—
Belgijski frank .	28,80
Nemška marka	467,—
Avstrijski šiling	66,20
Kanadski dola-	724,-
Holandski Forint	428.—
Danska krona	150.-
Švedska krona	201.—
Norveška krona	171,-
Drahma	19,75
Mali dinar	28,5
Veliki dinar	27,5
MENJALNICA
vseh tuiili valut
GORIŠKI DNEVNIK
NA MANIFESTACIJAH V GORICI IN TRŽIČU
ODLOČNA OBSODBA NASILJA IN POZIV ZA IZVAJANJE USTAVE
V Gorici govorili Pagura, Ron in Poletto
5. avgusta 1980
NA PODLAGI PODATKOV O VPISU
V slovenskih vrtcih letos najbrž manj otrok kakor lani
Doslej prijavljenih približno deset odstotkov manj otrok - Pouk se bo predvidoma pričel 1. septembra
Številnim protestnim manifestacijam zaradi sobotnega strahotnega in podlega atentata v Bologni, so se pridružili včeraj tudi prebivalci Goriške. Delavci so se množično odzvali pozivu na dveurno stavko, ki ga je izdala sindikalna zveza, zvečer pa sta bili v Gorici in Tržiču javni manifestaciji, ki ju je sklicala pokrajinska sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. Ob 18. uri je bilo v pokrajinski sejni dvorani zborovanje, ki ga je vodil profesor Silvano Pagura, kot predsednik pokrajinskega antifašističnega odbora. V dvorani so bili predstavniki številnih občin, sindikalnih organizacij, združenja VZPI - ANPI in številni preprosti ljudje — antifašisti.
Poleg profesorja Silvana Pagura, ki je govoril v imenu antifašističnega pokrajinskega odbora, sta spregovorila še predstavnik federacije CGIL - CISL - UIL Gduliano Bon ter predstavnik pokrajinskega združenja VZPI - ANPI Silvano Poletto. Profesor Pagura je uvodoma dejal, da vsa demokratična Italija žaluje za žrtvami podlega zločina, vendar ni in ne bo klonila ustrahovalnemu načrtu, ker ve, kolikšne žrtve so bile potrebne za priboritev svobode in demokracije. Profesor Pagura je nadalje apeliral na solidarnost vseh resničnih demokratov in antifašistov, ki morajo na provokacijo odgovoriti odločno, z večjo delavnostjo, za obrambo demokratičnih u-stanov. Pagura je tudi dejal, da je treba odpraviti vse številne napake iz preteklosti, ki so tako ali drugače vplivale na skrhanje odnosov zaupanja med državo in državljani.
Giuliano Bon je v svojem posegu dejal, kako je treba žalostni dogodek oceniti tudi s političnega vidika kot kazenski poskus ustrahovanja množic v pričakovanju «vro-če jeseni*, ob stalnem slabšanju gospodarskega in splošnega družbenega položaja. Bon je opozoril nadalje na nekatere očitne znake, ki kažejo, kdo stoji za atentatom. «Prej.šnje vlade so nevarnost fašističnega terorizma podcenjevale, preveč je bilo popuščanja v vrstah sodstva, zdaj je čas, da se te napake popravijo*. V imenu pokrajinskega združenja VZPI - ANPI je spregovoril Silvino Poletto, ki ie pozval na dolžnost spoštovanja demokratične republikanske ustave.
Še bolj množično zborovanje na pobudo sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL je bilo sinoči v Tržiču, na trgu pred županstvom. Odprl ga je trži-ški podžupan Paolo Padovan. Za njim pa so govorili še Silvano Pagura, Silvino Poletto in Gianni San-tin. Gianni Santin, ki je govoril v imenu enotne sindikalne zveze, je poudaril, kako so delavci s takojšnjo in splošno mobilizacijo odgovorili na podlo dejanje tistih krogov, ki bi razvoj demokratičnih društvenih odnosov radi zaustavili. Če je delavski razred takoj in množično odgovoril s stoterimi manifestacijami na provokacijo, pa je bilo zadržanje vlade v tem poslednjem primeru spet čudno vprašljivo, je dejal govornik, saj je bilo treba čakati skoraj dva dni, preden je prišla uradna potrditev o atentatu. Množičnega zborovanja v Trižiču se je poleg uradnih predstavnikov občinskega območja udeležil tudi predsednik deželnega sveta Colli.
OB BOLONJSKEM ATENTATU
Tolegram D« Simoneja županu Zangheriju
Goriški župan De Simone je poslal bolonjskemu županu Zanghe-
riju telegram, v katerem izraža sožalje mesta Gorice ob ostudnem atentatu na železniško postajo v Bologni, ki je zahteval toliko žrtev.
ZARADI LADJEDELNICE
Sestanek med sindikalisti in deželnim tajništvom PRI
Te dni je bil v Trstu sestanek med deželnim tajništvom republikanske stranke in delegacijo tovarniškega sveta ladjedelnice Italeantie-ri. Sindikalni predstavniki so sogovornike podrobno seznanili s težkim položajem v podjetju ter zahtevali takojšnjih ukrepov s strani vlade in parlamenta, da se najde izhod iz krize. Znano je, da je ladjedelnica v zelo težkem položaju, novih naročil je zelo malo, spričo takega položaja pa se znova nakazuje možnost večjega posega po dopolnilni blagajni za nekaj sto delavcev.
Kljub temu, da imamo danes na razpolago avtomobile in motocikle, s katerimi lahko v pdčlih dvajsetih minutah dosežemo najbližje jadranske plaže Sesljan, Devin, Tržič (če se vozimo z avtomobilom še nekaj minut, smo tudi v Gradežu ali v Barkovljah), je še vedno veliko število ljudi, ki išče hlad v bližnji Soči ali Vipavi. Nekoč je bilo takih ljudi veliko več, sedaj pa vidimo na kamnitih «plažah» Soče le tiste, ki nimajo dovolj časa, da bi pohiteli na morje, si pa želijo prav tako nekoliko svežine v deroči vodi, ki je sicer veliko bolj mrzla.
Vsi tisti, ki gredo na kopanje v Sočo pri Gorici pa se ne zavedajo ali se nočejo zavedati, da se močijo v onesnaženi vodi. Po nekaterih analizah v zadnjem času so strokovnjaki ponovno ugotovili, da je voda Soče od Gorice navzdol še vedno
Interpelacija KP1 o avtoprevoznikih
Tudi komunistična senatorja Gerbec in Bacicchi sta poslala pristojnim ministrom v Rimu interpelacijo s katero hočeta vedeti, kaj namerava napraviti vlada, da bi se od pravile težave v katerih so se znašli goriški in tržaški avtoprevozniki, zaradi nedavnih jugoslovanskih deviznih ukrepov. Omenjena senatorja hočeta vedeti ali je prišlo do pogovorov med italijansko in jugoslovansko vlado.
Kot je znano, so v začetku leta v Jugoslaviji uvedli številne omejitve v poslovanju z devizami in še predvsem v zvezi z uvozom. Zaradi tega nimajo več jugoslovanska špediter-ska podjetja deviznih fondov s katerimi bi plačali italijanske avtoprevoznike za njihove usluge, prav tako pa jim tega ne morejo plačati v dinarjih. Zaradi tega so sedaj goriški avtoprevozniki v precejšnji krizi. \	, ,	.
Jutri se bodo vrnili domov otroci, ki so letovali v Savudriji. Starši naj jih pričakajo približno ob
12.30	na Travniku v Gorici. Otroci iz Sovodenj bodo izstopili že prej in to pred županstvom v Sovodnjah.
• Uradi vzajemne blagajne gradbincev bodo zaprti zaradi dopusta od 11. do 22. avgusta.
onesnažena. To iz več razlogov. Kljub temu, da so v zadnjih letih porabili v Gorici več milijard za gradnjo nove kanalizacije in novega čistilnega kolektorja med štandre-žem in Sovodnjami in skušali v to kanalizacijo speljati vse odpadne vode mesta Gorice, je brez dvoma res, da se marsikatera stara kanalizacija odteka še vedno v potok Koren ali pa gre po drugih, morda neznanih poteh v Sočo.
Poleg vsega pa se v Sočo iztekajo vse umazane vode Nove Gorice, mesta, ki ima danes že skoro dvajset tisoč prebivalcev. Vse odpadle vode tega mesta se namreč odtekajo po potoku Koren v Sočo. V Novi Gorici so se sicer tega nevšečnega problema zavedli in izdelali že pred leti načrt, da bi vse umazane in odpadle vode po kanalu speljali mimo Šempetra in Vrtojbe do Mirna in tam zgradili očiščevalno napravo. V to napravo naj bi speljali vse umazane vode novogoriškega področja. Od tam bi se vode, očiščene, izliva'e v Vipavo.
Dokler teh naprav ne bo, pa bo novogoriška «voda» tekla še vedno po Komu v Sočo. V Novi Gorici predvidevajo, da bodo vse naprave na jugoslovanski strani končane do leta 1985.
Vsem tem «tekočim» nevšečnostim je treba prišteti še druge, kot npr. odlaganje vsakovrstnih odpadkov na obrežju Soče pod Štandrežem. Brez vsakega nadzorstva odlagajo v neposredni bližini štandreških njiv ljudje vsakovrstne odpadke, kot je dovolj nazorno pokazano na naši sliki in tudi ti odpadki končajo v Sočo ter jih voda seveda potem odnaša proti jugozahodu. Tudi to pripomore k onesnaženju Soče.
Nekoč lepa in čista reka je torej marsikje onesnažena in precej umazana. Ali se torej izplača v takih okoliščinah poiskati nekaj hladu v tako umazani vodi?
Nezadovoljstvo sveta delegatov bolnišnice
Svet delegatov goriške splošne bolnišnice v tiskovnem poročilu obvešča javnost, da je prišlo do številnih nesporazumov z upravo bolnišnice. Ta sicer upošteva formalne obveznosti, v resnici pa skuša deliti uslužbence in favorizira nekatere na račun drugih. To naj bi ustvarjalo nezadovoljstvo med o-sebjem, pravijo sindikalni delegati v njihovem poročilu. Svet delegatov ne bo trpel takega odnašanja s strani vodstva bolnišnice, s katerim so bili svojčas odnosi boljši od sedanjih.
Sovodenjski kosci uspešni na Gorenjskem
Nekateri med kosci sovodenjske občine, ki so v začetku julija bili na tekmovanju v Gabrjah, so šli v nedeljo v Sovodenj, vasico na področ-
Prvega septembra se bo predvidoma pričel pouk v otroških vrtcih, nekoliko kasneje pa tudi v šolah. O vpisu v prve razrede ljudske šole smo že poročali, te dni pa smo se pozanimali, kako je z vpisom otrok v slovenske otroške vrtce na Goriškem. Po dosedanjih podatkih sodeč, ki pa še niso dokončni, bo otroškega živžava,, petja in iger letos nekoliko manj, saj je do zdaj prijavljenih približno deset odstotkov manj otrok, kakor v lanskem šolskem letu. Lani je bilo v treh vrtcih v Gorici in sedmih tovrstnih ustanovah na podeželju prijavljenih 266 otrok, letos pa samo 242. Upati pa je, da bo v prihodnjih tednih še nekaj prijav in da razlika ne bo tako velika. Na podlagi dosedanjih podatkov sodeč, se je najbolj zmanjšalo število vpisanih otrok v vrtcu v Ulici Forte Del Bosco v Gorici (osem otrok manj) ter v Rupi (osem otrok manj). Rahli odkloni so tudi v nekaterih drugih krajih, vendar je niha-
ju pobratene škofjeloške občine in sodelovali na tamkajšnjem tekmovanju koscev. Tekmovanja se je udeležilo vsega skupaj 14 tekmovalcev, trije so bili iz sovodenjske občine. Drago Malič je dosegel drugo mesto, Marčeto Vižintin tretje, Jožef Batistič pa deveto. Zares lep uspeh naše skupine.
Podobna tekmovanja se v Sovod-nju vršijo že več let, tam so bili prebivalci sovodenjske občine že nekajkrat. Tudi tokrat so bili zelo lepo sprejeti.
Razna obvestila
Ravnateljstvo mestnega bazena na Rojcah obvešča zainteresirane, da bodo bazen v avgustu odpirali vsak dan ob 10. uri, možno se bo v njem kopati do 20. ure.
Nad dvajset folklornih skupin iz Slovenije. Srbije, Madžarske, Avstrije in Italije se je v soboto in nedeljo udeležilo jubilejnega, 10. folklornega festivala «Pesem in ples družita narode*, ki ga je v Beltincih, pri Murski Soboti, pripravilo tamkajšnje Kulturno in umetniško društvo. Veličastne prireditve so se udeležili tudi člani slovenske folklorne skupine «Travnik» iz Gorice, ki so večtisočglavi množici predstavili stare plese iz Gorice in njene okolice, povezane v šagro.
Na sobotnem večeru so Goričani plesali skupaj z nekaterimi drugimi skupinami v Beltincih, medtem ko so drugi nastopili v raznih sosednjih krajih. Osrednja prireditev pa
nje v določenih mejah že nekakšen ; ustaljen pojav.
Navajamo številčne podatke o vpisu v posamezne vrtce, zraven pa še število lani prijavljenih otrok.
Gorica, Ulica Torriani 22 (lani 20), Ulica Vittorio Veneto 36 (lani 39), Ulica Forte del Bosco 15 (lani 23), štandrež 38 (lani 42), Pevma 17 ' (lani 15), Podgora 13 (lani 15), Doberdob 50 (lani 50), Rupa 18 (lani 26), Sovodnje 20 (lani 21), Ronke 13 (lani 15).
Ob koncu pa mogoče še pripomba, da v vzgojnovarstvenih ustanovah niso vključeni vsi otroci, saj bi bili sicer podatki o vpisu precej drugačni.
Smrtna nesreča mopedista
Na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem, v bližini kampin-ga Punta Spin, je v soboto zvečer prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je umrl 49-letni elektrikar Renato Grubissa iz Tržiča, Ulica Valentinis 78. Grubissa se je peljal na mopedu v smeri proti Gradežu, pri tem pa je iz nepojasnjenih razlogov trčil v drug moped, ki ga je v isti smeri vozil 15-letni Roberto Rusin iz Fiumicella. Po trčenju naj bi Grubissa izgubil ravnovesje ter z vozilom zapeljal v razmeroma precej globok obcestni jarek. Pri tem je zadobil hude telesne poškodbe, zaradi katerih je malo kasneje, že rred prevozom v videmsko bolnišnico, umrl. Srečno pa se je izteklo za 15*letnega Rurnina, ki V nesreči sploh ni bil ranjen.
V ROMJANU
Danes pogreb Oscarja Clementeja
Danes bodo v Ronkah pokopali 48-letnega poklicnega gasilca Oscarja Clementeja, ki je umrl v soboto v štivanski papirnici, ko je skušal pomagati skupini delavcev, ki so se zastrupili s strupenimi hlapi pri čiščenju večjega hranilnika. Cerkveni obred bo ob 10.15 v cerkvi v Romjanu.
V zvezi s hudo nesrečo na delu, ki je terjala smrt dveh delavcev, je izvršni odbor tovarniškega sveta ladjedelnice Italcantieri poslal tovarniškemu svetu papirnice v Šti-vanu solidarnostno brzojavko, v kateri ugotavlja, kako je ena poglavitnih nalog sindikalne organizacija na žalost še zmeraj zaščita življenja delavcev na delovnem mestu.
Kino
Gorico
VERDI Zaprto.
CORSO 17.30—22.00 «Quel corpo di donna*. J. Brown, H. Robinson. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «007 al ser-vizio di Sua Maesta*.
PRINCIPE 15.00-22.00 «SOS Ti-tanic*.
/V« m Gttri ca in okolica
SOČA 18.00-20.00 «Magija smrti*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Kako postaneš Švicar*, švicarski film.
DESKLE 19.30 «Debeluhove pustolovščine*. Hongkonški film.
jih je sprejela več kot pettisočglavt množica.
Dvodnevno gostovanje v Beltincih pa je pomenilo tudi utrjevanje vezi med raznimi skupinami. V tem smislu so prireditelji pripravili na občini sprejem vseh zamejskih skupin. Tu so goriški folkloristi podarili organizatorjem, za odličen sprejem, ki so jim ga pripravili, plaketo z go-riškim gradom ter s Travnikom, po katerem skupina tudi nosi ime.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel, 72-341.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
iiiHiiiiiiMiiiiiiiimiitiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiHmiiiiiiiiiiMiHiiiimmiiiiiiiMiiiiiimiimtfiiuiiuiiiif
KAKO POTRKAJO POGAJANJA
SOCIALISTI IN SOCIALDEMOKRATI ZA SKUPNO AKCIJO V ODNOSU DO KO
Še vedno nerešena vprašanja v zvezi z novimi odbori
V	trenutku, ko pišemo te vrstice nam ni še znan rezultat sinoči napovedanega sestanka med zastopniki petih strank, ki naj bi razpravljali o mož,nostih za sestavo koalicije v občini Gorica. Niti nam ni znano, ali je do sestanka sploh prišlo, ker je bila istočasno sklicana javna manifestacija v znak protesta proti atentatu v Bologni.
V	soboto popoldne pa sta se sestali pokrajinski tajništvi socialistične in socialdemokratske stranke. Sestanek je bil v Tržiču, tajništvi sta ob zaključku izdali tiskovno poročilo iz katerega izhaja, da sta ponovno potrdili neke vrste zavezništvo in skupno akcijo v tem trenutku, ko se razpravlja o sestavi koalicije na goriški pokrajini in občini.
Iz že omenjega tiskovnega poročila povzemamo, da sta PSI in PS DI več ali manj na istih stališčih kar zadeva glavna vprašanja. Tajništvi sta potrdili nujnost, da se nadaljuje s politiko pokrajinske solidarnosti, Poiskati je treba pravilno ravnotežje med prejšnjo politiko široke solidarnosti v pokrajinski u-pravi (v večini so bili tudi komunisti) in sedanjim stališčem KD, ki noče sodelovanja s komunisti ter s stališčem komunistov, ki so na stališču «ali v vladi ali v opoziciji*.
Socialisti in socialdemokrati, je rečeno v poročilu, menijo, da je mogoče obnoviti proces pokrajinske politične solidarnosti ne glede na dejstvo ali je ta ali ona stranka prisotna v odboru. Zaradi tega PSI in PSDI nočeta za vsako ceno v morebitno večino, posebno če so v njej take sile, ki so načelno
nasprotovale prejšnji politiku široke solidarnosti med strankami u-stavnega toka, ali ki so se postavile na pozicije, ki so bile nasprotne politiki preosnove in napredka.
V tiskovnem poročilu je zatem govor o nekaterih programskih točkah, o katerih smo v našem listu že velikokrat poročali v zvezi s sedanjimi pogajanji. Ne gre jih torej ponavljati. .Vse te točke je treba podrobno preučiti in tako se bo morala tudi krščanska demp-kracija opredeliti in jasno povedati, kaj pravzaprav želi.
Tik pred zaključkom redakcije smo iz Gorice prejeli vest, da je bil sinočnji sestanek med petimi strankami, kjer naj bi razpravljali o programu za goriško občino in sestavi odbora v tej občini prekinjen. Krščanska demokracija mora namreč v svojih vodilnih telesih preučiti novo nastali položaj v pokrajinskem merilu, kjer so socialisti dejali, da želijo biti v sklopu take večine, ki bo zagovarjala dosedanjo platformo Ustavnega loka in pravilen odnos do komunistov. Čeprav ne gre za avtomatično presaditev iste formule s pokrajine na občino, tako je bito rečeno na sinočnjem sestanku, si demokristjani želijo razčistiti pojme. V nasprotju s predlogom krščanske demokracije, da ima ta župana in štiri odbornike, po enega odbornika vsak pa socialdemokrati, socialisti, Slovenska skupnost in republikanci, so socialisti sinoči povedali, da zahtevajo dve odborniški mesti; v drugačnem primeru ne bi bilo razumljivo, da po šestih letih opozicije gredo ponovno v odbor. Pogajanja se bodo najbrž nadaljevala po velikem šmarnu.
je Diia v neaeijo popoldne, ko so vse nastopajoče skupine v mimohodu prišle do občinskega parka, kjer
Danes ves dan in ponoči je * Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 28-79
Sporočamo, da je po daljši bolezni včeraj preminila
ANTONIJA KOSIČ vd. PAVLETIČ
Pokopali jo bomo jutri v Gabrjah. Točno uro pogreba bomo sporočili.
Sorodniki in Prosvetno društvo Skala Gabrje, 5. avgusta 1980
HIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIINIIHimilllllinilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIimillllUllllllinnillllllllllllllltllllHIHIIIIIIIIIIIII
DO KDAJ RO SOČA TAKO ONESNAŽENA ?
Preveč suhih in tekočih odpadkov onesnažuje vsak dan našo lepo Sočo
Nekaj tekočih odpadkov se izteka v Sočo po potoku Kor-nu • Pod Štandrežem skladišče vsakovrstnih odpadkov
PRIREDITEV «PESEM IN PLES DRUŽITA NAR0DE»
Goriški folkloristi na festivalu v Beltincih
Dvodnevne prireditve se je udeležilo nad 20 folklornih skupin iz štirih držav
Dr. Ernest Petrič:
Mednarodnopravni položaj slovenske manjšine v Italiji po Osimu
it
H Konvenciji OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je Italija pristopila z ratifikacijo 5. 1. 1970. V skladu s čl. 9 te konvencije je dolžna poročati o podvze-iih ukrepih za njeno uresničevanje, in sicer poročajo preko generalnega sekretarja OZN Odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije (Committee for the Elimi-nation of Racial Discrimination). Poročati je Italija dolžna leto dni po tem, ko je zanjo konvencija pričela veljati in nato periodično vsaki dve leti, ali kadar bi odbor to zahteval. Torej je Italija dolžna posredovati svoje prvo poročilo 1. 1977 glede na to, da je zanjo konvencija stopila v veljavo 4. 2. 1976 (trideset dni po izročitvi ratifikacijskih listin), drugo poročilo pa v letu 1979. Ob razpravi o poročilih držav lahko člani odbora dajejo pripombe in stav-ljajo vprašanja. Odbor poroča vsako leto Generalni skupščini OZN.
V praksi Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije je danes utrjeno — kar izhaja iz same opredelitve rasne diskriminacije v čl. 1 konvencije —, da sodi v njegovo pristojnost tudi problematika pravic pripadnikov narodnih, etničnih, jezikovnih in drugih manjšin. Tako se v poročilih držav praviloma navajajo prav ukrepi za preprečevanje diskriminacije pripadnikov manjšin. Tudi v obeh poročilih Italije odboru je težišče prav na prikazovanju položaja nemško, francosko, slovensko in ladinsko govoreče manjšine, v drugem poročilu pa tudi na prikazu položaja albansko in grško govoreče manjšine ter t.i. nomadske skupnosti v Italiji. Položaj manjšin v Italiji je v obeh poročilih idealiziran; navaja se npr., da ni nobenih resnih problemov ali primerov diskriminacije, da so bili podvzeti vsi potrebni ukrepi ipd. Položaj slovenske manjšine v Italiji in njenih pripadnikov, ki, kot smo videli, je v mnogih pogledih neustrezen, zaenkrat ni bil kritično posebej apostrofiran v odbora, mogel pa bi biti v bodoče. Zlasti, če bodo prizadevanja za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji, ki so sedaj v teku, torej prizadevanja za uresničitev manjšinskih določil osimske pogodbe, ki jih drugo italijansko poročilo Odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije tudi posebej omenja, ostala brez sadu.
b) Postopki države zoper državo
Postopki »države zoper državo« so za mednarodni nadzor nad uresničevanjem manjšinskih pravic bolj teoretična, potencialna možnost, ki je zaenkrat brez večjega praktičnega pomena. V poštev pridejo ti postopki mednarodnega nadzora namreč le takrat, kadar neka država na tak postopek posebej pristane. Sproži pa tak po stopek lahko le država (zoper državo, ki je nanj pristala) če je za to kvalificirana s tem, da je tudi sama dala izjavo, da na tak postopek pristaja.
Postopek »države zoper državo« je predviden v čl. 41 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah človeka. Ta postopek je fakultativen, možen je le med državami, ki so posebej izjavile, da nanj pristanejo. Država, stranka Konvencije OZN o državljanskih in političnih pra-
vicah, ki je dala predhodno posebno izjavo, da na postopek po čl. 41 konvencije pristaja, lahko s posebnim sporočilom opozori Odbor OZN za človekove pravice, da neka druga država ne izpolnjuje določil konvencije, seveda le, če je tudi ta druga država s posebno izjavo na postopek po čl. 41 pristala.
Bistvo postopka «države zoper državo« potem, ko je sprožen, je v tem, da se skuša najti s pomočjo samega odbora ali pa posebne ad hoc komisije za posredovanje, za obe državi sprejemljiva rešitev.
Resda je Italija med tistimi redkimi državami, ki so izjavile, da na postopek po čl. 41 Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah pristajajo. Vendar SFRJ še ni na ta postopek pristala; SFRJ pa je tista država, ki bi edina imela stvarni interes sprožiti ta postopek glede položaja Slovencev v Italiji.
Razlogi, zakaj so države zadržane do teh mednarodnih kontrolnih postopkov, so najprej v tem, da je cilj postopkov »države zoper državo« in tudi edini mogoči cilj, priti do za obe državi sprejemljive rešitve. Tako rešitev pa bosta seveda državi raje skušali poiskati v neposrednem dialogu, z diplomatskimi sredstvi, ne pa v zapleteni proceduri pred Odborom OZN za človekove pravice. Pa tudi v primeru, ko bi se državi le spustili v ta postopek pred Odborom OZN za človekove pravice, in bi ne prišlo do sporazumne rešitve, ni praktično nohtnega sredstva, s katerim bi se prisililo tisto državo, za katero bi se še tako jasno ugotovilo, da ne uresničuje, ne izvaja Konvencije OZN o državljanskih in političnih pravicah, da flagrantno krši določila kateregakoli člena te konvencije, da spremeni svoje ravnanje. Stvarni efekt te procedure je torej lahko le sporazumna u-reditev zadeve med državama ali pa, če do sporazumne rešitve ne pride, največ to, da se opozori mednarodna javnost na kršitev konvencije. Seveda je tudi to moč doseči prej, lažje in brez zapletene ter dolgotrajne pa tudi, v pogledu rezultata tvegane procedure pred Odborom OZN za človekove pravice.
Zato ni čudno, da do uporabe postopka »države zoper državo« ne pride tudi takrat, ko ta postopek ni fakultativen. Po čl. 11 Konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je tak postopek za vse države, stranke konvencije namreč obvezen; torej bi ga teoretično mogla kot stvarno zainteresirana stranka sprožiti SFRJ v Odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije zoper Italijo (in seveda tudi obratno). Vendar je značilno, da do uporabe tega postopka v odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije med državami strankami konvencije praktično sploh ne pride in sta tudi SFRJ in Italija, kolikor so bila med njima odprta vprašanja v zvezi s pravicami in položajem manjšin, vedno urejali taka sporna vprašanja v neposrednem dialogu in z diplomatskimi sredstvi.
Podoben postopek »države zoper državo« po čl. 24 Evropske konvencije o človekovih pravicah je tudi docela brez praktičnega pomena za varstvo pravic pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, saj ŠFRJ ni stranka evropske konvencije.
OB KAMNU-SIMBOLU, KI SO GA PREJŠNJI MESEC OSKRUNILI FAŠISTIČNI MAZAČI
SREČANJE NA KAMENICI POTRDITEV ZAVZETOSTI BENEŠKIH SLOVENCEV ZA VSESTRANSKI RAZVOJ
Poudarek na prijateljstvu med Slovenci in sosedi - Pridiga Emila Cenčiča, pozdrav župana občine Srednje Augusta Crisetiga in govor Brune Dorbolo-Straszolini - Bogat kulturni spored
I
Kamenici
nedeljo zbralo veliko ljudi, ki so sledili tudi bogatemu kulturnemu programu
«Slovenci pozdravljamo svoje sosede* je pisalo na transparentu, ki je bil razpet nad odrom nžP Kamenici, na tej planoti, ki je simbol zgodovinskega boja beneških Slovencev za narodnostni obstoj, sedaj pa že devet let priča njihovih prizadevanj za kulturni, družbeni in gospodarski prerod.
Priča prizadevanj beneških Slovencev za razvoj, za prijateljstvo in za sodelovanje: tako lahko v kratkih besedah opišemo tudi le-
111;
jBpn
Bruna Dorbolo - Strazizolini na govorniškem odru
tošnje srečanje na Kamenici: poleg tega pa je bila to obsodba rovarjenja fašistov, ki so prejšnji mesec oskrunili kamen na Kamenici in uničili naprave za organizacijo tega srečanja z namenom, da bi preprečili, da bi tu, na Kamenici, beneški Slovenci tudi letos navezali novih prijateljstev in izpričali svojo trdno voljo, da se njihovo družbeno in gospodarsko stanje še izboljša.
To so bile tudi misli, ki jih je v pridigi pri maši, s katero se je začelo nedeljsko srečanje, poudaril župnik Emil Cenčič. Dejal je, da bi moralo to srečanje, po mislih in željah nekaterih, odpasti: pomazali so kamen in zažgali barake. Vendar je njihovo delo ostalo jalovo, je dejal Cenčič in poudaril, da «smo na Kamenici zbrani mi in naši sosedje*. Nato se je obrnil na fašistične mazače in dejal: »Prijatelji, v Italiji imamo karabinjerje in policijo, sodnike in sodišča, ki so dolžni skrbeti, da spoštujemo italijansko zakonodajo. Če se vam zdi, da je proti italijanski pravici in zapovedi to, kar delamo, ker si prizadevamo za naše pravice in ker želimo živeti v miru in prijateljstvu, imate vso dolžnost, da nas prijavite. Če pa si tega ne upate in veste, da nismo krivi, zakaj nas napadate in pri tem delate ponoči, se skrivate in živite v strahu, da vas ne najdejo?*
Pred začetkom bogatega kulturnega sporeda je udeležence srečanja na Kamenici pozdravil župan občine Srednje Augusto Crisetig, nato pa je spregovorila predsednica Zveze beneških žena Bruna Dorbolo - Strazzolini, ki je bila na zadnjih volitvah tudi izvoljena za občinsko svetovalko v špetru. «Lepo je videti toliko ljudi ki ljubijo mir, ki vedo, da je bila naša zemlja pred 30 leti drugačna, ki so takrat trpeli za svobodo in mir,* je dejala Strazzolinijeva in nato poudarila, da je še mnogo takih ljudi, ki ne mislijo s svojo glavo in se borijo za tiste ideje, o katerih mislimo, da so že 30 in več let pozabljene. S kratkimi a ganljivimi besedami se je spomni-

VPRAŠANJE, KI MU NE POSVEČAMO VEDNO DOVOLJ POZORNOSTI
VSAK ČETRTI OTROK ŠKILI ALI ELEOA KRIŽEM
Kdaj opazimo, da z otrokovimi očmi nekaj ni prav - Razni videzi škiljenja - Kaj vse lahko pripomore k škiljenju - Močno ali blago škiljenje sta enako škodljiva
Skoraj 4 odst. vseh otrok škili. Škiliti začno že zelo zgodaj, če-sto že ob rojstvu ali v prvem letu življenja. Najpogosteje pa iščejo starši pomoč zdravnika v drugem in tretjem letu. Seveda pa ne smemo zamenjati škiljenja z nekoordiniranimi gibi oči pri prav majhnih otrocih v prvih tednih življenja, ki zaradi nezrelosti živčnega sistema še niso sposobni uskladiti gibov obeli zrkel. Če pa po tretjem mesecu vaš otrok še vedno škili, je najbolje, da se o tem posvetujete s svojim zdravnikom. Starši in sorodni! i običajno zelo hitro opazijo, da z otrokovimi očmi nekaj m v redu. Predvsem jih moti otrokova zunanjost, kar pa še zdaleč ni edina kvarna posledica škiljenja. Ker se vid razvija in gradi samo v prvih letih življenja, predstavlja vsako izgublje no ieto nepopravljivo škodo za o-troka. Zato se moramo čim prej posvetovati z ustreznim strokov njakom, ki bo skušal odkriti ora vi vzrok škiljenja in temu ustrez no otroka zdraviti.
Za pravilno gledanje je značil no stalno sodelovanje obeli zrkel Zorni osi sta pri gledanju v da ljavo vzporedni, pri gledanju na blizu, pa sta levo in desno oko uprta v isto točko. Ta način gledanja imenujemo binokulamo gledanje. Pri škiljenju pa mo oko ne sledi več svojemu sosedu, ampak vleče na svojo stran. Zorni osi tedaj nista več vzporedni, ampak se križata ali razhajata. Škiljenje imenujemo s tujko strabizem.
Običajno se nam zdi, da škili otrok z obema očesoma, kar pa je v resnici izredno redko. Če pazljivo opazujemo otroka, vidimo, da pravzaprav eno oko lepo sledi predmetu, le drugo se pri tem od-
kloni v svojo smer. Seveda pa je možno, da otrok škili enkrat na eno drugič na drugo oko, kar imenujemo izmenično ali altemirajo-če škiljenje. Oko, ki škili, se lahko odkloni v vse smeri, najpogosteje pa se obrne navznoter proti nosu, kar imenujemo navzno-tranje škiljenje ali konvergentni strabizem, obme se lahko navzven (škiljenje navzven ali divergentni strabizem), navzgor k čelu ali navzdol k licu. Možne pa so še različne kombinacije teh oblik. Škiljenje je lahko stalno ali pa le v določenih okoliščinah. Na vprašanje, zakaj o-trok škili ni mogoče odgovoriti z enim stavkom. Binokularno gledanje je namreč zelo zapleten mehanizem, zelo natančen in zelo občutljiv. Pri tem igrajo svojo vlogo različni faktorji, kot pravilna zgradba in pravilna vgraditev zrkel, šest parov gibalnih mišic s svojimi iedri v možganih, pravilen razvoj možganov samih, pa lobanje in še vrsta mehanizmov, ki jih vseh še niti ne poznamo do potankosti. In ori vseh teh faktorjih lahko pride do motnje in to na podlagi zunanjih ali notranjih vplivov.
škiljenje je lahko posledica porodne poškodbe. Že normalen porod pomeni za porajajočo se glavico veliko obremenitev, še toliko bolj težak in dolgotrajen porod. Zlasti veliko poškodb vidimo po kleščnih porodih. Lahko pride do krvavitev v možgane, pa tudi v živčne centre mišič, ki vodijo o-česne gibe. Posledica tega je škiljenje že ob rojstvu. Škiljenje ob rojstvu je lahko posledica tudi infekcij, zlasti virusnih, ki jih je mati prebolela v času nosečnosti in ki lahko, često usodno, poško-
dujejo razvijajoči se otrokov organizem. Običajno najdemo pri teh otrocih poleg škiljenja še vrsto drugih motenj in nepravilnosti. Tudi spremembe na enem očesu, ki onemogočajo dober vid, vodijo do škiljenja.
Vzrokov enostranskega slabega vida pa je zopet cela vrsta: pri rojena mrena, višja kratkovidnost ali daljnovidnost, vnetja roženice ali poškodbe očesa, ki povzročajo motnje v prozornih delih zrkla in s tem motijo vid. Če eno oko že v prvih letih slabo vidi, se odkloni navznoter, pri poškodbi ali bolezni v kasnejših letih pa navzven. Daljnovidnost in kratkovidnost večkrat spremlja napaka v ukrivljenosti roženice, kar imenujemo astigmatizem, ki tudi po svoje pripomore k škiljenju.
Otroške nalezljive in vročinske bolezni (npr. davica) lahko same po sebi povzroče škiljenje (paraliza očesnih mišic), lahko pospešijo nastanek škiljenja ali pa je sočasen pojav zgolj slučajen. Vendar starši zelo pogosto krivijo ravno infekcije in cepljenja za škiljenje. Izjemno je tudi tako imenovano nervozno škiljenje. Vendar moramo prej izključiti vse ostale možnosti, preden se zadovoljimo s to razlago. Brez dvoma tudi dednosti ne moremo povsem zanemariti, vendar se ji pogosto pripisuje prevelik pomen.
Starši si pogosto vzroke za škiljenje po svoje razlagajo. Tako pravijo, da se dojenčku ne smemo nikoli približati tako, da bi bil prisiljen gledati preko čela, radi dolžijo tudi gledanje televizije ali pretirano zanimanje za slikanice v prvih letih, ''er da otrok pri tem oči preveč napenja, ali pa ropotuljico, ki da si jo je držal
preblizu očem. Seveda pa so take razlage daleč od resnice.
Pri škiljenju je zdravljenje dolgotrajno. Trajalo bo mesece, pa tudi leta. Od otroka in od staršev bo zahtevalo dosti truda in potr-nežljivosti. Samo če se bodo starši v celoti zavedali nevarnosti škiljenja, bodo vztrajali do konca.
Taki otroci se često odtujijo svoji okolici, ki jih pogosto sprejema z zasmehom. Otroci znajo biti namreč • zelo brezčutni in brezobzirni in take otroke obkladajo z najrazličnejšimi zasmehljivimi vzdevki. Zato tak otrok lahko odraste v neodločno plašno osebnost z občutkom manjvrednosti.
Škiljenje pa ima kvarne posledice tudi za otrokov vid. Ker pogled obeh oči ni usklajen, vidi vsako oko malo drugačno sliko in človek vidi vse dvojno. To ga seveda zelo moti in začne sliko enega očesa avtomatično zanemarjati. noče je videti. Tako polagoma eno oko bolj in bolj slabi. In še na nekaj ne smemo pozabiti: tudi neznaten odklon očesa je prav tako nevaren
Pravilno in pravočasno zdravljenje bo v veliki meri preprečilo škodljive posledice škiljenja. Gotovo ste opazili, da nosi veliko ški-lavih otrok očala. To seveda niso nikaka očala proti škiljenju. S temi očali skušamo popraviti le o-snovno napako, ki je v kratkovid nosti ali daljnovidnosti. Predvsem imamo pogosto opraviti z daljnovidnostjo. Isti smisel ima zalepka na -enem očesu. Za posebne orto-optične in pleootične vaje pa mo ra biti otrok dovolj star ter telesno in duševno normalno razvit. In če se bo zdravnik odločil za operacijo, zaupajte mu. saj hoče otroku le dobro. dr. R. R.
Nova
turistična
karta
Slovenije
Turistična zveza Slovenije je izdala novo, izpopolnjeno turistično karto Slovenije. Karta je formata 60,5X42,8 cm in je natisnjena na ofsetnem papirju, naklada znaša 200 tisoč izvodov, kar je za slovenske razmere izredno veliko.
Karta pa ni namenjena le Slovencem, temveč tudi tujim obiskovalcem, saj jo bodo brezplačno delili na mejnih prehodih, na sej mi h in raznih drugih priložnostih.
Legenda je natisnjena v petih jezikih: v slovenskem, angleškem, italijanskem, nemškem in franco skem jeziku.
Na čelni strani je turistična karta pravzaprav avtokarta, ki v razmerju 1:470.000 zajema vse pomembnejše ceste v Sloveniji. Obe nem pa so na njej označeni tudi pomembnejši kulturnozgodovinski spomeniki in turistični objekti.
Na drugi strani pa so narisane zanimive turistične smeri v treh stopnjah glede pomembnosti, posebej pa celoten jugoslovanski del evropske pešpoti E 6. Z barv nim tiskom in podčrtavanjem S( označeni zanimivi kraji in natis njega imena pomembnejših ljudi pri krajih, kjer so se le ti rodili
Ker sega karta tudi na avstrij sko Koroško in v severovzhodno I talijo, kjer živ Slovenci zunaj ma tične domovine, so označili zani mive kraje in poti tudi na teh območjih.
J. O.
la žrtev sobotnega atentata v Bologni in poudarila, da se moramo paziti pred .ljudmi, ki sledijo takim idejam, ki poznajo le govorico smrti in trpljenja. v O stanju v Beneški Sloveniji je poudarila še zlasti dejstvo, da se prebivalstvo ne bori več samo za uveljavitev svojega jezika in kulture, ampak da sta pomembna dejavnika tega boja tudi gospodarstvo in ozemeljsko načrtovanje, ki sta del prizadevanj za uveljayitev
identitete beneških Slovencev, to je za valorizacijo njihove kolektivne osebnosti.
še pred kratkim časom je prevladalo v Benečiji nezaupanje v svojo identiteto, kot če bi bili Benečani manjvredni. Danes je prebivalstvo Beneške Slovenije to premostilo in si prizadeva za u-trditev sodelovanja s sosedi, vendar na enakopravni ravni.
Zadnje besede pa je Strazzolinijeva namenila mladim, njihovemu aktivnemu prizadevanju v okviru celotne beneškoslovenske stvarnosti: niso več časi za pravljice in nihče ne verjame več v strašila, je poudarila: mladi so samostojen dejavnik v Beneški Sloveniji, mislijo s svojo "lavo in tako prispevajo k razvoju celotne skupnosti.
Sledil je kulturni spored, v katerem so nastopili beneški pevski zbori, tamburaška skupina iz Slo-venjega Pliberka, furlanska folklorna skupina iz Pasian di Prato in slovensko-furlanska folklorna skupina «Raibl*. Sledila je zabava s plesom ob zvokih Ben. fantov.
Letošnja Kamenica je torej u-spela. O tem ne priča samo pomembnost govorov in kvaliteta programa, priča tudi množica, ki se je zbrala na tem kraju: številni gostje (med katerimi tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli) in predvsem številni domačini, Beneški Slovenci iz Nadiških dolin, iz Terske doline, iz Rezije in iz Kanalske doline, ki so tudi s svojo prisotnostjo izpričali zavest in potrdili trdno voljo po nadaljnjem narodnostnem, kulturnem, družbenem in gospodarskem razvoju Slovencev v videmski- pokrajini.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Koncert za jutri
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Non stop. 2. del
18.05	Risanke
18.15	Sveže, sveže
18.30	Woobinda 19.20 HEIDI, risanka
19.45	Almanah in vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Mathias Sandorf fi. in zadnji del
21.45	Lahka atletika«..
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal
10.15	Kinematografija
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Poletni jazz
17.00	Prigode barona Von Trenc-ka, 2. del
Program za mladino
18.05	Trideset minut za mladino
18.30	Iz parlamenta,
Dnevnik 2 — Športne vesti
18.50	Le brigate del tigre Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Dnevnik 2
Oddaja o manjšinah
21.30	Veliki dan Jima Flagga, film Režija: Burt Kennedy Igrajo: George Kennedy
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
20.00	šolska vzgoja
20.40	Bližnji in daljnji prijatelji
21.50	Ledena celina 22.25 DNEVNIK 3
22.40	Lorenzettijevo gledališče
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.45	Poročila
18.50	Colargol,
lutkovna nadaljevanka
19.05	Jugoslovanski natodi v pesmi in plesu 19.35 OBZORNIK
19.45	P0 sledeh napredka
20.15	Risanka
S fflfojSRc*...
21.00. Popišarti državljan ali tiha'
dik(S,tiira,r^ču,nalnikoy) ... dokumentarec
21.40	M. Bulgakov:
DNEVI TURBINOVIH,
TV nadalj.
22.55	V znamenju
23.10	Brazilski večer na festivalu v Montreauxu, 2. del Koper
19.30	ODPRTA MEJA
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	Deklice iz umetne svile film
Igrajo:	Giulieta Mašina,
Agnes Fink, Hannes Messner
Režija: Julien Duvivier
22.30	Aktualna tema
23.00	Narodna glasba Pesmi in plesi sveta
Zagreb
19.15	Otroška oddaja
19.45	Narodna glasba
21.00	V središču
21.55	Wilma Rudolf, film
ŠVICA
20.10	Filmski festival
21.40	Svet v katerem živimo
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Z nami ali proč od nas!; 9.00 Otroški kotiček: 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice:	10.10 Radijski
koncert: 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi;
12.00	Skladišče vsega lepega; 12,30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Na produ Glinščice: 16.50 Deset minut s harmonikarjem Romanom Butino; 17.10 Klasični album; 18.00 «Besede v pesku*, radijska igra.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30,	10.30, 11.30,	12.30,
13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30
19.30	Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 10.00 Lu-cianovi dopisniki; 11.00 Mozaik; 11.03 Z vso glasbo; 11.15 Festi-valbar; 11.32 Kirn svet mladih;
12.05	Glasba po željah; 14.33 Glasba za klavir; 15.00 Prijetno popoldne; 16.00 Mladi pred mikrofonom; 17.00 Glasovi našega časa;
18.00	Glasbena fantazija; 19.15 Poje skupina Stakleno Zvono; 19.32 Opera; 20.00 Zbori v večeru.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	- 8.30 Glasba za dobro jutro;
7.05	Jutranji koledar; 7.37 Objave, kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov;
14.05	Domači pevci; 14.40' Male skladbe; 15.00 Počitniški vrtiljak; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Iz zborovskega arhiva;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Sotočje; 18.45 Minute z ljudskim triom.
RADIO 1
7.00 . 8.00. 9.00, 12.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.00 Glasbeno pre-
bujanje; 7.15 Glasbeno-govorni program; 8.40 Italijanske pesmi;
9.00	Radio anch'io; 11.00 Dnevni variete; 12.03 Vi in jaz; 13.15 Glasba; 14.30 Telesne skrivnosti; 15.03 Rally; 15.30 Errapi 1 — poletje; 17.00 Patchwork; 18.35 Bob Marley & The Wailers; 21.03 Check-up; 22.00 Koncert; 22.30 Današnja in včerajšnja glasba.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30. 11.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 9.00 Dnevi; 9.32 Luna v vodnjaku; 11.32 šolska vzgoja; 12.45 Alto gradimento; 13.44 Sound-Track; 15.00 - 18.55 Poletni čas; 19.50 D.J. Speciat glasba; 20.15 Poletni večeri; 22.40 D.J. Special (II. del).
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 15.00 Poročila; 5.50 Dnevni koledar: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Jutranja kronika; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, o-trocil; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo dober dan; 9.30 Mia di koncertant; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti; 10.35 Turistični na potki; 11.05 - 12.35 Rezervirano za..12.35 Znano in priljubljeno;
13.10	Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po doma če; 14.00 Danes do 14.00 ure; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba;
17.00	»Vrtiljak*; 18.00 Studio ob
18.00	uri; 19.00 Operne arije in monologi; 19.30 V gosteh pri zbo rih jugoslovanskih radijskih postaj; 20.00 Radijski dnevnik; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Ansambel Jožeta Privška; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi; 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Radijska igra; 23.00 Našim rojakom po svetu; 23.15 Informativna oddaja; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Tipke in godala; 24.05 Lirični utrinki;
24.10	S popevkami po Jugoslaviji
V Pulju so tako razdelili nagrade
V Vespazjanovi areni v Pulju so predsinočnjim svečano podelili nagrade 27. festivala jugoslovanskega igranega filma. Žirija je tako razsodila: Velika zlata arena filmu »Petrijin venec* režiserja Ser-gijana Karanoviča; Velika srebrna arena filmu »Skrivnost Nikole Tesle* režiserja Krsta Papiča: Velika bronasta arena filmu «Kdo tam poje* režiserja Slobodana Šija-na. Zlato areno za režijo je dobil Goran Paskaljevič («Posebni postopek*); srebrno areno za režijo je dobil Miloš Radivojevič (»Sanje, življenje, smrt Filipa Filipoviča*); bronasto areno za režijo je dobil Ekren Kryeziu (»Bele sledi*).
Ostale nagraae; zlata arena za najboljši scenari' je šla Puriši Djordjeviču (za scenarij filma «0-sem kilogramov sreče*); zlata a-rena za najboljšo žensko vlogo i-gralki Mirjani Karanovič («Pe-trijin venec*); zlata arena za najboljšo moško vlogo Ljubiši Samar-džiču (»Delo za določen čas*); zlato areno za najboljšo žensko s ransko vlogo Dušici Žegarac «Posebni postopek*); zlato areno za najboljšo moško stransko vlogo Aleksandru Perčku («Kdo tam poje)*; zlato areno za kamero snemalcu Miši Samoilovskemu (»Rudarji*); zlato areno za scenografijo Mirku Lipužiču (»Ubij me nežno*); zlato areno za glasbo Korneliju Kovaču («Sanje, življenje, smrt Filipa Filipoviča*);' zlato a-reno za montažo Vuksanu Lukovcu (»Svetozar Markovič*).
Posebne nagrade: nagrado »Jelen*, ki jo podeljuje žirija občinstva je šla filmu »Del za določen čas* režiserja Milana Jeliča; zlati venec, ki ga za najboljše debitantsko delo ppdeljuje revija »Studio* je bil dodeljen Slobodanu šijanu, avtorju dela «Kdo tam poje*; diplomo »Milton Manaki*. ki jo podeljuje žirija jugoslovanskih filmskih kritikov, je šla režiserju Karpu Godini za izjemen ustvarjalni prispevek pri režiji, snemanju in montaži filma «Splav AP^Uže*.
Mladi astronomi na Javorniku
IDRIJA — Na Javorniku nad Črnim vrhom nad Idrijo bo od 8. do 15. avgusta astronomski mladinski tabor «Javornik 80», ki se ga bo udeležilo nad dvajset dijakov, med njimi tudi mladi raziskovalci iz drugih republik in iz tujine.
Prvi opazovalni večer bodo mladi astronomi namenili orientaciji na nebu in spoznavanju posameznih ozvezdij s pomočjo vrtljive zvezdne karte. Imeli bodo na voljo nekaj teleskopov za opazovanje v okviru programa in izven programa.
Delo bo potekalo v štirih skupinah po šest članov. Vsaka skupina bo opravljala po dve raziskovalni nalogi, prvo podnevi, drugo ponoči.
Med nalogami so tudi sledeče: določanje geografske lege z ooa-zovanjem sončeve sence, fotografiranje spektra sonca s pomočjo prizme, primerjalno fotografiranje izbranih predelov neba, opazovanje meteorskega roja Per-zeidov, opazovanje spremenljive zvezde «U-kefeja» v ozvezdju Ka-siopeje, merjenje solarne konstante in drugo.
Najzahtevnejše bo delo v četrti skupini, v kateri bodo mladi astronomi z ustreznim predznanjem pod strokovnim vodstvom u-porabljali observatorij v Lomeh.
Astronomski mladinski tabor »Javornik 80* sodi v skupino šestih mladinskih raziskovalnih taborov, ki jih letos ponovno prireja republiški odbor gibanja »Znanost mladini* v sodelovanju z Univerzo Edvarda Kardelja in nekaterimi raziskovalnimi instituti.
J. O.
Umrl je VVallemberg
STOCKHOLM — V soboto je u-mrl edpn najbogatejših švedskih gospodarstvenikov Jacob VVallem-berg. Bil je Star 87 let. Zapustil je pravcato finančno cesarstvo, ki se sestoji iz vrste bank, družb in podjetij, tako da sta bila on in njegov brat Marcus verjetno najbogatejša Šveda.
Marcus VVallemberg bi moral sedaj prevzeti vodstvo tega »cesarstva*, vendar si je to težko zamisliti, kajti mož se je že zdavnaj umaknil v nekakšno zasebno življenje in prepustil razvoj, u-spehe in neuspehe tega »cesarstva* svojemu starejšemu bratu Jacobu. Za kolikšno premoženje gre, nam pove primerjava: brata Jacob in Marcus VVallemberg sta na Švedskem to, kar so v Italiji člani družine Agnelli, pa čeprav vrednost njunega premoženja ni tolikšna kot je vrednost premoženja družine Agnelli. Na švedskem in v svetovnih poslovnih krogih pravijo, da veljata Marcus in Jacob vsak po kakih 100 milijonov dolarjev, torej skupno kakih 165 •do 170 milijard lir.
Olimpijska misel naj živi,
ker jo potrebujemo
Olimpijske igre, ki so vzbudile ‘oliko političnih komentarjev kot Se ^Pene doslej, so se zaključile. A-^eriško-sovjetska politična in vo-Wsfca konfrontacija, v kateri se doslej niso odrekli še nobenemu u “orcu. ki naj bi nasprotnika čim dol j zabolel (z izjemo neposredne Ba vojaškega spopada), je po do Ilodkih v Afganistanu odmevala tu di na moskovskih igrah. Carter je Potreboval čim večjo slišnost svo-hh stališč, ne le ra širni svet, am-Pok tudi za domačo rabo (kajti P^ed vrati so predsedniške volitve). Po je dregnil v svetovno olimpijsko Oibanje z bojkotom.
Zdaj, po zaključku iger, že lahko rečemo, da so Sovjeti skušali ta nJegov udarec zavrnili brez panike, mirno, čim bolj učinkovito. Stvar osebne presoje vsakega je, da sam oceni, koliko jim je to uspelo in ko-hko škodoval moskovskim igram fomim, kot celotni olimpijski ideji. "* mogoče sicer zanikati vsaj del nc zadrege prirediteljev iger, ki so okušali minimizirati odsotnost ne katerih držav in pojav olimpijskih *Qstav ter himen i protokolu iger, fes pa je po drugi strani, da so 1Bre organizacijsko dosegle izreden J}5Peh, tekmovalnost je bila na viski in trud domačinov za dobro po-titje vseh gostov izreden. Športni zato Moskve niso zapuščali s slabimi ali nelagodnimi vtisi, zapu-sčali pa so jo z vprašanjem, ki se Pojavlja tudi pri ljubiteljih športa P° vsem svetu: kaj zdaj?
Ni dvoma: na to vprašanje je da P*s še zelo težko odgovoriti. Moskovske igre olimpijske ideje niso Pokopale, rešilne formule pa tudi n»o pokazale. Obrnjene so bile k samim sebi, k svojim problemom, reševale so same sebe (lahko tudi fečemo da zelo uspešno) in lahko *e zaradi tega izrazimo svoje zadovoljstvo.
Joda tako gibanje, kot je olimpijsko, daleč presega igre same, ki so samo eden izmed njegovih iz-razov, inkarnacija zamisli, ki se je Porodila na drugačnih osnovah in v, drugačnem okolju, z drugačno visijo, kol je današnja.
Nekaj pa je vendarle ostalo e Pako m morda celo nujnejše, kot Jed slabim stoletjem, ko se je o-J1Ptpijska zamisel oblikovala: potreba po tej manifestaciji. Svet po-tPebuje vse kar je pozitivnega, pa naj bo veliko ali majhno Vse, kar j*®* na tem malem planetu, izgub-[jcnem v vesolju, ki nam je dolo-cer> kot edina možnost naše obstoj-P°sti, združuje, zbližuje plemeniti iti izboljšuje, vse to postaja tem bolj dragoceno, čim manj je med nami Psega tega.
h vsega tega je res vse manj. No to nas ne opozarja le Afganistan in Bližnji vzhod, ampak tudi PPilijoni mrtvih od gladu, opozarja Pas Bologna in še marsikaj.
Vsemu temu se je treba postaviti po robu z mnogimi braniki.
Olimpijske igre morajo biti eden izmed njih.
Zato želimo, da bi olimpijska misel živela vse dotlej, dokler jo bo-pp° potrebovali. Brez nje bi bil svet °siromašen in prikrajšan.
BOJAN PAVLETIČ
22. OLIMPIJSKE IGRE
MOSKVA, 19. JULIJ - 3. AVGUST 1980
Uspeh iger boljši od pričakovanega
v
Čeprav so bile zaradi bojkota prizadete, zaslužijo priznanje zaradi vrste superlativov - Prispevek k prizadevanjem za ohranitev olimpijske ideje
Letošnje 22. 01 v Moskvi so dosegle veliko več, kot so mislili tisti, ki so jih bojkotirali. Okrnjenost iger je bila seveda različno prisotna od panoge do panoge, a bila je vseskozi prisotna, že okrnjena otvoritev, manjkajoče zastave in uradna zastopstva, brez igranja državnih himen in druge manj važne značilnosti tega tako velikega tekmovanja, so spominjala, da se zadnje čase tudi svet na olimpijskem prizorišču razhaja.
Športniki in njihova vodstva so zapustili Moskvo z mešanimi občutki. Nekateri veseli, drugi hladni, tretji z občutkom prikrajšanosti itd. Prav ta različnost sili k razmišljanju, kaj so igre pravzaprav pokazale in dosegle. Nekatera namigovanja, da je zašlo olimpijsko gibanje v krizo, so iz trte izvita. Prav igre v Moskvi so veliko prispevale, da so to krizo premostili. Želja po normalizaciji, po vztrajanju pri osnovi olim-
pijski misli, je bila več kot očitna.
Sodobne metode dela z vrhunskimi športniki terjajo do potankosti razvite spremljajoče znanosti, predvsem na medicinskem področju, kar je nekaterim državam praktično nedosegljivo. Izhoda iz -tega kočljivega položaja ni, ker izreden napredek dosežkov v nekaterih panogah 'v to sam sili in’ pogojuje. Vprašanje pa je kje ostaja še človek kot posameznik in humanost takih zahtev, za doseganje visokih športnih ciljev in uspehov.
Strokovnjaki, ki da ja jo prve, seveda še nepopolne analize moskovskih olimpijskih iger, ugotavljajo, da si te igre, kljub temu, da jih je precej držav bojkotiralo, zaslužijo nekaj superlativov. Predvsem to, da nikjer doslej ni bilo toliko gledalcev. Dvorane in stadioni so bili polni prav vse dni. Ogledali so si tudi tekmovanja, ki v'SZ niso priljubljena.
Na samem zaključku Iger Je tudi medvedek Miša s pomočjo balonov •odpotoval* nazaj v svoje brezove gozdove, potem ko je bil dva tedna pravi ljubljenec vseh udeležencev iger	(Foto AP)
JUGOSLAVIJA: ZADOVOLJIVA BERA
«Plavi» so se izkazali zlasti v ekipnih športih Več kolajn kot v Ciudad Mexicu in Montrealu
Jugoslovansko
Jugoslovansko zastopstvo je na oskovskih olimpijskih igrah kljub ^katerim razočaranjem osvojilo t)ysem razveseljivo bero kolajn, je skupno celo izboljšalo dušenji višek iz Ciudad Mexica in ontreala. Devet odličij, nekaj ‘®smajev prav pod vrhom in ne-ai nepričakovanih dosežkov, če rav tudi nekaj pekočih razoča-‘nj.
.^ajveč je bilo slišati o Jugosla-JJ.* * v ekipnih tekmovanjih. Z več-1,11 ambicijami so startali pred-^etn nogometaši, pa košarkarji in aterpoiistj košarkarice in roko-“aši pa s pomlajenimi ekipami Pričakovali izrednih dosežkov /p* vseh je najbolj razveselila “^rkarska reprezentanca. Trener
Žeravica je prejel vajeti ekipe v trenutku, ko je ta pod Skansijevim vodstvom dala vtis, da ne bo več ponovila nekdanjih podvigov. Poleg tega je bilo vsem na dlani, da SZ zelo dobro pripravlja svojo reprezentanco, da bi ponovila uspeh iz Miinchna in bo imela podporo občinstva. No, «zlata» košarkarska generacija je v izrednem slogu (brez poraza) osvojila še zadnji naslov, s katerim je zaključila de setletni ni? uspehov.
Poleg moške ekipe pa je preše netila še ženska. Košarkarice so v evropski areni le tu pa tam pose gle po višjih uspehih (evropski naslov Crvene zvezde pred dvema letoma), pokazale pa tudi veliko nestalnosti. V Moskvi pa so tudi
KOLAJNE
ZLATO
Jugoslavija (košarka)
Kačar (boks, do 81 kg)
SREBRO
Jugoslavija (rokomet, ženske) Jugoslavija (vaterpolo)
Pavčič In Stanulov (dvojni dvojec)
BRON
Jugoslavija (košarka, ženske) Kovačič (judo, nad 95 kg) Seidl (rokoborba, do 68 kg) Celent, Mrdulaš ln Reič (dvojec «z»)
ml
........
ima vsaka medalja dve plati, kako pa izgledata na olim-kolajnl nam kažeta gornji (Ttlefoto AP)
■iški
one nanizale vrsto zmag nad kvo tiranimi’ Italijankimi, Kubankami, Madžarkami, srebro pa se jim je izmuznilo le po tesnem porazu z Bolgarkami.
Zadovoljili so tudi vaterpolisti, saj so se povzpeli do drugega mesta. In koračno, rokometaši so s svojo pomlajeno ekipo dosegli krasen uspeh nad Romunijo, nato pa izpadli iz boja za bron le zaradi nesrečnih okoliščin in čudnega pravilnika ob enakem številu točk.
Kar ni uspelo moški ekipi je dosegla ženska, ki je po nesrečnem izenačenju z NDR le prehitela te nasprotnice v boju za drugo mesto.
Ostane še nogomet, in to je bilo verjetno največje razočaranje. Ambiciozna reprezentanca, ki je v predtekmovanjih tako zanesljivo odpravila italijansko, je že v prvih (zmagovitih) tekmah (Kostarika, Irak!) povsem odpovedala, nato pa gladko
klonila prvemu resnejšemu nasprotniku — ČSSR.
Med posamezniki j« prišel do najvišjrga odličja Slobodan Kačar, novosadski boksar v srednjetežki kategoriji. Malokdo je verjel vanj, predvsem zaradi ostre konkurence, vendar pa usp:h ni bil slučajen. Rusevski ni potrdil bronaste kolajne iz Montreala, vendar pa je zelo tesno izgubil proti Italijanu Olivi, ki ga je mednarodna žirija proglasila za najboljšega boksarja v Moskvi: ravno Jugoslovan je bil njegov edini enakovredni tekmec. Razočaral je tudi Perunovič, vendar ne po lastni krivdi: sodniki so mu pripisali nerazumljiv poraz z Angležem Mitchellom. Smo'o je imel še Sačirovič, ki je izgubil zaradi rane na arkadi.
Lep izkupiček so zbrali tudi veslači, saj so bili uspešni dvakrat: dvojni dvojec (Pavčič - Stanulov) je osvojil srebro, dvojec «z» (Celent, Mrduljaš, Reič) pa srebro, medtem ko je dvojni četverec v finalu pristal na šestem mestu.
Malo so razočarali rokoborci, med katerimi je osvojil bron le Sejdi. Ta panoga je sicer Jugoslaviji v prejšnjih letih prinesla kaj. več.
Kovačevič je v težki kategoriji v judoju osvojil bron. Razočaral je Obadov (bron iz Montreala).
Kaj bi lahko Jugoslovani še dobili? Predvsem so imeli smolo v kanuju in kajaku. Ljubek je veljal po izrednem uspehu v Montrealu (eno zlato in en bron) za favorita, je pa povsem razo^pral, Janič pa’ je v kanuju hotel preveč: po četrtem mestu na 500 m, se je na 1000 metrov enakovredno boril z izrednim Ehlmom, ki so ga ostali zanemarili, svojo «predržnost» pa je plača' s hudo krizo v zadnjih 200 metrih, ko je z drugega zdrknil na sedmo mesto. Še bolj nesrečna sta bila v kajaku — dVojcu Ljubek in Niševič, ki sta izgubila bron za sami dve stotinki sekunde. Dva rokoborba grško-rimskega sloga, Mč-miševič in Frgič, šla pristala na četrtem mestu, odbojkarjem je po odličnem startu zmanjkalo moči v odločilnih spopadih. V atletiki ni bilo pričakovati veliko, vendar pa odlični nastopi Kopitarja, Komneniča in Zdravkoviča (pa delno tudi Miliča), opravičilo nastop v tej pa-noei, v ptavaniu pa je Petrič kl.iuh slabem zdravstvenem staniu osvojil prestižno peto mesto na 1500 metrov.
Poznavalci hvalijo tudi odlične objekte in naprave, zlasti plavalni bazen, kolesarsko stezo pa tudi tekaške steze in druge naprave. Prav temu gre v največji meri pripisati, da je bera olimpijskih in svetovnih rekordov primerljiva z drugimi o-limpdjskimi prireditvami. Z druge strani je treba ta uspeh pripasati tudi splošnemu razvoju športa in športnih dosežkov. Nobenega dvoma pa ni, da so bile nekatere športne panoge zaradi odsotnosti tekmovalcev iz tistih držav, ki so igre bojkotirale, prizadete in bi bili v njih ob popolni udeležbi, doseženi še boljši rezultati.
Niti igre v Moskvi niso končale brez nekaterih velikih zvezd. To pa ne glede na to, da ni bilo takih spektakularnih zmag kot recimo
Zbogom Moskva na svidenje v Los Angelesu
Olimpijski ogenj, ki ga je 19. julija prižgal sovjetski košarkar Sergej Betov, je v nedeljo zvečer ugasnil: 22. olimpijske igre so končane, ponovno snidenje bo čez štiri leta v Los Angelesu. Vsak namig na ZDA, ki niso hotele, da bi v Moskvi plapolala njihova zastava in donela njihova himna, pa je na Leninovem stadionu izostal: na velikem panoju se je prižgal le napis «Nasvidenje na 23. olim-piadi*.
Kljub temu polemičnemu odtenku pa sklepna slovesnost ni bila nič manj veličastna od otvoritvene, le na trenutke, ob vsem svojem sijaju, je morda zbujala celo otožnost, kot se to dogaja ob vsakem slovesu. Prireditelji so tudi tokrat presenetili z izredno dovršenostjo: vse je teklo brez zastojev, kar je bila sploh značilnost celotnih iger. Gledalce, ki so do zadnjega kotička napolnili stadion, so še zlasti pritegnili z izvajanjem <živih slik» (medvedku Miši so se celo utrnile solze).
Uradni del sklepne slovesnosti se je pričel z mimohodom zastavonoš, ki so korakali za tablo z imenom držav. Izjema so bile tiste dežele (med njimi Italija), ki so nastopale z olimpijsko zastavo. Jugoslovansko trobojnico je nesel boksar Slobodan Kačar. Sledil je nastop udeležencev, šest iz vsake reprezentance.
Ob igranju grške, sovjetske in olimpijske himne so nato dvignili grško, sovjetsko in zastavo Los Angelesa, nakar se je dosedanji predsednik mednarodnega olimpijskega odbora lord Killanin zahvalil udeležencem iger ter še zlasti organizatorjem in pri tem jasno poudaril, da olimpijskih iger ne gre izrabljati v politične namene. Razglasil je, da so igre končane, sneli so olimpijsko zastavo in ob topovskih salvah ugasili olimpijski ogenj.
Stadion se je nato spremenil v čudovito, koreografsko dovršeno predstavo mladnicev in mladink v narednih nošah, telovadcev. Nebo, proti kateremu se je dvignil medvedek Miša in z njim na desetine balončkov, pa so razsvetljevali umetni ognji.
Res nehvaležno nalogo bo i-mel tisti, fci bo hotel ponoviti to, kar smo videli na Leninovem stadionu.
Juantorenove in Comanecajeve v Montrealu, Vima v Muenchnu in Montrealu, Spitza v Muenchnu, ali Beamona v Ciudad Mejricu.
Nekateri posamezniki so dosegli izredne rezultate, res pa je, da skorajda ni bilo takih, ki bi dosegli nekaj, česar na olimpijskih prizoriščih še ne bi bilo videti.
Pa vendar je 23-letni sovjetski telovadec Aleksander Ditjatin, zmagovalec v mnogoboju, dohil olimpijska odličja na vseh orodjih, kar doslej ni uspelo še nikomur pred njim. Osvojil je tri zlate, štiri srebrne in eno bronasto kolajno. Izkazala se je tudi velika junakinja iz Montreala Nadia Comaneci, najuspešnejša tekmovalka letošnjega olimpijskega turnirja. Pozabiti ne smemo na izreden veslaški uspeh NDR in Kube v boksu, kar sta tudi svojevrstna rekorda.
V plavalnem bazenu so štirje tekmovalci osvojili po tri zlate kolajne Diersova (NDR) je zbrala skupno 5 medalj, 4 posamične in 1 v štafeti. Vladimir Salnikov je najbolj blestel med moškimi, s fantastičnim rekordom na 1500 m. Toda primer jalno je bila boljša od njega vzhodna Nemka Rica Reinisch, ki je zmagala na 100 m in 200 m hrb tno ter v štafeti 4x100 mešano. Pri tem je za nameček izboljšala 4 svetovne rekorde. Poleg Salnikcva in Rei-nischeve sta osvojila po 3 zlate kolajne še Barbara Krause (NDR) in Karen Metschuk (prav tako NDR). Po tretjo zlato medaljo zapored sta pobrala sovjetski jadralec Man-kin in kubanski boksar Teofilo Ste-venson, ki je tako izenačil rekord Madžara Pappa. Miruts Jifter (E-tiopija) je z zmagama na 5 km in 10 km destojen naslednik Nurmija, Zatopka in Virna. Tekaška poslastica je bal obračun med Britancema Coejem in Ovettom. Pozabiti ne smemo na nova rekorderja v skoku ob palici Poljaka Kozakievicza in Wessinga (NDR). Lahko bi še naprej naštevali. Za konec naj povemo še to. da je bilo na 22. 01 v Moskvi izboljšanih 36 svetovnih rekordov.
				
	Z	S	B	Sk
sz	80	69	46	195
NDR	47	37	41	125
Bolgarija 'i““'	8	16	16	40
Kuba	8	7	S	20
Italija Madžarska	8 7	3 10	4 15 ir* 32	
Romunija	6	6	13	25
Francija	6	5	3	14
V. Britanija	5	7	»	21
Poljska	3	14	15	32
Švedska	3	3	«	12
Finska	3	I	4	8
ČSSR	2	3	9	14
Jugoslavija	2	3	4	9
Avstralija	2	2	5	9
Danska	2	1	2	5
Brazilija	2	—	2	4
Etiopija	2			2	4
Švica	2	__			2
Španija	1	3	t	6
Avstrija	1	2	1	4
Grčija	1	—	2	3
Belgija	. 1	—	—	1
Indija	1	—	—	1
Zimbabve	1			—	1
DLR Koreja	—	3	Z	5
Mongolija	—	2	2	4
Tanzanija	—	2	—	2
Mehika	—	1	3	4
Nizozemska	—	1	. 1	3
Irska	—	1	1	2
Uganda	—	1	—	1
		i		1
* ciK/.UKla Jamajka			1	3	1 3
Gvajana	—	—	1	1
Libanon	—	—	1	1
Skupaj
204 204 221 629
b«#	... %	......
Sovjetski športniki so v okviru zaključne slovesnosti odnesli olimpijsko zastavo s stadiona, ponovno pa bo zavihrala čez štiri leta na 23. olimpijskih igrah v Los Angelesu	(Foto AP)
IZREDEN IZKUPIČEK IT ALU ANO V
Zbrali so kar petnajst kolajn (od tega osem zlatih)
Kako pravzaprav oceniti nastop in končni izkupiček Italijanov: 15 kolajn od tega kar 8 zlatih? Država, ki resnično ne razpolaga z zadovoljivimi športnimi strukturami, je pristala na petem mestu lestvice in je celo prva med zahodnoevropskimi. In to potem, ko je njene priprave motil niz polemik in je obrambno ministrstvo prepovedalo nastop vseh atletov-vojakov.
Rezultat je torej naravnost izreden, vendar se Italijani lahko sprašujejo, če ni bil tolikšen uspeh sad trenutne vrhunske kondicije določenih posameznikov. Res je. da sta Mennea in Simeonijeva že pred tem veljala za favorita in je Damjanov uspeh v hitri hoji potrdil velike tradicije te panoge v Itali ji. Vendar pa italijanska atletika vseeno ni pri samem svetovnem vrhu. V streljanju je Italija še vsakokrat osvojila kako kolajno, ampak v boksu je Oliva prekinil dvajset let neuspehov; Polilo v rokoborbi in Gamba v judoju pa sta pravi »beli muhi*. Tudi ostale kolajne poplačajo bolj sposobnosti posameznika kot špoft v Itailfjl.''
Vseeno pa so bili vsi ti dosežki zelo prestižni. Mennea, Simeonijeva in Damilano so odličja v vsa kem primeru zaslužili, enako tudi štafeto 4 x 400 m. Vendar pa je
Zaključno slovesnost si je, kajpak, •ogledala* tudi babuška (FotoAP)
r-””'-....
'.	-	.. ■•iwH'JWaanrnn i rnww—]_
ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI . UČINK
j. s,-	,	—**-	-*»•■— lat m --U2
? ’ «.£)*. to*

V/?
3VITOST V POSLOVNOSTI
Po petdesetih letih spet Los Angeles
V tem mesta so jih priredili že leta 1932 - Denarne težave organizatorjev
Prihodnje olimpijske igre so bile za leto 1984 dodeljene Lds An gelesu. -VsO kaže, da se bodo redno odvijale.
Problemi z njimi sicer so in A-meričani so jih že nakazali (kot že ob priliki zimskih iger v Lake Pia cidu in tudi v zvezi s tistimi pred videnimi v Los Angelesu). Težave so bile in tudi v bodoče bodo zgolj finančnega značaja. Ameriška vlada je namreč že sporočila, da ne namerava prispevati k proračunu iz zveznih skladov, prav tako pa je težko misliti, da bo odločilno prispevala mestna uprava Los Angelesa, ki je kot druga velika mesta v ZDA neverjetno zadolžena. Organizacijski odbor, ki še nima prave delovne strukture, se je za to usmeril v iskanje finančne pomoči pri trgovskih družbah, ki bodo dale denar v zameno za možnost dobrih poslov in reklame, kar pa je po novem že v skladu z razmerami pri mednarodnem olimpijskem odboru. Velik del sredstev naj bi plačala kot odškodnino televizijska mreža, ki si je zagoto vila izključno pravico do prenosov.
Vnaprej je torej jasno, da bodo organizatorji v Los Angelesu večji del svojih moči potrošili prav v
iskanju denarnih sredstev, manj
pa za športno organizacijo, ki bo
v veliki meri odvisna od prostovlj-nega dela slabše kakovosti, kot se je že zgodilo v Lake Placidu. Vsaka javna pomoč bo gotovo naletela na negodovanje pri davkoplačevalcih kar utegne imeti pri morebitnih odločitvah velik vpliv.
Los Angeles je tretje mesto po velikosti v ZDA. Značilen je velik razvoj v zadnjih letih, ko je prebivalstvo naraslo na kakih 6 milijonov ljudi če vzamemo v poštev vsa predmestja, ki tvorijo en sam a glomerat. Prav predmestja so dala Los Angelesu velik sloves. Tu so Hollyvgx>d, Disneyland, Pasadena Long Beach in druga. Mesto je postalo v zadnjih letih cilj divjega priseljevanja iz Mehike in drugih srednjeameriških državic. Novi (večji del ilegalni) prebivalci, naseljujejo velike predele zasilnih stanovanj, povzročajo stalne družbene probleme, istočasno pa dajejo tudi na razpolago ceneno delovno silo za poklice, ki domačinom niso več po volji.
Los Angeles ima za seboj že o-limpijsko izkušnjo iz leta 1932. Nekaj naprav iz tiste dobe (med temi glavni stadion Colliseum) bodo u-sposobili za prihodnje igre, nekaj
pa na novo zgradili. Sicer ima mesto na voljo dovolj velikih športnih aren.
O igrah izpred 48 let je v kronikah zapisanega mnogo zanimivega. Udeležba je bila zelo skromna (zaradi velike razdalje in visokih cen prevoza). Olimpijsko naselje je bilo sestavljeno iz vrstnih hišic, vendar samo za moške. Dekleta so bila iz puritanstva zaprta v nekaj mestnih hotelih, brez možnosti stikov z olimpijci. Največ kolajn so, seveda, zbrali domačini, odličen uspeli pa je dosegla Italija (12 zlatih), kjer sp športniki tedaj uživali veliko podporo fašističnega režima. Italijan Bec-cali je med drugim zmagal v prestižnem teku na 1500 m. Neverjetna sta tudi dogodka iz atletskih tekmovanj. Najprej so sodniki zgrešili število krogov pri teku na 3000 m steeple in tekači so v resnici tekli 3400 metrov, nato pa so napačno izmerili progo za tek na 200 m. Velik favorit Metcalfe je tako pretekel 202 metra (in seveda izgubil), manj znani Tolan pa 198 m (in je seveda zmagal). Kot se je spodobilo za deželo visoke tehnologije so časovne meritve opravljali prvič e-lektrično, vendar z drugačnimi načeli kot danes. Velik uspeh so na igrali dosegli tudi Japonci.
prav v atletiki Italija potrdila svojo moč z vrsto drugih rezultatov: v finale so se uvrstili še Doriova na 1500 m (4) in 800 m (8), Fon-tanella na 1500 m (5), Gerbi na 3000 m steeple (6), Urlando v kladivu (7), Magnani v maratonu (8).
V jahanju so imeli Italijani vedno dobro zastopstvo, vendar bi se bila morala poznati odsotnost vojakov. Zmaga Romana in ekipno srebro sta toliko bolj razveseljiva.
Zlato Olive v boksu je verjetno eden od tistih dosežkov, ki se jih Italijani najbolj veselijo,. Oliva ima pred sabo zelo verjetno še izredne perspektive med profesionalci. Eno zlato odličje pa le ne prikriva slabega stanja italijanskega boksa. Isto velja za Gambo v judoju. Sam
KOLAJNE
ZLATO
Simeoni (višina, ženske) Mennea (200 m, moški) Damilano (hitra hoja, 20 km) Giovanetti (trap)
Roman (military, posamezniki) Pollio (rokoborba, prosti slog do 48 kg)
Oliva (boks, superlahka kat.) Gamba (judo, do 71 kg) SREBRO
Italija (mJlitary, ekipno)
Italija (sablja, ekipno)
Italija (košarka, moški)
BRON
Cagnotto (skoki)
Gorla in Peraboni (jadranje, zvezde)
Ferrari (lokostrelstvo)
Štafeta 4x400 m, moški
je ta bivši orožnik prišel do zlata (in se pri tem odpovedal službi, da bi si zagotovil nastop), za njim pa tudi ni nikogar. Enako v roko borbi, kjer je poleg zlate kolajne Pollia vreden omembe le še Calta-biano.
Lokostrelstvo in jadranje sta že tako in tako predvsem individual ni disciplini, kjer imajo Italijani določeno tradicijo, v sabljanju pa je prišlo kljub eni srebrni kolajni (sablja, ekipno) do več razočaranj. Izpadli so tekmovalci v floretu (tudi ekipno), med ženskami pa je mlada Vaccaroni s šestim mestom šele začela svojo kariero. Plavanje in kanu sta končala s popolnim razočaranjem, v skokih pa je kolajno odnesel Cagnotto, ki je s tem verjetno zaključil svojo športno u dejstvovanje: za njim ni v Italiji nikogar. Kolesarji so bili brez mo či, v veslanju in dviganju uteži ni bilo velikih ambicij.
Ostajajo ekipni športi. Ena sama kolajna, vendar zelo nepričakovana. Gamba je precej pomladil košarkarsko reprezentanco, imel pri tem veliko nasprotnikov, začetni rezultati so bili porazni in samo srečno naključje je Italijane privedlo do finalne skupine. Od tu dalje pa je ekipa zaigrala dosti bolje in je celo premagala SZ. Ravno to tudi opravičuje srebrno kolajno, čeprav
1900 Pariz 1908 London 1912 Stockholm 1920 Antvverpen 1924 Pariz 1928 Haag
1932 Los Angeles 12 1936 Berlin 1948 London 1952 Helsinki 1956 Melbourne 1960 Rim 1964 Tokio 1968 Ciudad Me:
1972 Miinchen 1976 Montreal 1980 Moskva
KOLAJNE JUGOSLAVIJE
1924 Pariz	2	0 0	2
1928 Haag	113 5
1936 Berlin	0	10	1
1948 London	0	2 0	2
1952 Helsinki	12	0	3
1956 Melbourne	0	3 0	3
1960 Rim	110 2
1964 Tokio	2	12	5
1968 Ciudad Mex. 3	3 2	8
1972 Miinchen	2	12	5
1976 Montreal	2	3 3	8
1980 Moskva	2	3 4	9
ITALIJE			
1	1	0	2
2	2	0	4
3	1	2	6
13	5	6	24
8	3	5	16
7	5	■7	19
12	12	11	35
8	9	5	22
8	11	8	27
8	9	4	21
H	8	9	25
13	10	13	36
10	10	7	27
3	4	9	16
5	3	10	18
2	7	4	13
8	3	4	15
bi bilo ta dosežek zelo težko ponoviti. Italiji je pot do finala odprla prav Jugoslavija, ki je v odločilnem srečanju premagala nevarno Brazilijo (ekipo, ki bi po igri zaslužila srebro in je Italiji zadala hud poraz) in s tem izločila SZ.
Če so moški zadovoljili, pa so ženske povsem razočarale in so pristale na zadnjem mestu. Razočarali so tudi vaterpolisti (peti) in odbojkarji, ki nikakor ne morejo do tistih mest, ki so jih dosegli v Italiji na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma.
Zadnje kolajne
1. Kowalczyk (Polj.)	8
2. Korolkov (SZ)	9.5
3. Heras (Meh.)	12
4. Herberugar (Gvat.)	12
5. Poganovski (SZ)	15,5
6. Hartmann (Polj.)	16,7
7. Hevesti (Madž.)	24
8. Kozicki (Polj.)	24,5
Zadnje zlato so na i—22. olimpijskih igrah I •podelili v nedeljo.
cfl Na Leninovem stadionu v Lužnikih j* bil v preskakovanju zaprek za »Veliko nagrado narodov* najboljši poljski jahač Jan Kowalczyk, ki si je z odlično zadnjo serijo preskokov zagotovil prvo mesto, pred nevarnim tekmecem Korolkovom iz Sovjetska zveze.
Konjeniški šport je bil predvsem v tej zadnji disciplini močno okrnjen, saj je manjkala vrsta najboljših jahačev tistih držav, ki so se
bojkotu odzvale. Tudi zato so bili rezultati v nedeljo dokaj skromni:
Antonio Samaranch za ponovno uveljavitev olimpijskih idealov
Na včerajšnji tiskovni konferenci je novi predsednik mednarodnega olimpijskega odbora, spanec Juan Antonio Samaranch, med drugim poudaril, da si je za poglavitno nalogo zastavil ponovno uveljavitev olimpijskih idealov, ki so v zadnjih mesecih dobili hude udarce, in zaupanje med vsemi državami. Glede predloga, da bi bil v Atenah stalni sedež iger, pa je dejal, da bo kaj takega zelo težko uresničiti, na vsak način ne pred letom 1992. Tiskovne konference se je u-deležil tudi Vladimir Popov, predsednik sovjetskega tiskovnega urada. ki je dejal, da je SŽ vedno spoštovala olimpijska pravila in da politični razlogi, odpor do nekega vladnega sistema ali njegove policije. ne bodo ovirali nienih tekmovalcev, da se ne bi udeležili olim pijskih iger. «če pa bi prišlo do kršitve olimpijskega statuta* — je zaključil Popov — »bi znali ponovno preveriti svoje stališče *
• * •
Italijanski kanuist Perri je v okviru svojih priprav preveslal skupno več kot 50.000 km.
• M •
Olimpijski zmagovalec v boksu Oliva je v svoji dosedanji karieri opravil 97 nastopov, v katerih je o-svojil kar 94 zmag. Vsi trije porazi so bili povezani s številko sedem: prvič je bil poražen v sedmem nastopu v začetniški kategoriji, nato v sedmem kot amater in nato p isti kategoriji še v sedeminsedemde-
settMi
Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
t — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Uredništvo. uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna noročnlna za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65.00, letno 650,00 din. za organizacije In pod|et|0 mesečno 80,00, letno 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italilo
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 L|ubl|ana,
Oglasi
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
5. avgusta 1980
2lro račun 50101-603-45361 cADIT*
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm| 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
član italijanske tj zveze časopisnih H založnikov FIEG *■
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaial in tiskal
ZTT
Itrst
Odposlanec Vatikana msgr. Kapudži v težavah
Trd odgovor Homeinija papežu Janezu Pavlu II.
Vodja iranske večinske stranke zahteva obsodbo ameriških talcev
TEHERAN — Misija msgr. Kapudži ja, posebnega odposlanca papeža Janeza Pavla n., ki bi uradno moral urediti položaj katoliških šol v Iranu, dejansko pa je njegova naloga rešiti vprašanje ameriških talcev, je pri ajatulahu Homeiniju naletela na prve težave. Homeini je posredno polemiziral s papežem, češ da se slednji zanima za usodo ameriških »vohunov*, medtem ko ni niti z besedico omenil položaja iranskih študentov v ZDA. še zlastih tistih 200, ki jih je ameriška policija aretirala pred dnevi, ko so demonstrirali pred Belo hišo. Papež bi raje pisal Carterju, je menil Homeini, kot pa posredoval za ljudi, katerih vohunska dejavnost je bila dokazana. Kar zadeva katoliške šole pa je vodja iranskih šiitov dejal, da gre za vohunska gnezda, ki jih on ne more podpreti.
Ko je Homeini dajal Kapudžiju svojo moralno lekcijo, se je skliceval tudi na Kristusov nauk in očital njegovemu namestniku, papežu, da ne skrbi za tlačeno ljudstvo, temveč samo za mogotce in tiste, ki imajo oblast v svojih rokah.
Nekje v istem slogu so bile izjave Hasana Ajata, ideologa islamske stranke, ki ima približno 75 od sto glasov v parlamentu. V pogovoru s časnikarjem francoskega lista «Le Matin* je menil, da gre ameriške talce soditi in obsoditi, vendar je treba njihovo obsodbo tolmačiti ne kot obsodbo posameznikov, temveč kot obsodbo ameriške politike v Iranu. Slednja ni bila nevidna, temveč so njeni nosilci bili ljudje, ki so sedaj zaprti v raznih iranskih mestih. Iran podpira načelo diplomatske nedotakljivosti, je dejal Ajat in zagovarja spoštovanje predstavnikov tujih držav. Aprioristična obsodba ameriških talcev in njegova izjava o spoštovanju načela diplomatske nedotakljivosti pa sta si v očitnem nasprotju in ni lahko za človeka, ki gleda na iranske dogodke nepristransko, razumeti, kako ju intelektualec lahko izreče v isti sapi.
O položaju v Iranu je govoril tudi nekdanji predsednik vlade Bah-tiar, ki je zanikal, da pripravlja državni udar, čeprav je potrdil, da zagovarja oblikovanje začasne vlade, ki naj y najkrajšem času skliče ustavodajno skupščino in izdela novo ustavo. Kar zadeva Homeinija pa je bil Bahtiar mnenja, da gre za fanatika in nasplošno neizobraženega človeka, ki ne ve nič o zem-
ljepisu, o zgodovini in o gospodarstvu. Danes sta v Iranu samo še dva razreda, ki ga podpirata, je rekel: ignoranti in analfabeti.
Ameriške oblasti medtem zaslišujejo iranske študente, ki so jih aretirali med manifestacijo pred Belo hišo. Odpeljali so jih z letali iz Washingtona v New York. Predstavnik urada za imigracijo je rekel, da jih bodo izgnali iz ZDA, če ne bodo povedali svojih imen. Nekaj študentov namreč ni hotelo dati svojih osebnih podatkov.
TRAPANI — V Castellammaru blizu Trapanija se je včeraj zaradi izbruha požara potopila motorna ladja «Arianna» z nosilnostjo 300 ton. Vseh 9 članov posadke se je pravočasno rešilo.
NADVSE USPEŠNA TURISTIČNA SEZONA
Na slovenski obali dvajset tisoč turistov
Vrsta razstav in kulturnih prireditev Številen predvsem dotok tujcev
KOPER — Po slabih obetih v prvih treli julijskih tednih se je zdaj vendarle začela prava turistična sezona. Na območju koprske UJV so samo v petek in v soboto registrirali okrog 170 tisoč prehodov v obe smeri, od tega sto tisoč tujcev.
Čez sobotni vikend so bila vsa kopališča prenapolnjena s kopalci, v prometu pa ni bilo večjih zastojev. Trenutno se mudi na obali o-krog 20 tisoč domačih in tujih gostov, kljub temu pa je še nekaj prostora v hotelih in v avtocampih.
Čez soboto in nedeljo je bila na obali tudi vrsta zanimivih prireditev. V piranski občini so organizirali tradicionalno prireditev Praznični dnevi slovenske folklore.
Najprej so odprli etnološko razstavo o vasi Raven, v isti vasi so nato nastopile folklorne skupine, v turističnem naselju Bernardin so organizirali prikaz slovenske ljudske pesmi iz Koroške, Rezije in Štajerske, v piranskem Križnem hodniku je bil serenadni večer slovenskih ljudskih pesmi, praznični dnevi slovenske folklore pa so se zaključili z večerom slovenskih ljudskih plesov v portoroškem Avditoriju.
V portoroškem Avditoriju je nastopila še priljubljena pevka Tereza Kesovija, medtem ko so v Kopru organizirali tradicionalno Koprsko noč z rajanjem do zgodnjih jutranjih ur.
L. O.
IIIIIIIIIIIIHIItlllHIIIIIIHII|||||||l||||||||llimillinillllIlllltltllllllllllllllllllllllllll1tllflllltllllllllllllllllllltllllllllimillllltlll|||||||||)l||||||lllllHII|||Ulll||ltlll|||||||||IH
PO KRVAVEM OBRAČUNU Z DELAVSKIM GIBANJEM
BOLIVIJSKI E0LPISTI ŽELIJO
zmeo RONALDA REAGANA
)
Poročilo bolivijskega združenja za človečanske pravice
SAO PAULO - Stalna skupščina združenja za človečanske pravice Bolivije je v Sau Paulu izročila dokument, v katerem prinaša podrobne vesti o državnem udaru 17. julija v La Pazu ter razgalja krutosti ljudi, ki so ga izvedli. Dokument je podpisal bolivijski izvršni odbor združenja. V njem se predvsem poudarja, da državnega udara niso novzročile domnevne goljufije pri volitvah, temveč je bil sad vrste poskusov vojaške klike, da bi se ponovno dokopala do oblasti.
»Golpisti* so predvsem napadli bolivijsko sindikalno centralo, ker je ta pač predstavljala drugo pdli-tično središče v državi (za vojaškimi krogi). Skupine civilnih zarotnikov tzdi se, da je šlo v glavnem za »lumpenproletariat* in povratnike iz zaporov) so pod vodstvom polk. Luisa Arce Gomeza od vojaške vonunske službe prišli pred poslopje sindikalne centrale z rešilnimi avtomobili in 4 džipi brez evi-
denčne tablice. Takoj so aretirali okoli 35 sindikalnih voditeljev. Med napadom so «golpisti» ubili rudarskega sindikalnega voditelja Gual-berta Vego, Marcela Cjuirogo, Simona Reyesa in še nekega drugega voditelja pa so ranili.
Dokument, ki je bil objavljen v Sao Paulu pravi, da do sedaj še niso ugotovili števila ubitih oziroma zaprtih sindikalnih voditeljev, toda to število gre v stotine. «Golpisti» so pri udaru bombardirali in obstreljevali ter uničevali z eksplozivom radijske postaje itd. To se je zgodilo v primeru »Radio Fides*, katerega odgovorni urednik Eduar-do Perez je tudi dopisnik pariškega «Le Monda». Do 23. avgusta so »golpisti* uničili vse radijske postaje na rudarskem območju.
Katoliški list »Presencia* je objavil seznam duhovnikov in članov redov, ki so bili aretirani. Med njimi so en Italijan, en Amerika-nec, dve nuni, en španski duhov-
•lllMllllllltlllllimuilllMlllllllllllllinillllMIIMIIIIIIIIUIIflllMMIIflllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIMtllHIUItlllMUlllllllimillllllllimillllMMIIIinllllllllllllllllllllll
Na Filipinih razprava o smrtni kazni
MANILA — Tudi na Filipinih je ponovno prišlo m dan pereče vprašanje smrtne kazni. V filipinskih zaporih sedi namreč danes osemsto obsojencev, med katerimi tudi pet iensk, ki že vrsto let čakajo na izvršitev obsodbe. Do usmrtitve pride navadno na električnem stolu, pred kratkim pa je bil ustanovljen poseben vojaški vod za ustrelitev obsojencev. Od leta 1924 do danes je bilo usmrčenih 85 oseb. Med sedanjimi zaporniki je več kot stošestdeset takih, ki jih je obsodilo vojaško sodišče. Nekateri častniki in funkcionarji obrambnega ministrstva vztrajajo pri tem. da bi bilo treba takoj usmrtiti 41 zapornikov. Glede tega se je vnela diskusija med tistimi, ki podpirajo ohranitev smrtne obsodbe in tistimi, ki so mnenja, da bi jo bilo treba ukiniti. Mnogi, med katerimi tudi minister za obrambo Juan Ponče Enrile, trdijo, da se kriminalnost nevarno razširja in da namerava sedanja vlada predsednika Marcosa strogo nastopati, češ da je to edini način, da brani filipinsko ljudstvo pred zločinci. Zanimivo je dejstvo, da je tudi med tamkajšnjo policijo mnogo pripadnikov zločinskih organizacij.
Nekateri predstavniki obrambnega ministrstva so mnenja, da bi bilo treba ustanoviti posebno sodišče za razne primere zločinstva, potrebna pa je tudi ustanovitev skupine, ki bi skrbela za identifikacijo kriminalcev in ki bi dodeljevala nagrade tistim, fci sodelujejo pri odkrivanju zločincev. Lan-
sko leto je parlament razpravljal o zakonskem osnutku, ki predvideva odpravo smrtne kazni. Razprava, ki je še vedno zelo živa, je še v teku, saj so poslanci zelo različnih mnenj. Pred osmimi leti je komisija, ki je preurejala ustavo, predlagala, da se odpravi smrtno kazen. To je predstavljalo med drugim tudi poskus, da bi preučili celo vrsto reform kazenskega zakonika in sodnega postopka, ki naj bi jih prediskutiral senat. V parlamentu so predlog za odpravo smrtne kazni podprli predvsem predstavniki katoliške cerkve, predstavniki enotne evangeličanske cerkve in nekateri predstavniki vlade. Vsi ti, ki podpirajo odpravo smrtne kazni, so mnenja, da predstavlja obsodba na smrt prestrogo kazen za sodobno civilizirano družbo.
Čeprav ima predlog o odpravi smrtne kazni veliko pristašev, ni takih, ki smrtno kazen podpirajo, ravno malo, saj ga zagovarjajo celo nekateri predstavniki ministrstva za sodstvo in zveza filipinskih pravnikov z utemeljitvijo, da predstavlja obstoječi zakon uspešno metodo za obrambo pred zločinci. Zveza odvetnikov se je problemu zelo elegantno izognila z izjavo, da še ni na razpolago dovolj ustreznih podatkov, ki bi pomagali pri preverjanju dejstva, ali je treba ukiniti smrtno kazen ali ne. Če bi jo ukinili, bi uvedli obsodbo na dosmrtno ječo, kar pa predstavlja morda kazen, ki je še veliko manj človeška.
nik in prezbiter o. Julio Tumiri, ki je pomemben voditelj bolivijskega Združenja za človečanske pravice.
V vsej Latinski Ameriki sledijo bolivijskim dogodkom z veliko zaskrbljenostjo. Doslej so od južnoameriških držav priznale bolivijski režim Argentina, Paragvaj, Urugvaj in Brazilija. Zunanja priznanja so
Jugoslavija o aneksiji Jeruzalema
BEOGRAD - O izraelski a-neksiji Jeruzalema je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve izjavil uredniku Tanjuga naslednje: »Izraelski sklep vzbuja resno zaskrbljenost, kajti z njim si prizadeva preprečiti pravično in trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu po načelih, ki zahtevajo umik z vseh arab-
skih ozemelj, vključno tudi iz Jeruzalema, ter zagotovitev neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva do samoodločbe, povratka v domovino in ustanovitve suverene države. Izrael želi vsiliti mednarodni skupnosti silo in agresijo kot metodo pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu, pri čemer grobo krši načela ustanovne listine in vse sklepe ZN ter tudi stališča mednarodne ski/pnosti. Po našem globokem prepričanju mednarodna skupnost ne sme dovoliti takšnega izsiljevanja.* (dd)
prišla od Tajvana, Egipta, Izraela in Južne Afrike.
Bolivija je pomemben član Andskega pakta (ostali člani so Peru, Ekvador, Kolumbija in Venezuela). Domnevajo, da bo Andski pakt doživel z bolivijskim državnim udarom hud udarec. Prav tako so bolivijski uporpiki prizadeli hud udarec Carterjevi politiki v Južni Ameriki, Vedno bolj izrazite postajajo želje bolivijskih reakcionarjev, argentinskih oblastnikov in drugih desničarjev, da bi na ameriških volitvah zmagal Ronald Reagan.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ATLETIKA
PO OLIMPIJSKIH IGRAH
DANES V RIMU
«ZLATA REVIJA»
Nastopila bo vrsta vrhunskih atletov in atletinj
Po številnih ugotavljanjih o tehnični vrednosti atletskih tekmovanj na moskovskih olimpijskih igrah si bomo danes končno vsaj delno lahko razjasnili stanje v svetovni atletiki. Na tako imenovanem «Golden Gala* tekmovanju, ki bo v Rimu, se bodo srečali namreč skoraj vsi najboljši atleti sveta. Svoj prihod so najavili marsikateri moskovski zmagovalci, med katerimi bi omenili novega svetovnega rekorderja v skoku s palico Poljaka Kozakievvicza, svetovnega rekorderja v metu kladiva Se-dykha (SZ), evropskega rekorderja v teku na 400 m Markina (SZ) pa še Damilana, Menneo, sovjetsko štafeto 4x400 m. Zanimivo pa bo tudi žensko zastopstvo. Iz Moskve bodo prišle peterobojka Tkačenko, tekačica na 800 m Olizarenko, Kazanki-na, Komisova in Kondratieva (vse SZ) ter Italijanka Simeoni jeva. Od atletov, ki so nastopili v Moskvi, bodo tako odsotni le predstavniki NDR ter Velike Britanije; vzhodni Nemci zaradi drugih obveznosti, Angleži pa so se nastopu odpovedali brez pojasnila. Ovetta pa bomo v Rimu kljub temu morda videli, saj se le ta namerava tekmovanja udeležiti kljub odsotnosti ostalih angleških športnikov.
Izredno zanimanje pa vlada predvsem zaradi nastopa ameriških a-tletov, ki bodo v Rimu nastopili z
res masovno ekipo. 80 atletov obljublja, da se bo borilo na stezah, tako, da bi s svojimi rezultati dokazali, da je bojkot bistveno osiromašil potek moskovskih tekmovanj. V ameriški ekipi bodo nastopili sprin-ter James Sanford (neuradni svetovni rekorder na 100 m s časom 9”88 ob pomoči vetra), tekač na 800 m Don Paigey ter dolgoprogaš Marsh. Svoj prihod je napovedal tudi svetovni rekorder Rono (Kenija).
«Golden Gala* tekmovanje se bo torej verjetno izkazalo kot zelo kvalitetno. In če se bodo atleti borili, kot obljubljeno, bomo nedvomno lahko prisostvovali tudi marsikateremu dobremu rezultatu.
((TROFEJA CERCIVENTO*
Štafete iz Tolmina
zadovoljile
CERCIVENTO (Videm) - Na mednarodnem tekmovanju v štafetnih tekih v Cerciventu, na katerem je skupno nastopilo 19 moštev (od le-teh tudi tri iz Tolmina), je po predvidevanju zmagala favorizirana štafeta italijanske državne reprezentance v modernem peteroboju.
Tri tolminske štafete so v dokaj ostri konkurenci povsem zadovoljile.
Tolmin A je bil namreč 7., Tolmin B 8., Tolmin C pa 11.
Orcranizacija je bila odlična
SMUČANJE
Še večji pa je bil uspeh v veleslalomu, kjer sta se na drugo in tretje mesto uvrstila Kuralt in Franko, na šesto in sedmo pa Benedik in Cerkovnik.
Iz Queenstowna se bodo Jugoslovani sedaj selili v Mont Hutt, kjer se bodo udeležili drugih dveh tekem.
2. —
4, —
5. -
6. -
1.	Alnicco
2.	Soccorro
1.	Laurill
2.	Tazza
1.	Pioppa
2.	Rustego
1.	Sintesi
2.	Noguar
1.	Agrate
2.	Maxwell
1.	Petroliera
2.	Carandino
2
X
2
1
1
1
2
2
1
1
1
X
12
11
10
KVOTE 69.238.454 lir 562.914 lir 60.000 lir
NOGOMET
OBJAVILI SPORED A IN B UGE
START 14. SEPTEMBRA
Udinese bo že v prvem kolu igral doma proti Interju
RIM — Včeraj so objavili spored prvih dveh italijanskih nogometnih lig, ki se bosta pričeli 14. septembra. A liga se bo končala 14. maja 1981, B liga pa 21. junija.
Prvenstvo A lige bodo seveda prekinili, ko bo nastopala italijanska reprezentanca, in to v kvalifikacijah za SP, na turnirju za malo SP v U-rugvaju in v nekaterih prijateljskih tekmah.
Videmski prvoligaš bo že na samem startu pred izredno težko nalogo. Udinese bo namreč 14. septembra igral proti državnemu prvaku Interju. Videmski ljubitelji nogometa bodo torej že v 1. kolu prišli na svoj račun, saj je Inter eden glavnih favoritov, da tudi letos osvoji državni naslov. Tudi v drugem kolu bodo Videmčani pred težko, verjetno še hujšo nalogo. Gostovali bodo namreč v Pistoii, kjer se bodo spoprijeli z enajsterico, ki se bo, kot Videmčani, verjetno borila za obstanek v ligi. V naslednjem kolu bo Udinese igral doma proti Perugii, nakar zopet doma proti Fiorentini. Nedvomno težaven začetek za videmsko moštvo, ki bo moralo prav v teh kolih dati vse od sebe, da osvoji prepotrebne točke, ki bodo dragocene ne samo v borbi za obstanek med najboljšimi, temveč bodo predvsem dragocene zaradi razpoloženja, ki se bo lahko tako ustvarilo v ekipi za nadaljnje in izredno težke borbe.
SPORED PRVIH DVEH KOL 1. kolo (14. 9.)
Bologna - Ascoli; Brescia - Avel-lino; Cagliari - Juventus; Como -
iiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniifiii
BOKS
VRHUNSKI DVOBOJI V ZDA
Le Američan Hilmerkent
ohranil naslov prvaka
Roma; Fiorentina - Perugia; Na-poli - Catanzaro; Torino - Pistoiese; Udinese - Inter.
2. kolo (21. 9.)
Ascoli - Napoli; Avellino - Fiorentina ; Catanzaro - Torino; Inter-Cagliari; Juventus - Como; Perugia - Bologna; Pistoiese - Udinese; Roma - Brescia.
B LIGA 1. kolo (14.9.)
Atalanta - Taranto; Foggia - Va-rese; Lazio - Palermo; Lecce -Spal; Milan - Bari; Pescara - Ce-sena; Piša - Verona; Rimini - Ca-tania; Sampdoria - Monza; Vicen-za - Genoa.
«ALPSKI TURNIR*
Ufaseju prvo mesto
VIDEM — Udinese je sinoči v finalnem srečanju za prvo mesto nogometnega »Alpskega turnirja* premagal Sparto iz Rotterdama po stre ljanju enajstmetrovk s 4:3 (1:1; 1:1) in je tako nepričakovano, tod* zasluženo slavil na tem tekmovanju.
NOVI PREDSEDNIK IT. ZVEZE
Sordillo naslednik
Artemia Franchija
RIM — Federico Sordillo je novi predsednik italijanske nogometne zveze.
Na glasovanju, katerega so se lahko udeležili predsedniki nogometnih klubov iz vseh profesionalnih, polprofesionalnih in amaterskih lig, J® prejel namreč 4077 glasov od možnih 4237.
Cuevas in Serrano nepričakovano izgubila
Te dni so bile ZDA v znamenju vrhunskega boksa.
V	Detroitu so bili namreč trije spopadi za naslove svetovnega prvaka v velter, lahki in super-pe-resni kategoriji; v Cincinnatih pa sta se vedno po verziji WBA spopadla v junior velter kategoriji branilec naslova Cervantes (Kol.) in Pryor (ZDA). S k.o. v četrti rundi je presenetljivo slavil izzivalec, ki je Cervantesu tako zadal tretji poraz v devetindevetdesetih spopadih.
Presenetljive izide pa smo zabeležili tudi v Detroitu. V velter kategoriji je Cuevas (Meh.) izgubil svoj naslov v dvoboju proti doma činu Hearnu s t.k.o. v 2. rundi.
V	super peresni pa je Serrano po sedmih letih zmag prvič okusil po raz proti Japoncu Uehari, ki je sla vil s k.o. v šesti rundi.
V SLALOMU IN VELESLALOMU
Dvojna zmaga Borisa Strela
QUEENSTOWN — Po kratkih pa čitnicah se je za večino vrhunskih smučarjev že začelo pripravljalno delo za novo sezono. V teh dneh so jugoslovanski smučarji na turneji po Avstraliji in Novi Zelandiji, kjer so se udeležili tudi dveh tekem.
V obeh je slavil Strel, ki je uspešno izkoristil odsotnost Križaja. Izkazali pa so se tudi drugi jugoslovanski smučarji. V slalomu se je na drugo mesto uvrstil Cerkovnik, medtem ko sta bila Zibler in Benedik četrtj oz. šesti.
Edini torej, ki je ohranil naslov, je bil Hilmerkent (ZDA). V lahki kategoriji je premagal južnega Korejca Yong Ho Ho-ja s t.k.o. v 9. krogu.
kord je zgrešila le za 15 stotink. Zanimiv je bil tudi rezultat na 100 m delfin (moški), kjer je presenetljivo zmagal osemnajstletni Paulus, ki je razdaljo preplaval precej bolje od o-limpijskega zmagovalca Arvidssona.
Povsem pa so razočarali dolgoprogaši. Na 1500 m prosto je zmagal namreč stari Bruner s časom 15’19”80, kar je daleč od rezultata Salnikova. Na enaki progi pa je med ženskami slavila sedemnajstletna Kirn Linehanova, ki je 1500 m preplavala v 16’21"74. S to zmago pa se je proslavila kot najboljša plavalka na dolgih progah. Zmagala je namreč tudi na 400 m ter na 800 m prosto
Korcnoj - Polugajevski 3,5:3,5
BUENOS AIRES — Polugajevski je v prekinjeni partiji polfinalnega šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka po pričakovanju premagal Korčnoja in tako je trenutno stanip med šahistomp 3.5:3.5.
TENIS
Sordillo je tako naslednik Artemia Franchija, ki je pred kratkiifl po 13 letih predsedstva dal ostavko.
Po poklicu je Sordillo advokat, V nogometnem svetu pa ima že več izkušenj, saj je bil vrsto let predsednik in podpredsednik Milana.
AVTOMOBILIZEM
Stohr prvi
ENNA — V Pergusi je Veliko na grado Sredozemlja za evropsko pr venstvo f. 2 osvojil Italijan Sieg fried Stohr pred Angležem Man fredom Hentonom, oba na vozili! toleman hart.
Do 4 kroge pred ciljem je zanesljivo vodil Italijan Gabbiani, ki p* je moral zaradi okvare na motorju odstopiti in prepustiti prvo mesto Stohru.
Na lestvici za evropsko prver stvo f. 2 še vedno vodi Anglež Her ton, ki ima dve dirki pred koncer veliko prednost 17 točk pred roj* kom Warwickom.
LONDON — Avstralski pilot Alan Jones, ki trenutno vodi na lestvici svetovnega prvenstva f. 1, bo tudi prihodnje leto tekmoval za avtomobilsko znamko williams, za katero vozi že od leta 1978.
OBVESTILA
PLAVANJE
PRVENSTVO ZDA
Pod pričakovanjem
V nedeljo se je v Irvinu Končalo plavalno prvenstvo ZDA, od katerega so tehniki mnogo pričakovali, da bi rezultate namreč lahko primerjali s tistimi, ki so jih zabeležili v Moskvi. Vendar razen izjem so bili izidi pod pričakovanjem. Med ženskami se je v zadnjem dnevu tekmovanj ponovno izkazala Meagherjeva, ki je po svetovnem rekordu na 200 m delfin z 2’06”7 izredno dobro plavala tudi na krajši razdalji. Svetovni re
Barazzutti uspešen
S. BENEDETTO DEL TRONTO — V finalnem srečanju petega med narodnega teniškega turnirja v San Benedettu del Tronto je Barazzutti brez večjih težav premagal Panat-to z izidom 2:0 (6:2, 6:4).
Smučanje na vodi
AVIGLIANA — V tretji poiskuš-nji državnega prvenstva v slalomu je Silvia Terracciano izboljšala evropski rekord. Po vsej progi, ki )o je presmučala z vrvico 13 metrov, ji je uspelo obiti še dve boji z vrvico 12 metrov.
SPDT
obvešča vse tiste, ki še niso poravnali letne članarine SPDT, da lahko to storijo na sedežu SPDT (UL sv. Frančiška, 20/3) rb torkih od 20. do 21. ure.
SPDT
obvešča, da prireja zadnjo soboto in nedeljo v avgustu dvodnevno delovno akcijo za zgraditev kočo pri Krnskem jezeru. Dela so, znano, že zdavnaj stekla, zato j® vsaka pomoč pri gradnji še kako dobrodošla.
Atletski odsek SZ Bor
obvešča, da bo seja odbora sekcij® jutri, 6. avgusta, ob 19, uri na stadionu «Prvl maj*.
DUŠAN ŽEUEZNOV
DIVJALI SO
MED VOJNO
PO PRIMORSKI
38.
tu
ve
Nemški general Hans von Hosslin
Predsednik: Kje je bil štab tega polka?
Hosslin: V Postojni, divizijski štab pa jo bil v Bellunu. Topniški polk je imel prvi oddelek v Bellunu in drugega v Gorici. Regiment je trikrat menjal svojega komandanta. Imena prvega se ne spominjam, drugi je bil Strohmayer, tretji pa je bil polkovnik Lavrin, ki se je pri Opčinah u-strelil.
Predsednik: Pustimo to. Obtoženi Hosslin, dejali ste, da je bila naloga vaše divizije vojaško izobraževati vojake. Ali je vaša divizija imela poleg tega še kako drugo nalogo in, ali se je sploh udejstvovala v kakih vojaških operacijah?
Hosslin: Ob prvi nastanitvi na južnem Tirolskem se je ukvarjala samo z izobraževanjem vojakov, razen polka 139.
Predsednik: Ki je bil kje?
Hosslin: V Postojni, ki pa ni bil podrejen teritorialno
meni, ker je bil predaleč od mene. Ta oddelek je že od prvega početka teritorialno pripadal 171. diviziji.
Predsednik: Dobro. To se pravi, da se je samo polk, ki je bil v začetku v Postojni, udejstvoval v vojaških akcijah?
Hosslin-. Ukvarjal sem se z izobraževanjem vojaštva, seveda pa sem se moral boriti tudi proti napadom partizanov.
Predsednik: To se pravi, da ste bili v defenzivi?
Hosslin: Vedno sem naročal svojim vojakom, da smo za izobraževanje vojaštva, ker sicer zaostanejo doba-(Nachschube).
Pomočnik tožilca: Iz kakšnih nacionalnosti so bile sestavljene vaše enote?
Hosslin: Večinoma iz Avstrijcev.
Pomočnik tožilca: Ali so bili tudi Slovenci med njimi?
Hosslin: V začetku da.
Pomočnik tožilca: Ali ste storili kake ukrepe, da se takoj izločijo Slovenci iz vaših enot?
Hosslin: Takrat je bila sprožena misel, da je možno, da bi se morali, na primer, Slovenci v polku št. 139. boriti proti svojim slovenskim bratom. Zaradi tega je bil dan predlog, da se v take polke, ki so bili v zvezi s Slovenci, ne uvršča Slovencev.
Pomočnik tožilca: Storili niste nobenih korakov?
Hosslin: Smatral sem za potrebno in sem dal predlog, smatrajoč za pravilno, da se ne zoperstavlja Slovence proti Slovencem.
Pomočnik tožilca: Komu ste to predlagali?
Hosslin: Moji predpostavljeni oblasti, to je vojnemu o-krožju XVIII.
Pomočnik tožilca: Ste dobili kak odgovor?
Hosslin: Dobil sem povelje od vrhovnega poveljnika nadomestnih čet, da se ne sme nobenega Slovenca uvrstiti v te čete.
Pomočnik tožilca: Kam ste potem pošiljali Slovence?
Hosslin: V velikih transportih so bili poslani v domovino nazaj in so bili od tam na novo razdeljeni.
Pomočnik tožilca: Torej kljub temu v oborožene enote?
Hosslin: Tega ne morem povedati, kam so prišli, ker so odšli domov in so bili od tam na novo uvrščeni.
Predsednik: Dejali ste, da je bila glavna naloga vaše divizije izobraževanje vojakov. Od kdaj naprej se je vaša divizija udejstvovala tudi v operacijah?
Hosslin: Dobil sem povelje za poveljem iz Salzburga, ti moraš izobraževati. V prvi polovici leta, ko smo bili v južni Tirolski, sem samo uril.
Predsednik: To smo že slišali. Nas zanima, kdaj je vaša divizija začela z operacijami?
Hosslin: šele v tem trenutku, ko je prišla ta divizija v korpus Kublerja.
Predsednik: Ali se spominjate približno časa, kdaj je to bilo?
Hosslin: To je moralo biti ob koncu marca 1944.
Predsednik: Obtoženi Hosslin .navedite vse akcije, ki se jih je udeležila vaša divizija. Na kratko!
Hosslin: Bile so same operacije — a to ni pravilen izraz — marveč akcije, ki so bile izvedene na povelje generala Kublerja.
Predsednik: Katere so bile te akcije?
Hosslin: To sem navedel že v preiskavi.
Predsednik: To nas sedaj tu ponovno zanima.
Hosslin: To je bila akcija pod polkovnikom Strohma-yerjem proti Idriji. Potem akcija pod mojim vodstvom na povelje generala Kublerja za osvoboditev Čičarije.
Predsednik: O tej akciji nam povejte nekaj več. Kdaj je bila ta akcija?
Hosslin: Datuma se ne spominjam več, moralo je biti junija, ker je bilo zelo vroče.
Predsednik: Proti komu je bila naperjena ta akcija?
Hosslin: Dobil sem nalogo od generala Kublerja za to, da bi se moglo začeti z deli za očiščenje tega ozemlja od partizanov.
Predsednik: Prosim?
Vojaški tožilec: Vprašal bi obtoženega Kublerja, ali j« to točno.
Predsednik: Obtoženi Kiibler, pristopite k sodišču. Ali je to točno?
Kublen Je točno. On je prejel od feldmaršala Kesser-linga nalog za to, da se dela v Čičariji nemoteno opravijo.
Vojaški tožilec: Ali je točno, da so vaše čete opravilo tam očiščevalne akcije?
Kubler: Točno. Jaz sem v ta namen dal nalog za o* čiščevalno akcijo.
Predsednik: Obtoženi Kubler, lahko sedete. Obtoženi Hosslin, opišite nam akcije, ki jih je opravljala vaša divizija v zvezi s katerimi vam obtožba v prvi točki obtožnice očita, da so vaše enote v maju 1944. leta v očiščevalni akciji proti partizanom v Čičariji požgale vasi Kosi pri Kastavu, Lipo in Brezo. Kaj vi veste o tem?
Hosslin: Prosim, če se mi pojasni, kako se ti kraji i-menujejo italijansko, ker ne poznam imena tega kraja.