[ V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 22. 3. 1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek St. 22 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENjSKO Kranj bo gostil najboljše evropske mladince KRANJ - Kranjski namizno-teniški delavci se vneto pripravljajo na letošnji največji namiz-noteniški turnir. Od 1. do 3. aprila bo namreč dvorana na Planini sprejela najboljše evropske na-miznoteniške igralce in igralke, ki se bodo v ekipnem in posamičnem obračunu spoprijeli na letošnjem mednarodnem mladinskem prvenstvu Jugoslavije. Namiznoteniški klub Triglav se je odločil za kandidaturo skupaj z Namiznoteniško zvezo Slovenije, ki je klubu Triglav dala vso podporo. V štirih dneh bo tako v dvorani na Planini nastopal evropski cvet mladinskega namiz-nega tenisa. Vse priprave vodi organizacijski odbor, ki ga vodi Predsednik Triglava Milan Baj-želj. V tem organizacijskem odboru delajo vse komisije, ki bodo v času prvenstva poskrbele, da bo prvenstvo uspelo. Na Prvenstvu bo nastopilo šestnajst ekip in 129 posameznikov iz Svedre. Francije, Avstrije, ZRN, CSSR, Romunije,- Madžarske, Nizozemske in Jugoslavije. Poleg teh reprezentanc bodo nastopili fe igralci in igralke koroške N I zveze, Slovenske zveze iz Trsta, mladinci in mladinke iz naših republik in trije igralci Kranja V petek od 9. do 13. g ekipni del tekmovanja nato nadaljeval od 14. do 18. ure tlo polfinala, začeli pa bodo s ptvim in drugim kolom mešanih Sic Ob 18. uri bo slavnostna otvoritev in nato bodo od 19. do 21. ure na sporedu finalni obra'- čuni V soboto bodo od 9. do 10.30 igrale mladinske dvojice v obeh kategorijah, ob 10.30 do 13. ure bodo nastopili mladinci posamezno, medtem ko bo od 18. do we na sporedu polfinalni boji dvojic V nedeljo bo od 9. do 10.30 četrt in poifinale za mešane dvojice, od 10.30 do 12. ure bodo igrali mladinci in mladinke polnile in finale mešanih dvojic. Ud 15. do 17. ure pa bodo na sporedu va finalni boji. ure ki se bo bo Štipendijsko prikrajšani študentje Od skupaj 180 kadrovskih štipendij, kolikor jih tržiško združeno delo razpisuje za naslednje šolsko leto, jih je le 3,4 odstotka namenjenih študentom na višjih in visokih šolah — Slaba osnova za hitrejši razvoj in preusmeritev v zahtevnejše programe Tržič — Združeno delo tržiške občine je za naslednje šolsko leto razpisalo 180 kadrovskih štipendij; osem več kot letos in 48 več kot lani. Rast je torej razveseljiva, občutno manj ugodna pa je struktura razpisanih štipendij. Samo 3,4 odstotka jih je namenjenih za študente na višjih in visokih šolah, posebej zaskrbljujoče pa je, ker se ta delež v primerjavi s preteklimi leti celo znižuje. Po številu razpisanih kadrovskih štipendij prednjači Peko s 56, sledijo pa mu BPT z 48, Zlit z 20 in Tokos s trinajstimi. Druge organizacije razpisujejo manj štipendij, zanimivo pa je, da nekatere za svojo kadrovsko obnovo prek štipendiranja sploh ne skrbijo. Tako po znanih podatkih za novo šolsko leto ne razpisujejo nobene štipendije v Rogovi Cevarni, v vzgojnovarstveni organizaciji Tončke Mokorelove, v izobraževalni skupnosti in v zdravstvenem domu Tržič. Dejstvo je, da tržiško združeno delo razpisuje predvsem štipendije za deficitarne poklice. Trditev potrjuje podatek, da je za to šolsko leto ostalo nepodeljenih kar 77 kadrovskih štipendij oziroma bližu 45 odstotkov vseh. Gre predvsem za srednje programe v tekstilni, kovinarski, gradbeni in lesarski usme-ritvi ter za skrajšane v kovinarski in gradbeni. Očitno želijo organizacij® s štipendijami pridobiti domače učence, za »nepriljubljene« poklice, ki so jih prej zapolnjevali mladi iz drugih republik in pokrajin. Nekoliko boljše je strukturno razmerje štipendij iz združenih sredstev. V tem šolskem letu so v tržiški občini razpisali 101 štipendijo; 70 odstotkov za profil tehnika in 30 odstotkov za študij na višjih in visokih šolah. Delež štipendistov iz združenih sredstev je v tržiški občini najnižji na Gorenjskem, vendar pa se rahlo povečuje, tako da bo načrtovana začasnost te oblike štipendiranja, ki naj bi jo sčasoma povsem nadomestile kadrovske štipendije, očitno še dolgo trajala. Zadnji razpis kadrovskih štipendij torej kaže, da se tržiško združeno delo naslanja predvsem na delavce s srednjo strokovno izobrazbo. Zelo malo verjetno pa je, da se bo na ta način lahko preusmerilo v razvojno zanimivejše in donosnejše programe. O štipendiranju je na zadnji seji razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Tržič. Predvsem veliko neskladje med razpisanimi kadrovskimi štipendijami za srednje usmerjeno izobraževanje in ^a višješolski študij ga je utrdilo v prepričanju, da se mora o vprašanjih štipendiranja temeljiteje pogovoriti z vodilnimi predstavniki združenega dela. H. Jelovčan n« „„, M,Fi ,vi FINALE — Planica se pripravlja na veliki fi- P0D WNCAMlVELIKIjnNALt h namreč 90 in nale v smučarskih »tokih. \ »oboto J L, ^metrski t^me. sc organizacijski mučarskih skok^Cej^JBpmvop skakalnic je še komite Planica S oboto in nedeljo ne ln uspel, V dovolj snega ^ni^krbi da tekvn v ^ q ^ ^ teh dneh Planico priilo tudi petnajst Sara- nez Gorišek skakalnici. Ce pa mehanizacije, (-dh) - Foto: P. Perdan PrekorAerno onesnaževanje zraka Dotrajani kotli in slab premog so vzrok, da filtri ujamejo le okoli polovico trdnih delcev in.plinov iz Tekstilindusove toplarne Kranj - Zaradi prekomernega za kurjenje s premogom, med njimi onesnaževanja zraka s trdnimi delci j« eden star že okoli 25 let. Čeprav v in žveplovim dioksidom v dimnih kotlarni vzdržujejo parne kotle, plinih v letu 1982 in 1981 je senat prav tako tudi filtre, pa je vendarle Temeljnega sodišča v Kranju ob- onesnaževanje zraka preveliko. Del-sodil delovno organizacijo Tekstilin- no je vzrok tudi v izredno slabem dus Kranj na denarno kazen premogovem prahu, s katerim ku-1 50 000 (X) din. riJ°' saJ 8re za slabše vrste premog, v ' Toplarna Tekstilindusa na Go- katerem je celo do 30 odstotkov ne-reniesavski cesti ima tri parne kotle gorljivih snovi po specifikaciji do-J bavitelja. Zaradi izredno slabega premoga tudi filtri ne morejo zadržati trdnih delcev, tako da je izkoristek filtrov le 50 do 70-odstoten, vse ostalo pa gre v zrak in onesnažuje mesto Kranj in okolico. . Sodišče je sicer ugotovilo, da si je delovna organizacija v zadnjih letih veliko prizadevala za rešitev tega problema. Najprej so skušali obnoviti filtre po nasvetu Fakultete za strojništvo, vendar pa je Tvornica parnih kotlov odklonila sodelovanje. Za uvedbo elektrofiltrov, ki bi sicer učinkovito zmanjšali onesnaževanje, se niso odločili zaradi prostorskih in finančnih težav, pač pa so se konec leta 1975 odločili za zamenjavo kotla z novim na mazut. Namero je preprečil zakon o izgradnji ter-mocentral na kurilno olje. Zdaj je že tik pted izgotovitvijo kotel iz celjskega Ema, ki ga bodo kurili z zemeljskim plinom, poskusno obratovati pa naj bi začel v začetku prihodnjega leta. Sodišče je sicer takšna prizadevanja za rešitev problema upoštevalo kot olajšilne okolnosti, zaključilo pa je, da so bila z onesnaževanjem kršena določila zakona o varstvu zraka in to v toliki meri, da je stanje kritično. Sodišče je zaključilo, da je delovna organizacija odgovorna za ta gospodarski prestopek*, saj ni bilo storjeno vse, da do takšnega onesnaževanja ne bi prišlo. Sodba še ni pravnomočna. ie dejal, da bodo skušal, na klasičen način usposob,ti obe tepa to ne b0ipomagalo, .«> bodo poslužit, lud, «odobne Draga posojila za kmetijske naložbe Kranj — Letošnjim obetavnim kmetijskim načrtom, po katerih naj bi pridelali za štiri odstotke več kot lani, smo zoperstavili neugodne posojilne pogoje. Kmetijstvo teh letos in verjetno tudi drugo leto še ne bo občutilo, saj bodo posledice zmanjšanja števila naložb opazne šele čez leta. Že zdaj pa lahko ugotovimo, pravijo kmetijci, da srednjeročnega načrta naložb v zasebno kmetijstvo ne bomo uresničili. Lanskoletnega zaostanka na tem področju tudi letos ne bomo nadoknadili; prvi letošnji podatki kažejo, da se stanje celo poslabšuje. Kako torej priti do cilja — do zadostne količine hrane za domače potrebe in deloma za izvoz, če bodo obveljali sedanji nevzdržni posojilni pogoji? Izgovori, da smo kmetijstvo dolga Jieta »pesto-vcli« z nizkimi obrestnimi merami in naj se končno le postavi na stvarne temelje, so neumestni. Le celovita kmetijska politika (posojilna politika je le del nje), ki bo spodbujala pridelovanje in prirejo, bo prinesla uspeh. Več mleka, mesa, mlečnih in mesnih izdelkov, pšenice koruze, sladkorne pese, zelenjave . .. Kmetje pravijo: višje obrestne mere bodo požrle regrese, premije in vse, kar nam preko intervencijskih skladov prispeva družba. Sedaj veljavne obrestne mere, zatrjujejo kmetijci, so »samomorilske«. Od letošnjega 1. februarja velja za naložbe v melioracije in zložbe zemlje 9-odstotna obrestna mera, za objekte in plemensko živino 12-odstotna, za nasade, kmetijske stroje in za obratne kredite zadrugam 18-odstotna in za perutninarstvo 24-odstotna obrestna mera. Ob tem, da so obresti lani in letos dobesedno »podivjale«, je bil ukinjen tudi odlog posojil do takrat, ko naložba prične vračati denar, uvedeno je bilo obročno odplačevanje posojila in drseča (ob sklenitvi posojilne pogodbe neznana) obrestna mera ter krajša doba vračanja. Banke uveljavljajo drsečo obrestno mero za posojila zadnjih dveh let. V tem obdobju so se posojilni pogoji toliko poslabšali, da bodo slovenski kmetje plačali za 19 starih milijard več obresti, kot bi jih po pogojih iz leta 1980. Medtem pa je bilo v minulem desetletju v Sloveniji odobrenih 99 odstotkov vseh posojil po 3-odstotni obrestni meri in le za preostala je veljala 6 ali 8-odstot-na obrestna mera. Republiške kmetijske organizacije ocenjujejo, da so sedanji posojilni pogoji neugodni za prednostno gospodarsko panogo in skušajo ponovno uveljaviti obrestne mere, ki so bile sprejete lanskega 1. oktobra. Za zložbe in melioracije 6 odstotkov, za gradbene objekte in plemensko živino 8 odstotkov, za nasade, kmetijske stroje in za obratne kredite zadrugam 12 odstotkov in za naložbe v perutninarstvo 18 odstotkov. S sedaj veljavnimi posojilnimi pogoji kmetje vsekakor niso zadovoljni. Čakajo, ali bo kmetijcem uspelo obrestne mere znižati na raven lanskoletnih, prelagajo začetek gradnje ali nakupa, že odor brena posojila pa ostajajo neizkoriščena. Obenem je upadlo tudi zanimanje za posojila. Za primer navedimo, da so v hranilno-kre-ditni službi škofjeloške kmetijske zadruge zadnjih sedem let odobrili, letno kmetom 120 posojil za gradnjo ali posodobitev hlevov ter za nakup kmetijske mehanizacije. Letos se je na natečaj prijavilo ■le 69 prosilcev, zmanjšala pa se. je tudi višina njihovih zahtevkov. Gorenjsko tekmovanje mladih zadružnikov Mladi in kmetovo . Na devetem regijskem tekmovanju »Mladi in kmetijstvo« so med desetimi ekipami največ znanja pokazali mladi zadružniki radovljiške Kooperacije — Z znanjem do še boljših dosežkov v pridelovanju in prireji del aktiv mladih zadružnikov škofjeloške kmetijske zadruge. Poljane — »Spoznali smo, da je hrana tudi »strateško orožje«. Da bomo uresničili naloge pri pridelovanju hrane, potrebujemo mlade, vsestransko, strokovno in samoupravno izobražene kmetovalce, ki bi pomen kmetijstva dvignili na raven, ki mu dejansko pripada v družbi,« je v uvodu devetega gorenjskega tekmovanja mladih zadružnikov v Poljanah poudaril Ciril Zaplotnik, član komisije za kmetijstvo pri republiški konferenci ZSM Slovenije. Kot rdeča nit se je med odgovori mladih prepletala misel: s koristno uporabo znanja je moč doseči še boljše dosežke v pridelovanju in prireji ter z večjo produktivnostjo ustvariti dohodek, ki bo tudi kmetu zagotavljal gospodarsko in socialno varnost. Prireditev je pod pokroviteljstvom škofjeloške mladinske organizacije in kmetijske zadruge pripravil Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske in izvp- Tričlanske ekipe so odgovarjale na vprašanja o poljedelstvu in živinoreji, o kmetijski mehanizaciji, o samoupravni organiziranosti zadružništva in o vlogi mladinske organizacije pri razvoju kmetijstva. Med desetimi ekipami mladih kmetovalcev Gorenjske kmetijske zadruge, kmetijske zadruge Skofja Loka, Bled in Srednja vas — Bohinj ter radovljiške Kooperacije je šele po dodatnih vprašanjih prvo mesto osvojila trojka Janez Šebat, Ivanka Zupan in Florjan Ćerne iz KŽK temeljne organizacije Kooperacija Radovljica. Druga je bila prva ekipa mladih zadružnikov iz Škofje Loke, od tretjega do petega mesta pa so se z enakim številom točk zvrstili prva ekipa škofjeloškega aktiva, prva ekipa Sloge in druga ekipa aktiva iz Cerkelj. C. Zaplotnik Včeraj zjutraj, ob 5.39 se je začela koledarska pomlad. Tudi vreme je že nekaj dni pomladansko in ugodno za začetek kmečkih del. Na kmetijskih posestvih K^K pri Šenčurju so že začeli z oranjem. — Foto: F.ranc Perdan tradicije •kvalitete • mode 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVUANJE TOREK, 22. MARCA 19S3 Kritičnost spodbuda za dobre rešitve za take cerie komunalnih storitev, ki bodo zadoščale vsaj za enostavno reprodukcijo, je dejal. Stane Mešič iz Pristave je poudaril, da bi morali nove člane zveze komunistov v večjem številu izbirati iz vrst proizvodnih delavcev. Opozoril je tudi na preveliko pasivnost komunistov v boju proti malodušju, različnim lažnim govoricam in podobno. Ladislav Srečnik, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Tržič, je podal oceno obravnav zaključnih računov, ki kaže na veliko zanimanje delavcev za reševanje gospodarskih in družbenih težav. Dejal je tudi, da odbori samoupravne delavske kontrole v združenem delu kljub številnim spodbudam ne zaživijo, kot bi morali. Peter Jekovec, član Vsebinsko izredno plodna razprava tržiških komunistov na četrtkovi programski konferenci občinskega komiteja daje dobre smernice za nadaljnje delo — V ospredju prizadevanja za uspešno gospodarjenje ter idejno, akcijsko in kadrovsko krepitev zveze komunistov Tržič — V četrtek popoldne so se tržiški komunisti sestali na programski konferenci občinskega komiteja zveze komunistov. Osrednji točki razprave sta bili poročilo o delu občinskega komiteja in predsedstva občinskega komiteja ter njegovih komisij v preteklem letu, na osnovi katerih so zatem izoblikovali tudi glavne smernice za delo v prihodnje. Andrej Pehare, predsednik ob-, činskega komiteja, je v svojem kritičnem uvodnem poročilu dejal, da je politični položaj v tržiški občini dober. Opozoril pa je na naraščajoči splošni in gospodarski kriminal. Posebej se je ustavil pri gospodarskih gibanjih, ki so bila lani kljub zaostrenim pogojem, zlasti slabe oskrbljenosti z reprodukcijskimi materiali, s surovinami in z energijo, ugodna. Pohvalil je prizadevanja tržiškega združenega dela na področju zunanjetrgovinske menjave, še posebej s konvertibilnim trgom, kjer je doseglo kar 190-odstotno pokritje uvoza z izvozom. Ko je ocenjeval akcijsko delovanje zveze komunistov, je Andrej Pehare kritično dejal, da zveza komunistov včasih še ne zmore nakazati rešitve in dajati pobude v vseh sredinah družbenega dogajanja. Vzporedno z obsežnim pisnim poročilom o delu predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov in njegovih komisij je Marjan Bizjak, sekretar predsedstva, posebej izpostavil vprašanje pomanjkljive idejne in akcijske moči tistih osnovnih organizacij, ki združujejo le po nekaj komunistov. V zvezi z delovanjem delegatskega sistema je dejal, da zbor združenega dela skupščine občine Tržič še ne igra prave vloge. O gospodarskih vprašanjih se več ukvarjajo v zvezi komunistov, sindikatov in drugod, kot pa v zboru, ki bi moral biti nosilec gospodarskih aktivnosti in ne zgolj spremljevalec. Opozoril je tudi na skrb za socialni položaj delavcev z nizkimi dohodki, ki mu bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti, pri tem pa se ogibati teženj po uravnilovki. V nadaljnji razpravi je Ivan Kapel, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tržič, izpostavil problem zaposlovanja in štipendiranja. Opozoril je na vse večje izobrazbeno neskladje med iskalci zaposlitve in potrebami združenega dela, ki se pojavlja tudi pri razpisu kadrovskih štipendij, saj jih od vseh ni niti štiri odstotke za študij na višjih in visokih šolah. Zato bo treba preseči statičen način planiranja gospodarskega razvoja, ki sloni skoraj izključno na delavcih' s srednjo izobrazbo, hkrati pa poiskati rešitve za kadrovske presežke. Dare Meglič iz Peka in Marjan Šarabon iz BPT sta dejala, da imajo ugodni kazalci poslovanja tudi drugo plat. Res je edina rešitev za tržiško združeno delo čim večji konvertibilni izvoz, vendar pa je za uresničitev zahtevnih ciljev potrebna nemotena oskrba proizvodnje, torej večji ostanek deviznega zaslužka za nujen uvoz surovin in materialov. Združeno delo prav tako motijo prepozno znani inštrumenti gospodarjenja. Andrej Pagon iz Komunalnega podjetja je opozord na težave komunalne dejavnosti, ki jo morajo zaradi nizkih cen storitev reševati stranske. Kot si v podjetju prizadevajo za dvig produktivnosti in kakovosti dela, si morajo v občini centralnega komiteja ZKS, je tržiš-ke komuniste seznanil s predlogom za znižanje partijske članarine. Franc Homan, predsednik skupščinskega zbora združenega dela, pa je pojasnil, da je pomanjkljivemu vsebinskemu delu delegatov nasploh kriva predvsem apatičnost, ker na svoje predloge, pobude in vprašanja najpogosteje ne dobijo odgovorov. Štefan Nemec, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, je pohvalil prizadevanja in uspehe tržiškega gospodarstva ter poudaril, da moramo pri reševanju vseh težav ostati zvesti samoupravni poti. Jože Klofutar iz odbora republiškega sindikata delavcev tekstilne in us-njarskopredelovalne industrije, je dejal, da je glas tržiških delegatov v republiških organih premalo slišati. Premalo so v vseh razpravah o poslovanju poudarjeni oziroma razčlenjeni tudi visoki materialni stroški. H. Jelovčan Izhod niso prazne razprave Programska seja občinske konference ZKS Kranj ni izzvenela le kot kritika napak, slabega dela, neučinkovitosti v nekaterih okoljih in tudi v osnovnih organizacijah ZK, pač pa je dala vrsto usmeritev, kako stvari tudi izboljšati Kranj — Če lahko sklepamo na osnovi razprav, ki jih je bilo slišati na programski seji občinske konference ZKS Kranj, potem so se osnovne organizacije ZK v kranjski občini že otresle zaprtosti, ravnodušnosti in neučinkovitosti, vsaj za dobršen del pa je že nekaj časa veljala takšna ocena. To pa prav gotovo pomeni, da so kranjski komunisti, ko so v svojih osnovnih organizacijah razpravljali preteklem delu ter o programih dela za to leto, o dosedanjem marksističnem izobraževanju ter programu idejnopo-litičnega usposabljanja za naprej, ugotavljali, da imajo sami v rokah pobudo za spreminjanje razmer v svojih sredinah. Spoznali so, kako pomembno je v vsakem trenutku analizirati razmere v delovnih okoljih, saj le s posluhom za vse, kar se dogaja v temeljnih sredinah lahko ZK ostaja aktivna družbenopolitična sila. Vendar pa tako spoznanje prav gotovo ne velja za vse; če so se ponekod sicer izkopali iz mrtvila, pa še vedno niso naredili kakega bistvenega koraka naprej. Še vedno je namreč preveč besed, praznih razprav, kritike zaradi kritike, kar pa brez nakazovanja izhodov iz težav ne prinaša izboljševanja razmer. Prav gotovo to velja za nekatere manjše delovne organizacije in tozde, kjer so se v zadnjih mesecih srečevali s prekinitvami dela ali vsaj sposkusi da bi do tega prišlo, ob tem pa se je ugotavljalo, da so družbenopolitične organizacije v teh sredinah, vključno z ZK povsem odpovedale. Pri tem pa se je izkazalo tako kot domala vedno doslej, da tako delavci, ki jih je vznemirilo padanje osebnih dohodkov, tako kot nadrejeni slabo poznajo pravilnike o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, da se ne poglabljajo v tako Programska konferenca ZKS Škofja Loka Komunisti v boju za stabilizacijo Dogovor, da bodo komunisti v samoupravnih organih pobudniki razprav in konkretnih zadolžitev za boljše delo, so uresničevali v večini osnovnih organizacij — V razpravi so delegati osnovnih organizacij opozorili na številna aktualna vprašanja razvoja občine in širše skupnosti Škofja Loka - Dogovorili smo se, da mora biti glavna naloga gospodarstva v občini povečanje izvoza in dvig produktivnosti in ugotavljamo, da so v večini osnovnih organizacij ZK zadolžitev vzeli resno in odgovorno, je v uvodni besedi na sobotni občinski programski konferenci ZKS Škofja Loka poudaril sekretar komiteja Fedja Vraničar. Komunisti so bili pobudniki razprav o potrebnosti in nujnosti večjega izvoza in v nekaj delovnih organizacijah so prav na pobudo osnovnih organizacij ZK naredili prve korake v mednarodni menjavi. Preskrbi, ki je bila lani nekajkrat motena, so osnovne organizacije posvečale nenehno skrb. Potrošniški sveti so le ponekod začeli delati, v večini krajevnih skupnosti pa še niso zaživeli. Tudi obnašanje komunistov ob potrošniških mrzlicah še vedno ni zgledno. Precej naporov so v ZK posvetili razreševanju kmetijske problematike in so pripravili posebno akcijsko konferenco o kmetijstvu. . Tudi dogovor, da morajo biti komunisti v samoupravnih organih pobudniki akcij za izboljšanje proizvodnje, uvajanje novih proizvodnih programov, sodobnejšo organizacijo dela in večje prihranke surovin in materiala, so komunisti v precejšnji meri uresničevali. V nekaterih osnovnih organizacijah so bili izrie lani posebni operativni programi, i-so že dali določene rezultate. Sicer je komite na vseh „seja: obravnaval gospodarjenje, 6 seja občinskega komiteja pa ie bik posvečena oceni gospodarskih giban, v letu 1982. Iz razprave so bila oblikovana stališča, ki bi jih lahko * kratko povzeli v tem, da morajo « organizacije združenega dela, kje pada produktivnost»pripraviti operativne plane za povečanje prodal tivnosti, nenehno je treba skrbeti fl dobro oskrbo s surovinami in a* vseh področjih doseči boljši odnosi dela. Fedja Vraničar je v nadaljevanj spregovoril o delovanju politični sistema in pri tem izpostavil pr> blem Gorenje vasi, kjer Se * ^ krajevne samouprave, pri kadrovske politike v 2__ opozoril na nekatere nesprejm,.„^_ pojave pri kadrovanju, kjer dodat* zaostrujejo merila za sprejem v ZK V bogati razpravi, ki je sledila ročilu, so razpravljavci spregovcot o najbolj aktualnih vprašanjih, ki s v tem trenutku pojavljajo v škaf* loški občini in širši skupnosti; akt* nosti in moči osnovnih organizam kmetijstvu, uveljavljanju delec? skega sistema, gospodarjenju, in* sticijah, urbanizmu, nalogam s ^ dročja SLO in DS, mladini in druf' vprašanjih. L. Bogat* pomembna vprašanja proizvodnih programov, ne iščejo vzrokov za slabo delo in možnosti za povečevanje dohodka z večjo produktivnostjo in manjšanjem stroškov. Ce pa se temu pridruži še drobnjakar-ska politika delovnih organizacij, malo pripravljenosti za dohodkovno povezovanje, integracijske povezave bolj na papirju, pa se bomo seveda še naprej lahko srečevali s slabšanjem ekonomskega položaja v nekaterih delovnih organizacijah. Da pa do slabšanja delavčevega standarda vse bolj prihaja tudi v kranjski občini, je govorila na programski konferenci cela vrsta raz-pravljalcev, pri tem pa seveda opozorila tako na solidarnost kot tudi na nagrajevanje po delu, ki se mora izviti izpod pritiska uravnilovke. To pa je ob letošnjih ne preveč spodbudnih rezultatih gospodarjenja še posebej pomembna in ne ravno lahka naloga. Konferenca praktično ni obšla niti enega od pomembnejših problemov, s katerimi se trenutno srečujejo v združenem delu. Še posebej pa je izpostavila probleme, ki jih imajo izvozniki in opozorila na težave z repromateria-lom na domačem trgu. Prav tako je prav zdaj pomembno, da se v občini in tudi v regiji dogovorimo za usklajene vpise v srednje usmerjeno izobraževanje, sicer utegne prihajati do presežka določenih vrst kadrov, kar nikakor ne bo prispevalo k zmanjševanju zdaj že zaskrbljujočega števila nezaposlenih med mladimi, ki končajo šolanje. Delegati so na programski konferenci sprejeli poročila o delu v preteklem letu in program dela ter program marksističnega izobraževanja ter finančni načrt, izvolili pa so tudi Branka Merviča za izvršnega sekretarja predsedstva OK ZKS Kranj. L. M. Kranj - Očitno je dosti laže odšteti denar za potrebe krajevne skupnosti, za kar se organizacije združenega dela obvežejo po samoupravnem sporazumu o sodelovanju, kot pa iskati še druge načine povezovanja in sodelovanja. Tako nekako bi lahko rekli za največjo krajevno skupnost v kranjski občini Vodovodni stolp, kjer živi nekaj več kot 7000 prebivalcev. Kako najti tudi druge stične točke z organizacijami združenega dela na svojem območju, pa ostaja še naprej ena od nalog krajevne skupnosti. Očitno bo morala biti krajevna samouprava pri tem še naprej pobudnik, saj od 33 organizacij združenega dela najbrž kakšnih večjih pobud ne bo. To je bilo razvidno tudi iz sestanka s podpisnicami samoupravnega sporazuma, ki ga je krajevna skupnost sklicala ob svojem krajevnem prazniku. Če se takšnega srečanja udeleži le tretjina vseh organizacij združenega dela v območju krajevne skupnosti, potem je več kot očitno, da bo treba na večjo pripravljenost za sodelovanje še počakati. V krajevni skupnosti sicer menijo, da je eden od vzrokov tudi to, da je v organizacijah združenega dela na njihovem območju le inalo krajanov Vodovodnega stolpa. Čeprav ocenjujejo, da je bil v primerjavi s preteklimi leti vendarle storjen korak naprej, pa v krajevni skupnosti niso zadovol jni z doseženim. Sicer pa v krajevni skupnosti Vodovodni stolp ne skrivajo zadovoljstva, da jim je lani uspelo preurediti prostore krajevne skupnosti za se- Več sodelovanja z združenim delom Največja krajevna skupnost v kranjski občini Vodovodni stolp z vrsto prireditev počastila svoj krajevni praznik 21. marec stajanje organov krajevne saah uprave in vseh drugih družbene«* litičnih organizacij. Za preun * prostorov so v zadnjih dveh porabili 650.000 din, od tega so nizacije združenega dela upravnem sporazumu pri 119.000 din. Potem ko bo urejena fasada na objektu, dela so preć dena za to pomlad, bo izpolni naloga, ki so jo zapisali v let program dela. To seveda še m saj letos nameravajo urediti merne prostore tudi v soseski K lotili se bodo tudi urejanja parki— prostorov ter začeli obnavljati & nalizacijo na Rupi. Za svoj leto& program dela sicer menijo, da ni pf več obširen, vendar so si vanj zi? sali naloge, ki so vsekakor ure>nv Ijive, še posebej, ker je izpolnjeval odvisno v glavnem od njihove* zavzetega dela. Le glede širitve pf daj nega prostora trgovine Oskrf Živila Kranj in s tem boljše izbtf blaga in prehrambenih artiklov doslej še ni bilo mogoče narediti nič? sar zaradi pomanjkanja denarja. V krajevni skupnosti Vodovod' f stolp so že pred časom razmišhs f da bi krajevno skupnost s toliki " ' Številom prebivalstva razdelili " več krajevnih skupnosti, vendar > dokončno odločitev za nekai ^ odložili. V krajevni skupnostideU; namreč sedem sosesk, zato se je kri jevna konferenca SZDL, ko je pr* časom razpravljala o delitvi, oii>v čila, da se poprej ugotovi, kol v lahko soseske nadomestijo del-manjših. krajevnih skupnosti. potem se bodo morda odloČili za & lite v. L. M Skokovita podražitev vrtcev Omejevanje vseh vrst porabe vse bolj postaja ključna naloga gospodarjenja v zdajšnjih zaostre-uih razmerah. Posebej skupna poraba je vse bolj v središču pozornosti, saj se marsikje nočejo sprijazniti s slabimi časi. Težko se je pač odreči nečemu, kar smo že imeli. Vroče je posebej v škofjeloški občini, kjer so letos krepko povišali prispevne stopnje iz delavčevega kosmatega osebnega dohodka in po treh mesecih jih bodo morali vsaj malce znižati. Staršem, ki imajo otroke v vrtcih, pa zdaj gorzi skokovita podražitev oskrbnin. Kaj se zdaj dogaja v občinski skupnosti otroškega varstva, smo se pogovarjali s Slavico Laznik iz Škofjeloške Termike, vodjo konference delegacij Termike in Gradisa za skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva. Pojasnite najprej, kako so bile v občini sprejete viije prispevne stopnje in kaj so povzročile? »Največji problem je bil v tem, da delegatsko gradivo ni bilo celovito, vsaka interesna skupnost zase ga je pošiljala delegacijam. Z aneksi so se programi v glavnem krčili, zapisana ie bila le nova prispevna stopnja, brez primerjave, koliko je višja. Gradivo ni vsebovalo zbirne prispevne stopnje, da bi vedeli, kaj pomeni za žep delavca. Prejšnja leta so jih obravnavali zbori delavcev, letos le delegacije, šele po sprejetju občinske resolucije so jih dobili v obravnavo delavski sveti. Pri januarskem izplačilu Osebnega dohodka za mesec december smo morali obračunati že nove prispevne stopnje. 15. januarja so pri nas v Termiki delavci prekinili delo in zahtevali pojasnilo. Povišanja stopenj so se namreč pri nas pokazala v zelo zaostreni luči, saj ie med zaposlenimi veliko delavcev iz drugih republik, ki so v škofjeloški občini prijavljeni le začasno. V primerjavi z njimi so delavci, ki stalno bivajo v škofjeloški občini, prejeli tudi do 2.(XX) dinarjev manjši osebni dohodek, saj se tovrstni prispevki obračunavajo po domicilu. Naši samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so nato zahtevale, da se prispevne stopnje znižajo.« Kako odmeva zniževanje prispevne stopnje v skupnosti otroškega varstva? V Škofji Loki so se razširile govorice, da bodo oskrbnine v vrtcih skokovito podražili? »Zadnjo sejo odbora za razvoj otroškega varstva in svobodno menjavo dela smo imeli v dveh delih, ker se nikakor nismo mogli uskladiti glede letošnjega finančnega načrta in podražitve oskrbnin v vrtcih. Vmes je VVZ škofja loka sklical posvet s starši, ki so ostro zavrnili poviševanja ekonomske cene in večjo udeležbo staršev pri oskrbninah. Prvotno predlagana podražitev je bila res skokovita, saj naj bi povprečna oskrbnina v vrtcih znašala 3.339,75 dinarjev in v jaslih 4.(>2H,05 dinarjev. Utemeljena je bila s porastom materialnih stroškov in s potrebami po dodatnem zaposlovanju tehničnega kadra. Za drugi del naše seje smo Že dobili nov predlog, ki dodatnega zaposlovanja ne vsebuje več, ustrezno nižji so tudi zneski predlaganih povrečnih oskrbnin. V vrtcih naj bi poslej znašala povprečna oskrbnina 2.615,50 dinarjev (doslej 1.525,25 dinarjev), v jaslih 3.661,80 dinarjev (doslej 1.898,55 dinarjev). Natančno smo pregledali vse postavke letošnjega finančne ,a načrta skupnosti otroškega varstva in ugotovili, a naj bi skupnost krila tretjino stroškov za zaposlitev poklicnega delavca pri Društvu prijateljev mladine. V negospodarstvu se torej administracija še vedno širi, v delovnih organizacijah pa se borimo za vsakega novega delavca v proizvodnji. Prav /daj pa smo dobili dopis občinskega izvršnega sveta, ki nas sprašuje, kaj smo naredili za zmanjšanje administracije. Takšne postavke ho torej v finančnem načrtu skupnosti otroškega varstva resnično nerazumljive. Prav tako bi morali v finančnem načrtu natančno pregledati postavke, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo otrok, jasno opredeliti kaj je otroško varstvo in kaj zdravstvo. Ne morem se i strinjati z besedami, da gre pač vse iz istega i Točno naj se ve, koliko kdo porabi.« . Predlagana podražitev oskrbnin je še v^ občutna, saj se bodo v povprečju v vrtcih«^ S; /a okroglih 1.000 dinarjev, v jaslih dobri h 1.700 ainarjev. Pričakujemo lahko 0tSe na^svetu^staršev smo slišali, da bodo ««*> prazni? Strokovne « ^ uveljavitvijo HCji odbora zagotavyaie ne K Morda bomo k** Seveda bo to cas san p„ g ^ ^ ugotovili, da »o vrn t Ugajati ustvaril pač morala bolj kot ao j h skromnejS p* dohodku v ^^"^jati sredstva. Seved* f- * morala gkromne;e ^«Dij b y , otroške^ varstva na si ^ vrtcih PI>melj.to bo n^jP ^ako je da bo dinar »"J ^ .^pmšanje kadkmkfc j odlx.ru že 1 zV-'vov od katerih 8J krepko o*** drugih normativov, oa ejeti s0 bili ^ 1 de-Uvcev. V investicijskem planu je tudi predvideno vlaganje v mlra-^trukturo Tako je do konca maja 1&2 RUŽV kupil 37 stanovanj za %voje delavce in zagotovil 10 milijonov din za kreditiranje zasebne Zadnje 48 delavcem. Obnovil je tudi Stanovanjsko hišo na Hotavljah zagotovljena so tudi vsa potrebna ^edstva za izgradnjo treh stanovanjskih blokov. Hkrati se rudnik vključuje v izgradnjo infrastrukturnih objektov za potrebe širše skupnosti. Vodovod Trebija- Gorenja vas—Todraž s povezavo Poljane — Škof j a Loka je dokončan. Zaradi pomanjkanja sredstev in izpada bančnih kreditov ni realnih možnosti za izgradnjo kanalizacije Gorenja vas—Poljane in či-- stilne naprave v Podpečni, zato bo potrebno začeti kanalizacijo graditi po etapah. Tudi izgradnja ceste Je-prca — Todraž je v zamudi* enako izgradnja pošte v Gorenji vasi. Začasna rešitev je postavitev kon-tejnerske centrale v Gorenji vasi. Nedokončana ostaja tudi izgradnja razdelilne trafo postaje Ziri, izgradnja daljnovodnega polja v razdelilni trafo postaji Cerkno in zaključek daljnovoda. Da bi za delo v rudniku zainteresirali več mladine, je skupnostza zaposlovanje skupno z Zavodom za šolstvo SR Slovenije pripravila ogled rudnika in glede na udeležbo v rudniku prikazujejo ustrezno motoviranost mladih za rudarsko usmeritev. Sicer pa so rudniku za letošnje šolsko leto razpisali kadrovske štipendije za 20 rudarjev, 2 rudarska tehnika, 3 geološke inženirje, 2 kemijska procesuičarja, 1 kemijskega tehnika, 10 elektrikarjev in 2 diplomirana inženirja rudarstva. nostjo. Lani se je povečala kar za polovico, s čimer je realno porasla za okoli 15 do 18 odstotkov. Ugodna je struktura naložb, saj so namenjene predvsem izvozu in prehrani. Na področju negospodarstva so naložbeni dinar porabljali za stanovanjsko in komunalno gradnjo. Za lanske naložbe je značilen tudi znatno večji delež lastnih sredstev, saj je znašal okroglih 60 odstotkov, le 20 odstotkov pa so predstavljala bančna sredstva. V celoti so v radovljiški občini lani uspeli obvladati splošno pa tudi skupno porabo. Osebni dohodki so se gibali v okvirih dogovora. Vendar pa moramo vedeti, da je skupna poraba dobila za 23 odstotkov več sredstev kot leto poprej, kar je omogočal dohodek oziroma skupni prihodek radovljiškega gospodarstva. Glede na dohodek gospodarstva so torej lahko potrošili več in nikakor ne moremo govoriti o primanjkljaju v skupni porabi, lahko govorimo le o primanjkljaju v gospodarstvu. • Slaba stran lanskega gospodarjenja pa je izvoz. Resda je bil za 4 odstotke večji kot leto poprej; toda izvozni načrti niso bili uresničeni, za načrtovanim izvozom so zaostali za 3,5 odstotkov. Lani so izvozili za 55 milijonov dolarjev, v izvozni načrt pa so zapisali nekaj manj kot 56 milijonov dolarjev. Začetek letošnjega leta ni obetaven, saj industrijska prozvodnja v prvih dveh mesecih ne dosega načrtovane, ki so jo v posameznem dosegli 7,9-odstotno. Vrednostno pa je večja le za 14 odstotkov. Oskrbljenost industrije z izdelavnim materialom še ni slabša, kot je bila lani, zlasti z domačimi surovinami ne. Težave z uvozom surovin pa imajo Žito iz Lesc, Plamen iz Krope in Sukno iz Zapuž. V prvih dveh mesecih tudi izvoznih načrtov ne dosegajo, saj izvoz ni niti na ravni lanskega leta. Resda je konvertibilni izvoz za 5 odstotkov večji, za 18 odstotkov pa zaostaja skupni izvoz. Će bo izvoz le tolikšen, se bo oskrbljenost poslabšala, prav tako seveda pogoji za vse oblike porabe. Skratka, ključna naloga je izvoz, vse je odvisno od uresničevanja izvoznih načrtov. Porabo so v preteklih letih v radovljiški občini dokaj dobro obvladovali, zavoljo tega je tudi naložbena dejavnost zdaj živahnejša. Letos pa zmanjkuje volje in pripravljenosti, da bi porabo zadržali v mejah, ki je za gospodarstvo še znosna. Za letos je natančno z 10,7 odstotki določena le splošna poraba. V prvih mesecih je 31 organizacij združenega dela izplačalo osebne dohodke prek ravni, večinoma na pamet, saj še niso imeli kazalcev gospodarjenja. Zaskrbljujoče je seveda predvsem to, da so osebne dohodke povečali na račun večjih življenjskih stroškov in ne zaradi boljšega dela. Neusklajena je še skupna poraba. V radovljiški občini imajo sorazmerno nizko raven skupne porabe, kar seveda ne daje možnosti povečevanja. Iz zdaj neusklajenih programov pa izhaja, da bi morali prispevne stopnje povečati. Zniževali jih verjetno ne bodo, kakor ponekod drugod, nikakor pa si ne bodo mogli privoščiti večjih prispevnih stopenj, pa naj bo to še tako boleče. Letošnja prva dva meseca torej kažeta, da bosta letos ključni nalogi povečati izvoz in omejevati porabo. M. Volčjak TOKOS Tržič p. O. tržiška tovarna kos in srpov - tržič Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: _ VODJE ODDELKA BRUSILNICE _ KONSTRUKTERJA _ CISTILKE L Pogojil^srednj^"strokovna izobrazba strojne smeri ali delo- 3°\eta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, sposobnost vodenja in organiziranja dela v oddelku. 2. konstrukter j • * u - i ♦ Pogoji: da ima končano štiriletno srednjo tehnično solo strojne smeri 3 Čistilka — čiščenje poslovnih prostorov Pogoji: končana osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, delo je v popoldanskem času. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim ča som. Kandidati naj pošljejo pismene prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov TOKOS Tržič p. o. Cankarjeva 9 M290 Tržič Komisiji za delovna razmer ja. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 30 dneh po izbiri. ______ Bogat program dela Jesenice — 17. februarja je aktiv Zveze borcev NOV železničarjev Gorenjske sprejel program dela za letošnje leto. 15. aprila se bodo udeležili osrednje proslave Dneva železničarjev na Zaloški cesti. Maja bodo organizirali dva izleta: prvega 7. maja v Metliko, kjer si bodo med drugim ogledali pokrajinski muzej z oddelkom NOB in nekdanjo oficirsko šolo, kjer bodo letos ob 40-let-nici ustanovitve postavili spominsko obeležje, drugega pa 28. maja v Mozirje, kjer si bodo ogledali Savinjski gaj in spomenik padlim kurirjem. Dogovorili pa so se tudi za aktivnejše zbiranje gradiva za zgodovino železnic na Gorenjskem med NOB. Precej gradiva je že prišlo, najmanj iz Škofje Loke in Otoč, nepopolni pa so tudi podatki o zaposlenih v raznih železniških enotah na tem področju. K zbiranju teh podatkov so pritegnili tudi vodje postaj. Na seji so se dogovorili tudi o pripravi predlogov za odlikovanja in spominske značke. Sklenili so tudi, da bo letošnja skupščina' aktiva železničarjev 8. oktobra na Mlaki v Radovljici. Branko Blenkuš Planika hiti z gradnjo — Delavci Gradisa so zastavili gradnjo nove proizvodne hale Planike. V njej bo tekla kompletna proizvodnja športne obutve. Do oktobra bo zgradba pod streho, načrtujejo, novembra bodo montirali opremo, januarja mora steči poskusna proizvodnja, februarja 1984 pa bodo začeli z redno proizvodnjo. Z Adida-som se že dogovarjajo za povečan izvoz v letu 1984, kajti večina dodatne proizvodnje bo namenjena izvozu. Torej vendarle naložba, ki bo že v enem letu dala tudi devizni učinek. — Foto: D. Dolenc Delovanje delegatskega sistema Stare napake se ponavljajo Naš delegatski sistem je praznoval že svoj tretji rojstni dan. Sedaj mineva prvo leto tretjega mandatnega obdobja. Sprotne ocene torej lahko že dopolnijo primerjalne. Marsikaj se je odtlej spremenilo, še vedno pa se ponavljajo stare napake. Nasploh lahko rečemo, da so se ljudje navadili govoriti, da jim javni nastop ni več težak. Spomnim se prvih delegatskih skupščin, ko so delegati raje molčali, da ne bi bilo treba priti za govorniški pult, kajti trema pred nastopom jim je zadrgnila grlo. Bali so se, da.se ne bi osmešili, kajti zapleteno napisana gradiva so bila zanje pretrd oreh. Spomnim se še, kako sem tik pred iztekom prvega mandata delala anketo in naletela na delegatko, ki mi ni znala odgovoriti, v kateri skupščini je sedela, v izobraževalni, kulturni ali morda v skupščini otroškega varstva. Danes delegati ne molče več, brez zadrege zastavljajo vprašanja in terjajo odgovore. Jayni nastop zanje ni več težaven, za govorniški pult prihajajo sproščeni, terjajo jasen odgovor, če slutijo, da se za strokovnimi labirinti nekaj skriva. Na boje se več strokovno napisanih gradiv. Tudi mrežo delegatskega sistema poznajo. Skratka, delegatski sistem se je v praksi izkazal. Seveda pa ne moremo reči, da je praksa bleščeča in brez napak. Ne, stare napake se ponavljajo. Delegatska gradiva po teh letih niso postala razumljivejša in krajša, kar nenehno zahtevamo. Delegati še vedno mečejo proč kupe delegatskih papirjev, ker jih preprosto ne morejo prebrati. Delegati iz združenega dela so še vedno premalo vpeti v svoje delovno okolje, zato je pogosto glas iz združenega dela pretih. Ponekod, posebej kot uporabnike v samoupravnih interesnih skupnostih, jih izvajalci znajo preglasiti. V radovljiški občini se je socialistična zveza odločila, da pripravi problemsko konferenco o delovanju delegatskega sistema. 2e razprava na predsedstvu občinske konference SZDL — ko so sprejeli odločitev o pripravi problemske konference — je navrgla vrsto problemov, ki verjetno niso zgolj radovljiški. Je vir vseh zapleteno, nerazumljivo in neprivlačno napisano gradivo? Glas združenega dela je posebej v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti šibak, saj v zborih uporabnikov 20 delegatskih mest zasedejo krajevne skupnosti, za združeno delo jih ostane le 25, izvajalci jih imajo 55. V občini imajo 80 splošnih delegacij, v nekaterih se še vedno ohranja pravi odborniški sistem. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti se v vseh teh letih niso uspele dogovoriti, da bi skupaj pošiljale gradivo in tako morajo v splošnih delegacijah sklicati tudi po osem sej v dveh mesecih, zato ni čudno, da delegatov na sestanke ni. V združenem delu imajo 129 delegacij, od tega le 14 posebnih. 70 organizacij združenega dela z manj kot tridesetimi zaposlenimi praktično »visi v zraku«. Tudi delegatski okoliši ponekod niso dobro sestavljeni. Problemov je torej že prvi pogovor navrgel dovolj in široka razprava jih bo lahko dodobra osvetlila. Seveda pa bo odpravljanje napak odvisno od volje in pripravljenosti, da bi delegatski sistem kar najbolje deloval. Nekaj premikov so v zadnjem letu naredili na občinski skupščini, zdaj se na novo vzpostavljajo občinske službe, da bo delo manj moteno. Zgledu bi morale slediti samoupravne interesne skupnosti, kjer je problemov še veliko več. M. Volčjak V. Nespremenjen režim dodeljevanja lesa Bled - V četrtek, 24. februarja je bila na Bledu seja centralnega delavskega sveta temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled. Potrdili so zaključni račun temeljne organizacije kooperantov in sprejeli letošnji finančni načrt, ki predvideva 300 milijonov dinarjev prihodkov. Sprejeli so tudi režim dodeljevanja lesa za lastno porabo v letošnjem letu. Dogovorili so se, da do izida novega zakona o gozdovih ostane režim nespremenjen, le cene so nekoliko zvišali glede na višje cene lesa. Od lesa. odobrenega za lastno uporabo, lani lastnik plačal prispevke biološka vlaganja, za stroške gospodarjenja, za ceste in poti ter za potrebe temeljne organizacije kooperantov v skupnem znesku 900 dinarjev od prostorninskega metra je za lesa. Letos so ta znesek povišali na 1.050 dinarjev. Kmetje, ki v svojem hlevu stalno redijo najmanj dve odrasli govedi, so plačila prispevkov od lesa za lastno porabo oproščeni, s tem da se olajšava nanaša na količino, ki ni večja od 15 odstotkov oddanega lesa v letošnjem letu temeljni organizaciji kooperantov. Za ostale količine bodo kmetje morali plačati prispevek, če svet kmetov ne bo naredil izjeme. Na seji so se dogovorili, da za kmečka posojila najamejo kredit pri Ljubljanski banki in K2RS SRS. Letos bo pri dodeljevanju kmečkih posojil veljal strožji režim, ker bo v bodoče imel status kmeta le tisti kmet, ki bo kot kooperant oddajal tržne viške. Ciril Rozman GLASt STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 22. MARCA 1983 5. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Škofja Loka, ki bo v ponedeljek, 28. marca, ob 13.30 v mali sejni sobi občinske skupščine Škofja Loka. DNEVNI RED: — ugotovitev sklepčnosti — delegatska vprašanja — potaiitev zapisnika 4. seje družbenopo-litičnega ^bora /. dr.e 21. 2. in poročilo o uresničevanju sklepov — trenutne gospodarsko politične razmere z informacijo o rezultatih poslovanja gospodarstva v let u 1982 — poročila o deiu pravosodnih organov, organov pregona in družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1982: temeljnega sodišča v. Kranju, enota Škofja Loka;'Temeljno javno tožilstvo v Kranju, Postaja milice Skotja Loka, Občinski sodnik za prekrške Škofja Loka, Javno pravobranilstvo Gorenjske, družbeni pravobranilec samoupravljanja in Sodišče združenega dela v Kranju — poročilo o delu izvršnega sveta, upravnih organov in upravne organizacije občine Skofja Loka za leto 1982 — dokumentarni del resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Škofja Loka za leto 1983 — poročilo o investicijski dejavnosti v občini za leto 1983 ter investicijske zasnove za leto 1983 — poročilo o investicijski izgradnji RUŽV ter infrastrukture v zvezi s to investicijo 6. seja zbora združenega dela občinske skupščine Škofja Loka, ki bo v sredo, 30. marca, 1983, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine Škofja Loka DNEVNI RED: — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti — delegatska vprašanja — potrditev zapisnika 4. seje zbora zdru-> ženega dela z dne 23. 2. >983 in poročilo o uresničevanju sklepov — trenutne gospodarsko politične razmere z informacijo o rezultatih poslovanja gospodarstva v letu 1982 — poročila o delu pravosodnih organov, organov pregona in družbenega pravobranilca samoupravijanja za leto 1982: temeljno sodišče v Kranju, .-nota v Skofji Loki, Temeljno javno tožilstvo v Kranju. Postaja milice Škofja Loka, Občinski sodnik za prekrške Škofja Loka. Javno pravobranilstvo Gorenjske, Družbeni pravobranilec samoupravljanja Škofja Loka in Sodi&£e združenega dela v Kranju poročilo o delu izvršnega sveta, upravnih organov in upravne organizacije občine Skofja Loka za leto 1982 poročilo o delt* sveta pn podružnici SDK za leto 1982 in program dela sveta za leto 1983 dokumentarni del resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981 - 198h v letu 1983 poročilo o investicijski dejavnosti v občini za leto 1982 ter investicijske zasnove za leto 1983 poročilo o investicijski izgradnji RUŽV ter infrastrukture v zvezi s to investi- cijo — predlog odloka o posebnem prispevku za pospeševanje kmetijstva v občim Skofja Loka — predlog odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Škofja Loka za leto 1983 — predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 — pretilog odloka o urejanju zelenih po vršin v naseljih — osnutek odloka o ravnanja s komunalnimi odpadki 5. seja zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Škofja Loka, ki bo v sredo,30. marca, ob 16. uri v mali sejni sobi občinske skupščine Škofja Loka DNEVNI RED: - izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti - delegatska vprašanja - potrditev zapisnika 4 seje zbora krajevnih skupnosti z dne 23. 2. 1983 in poročilo o uresničevanju sklepov - trenutne gospodarsko politične razmere z informacijo o rezultatih poslovanja gospodarstva v letu 1982 _ predlo' odloka o posebnem prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Škofja Loka - predlog od loka o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Skolja Loka za leto 1983 - predlog dogovora o uskla|evanju davčne politike v letu 1983 - predlog odloka o urejanju zelenih po-vrSin v naseljih - osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki - poročila o delu pravosodnih organov, organov pregona in družbenega pravobranilca samoupravljanja v* leto 1982: temeljnega sodišča v Kranju, enota Škofja Loka, Temeljno javno tožilstvo v Kranju, Postaja milice skofja .Loka, Občinski sodnik za prekrške hkolja Loka, lavno pravobranilstvo Gorenjske, Družbeni pravobranilec samoupravlja nja Škofja Loka in Sodišče združenega dela v Kranju Poročilo o delu izvršnega sveta, upravnih organov in upravne organizacije občino Skofja Loka za leio 1982 dokumentarni del tviolurije o politiki uresničevanja družbenega plana občine za leto 1983 »oročilo o investicijski dejavnosti v oh čini /a leto 1982 ter investicijske za snove za leto 1983 poročilo o investicijski dejavnosti KU/A u>r infrastrukture v zvezi s to investicijo DOGOVORIMO SE Poročilo pravosodnih organov in organov pregona ter družbenega pravobranilca samoupravljanja Porast kaznivih dejanj Pred delegate vseh treh zborov občinske skupščine* prihajajo poročila temeljnega ^sodišča v Kranju, enota Škofja Loka, Temeljnega javnega tožilstva v Kranju, javnega pravobranilstva Gorenjske, družbenega pravobranilca samoupravljanja Skofja Loka in sodišča združenega dela v Kranju. Poročila so obsežna in je iz njih razviden celoten pregled dejavnosti omenjenih organov, hkrati pa dajejo sliko varnostnih razmer na Gorenjskem in pregled prekrškov in kriminalnih dejanj, ki so bila odkrita lani. Če na kratko preletimo le poročilo postaje milice v Skofji Loki, kjer so zbrani osnovni podatki o zatiranju kriminalitete, podatki prav gotovo vzbujajo skrb. Porast kaznivih dejanj se je na območju škofjeloške občine namreč lani povečal kar za 75 odstotkov, kar pomeni, da je bilo lani 493 kaznivih dejanj več kot leta 1981. Sama postaja milice jih je obravnavala 392, velikokrat pa so škofjeloškim miličnikom morali priskočiti na pomoč tudi delavci za zatiranje kriminalitete UNZ Kranj. Ob takem številu kaznivih dejanj jih je ostalo 46 odstotkov neraziskanih. Ovadenih je bilo 212 oseb. Ob tem velja poudariti, da so raziskali nekaj pomembnih kaznivih dejanj, kot je vlom v cerkev v Crngrobu, prijeli so skupino vlomilcev v avtomobile in tatov bencina, razkrinkali mrežo preprodajalcev bencinskih bonov, ter prijeli vlomilce, ki so vlamljali po vsej državi. Izredno so se povečale tudi kršitve javnega reda in miru in sicer skoraj za 45 odstotkov, saj so morali v postopek zaradi kršitve tovrstnih zakonov predlagati kar 564 zadev, leto prej pa 388 zadev. Na področju cestno-prometne varnosti se število ' prekrškov ni povečalo, res pa je, da je število prometnih prekrškov že od nekdaj veliko. Izvršni svet občinske skupščine je ob obravnavi omenjenih poročil menil, da v poročilih niso prikazane programske usmeritve, da poročila premalo prikazujejo razmere v občini in zato naj poročevalci v uvodni besedi na sejah zborov to dopolnijo. Razen tega bo sekretariat za občo upravo in proračun pripravil enotno metodologijo za pripravo poročil. Ob ugotovitvi temeljnega sodišča Kranj, enota Skofja Loka, da je bilo lani v Skofji Loki veliko tatvin na škodo družbenega premo- ženja, naj poročevalec na sejah po možnosti navede vzroke za tako stanje. Izvršni svet nadalje ponovno ugotavlja, da je veliko število pritožb, ki so vložene proti rešitvam sodišča združenega dela v Kranju, ugodno rešenih, zato meni, da je vprašljiva strokovnost posameznih rešitev tega sodišča. Ob velikem porastu gospodarskih prestopkov naj bi temeljno javno tožilstvo prikazalo morebitne vzroke za takšen porast, obenfem pa se temu tožilstvu priporoča, da bi s preventivnim delovanjem in napotki prispevalo k zmanjševanju števila prestopkov. Ob poročilu sodnika za prekrške izvršni svet meni, da bo za določene prekrške treba uvesti ostrejšo kaznovalno politiko, veliko pozornost pa bo treba posvetiti tudi izterjatvi denarnih kazni. K poročilu Postaje milice v Skofji Loki pa je izvršni svet dal naslednje mnenje: strinja se, da je preskrblje-nost OZD s surovinami in oskrba občanov z osnovnimi življenjskimi artikli vpliva na razpoloženje občanov, vendar je bila oskrbljenost na obeh področjih lani relativno dobra in ni povzročala nezadovoljstva. Izvršni svet tudi ugotavlja, da je bilo kljub omejitvi na področju splošne porabe iz proračuna namenjeno za financiranje Postaje milice v Skofji Loki veliko več denarja kot za ostale organe. Prav tako lahko ugotovimo, da so bile že v preteklem letu začete vse aktivnosti za realizacijo programa izgradnje in adaptacije objektov postaje milice. Izvršni svet prav "tako priporoča organom milico, da v okviru svojih pristojnosti pri svojem delu posvetijo čim več pozornosti preventivnemu delovanju v neposrednem sodelovanju s pristojnimi samoupravnimi organizacijami oziroma skupnostmi. Resolucija v številkah Kmetijska proizvodnja za 2, industrijska pa za 2,8 odstotka večja Čeprav so resolucijo o politiki razvoja občine Škofja Loka v letu 1983 delegati vseh treh zborov sprejeli na zasedanjih pred novim letom, je sedaj pripravljen dokumentacijski del tega dokumenta oziroma konkretne planske številke za posamezna področja Tako je predvideno že v resoluciji, da se bo kmetijska proizvodnja povečala letos za 3 odstotke. Predvideni so tudi ukrepi,s katerimi naj bi zagotovili planirano rast. Hkrati pa tudi cilji posameznih kmetijskih organizacij, ki «?ih morajo doseči, da se bo planirana proizvodnja uresničila. Tako naj bi odkupili za 3,4 odstotka več goved in za 6,8 odstotka več mleka, če naštejemo le glavne proizvode. Ključne naloge v industriji so opredeljene kot izvoz na konvertibilno področje, zagotovitev nemotene proizvodnje, povečanje reproduktivne sposobnosti OZD in dograjevanje in utrjevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Zaposlenost naj bi bila večja za 1,2 odstotka, fizični obseg industrijske proizvodnje za 2,8 odstotka in produktivnost za 1,6 odstotka. Rast izvoza je predvidena za 8 odstotkov, od tega konvertibilni za najmanj 12 odstotkov. Rast uvoza naj bi znašala 2 odstotka, od tega konvertibilnega za 5 odstotkov. Investicijske namere gospodarstva so povzete iz programov oziroma zasnov planov organizacij združenega dela za leto 1983 in niso v celoti usklajene z merili za prestruktuiranje gospodarstva m resolu-cijskimi opredelitvami, zato so v gradivu vse namere le evidentirane. Predvidenih naložb je 25. V negospodarstvu, razen vzdrževalnih del in uresničevanja referendumskega programa ni. Investicijske namere v krajevnih skupnostih bo treba uskladiti s plani interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Letos je treba dokončno uskladiti programe razvoja nosilcev dejavnosti trgovine, gostinstva, turizma in obrtnih dejavnosti. Pripraviti je treba družbeni dogovor o razvoju malega gospodarstva in storitvenih dejavnostih s poudarkom na tehnološkem povezovanju malega gospodarstva z industrijo. ... v , , V področju negospodarstva naj bi se število delavcev letaš povečalo za 16 ali za 1,3 odstotka. V zasebni in družbeni gradnji na f hi zgradili 204 stanovanja v Skofji Loki, 6 v Železnikih m v Gorenji as, 81. V Skofji Loki naj bi se prenovo zgradili še 14 stanovanj. Tako bi skupaj letos pridobili 305 stanovanj. Občinska komunalna skupnost pa ima na voljo 61 milijonov dinarjev. Za občinski proračun je letos predvidenih ld.j milijonov dinarjev, za skupno porabo družbenih dejavnosti pa 914 milijonov dinarjev. Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo posebno skrb posvetili nadaljnjemu podružbljanju splošne ljudske obrambe in enot teritorialne obrambe, razvijanju in krepitvi enot teritorialne obrambe, razvoju in krepitvi civilne zaščite, splošnih enot, organiziranju narodne zaščite, gradnji zaklonišč, obrambni vzgoji m izobraževanju prebivalstva ter obrambnim pripravam v KS in delovnih organizacijah. V sklopu pospeševanja živinoreje bo posebne pozornosti deležen razvoj konjereje. Delo izvršnega sveta lani Največ o gospodarjenju Iz poročila je razvidno, da se je položaj in vloga izvršnega sveta in upravnih organov pokazala predvsem v pripravljanju in oblikovanju skoraj vseh predlogov, sklepov, mnenj, poročil, odlokov, samoupravnih ali družbenih dogovorov, ki jih je občinska skupščina. sprejela adu z nalogami in pristojnost- Poročilo o uresničevanju sklepov 4. seje družbenopolitičnega zbora z dne 21/2-1983, 4. seje zbora združenega dela in 4. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 23/2-1983 1. Izvleček sklepov iz zapisnika 4. seje družbenopolitičnega zbora z dne 21/2-1983, 4. seje zbora združenega dela in 4. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 23/2-1983 je bil posredovan članom predsedstva in izvršnega sveta ter upravnim organom za seznanitev in neposredno izvajanje. 2. Odgovori na delegatska vprašanja sqtpriloženi gradivu. 3. Predpisi: — odlok o proračunu občine Škofja Loka za leto 1983, — odlok o obvezni izvedbi pOstopka za samoupravno sporazumevanje glede prispevka za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za območje občine, — odlok o davkih občanov, . — odlok o davku na promet nepremičnin, — odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, — odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč so objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske št. 6 z dne 8/3-1983. 4. Program dela zborov Skupščine občine Škofja Loka za leto 1983 je bil posredovan članom predsedstva občinske skupščine, predsednikom komisij občinske skupščine, članom izvršnega sveta, občinskim družbenopolitičnim organizacijam, občinskim samoupravnim interesnim skupnostim, funkcionarjem upravnih organov in delavcem upravnih organov, ki so zadolženi za pripravo gradiva, ter IN DOK centru. ..... 5. Skupščina gorenjskih občin je bila obveščena o sprejemu sprememb statuta in sklepa o vrstnem redu opravljanja funkcije predsednika in podpredsednika SGO. 6. Sklepi o sprejemu — dogovora o uresničevanju naloi u nalog razvoja teritorialne obrambe, obrambo SR Slovenije v obdobju . ki so skupnega pomena za 1983 — 1985, — družbenega dogovora o določtvi nalog in interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občine Gorenjske, in o obveznostih občin za delovanje pokrajinskega odbora in njegovih organov - odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko so bili poslani vsem, ki jih zadevajo. 7. Kmetijska zemljiška skupnost Skofja Loka je bila obveščena o sprejemu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. * 8. Pobuda za spremembo obstoječe zakonodaje, ki opredeljuje solidarnostno delo, je bila posredovana Zboru združenega dela in Zboru občin Skupščine SR Slovenije hi Republiškemu Komiteju za zakono- Izdan je bil sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu občinske raziskovalne skupnosti Skofja Loka. 10. Izdani so bili sklepi o imenovanjih in razrešitvi. lani sj V sklac--------„ mi je izvršni svet skrbel za uresničevanja politike in izvrševanje naštetih aktov občinske skupščine, kakor tudi za delo občinskih organov. Aktivno se je odvzival in sodeloval ter sooblikoval pobude in akcije, ki jih je v slovenskem prostoru organiziral in vodil republiški izvršni svet ter s tem redno seznanjal družbenopolitične organizacije in organizacije združenega dela v občini. V prihodnje bo moral izvršni svet zaradi vse ostrejših pogojev gospodarjenja posvetiti še več pozornosti sprotnemu spremljanju razmer na področju gospodarjenja ter nemoteni preskrbi proizvodnje s surovinami in občanov z osnovnimi življenjskimi artikli. Prioritetna ostaja tudi naloga izdelave urbanistične dokumentacije in dograjevanje in poglabljanje splošne ljudske obrambe. Za lani je bilo planirano, da bo izvršni svet obravnaval 82 zadev, skupaj pa naj bi izvršni svet, upravni organi in občinska skupščina obravnavali 145 zadev. Iz skupščinskega programa je ostalo neuresničenih 37 točk, iz programa izvršnega sveta za 20. . M Osnovna pozornost dela izvršnega sveta je bua usmerjena v tekoče spremljanje pogojev in rezultatov gospodarjenja, problematiko urejanja prostora, spremljanju in usmerjanju dela upravnih organov. Na področju gospodarjenju je bila pozornost usmerjena predvsem povečanju zunanjetrgovinske menjave na konvertibilno tržišče, hitrejšemu razvoju deficitarnih dejavnosti i" preskrbi s surovinami. Trenutne gospodarske razmere so vodile i/vršni svet v akcije za reševanje p makroe, kar je bilo nekajkrat moč doseči brez intervencije republiških upravnih organov. Prizadeval si je za smotrnejšo organiziranost nekaterih OZD. predvsem tistih, ki nimajo dohodkovno zanimivih proizvodnih programov. Pri delu izvršnega sveta so bile vseskozi prisotne pobude za razvoj samoupravnih odnosov, združevanja dela in sredstev ter učinkovito uporabo družbenih svetov. Spodbuja! je razvoj zasebne družbene obrti, posebno deficitarnih dejavnosti. Kljub naporom pa prostorske možnosti razvoja zasebne obrti niso bile realizirane. Ob obravnavi poročil o investicijah izvršni svet ugotavlja, da pre strukturiranje gospodarstva v teh- nološko zahtevnejše in izvozne w grame ne poteka po planu. Ras nekaterih objektivnih vzrokov ' vzrok zastoju prav gotovo tudi v* majhna skrb delovnih organizaci : lastni razvoj. Izvršni svet si je tudi prizadel da odgovorni za preskrbo prebil stva v občini zagotavljajo zadesi količine prehrambenih izdelkov • energetskih proizvodov. V najM kritičnem obdobju preskrbe je -vršni svet interveniral na tržišču občinskimi blagovnimi rezervam; r omejil prodajo nekaterih proi:^v dov. Na področju kmetijstva je vršni svet podpiral vse aktivne* usmerjene v povečano tržno pr»~ vodnjo hrane. V ta namen je iz pr^ računa dodelil določena sreds:^ vendar v globalu več za potroše.' hrane, čeprav se s to politiko * strinjal. Zaradi vedno težjih pogojev spodarjenja je gpspodarstvo umiril* rast zaposlovanja tako, da je pri hajalo do nezaposlenih in izvt^ svet se je pri tem zavzemal, da se' okviru občine zaposli vsa mladina. ^ prihaja iz šol. Ob nastajanju spi*-memb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana in spien Ijanju letne resolucije je izvršni sv* spremljal gibanja in načrtovan* občinske skupne porabe ob upošir vanju referendumskega program« Čeprav je pri svojih ugotovitvi upoSteval zaostajanje razvoja drvi benih dejavnosti in potrebo po n.v aovi hitrejši rasti, predvsem o&r^ nega Šolstva, je zahteval, da se OZt s področja negospodarstva bolj i* cionalno organizirajo in v okvir-notranjih rezerv izvedejo obstoji o rog rame z manj porabljenimi sn?c Htvi kot v preteklih letih. Izvršni svet je izredno veliko ;v zornost namenil tudi pridobitvi a meljnih urbanističnih dokumenta in primarni organiziranosti v Prv- Htoru Pri tem se je srečeval z sht* izdelanimi dokumenti m zato ^v varia da morajo v bodoče mw planiranja več pozornosti posvet* usklajevanju z vsem. pnzadeUmi * v predhodnih postopkih. Pereč problemi pn zagotavljanju teme! m urbanistične dokumentacije ^ vi a pomanjkanje denarja kot Si neusklajena zakonodaja na po dručju prostorskega planiranja Posebno pozornost je izvršni s« \Tu\ tudi obrambnim pnpravar alikonodaja nalaga na «r L*i„ številne in od* saj področju oge lne in odgovorne ti« TOREK, 22. MARCA 1983 KULTURA Kovaški muzej v Kropi bogatejši za nov etnološki del stalne zbirke Razstave v razstaviščih Gorenjskega muzeja v Kranju Risbe, grafike, fotografije, slike in lutke Novost v Kroparskem muzeju Milka Badjura. Večer pred Gregorjevim je tako v Kropi lepo uspel in številni obiskovalci od drugod bi se še bolj zadovoljni vračali, če jim ne bi bilo treba voziti po z asfaltnimi krpami pokritem kolovozu proti Radovljici ... Novi, etnološki del stalne zbirke Kovaškega muzeja v Kropi, skuša zapolniti vrzel, ki je nastala leta 1972, ko je bil preurejen v skoraj izključno tehniško zbirko, iz katere je izpadel prikaz načina vsakdanjega življenja kroparskega kovača. Da bi obiskovalcem še bolj približali čas na prelomu stoletij, so v muzeju del prostora namenili rekonstrukciji notranjščine bivalnega prostora, ki so jo oživili ne le z opremo iz tedanjih dni, ampak tudi z lutkami, oblečenimi v originalna oblačila. Kroparji, katerih velika večina se je dolga stoletja preživljala s kovanjem žeb-ljev, so delovni dan, ki je trajal od štirih zjutraj do osmih zvečer, v glavnem preživeli kar v kovačnicah ali vigencih, kot jih imenujejo do- mačini. Domov, v tesne najemniške sobice v zgornjih nadstropjih bahavih hiš njihovih gospodarjev fuži-narjev, so navadno hodili le spat. Najodpornejši so morali zaradi velike stanovanjske stiske, ko si je eno samo sobo delilo po več družin, noč prebiti kar v nezakurjenih podstrešnih kamrah. Težko je bilo tudi s kuho. Čez dan so gospodinje pristavile lonec kar nad žerjavico na ješi in hkrati kovale žeblje in pripravljale kosilo. Ob nedeljah in drugih prostih dnevih pa se je kuhalo doma v »mestejah«, prednjih delih krušne peči ali v črnih kuhinjah. Niti kuhati niti jesti niso mogle vse družine naenkrat, saj si je ogenj in mizo delilo več družin, ki so se morale zvrstiti po določenem redu. Vsako gospodinjstvo pa je imelo svojo »morajno«, skrbno zaklenjeno omaro s skromno zalogo živil, ki so jih za težko prigarane novčiče morali kupovati pri gospodarju. Njiv v Kropi ni bilo niti za dober grunt, kaj šele za 1400 ljudi, kolikor jih je še pred stoletjem živelo v tem kraju. Zaradi trdega življenja in dela v temačnih in hrupnih vigencih jih je še toliko bolj vleklo v naravo, katere delček so si skušali pričarati tudi s pticami pevkami v »foglouših«, ki so bili sestavni del opreme še tako revne družine. Na Gregorjevo so z izgovorom, da gredo na »tičjo ohcet« celo prej prenehali z delom, da bi se naslišali ptičjega žgolenja. Seveda so tak praznik tudi primerno zalili... Ljudskih običajev je bila kot tudi drugje, včasih cela vrsta. Do današnjega dne so se ohranile predvsem »barčice« in koledovanje. Mag. Zmago Šmitek, duhovni oblikovalec nove razstave, pravi: »Z napredujočo industrializacijo in uvedbo osemur-nega delovnika po prvi svetovni vojni so nastale velike spremembe tudi pri izrabi prostega časa... Vpeljava nočnih izmen v tovarni (prvi, že 1. 1894 ustanovljeni industrijski zadrugi na tleh današnje Jugoslavije, op. J. F.) je porušila naravni ritem dela in počitka. Vse to je vplivalo na zamiranje tradicionalnih kovaških dni »nehavanja« in praznikov...« Kljub spremembam, ki jih je prinesel neusmiljeni čas, pa Kropa v marsičem še vedno ostaja samosvoj svet. Kovaški muzej se že tri desetletja trudi zbrati in predstaviti domačinom in številnim drugim obiskovalcem preteklost tega edinstvenega kraja. Nova etnološka zbirka je še en korak naprej v tej smeri. Njen avtor je mag. Zmago Smitek, ki mu je pomagal kustos Janez Fajfar, tehnično je stvar brezhibno izvedel Marjan Dolinšek, lutke pa so delo akademskega slikarja BonijaCeha. Janez Fajfar Po starem julijskem koledarju je Gregorjevo, danes 12. marca, padlo ravno na pomladansko enakonočje, na čas, od katerega naprej postane dan daljši od noči in je umetne svetlobe potrebno vse manj. Koledar so pred štiristo leti sicer spremenili, pomlad se zares začne šele dober teden pozneje, vendar na predvečer Gregorjevega v Tržiču, Kamni gorici in Kropi v preteklosti pa še po nekaterih drugih gorenjskih krajih, še vedno vržejo luč v vodo. Prejšnji petek so v Kropi kot že toliko stoletij, spet spuščali »barčice« po »tavelkem bajarju«, o čemer je poročal že torkov Glas. Letošnjo prireditev, ki jo že vrsto let pripravlja domače turistično društvo, so popestrili tudi z odprtjem nove etnološke zbirke v Kovaškem muzeju. Po otvoritvi je v Sindikalnem domu zapel moški pevski zbor KUD Stane Žagar, potem pa so zavrteli še film o kro-parskih kovačih, ki sta ga že pred tremi desetletji posnela Metod in Med likovnimi prireditvami, ki si jih lahko v mesecu marcu ogledajo obiskovalci Gorenjskega muzeja; prednjači po vključevanju v sodobno likovno problematiko razstava risb slušateljev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani v galeriji Mestne hiše. Na interni tečaj ALU se je odzvalo 15 študentov (R. Čuber, M. Erič, I. Kregar, T. Kolarič, J. Marinč, M. Metlikovič, K. Mogin, J. Muhovič, Walid Mustafa, S. Popovič, B. Požegar, A. Sottler, J. Vizjak, B. Zaplatil), ki so za razstavo prispevali zbirko močno osebno obarvanih del, ne glede na študijski program Akademije. Tako se nam na razstavi vsaj okvirno že nakazuje bodoča likovna pot posameznih avtorjev. Žirija je pri izboru del upoštevala kot pravi prof. Marjan Tršar v uvodnem delu kataloga »predvsem iskrenost in prepričljivost risarskega izpovedovanja«, »neposrednost, prvozapisanost in primarnost avtorjevih naj-osebnejših imaginacij«. Na razstavi moremo pri pregledu gradiva izbirati skoraj vse tiste oblikovalne tokove, ki so značilni za mlado generacijo. Ti sežejo od predstavitev objektivnega sveta ali ekspresio-nistično zasnovanih kompozicij do abstraktno pojmovanih likovnih realizacij vseh vrst. Razstavljene risbe so prej študije oz. dohoviti osnutki kot dokončno izdelane likovne stvaritve. Morda se nam zdijo na prvi pogled malo »površne«, so pa zato bolj iskrene, neposredne, »asketsko skope v uporabi izraznih prvin, so materialno utelešenje v duhu porojenih likovnih domislic« kot pravi prof. Tršar. Razstavo je Kranju posredovala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. V Mali galeriji so v okviru že tradicionalne kulturne izmenjave s Kranjem Obalne galerije Piran razstavile zbirko grafičnih map, ki so plod njihovega načrtnega izdajanja gradiva s področja slovenskega in jugoslovanskega grafičnega ustvarjanja. Na razstavi so zastopani Avgust Černigoj, Milan Erič, Metka Krašovec Zivko Marušič, Janez Matelič, Miroslav Šutej. V Prešernovi hiši so v okviru prikaza novih pridobitev Gorenjskega muzeja preteklem letu predstavljeni s svojimi deli trije pomembni slovenski fotografi: Stojan Kerbler z zbirko Haloški človek, Janez Marenčič z izborom najboljšihrdanes že kar klasičnih stvaritev in Tone Stojko z izbranimi fotografijami iz ciklov: Dogodki zasanjanega popoldneva, Portreti Svetlane Makarovič 1979, Party 1976, Ptice 1975, Deca 1979/80, Portreti Nece Falk 1979, Okus po prahu 1977, Ostalo je le še malo upanja — 1975. V galerijskih prostorih v Tavčarjevi 43 je bil za 8. marec pripravljen prerez skozi ustvarjalno delo slovenske slikarke Mare Kraljeve, o čemer je Glas že poročal. Razstave bodo odprte do 4. aprila, razen zadnje prireditve, ki jo bodo podaljšali do srede aprila. Cene Avguštin S knjižne police Branje v Sinjem galebu pritegne in zabava. Je pač tako, da humoristične literature za mlade bralce ni ravno na pretek, pa tudi med to bero »ni vse zlato, kar se sveti«; zatorej so Modrinjakove dogodivščine, še toliko bolj zabavne. Knjiga je izšla v nakladi dva tisoč izvodov, vsebini navse primerno in slikovito pa jo je ilustriral Kostja Gatnik. Povsem o drugih rečeh govori knjiga z naslovom Ukradena mladost Franca Šetinca. Govori namreč o grozotah druge svetovne vojne, predvsem o ukradenih in ponemče-nih otrocih- v smislu Hitlerjeve teorije o čisti arijski rasi. Kot poudarja avtor že na začetku knjige, gre za resnična dejstva. Razdeljena na šest poglavij nam knjiga opisuje vse krutosti, ki so jih bili deležni »ukradeni« otroci, strahote, ki so jih prenašali v času svojega odraščanja in zorenja. V zadnjem, sedmem poglavju ob avtorjevem razmišljanju izvemo o vzrokih, zakaj je nemški okupator ugrabljal otroke in jih potujčeval. Knjiga je pisana v tekočem ter bogatem jeziku, obenem pa svarilo naslednjim rodovom. Tudi ta knjiga je izšla v nakladi dva tisoč izvodov, ilustracije pa je prispeval Jože Sve-tma- Boris Bogataj Nove prigode profesorja Mo-drinjaka mladinskega pisatelja Normana Hunterja so med zadnjimi knjigami, ki so izšle v zbirki Mladinske knjige Sinji galeb. Gre za dvanajst kratkih zgodb, v katerih nam avtor hudomušno predstavlja izume nekoliko čudaškega profesorja Modrinjaka. O njegovem liku, kakršnega je ustvaril angleški pisatelj, seveda posebej za svoje zgodbe, ne zvemo kaj dosti in, kot pravi uvodna beseda, »bi njegovo ime zaman iskali v enciklopedijah«. Tudi o njegovih bistroumnih izumih ni nikjer zapisana, razen seveda v Hun-terjevi knjigi. Toda otroci radi prebirajo take zgodbe — tudi pri nas. To dokazujeta dve prejšnji izdaji Hun-terjevih knjig o profesorju Modri-njaku; prva je izšla pred devetindvajsetimi, druga pa pred sedmimi leti. Obe sta bili dobesedno razgrabljeni in jo je moč najti le v kakšni knjižnici. Nove prigode seveda niso nič manj zanimive, zaradi Modrina-kove raztresenosti se njegove iznajdbe spremenijo na koncu pravzaprav v svoje nasprotje in s tem postanejo neuporabne, včasih celo škodljive. Prav neverjetnost iznajdb Hun-terjevega junaka pa bralca najbolj Seje skupščine kulturne skupnosti Radovljica — V četrtek, 24. marca, se bosta sestala oba zbora skupščine Kulturne skupnosti Radovljica. Delegati bodo obravnavali zaključni račun in poročilo o uresničevanju programskih nalog v preteklem letu. Lani so prihodki iz prispevkov zaposlenih znašali 13,5 milijona dinarjev, odhodki pa so bili manjši za 258 tisoč dinarjev. Ostanek sredstev bodo prenesli v letošnje leto. Program dela je bil zaradi stabilizacijskih ukrepov in resolucijskih omejitev skupne porabe tudi v kulturi precej zmanjšan, vendar ne na račun kakovosti. Predloženi program za letošnje leto in finančni načrt, ki ga bodo delegati prav tako obravnavali, bo usklajen z najnovejšimi omejitvenimi določili, zategadelj odpadejo vse nove naloge, opravili pa bodo izbor prednostnih nalog, ki so določene z zakoni in s samoupravnimi sporazumi. Vrednost letošnjega programa znaša 14.394.000 dinarjev, ki bodo zbrana s prispevno stopnjo 0,36 od 1. aprila naprej, medtem ko je znašala začasna prispevna stopnja od bruto osebnih dohodkov, ki je veljala prve tri mesece, 0,38. Osrednji točki dnevnega reda četrtkovega zasedanja skupščine bosta posvečeni dejavnosti arhivskega varstva v radovljiški občini ter problematiki estetske vzgoje ter vključevanja mladih v kulturna društva. Obe glavni temi sta določeni z letnim programom dela. Delegati bodo obravnavali še samoupravni sporazum o ustanovitvi strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in predlog statuta skupaj z dopolnili in spremembami iz javnih razprav. 'Prav tako bodo delegati odločali o dopolnilih samoupravnega sporazuma o Prešernovih nagradah Gorenjske. JR Kranj — S sobotno prireditvijo v Prešernovem gledališču se je končalo XII. republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe, ki je bilo tokrat posvečeno 40-ie-tnici II. zasedanja Avnoja — Foto: F. Perdan Prešernovo gledališče na lutkovnem srečanju Lutkarji Prešernovega gledaHšča M>delujeio kar z dvema pred-........... _ Obliž za lansko ignoranco. K rani - Letošnji selektor lutkovnega sreianja Tine Vari je med Srn^l^S-Veit o Mariboru - izbral kar dve predstav, tokari kranjskega P^rnovega gledališča. V program je uvrsti lutkovno uspešnico FIDL FADL b Feldeka in adaptacijo Andersenove m« H?«- novo gledališče predl^galo ^ Vž' galnik Selektor je izbral obe pred Tsekakor sta obe predstavi zanimivi. Fidl Fadl je narejen ^' bravuroznostjo gledalskega izraza, Vžigalnik pa izkazuje tiste značilnosti, ki so prišle do izraza že v preteklih letih pri mladih uprizori-teljih lutkovnih predstav. Tako obe predstavi odlično pokažeta pretekle napore lutkarjev Prešernovega gledališča. Upamo lahko, da je selektor obe predstavi izbral v prepričanju, da sta tako značilni in dobro uprizorjeni, da nujno sodita v (kvalitetni?) vrh slovenskega lutkovnega srečanja. Hkrati pa je seveda to tudi obliž za lanskoletno ignoranco, ki je ustvarjalce tako prizadela, da je Prešernovo gledališče moralo nasloviti odprto pismo organizatorjem festivala oziroma srečanja lutkovnih skupin. Lanskoletni izmikajoči se odgovor je letos popravil selektor T. Vari s svojim izborom. M. L. __ _—------ > Jezikovno razsodišče (92) O tozdih in podobnem L-.. c^-rAa Slovenija avto smo uporabili tudi »V internem biltenu sozda/ 8mw jih z malo MČetnico in oblike sozd, sozda in to/d tozaa,j f ^ n()nna,no sk!anjali Kot malimi črkami In k«®r dobii očitke, da to ni pravilno. Prosim, odgovorni za izdajo biltenasei ilno in od kdaj se )ahko upo- odgovorite mi, ali sem te besede P^a p rabljajo male črke za^v ^ 'F yef b,sednlh zvez. štiribesedni Tu gre zf.kratlf"^acija združenega dela oz. temeljna orga- zvezi sestavljena orgamza^ji ^ ^^^ nerodni) predolgi, in jezik s. nizacija združenega at- bes«.de teh poimenovanj vzel po eno, je pomagal tako, da je - tako dobil novi besedi s6zd oz prvo, črko oz glas jih nato zoru stiribesedni zvezi. Da bi t6zd. Ti besedi '"r^^ fJJ^L ^.se.ie nekaj posebnega, jih spočetka se tudi na zunaj videlo da so ume ^ rned vojno nastal tudl pišemo s samimi vehk^^ črkam nJ oglobodenja j go8,a. AVNOJ iz Antifaš stiCKo v j LASEH. Ko se utrdi zveza vije. Ali v ne Apzne al^ovne podobe, se pisava z veliko občuti kot pomena in ustrezne besede nekako štrlijo iz besedila, in breme, saj z velikimi črkam« pomeni, da se take besede pojavi 'f^Ei irkami, vindar z veliko začetnico, če začnejo Pf^otrnen ka Tako dobimo na eni strani tozd, sozd. laser, je beseda lastnoa^enska la* j wanja> kl se na drugi Pa.Avn®{;Bai /fc„>vor:) čn-6-bć), ostanejo navadno pri Čr\l}V%vTedke?e p* se tudi pišejo po izgovoru, tj. enobe enobejn. velikih črkah, redKeje pa^ * ' jjh ^ tudi pisane sklanjamo ^adno""d±^rAvnoTAvJnoja, laser laserja („rin, še eno- iS".« narobet nimajo prav, ker premalo spremljajo razvoj jezika in njegove izrazne potrebe. tolike in opozorila v zvezi s slovenščino v jav-• Mllairna n^ov JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška "onfere^a SZDL aovenue. Ljubljana. Komenskega 7._J GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI — ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 22. MARCA 1983 ZAKRIVLJENO PALICO V ROKI Sit sem vas, sem si dejal oni dan in jo mahnil v hribe, v zame izgubljeni in že zdavnaj pozabljeni svet, iz katerega me je pognala želja za zaslužkom in za domnevnim boljšim in lepšim življenjem. Tu doli, v dolini, me zjutraj meče iz postelje elektronska budilka, stopajo mi na prste v avtobusih, puhajo vame cigaretni dim, kjerkoli in kadarkoli le morejo, štejejo mi sekundke zamud mrki in zlovoljni vratarji, požiram napol kuhan kruh, strašijo me podražitve in po kapljicah mi odmerjajo bencin. Ubogati moram sitne šefe, se klanjati pred birokracijo, buljiti v pustih večerih v posladkane televizijske nadaljevanke in brati napihnjene časopisarske polemike ter oh in ah reportaže o tem, kako zelo so tuji gostje navdušeni nad našo prekrasno deželico, kjer žive tako prijazni ljudje kot nikjer na svetu. Korake imam drobne, zato je šlo počasi, za mano pa se je prvi dan še vedno vlekla sled dolinskih križe v in težav. Razrvani živci kot da niso več sposobni dojemati gorskega sveta in življenja v njem. Čisto počasi in ob obilni sapi se je tihotapilo vame bedno spoznanje, da ne ločim več kosa od srake, bukev od smrek in da mirne duše lahko pohodim četico mravelj. ki si pridno gradijo bivališče. Zvezda večernica, ki tone za hribovjem, je lahko tudi avionska luč, tiho šelestenje v nočnem gozdu in odmikajoči se skoki preplašenega srnjaka pa sama ljuba groza in neznanski strah. Stori in gozdne veje prave pošasti, ki bodo zdaj zdaj planile nate. Reva bedna, ustrahovana, civilizacijsko niče, ki si domišlja, da v svetu narave najde sebe, svoje misli ali vsaj kanček lastne poštenosti. A zakaj vendarle toliko besed o tem, da ti le narava povrne vse tisto, kar ti vzame zasvinjano, večkrat pokvarjeno kot pošteno delovno in življenjsko okolje? Mi res ni več dano, da mi narava povrne življenjski sok in moč, kaj sem res že tako na tleh uničujoče enoličnega vsakdanjika, umetne hrane, destiliranih vod, smrdeče kanalizacije, prahu in dima, izpušnih plinov in vsevprek zla-ganih besedi? Ko se je z jutrom zasvital prekrasen zimski dan ko je ivje na mogočnih smrekah pričaralo pravo podobo gorskega raja, se mora raztajati še tako trdo srce. Tiho se je prebujala narava nad širno dolino, ki je videti iz gorskega sveta tako nepomembna, drobcena in tako malo vredna. Pohodil bi jo, z dvema ali tremi koraki, tako neznatna se je zdela v primerjavi z gorami in planinami, mogočnimi, nepremakljivimi. Nezavedno se je prikradel vame drugačen strah: kako malo pomenimo tam doli in koliko bogatejši so tisti, ki se umikajo v nepokvarjeni in ne-omadeževani svet. Morajo biti, kajti tudi družabnost v planinski koči ni dolinske sorte: pravo, pošteno veselje, ki ga niti za trenutek ne skali zlobna beseda ali prepir, kot je navada ob srečanjih znancev v bednih dolinskih oštarijah. Zdi se, kot da sem zahajajo sami dobri ljudje - če pa že niso dobri, potem tu postajajo drugačni, boljši. Prav nič si ne domišljam, da me je zdaj ta bežni izlet v naravo že spremenil. Prevzel me pa je. Bogastvo, sreča, ki ga nudi zakrivljena palica v roki, sta vredna vsakršnih naporov. Ni besedi, ki bi opisale občutke, ki te prevzamejo ob deblu stoletne smreke, ki bedi nad dolino in varuje svet, v katerega poslej stopaš z vsem spoštovanjem. Če mi je bilo še včeraj vseeno, če ob deblu malomarno odvržem papirček ali odfrcnem med mlade smreke cigaretni ogorek, tega danes ne storim nič več. In če meje narava zaenkrat naučila vsaj tega, je na mojo, zaradi civilizacije zgubljeno dušo, položila drobcen obliž, ki tako zelo dobro de. Lahko da se mi tudi smejite, lahko da mi ne verjamete, da me imate za premetenega planinskega propagandista, a popolnoma vseeno mije. Nihče vas v hribe ne sili, a marsikdo vam lahko pove, da je zakrivljena palica odlično zdravilo za vse pretrese današnjega sveta, ki nas vse skupaj potiska ob tla in nas duši. Pametni si ob koncu tedna oprtajo nahrbtnik, jla bi lahko nekaj ur kasneje srečni zaukali vrh pla- S kolesom v Afriko nine. Kranj - Stanislav Jalovec, 23-letni študent ekonomije, z Mlake pri Kokrici, je dober znanec evropskih in azijskih cest. Žilica, da bi spoznal čim več tujih ljudstev, njihovih pokrajin, mest, kultur, načinov življenja, ga neprestano vleče od doma. Nemogoče bi bilo našteti vse kraje, ki jih je že obiskal. V grobem povejmo le, da je podolgem in počez prekrižaril domovino in Evropo, da je bil v Turčiji, Indiji in na Tajskem. Največkrat se je popeljal z vlakom ali dvigal palec ob cesti, pogosto pa vzame s seboj tudi kolo; na pogled prav nič posebno, a trpežno in opremljeno s prestavami, da lažje premaguje vzpone in ravnine. Najdlje je bil z njim lani, ko je poganjal pedale po visokih švicarskih prelazih, po Norveški in Laponiji tja do Severnega rta. Denarja za potovanja ne rabi veliko. Fant je skromen. Vsekakor pa ga potrebuje. Pri Mladinskem servisu dela, dokler ga ne zbere dovolj za novo turo. Seveda se včasih tudi ušteje. Lani, na primer, je moral prodati foto- da se je lahko Mleko v zbiralnico — Takole z vozički, kot kaže slika, pa z avtomobili, kolesi, vozovi ali traktorji vozijo kmetje Adergasa, Trate in Praprotne police mleko do zbiralnice na Trati, ki so jo uredili pred tremi leti, nam piše Jožef Grilc s Trate. Veseli smo zbiralnice in zato smo hvaležni vsem, ki so pomagali pri njenem urejevanju, pravi. Okrog 1000 litrov mleka zberejo dnevno. Zadovoljni so z uslužbenko zbiralnice Nežko Vrečkovo, pomaga pa ji tudi Jože Zupan. Kadeti Triglava prvaki KRANJ — V zimskem bazena v Kranju je bilo letošnje zimsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu. Za republiške naslove so se potegovala kadetska moštva Delfin iz Rovinja, Koper in dve moštvi kranjskega Triglava. Po pričakovanju je prvo mesto brez težav osvojilo moštvo Triglava I. Izidi — I. kolo — Triglav I : Koper 15:7, Triglav II : Delfin 9:5; II. kolo -Triglav I : Triglav II 20:4, Koper : Delfin 10:7; III. kolo - Triglav II : Koper 5:8, Triglav I : Delfin 18:9. Vrstni red - 1. Triglav I, 2. Koper, 3. Triglav II, 4. Delfin. Najboljši igralec dvodnevnega turnirja je bil Sandi Mikoletič (Triglav I), najboljši vratar Tomaž Lašič (Triglav II) in najboljši strelec Bojan Grobec (Triglav I). TRIGLAVANI OB PRVO MESTO REKA — V zimskem bazenu na Reki so bile kvalifikacije vaterpolskih kadetskih moštev za pokal SFRJ. Za četrtfi-nalni nastop so se potegovali mladi vaterpolisti Mladosti iz Zagreba, Triglava iz Kranja in domače Primorje. Kranjski vaterpolisti so pokazali dobro igro in z malo več športne sreče bi lahko osvojili prvo mesto. Izidi Mladost : morje 15:2. Lestvica: Mladost Triglav Primorje Mladost : Primorje 21:11, Triglav 15:11, Triglav : Pri- 36:22 26:27 23:36 grafski aparat, vrnil domov. Pred dnevi mu je »najboljši kolesarski mehanik v Jugoslaviji« Slavko Žagar s Kokrice pripravljal kolo za novo popotovanje. Trajalo bo okrogle tri mesece, morda še dlje, če ga bo radovednost speljala z začrtane poti. Do Sicilije namerava Stanislav Jalovec z vlakom. Vmes se bo ustavil v Rimu in sprejel povabilo prijateljev, ki jih je lani spoznal v Romuniji. Sicilijo bo že pre-kolesaril, nato pa z ladjo do Tunisa in spet na kolo, proti Maroškemu Atlasu. Rad bi obiskal tudi Kanarske otoke, a stvar je za zdaj še negotova. Vsekakor se bo proti domu vračal skozi Gibraltar in prek Pirenejev, ki mu bodo morda posrkali še zadnje telesne moči. Pravi, da hitel ne bo. Srečanja z domačini so največji čar vsakega potovanja. Upa le, da bodo nove gume in zračnice za kolo, s katerimi ga je oskrbela kranjska Sava, uspešno prestale vse preizkušnje- H. Jelovčan Uspela šola v naravi KRANJ - Osnovna šola Lucijan Seljak in istoimenski ŠŠD že vrsto let organizirata zimsko šolo v naravi za učence drugih razredov. Letos so bili na Jezerskem v sredini februarja. Bili so v dveh izmenah. V teh dveh izmenah je bilo stosedeminšestdeset učencev in od teh jih je šestinsedemdeset že znalo smučati. Poleg učenja tehnike smučanja so se letos prvič učili tehnike smučarskega teka. SŠD Lucijan Seljak je namreč z lastnimi sredstvi kupil nekaj parov tekaških smuči. Vsi učenci so tek sprejeli z velikim navdušenjem. Dokaj ugodno vreme in požrtvovalno delo vaditeljev ui učiteljev smučanja so pripomogli, da so se vsi učenci naučili smučanja, oziroma so svoje znanje izpopolnili in ga nato dokazali na tekmovanju v veleslalomu. Boljši smučarji so nastopili tudi v paralelnem veleslalomu. , Poleg smučanja so imeli učenci vsak dan nekaj pouka, zabavne prireditve in prikaz risanih filmov. Sodeč po znanju, ki so ga pokazali in razigranosti otrok, je šola v naravi v celoti dosegla svoj namen. Prav zato v OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča nameravajo s takim delom nadaljevati. B. Vitas Delavci upravnih organov tekmovali KAMNIK - Letošnje jubilejne dvajsete zimsko športne igre delavcev upravnih organov gorenjskih občin je tokrat organizirala občina Kamnik. Izredno dobra organizacija, lepi tereni in dobri tekmovalni pogoji pa še lepo sobotno vreme je pripomoglo, da so se tekmovalci kot gledalci dobro počutili. Tudi na teh jubilejnih igrah so tekmovali v veleslalomu, tekih in sankanju. Udeležba je bila odlična, saj je v vseh treh disciplinah nastopilo tristopetnajst tekmovalk in tekmovalcev. Med niimi je bilo veliko takih, ki so se udeležili vseh iger. Ekipni vrstni red - 1. SO Jesenice 1005, 2. SO Radovljica 956, 3. SO Kranj 897, 4. SO Škofja Loka 872, 5. SO Tržič 641, 6. Domžale 512. Rezultati - veleslalom ženske do 35 let - 1. Vidic (Radovljica), 2. Markič (Tržič); nad 35 let - 1. Šranc (Radovljica), 2. Šmid (Škofja Loka); moški do 40 let - 1. Potočnik (Kranj), 2. Kolarič (Kamnik); nad 40 let - Zavbi (Kamnik), 2. Valič (Škofja Loka); teki -ženske do 36 let - 1. Novak (Kamnik), 2. Kovačič (Domžale); nad 35 let - 1. Šranc (Radovljica), 2. Bajuk (Kamnik); moški do 40 let - 1. Potočnik (Kranj); nad 40 let — 1. Kobentar (Jesenice); sankanje — ženske do 35 let — 1. Bernik, 2. Cerar (obe Škofja Loka); nad 35 let - 1. Šranc (Radovljica), 2. Kristan (Jesenice); moški do 40 let - 1. Košir (Jesenice), 2. Benedičič (Škofja Loka); nad 40 let — 1. Kobentar (Jesenice), 2. Ahačič (Tržič). * -an Mirt državni prvak v para-skiju Pohorje — Na pobočjih Pohorja je bilo letošnje državno in republiško prvenstvo v para-skiju, v kombiniranem tekmovanju v skokih s padalom in v veleslalomu. Med devetimi ekipami z 28 padalci iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Slovenje so po pričakovanju imeli največ uspeha padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc. Zmagali so ekipno in posamično v obeh disciplinah in s tem tudi v kombinaciji. Naslov državnega in republiškega prvaka je osvojil Branko Mirt, ki je bil tretji v skokih s padalom in v veleslalomu, ter tretja leška ekipa v postavi In-tihar, Mirt in Svetina. V skokih na cilj je bil natančnejši Iztok Jug; v šestih skokih je zgrešil središče le za 13 centimetrov. V veleslalomu je bil najhitrejši Pogačar, med ekipami pa tretja leška postava. Najboljši s prvenstva na Pohorju bodo v tem mesecu nastopili na tekmi svetovnega paraski pokala v avstrijskem Badhofgesteinu. Rezultati — skoki na cilj — ekipno: 1. Alpski letalski center Lesce (ALC) III 6,78 metra, 2. Sarajevo I 10,72, 3. ALC II 14,08; posamično: 1. Jug (ALC) 0,13, 2. Svetina 0,34, 3. Mirt (oba ALC III) 0,46; veleslalom — ekipno: 1. ALC III 40,23, 2. ALC I 41,45, 3. ALC II 54,17; posamično: 1. Pogačar, 2. Medven (oba ALC I), 3. Mirt (ALC III); kombinacija - ekipno: 1. ALC III (Intihar, Mirt, Svetina) 1402, 2. ALC II (B. Jug, Frank. Božič) 2083, 3. Sarajevo I 2570; posamično: 1 Mirt 104 točke, 2. Svetina (oba ALC III), 189, 3. Ivanov (Skopje) 200. M. Hudovernik Sporočili ste nam USPEŠEN NASTOP MLADINCEV - V Sloveniji smo že pripravili nekaj judoističnih tekmovanj za mladince. Mlajši mladinci so imeli pred nedavnim republiško prvenstvo v Murski Soboti. Gorenjsko sta zastopala TVD Partizan Jesenice in Judo klub Triglav. Toni Hu-mar, član kranjskega kluba, je bil v kategoriji do 68 kilogramov drugi, Jože Martinčič pa v kategoriji do 75 kilogramov prav tako drugi. To je nedvomno lep dosežek obeh judoistov. - M. Be-nedik LEŠKI PADALCI NA SVETOVNEM POKALU - Najboljši padalci ALC iz Lesc bodo prihodnji teden zastopali Jugoslavijo na svetovnem para-ski pokalu v Avstriji, ki obsega veleslalom in skoke v cilj v dolini ter gorah. Darko Svetina, Dušan Intihar in Branko Mirt bodo v naši ekipi, Roman Pogačar pa bo član mednarodne ekipe. - M. Hudovernik INVALIDI SMUCALI NA STAREM VRHU - Društvo invalidov je v sodelovanju s SK Alpetour pripravilo pokalno tekmo invalidov na Starem vrhu. 76 tekmovalcev in 13 tekmovalk iz vse Slovenije se je udeležilo tekmovanja. Med ženskami je bila v kategoriji G najboljša Lojzka Meglič, v kategoriji H pa Anka Maček. Megličeva je članica Tržiča, Mačkova pa je domačinka iz Škofja Loke. Med moškimi pa so zmagali Ločan Rajko Stržinar v kategoriji A, Kranjčan Ciril Bokal v kategoriji C, Kranjčan Franc Škodlar v kategoriji C, Tržičan Srečko Kos v kategoriji D in Kranjčan Marjan Šive v kategoriji F. - R Stržinar Namizni tenis 70 igralk na spominskem tekmovanju Jesenice — Namiznoteniški klub Jesenice je v začetku marca izvedel tradicionalni spominski turnir, posvečen znani jeseniški namiznoteniški igralki in republiški prvakinji Juditi Pavlič-Novak. Med več kot 70 tekmovalci iz 13 slovenskih klubov so bili najuspešnejši igralci ljubljanske Olimpije. Pokrovitelj turnirja je bila trgovska delovna organizacija Golica — tozd Zarja Jesenice. Rezultati — članice: 1. Džankič (Olimpija), 2. Zalokar (Jesenice), 3. do 4. Štrumbl (Jesenice) in Čadež (Olimpija); člani: 1. Šarlah (Olimpija), 2. MIŠO vič (Ljubljana), 3. do 4. Pavič in B. Ruk (oba Olimpija). J. Rabft Veleslalom mladih Ločanov Škofja Loka - ZTKO Škofja Loka in SK Alpetour sta pripravila za gradom tekmovanje za cicibane in cicibanke. 135 tekmovalcev je bilo razdeljenih v 6 kategorij. Će bodo snežne razmere dovoljevale, bodo enako tekmovanje pripravili na Soriški planini Med cicibani 1972/73 so bili najhitrejši Tomaž Rajk, Mitja Slegl in Simon P&vlič, med cicibankami enake kategorije Maša Primožič, Aleksandra Pišlar in Tatjana Kranj c, med cicibani 1974 Aleš Ravnik, Gregor Rupar in Peter Koman, med cicibankami 1974 Tjaša Tičar, Petra Kajba in Lea Ribaric, med cicibani 1975 Matej Križaj, Borut Ravnik in Domen Poljanec, med cicibankami 1975 pa Katja Šink, Tina Oblak in Mojca'Černigoj. Med cicibani in cicibankami 1976 so bili najboljši Bernard Bobnar, Luka Šink in Janez Erznožnik ter Anja Kalan, Tina Dolinar in UiSka Krajnik. Med cicibani in cicibankami 1977 in mlajši so se izkazali Domen Gruden, Jaka Drnovšek, Boštjan Božič, Alja Kolenc, Arianda Sejdič in Elvira Malovčič. Posebej so nastopili kategorizirani cicibani in cicibanke 1972/73. Najhitrejši so bili Primož Franko, Igor Eržen, Martin Bogataj, Rebeka Krmelj, Mojca Lapanja in Mojca Ogris. M. Kalamar Smučarji na Planini Kranj - Smučarska dejavnost je bila na osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini pestra. Tečaj med počitnicami je sicer odpadel, vendar so bile druge aktivnosti. 98 učencev tretjih razredov se je udeležilo šole v naravi na Jezerskem. Učenci so spoznavali, tudi veščine smučarskega teka. Pri tem je pomagala Planika, ki je podarila 10 parov tekaških čevljev. V Hrastju je bilo nato ob pomoči ŠD Jakob Štucin šolsko prvenstvo v smučarskih tekih, na katerem je sodelovalo 34 tekačev. Med učenci od prvega do četrtega rezreda sta bila najboljša Vesna Vizovišek in Luka Stankovič, v petih razredih Damjan Šemrl, v šestih razredih Silva Perko in Jure Vizovišek, v sedmih Mateja Vrhovnik in Marko Mišič in v osmem Tomaž Dežman. Ekipa s Planine je bila na občinskem prvenstvu druga. Pripravili smo tudi šolsko prvenstvo v veleslalomu na Starem vrhu in v Kamni gorici. Zmagali so Darja Pezdirc in Aleš Turuk med prvimi razredi, Vesna Vizovišek in Marko Udovič med drugimi, Mojca Udovič in Robi Kordič med tretjimi, Vanja Legac in Nejc Zaplotnik med četrtimi, Mojca Ceglar in Aljoša Rot med petimi, Tina Erznožnik in Jure Vizoviš-ek med šestimi, Barbara Ramovš in Milan Dvanajščak med sedmimi ter Klemen Bevdek med osmimi. Peter Mohorčič Občinsko prvenstvo v streljanju KRANJ - Organizator letošnjega prvenstva v streljanju z zračno puško za učence osnovnih šol je bil ŠŠD Franc« Prešeren. Na strelišču občinske strelske zveze na Hujah se je za ekipni in posamični naslov potegovalo stoenaindvai-set učencev iz sedmih šol. Razdeljeni šo bili v osem starostnih skupin. Za ekipno tekmovanje so veljali rezultati dveh boljših strelcev v vsaki kategoriji. , Najboljši rezultat so v ekipi starejših pionirjev dosegli strelci OŠ Josip Broj Tito iz Predoselj: Umnik 152, Erbežnik 150, Boljka 151, skupaj 453 krogov. Najboljši bodo nastopili na republiškem prvenstvu, ki bo to soboto in nedeljo v Murski Soboti. Ekipni vrstni red - 1. OŠ Bratstvo in Enotnost 1231, 2. OŠ France Prešeren 1089, 3. OŠ Stane Žagar 735, 4. OŠ Simon Jenko 716. Posamezno - pionirji letnik 1971 _ Jani Pelko (M. Valjavec) 144; letnik 1970 - Boštjan Jalen (Bratstvo in Enotnost) 111; letnik 1969 - Matjaž Lorbeg (S Zugar) 147; letnik 1968 - Jani Umnik (J. B. Tito) 152; pionirke letnik 1971 — Patricia Fende (Bratstvo in Knotnost) 67; letnik 1970 - Branka Vklic (France Prešeren) 71; letnik 1989 _ Maja Kejžar (France Prešeren) 74; letnik 1968 - Zdenka Hančič (S. Jenko) 125. 'k*1 TUDI PIONIRJI TRIGLAVA PRVAKI KRANJ - Tudi pionirji vaterpolskega moštva Triglav so bili najboljši na zimskem prvenstvu Slovenije za pionirje. Med štirimi moštvi so se izkazali tudi pionirji Triglava 11, ki so bili drugi. Izidi - I. kolo - Triglav I : Triglav II 25 3 Koper : Delfin 9:11; II. kolo -Triglav II : Delfin 16:4, Triglav I : Koper 25:3; III. kolo - Triglav II : Koper 20:9, Triglav I : Delfin 34:3. Vrstni red - 1. Triglav I, 2. Tnglav II, 3. Delfin, 4. Koper. Najboljši igralec je bil Samo Kliper (Triglav I), najboljši vratar Tomaž Lašič (Triglav I), in najboljši strelec Igor Stirn (Triglav I). Pokal za »fair play« so dobili igralci Triglava I. dh STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ DOPOLNITVE IN POPRAVKI K SKUPNEMU RAZPISU KADROVSKIH ŠTIPENDI J ZA ŠOLSKO LETO 1983—84 j .„L,!,« i«tn 1483—84 kier so namza- V Delu je bil 15. in 16. 2. 1983 objavljen skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leio i»o sklaJdn0 z določili ni podatki tudi za pet gorenjskih občin. Dodutno smo prejeli nekaj dopolnitev in popravKuv, samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini (34. člen) objavljumo skupaj. unnnmistu črta smer računo- V OBČINI KRANJ je trebu razpis za SAVO KRANJ popraviti tako. da se pri dipl. eKonoii ^ojništva (VII). vodstvo. SAVA KRANJ razpisuje poleg vseh objavljenih štipendij še 4 (štiri) štipendije za s()" ' objaviti — kakor določa 34. člen samoupravnega sporazuma. TOREK, 22. MARCA 1983 KRONIKA 15. STRAN GLAS I S SODIŠČA lSmuči mimo blagajne ^rodaja _ smuči io druge opreme mimo blagajne — Ukradeno bla-iz skladišča v Zaki so še pred preprodajo odkrili miličniki Sedem obtoženih je bilo obsojenih nepogojne prostostne kazni, osta-oeero, obtoženih prikrivanja, pa dobilo pogojne kazni od 3 do 5 ako je razsodil veliki t temeljnega sodišča Kranj, v Radovljici, prejšnji teden, je obravnaval petnajsterico mla-fantov, ki so po nepošteni poti do Elanovih smuči in druge - je opreme. Konec lanskega aprila je Branko , ki je bil zaposlen kot monter v Elanovi prodajalni v Be-, skupaj z Boštjanom Cu-^m vlomil v skladišča športne j&tme v Zaki. Z njima je bil tudi f^ajjan Rejec, ki je posodil svoj ^"tomobil R 4, tako da so lahko r^akrat odpeljali za 245.120,70 din Jortne opreme, med njimi smu-vezi, čevlje, tekaške drese, Učarske palice, rokavice in drugo, kaj opreme so zadržali zase, Iv. ^go pa so skrili v seniku v Podho-kjer so večino opreme kasneje ^ičniki tudi našli. wCepon pa je skupaj z Dušanom _ /fUkarjem, ki je tudi delal kot Nnter v prodajalni Elana, izkoristil Nranjkljivo kontrolo v prodajalni ^ prodajal smuči znancem računa, plačali pa so kasneje njima, vendar do trikrat nižjo ceno. Postopek je bil kaj preprost, saj je bilo videti tako, kot da je kupec prišel po smuči, na katere so v montirnici privili vezi, preverjanja z računi pa ni bilo. Na ta način je Cepon oškodoval Elan za 138.219,50 din, Mlakar pa za 155.646,85 din. Cufar, ki je bil poprej zaposlen tudi v hotelu Golf, pa je bil obtožen tudi, da je iz depoja, kjer so hranili vrednostne predmete in denar gostov, vzel za 9664,00 din deviz hotelskih gostov. Razen tega si je prilastil tudi fotoaparat in daljnogled, ki ga je nekdo izgubil, gostje pa so to prinesli v hrambo recepciji. Sodišče je vse obtožene spoznalo za krive 8 kaznivih dejanj tatvine, 2 poneverbi in 12 dejanj prikrivanja. Branko Cepon ie bil obsojen na 3 leta in 6 mesecev zapora, Boštjan Čufar na 3 leta zapora, Marjan Rejec na 1 leto zapora, Dušan Mlakar pa z upoštevanjem pogojne obsodbe na jeseniškem sodišču na 3 leta in 6 mesecev zapora. Osmim fantom, ki so kupovali ukradene smuči in vezi, je sodišče izreklo pogojne kazni od 3 do 5 mesecev, nepogojne pa je izreklo Bojanu Uk-marju — 7 mesecev, Antonu Omrze-lu — 5 mesecev in Petru Vidicu — 4 mesece. Med olajšilnimi okolnostmi je sodišče upoštevalo mladost vseh obtoženih, da doslej še niso bili kaznovani (razen enega) in da škoda ni bila velika, ker so miličniki pravočasno odkrili skrito robo. Seveda pa sodišče ni moglo mimo tega, da so bila dejanja storjena na predrzen način, da so trajala precej dolgo, pripomogli pa so k temu tudi drugi, ki so vedeli, da kupujejo »vročo« robo. L. M. Prodajal devize Kazni za kupčevanje z devizami, sodišče pa je izreklo tudi odvzem deviz in premoženjske koristi devize, pa ni vedel, da je v Sloveniji tako strogo glede tega. Na takšen brez Čeprav je Hazir Gashi, star 34 let, po poklicu gradbeni delavec, vedel, da se pri nas ne smejo preprodajati Na tovarniških strojih delali zase V leški Verigi je bilo sicer delav dovoljeno kupovati odpadno že % in določeno število ur izkoristiti J zasebno delo na strojih, vendar P* je takšne ugodnosti skupina de-$Vcev v letu 1980 preveč izkoristila. 3rat se je namreč pojavilo večje gnimanje za železne stožce za cep-l>je drv. Nekaj delavcev se je zato izdelovanja stožcev, ki so jih ^ to prodali ali podarili. V začetku marca se je pet Avcev zaradi tega zagovarjalo f^d senatom temeljnega sodišča v ~ lovljici, medtem ko je bila za obtožba kasneje umaknjena sodiščem so priznali, da so od i^Nnega železa v Verigi vzeli več, Nje bilo dovoljeno, in tudi kvali-NejS material, ki je potreben za iklavo pri železnem stožcu Vsega %aj je šlo za nekaj sto kilogra- mov železa, čeprav so se v Verigi ves čas zavzemali, da je treba kar največ materiala, tudi odpadnega, koristno uporabiti. Trije delavci so bili obtoženi zaradi tatvine, dva pa zaradi prikrivanja. Očitno se niso zavedali,, da s tem, ko delajo zase, povzročajo škodo svoji delovni organizaciji. Sodišče je vseh pet, obsodilo na pogojne kazni v trajanju od enega do petih mesecev. Pri tem je upoštevalo, da gre za vestne delavce z dolgo delovno dobo v tej delovni organizaciji, da so bili že v svoji delovni organizaciji disciplinsko kaznovani in da so povrnili škodo ter polovico izračunane premoženjske koristi. Vendar pa sodišče ni moglo mimo tega, da ni šlo za ^osamljen primer, pač pa se je takega pftčetja lotilo več delavcev. Nekateri so izdelke kupili, čeprav so vedeli, na kakšen način so bili narejeni. ttogovor za bodoče delo K KRANJ - Člani novo izvoljen Sja upravnega odbora Plan»n" Sga društva v Kranju so se na Setku tega tedna sestali na N seji. Sestanek so posvetih Ndvsem pregledu najpomemb- JsjSih nalog v prihodnosti in do- Voru za njihovo uresničitev. t Udeležence seje je tajnik društva Herlec najprej seznanil z J^ovnimi ugotovitvami z nedavne-$ občnega -zbora društva, kjer so izhodišča za bodoče t&ustva v prejšnjem mandatnem Udobju - razdelili dolžnosti pn larski, izobraževalni, lzletm-alpinistični, kulturno-propa-»idni in naravovarstveni dejavno-ter določili nosilce povezovanja >d planinstvom, delovnimi m ^benimi organizacijami. k Nadaljnjo razpravo ^ posvetil. Srebi po uskladitvi pravil društva k novostmi v predpisih o društveni javnosti. Ob tem so opozorili, da v Nem dokumentu o vrhunskem društvenim zvezam ne pri- pisujejo tolikšne vloge veljave, kot jo v resnici imajo. Na seji so se tudi seznanili z okvirnimi izhodišči za sestavo letošnjega finančnega plana in pregledali nekatere naloge, katerih uresničitev bo terjala dodatno financiranje dejavnosti določenega odseka društva; to velja, na primer, za markaciste, ki naj bi zaradi večjega obiska Ledin od tod nadelali poti na Skuto in Babo. Ko so govorili o finančnih sredstvih, so ined drugim ocenili, da letos ne bodo mogli več obremenjevati združenega dela z zbiranjem denarja za Kredarico, saj so si kranjski planinci za to skupno nalogo doslej dovolj prizadevali. Sejo so končali s sklepi o neka* terih akcijah. Začetek aprila bodo v Kranju priredili predavanje z alpinistično vsebino, z eno od kulturnih prireditev pa bodo letos zaznamovali 90. obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Povezali se bodo tudi z organizatorji Dneva kokrškega odreda zaradi sodelovanja planincev na prireditvi. S. Saje način se je zagovarjal pred senatom Temeljnega sodišča Kranj, enota v Radovljici, v začetku tega meseca. Gashi je sicer na začasnem delu v Švici in je občanom na območju Radovljice ponujal v nakup svoj v tujini prisluženi denar,' deloma pa tudi denar svojih bratov. Tako je od konca preteklega leta pa do sredine januarja letos prodal 2500 nemških mark, 37.000 švicarskih frankov. Seveda deviz ni prodal banki, pač pa po višji vrednosti od uradne nekaterim občanom. Na ta način si je s prodajo pridobil 146.500 din premoženjske koristi, pri tem pa je seveda storil kaznivo dejanje kupčevanja z zlatim denarjem, tujo valuto in devizami. Za enako kaznivo dejanje pa so bili obtoženi, ker so od njega kupili devize tudi Jakob Zupan (roj. 1939) iz Zasipa, Adolf Križanič (roj. 1942) iz Mojstrane in Ciril Horvat (roj. 1931) iz Begunj. Zupan je preprodal 10.000 švicarskih frankov, ki jih je bil poprej kupil od Gashija, Križanič je kupil 2000 nemških mark, Horvat pa 500 mark. Za ta dokaj pogosta dejanja pri nas, ki pa so kljub po zakonu zagroženim kaznim še vedno precej pogosta, je radovljiško sodišče odmerilo obtoženim zaporne in denarne kazni, izreklo pa je tudi odvzem deviz in premoženjske koristi v dinarjih. Gashi je bil obsojen na 10 mesecev zapora, odvzem premoženjske koristi v višini 146.920,00 din ter odvzem deviz (21.000 šv. frankov in 2000 nemških mark). Zupanu je izreklo pogojno kazen šestih mesecev, odvzem premoženjske koristi v višini 5000 din in odvzem 7000 šv. frankov, medtem ko morata Križanič in Horvat plačati denarno kazen, prvi 25.000 din, drugi pa 3000 din, obema pa se prav tako odvzamejo kupljene devize. Pojasnilo V uredništvu se je oglasil občan, ki nas je prosil, da pojasnimo, da nima nobene zveze s soimenjakom Francem Ažmanom (roj. 1950) iz Vrbenj, zaposlenim pri Merkurju, prodajalna Zeleznina — iz članka z naslovom Prekupčevanje z železom. Prav tako se je oglasil soimenjak kooperanta J. D. omenjenega v članku Tri leta in pol za grabež; ker pa smo z začetnicami označili občana, ki je bil v tem postopku kot priča ne pa obtožen, ne bomo objavili njegovega imena. Gorenjska nočna kronika ODKRILI BARAKO V Srednjih Bitnjah so trije neznanci pretekli teden ponoči sklenili odkriti streho neke barake in verjetno odnesti orodje. Vendar se je v bližini zaradi nerahločut-nega hrupa vlomilcev prižgala luč in jim namero preprečila. Zlikovce v še niso ujeli, vendar so jim na sledi. NEUČAKAN IN PIJAN Na Bledu so zadnjič ustavili voznika, ki se mu je neznansko mudilo v Ljubljano. Možaku se je tudi neznansko zatikal jezik, pa tudi noge ga niso hotele držati. Za vsak primer so ga zadržali v za to namenjenih prostorih. Kdove, ali so mu dali tudi kaj za hitro iztreznitev, ko se mu je tako mudilo naprej? RAZOČARANI TATIC V pričakovanju bogatega plena, ki ga v leseno skrinjico za »ofer« darujejo brezjanski božje-potniki, je neznani storilec prejšnjega tedna vlomil v cerkev na Brezjah. Našel je le 500 dinarjev in jih odnesel. Nad radodarnost-jo današnjih romarjev je bil gotovo bridko razočaran. IZGUBLJEN V KLETI Potem ko se ga je mladenič v kranjskogorskem hotelu Kompas dodobra nalezel,je zataval v klet in se tamkaj izgubil. V pijanosti nikakor ni mogel najti izhoda, zato je obupan klical ndTpomagaj in razbijal po steklenih vratih. Le-te je seveda razbil. Fanta so odvedli domov in prepustili staršem, da s sinom opravijo sami. DVA NEUKLONLJIVA V gostilni »Pri Danilu« v Ratečah se je že nekajkrat zgodilo, dd sta dva možaka izzvala množičen pretep in zakrivila razbijanje gostilniškega inventarja. Tudi miličnikom sta se zoper-stavljala. Ko se je to zadnjič ponovno dogodilo,t so ju prijeli in dali na hladno. Še vedno pa dvomijo, da ju je neprostovoljno prenočevanje spametovalo. CILJAL PSA, ZADEL ŽENSKO Vsesplošnemu razgrajanju v predprostoru restavracije Turist v Škofji Loki se je zadnjič pridružil tudi pes, ki je tjakaj prišel s svojo lastnico. Eden od gostov, ki očitno ne ljubi živali, je besen pomeril s kozarcem v psa. Ker ni bil več trezen, je psa zgrešil in zadel v glavo njegovo lastnico. Vr nered so posegli možje postave. TRIJE KRIVCI Potolčen, krvav in jokajoč je pritekel nedavno Škofjeločan na postajo milice in tarnal, da sta ga napadla dva neznanca. Po krajšem zasledovanju so nasilneža izsledili. V skupnem razgovoru so dognali, da je tudi napadeni občan aktivno sodeloval v pretepu in jo je pobrisal šele, ko je ugotovil premoč nasprotnikov. II SI 1 >v 1 Za večjo prometno varnost Pešci v prometu spustimo iz žepa, da na vrvici zaniha od 40 cm do 1 metra od tal. Šolarji lahko nosijo kresničko privezano na desni strani šolske torbice, če jo seveda nosijo na hrbtu. Šolarje pa je vsekakor treba podučiti, da morajo na poti domov ali v šolo po cesti brez pločnika vedno uporabljati le levo stran ceste. Le tako bo odsevni obesek zasvetil v soju avtomobilskih žarometov in vozniku označil pešca na cesti. Kresnička se v soju žarometov zasveti na razdaljo 130 metrov, pri dolgih lučeh celo na 300 metrov, kar je zadostna razdalja, da voznik pešca opazi in stori vse, da se varno pelje mimo. Kresnička pomaga k večji varnosti pešcev v prometu. Biti dobro viden, pomeni tudi biti bolj varen na cesti. Mrak Sporočamo žalostno vest, da smo nepričakovano izgubili našega ljubega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica FRANCA PAPLERJA po domače Tršičovega ata iz Vrbenj pri Radovljici Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 23. marca 1983 ob 15.30 iz hiše žalosti Vrbnje 14 na pokopališče v Mošnje. Žalujoči: žena Majda, hčerka Mira, sin Franci z družinama ter ostalo sorodstvo. Vrbnje, Radovljica, Smokuč, Poljče J Najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu so prav gotovo pešci. Na to nas neprestano opozarjajo tudi prometne nesreče s telesnimi poškodbami pešcev in seveda tudi s smrtnimi posledicami. Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da bodo morali pešci prihodnje leto med hojo po cesti izven naselja ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti nositi na vidnem mestu ustrezna odsevna telesa. Otroci morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu ustrezen odsevni obesek. Otroci, ki obiskujejo malo šolo ali prvi razred osnovne šole, pa morajo nositi okoli vratu še rumeno rutico. Odsevni obesek ali kakor smo mu pri nas dali ime »kresnička« pri nas izdeluje Saturnus. Odsevni obesek pripnemo v desni žep oblačila, ko pa hodimo v mraku ali ponoči ob levem robu ceste izven naselja pa ga enostavno %ro Dovžan Javni red in mir (4) S& »a pn 'za r^ke pa poleg ostalih pristojnih Kko s pismeno prijavo na osnov, dolo< b Za K* o prekrških zahtevajo tud Sanci. Takih primerov doslej sicer še ni bilo V tistih prijavah, ki so jih oškodovanci Sm m so bile kršitve preveč splošno tvv ^ • sosed me sta 110 moti. hfttane, na primer - soseu me ^janje ie namreč treba prostorsko in ta S^o op^elfti ter podkrepiti z dokaz, m po ^inosti tudi s pričami. , , ,, ,v ...vlll,. k Še neka i podatkov o vrstah k rs te v javnt ^ redat mC na Gorenjskem. Največ pre- krškov je bilo obravnavanih v kranjski občini in sicer 807, kar je /.a 133 manj kot leto poprej V vseh ostalih občinah pa so se v letu 1982 prekrški povečali v primerjavi z letom 1981. V občini Jesenice je bilo lani obravnavanih 743 prekrškov, v Radovljici 618, v Skofji Loki 54/ ter v Tržiču 258. Največji porast števila prekrškov so lani imeli na območju Zirov kjer je zaradi nekaterih povratnikov poskočilo število prekrškov kar za 217 odstotkov. Na žalost lahko ugotavljamo, da za nekatere najrazbo-ritejše občane zaleže le najstrožji ukrep tako milice kot sodnika za prekrške. . Enote milice so lani na Gorenjskem obravnavale 3160 prekrškov ali 16 odstotkov več kol leto prej. Najbolj so se povečali pre- krški zaradi pretepov (31 odstotkov), prepiranja in kričanja (21 odstotkov), pijančevanja (15 odstotkov). Izreden porast - kar 121 odstotkov pa je prav zaradi točenja alkohola mladoletnim in vinjenim osebam. Po drugi strani pa so upadli drugi prekrški kot so omalovaževanje postopkov uradnih oseb, manj je bilo drznega vedenja in še nekaterih drugih prekrškov. V jeseniški in radovljiški občini so lani najbolj porasli tile prekrški: prepiranje in kričanje, drzno vedenje, pretepanje, v radovljiški občini pa drzno vedenje, pretepanje, prepiranje in kričanje. V škofjeloški občini pa so najbolj porasli: pijančevanje, prepiranje, kričanje, pretepanje. Za kranjsko občino je značilen upad vseh vrst prekrškov, vendar pa vzroki za takšen pojav še niso raziskani. Za tržiško občino pa je značilno, da so prekrški vseh vrst porasli. Poglejmo še, kje je bilo storjenih največ prekrškov. Na prvem mestu so gostinski objekti, kjer je bilo lani 1247 prekrškov, medtem ko se je na cestah, ulicah pripetilo 650 prekrškov. V zasebnih stanovanjih pa je bilo lani 369 prekrškov, na vseh drugih mestih pa 768. Treba pa je povedati, da je bilo kršitev javnega reda in miru v zasebnih stanovanjih dosti več, vendar pa so organi za notranje zadeve družinske prepire reševali tudi na druge načine, torej ne le s prijavo sodniku za prekrške zoper enega ali oba zakonca, pač pa so uporabili tudi druge metode: nastopali so pomirjujoče ter tudi na ta način utišali sprto družino in s tem tudi hrup v stanovanju. Splošna ocena je, da se bodo morali vsi družbeni dejavniki še bolj prizadevati za izboljšanje stanja glede javnega reda in miru, predvsem pa glede alkoholizma; milica pa mora po svoji strani kot kažejo podatki in izkušnje s strožjimi ukrepi in večjo preventivo zagotoviti višjo stopnjo javnega reda in miru na Gorenjskem. Težnja po oživitvi taborništva Na letni konferenci Zveze tabornikov občine Radovljica so ob pregledu preteklega dela ugotovili upad dejavnosti — Obnova taborništva in šolanje mladih kadrov bosta poglavitni bodoči nalogi — Letos več akcij Bled - Leta 1977, ko so po novih predpisih o društvih organizirali Zvezo tabornikov občine Radovljica, so k njej pristopili odred Triglavska jezera iz Bohinjske Bistrice, odred Jezerski biseri z Bleda in Pokljuški odred iz Gorij. 2e po dobrem letu dni je aktivnost gorjanskih tabornikov zamrla zaradi pomanjkanja vodstvenih kadrov, s težavami pa sta se srečevali tudi drugi dve enoti. Odred Jezerski biseri, v njem je prek 200 članov, pesti stalna fluktuacija tabornikov z vodstvenimi dolžnostmi, zato je večina njegove aktivnosti usmerjene v izvedbo letovanja. Podoben zastoj je opaziti v dejavnosti okrog 170-članskega odreda Triglavska jezera, kjer so ogreti za ta-borništvo le najmlajši, to so medvedki in čebelice. »Časi v našem taborništvu,« je na nedavni letni konferenci ugotovil predsednik Zveze tabornikov občine Radovljica Zlato Bernard, »niso preveč rožnati. Danes v zvezi životarita le dve enoti, nekdaj pa je na območju radovljiške občine delovalo pet odredov in ena samostojna četa. Razen tega na lanski konferenci zmanjšani izvršni odbor zveze ne deluje nič bolje od prejšnjega. Zato trdim, da bo le močna zveza ponesla ta-borništvo nazaj v krajevne skupnosti, kjer je že bilo. Prav tako upam, da bo naša skupna odločitev na konferenci nadaljevanje taborništva.« Če je poročilo o preteklem delu resda potrdilo klavrno podobo taborništva v radovljiški občini, pa sta obravnava programa bodočega dela in razprava o razreševanju problematike taborništva nakazala obe-tavnejše čase. Tako so po izvolitvi ---N Drag kranjski led Kranj — Kokričani, ki so po zagnanosti na področju rekreativnih športnih dejavnosti znani po ožji republiki, že približno poldrugo desetletje negujejo tudi hokej na ledu. Bili so pobudniki medobčinske gorenjske lige, v kateri so letos zasedli tretje mesto za Blejsko Dobravo in Prevojami ter pred Tržičem, Naklom in Lešami. Pravijo, da bi v ligi vsekakor sodelovalo še več hokejskih moštev — v preteklih letih so nekatere izgubili — če bi bil ta šport cenejši. Draga je oprema, še bolj pa ura vadbe na ledeni ploskvi. Dotacija kokriškim hokejistom, ki delajo pod okriljem domačega športnega društva, zadošča komaj za dobri dve uri ledu v kranjskem poslovnem prireditvenem centru Gorenjski sejem, saj morajo za vsako uro odšteti po 6.000 dinarjev. Led na Bledu in Jesenicah je znatno cenejši, ker je tudi financiranje drugače urejeno, vendar pa je pot do tja predolga in prosti termini v kasnih večernih urah zanje neprimerni. V letošnji zimi so zato dvakrat na teden vadili v kranjski dvorani. Denar za treninge in tekme so zbrali sami, največ s prirejanjem plesov. Pred začetkom sezone pa so v časopisu brali, da v vsej Jugoslaviji ni organizatorja, ki bi bil pripravljen prevzeti mednarodne tekme. Predvsem zato, ker bi radi prispevali k popularizaciji hokeja, ki ima v Kranju že tako precej privržencev, privedli v sejemsko dvorano kvalitetni moštvi, hkrati pa seveda s prostovoljnim delom od prireditve iztržili tudi par starih stotakov, njihovi blagajni več kot potrebnih, so se ponudili. Hokejska zveza Jugoslavije jih je podprla in tako so dobili meddržavno prijateljsko tekmo med Jugoslavijo in Italijo, članico A skupine, ki je bila napovedana za 13. marec. Ze pred začetkom sezone so dobili zagotovilo, da bo led v Kranju zdržal do sredine marca. Tudi cena 6000 dinarjev na uro ni bila vprašanje. Teden dni pred napovedano tekmo, ko so natisnili že vstopnice in plakate in je med privrženci hokeja že vladalo pravo navdušenje, pa se je Kokriča-nom načrt sesul. Res da s PPC Gorenjski sejem niso sklenili pisane pogodbe, a zaradi dosedanjih dobrih odnosov in rednega plačevanja ledu niso bili v dvomih, da nekaj velja tudi ustni dogovor. Narobe! Gorenjski sejem je »zaprl« led pred dogovorjenim datumom, za prireditev pa nenadoma zahteval odškodnino 71.000 dinarjev. Takšne vsote hokejski.klub s Kokrice ni mogel žrtvovati in kvalitetna tekma je padla v vodo. Prošnje in posredovanja niso pomagala, Gorenjski sejem je vztrajal pri svoji »ekonomski ceni«. Primer, ki ga navajamo in ki je Kranju vse prej kot v ponos — prireditev so na hitro prevzeli Jeseničani — nima namena črniti PPC Gorenjski sejem, ki je v tej sezoni res na široko odprl svojo dvorano z ledom, in to v breme lastnega dohodka. Prav zato bi se morali o usodi večnamenske dvorane, za katero so združili denar kranjski delavci, resneje pogovoriti v nekaterih občinskih organih. Če naj bo rekreacija resnično dostopna vsem občanom, torej poceni, podobno velja tutii za prireditve v njej, izjemoma seveda sejemskih, potem bi tudi pri vzdrževanju in uporabi (zbor uporabnikov hale sicer obstaja) morala imeti več besede (denarja) širša skupnost. H. Jelovčan novega izvršnega odbora zveze udeleženci konference sprejeli smernice prihodnje dejavnosti. V njih načrtujejo predstavitev svojih programov širši javnosti zaradi pridobivanja podpore med občani, skrb za izobraževanje novih strokovnih kadrov, ki bodo nadomestili odliv članstva in preprečili zamiranje taborniških enot, pa prizadevanje za ustanovitev aktiva mentorjev taborniške organizacije, saj je prav od aktivnosti mentorjev odvisno zanimanje za ta-borništvo in ustanavljanje novih enot. Več pozornosti kot doslej nameravajo nameniti tekmovalnim dejavnostim tabornikov in organiziranim oblikam življenja v naravi; pri slednjem ne bodo težili le k dograjevanju prostora za letovanje v Fažani, ampak tudi k postavitvi celinskega tabora. Ob tem bodo, kot predvidevajo nenazadnje, utrjevali sodelovanje z organizacijami sorodnega pomena in še zlasti z nosilci splošne ljudske obrambe, izobraževalno in telesnokulturno skupnostjo ter borčevsko organizacijo. Za letošnje leto imajo taborniki iz radovljiške občine v načrtu več akcij. Pripraviti nameravajo odprto srečanje prijateljev taborništva v občini na dan tabornikov, 22. aprila, ali na dan mladosti, 25. maja. Svoje kadre bodo šolali na tečajih Zveze tabornikov Slovenije, v gozdni šoli v Bohinju in na kadrovskem taboru avgusta na Pokljuki. Predstavniki radovljiške zveze tabornikov se bodo udeležili zveznega tabora na Sutjes-ki, ZTO Radovljica pa bo enotam nudila finančno in materialno podporo tudi pri doseganju tekmovalnih rezultatov in organiziranju še neuveljavljenih oblik dela, kot so zimovanja, celinski in propagandni tabori der druge akcije. Razen tega bodo taborniki urejali skladišče zveze na Bledu in se pripravljali na izvedbo letovanja v Fažani. S. Saje Kegljanje Uspešen nastop Kranjčanov KRANJ - V četrtem kolu moške republiške kegljaške lige so igralci kranjskega Triglava na svojem kegljišču gostili moštvo Tekstil-Slovan iz Ljubljane. Šesterica Triglavanov je bila boljša od gostov iz Ljubljane. Triglav 5351 - Potočnik 886, 2. Fende 888, Zalokar 920, Zvršen 866, Marinšek 881, Urbane 910. Tekstil-Slovan 5261 - Sobočan 892, Podveršek 878, Gostinčar 849, Sajovic 903, Blah 887, Fon 852. -dh O LAS 16. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA — OGLASI TOREK, 22. MARCA 1! Najboljši trije v sobotnih skokih na 90-metrski skakalnici. TOZD OSNOVNA ŠOI.A 16. DECEMBER MOJSTRANA TOZD OŠ 16. december Mojstrana objavlja prosta dela in naloge 1. ENEGA UClTEIJA MATEMATIKE IN FIZIKE, s polnim delovnim časom, za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), 2. ENEGA TAJNIKA - NIAGAJNIKA, s polnim delovnim časom, za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod I. - višja uli visoku izobrazba pedugoške smeri — predmet matematika, fizika Pod 2. - končanu ekonomska srednju šola, zaželjena praksa na podobnem delovnem mestu. Nastop dela: Pod 1. — 9. maja 1983 Pod 2. - 18. aprila 1983 Rok prijave 8 dni po izidu razpisa, nu OS 16. december Mojstrana. 1 Obrtno gradbeno podjetje □l CJU GRAD BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalog* PERSONALNEGA REFERENTA - strojnega knjigovodjo Pogoji: . , - administrativni ah ekonomski tenniK, ASCOTA, - opravi jen tečaj za strojnega knjigovodjo na stroj - 2 leti delovnih izkušenj , „ , uirlpne za nedoločen čas s polnim de- Redno delovno razmerje se sklene/a oddajo z dokazila lovnim časom. Kandidati naj P1.®" y g dneh po objavi oglasa o izpolnjevanju rt ; iBnih P' . Grtt(j Bled,Grajska44. na mthiov Obrtno gradbeno podjetje orau . na nanov * h po preteku prijavnega roka. O izbiri bodo kandidati obveščeni •» u"en ' ^____ „ Naš najboljši kombinatorec Robi Kaštrun in trener Franci Ambrožič_ Alpski smučarski pokal Planica 1983 Uspeh Robija Kaštruna PLANICA - Teden dni pred velikim finalom za svetovni pokal v smučarskih skokih je dolina skakalnic pod Poncami gostila najboljše skakalce iz Avstrije, Italije, Švice, ZRN, Francije in Jugoslavije, ki so merili moči v skokih in kombinaciji na finalu letošnjega »Alpskega pokala«. SK Triglav iz Kranja je bil pri organizaciji dokaj uspešen. Vodja tekmovanja za finale svetovnega pokala v Planici Janez Gorišek je za soboto in nedeljo optimistično razpoložen. Čeprav je toplo vreme, bosta skakalnici pripravljeni za veliki finale. V dvodnevnem tekmovanju so in največ uspeha tekmovalci iz Avstnje ZRN, med njimi pa so uspešno s kaki.: tekli tudi naši predstavniki, saj ie Rtf Kaštrun v končnem seštevku alp pokala zasedel izvrstno drugo n Rezultati - skoki — i Es (Avstrija) 262,2 (95,5, 93,5), 2. Sami (Italija) 258,5, (91, 86), 3. Pohl C 252,0 ( 88, 94), 4. Csar (Avstrija) 250,9 92), 5. Debeljak 249,1 (92,91), 6. Dot (oba Jugoslavija) 245,6 (92,5, 88); s na uvrstitev - 1. Pohl (ZRN), 2. L-v 3. Wiegele (oba Avstrija), 4. Sambucr (Italija), 5. Debeljak (Jugoslavija); efc no - 1. Avstrija, 2. ZRN, 3. Svict Italija, 5. Jugoslavija, 6. Francija. Klasična kombinacija do 18 fct 1. Sulzenbacher (Avstrija) 43900 9 P* (ZRN) 426,336, 3. Csar (Avstrija/^ 4. Schmidt (ZRN) 400,932, 5. Fajfar -goslavija) 383,320; skupno — i F* (ZRN), 2. Sulzenbacher, 3. Flasehtf* ger, 4. Csar (vsi Avstrija), ... & ji" (Jugoslavija). Do 20 let - 1. Fleig 432,78 2 Pett*~ mer (oba ZRN) 430,10, 3. Kaštrun 4. Jošt (oba Jugoslavija) 400,84 5 F* (ZRN) 379,40; skupno - 1. Fleig iZS> 70, 2. Kaštrun (Jugoslavija) 64, 3 S5 50, 4. Pelhammer (oba ZR^i 40. Portan (Švica) 38, 6. Jošt (Jugosia* 38. Vseekipna uvrstitev — 1. ZRN ; 2. Avstrija 315, 3. Švica 148, 4 J,1OT«k., 7.,JI. in 9. se delo združuje za določen čas. Prijave /. dokazili sprejemamo 15 dni po objavi. Vloge pošljite na naslov: Hotelsko turistično podjetje TOZl) hotel • Krim Bled, Ljubljanska 7, s pripisom »komisiji z« delovna razmerju«. Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE Železniki Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloee KUHARSKE POMOČNICE — ClSTILKE (1 delavka) za delo v popoldanskem času za nedoločen čas s polnim de-^pvnim časom. Pogoji: — polkvalificirana kuharica ali priučena kuharica, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj v obratih družbene prehrane ali v gostinstvu. Poskusno delo traja 3 mesece Ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Osnovna šola Prešernove brigade Železniki. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka za vložitev prijav. Planinsko društvo DOVJE-MOJSTRANA Na osnovi sklepa UO objavljamo proste delovne naloge v planir V postojanki ALJAŽEV DOM 1. KUHARICE 1 oseba Pogoj: — kvalificirana kuharica, — priučena kuliarica in 5 let delovnih izkušenj 2. NATAKARICE -SERVIRKE 1 oseba Pogoj: — kvalificirana natakarica, — priučena natakarica z nimi izkušnjami delov- Delo kuharice je za nedoločan čas, natakarice pa za določen čas. Obvezna je celodnevna prisotnost v času sezone. Podrobnejše informacije dobite pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana, Savska cesta 1, Mojstrana ali po tel.: 89-045. Rok prijave je 8 dni od objave oglasa. TURISTIČNA POSLOVNA SKUPNOST BLED razpisuje prosta dela in naloge za opravljanje TAJNIŠKIH IN RAČUNOVODSKIH DEL (1 delavec) Pogoji: _ srednja izobrazba ekonomske smeri, . - tri leta delovnih izkušenj. f)elo se združuje za nedoločan čas s poskusnim delom 3 mesecev. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Turistična poslovna skupnost Bled, Cesta svobode 15 v roku 8. dn^Kan^ didati veftčeni bodo JU « ----. — vefiCen. v 30 dneh po kontnem roku za zbiranje pri- Trgovsko podjetje inama J LJUBLJANA TEKSTILINDUS KRANJ KMETIJSKA ZADRUGA BLED, Prešernova 11 Objavlja na podlagi sklepa zadružnega sveta z dne 6. 9. 1982 javno dražbo za prodajo GOSPODARSKEGA POSLOPJA V BODEŠCAH Javna dražba bo v soboto. 26. 3. 1983, ob 10. uri na upravi Kmetijske zadruge Bled, Prešernova 11. Izklicna cena za gospodarsko poslopje je 460.000 din a I Vse nastale stroške v zvezi z odprodajo gospodarskega poslopja nosi kupec. Interesenti morajo pred dražbo položni 20 % kavcijo. ZNANIH PROIZVAJALCEV: — mize 40 % popusta — vitrine, komode 20 % popusta — stoli 10 % popusta — regali 5—10 % popusta — ostalo pohištvo (spalnice, kuhinje, oblazinjeno pohištvo) 5 % popusta jNjnama NAMA veleblagovnica Škofja Loka, blagovnica Cerkno i _J Vabimo vas, da obiščete naš informativni prodajni center v hotelu CREINA v Kranju. Nad bogato izbiro tkanin za poletne obleke, bluze, srajce, razne komplete in posteljnino, boste prav gotovo navdušeni. Aktualni vzorci, modne barve in kvalitetne tkanine so porok za dober nakup. SGP TEHIMIK lžSaAcHg&S TOZD GRADBENIŠTVO Razpisna komisija ponovno razpisuje proste delovne naloge individualno poslovodnega organa za mandatno dobo 4 let. DIREKTORJA TOZD GRADBENIŠTVO Pogoji: — da ima visoko izobrazbo gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih nalogah, — da ima višjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — da je gospodarsko razgledan, — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka, — da ni bil kaznovan za kazniva dejanja ali da ni v postopku za kazniva dejanja, ki ga delajo neprimernega za to delo in so določena z zakonom, — da je aktiven družbeno politični delavec, — da izpolnjuje še druge pogoje, ki sp določeni z zakonom Kandidati naj pošljejo dokazila o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah v zaprti pisemski ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v roku 15 dni od objave razpisa na naslov SGP Tehnik Skofja Loka, Stara cesta 2. Kadrovska komisija TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge 2 VOZNIKOV TEŽKIH MOTORNIH VOZIL Pogoji: — poklicna šola, voznik C, E kategorije in 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 2 meseca 1 VOZNIKA IAŽJEGA MOTORNEGA VOZIIA Pogoji: — poklicna šola, voznik C, E kategorije in leto delovnih izkušenj, — poskusno delo traja 2 meseca Prednost pri izbiri imajo kandidati /- opravljenim izpitom D kategorije. Vloge /. dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi se sprejemajo v roku 15 dni od objave. ___ od 14. 3. do 9. 4. 1983 UGODEN NAKUP POHIŠTVA TOREK. 22. MARCA 1983 OBVESTILA — OGLASI — MALI OGLASI 19. STRAN GLAS MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam 80 nr KOMBI PLOŠČ, debeline 2,5 cm in 125 m' rabic MREŽE, širine 150 cm, cena 25.000 din. Makovec. telefon 22-108 (Kranj) 2284 Prodam SADNE SADIKE češnje - več sort ter slive in ringloja. Prodaja je vsak dan in ob vsakem času. Franc Podobni-kar, Brezje 48, 61356 Dobrova pri Ljubljani 2290 Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 do 70 kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2382 Prodam gašeno APNO za soboslikanje. Homar, Tomšičeva 17, Kamnik. Informacije po tel. 061-832-336 od 18. do 20. ure ^ 2409 Prodam OVNA. Pungart 14, Škofja Loka 2513 Prodam elanov ČOLN T-300 z dodatno opremo — volan in telefleks in MOTOR tomos 18 S. Ludvik Koželnik, Selo 16/C, Žirovnica 2514 Prodam uležan HLEVSKI GNOJ. Novake 1, Golnik 2515 Prodam jalovo KRAVO. Ima še 7 litrov mleka. Breznica 8, Žirovnica 2516 Prodam dve balkonski leseni ROLETI 68 cm. Piršič, Malo Naklo 7 2517 Prodam skoraj nov PRALNI STROJ. Telefon 22-607 2518 Prodam »GORENJE« GLASBENI CENTER. Informacije po tel. 064-27-345 2519 Prodam 3-letni zimzeleni LIGUSTER. Naslov v oglasnem oddeku. 2520 Prodam MOLZNI STROJ royal. Goriče 20- 2521 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 36 Anka Trogrlič, Tenetiše 9 2522 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO št. 42, od modnega kreatorja Debevca. Telefon 26-683 2523 ZAHVALA Ob boleči Izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA ZEVNIKA iz Praš št. 12 • u »ahvaliuiemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan- se iskreno zahvaljujemo ™rou ^ lzkazano čast v najtež_ cemi za "^f^^^^o dolžn. Inštitutu Golnik - Intenzivni od- TnT^Isk?a - TelemaUka, DO Planika, OŠ in vrtcu Mavčiče, reDMaVČičetov. Stenovcu za poslovilne besede ter vsem gasilcem m spremstvo Iskrena hvala g.župruku, pevcem iz Šenčurja ter za spremstvo ^^ ^ ^ ^ spremih na zadnJ1 potl. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI zahvala Ob izgubi dragega očeta ANTONA JELOVČANA vi sn ea spremili na zadnji poti. Hva-se zahvaljujemo vsem-kisog p kakor tudi govorniku la vsem, ki so darovali vence in^c J Qma in vsem ki Francu Potocniku. Zahvalju^ trenutku nesebično poma. so prispevali in nam ob za ostr^ GregorčičU) dr. Pavlino- ^ r\ ^T^skovarjevi W so Nesebično, dolgo časa skrbel, za - dr. Leskovarje očetovo zdravje. vi ŽALUJOČI vsi njegovi c^Hnie brdo, Žabnica, Ljubljana, Ponikve, Jeseni-Hotavlje, Srednje brao, Kn|njsko gora ZAHVAIA Ob tragični in boleči izgubi sestre in tete IVANE GRACELJ se zahvaljujemo vsemJLA* ljudski milici in gor:res _v SOSedom in iskanju preminul^ ^fjZkih sočustvovali z nami, daro-Z^n^Tie inTo pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi 1 gospod užup n i k u za lepo opravljen obred. ŽALUJOCU: sestra Katarina, brat Miha in drugi sorodniki Prodam 1000 kosov modularne OPEKE BH 4, vogalnike, višine 14 cm, suhe smrekove PLOHE in DESKE, mreže za estrih, rabljena garažna VRATA, rabljena ma-cesnova vhodna VRATA z zelenim kamnom. Franc Pušavec, Hudo 1 pri Kovorju, Tržič 2524 Prodam dekliško obhajilno OBLEKO. Ziherl, Gosposvetska 19, Kranj, tel. 22-648 2525 Prodam suhe hrastove PLOHE. Partizanska pot 10, Kokrica—Kranj 2526 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje, star 15 mesecev, cena 13.000 din. Alojz Knavs, Mošnje 8/A, Radovljica 2527 Prodam JABOLKA po 10 din in 10 dni starega TELETA za rejo. Franc Vidic, Partizanska 8, Bled 2528 Prodam novo ELEKTRONKO philips PL 519 za televizor kolor. Kadunc, tel. 41-027 2529 Prodam 250 LETEV za ostrešje, dimenzije 3 x 5 x 400 cm. Informacije po tel. 69-260 — int. 43 dopoldan 2530 Prodam borove PLOHE, 1 m3 češnjevih ter TRAKTORSKO PRIKOLICO za prevoz živine. Mirko Bohinc, Zapoge 14, Vodice 2531 Prodam dvobrazdni PLUG. Ivan Mulej, Studenčice 15, Lesce 2532 Prodam rabljena OKNA z roletami in brez. Jože Šivic, Loka 2, Tržič 2533 SADIKE pelargonij in fuksij, ugodno prodam. Jože, Konc, Mošnje 37, Radovljica " 2534 Prodam še pakirano SPALNICO. Marija Tonja, Sv. Duh 49, Škofja Loka 2565 Prodam TELIČKA simentalca, starega 6 tednov. Verlič, Hraše 43, Smlednik 2566 Prodam 2500 kosov STREŠNE OPEKE eternit. Stare, Praprotna polica 8, Cerklje 2567 Prodam semenski KROMPIR saskia. Podbrezje 31, Duplje % 2568 KUPIM Kupim 20 kg orehov, telefon 611-359. (061) Kupim manjšo PRIKOLICO z zavorami, primerno za motokultivator (10 KM), do 500 kg, lahko tudi domač izdelek. Franc Vončina, Poljšica 50, Zg. Gorje, tel. 81-752 dopoldan 2535 Kupim ohranjen otroški športni VOZIČEK (avtosedež). Telefon 064-62-738 2536 Kupim 700 kosov cementne STREŠNE OPEKE. Janez Erce, Vodice 76/A 2537 Kupim OTROŠKI VOZIČEK - kombiniran in opremo, dobro ohranjeno. Telefon 77-256 2538 Kupim BLAŽILCE — mehove hydrola-stic za avto mini moriš. Telefon 68-347 2539 Kupim rabljeno KOSILNICO BCS, lahko nevozno, s 4 prestavami za naprej (trdo), brez diferenciala. Peternel,, Jarčja dolina 13, Žiri x 2540 Kupim rotacijsko KOSILNICO »Sip« 165. Telefon 064-79-598 2541 VOZILA Prodam blatnike in masko za ZASTAVO 101, po trgovinski ceni. Kalan, Bukovica 12/A, Selca nad Škofjo Loko 2463 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 101, celo ali po delih. Naslov v oglasnem oddelku. 2542 Prodam tri ZAPOROŽCE. Pavel Košir, Barbara 10, Škofja Loka 2543 Prodam NSU 1200, letnik 1972, celega ali po delih ter STROJ za »fiča« in menjalnik. Sadik Lovič, Selo 15, Žirovnica 2544 Prodam CITROEN GS 1,3 super,letnik 1980, prevoženih 43.000 km, registriran do marca 1984. Telefon 26-911 2545 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Adergas 47, Cerklje 2546 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik maj 1982, rdeče barve. Franc Ribnikar, Sebe-nje 47, Križe 2547 Ugodno prodam S1MCO 1100 LS. Telefon 064-22-630 2548 Prodam TAM 4500, v voznem stanju. Ogled popoldan. Ludvik Malovrh, Potoče 25, Preddvor 2549 Prodam neregistrirano, vozno ZASTAVO 101, letnik 1974. Meglič, Slap 17, Tržič 2550 Prodam ZASTAVO 101 confort, letnik 1980, dobro ohranjeno, registrirano do 8. 7. 1983. Tone Hladnik, Pristava 80, Tržič. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure 2551 Prodam osebni avto HILMAN, neregistriran, in otroške SANKE (ruske) s krmilom in zavorami. Svetislav Šipka, Pod-nart 31 2552 Prodam R-10 ali menjam za manjši avto Prodam(tudi LADIJSKI TOD. Radu-ha, Golnik 93 2553 Prodam TOYOTO corona MARK 2000, letnik 1973, motor po generalni. Informacije po tel. 74-563 2554 Ugodno prodam AMI 8, celega ali po delih. Informacije po tel. 064-83-036 od 17. do 19. ure 2555 ZAHVAIA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, st^re mame in prababice JULIJANE MARKUN s Srednje Bele 30 pri Preddvoru zahvaliuiemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh trenutkih — upokojencev Kranj za žalostinke, prapor-vzgajali Scu višnja ,, ^^ in g župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Anton, hčerk.- Miru, Ani, Julka, Helena ter sinova Tone in Janez z družinami ter drugo ' sorodstvo ___ STANOVANJA Oddam SOBO z možnostjo kuhanja in skupno kopalnico. Predplačilo za 4 mesece. Telefon 77-472 ah Partizanska 9, Bled 2556 POSESTI_ Oddam PROSTOR primeren za bife. Telefon 77-472 2557 Prodam visokopritlično HIŠO 12x9, v (IV.) fazi gradnje (instalacije, grobi ih fini omet), v Kovorju pri Tržiču, velikost parcele 700 m1, Palenkič Viktorija, Bistrica 129, Tržič 2558 ZAPOSLITVE_ GOSTIŠČE »PIBERNIK« - otok Bled, zaposli takoj samostojnega KUHARJA, dva NATAKARJA in pomožno DELAVKO. Pismene ponudbe: Gostišče »PIBERNIK« otok, Prešernova 33, Bled 64260, ali tel. 77-820 2488 Mlajšo delavko za strežbo pri stroju za plastiko zaposlim. Škofja Loka, tel. 60-922 po 19. uri 2491 Zaposlim ZIDARJA z več let prakse in NK delavca. Zidarstvo Viktor ZEVNIK, Kranj, Ljubljanska c 36/A 2559 Sprejmem delavca KLEPARJA za stavbno obrt. Janez Šifrer, C. talcev 2, Škofja Loka, tel. 60-720 ali 61-115 (064) 2560 Takoj zaposlim KV PLESKARJA. OD 20.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 2561 OSTALO_ Iščem žensko za enkrat tedensko ČIŠČENJE stanovanjskih prostorov. Informacije po tel. 23-519 2564 Jožeta ŠOLARJA iz Poljšice 26, Pod-nart, opozarjam, da takoj preneha z raznimi nagajanji in neha širiti neresnične govorice, ker bom v nasprotnem primeru sodno postopal. Ivan Mihelič, Poljšica 23 2563 OBVESTILO Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske obvešča, da je pri objavi cepljenja psov v ceni nastala pomota. Pravilno je 300 din in ne 250 din, kakor je bilo objavljeno. ISKRA TE LE MATI KA -Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj obvešča, da je vključena v telefonsko omrežje nova telefonska centrala. Za delovno organizacijo ISKRA TELEMATIKA Kranj sta novi klicni telefonski številki: 064/28-861 064/27-961 OBVESTILA GRADITELJI IN ZDOMCI! Priskrbite si pravočasno kompletne načrte za vse vrste gradenj. Telefon 061-321-809 in 061-322-502 2562 SERVIS za čiščenje preprog, tapisoma in itisona za zasebni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 15. do 20. ure 2256 Industrijski kombinat KRANJ Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovni promet, TOZD Trgovska mreža in DSSS objavljajo prosta dela in naloge 1. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL - BOLJ ZAHTEVNO 2. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL - ZAHTEVNO (2 delavca) 3. KONTROLIRANJE FINANČNEGA OBRAČUNA POSLOVALNIC 4. VODENJE GRADENJ IN VZDRŽEVANJE 5. REZKANJE - ZAHTEVNO 6. GRAVIRANJE 7. UREJANJE IZVOZNIH ZAKLJUČKOV 8. UREJANJE KORESPONDENCE SPLOŠNIH ZADEV 9. ARANŽIRANJE Za uspedno opravljanje del in nalog se zahtevajo naslednji pogoji: pod 1.: — 4-letna srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo; pod 2.: — triletna srednja strokovna izobrazba administrativne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 1-mesečno poskusno delo, delovno razmerje se sklepa za določen čas — nadomeščanje delavk v času porodniškega dopusta; *„ pod 3.: — 4-letna srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 2-mesečno poskusno delo; pod 4.: — višja strokovna izobrazba gradbene smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost vodenja in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo; pod 5.: — 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo; pod 6.: — 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo; pod 7.: — 4-letna srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje enega svetovnega jezika, in uspešno opravljeno 2-mesečno poskusno delo, delovno razmerje se sklepa za določen čas — nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta; pod 8.: — 4-letna srednja strokovna izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, delovno razmerje se sklepa za določen čas — nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta; pod 9.: — 4-letna srednja strokovna izobrazba aranžerske ali oblikovalne smeri in 1 leto delovnih izkušenj, delovno razmerje se sklepa za določen čas — nadomeščanje za Čas porodniškega dopusta. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. TURISTIČNO DRUŠTVO Dragočajna — Moše SMLEDNIK objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. OPRAVLJANJE RECEPTORSKIH DEL V AVTOKAMPU 2. OPRAVLJANJE PRODAJE ŽIVIL V SEZONSKI PRODAJALNI 3. ČIŠČENJE AVTOKAMPA 4. OPRAVLJANJE VZDRŽEVALNIH DEL Pogoji: pod 1. pod 2. — znanje dveh tujih jezikov, — lastno prevozno sredstvo — sposobnost prodaje in nabave živil, — ustrezno zdravstveno stanje, — znanje enega tujega jezika Dela se bodo opravljala v času od 1. 5. do 15. 9. 1983 in jih lahko opravlja več kandidatov. Zaželjeni so kandidati iz bližnje okolice. Rok prijav je do 8. aprila 1983, vse ostale informacije pa dobite po tel.: 627-003. OBČINA KRANJ Komite za gospodarstvo Številka: 14-010/1982-01/1 Datum: 21/3-1983 Priporočila in stališča o premaknitvi razporeditve delovnega in obratovalnega časa v delovnih organizacijah Izvršni svet skupščine občine Kranj skladno z družbenim dogovorom o urejanju delovnega in obratovalnega časa ter s prehodom na poletno računanje časa predlaga vsem organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim naslednje usmeritve in stališča: 1. Vsi delavci v proizvodnih organizacijah, ki delajo v dveh ali treh iz-menah(prično z delom ob 7. uri zjutraj . 2. V delovnih organizacijah, ki delajo v eni izmeni, pričnejo z delom ob 7. uri. Kjer to dopušča delovni proces skladno z možnostmi prevoza zaposlenih na delo se uvede drseči - ali stopničasti delovni čas med 7. in 8. uro. 3. Osnovne šole so dolžne organizirati začetek pouka med. 8. in 8.30 uro, oziroma naj prilagodijo pričetek pouka delovnemu času staršev, organizaciji pouka delovnemu času staršev, organizaciji pouka in možnosti prevoza otrok. 4. Vsi zaposleni v družbenih in upravnih dejavnostih določijo začetek delovnega časa med 8. in 9. uro. 5. Izvršni svet skupščine občine Kranj predlaga odboru sindikata delavcev.trgovine, da v samoupravnem sporazumu trgovske organizacije zagotovijo tak obratovalni čas, ki bo ustrezal novemu razporedu delovnega in obratovalnega časa v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. 6. S spremembo razporeditve delovnega in obratovalnega časa je potrebno uskladiti samoupravne splošne akte. 7. Izvršni svet skupščine občine Kranj preveri ustreznost poslovnega časa v dejavnostih posebnega pomena, določenega z. odlokom o poslovnem času v dejavnostih posebnega pomena in po potrebi predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve odloka. 8. Avtobusni prevoz Za zagotovitev prevoza delavcev se prevozniške organizacije Alpetour TOZD Potniški promet in Integral zavežeta, da obstoječi vozni red prilagodita novemu času začetka dela tako, da obstoječi vozni redni sistem premakneta za eno uro z veljavnostjo od 27/3-1983 dalie Delo- vni organizaciji se zavežeta, da uvedeta kombinirane vozovnice z veljavnostjo od 1/4-1983 dalje v medkrajevnem prometu. Do 1/6-1983 pa proučita uvedbo kombiniranih vozovnic v medkrajevnem in primestnem prometu. 9. Predlagane spremembe se uveljavijo s 27/3-1983. 10. V občini Kranj se ustanovi štab, ki bo spremljal izvajanje družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa in reševal probleme v zvezi s tem. Štab sestavljajo predstavniki prevozniških organizacij članov izvršnega sveta skupščine občine Kranj, sindikata in Medobčinske gospodarske zbornice. Sedež štaba je na Komiteju za gospodarstvo občine Kranj, tel. ■ 25-661, interna 413. Izvršni svet skupščine občine Kranj predlaga vsem organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim v občini Kranj, da predlagana stališča v celoti upoštevajo. Predsednik FRANC HOČEVAR Sprejeli svečano listino Ljubljana - Naloge in bremena nekdanjih revolucionarjev, borcev in aktivistov naj prehajajo na mlade moči. Ena takih'organizacij, ki že danes prevzema vrsto njihovih nalog, je prav gotovo taborniška organizacija. 2. marca pa sta predsedstvi Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in Republiška konferenca Zveze tabornikov Slovenije sprejeli svečano listino o ohranjanju, razvijanju in prenašanju vrednot revolucije v taborniški organizaciji. Listino sta podpisala predsednik republiškega odbora zveze borcev Ja- Rečiški otroci materam za praznik Rečica - Za letošnji praznik žena so prvič slovesnost pripravili sami v vasi Rečica pri Bledu, ki spada v krajevno skupnost Bled. Šolarji so pod vodstvom tovarišice Ferjanove izvedli prijetno proslavo, ki je bila v avli graščine Grimše. Podobnih prireditev si krajani še želijo. T^ m m Mph i M »m rkMm§gg mmm Kranj - Tale jašek komaj dober meter od pločnika na Nazorjem ulici je sicer zdaj spet pokrit. Pokrov je dobil dan zatem, ko je nastal posnetek, prej pa je bila odprtina nad kanalizacijo dolgo časa nezavarovana in prava sreča je, da v jašek ni padel kakšen preveč radoveden otrok. - Foto: F. Perdan nez Vipotnik in predsednik republiške konference Zveze tabornikov Slovenije Robert Bobanec. Z listino se obe organizaciji obvezujeta, da bosta med taborniki razvijali vse oblike nekdanjih borcev, tovarištvo, bratstvo in enotnost, delavnost, pogum, ustvarjalnost, kritičnost, odgovornost in druge temeljne človeške vrline in sposobnosti. Povezovali bodo delo domicilnih enot NOV in POS in organizacij zveze borcev s taborniškimi programi v celoto, ki bo vzgajala mlade v socialističnem duhu, v ljubezni do domovine in vsega humanega. V taborniške organizacije bodo vključevali borce kot vzornike in razvijali in uresničevali vse tiste dejavnosti, ki po vsebini pomenijo partizanske veščine. Ena od nalog tabornikov, ki pa jo pogosto opravljajo že danes, pa bo skrb za spomenike naše borbe. Zveza tabornikov bo ohranila partizanska imena, oznake in simbole ter nova poimenovanja povezovala z dogodki, enotami in udeleženci narodnoosvobodilne borbe. Najpriza-devnejše, najboljše enote bodo dobile naziv »Partizanski odred, najboljši posamezniki pa »Tabornik partizan«. (dd) Gorenjski posvet o SLO Kranj — Medobčinski svet Socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko sklicuje v sredo, 23. marca, ob 9. uri v sejni sobi 16 kranjske občinske skupščine regijski posvet o problematiki splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Srečanje bodo namenili razpravi o aktivnostih Socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij ter ostalih nosilcev pri uresničevanju letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti, aktivnostih pri pridobivanju žensk za vojaško usposabljanje in dejavnostih pri usmerjanju mladih v vojaške ter obrambne poklice. Na posvetu bodo obravnavali tudi stanje na področju obrambnih priprav občinskih konferenc SZDL pa dosedanje izkušnje in probleme pri uresničevanju sprejetih usmeritev, stališč in sklepov. Krajši uvod v razpravo bodo podali člani sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu republiške konference SZDL, ki bodo posvet tudi vodili. (S) Priznanja ženam Radovljica - Predsedstvo krajevne organizacije SZDL skupaj s sekretariati osnovnih organizacij ZK in svetom krajevne skupnosti Radovljica je ob 8. marcu priredilo slovesnost. Spomnili so se zaslužnih žensk v kraju in jim izrekli priznanje za njihovo družbenopolitično in družbeno koristno delo. Priznanja krajevne organizacije SZDL so prejele: Julka Erjavec, Štefka Kunčič, Varja Jensterle, Minka Pikel, Pavla Praprotnik, Pavla Žagar, Jelka Janša, Marija Benedičič m Olga Debeljak. GLASOV Mmm I Z znanjem do debelega krompirja Poljane - Mladi naj bi bili tisti, ki bi pridelovanje hrane dvignili na tako raven, da bi jo bilo dovolj za domače potrebe in del tudi za izvoz. Tega pa ne bo mogoče doseči brez sprememb v načinu kmetovanja in brez uporabe znanja in znanosti. Aktivi mladih zadružnikov naj bi z različnimi predavanji in tekmovanji (eno takih je bilo v nedeljo tudi v Poljanah) zapolnili vrzeli v znanju in izobrazbi mladih kmetovalcev. Tisto, da ima neumen kmet najbolj debel krompir, že dolgo ne velja več. Smučarski tek na Vršič KRANJSKA GORA - Turistično društvo'Kranjska gora bo konec marca že devetič organizator tradicionalnega smučarskega teka na Vršič. Ta tek bo s startom na travniku nad hotelom Erika 27. marca ob 10. uri, cilj pa je pri Erjavčevi koči. Prijave za tek na Vršič bodo sprejemali na dan prireditve od 7. do 9. ure v tekmovalni pisarni hotela Lek. Startnina je 230 dinarjev. Vsak tekmovalec bo prejel značko teka, startno številko in čaj na cilju. Vsi tekmovalci in tekmovalke bodo razdeljeni v tri kategorije: moški letnik 1943 in mlajši, letnik 1942 in starejši ter ženske brez starostne omejitve. Razglasitev, rezultatov bo ob 14. uri v hotelu Lek. Prireditelj si pridržuje pravico prestaviti ali odpovedati tek, če v nedeljo 27. marca ne bodo ugodne snežne razmere. Odpoved bo objavljena v dnevnem tisku in radiu, -dh Triglav najboljši pri mladincih CELJE — Zimski bazen v Celju je dva dni gostil najboljše jugoslovanske mladince, ki so se borili za državne plavalne naslove. Vzorna organizacija in odlični rezultati je najkrajša ocena tega prvenstva za mlajše mladinke in mladince. Od devetindvajsetih naslovov jih je kar petnajst ostalo v Sloveniji. Kranjski Triglav je obdržal naslov najboljšega plavalnega kolektiva. Njihovi plavalci in plavalke so osvojili osem zlatih, osem srebrnih in sedem bronastih kolajn. Najboljši posameznik je bil Zagrebčan Čovic, ki je osvojil šest prvih mest. Poleg njega seje izkazala tudi Triglavanka Mateja Kosirnik, ki je rekordu na 200 m kravi dodala še štiri državne naslove. Kranjčan Bešter je zmagal dvakrat, medtem ko je bil Marenčič enkrat prvi. Rezultati Covica in Marenčiča so porok, da bo Jugosla vija ob obeh bratih Petrič imela močno moško štafeto na sredozemskih igrah. Med rekorderje se je z odličnim časom na 400 m mešano vpisala tudi Kranj čanka Zala Kalan. s-x Gorenjci na Vasaloppetu KRANJ — Jubilejnega šestdesetega Vasaloppeta, največjega smučarskega teka na svetu, se je v organizaciji ŠD Kokrica udeležilo devet Gorenjcev. Vsi so uspešno pretekli 89 kilometrov dolgo progo. Prvič so ta tek priredili leta 1922. Posvečen je ustanovitelju moderne Švedske (leta 1521) kralju Gustavu Vasi. Startalo je 12000 tekačev iz vse Evrope. Z novim rekordom proge 3:58,08 je zmagal Švicar Hallen-barter. Najboljši Jugoslovan je bil Srečo Kopač, ki je bil 163. Kokričanom so materialno pomagale delovne organizacije Iskra, Planika, Kxoterm, Sava, Živila-Cen-tral in BIT Tržič. llililllillMI ||| "; | kmetiji, kjer pridelujemo kromj in krmne rastline, redimo 25 glav živine in oddaji dnevno 80 litrov mleka. Vse piše v knjigah, včasih tudi ____ denarja ni mogoč« uveljaviti polju ali v hlevu.« Janez Porenta iz Stražiščaw član aktiva mladih zadružnikov Sloga Kranj: »Imamo pet hektarov obdelovalne zemlje. Letno pridelamo 25 ton krompirja, zredimo štiri pitance in namolzemo 20 tisoč litrov mleka. Če bomo hoteli to povprečje ohraniti tudi letos, bomo morali izboljšati pridelovanje in prirejo, ker iinamo pol hektarja zemlje manj. Več bi lahko iztržili iz zemlje, če bi kmetijo usmerili le v eno dejavnost. Hitro spreminjanje razmer na tržišču tega ne dovoljuje. Nekaj bi lahko pridobili z boljšo izbiro semen, z ustreznejšo zaščito posevkov in s pridelovanjem še bolj kakovostne krme. Kmetijska znanost še ni povsem prodrla v naš način kmetovanja. Znanje dopolnjujem s prebiranjem Kmečke knjižne zbirke ter z obiskovanjem predavanj, ki jih pripravlja aktiv.« Minka Sajovic iz Velesove-ga, članica cerkljanskega aktiva: »Nekdaj so na kmetih dejali" če se ne boš učil, boš pa krnet. Danes je tudi ta poklic tako zahteven, da ga lahko opravlja le vsestransko izobražen človek. Kmet mora biti seznanjen s pridelovanjem posameznih polj-ščin, veliko mora vedeti o pravilni uporabi gnojil in škropiv, o kmetijski mehanizaciji, o krmljenju, o zdravstvenem varstvu živali... Obiskujem kmetijsko šolo v Kranju, »prakso« pa imam na domači Jože Stanonik iz Čabrač Blegošem, član škofjelošk' aktiva: »Veliko kmetij je rokah ostarelih kmetov, ki vč mladim tudi ne dovoljujejo dobnega načina pridelovanja uvajanja novosti. K.o bodo kmeč ka gospodarstva tudi tod prevze mladi, se bo zanesljivo poznal: tudi v kakovosti in količini pridelkov. Kmetovanja sem se naučil v kmetijskih šolah v Šentjurju in v Novem mestu. Vsegs znanja in novosti še nisem »pn? nesel« na domačo kmetijo, saj to zahteva precej časa. Izboljšal "ser.: že pridelavo krme in sestavo obrokov za živino. Želim, da bi na ts način dosegel - kdaj, je reči — povprečno letno mlečnošf krav med 4 in 5 tisoč litri. Uva janje novosti in posodabljam kmetovanja otežujejo tudi * obdelovalne razmere, saj naša kr.tf tija leži na nadmorski višini metrov.« C. Zaplotnik nesreče VOZNIK POBEGNIL, PONESREČENKA UMRLA Virmaše - Nezhani voznik rdeče zastave 101 je v soboto, 19. marca, na poti med Škof jo Loko in Kranjem, v naselju Virmaše, povozil pe-Sakinjo. V levem nepreglednem ovinku je avto dohitel skupino treh pešcev, ki so hodili po bankini drug ob drugem. S prednjo stranjo avtomobila je zadel v 17-letno Brigito Volčjak. Trčenje je bilo tako silovito, da je avto Volčjakovo dvignil in ie šele po kakih 45 metrih vožnje padla na cesto. Voznik po nezgodi ni ustavil, temveč je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej. Hudo ranjeno dekle so odpeljali v Klinični center v Ljubl jano, kjer je naslednje dopoldne podlegla posledicam nesreče. . Na kraju nesreče so miličniki našli sledove rdečega laka in drobce stekla, zaradi česar-sklepajo, da je poškodovan levi prednji del povzročiteljevega avtomobila, bržkone pa ima razbito tudi vetrobransko steklo. Poškodovane so tudi luči in registrska tablica. Vse morebitne očividce in druge občane, ki bi vede h karkoli povedati o nesreči ali povzročitelju, pozivamo, naj se oglasijo na najbližji postaji milice ali na Upravi za notranje zadeve v Kranju. TRČENJE KOLESARJA IN MOTORISTA Školja Loka - Na Ljubljanski cesti v Skofji Loki sta v nedeljo, 20. marca, trčila kolesar in motorist. Motorist Jože Zrini, star 17 let, iz Suhe, je pripeljal iz domače vasi in zapeljal na prednostno Ljubljansko cesto, pri tem pa izsilil prednost kolesarju Romanu Hartmanu, staremu 29 let. V trčenju sta oba utrpela lažje poškodbe. NEPREVIDEN MOTORIST Brnik - 36-letni Stane Rogeir ti Cešnjevka, ki se je v četrtek. 1" marca, peljal z motornim kolesor z letališča na Brniku, je pri vkiji čevanju na regionalno cesto neni doma nesrečno padel. Pri padcu s? ; tako hudo ranil, da so ga morali r peljati v Klinični center v Lil ljano. •»DaSi POVOZIL OTROKA Retnje - Zaradi neprimerne hitrosti voznika osebnega avtomobila in nepravilnega prečkanja ceste se .i«? v petek, 18. marca, na lokalni cesii med Pristavo in Tržjčem zgodila prometna nesreča, v kateri je bik huje ranjena 3-letna Karmen Zaplotnik. ■ Voznik vozni* osebnega avtomobila. 20-letni Srečko Teran, je pn tovarni Rog v Retnjah nameraval zaviti na parkirišče. Za njim je vozil 29-let« Vojko Črnivec, ki je sklenil Terano-VO vozilo prehiteti. Tedaj je pred Teranovim avtomobilom prišla na cesto deklica. Teran je ustavil, Črnivec pa je otroka kljub zaviranju zadel Hudo ranjeno so deklico odbijali v jeseniško bolnišnico. ^ ^ Padel z odra in se ubil r.nrenia vas - V petek, 18. mar r.A " ie na gradbišču stanovanjskih blokov V Gorenji vasi smrtno p,v nesreči! delavec Sej nja Ademi. star 25 tet, doma iz okolic* P= Ademi je bil zaposlen pn zasebne,, k rt ni k u Arifu AdemijU, ki je bu obrtmkuAr stanovanj- i™ nliffl v Gorenji vasi. V petek Ademi delal v tretji etali ,p bejirij« Nenadoma je dogodka umrl.