MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
llradniitvo In upravai Maribor, Aleksandrova oaata it. 13 , Talafon 2440 In 2465 Izhaja razan nedelja In praznikov vaak dan ob 16. url i Velja meaeino prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na'dom 12 Din < Oglati po eenikia r Ogleaa sprejema tudi oglaanl oddelek >rlutrau v Llublianl < Poitnl čekovni raiun St. 11.409
JUTRA’
99
Prve vesti o človeških žrtvah poplava
Katastrofa se ie deloma še povešala — Naraščanje rek v Bosni — Položaj pri Sremski Mitroviči in v Mačvi
BEOGRAD, 20. april?. Bosenske reke še neprestano naraščajo. Snoči je voda poplavila vse ozemlje do Petoševca, ki je le 21 km oddaljen od Banje Luke, Sava je tu poplavila skupaj z Vrhasom vsa polja v sirim 25 km. Bosanski Brod je ves pod vodo; iz njega se je izselilo okoli 7000 ljudi. Več hiš je že porušenih. Voda nosi s seboj veliko število živine in prašiče, ki so se utopili. Po najnovejših vesteh je katastrofa zahtevala tudi več človeških žrtev.	v
Sava je pričela sinoči nekoliko padati, a pri Sremski Mitroviči je se narastla. Voda prodira že v središče mesta. Prebivalstvo se Izseljuje. Včeraj je zapustilo mesto 600 družin.
Vas Rača je že skoraj vsa porušena. V vasi Galza je v nevarnosti 50 hiš, v Bosutu 40 in nekatere so se že porušile. V Kuzminu se ruši 30 hiš, v Martincih 150, v Grahovcu so se utopili trije kmetje, v Bačmcih je pa nastal med nesrečnimi poplavljen« poboj, v katerem je bil en kmet ubit, več pa jih je ranjenih. V mitroviškem okraju je pod vodo 22.000 ha polj.	, >
Prav tako je obupen položaj tudi v Mačvi, ki je večinoma vsa poplavljena. Prebivalstvo se je izselilo iz vseh poplavljenih krajev. Tudi tam je porušenih že veliko hiš. Položaj ob Tisi se ni spremenil. Nevarnost je še vedno velika.
Kreugerfevo truplo bo ekshumlrano
Kreuger se daje sploh ni ustreM — Izguba Amerike
STOCKHOLM, 20. aprila. Tu so se tazširile govorice, da se Ivar Kreuger sploh ni ustrelil, ampak da je pobegnil na Sumatro, kamor je naročil tudi speciialne cigare, tatere je kadil. Pokopali so baje le iz voska narejeno traplo. Zaradi tega je policijska oblast naročila iz Pariza vse dokumente o Kreugerjevi smrti. Ako bo potrebno, bo Kreugerjevo truplo ekshumirano. Obenem se je tudi ugotovilo, da se je potvarjanje delnic, dokumentov in vknjižb pričelo že 1. 1915.
NEWYORK, 20. aprila. Tukaj zatr-
jujejo, da znaša izguba Amerike zaradi poloma Kreugerjevega koncerna okoli 200 milijonov dolarjev. Oškodovani so večinoma velekapitalisti in vele-spekulanti.	'
PARIZ, 20. aprila. Pariška policija energično demantira vse vesti, da je bil Kreugerjev samomor fingiran. Policijska prefektura je že odposlala v Stočkholm dokumente, nanašajoče se na Kreugerjevo smrt. Med njimi je tudi uradno poročilo policijskega zdravnika, ki je ugotovil smrt takoj oo samomoru.
Volna nevarnost na Dalinem vzhodu
Konflikt med sovjetsko Rusijo in laponsko - Naglo napredovanje upornikov v Mandžuriji - Velika eksplozija muni-
cije v Tokiu
Rešitev gospodarske krize
v svobodni trgovini
državah in zažčitnih carinah
Sfanley Baldtvin o evropskih
LONDON, 20. aprila. Stanley Baldwin je imel v North Walesu veliko politično zborovanje, na katerem je govoril o gospodarskem položaju v Evropi. S posebnim po.vdarkom je naglasil, da je razbitje Evrope ria celo vrsto držav, ki si domišljajo, da same sebi zadostujejo, povzročilo največjo gospodarsko škodo, S teni se je zgradilo v Evropi veliko omrežje zaščitnih carin, ki onemogočajo vsak povratek k svobodni trgovini, ki je za svetovni razvoj neobhpdno potrebna.
»Če bi me kdo vprašal«, je dejal angleški vodja konservativcev, »zakaj govorim tako evropskim državatn, ko sem še nedavno sam zagovarjal uvedbo zaščitnih carin v Veliki Britaniji, potem bi mu odgovoril, da so nas k tej samopomoči druge evropske države prisilile, ker bi sicer Velika'Britanija sama no-
sila stroške tujih odredb. Šele tedaj, če se pogajamo z drugimi kot enaki z enakimi, lahko dovršimo veliko delo za ustvaritev , močne gospodarske enote s prosto trgovino brez carinskih omejitev-Narodi si morajo biti na jasnem, da nobeden ne sme in ne more živeti' na škodo in račun drugega. Tako, kakor pokvari eno gnilo jabolko vsa ostala, lahko razrahlja gospodarsko bolna država tudi urejenost vseh svojih sosed«,
Z ozirom na podunavsko vprašanje ie dejal Baldwin, da je trdno prepričan, da bodo štiri velesile nadaljevale svoja prizadevanja in naposled tudi našle zadovoljivo rešitev. Samo, če se ustvarijo večje gospodarske skupine, bo mogoča svobodna izmenjava blaga, ki je za ozdravljenje sedanjih razmer na svetu neobhodno potrebna in edino uspešna.
V
NOVI IZBRUH! OGNJENIKOV V AMERIKI IN AZIJI-
BUENOS AIRES, 20. aprila. V argentinski pokrajini Salta je pričel ognjenik Las Piedrasznova bruhati. Pepel pada v provincah Santa Fe, Corrientes, Entre-tios ter v Paragvaju in v južnih brazilskih državah.
BATAV1A, 20. aprila. Ognjeniki na Javi, ki so že več let počivali, so se zopet pričeli buditi. Eden že bruha ogromne množine lave in pepela, ki so zalile neko reko in povzročile velike poplave.
NANKING. 20. aprila. V pokrajini Hu-pen je bil močan potres, ki je porušil v
mestu Mašejgu skoraj, ■ vse • hiše- Potrebni sunki so se ponavljali 16 ur. Veliko ljudi je ubitih, še eč pa ranjenih.
STRAŠNA NESREČA PRI COCHENU,
PARIZ, 20. aprila. V Cochenu pri Mo-seli se je včeraj porušil del.hrlba. V do-tino je zdrvelo 10.000 kubičnih metrov kamenja in zemlje. Hiše, ki so stale pod hribom, so popolnoma uničene. Plaz je zasul celo del struge reke Mosele in pretrgal elektrovode, tako da je bilo mesto vso noč v temi. Število človeških žrtev še ni znano*
MOSKVA’, 20. aprila. Položaj na Daljnem vzhodu se je nevarno poostril. »Pravda« piše, da se sedanje stanje v Mandžuriji ne more več dolgo trpeti. Sovjetska zveza ne bo nikoli dovolila kršenja svojih osnovnih pravic na mejah Daljnega vzhoda. Če se potrdijo vesti, da je v Harbinu vdrlo 400 belogardistov v pisarno ravnateljstva Vzhodne kitajske, železnice in izvedlo preiskavo, potem je povsem jasno, kaj se že jutri lahko zgodi. Po vsem tem izgleda, pravi sovjetsko uradno glasilo, da hočejo japonski militaristi na vsak način izzvati voino.
Brzojavna agencija sovjetske Rusije pa odločno zanika japonske vesti, da podpirajo boljševiki kitajskega generala Mačangčanga, ki stoji s svojo vojsko v bližini Harbina. Obenem demantira tudi drugo vest japonskih lir stov, po kateri naj bi bili boljševiki izvršili atentat na transport japonskih čet v Mandžuriji. Organizirali so ga gotovo belogardisti, da b! kompromitirali sovjetsko vlado.
TOKIO, 20. aprila. Včerajšnje izlave zunanjega ministra zastopnikom tiska jasno dokazujejo, da so se odnošaji med Japonsko in Rusijo izredno pc
ostrili. Danes pa je bila izdana uradna izjava vlade, v kateri se naglaša, da Japonska ne bo mogla ostati neutral-na, če pride do konflikta med Rusijo in Mandžurijo. Po japonskih vesteh so Rusi zbrali na mandžurski meji že preko 70.000 vojakov.
ŠANGHAJ, 20. aprila. Cete kitajskega generala Mačangčanga so se približale Harbinu že na 150 km. Naglo prodiranje njegovih čet je omogočiio dejstvo, da so se mu pridružili skoraj vsi kitajski generali v Mandžuriji. Trenutno se bije pri Cicikarju velika bitka z Japonci.
TOKIO, 20. aprila. Po poročilih i2 Čančuna je nastal v obmejnem odseku Imjenpo-Pograničnaja upor > Kitajcev. Škoda, katero so povzročile uporne čete, znaša več milijonov dolarjev. Japonci, nastanjeni v Sujfenhu in Ta-hejtu so pobegnili na rusko ozemlje.
TOKIO, 20. aprila. V tukajšnjem skladišču municije je nastala včeraj strašna eksplozija, ki je uničila vse objekte in porušila okoli 50 hiš. Število človeških žrtev je znatno, a še ni natanko znano- Kako je eksplozija nastala se še n-e ve, verjetno pa je, da je bila delo komunistov.
KRIZA
PREKOOCEANSKE PARO-
PLOVBE.
LONDON, 20. aprila. Kljub temu, da so prekooceanske paroplovbne družbe znatno znižale vozne cene, je število potnikov vedno manjše. Parnik »Homeric«, ki bi bil moral včeraj odpluti v Ameriko, je ostal v luki, ker je bilo število potnikov tako neznatno, da se vožnja ne bi bila izplačala. Tudi parnik »Mauretania« najbrže ne bo odplul.
HOOVER ZA PODALJŠANJE MORATORIJA.
WASHINGTON, 20. aprila. V vladnih krogih se zatrjuje, da bo dal Hoover novo iniciativo za podaljšanje moratorija za reparacije in medzavezniške vojne dolgove.
LONDON, • 20. aprila. Chamberlain je izjavil na -sefi ministrskega sveta, da bo pričela < Velika Britanija v juniju zopet odplačevati Ameriki svoje vojne dolgove. _
AMERIKA IN VOJNI DOLGOVI.
NEWYORK, 20. aprila. Predlog demokratskega predsedniškega kandidata, naj se odgodi plačevanje evropskih vojnih dolgov Ameriki je vzbudil na Wall Streetu ogromno odobravanje. Dasi se borzijanci ne strinjajo z vsemi podrobnostmi, so vendar zadovoljni, da se je znova začelo to vprašanje.
NOV ATENTAT NA EKSPRES PARIZ - NICA.
PARIZ, 20. aprila. Neznani atentatorji so včeraj v bližini Corbeilla zopet napadli ekspresni vlak Pariz - Nica. Na vlak so oddali več strelov, ki so razbili nekaj šip, zadeli pa niso nikogar. To je bil v zadnjem času že tretji atentat na vlak Pariz - Nica.
PLINSKE MASKE V ITALIJI.
RIM, 20. aprila. Ministrski svet je skle ni! ustanoviti v vseh italijanskih mestih trgovine za plinske maske. Za uporabo bodo prirejeni tečaji za vse civilno pre bivalstvo
ROMUNIJA POD FRANCOSKO FINANČNO KONTROLO.
BUKAREŠTA, 20. aprila. Francija jk dovolila Romuniji posojilo 6 in pol milijard lejev, toda pod pogojem, da bo vse njeno finančno poslovanje kontrolirala posebna francoska komisija. Vlada jena to že pristala. Obenem se zatrjuje, da bo v najkrajšem času sestavljena nova koncentracijska vlada pod predsedstvom Titulesca ali pa dr. Maniua, odnosno Go-ga.
OGROMNA RUSKA TOVARNA ZA KONZERVE.
NEMJVORK, 20. aprila. Po vesteh »Newyork Timesa« so sovjeti zgradili v mestu Stanicija Krimskaja največjo tovarno za konzerve na svetu. Pri delu so jim pomagali ameriški strokovnjaki. Letna kapaciteta tovarne znaša 100 milijonov škatel konzerv povrtnine, sadja im mesa. Tovarna je bila zgrajena sredi bogate pokrajine severno od Kavkaza. Doslej je tovarna poslala izven Rusije že 150.000 škatel konzervirane povrtnine in mesa. Zaenkrat je v, tovarni zaposlenih 1000 delavcev.
Ameriška pisateljica in njen črni ženin'
Znana ameriška pisateljica Margers Lattimer je te dni sklenila storiti nekaj kar Američani vsaki beli ženi najbolj zamerijo: poročila se bo s črncem Negrorr Toomerom. Toomer je sicer akademske naobfažen človek,' javno mnenje pa tudi tega ne upošteva in posledice so se že pokazale. Založništva in uredništva, ki so doslej izdajala njena literarna dela so nadaljnjo sodelovanje odklonila. Lat-timerjeva pisateljuje že osem let in naj« večji uspeh je dosegla z romanom »Me smo nezveste«, ki je bil tudi že preveden na razne evropske jezike.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opol* dne): Polagoma se bo vreme zboljšalo ToMeie
Dobrodelnost je ocena, kjer pričenjajo in nehavajo vse druge čednosti
LACORDAIRE
Pevski zbor Glasbene Matice!
V petek 21. L m. skupna obvezna pevska vaja. Pridite polnoštevilno. Zelo važno. — Tajnica.
Smrtna kosa.
V visoki starosti 90 let je preminula včeraj vdova po ključavničarju državnih železnic gospa Karolina Dežmanova na Pobrežju. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob pol 16. uri iz mrtvašnice na po-brežkem pokopališču. Lahka ji zemljica, preostalim naše sožalje!
Tragična smrt mladega delavca.
V ruški tvornici za dušik se je smrtno ponesrečil 20-letni delavec Anton Kramer. Ubil ga je električni tok. Tragična smrt priljubljenega delavca ie^ vzbudila v Rušah med delavstvom splošno obžalovanje. Strašen pa je udarec za ubogo mater, ki je izgubila z njitn^ edinega skrbnika družine. Ker so bili prvotno mnenja, da je Kramerja morebiti zadela kap, so poklicali sodno komisijo, ki je truplo obducirala in ugotovila, da je postal žrtev električnega toka. Včeraj so ga pokopali na ruškem pokopališču.
Pritožba iz Cvetlične ulice.
Stanovalce v okolišu Himmlerjeve hla dilnice v Cvetlični ulici je pred kratkim doletelo neprijetno presenečenje, ko se je namreč uselila prav tja v sredino stanovanjskih hiš barvarska obrt in pričela obratovati, menda kar na celem, brez predhodnega komisijskega dovoljenja. Človek v teh časih brezposelnosti gotovo nima nič proti razširjanju in ustanavljanju industrije, da se pa mora to goditi baš na škodo javne higijene, to gotovo ni v, redu. Obrat s takim izpuhavanjem smrdljive pare, ropotom in drugimi neprijetnimi lastnostmi nikakor ne spada med stanovanjske hiše, najmanj pa na kraj, kjer se nahaja cela fronta kuhinj, jedilnih shramb in spalnic. Smrad iz te barvarne je čutiti po vsej soseski. Komisija si je med tem ta obrat že ogledala, in ne .vemo, kako bo sklenila, vsekakor pa moramo apelirati na odgovorne faktorje, naj uvažujejo našo upravičeno pritožbo. Sicer pa vsebuje novi obrtni zakon posebno stroge predpise glede na graditev oziroma obratovanje barvarn.
Mali trg.
Zaradi slabega vremena je doslej zelo trpel mali trg ob sredah. Tudi današnji ni bil tako založen, kakor sicer prejšnja leta v tem času. Mrzlo pomladansko yreme ovira rast zlasti zelenjave, zato je na trgu še le malo solate. Gospodinje se morajo zadovoljiti z motovilcem in regratom. Cene se izza sobotnega trga niso izpremenile.
Vprašanje komisije za motorna vozila.
Do upokojitve banskega svetnika g. Iva Poljanca je imel Maribor lastno komisijo za pregled motornih vozil in za šoferske izpite; zdaj pa je vse delo prepuščeno ljubljanski komisiji. Da je tako stanje nevzdržno in v sedanjih že itak težkih časih še bolj podražuje proceduro pregledov in izpitov, ne glede na druge neprilike, ni treba posebej naglašati. Zato apeliramo na merodajno oblast, da imenuje čimprej novega predsednika komisije za Maribor, ker vsi ostali Člani so itak še vedho na razpolago, kakor so bili poprej.
Osrednja mlekarna in naš trg.
Naš članek o potrebi osrednje mestne ali zadružne mlekarne v Mariboru, je bil ponekod napačno interpretiran. Posebno pasus o finančni in strokovni nesposobnosti za obvladovanje sedanjega trga, se absolutno ni nanašal na naš trg, ki stoji pod nadzorstvom mestnega tržnega nadzorstva, ampak na trg v splošnem na-rodno-gospodarskem oziru. Tako so bila naša izvajanja mišljena in tako jih je treba razumeti. Naš mariborski trg v ozkem, konkretnem pomenu, na katerem se prodajajo živila in seveda tudi mleko, ima itak strokovno kvalificirano vod stvo, ki v polni meri izvršuje svojo dolžnost. Toliko radi jasnosti.
Manifestaciia stanovske in narodne zavesti našega trgovstva
Obini zbor Slov. trgovskega društva v Mariboru
V soboto zvečer so se zbrali mariborski slovenski trgovci v Narodnem domu k svojemu rednemu 21. občnemu zboru, ki ga je otvoril in vodil večletni agilni društveni predsednik g. Mejovšek. V svojem poročilu je pozival g. predsednik zborovalce k trdni stanovski solidarnosti, ker le tako bo trgovstvu mogoče prebresti težke čase sedanje krize, le v edinstvenem, složnem, skupnem delu je zasiguran obstoj tako posameznika kakor celote. Slovensko trgovsko društvo naj bo tudi danes ona močna vez, ki ne bo dopustila, da bi se rušili temelji pred leti v nacijonalnem oziru tako važnega faktorja, kakor je bilo to baš Slovensko trgovsko društvo v Mariboru.
Po predsednikovih spodbujevalnih besedah so sledila.poročila ostalih društvenih funkcijonarjev, ki so bila vsa sprejeta z odobravanjem in priznanjem. Zanimivo in razveseljivo je bilo poročilo o delovanju enoletnega trgovskega tečaja, ki ga je otvorilo društvo s šolskim letom 1930/31. Prav zadovoljivi so bili lanski uspehi ob zaključnem izpitu, katerm so ves čas prisostvovali člani društvenega odbora. Tedaj so bile tudi prvikrat v Mariboru (v drugih državah že davno upeljane) tekme iz strojepisja in stenografije. Namen, ki ga je imelo društvo z ustanovitvijo tečaja: vzgajati dobre in zanesljive pomožne In pisarniške moči v strogo narodnem duhu, je bil prvo leto popolnoma dosežen. Obisk v tekočem šolskem letu je prav povoljen in tudi učni uspehi ne zaostajajo za lanskoletnimi.
Ob vsaki priliki pa vodilni faktorji opozarjajo učence na njihove narodne dol-
žnosti in jim vzbujajo narodno zavest. Posebne prilike za to se nudijo ob proslavah državnih praznikov in spominskih dnevih, obletnic rojstva, oziroma smrti velikih narodnih borcev in prosve-titeljev (Sv. Sava, Strossmayer i. dr.). Pazijo pa tudi pred vsem na to, da se učenci čimveč nauče vsega, kar bodo nujno potrebovali v težki življenski borbi.
Prostori tečaja se nahajajo v prostorih državne trgovske akademije. Poučujejo pa na tečaju le profesorji omenjenega zavoda. S pozivom, naj gg. trgovci sprejemajo čim več absolventov v službo, magari od začetka tudi v brezplačno prakticiranje, je zaključil vodja tečaja, prof. Struna, svoje poročilo.
Pri volitvah je bil z majhnimi izpre-membami izvoljen ves stari odbor z g. Mejovškom na čelu. Ob zaključku zborovanja je predsednik pozval članstvo k še živahnejšemu delovanju v novi poslovni dobi. Poživi naj se to društvene delovanje s stalnimi sestanki članov, predavanji, skupnimi izleti, družabnimi večeri, pevskim odsekom itd. Za vsako panogo delovanja naj se izvoli posebni odsek, ki bo vsako prireditev do podrobnosti aranžiral in na ta način že skoro v naprej zasigural dober uspeh prireditve. S tem bi se dvignila stanovska zavest članov, pokazale razne dobre in slabe strani perečih dnevnih vprašanj, okrepila še v znatno večji meri narodna sila mariborskega trgovskega stanu, ki naj bo med drugim tudi čuvar naše težko priborjene narodne svobode in močna postojanka na severni meji naše države.
Desetdnevni večerni tečaj za iino pecivo
na zavodu »Vesna« v Mariboru se začme 25. aprila. Prijave sprejema, vodstvo zavoda dnevno od 10.—12. ure.
Predavanje o Jadralnem letalstvu
priredi jutri v četrtek, Akademska letalska skupina mariborskega aerokluba ob
20.	uri v Zadružni gospodarski banki. Jadralno letalstvo se danes ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki in Avstraliji čedalje bolj razvija in je namen tega predavanja, ki bo ilustrirano s skioptičnimi slikami, seznaniti širše kroge s tem zanimivim športom, ki je tudi velikega praktičnega pomena, ker navaja mlade ljudi k resnemu konstruktivnemu delu. Naša mlada mariborska letalska skupina, ki si je tudi že sama zgradila letalo, potrebuje spodbude od strani javnosti, zato pričakujemo, da bo jutrišnje predavanje v aeroklubu dobro obiskano od mariborskega občinstva, ki se zaveda, da bo moral Maribor tudi na tem športnem polju danes ali jutri častno zastopati svoje barve.
Celjski najemniki za zakonsko zaščito.
Na shodu najemnikov v Celju so se zbo rovalci soglasno izjavili za zakonsko zaščito. Tudi je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo med drugim maksimiranje najemnin po višini z dne 1. julija 1914, po relaciji 1 krona = 10 Din, zborovalci so ob enem zahtevali, da se znižajo sedanje najemnine za toliko odstotkov, za kolikor so se znižali dohodki državnim uslužbencem.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 20. aprila: Zaprto.
Četrtek, 21. aprila ob 20. uri: »Casanova«. Ab. B.
Petek, 22. aprila: Zaprto.
Sobota, 23. aprila ob 20. uri: »Brez tretjega«. Premijera. Proslava 25-let-nice pisateljskega delovanja M. Bego-.viča. Ab. A.
Jutri v četrtek repriza Sancinove komične opere »Casanova, ki jo je občinstvo pri sobotni krstni predstavi izredno toplo sprejelo in je žela popoln uspeh.— V soboto, 23. t. m. bo v proslavo 25-let-nice pisateljskega delovanja odličnega jug. dramatika Milana Begoviča premijera njegove drame »Brez tretjega«. Daši nastopata le dve osebi, je drama vendarle silno napeta in učinkovita. Vlogi sta v rokah gospe Sava Sever-Šerbano-ve in g. Skrbinška, režira g. B. Stupica iz Ljubljane. Njegova je tudi inscenacija, zasnutki oblek in pohištva. Najbrže bo proslavi, prisostvoval tudi autor Milan Begovič.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek 22. t. m. ob 20. uri bo predaval naš odlični zgodovinar prof. Baš iz Maribora o pričetkih slovenskega političnega življenja na Spod. Štajerskem. Razgrnil bo sliko iz pomembnih preteklih časov, označil dogodke in osebnosti, ki bodo Zanimali pred vsem našo mladino in vse one, ki so se po vojni naselili v Mariboru.
Zvlianl prispevki za borze dela in dovoljeni
odtegljaji
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja;
Po naredbi ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje je od 1. aprila t. 1. dalje zvišan prispevek za borzo dela od 5% na 10% tedenskega prispevka za bolezen.
Zato delodajalci od 1. aprila dalje lahko odtegnejo od plače delavca tele zneske:
Dnevno: mezdni razredi:
i. n. m. iv. v. vi. vii. vin. ix. x. xi. xn.
Din 0-21	0-31	0.37	0-45	0-54	0-65	077	0‘92	1*11	1*31	1*54	1-85
Tedensko:
I.	II.	Ul.	IV.	v.	VI.	VII.	VIII.	IX.	X.	XI.	XII.
Din 1-28 1-85 2-22 2-68 3*23 3*88 462	5-54	6-65	7-85	9-24	11*09
V teh zneskih so upoštevani dovoljeni odtegljaji za vse vrste prispevkov. Tabele o odbitkih bomo na željo poslali delodajalcem, čim jih prejmemo od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev »v Zagrebu.
ot&pred sodišča
Maščevanje ljubosumne vdove.
V Kuštanovcih v Prekmurju je posestnici Frančiški Gujsovi kmalu po poroki umrl mož. Mlada vdova je hitro prebolela to izgubo in se zagledala v soseda Ludvika, ki je bil tudi vdovec. 2e je računala s tem da se bosta vzela in j« zato tudi povabila soseda na dom, da bi spregovorila končno besedo. Sosed Ludvik pa je ostal hladen in se je dosledno izogibal svoje zaljubljene sosede. Vse njeno prizadevanje, da bi si ga pridobila, je bilo zaman. Ko pa je Frančiška zvedela, da je on obljubil zakon dekli Ančki, ki je služila pri njem in mu gospodinjila po ženini smrti, jo je to tako pogrelo, da je sklenila hudo maščevanje.
Ko sta sosed Ludvik in dekla Ančka šla na oklice v Mursko Soboto, je izbruhnil na Ludvikovem posestvu požar, ki je upepelil njegovo domačijo. Pri tem je zgorelo tudi gospodarsko poslopje soseda Jurija.
Tega požiga je bila osumljena vdova Frančiška, ki se je zagovarjala danes dopoldne pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. Priče so obtoženko silno obremenile, in ji vse zatrjevanje, da je nedolžna, ni pomagalo. Sojena je bila na dve leti težke ječe in na povračilo škode v znesku 19.000 Din sosedu Ludviku.
Razpravo je vodil vss. dr. Lenart, pri-sednika sta bila okrožna sodnika Kolšek in dr. Čemer. Obtožnico je zastopal državni pravnik dr. Hojnik, obtoženko je branil dr. Vauhnik.
S policije.
Nič posebnega nimajo zabeleženega danes .v policijskih bukvah. Aretiran je bil samo neki Hinko F., ki ga je policija že delj časa zasledovala radi goljufije. Prijavljen pa je bil delavec France 2. radi razgrajanja, neki gostilničar radi prekoračenja policijske ure in dva krošnjarja radi kršitve obrtnega reda.
Vozne olajšave za obiskovalce vinske razstave v Ptuju.
Vinarsko društvo v Mariboru nas prosi za objavo: Prometno ministrstvo v, Beogradu je z odredbo z dne 8. aprila 1932, br. 6464 odobrilo polovični popust vozne cene za obiskovalce II. Banovinske vinarske razstave in sejma in IV. vinarskega kongresa, ki bodo od 8. do 10. maja t. 1. v Ptuju. Polovični popust Voznih cen velja od 3. do 14. maja 1932 za vse vlake in razrede jugoslovanskih državnih železnic, izvzemši ekspresne. — Obiskovalci vinske razstave, sejma in kongresa kupjjo na odhodni postaji celo karto do Ptuja, katera jim poleg izkaznice »Vinarskega društva«, da so obiska li vinsko razstavo s sejmom ali kongres, velja za brezplačno vrnitev. Izkaznice se bodo dobile na vinski razstavi v Ptuju. Karte torej ne oddati! Za prevoz razstavnih predmetov velja popust predviden v tarifi del II. _ odsek B. XIII. Gostilničarje, vinske trgovce in druge za-nimance vabimo na čimvečji obisk. Vinarske, kmetijske in sadjarske podružnice in druge organizacije vabimo, da organizirajo svoje člane za skupen obisk naših prireditev v Ptuju.
»Kako pa danes Kaj izgledam, dragi?* »Sijajno! Niti za dan starejša kot % resnici!*
Enake dolžnosti — enake pravice
K resoluciji učiteljstva proti učiteljicam, poročenim z neučitelji
Na velikem stanovskem in društvenem zborovanju našega učiteljstva v Narodnem domu je bila sprejeta resolucija, naj se odpuste vse tiste učiteljice, ki so poročene z neučitelji. Ta resolucija preseneča, ker nima primere v vsej zgodovini našega stanovskega in društvenega gibanja in krši najprimitivnejša načela državljanske osebne svobode tet socialne pravičnosti.
S to resolucijo ni -včiteljstvo nastopilo Samo proti svojim rastnim tovarišicam, ampak tudi proti članicam svoje lastne organizacije, ki so v njej vestno delovale, plačevale članarino in razne druge prispevke ter izpolnjevale vse prevzete dolžnosti. Doslej se pač še nikoli ni zgodilo, da bi katera stanovska organizacija, ki je v prvi vrsti ustanovljena zato, da ščiti interese vseh članov in članic, nastopila proti interesom dela teh članov ali članic. To nenavadno in edinstveno postopanje je bilo pridržano prav našemu organiziranemu učiteljstvu!
S to resolucijo je pa obenem tudi pokazalo, da deli svoje poročene tovarišice na dva dela, na enega, za katerega se bo borilo z vsemi močmi, to so učiteljice, ki so poročene z učitelji, in na drugega, proti kateremu je naperilo svojo akcijo, to so one, ki so poročene z neučitelji, državnimi in zasebnimi uradniki, ljudmi prostih poklicev itd. Da pa je taka delitev socialno in tudi človeško krivična, je jasno kakor na dlani. Kajti kakšna je danes razlika^ med socialnim, odnosno gmotnim položajem moža učitelja in med položajem moža državnega uradnika ali zasebnega nameščenca? Državni uradnik je, posebno v mestu, še večji revež kakor kakšen nadučitelj na deželi, zasebni pa je v službi samo od danes do jutri. Če se sedaj odpusti njegova žena učiteljica, bosta jutri lahko oba brez kruha, in kdo bo potem skrbel za njiju in njune otroke? Mar učiteljska organizacija, ki je odpustitev žene zahtevala? In na drugi strani, ali je učiteljica manj vredna državljanka kakor katera druga ženska, da bi ji bilo pod grožnjo odpusta iz službe prepovedano izbrati si za moža tistega, katerega hoče, ko to lahko stori vsaka druga državna
in zasebna uradnica in nameščenka in ostane nemoteno lahko še nadalje v službi? Kako pride stanovska organizacija do tega, da določa, da se sme tovarišica poročiti samo s tovarišem?
Na ta način se problem ne da rešiti, najmanj pa pravično. Nikjer v kulturnih državah se v tem oziru ne delajo nobene razlike. V Ameriki je n. pr. poročenih 30 odstotkov vseh učiteljic, od teh skoraj 20 odstotkov z neučitelji in le 10 z učitelji, pa se zaradi tega nihče ne vznemirja. V Nemčiji, kjer se je prav te dni načelo vprašanje odpusta poročenih učiteljic v, državnem zboru, se tudi ni napravila ta razlika, pač pa se je naglaša-lo, naj se odpuste samo one, katerih možje so v dobrih in stalnih službah in se jim ni bati brezposelnosti, in sicer ne-glede na to, kaj so in v kakšnih službah so, državnih ali zasebnih. To stališče pa je tudi edino pravilno. Nikakor pa mi mogoče predlagati, naj se odpuste vse učiteljice, ki niso poročene z učitelji, negle-de na to, če imajo njihovi možje zago-tovljeno zadostno eksistenco ali ne. če je naše učiteljstvo že sprejelo resolucijo proti poročenim učiteljicam, potem bi jo bilo moralo stilizirati vsaj tako, kakor je stiliziran omenjeni nemški predlog in brez delitve v dve skupini.
Naposled pa je treba pomisliti tudi na to, da so med učiteljicami, poročenimi z neučitelji, take, ki Imajo že davno pravico do pokojnine. Ali naj se jim ta tudi vzame ali zamenja z neko ničvredno odpravnino? S čim in kako naj se po de* setletjih garanja v šoli preživljajo na stara leta, ko njihovi možje, zasebni nameščenci, ne bodo imeli pokojnine? V tak obupen položaj ne more nikdar priti z učiteljem poročena učiteljica, ker bo, tudi če bi bila ona odpuščena, imel on še vedno plačo in potem pokojnino!
Resolucija meče tedaj čudno luč na tiste, ki so jo sprejeli, sprejeli očividno ne da bi bili poprej problem do dna proučili. Lahko se pa zgodi, da udari tudi tja, kjer udarca nihče ne pričakuje, zato bi bilo v interesu samega učiteljstva, da svoj nepremišljeni sklep temeljito revidira, in to dokler je še čas.
Ra divo j Rehar.
Poroka pod morjem
Neki smeli potapljalec iz Anibecka v Kanadi se je nedavno poročil na dnu morja. Da se je našla nevesta, ki mu je sledila v globino, se nihče ni čudil, občudovali pa so duhovnika, ki se je dal obleči v potapljaško obleko in potopiti na dnu morja skupaj z ženinom in nevesto. S to trojico so pa morali v vodo seveda tudi vsi svati, samo godci, ki so se bali, da bi jim voda pokvarila instrumente, so ostala na obrežju. Na poročno po-
tovanje sta zakonca odpotovala v podmornici.	_________
Predpotopni mamut v večnem ledu.
Iz Moskve poročajo, da so na' Novi Zemlji našli v večnem ledu truplo ogromnega mamuta, ki je živel pred davnimi tisočletji. Truplo je popolnoma ohranjeno in prekaša po velikosti vsa doslej znana. Predpotopnega orjaka bodo odrli in nato nagačili, uporabili pa bodo tudi dragoceno okostje.
Otroške
treba,da so vedno ciste in dobro negovana
^en°Albus mila ta umivanje
Jih naglo in temeljito očisti in jih naredi kot zamet mehke.
Samo nepotvorjeno čisto naravno milo daje to obilno, mehko polno peno.
”SSs
Sokolstvo
Iz župne pisarne.
Danes ob 19. uri je prva seja plenuma nove župne uprave. — Zdravo!
Župna pisarna ima sedaj telefon Štev. 2835.
Župna uprava je dobila povabilo sokolske župe Novo mesto, v katerem vabi na proslavo 451etoice svojega obstoja, ki bo 12. junija t. 1. Ob tej priliki bo v Novem mestu tudi zlet sokolske župe Novo mesto.
Novo letno telovadišče.
Agilno društvo Maribor III. - Krčevina je kljub kratkemu obstoju vendar že dobilo lastno telovadišče. Marljivi odborniki so napeli vse sile, da pripomorejo društvu do potrebnega razmaha, »Posojilnica« v Narodnem domu je pa pokazala tudi ob tej priliki veliko razumevanje za sokolsko vzgojo naše mladine. Dala je namreš v najem parcelo, ki leži v podaljšani Aškerčevi ulici. Letno telovadišče obsega nekaj nad' 2000 m’. Delavni člani krčijo razrastle korenine z vso pridnostjo, da bodo pripravljena tla za slavnostno otvoritev. V sredo 4. maja ob 20. bo akademija, v četrtek 5. maja ob 15. pa slavnostna otvoritev; ob tej priliki bo tudi javen nastop vseh vrst od članov in članic do dece. — Naj imajo
druga društva ta dan v evidenci. O otvo ritvi bomo še poročali. V primeru slabega vremena bo proslava naslednjo soboto in nedeljo. — Zdravo!
*
Pomožna akcija v Rušah.
Pomožna akcija, ki je začela poslovati
21.	januarja t. 1., je koncem marca zaključila svoje delo. Brezposelnim se je nudila pomoč le v živilih in je o razdelitvi sklepal pomožni odbor na rednih sejah. Razdelitev se je vršila v najlepšem redu in sta ta posel požrtvovalno opravljala gg. Fridolin Janko in Drago Magdič. Povprečno je bilo deležnih podpore tedensko 77 družin z 216 osebami. Skupno se je razdelilo 6073 kg krompirja, 326 kg fižola, 42814 kg slanine, 1400 kg kruha, 1320 kg krušne moke, 1471 kg koruznega zdroba in 113)4 kg mesa. Živila je pomožna akcija dobila z nabiranjem, večji del pa nakupila, za kar so dale potrebna sredstva razne korporacije. Največjo podporo, 15.000 Din v gotovini in 3300 Dim v živilih, je dala tvor-nica za dušik. Pomožni odbor je v svoji obračunski zaključni seji sklenil, da se vsem darovalcem izreče najprisrčnejša zahvala, posebno pa še ravnateljstvu tvoraice za dušik in njenemu zastopniku v pomožnem odboru, g. inž. Jos. Teržanu. Brezposelnim pa želi pomožni odbor, da bi v prihodnje ne bili več potrebni enake pomoči.
Sodba v džungli.
Doživljaj afriškega farmarja.
(Konec.)
Skupno s kraljem in županom smo zapustili kočo in se podali v lopo. Tam se je bila slika dokaj spremenila. Imenitniki rodu Aknami so sedeli s prekrižanimi negami na tleh iri so tako stvorili polkrog okrog čarovnika, ki jo nakiten s svojimi »Kris-krisi« (čudodelnimi amuleti) klečal pred majhnim ognjem in mrmral svoje uroke. Njemu nasproti se je usedel kralj na svojo blazino iz opičje kože, na njegovi desni strani je bilo naše mesto, dočim se je župan usedel na njegovo desno stran. Neki črnec je privlekel iz kraljeve koče dve težki sodnijski sulici, ju zasadil levo in desno kralja v zemljo. Prinesel je tudi čarovniku čudno oblikovan kos železa, v velikosti tolarja, z majhnim ročajem. To železo je čarovnik položil v ogenj in okoli naložil polena. To so bile zadnje priprave, in sodba je lahko pričela.
Kralj je pustil zbor dolgo časa čakati; potem je imel nagovor. Tiho, s pojočim glasom, vedno ponavljaje besede, je govoril o dogodkih zadnjega tedna. V imenu belih mož je zahteval, da se povedo imena vseli onih, ki so bili udeleženi r>ri napadih. A množica je nepremično molčala. Še tišje je kralj govoril dalje, nič
zahteval, samo pripovedoval je sanje, ki so bile izrodek njegove fantazije. Prikazoval jim je vas opustošeno, njihova trupla razmesarjena... in njegove slike so se počasi vtisnile v dušo njegovih podanikov. Ravnodušnost je izginila, razburjeni klici so odmevali v krogu.
Zdaj je sedelo naenkrat deset mož v. krogu — mir njihovih obrazov je bil nenaraven. Kralj je skočil pokonci, jim kričal v obraz svoje obdolžitve in zahteval njihovo obsodbo. Z njim je tulila in kričala množica, vsak je kričal drugo obtožbo, in strašno razburjenje se je lotilo vseh, Le čarovnik je sedel nem pred svojim ognjem in je držal železni list v obliki srca v plamenu. Tistih deset obtožencev se je dvignilo, in nato so počenili zunaj lope na tla. Tako so se podvrgli sodbi.
Zdaj je bilo v zboru spet vse tiho, v svoji notranjosti pa so črnci kar drhteli od razburjenja, čez čas je kralj poklical prvega izmed njih. Napetost med črnci je dosegla svoj višek- Poklicani obtoženec se je približal z negotovimi koraki, se vrgel na tla in kričal, da je nedolžen. Preklinjal ie sebe in svoj rod, če je kriv. iti je prisegel grozno prisego, da bo prestal ognjeno preizkušnjo. Vstal je, stopil k čarovniku, vzel razbeljeno okroglo železo iz čarovnikovih rok in si ga pritisnil na jezik. Niti ena mišica se ni zgenila na njegovem telesu, mirno je vzel železo iz ust in pokazal množici nepoškodo-
vani jezik. Kakšna sredstva je uporabil, da se je zgodil ta čudež, tega nismo mogli nikoli ugotoviti. Molče ga je sprejela množica medse. Njegova nedolžnost je bila dokazana, usedel se je na svoje staro mesto.
Tako so stopili vsi obtoženci po vrsti k čarovniku, pritisnili razbeljeno železo na jezik in s tem dokazali svojo nedolžnost. Razburjenje množice je vedno bolj in bolj naraščalo. Živci črncev so bili napeti do skrajnosti. Bolečine so hoteli videti, žrtev so hoteli imeti, se opiti na blaznem strahu črnca, zadovoljiti svoje razburjene čute! Tudi mi Evropejci smo se komaj brzdali. Najrajši bi bili streljali, brez cilja, kar tako, da povečamo zmešnjavo. Toda tudi mi smo se obvladali in smo na videz mirno ždeli na naših preprogah, kadeč cigarete.
Zdaj so poklicali sedmega obtoženca. Opotekaje se je dvignil in tulil kot žival proti nebu. Tudi on se je vrgel na tla, vendar drugače kot prejšnji. Preklinjal je Alaha in svet, svoje očete in stare očete, kralja in belce. Pene so mu stopale na usta. Besno kričč se je po trebuhu plazil k čarovniku. Prijel je železo za ročaj, oči so se mu zasvetile, in celo telo je krčevito drgetalo. Stokaje je pritisnil železo na jezik. Zaslišali smo tiho cvrčanje v njegovih ustih, potem se mu je izvil iz grla grozovit krik in iztrgal si je železo iz ust. Njegov jezik je bil preklan in ožgan. V blaznih mukah se je siromak
zvijal na tleh.
Kot bomba se je zdaj razpočila napetost med črnci. Nastala je strašna zmešnjava. Tudi čarovnik je izgubil svojo mirnost. Bil je črnec in kar je potem naredil, maredi le črnec. Skučil je h krivcu, ga pritisnil k tlom in mu v usta, od groznih bolečin zijoča, natresel tobaka in popra. To je muka, kakor si jo morejo izmisliti le zamorski možgani. Rjovenje ranjenca je bilo vedno strašneje in razburjenje črncev se je Še povečalo. To niso bili več ljudje, bili so divje zverine, ki so se naslajale na mukah. Drenjali so se okoli žrtve, ki še je krčevatl zvijala; niso se mogli dovolj nagledati na njegovem trp-ljenju. Ni bilo več razlike med njimi, kralj, župan, čarovnik, vsi so kričali, tulili in besneli.
Nas se je polotila groza; drhteč od tega, kar smo doživeli, smo se umaknili v. našo kočo. Črnci so na nas pozabili. Nihče ni opazil našega odhoda. Kaj se je potem še godilo, ne vemo. Z naše verande smo opazovali odhod množice, ki je nesla s seboj obsojenca. Sli so proti stepi. Nihče izmed nas ga ni več videl. Džungla ga je požrla.
V kraljevski lopi, tam kjer je HI poprej prostor obtožencev, sta čepela dva samcata črnca, zadnja dva izmed dese-torice. Ta dva sta bila pomiloščena, saj svojo žrtev so imeli ...
SIRITE ,.VECERNIK“1
Cttrrer Bell:
83
Lowoodska sirota
Lepa pomlad me je obdajala, vesela je nisem bila. Poletje se je bližalo, Diana me je hotela bodriti. Trdila je, da boleham, in me je hotela spremiti na morje, a St« John je ugovarjal, češ, nobene zabave nisem potrebna, le zaposlitve, ker prazno življenje ni imelo pomena, bilo mi je treba kakega smotra. Bržkone je hotel nadoknaditi, kar sva bila zamudila, zato je še podaljšal lekcije in je bil vsak dan strožji, vse bolj je silil naj se izpopolnim v indskem jeziku. Kot prava avša se mu nisem nikoli uprla, ker se mu sploh nisem mogla upirati.
Nekega dne sem bila pri pouku bolj potrta kot ponavadi. Doživela sem razočaranje. Hana mi je bila zjutraj rekla, da je prispelo pismo zame, a ko sem stopila v kuhinjo ponje v nadi, da sem končno sprejela zaželene novice, sem našla le Briggsovo poslovno obvestilo. Ljuta samoprevara mi je iztisnila nekaj solz in Ko sem ždela nad vijugastimi črkami in cvetočim besedilom indskega pisača, so se mi oči spet orosile.
St. Jolm me je pozval k sebi, da bi čitala, a sem nenadoma zaihtela; besede so se dušile v vzdihih. Nikogar razen naju ni bilo v sobi- Diana se je v spremnici vadila v igri na klavir, Marija se je ukvarjala v vrtu. Lep majski dan je bil, moder, solnčen in vetroven. Moj drug se ni začudil navalu čuvstev niti ni vprašal po povodu. Menil je samo:
»'Potrpiva nekaj minut, Jana, da se umirite!«
Medtem ko sem se trudila, da bi udušila srčno bol, se ie mirno in strpljivo naslanjal na mizo in gledal kot zdravnik, ki opazuje z znanstvenim očesom pričakovano in povsem jasno krizo v bolnikovi bolezni.. Ko sem bila nehala ihteti in si otrla oči, sem nekaj
zamrmrala, da mi ni najbolje, potem sem se pa spet lotila dela in ga uspešno izvršila. St. John je odrinil svojo in mojo knjigo, zaklenil miznico in dejal:
»Zdaj, Jana, pojdite na izprehod, in sicer z mano!«
»Povabim Diano in Marijo.«
»Ni treba. Brž se oblecite, stopite skozi kuhinjska vrata in odidite proti Marsh Glenu. V trenutku Vas dotečem.«
Ne poznam srednje poti. Nikoli nisem poznala polovičarska med popolno vdanostjo in odločno upornostjo v občevanju z izrazitimi, močnimi značaji. Krčevito sero se držala svoje poti, dokler nisem krenila včasih silovito naglo na drugo, držečo v novo smer. Ker moji odnošaji in moje nastrojenje niso zahtevah upora, sem se držala bratrančevih napotkov; V desetih minutah sem hodila po divji tokavi ob njegovi strani.
Veter je pihal z zapada. Prihajal je čez griče, prinaša! sladki vonj vresja in bičja. Nebo je bilo brezmadežno modro. Potok je drl po debri. nabrekel od pomladnega deževja, močan in bister je lovil zlate pramene solnca in safirasto barvo neba. Potem sva hodila po mehki trati, voljni kot mahovje, zeleni kot smaragd, ki jo je krasilo belo cvetje in preprezala rumena zvezdasta Mlina. Kmalu so naju griči popolnoma skrih, ker tokava je držala baš v njih srce.
* Tu bodeva počivala,« je dejal St. John, ko sva dospela do prvih straž celega polka skal, ki so čuvale nekak prelaz; pod njim je šumel slap, tam, kjer se je gričevje že otreslo trave in cvetja ter ga je odevalo le vresje, kitilo le pečevje, kjer je romantika prehajala v divjino in se je dražest levila v mračnost, kjer je hribovje utrezalo nadi na samino in je' našel molk zadnje zavetje.
Sedla sem. St. John je obstal blizu mene. Pogledal je proti sediu in po debri navzdol ter na vedro nebo nad nami. Snel je klobuk in pustil, da se mu je veter poigiava! z lasmi in um. poljubljal čelo. Kakor bi bil
dober znanec škrata, ki se je tod skrival, se je z očmi od nečesa poslavljal.
»Saj bom vse to videl v sanjah,« je glasno dejal, »ko bom spal ob Gangi, in pozneje spet, ko me bo objemat drugi sen — ob bregovih mračnejše reke.«
Cude besede še čudnejše ljubezni! Vdanost resnega rodoljuba, domovini! — Sedel je in kake pol ure nisva črhnila besedice. Potem je nenadoma prekinil molk:
»Jana, v šestih tednih odpotujem. Najel sem si kajuto v ladji, ki odpotuje dvajsetega junija v Vzhodno Indijo.«
»Bog Vas bo čuval, ker ste se posvetili delu zft Njega,« sem ga tolažila.
»Da,« je potrdil, »to je moja slava in moja sreča. Sluga sem nezmotljivega Gospoda. Ne napotim se pod človeškim vodstvom, poslušen pomanjkljivim zakonom in zmotljivemu nadzorstvu slabih sočrvov; moj kralj, moj zakonodajalec, moj zapovednik je Vsemogočni, Popolni. Čudno se mi vidi, da ljudje okoli mene ne hrepenijo po vstopu v isto vojsko, namenjeno v isto vojno.«
»Vsi nimajo Vaše moči in blazni bi bili, ko bi hoteli slabiči na pohod s silniki.«
»Ne govorim o slabičih, še v mislih jih nimam. Prigovarjam le tistim, ki so vredni takega dela in sposobni zanje.«
»Takih je malo in	težko	jih je iztekniti.«
»Prav govorite. Toda če	se nameriš nanje,	jih	mo-
raš vzdramiti, siliti jih in jih spominjati, naj se odločijo; pokazati jim je treba, kakšne darove imajo in čemu so jih	sprejeli, trobiti jim	moraš	božje poslanstvo	na	uho,
ponujati jim v božjem	imenu	mesto v vrstah Njegovih
izbranih bojevnikov.«
»Če so res sposobni za tako odliko, ali jih ne bo lastno srce o tem najprej obvestilo?«
Zadnja ligina prvenstvena tekma v Mariboru.
V nedeljo 24. t. m. se bo odigrala na Igrišču »Maribora« zadnja prvenstvena tekma, ki bo ena najvažnejših cele sezone. Zakaj? Mislilo se je že, da je prvenstvo liginega razreda ljubljanskega nogometnega podsaveza že odločeno, da so vsi trije kandidatje za nadaljno tekmovanje v državnem prvenstvu že določeni, ko je v nedeljo »Železničar« nenadoma z zmago nad ljubljanskim »Primorjem« začel ogrožati že sigurnim kandidatom sodelovanje. In tako se bo v nedeljo, namesto običajne prvenstvene tekme dveh lokalnih rivalov »Maribora« in »Železničarjev«, — namesto običajne borbe za lokalni prestiž — za lokalno prvenstvo, vršil boj — srdit boj dveh aspirantov za nadaljnje sodelovanje v državnem prvenstvu. V obeh taborih se vršijo velike predpriprave, kajti oba kluba se zavedata važnosti nedeljskega spopada. Zato se nam obeta v nedeljo res nad vse zanimiva tekma. Vodstvo tekme bo tudi to nedeljo v izkušenih rokah zagrebškega sodnika g. Mikuličiča.
Novost!
Zadnja novost v trajnem kotiranju so amerikanski ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za barvane, bele sive, svetle in obledele, oskrbuje s sijajnim uspehom samo salon Mraklč, Cankarjeva I.
33-t.
Okroglo in cepano
kostanjevo kolje kakor več tisoč fižol-nih drogov po nizki ceni na prodaj. Vprašati pri Martinu Ješovniku, Sv. Rupert, Z«. Voličina. SI. gorice. 1274
Razni stavbeni les,
deske, vijake in slamoreznico ceneno proda Scherbaum, Kopališka ul. 4. Lepo opremljeno sobo oddam enemu gospodu. Dr. Krekova 2, Studenci.	1273
Sobo in črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Skattihem
II.	tabor beograjske sk. župe
bo od 29. aprila do 3. maja t. 1. v Kragujevcu. Uprava beograjske župe je s posebnim dopisom povabila na sodelovanje tudi slovenske skavte. Žal se od-nas v tem času ne bo mogel nihče odzvati.
Za člana zveznega zakonodajnega odbora je bil imenovan načelnik Dravske sk. župe ing. Ivan Pengov = Bistro oko.
Fotoamaterski natečaj.
Beograjska skavtska' župa je razpisala za vse skavte amaterje in veščake natečaj v fotografiranju in razpisala tri nagrade. Tekmujejo lahko vsi skavti; čas in način slikanja, velikost, znamka aparata in kopije po volji tekmovalca, motiv in predmet tudi, nanašati se pa mora na II. zvezni tabor. Kopije šestih slik je treba poslati najkasneje tri tedne po zaključku zveznega tabora na upravo beograjske sk. župe (v roke starešini prof. Boži Živkoviču, Beograd, Študentski dom).
Strahote poplav na jugu
Tako ruši Tisa domove na svojih bregovih
Zv Jk •'o
(T.SOKUČ) X, Maribor M
tutopnild »e (prejmeta
Trajni kodri Din 100.
za otroke (birmance) Din 60,— za trajnost istih jamčim. Marica Požar, gledališka frizerka, Vetrinjska 1L^
Spalne sobe,
politirane, najmodernejše, In iz Plehkega lesa polne ter kompletne kuhinje po konkurenčnih cenah prodam takoj. Mizarstvo Aleksandrova 48.	1256
Jurija za oceno načrtov lepakov za II. zvezni tabor skavtov kraljevine Jugoslavije je prisodila prvo nagrado Splitčanu br. St. Kopaču in drugo nagrado Mariborčanu br. Karlu Kosu- Ikiju.
»Sk. Glasnik« in »NS«.
Izšla je nova dvoštevilka »Skavtskega Glasnika« za marec in april 1932. V slovenščini vsebuje ta številka samo dve kratki poročili.
V zagrebškem »Novem Skavtu«, številki za april 1932, je med drugimi zelo zanimivimi članki iz ideologije in skavtske prakse, o planinkah in o roverih, o volčičih in skavtskih igrah, o vesteh iz skavtskega sveta in objavami za II. zvezni tabor, tudi predlog bivšega glavarja mariborskega gozdovniškega rodu, Pavla Šegule, da bi se vse mladinske organizacije združile v znamenju miru in bratstva, za edinstvo duha v edinstvenem in univerzalnem mladinskem pokre-tu, ki bi vseboval vse tri razvojne stopnje pod geslom: »S prirodo k novemu človeku in obnovljeni kulturi!«
Slovenski skavtje so povabljeni: junija meseca na mednarodni evharistični kongres irskih katoliških skavtov, od 2. do
12.	avgusta na narodni tabor nizozemskih skavtov v bližini Haaga in od 27. julija do 5. avgusta na tabor švicarske skavtske zveze.
Za jamboree 1933. v G6dolo-ju pri Budimpešti naj se vsi tabori posameznih narodov pripravijo tako, da bodo verna slika življenja, folklore in ornamentike teh narodov. Na ta način bo taborenje zanimivejše in poučnejše ne samo za skavte, ampak tudi za obiskovalce in javnost.^ Občina mesta Godolo je izdala in založila za obiskovalce jamboreeja speci jalno topografsko karto; komad stane 50 filerjev.
Bolniškega strežnika
išče za kirurgični oddelek splošna bolnica v Mariboru. V službo se sprejme samo povsem zanesljiva, trezna, krepka oseba, samskega stanu, ki je odslužila vojaški rok. — Prosilci za to mesto naj se predstavijo upravi bolnice osebno v času od 21. do 27. aprila 1932 ob delavnikih med 9. in 10. uro in naj prineso s seboj osebne listine in potrdila o dosedanjem službovanju. 1275
še nekaj dni Vas čaka sreča
No zamudite si jo zasigurati s srečo državne razredne loterije, ki si jo kupite v upravi „JUTRA“ in „VEČERNIKA“
Aleksandrov« cesta št. 13
Izdaja Konzorcij »Jetra« m Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO. DETELA v Mariboru.