NO. 153 Domovi NA A-t/BERie/« m—ho nm g AM€RICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 12, 1963 SLOVCNIAN MORNING N6WSPAP6B STEV. LXI - VOL. LXI Haser zače! umikati 'voje čsig iz jemenai Novi grobovi Frank Smrdel st. V soboto zjutraj je v Euclid-p . v _ # Glenville bolnišnici umrl 68 let Siptovske čete v boju S pri-jstari Frank Smrdel st. z 21070 kralja El Badrea niso (Roller Ave., rojen v vasi Težnje pri Št. Petru, od koder je Posebno uspešne. Domači podporniki republike niso edini. WASHINGTON, D. C. — Iz Naira prihaja vest, da je Naser r°s začel umikati svoje čete iz •temena. Do sedaj so trdili, da ^'ete samo menja, to se pravi, ^ar jih odpokliče, jih zamenja j- novimi. Sedaj menda ne poši-•ia več novih, v Jemen. Morda bo na tej vesti kaj res-nice. V arabskem svetu vedo namreč že dolgo, da egiptovske ccte niso kos kraljevskim gve-’’teem. Jih .preganjajo, toda pri N m trpijo večje izgube kot gve- Povrhu pa ni v republikan-s 'h vrstah prave sloge. ^Por med domačimi repu-v . blikanci v jemenski vladi gospodarijo Zast°pniki “severa”, s čemer pa Zastopniki “juga” niso zadovolj-ni'v Governi del Jemena je nam-1Pc gospodarsko in kulturno za-p"tel 2a jU2njm delom in juž-n.!aki mislijo, da mora preiti po-'cn° vodstvo republikanskega J anja v njihove roke. Severnjaki se radi tega zelo razburja-j° ’n Cete mislijo na mir s kra-^Jevskimi gverilci. Naser je to- Ml V ^recePu> kaj naj napravi. naj še naprej troši denar in tlake za stvar, ki morda nima Uxiocnosti? Precepu je tudi ameriška ^‘Ptemacija. Ako se Naser u-13 ne te Jemena, kdo mu bo S ednik. Jemen bi namreč po-^en’^ sluča-iu “politično pra- prostor, zanj bi se gotovo ''lekla W„skva naj ^ipl in Peiping. Kaj lem slučaju počne naša omacija? ^tajski komunisti že reSan jajo moskovske TATpJ5rlmpatizerje vj . Nor. — Cangkajško- so n0Veščevalni službi se zdi, da pre Itajski komunisti že začeli ,,-1^ tiste tovariše v svoji nagihu’ ki 0 niih sumijo, da se I0!0 na moskovsko stran, je n°n* S° namreč ugotovili, da Neipj1 nainovejših prireditvah v Ugl manjkala cela vrsta ki Son|k kitajskih komunistov, Vs-iv° drugače navzoči pri mini t 0dsotnimi jo bilo kar pet Hov ar °V in ravno toliko čla-avnega strankinega odbo- prišel pred 42 leti. Delal je v Gabriel Co. do upokojitve lani. Tukaj zapušča ženo Angelo, hčer Jean Gum, sinova Franka in Anthonya, 5 vnukov, brata Ral-pha in Antona, zadnjega v Denver, Colo., v starem kraju pa sestre Mary, Frances, Johanno in Louiso. Bil je član Društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Ali Souls. Josephine Spelic Včeraj zjutraj je v Golden Age Nursing Home umrla Josephine Spelic z 3100 Hilltop Dr. Tukaj zapušča sinove Josepha, Charlesa, Edwarda in Williama, hčer Agnes Carrithers, 8 vnukov in enega pravnuka. Bila je članica Maccabees. Bila je stara 66 let in rojena v Ljubljani, od koder je prišla pred 62 leti. Pogreb bo v sredo iz Zakrajškovega pogreb, zavoda. Čas ni še določen. Za vesolje 5.5 bilijona Predlog za znižanje davkov se premaknil v Domu z mrtve točke WASHINGTON, D. C. — Odbor za sredstva in načine Predstavniškega doma je končal razpravo o predlogu za znižanje davkov, ki ga je Kongresu predložil Kennedy že spomladi. Sedaj se davčna lestvica na dohodnino razteza od 20 do 91 odstotkov, nova naj bi bila omejena od 15 na 75 odstotkov osebnih dohodkov. Prav tako je predvideno postopno znižanje davkov na dohodke korporacij in na ta-kozvani kapitalni pridobitvi. Pridobitev na kapitalu — gre predvsem za delnice in vrednostne papirje — bo znižana le za one, ki drže te papirje v svoji lasti vsaj dve leti. Za papirje, ki menjajo lastnika preje kot v dveh letih, bodo ostale v veljavi sedanje davčne določbe. Predlog je z odobritvijo v odboru za pota in načine napravil važen korak. Verjetno bo v kratkem glasoval o njem ves Dom. Če bo Senat končal svoje delo na predlogu o pravem času, utegne novi predlog le še letos postati zakon. D’kfafar Salazar ima “črno-fefilo” Q^zteiSo LONDON, Ang. — Nekaj afriških držav je prišlo na originalno misel, da bi povezale opozicijo, ki jo ima Salazar doma na Portugalskem, z uporniškimi gibanji v portugalskih afriških kolonijah. Salazar torej imel doma belo opozicijo, v Afriki pa črno, obe bi pa skupno podirali njegovo diktaturo. Po Salazar-jevem padcu naj bi zavladala politična svoboda na Portugalskem kakor tudi v samostojnih portugalskih kolonijah. Zanimivo je, da portugalska | pred svojim odhodom v Združe- opozicija ni odbila te zamisli. Njen voditelj je general Delga- Piedlog senatorja F. Lau-scheta za zmanjšanje proračuna je bil zavrnjen. — Večji del sredstev je namenjen izletu na Luno. WASHINGTON, D. C. — Senat je v petek s 37 proti 32 glasovi zavrnil predlog sen. Franka Lauscheta za delno znižanje proračuna za raziskavo vesolja in odobril v te namene skupno 5.5 bilijona dolarjev. Večji del denarja bo porabljen za pripravo potovanja na Luno, kamor naj bi stopil prvi Amerikanec se pred letom 1970. Predstavniški dom je odobril okoli 300 milijonov dol. manj v te namene, zato bo moral skupni odbor Doma in Senata doseči sporazum o vsoti proračuna za vesolje in s tem zvezanimi sklepi. Skupni predlog pojde znova pred oba doma v potrditev, nakar bo poslan predsedniku v podpis. Sen. F. J. Lausche je dejal, da mu nihče ni “mogel zadovoljivo pojasniti, v čem naj bi bilo za našo deželo dobro, če pošlje človeka na Luno”. Pospeševanje našiti naporov za raziskavo vesolja in prodiranje vanj preveč obremenjuje gospodarstvo naše dežele. V te namene trošimo velikanske vsote, poleg tega pa so vključeni v te programe tisoči in tisoči inženirjev in strokovnjakov vseh vrst, ki jih zato manjka v drugih panogah gospodarstva. Podobne kritične pripombe so izrekli tudi nekateri drugi senatorji. OI " -o-------- potresno BEor 'p *se 8e pomirilo H° 0 'NAD, SFRJ. — Potres- 2teeraemlje ok°N Skoplja se še J m umirilo. ge 14 dni po m 'sunku, ki je bil 26. ju-sc vsako noč ponavljajo Zakon o mehikanskih delavcih še ni pokopan WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je koncem maja odbil zakon, ki naj bi dovolil našim veleposestvom na jugu hajemati' ceneno mehiško sezonsko delavsko silo za poljedelska dela.Veleposestniki iz Texa-sa, Kalifornije in Arizone se pa ne dajo ugnati. Najeli so celo j ~u~ " vrsto lobistov, ki sedaj prego-| Nesreča pri odhodu varjajo kongresnike, naj zakon- poslanika iz Vietnama ski načrt vendarle odobrijo. V, DON TIN, J. Viet. — Ko je senatu so baje že pridobili ve- ameriški poslanik F. E. Nolting cino za svoje cilje. Veleposestnike krepko podpi- ne države prišel s svojo ženo ra naša prehranjevalna indu-'^em> da bi bil navzoč pri poime-strija, ki ima z veleposestvi ena-' no van ju nekega podeželskega ke interese. Veleposestva plaču-1 naselja, postojanke v boju proti jejo mehiške delavce po 60 cen-[rdeči gverili, po njem, je prišlo tov do dolarja na uro, ne pla- do nesreče, ki je zahtevala dve čujejo nadur in to vse pritiska' življenji. na splošno raven delavskih j Neki džip v poslanikovem mezd, kar gre v korist tovar- spremstvu je povozil 3 leta sta-nam. rega fantka, nato pa se je po Proti lobistom veleposestni- nesreči sprožila strojnica na kov in tovarn se borijo zastop- enem temed helikopterjev, ki so n:'!ki unij, socialnih organizacij varovali slavje, pri čemer je bil in katoliške cerkve, ki mislijo, do smrti ustreljen neki šest let da domačih delavcev ne manj-.stari domačin, več pa ranjenih, ka, kot trdijo veleposestniki in Poslanik F. Nolting se vrača tovarne. Le primerno jih je tre^v Združene države. Na njegovo ba plačati, pa ne bo noben pod- mesto bo prišel Henry Cabot jetnik trpel od pomanjkanja de- Lodge, republikanski podpred-lovne sile. I sedniški kandidat leta 1960. NADALJEVANJE POGAJANJ PO DIPLOMATSKIH POTIH Državni tajnik Rusk je dejal, da bodo razgovore o zmanjšanju mednarodne napetosti nadaljevali po rednih diplomatskih potih. - Zahodna Nemčija bo pogodbo sedaj nemara le podpisala. — Rusk danes pred Senatnim odborom. glav Nja, ^ sunk,. Pasteh^0 oteklega tedna so sunke VSeh skupi 268- Male vzhodi re'Sistrirali tudi v ^Pravm MaCedoniii> ki pa niso P aVlh uubene škode. WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Dean Rusk se je včeraj vrnil preko Bonna iz Sovjetske zveze, kjer je danes te-aen podpisal dogovor o končanju preskušanja atomskega o-rožja in se v petek razgovarjal 7. Nikito Hruščevim o naslednjih korakih, ki naj prinesejo odstranitev mednarodne napetosti med Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti ter Severno-atlantsko zvezo. O svojih razgovorih s Hruščevim Rusk ni povedal dosti, prav tako je bil molčeč tudi N. Hruščev. Iz izjav obeh strani je razvidno, da Hruščev ne priganja posebno k novim dogovorom, kajti Rusk je dejal, da se bodo razgovori, ki jih je on začel v Moskvi in v Gagri ob Črnem morju s Hruščevim, nadaljevali po redni diplomatski poti. Hruščev je bil tekom sestanka z Ruskom, v kolikor je bil ta v javnosti, ljubezniv in dobro razpoložen. Z Ruskom sta igrala badminton, pri čemer je Hruščev kljub višjim letom zmagal. Zah. Nemčija bo podpisala moskovski sporazum BONN, Nem. — Državni tajnik Rusk se je na poti iz Sovjetske zveze oomov ustavil v so-ooto tu in se razgovarjal s kanclerjem Adenauerjem, s poakanc-lerjem Erhardom in zunanjim ministrom Scliroederjem o moskovskem sporazumu o končanju preskušanja atom. orožja. Zahodna Nemčija je omahova-do, ki je v zadnjih predsedniških 'la’ aN naj sporazum podpiše ali volitvah kandidiral proti Sala-‘ne> ker gotova, kak vpliv bi 1 podpis imel z ozirom na dej- V vladnih krogih vlada prepričanje, da bo Zah. Nemčija pogodbo sprejela in da bo ta dobila tudi potrebno večino v parlamentu, če bo iz debate v ameriškem Senatu in v angleškem parlamentu očitno, da pogodba in njen podpis od strani Vzhodne Nemčije ni položaja te v svetu bistveno spremenil. Rusk pred senatnim odborom WASHINGTON, D. C. — Danes bo državni tajnik D. Rusk potem, ko bo osebno poročal predsedniku Kennedyju o svojih razgovorih z Gromikom in Hruščevim v Sovjetski zvezi, obrazložil senatnemu odboru stališče vlade o v Mhskvi podpisanemu dogovoru o končanju preskušanja atomskega orožja. Za njim bo obrambni tajnik McNamara poročal, kako stališče zavzemajo k temu dogovoru oborožene sile. Iz Clevelanda in okolice stvo, da je dogovor podpisala v Moskvi že Vzhodna Nemčija. Kancler Adenauer je dejal D. zadju in dobil kakih 25% glasov, se že pripravlja, da pride iz Brazilije, kjer živi v begunstvu, najprej v Evropo, od tam pa v posamezne afriške države, | ^us^u> Zahodna Nemčija doda se konkretno dogovori za govor odobrava, da pa bo imela skupno taktiko proti Salazarju. j težave dobiti zanj potrebno ve-Gonilna sila za vso idejo ie ^ (;ino v parlamentu, če bi izgie-34-letni politik Figueiredo. Je' dalo, da pomeni podpis pogodbe sicer rojen v portugalski kolo-j°d strani Vzfnodne Nemčije ka-riji Mozambik, toda je portugal-j mednarodno priznanje suve-j skega rodu in se šteje za Por- lenosti W. Ulbrichtove ideče tugalca. Je obenem tudi tajnik1 Vzhodne Nemčije. Opozoril je generala Delgada. j na dejstvo, da dogovoru brez ______n______ j primerne zadevne garancije na- — Nov noht zraste človeku sprotuje celo predsednik paria-povprečno v nekako 160 dneh.! menta Heinrich von Brentano. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Tekom lanskega leta jc bilo v prometu na amer. cestah 41.000 mrtvih, okoli La milijona pa ranjenih. ALBANY, N. Y. — Guv. Nelson Rockefeller, eden glavnih aspirantov na republikansko predsedniško kandidaturo, se je izjavil za odobritev moskovskega sporazuma v Senatu, pa poudari! potrebo po čuječnosti pied “sovjetsko dvoličnos.jo’. TUSCALOOSA, Ala. — Črni študent James A. Hood, ki se je vpisal na University of Alabama v preteklem juniju pod varstvom zveznih čet, je sedaj to šolo zapustil iz “zdravstvenih razlogov NEW YORK, N. Y. — Metropolitan Life Insurance Co., največja lastnica stanovanjskih Policija strožja do pešcev— Zaradi povečanja števila smrtnih nesreč pešcev, ki hodijo neprevidno in proti predpisom čez cesto, je policija določila posebni oddelek, ki bo v glavnem posvečal pažnjo pešcem. Kogar bodo zalotili pri prehodu čez ceste na mestu, ki ni za to določen, bo dobil listek zaradi prekrška prometnih pravil. Kazen bo $3, če bo plačana na policiji v 48 urau., če ne pa $5. Zaroka— Preteklo nedeljo sta se zaročila g. Božo Pust z 1204 E. 60 St. in gdč. Slava Župančič z E. 60 St. Poroka bo predvidoma v soboto 31. avgusta v cerkvi sv. Vida. — Čestitamo in želimo vso srečo! Na obisku— Rudolf in Hallie Mihelich iz Livingstona, Tex., sta prišla na obisk k Rudolfovemu bratu Petru Mihelich na 1357 E. 52 St. Tu ostaneta dalj časa. — Dobrodošla! Zadušnica— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Franka Walland ob 12. obletnici smrti. Popravek— Pok. Mrs. Mary Ruparcic, o katere smrti smo poročali pretekli petek, je bila doma iz vasi Vince pri Sodražici, kjer je zapustila brata Antona Tanko, v Clevelandu po pol sestro Jennie Arko, v New Philadelphia pa strica Franka Tanko. Stara je bila 64 let. — Pogrebnike prosimo, da sporočila o smrti in umrlih skrbno sestavijo in jih dajo prizadetim v pregled, ker list ne more prevzemati odgovornosti za napačne in netočne podatke in potem objavljati popravke. Naj pripomnimo, da obvestila o smrti objavljamo zastonj, ker smatramo, da so to novice, ki naše čitatelje zanimajo! Kraljica lepote— V Avon i_ake je bila izbrana preteklo sredo za lepotno kra- Javno mnenje proti nepotrebnim delavcem v podjetjih son™°in ‘°pi0' - in Pon Vemperatura 80. Zvečer hcviht 0(J* Ver;ielnost krajevnih PRINCETON, N. J. — Gallupov zavod je porabil spor med unijami železničarjev in železnicami za priliko, da pozveduje po deželi, kaj ljudje mislijo o nepotrebnih delavcih v podjetjih. Pozvedovanje je dalo zanimive rezultate: 52%j jih je bilo proti temu, da bi unije imele pravico, da zahtevajo od podjetij, naj nastavljajo nepotrebne delavce; 25% jih je bilo za unije in 23 %> se ni moglo odločiti ne za ne proti. Še celo med unij-skimi člani ni razmerje drugačno: 48% unijskih članov je proti nepotrebnim delavcem, 32% je za, 20% nima pa nobenega stališča. Tisti, ki zagovarjajo nepotrebne delavce, se opirajo sa- mo na socialne razloge; večina imele, ako bo treba, kar po tri med njimi misli, da je treba naj-! seje na dan. Federalni deiavski preje dati ljudem kruha, potem šele misliti na interese podjetnikov. Gallup je ob tej priliki pozve-doval tudi o tem, kaj ljudje mislijo o sedanjem sporu med železnicami in železničarji. Samo 28'% jih je na strani unij, 40% pa na strani železnic, dočim 32% nima nobenega mnenja. Morda so te številke opogumile kongresnike in senatorje, da še bolj pritiskajo na železnice in železničarje, da se pobotajo. Unije seveda tudi ne morejo prezreti dejstva, da je večina dežele proti njihovemu stališču. To je najbrže povod, zakaj so se unije in železnice odločile, da bodo ta teden zopet začele s pogajanji. Trdijo celo, da bodo tajnik Wirtz je tako zagrabil za to priliko in pritisnil ponovno na delegate z obeh strani, naj dosežejo sporazum. Izvršilni odbor unije kurjačev in strojevo-cij je celo sklical sejo glavnega odbora, da bi od njega dobil pooblastilo, naj sklene sporazum brez potrebe po naknadnem odo-brenju po glavnem odboru. V glavnem odboru je 156 odbornikov. V Kongresu izgubljajo unije simpatije. Zmeraj več je senatorjev in kongresnikov, ki mislijo, da bi se kompromis dal doseči, ako bi bilo več dobre volje in manj trmoglavosti. To bi pomenilo, da bi zakon dal Meddržavni komisiji za trgovino ne samo pooblastila, naj tekom dveh let arbitrira v sporih med železničarji in železnicami, ampak tudi pravico, da posega v poslovanje železniške uprave,— na drugi strani pa odloča, kako je treba pojmovati pogodbene pravice železničarskih unij. Tega se naravno bojita obe strani: železničarji in železnice. Končno pa visi v zraku kot velika nevarnost izjava predsednika AFL-CIO Meanyja, da bi bilo treba železnice podržaviti, ako bi unije zgubile pravico do štrajkanja, ker bi Meddržavna komisija za trgovino imela pravico do arbitraže. Kar je rekel Meany, še ni prišlo na Kapitelu v debato, pa bo, ako se bo 29. avgusta začel železničarski štrajk. Nevarnost je torej realna in ne samo navadno žuganje. hiš ne samo tu, ampak tudi v bdeo 1/ let stara rojakinja Dianne Budan. Zastopala bo državo Ohio na lepotni tekmi v Hun-tingtonu, W. Va., 18. avgusta za lepotno kraljico Združenih držav. Zmagovalka te tekme bo zastopala Združene države na lepotni tekmi v Londonu v prvem tednu septembra za lepotno kraljico sveta. Seja— Poor. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih redno sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirali od 4.30 dalje. Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri zvečer ol> 7.30 sejo v navadnih prostorih. Pozdravi— Mr. in Mrs. John Trček z 1140 E. 176 St. pošiljata prijateljem in znancem pozdrave iz Clifton Forge v Virginiji, kjer sta na obisku pri hčeri Mrs. John Zaman. Washing tonu, D. C., ter drugod po deželi, je odločila, da bo vanje sprejemala tudi črnce. S tem bo postala vrsta doslej čisto belih naselij “mešana”. WASHINGTON, D. C. — Sen. Estesa Kcfauerja, demokrata iz Tennessee, ki je umrl tu v soboto zadet od srčne kapi star komaj 60 let, bodo jutri zjutraj z letalom prepeljali v Knoxville, Tenn., nate pa ga polcžili k večnemu počitku v družinsko grobnico v Madisonvillu. CLEVELAND, O. — Policija je prijela včeraj tu 12 mladih ljudi, polovico fantov, polovico deklet, pri uživanju mamil. Večina med njimi je bila študentov. Policija je zaplenila večjo količino “marijuana” cigaret v skupni vrednosti okoli $100. ------n----- —O- Isti pomen V več azijskih jezikih imajo za riž in hrano eno samo besedo, kar pomeni, da se tisti na- z rižem Brc*z se zahvalil za ameriško pomoč žrtvam potresa v Skoplju BEOGRAD, SFRJ. — Pred-1 rodi hranijo pretežno sednik J. Broz - Tito je poslal j ali so se vsaj nekdaj, predsedniku ZDA J. Kennedyju brzojavko, v kateri se temu zahvaljuje za naglo in uspešno pomoč, ki so jo Združene države Skoplju poleg že podeljene ponudile ponesrečencem potresa v moči še 6,200,000 funtov živil iz Skoplju. J presežkov deželnih pridelkov. Združene države so med tem sklenile dati žrtvam potresa v Ameriška Domovina /v*« » I/1< Tl viI 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 153 Mon., Aug. 12, 1963 “Drugi korak” v hladni vojni Še pred podpisom moskovske pogodbe o končanju pre skušanja atomskega streliva sta se Kennedy in Hruščev brez govorjenja sporazumela v tem, naj bo pogodba samo prvi korak k zmanjšanju napetosti med Zahodom in Vzhodom. To teorijo pogrevata sedaj oba in Kennedy je že za čel vrtati v tej smeri. Državni tajnik Rusk ni šel v Moskvo samo na podpis pogodbe. Pogodba sama gotovo ni praktično toliko vredna, da bi jo bilo treba podpisati v Moskvi s posebno slovesnostjo, saj je celo Kennedy svaril deželo, naj ne stavi pretiranih upov nanjo. Rusk je šel v Moskvo in Hruščev je zaradi njega odložil počitnice ob obali Črnega morja samo zato, da se oba državnika lahko pogovorita o “drugem koraku” na poti k splošnemu mednarodnemu pomirjenju. Hruščev je že pred par tedni namignil, kaj razume pod tako akcijo. Pred par tedni je potoval v Moskvo kar neutegoma belgijski zunanji minister Spaak. Spaak je star, prebrisan in edini socijalistični diplomat velikega formata, ki zna govoriti “komunistični jezik”. Hruščev ga kot socijalista nima v časteh, toda ve, da ima Spaak veliko prvovrstnih zvez z mednarodno diplomacijo in da bi mu pogovor z njim lahko le koristil. Zato je imel z njim kar v Kijevu dolg razgovor. O pogovoru smo zvedeli nekaj podrobnosti šele precej pozno. Spaak je takrat razvijal misel, da je treba zmanjšati mednarodno napetost postopoma in da naj -bodo med “stopnjami” pogodbe o nenapadanju med deželami NATO in državam Varšavskega pakta, o demilitarizaciji srednje Evrope, o razorožitvi in končno o “nemškem vprašanju”. Ni bilo takrat povedano, kaj je na vse to odgovoril Hruščev. Zato smo doživeli kmalu potem skoraj malo senzacijo. Hruščev sam je začel govoriti, da bi bilo dobro, ako bi se oba tabora, komunistični in svobodni začela pogovarjati in tudi dogovarjati o raznih vzrokih, ki povečujejo mednarodno napetost. Med vzroki je naštel: sovražne odnose med NATO in državami Varšavskega pakta, strah pred nepričakovanim napadom, preveliko število vojaških edinic v obeh Nemčijah in naraščanje vojnih proračunov ravno v velikih državah. Kar nekam spregledal je pa nemško in berlinsko vprašanje, kakor tudi splošno razorožitev. Mednaroden političen svet je takoj postal pozoren na izjave Hruščeva in začel ugibati, kaj naj tiči za njimi. Ugiba seveda tudi naša javnost z našo diplomacijo vred in ravno to je nagnilo državnega tajnika Ruska, da je šel “slovesno” podpisovat pogodbo o končanju preskušanja, da dobi tako priliko za razgovor s Hruščevim. Tudi Hruščev je pokazal zanimanje za razgovor, drugače ne bi odložil začetka svojih poletnih počitnic. Uradna poročila povedo bore malo o poteku in rezultatu razgovorov, kar pa ni prevelika škoda. Oba državnika sta se samo tipala z besedami, s pravo barvo ni prišel na dan ne prvi ne drugi. Medsebojno nezaupanje je še pregloboko zasidrano na obeh straneh, da bi dovolilo odkritosrčno izmenjavo misli. Kaj torej tiči za izjavami Hruščeva? Ako jih primerjamo s stališčem ministra Spaaka, vidimo takoj, da se ne krijejo ne po obsegu, ne po vrstnem redu. Hruščev je s svojim redom pokazal, da smatra za važno v prvi vrsti to, kar postavlja Spaak na drugo mesto. Za nas je seveda zanimivejše stališče Hruščeva. Ako si ogledamo želje tovariša Hruščeva od blizu, najdemo v njih samo eno skupno potezo: Hruščev je izbral samo take predmete, ki Obravnavajo politične probleme, ki jih je političen razvoj že porinil v ospredje in jim dal neko stvarno obeležje, ki se da brez velike težave “legalizirati”, kot se je dalo legalizirati sedanje stanje o končanju preskušanja. Vzemimo za primer strah pred nepričakovanim napadom. Ze 1. 1945 so se zavezniki dogovorili, da lahko s svojimi zračnimi silami kontrolirajo vse, kar se godi v posameznih nemških vojaških conah. Te pravice so se takrat zavezniki — Rusi vključeni — tudi posluževali in radi tega ni prišlo do siporov. Na zračno kontrolo so med tem pozabili do zadnje kubanske krize. Takrat so pa začeli — tako trdi časnikar Drew Pearson — letati ruski in zavezniški helikopterji nad obema Nemčijama, javnost pa zato še ve-oela ni. Da je pa verjetno nekaj resnice na tem, priča na-mitavanje Hruščeva, da bi bil potreben sporazum o medsebojni kontroli vojaških premikanj vsaj v srednji Evropi Hruščev ni govoril o helikopterjih, pač pa o nepremičnih komisijah, ki naj bi sedele na prometnih vozlih na železnicah in v lukah, morda tudi na letališčih. Komisije naj bi se ne premikale, vezane naj bi bile na svoja ozka področja toda v njihovem okviru bi lahko sledila vsakemu premikanju blaga in potnikov, civilnih in vojaških. V bistvu bi bilo v,e uu zudou to legaliziran j e nekega stanja, ki je naenkrat vsaj deloma “šnirov” ben je slučaj z vojnimi proračuni. So povsod javni, celo pod komunističnimi režimi. Seveda se dajo taki proračuni tudi potvarjati. Del stroškov za vojaške namene se vtakne v druge civilne postavke, ali pa se jih sploh izpusti. Take mahinacije se dajo narediti samo za male zneske, ne pa za bilijone. Strokovnjaki bi take skrite proračunske postavke že izvrtali. Ali bi jih obtoženka priznala, to je seveda drugo Vprašanje. Seveda bi že sama obtožba imela svoj političen učinek. Isto velja tudi za zmanjšanje čet v obeh Nemčijah. Za kontrolo čet v obeh Nemčijah ni potreben velik in premičen kontrolni aparat, je lahko skupen za oba tabora. Vse to dovoljuje sklep, da je Hruščev izbral samo take točke, ki jih lahko — zagovarja pred komunističnim svetom kot nekaj, kar ne krši varnosti komunističnih držav. Ideja Hruščeva ni slaba, toda je težko izvedljiva. Nanjo morajo pristati vse evropske države, ne samo Rusija, Amerika in Anglija. Francija je že rekla, da se v take pogodbe ne bo spuščala. Nemčija precej neprikrito izraža sum, da se za rusko idejo skrivajo hudobne namere do nje. V Bonnu se bojijo, da hoče Hruščev od Zahodne Nemčije po ovinku izsiliti priznanje vzhodne, komunistične nemške države, da hoče po ovinku doseči delno nemško razorožitev, da hoče legalizirati sedanjo mejo med obema Nemčijama, pa tudi politično stanje v srednji Evropi. Morda se za ruskimi idejami skriva tudi želja, da bi te ideje utegnile roditi nezaupanje med posameznimi svobodnimi državami, posebno pa nezaupanje do Nemčije in njene želje po obračunu za zgube, ki jih je utrpela leta 1945. Vse to namigava na nevarnost, da bo svobodni svet z Ameriko na čelu moral napraviti “drugi korak” po trnjevi poti. Trnje bo hudo bodeče, morda bodo potrebna leta, da bo svet prebolel bodljaje. IliKl'llllllllilllllllllllllllUUIIlIUHIUIIllllllllllllllllllIlUllililllillllllllUllllllllIlllllIIIMUIIIIIMlIUlUIUHIIilllllliUllllllllllllllllll Penn*yIvanski prepihi (Poroča Majk) r iiiiiiiiHiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiimiimmimmiiiiiiiminimiimimiiii Pittsburgh, Penna. — Ni dolgo od tega, kar sem bral prav v naši A.D., zakaj so prišla neka nasprotja med Francijo in Združenimi državami ter drugimi državami članicami Evropskega skupnega trga. Omenjeno je bilo, da so nekatere naše firme, ki obratujejo “Super cine vse vrste prodajajo. Pa še kako glasno to vse povedo. Če te kaj črviči, si nabavi to; če se ti kaj zapira, si kupi to, če kaj drugega rabiš, in tega je na tisoče, si nabavi pri nas. Vse imamo, vse lahko dobiš tu in vse lahko odneseš od tu domov, seveda, če imaš za to dovolj cven- Market-e ’ (verižne veletrgovi- ka v svojem žepu. Drugače pa: ne z jestvinami in vsem raznim. You know, we are sorry, but \ neki obliki že obstojalo in ki se sedaj da razširiti. Podo- 2a pod zob blagom), skušale razplesti take trgovine tudi po zapadnih evropskih deželah. Z imenom samim, ki ga nosijo take trgovine, ni nič napačnega, ampak nekaj drugega je, kaj je gospodarski, ali bolj jasno povedano, kaj je “business-ški namen in cilj” teh trgovin. Kakšen namen in cilj je to? Well, v besedi in na papirju se namen tega businessa kar lep vidi in ga marsikje v njegovem začetku še pozdravljajo in mu neko dobrodošlico pojo. Ampak te vrste verižni business je v resnici zelo podoben prikupljivi, drugače po naravi in zadržanju neznani nevesti, ki prihaja na posestvo ženina in je v začetku sladka in prikopljiva — pozneje pa ...? če bi bila odkrita, bi povedala: Prišla sem radi businessa, Iker ta je moj edini “ljubček”, ki ga imam rada in radi katerega prihajam, kamor prihajam. To in takšna je njena precej pogode-na slika. Nič novega! Ljudje so bili taki in smo taki že od nekdaj. Vsak gleda za svojo glavo, ker drugače bi ne imel kam povezniti svoje kape ali pa klobuka. Takoj za tem pa za svoj “ar-žet”, ta pa dela ljudem že od nekdaj velike skrbi, če je preveč v njem, dela nekaterim skrbi, če je pa premalo, ali pa če v njem ni nič, dela pa ljudem še večje skrbi. Tako, da za vise ni nikoli prav. Zgorajšnje je sicer nekak dolg uvod in dolga razlaga, zakaj je na svetu marsikaj, kakor je. Ampak preprosto razlago ljudje včasih bolje razumejo, kakor pa kako učeno razlago, omenjena s sami tujimi frazami, katere, kakor so rekli včasih Kro-parji, da jih še “sam vrag ne razume”... Zdaj pa nazaj k “Super Mar-usti"ie do' ca, “in varih tudi “če bi bil jaz tvoj varih, bil z ’ :’e dejal Jurij, ki .ie Preč drad‘ P°ziva k vojakom ,e'l nasajen, “bi te še bolj kratko držal.” Fran‘JePa tiho bodi!” je dejal Za »v, daz se ne menim ne Ca ^ Za variha Sedeli’ k‘ .Je zraven njega Jiiv,:-1’ mu jo stisnila roko; a «iU to tudi ni bilo prav hjal ?ln,e le to Jezi,” je godr-in L, a 80 nam ti smrkavci bilo VclVcb ko nas doma ni diš 'TvSa dekleta prevzeli. Vi-p 'no, to me jezi.” nhrii^6^ prijatelj Luka je Pa d]., 'J.* naPoljeval pogovor mete ^e’ manj kočljive pred- “To bro Je ^a Ljubljančan do- s° voinVeda1’” Je dejal’ “da 8m0 i Zaceli kapitalisti, mi livatj ’,tl rn°ra^ zanje kri pre- “Kje si 86 Je 2adrl Jurij. lonca klali ” Pa ti kri prelival?” “Doma, iz kadar ste lonec, dobro Vl'1'le pa vendar “reke] •eela^’" -^e dejal Tine;|je umeknil, ga Je’ da naj jih vrag vza- pokoncu. me; denar bomo pa mi razdelili.” “Kdo pa je pravzaprav kapitalist?” je vprašala Tilda. “Ali je to vsak, kdor ima kaj denarja?” Ne,” je dejal Jurij, “ampak kdor ima več denarja kot mi. Tudi kdor varčuje, je kapitalist, ker zbira kapital; in ta bo novo vojno zanetil, kjer bosta zopet France in Luka kri prelivala.” Jurij je sitnaril naprej in dražil Franceta, ki ga je smatral za nekakega tekmeca pri fantih in dekletih. Hej, France,” je začel zopet, “ko sta ta dva klobasarja čenčala, da si ti delovno ljudstvo, ali te ni rdečica oblila, ali te ni bilo nič sram?” “Saj si se ti tudi namuzal,” ga je zavrnil France. “Jaz imam pravico do počitka, ker sem bil toliko let vojni, ti pa ne.” |“Kako da ne?” se je smejala Tilda, ‘“France je vendar član strokovne zveze za šti-rindvajseturni počitek.” Ožganka ni ljubila prepirov; med prepirom so ljudje oolj vpili kot pili, razbilo se je tudi precej posode in po-hišja in med rabuko je marsikdo šel in pozabil plačati. Navila je gramofon, ki je začel hreščati in vriskati in piskati. France je grdo gledal Jurija, ki se mu je zaničljivo pačil; drugi fantje pa so se spogledovali z dekletoma, ker jim je poskočna godba v noge zahajala. Hudega Jurija je čuvstvenost prevzela in kakor nehote in nevede je objel Tino čez pas. Tina mu tega ni zamerila, ker je bila dobrega srca in ponosna, da jo imajo fantje radi; France pa je vzrojil. Oh, ti ljubi moj norček,” ga je prestregla Tina, se ga oklenila in zaplesala ž njim po sobi; za njima se je zavrtela Tilda in tudi še stara Ožganka. Vzdignil se je dirin-daj in vrišč in smeh, da je vsa vas odmevala. Franceta pa ples ni potolažil. Iz gole ljubezni je ošteval svojo plesalko, kakšna spogledljivka da je; da je ni sram drugim se sladkati in nastavljati. “Ali boš moja ali njegova, obeh pa ne,” je odločno završil. “Kaj pa ti hočeš?” ga je rezko zavrnila plesalka. “Saj še nisva poročena, da ne bi smela nobenega fanta pogledati. Če me hočeš že zdaj pestiti, kaj šele bo, kadar bova mož in žena! Sploh pa, to ti povem, France, da te do svetega Nikoli ne bom čakala.” Užaljena je pustila Tina svojega plesalca in se zavrtela z Jurijem. Francetu je zavrela kri; znositi se je moral. Podstavil je plesalcu Juriju nogo; brez potrebe, a ne brez uspeha. Fant je namreč že drobno gledal; vinski duhovi so mu bili med poziv v vojake, med kapitalizem in delovno ljudstvo zašli, tako da njegov ples ni bil imena vreden; še nekoliko naj bi bil France počakal z nogo, pa bi bil vinjeni Jurij sam padel Komaj pa je bil na tleh, se je iztreznil. Hipoma je bil na nogah in se zagnal v Fi’an-ceta. Začelo se je splošno rvanje, brez vpitja; samo sopihanje in stokanje se je slišalo in suhi udarci. Kričale so le ženske, ki so se stiskale v kot. Francetu se ni dobro godilo; tako trdo je priletel na cesto, da je obležal. Luka, j M se je bil nekoliko previdneje spravljal AVGUST ![Efe[ A 4115/6.17 im 18.19 raSjiMiis 19120121,1 26 27,28 KOLEDAR društvenih prireditev AVGUST 18. —Slovenska telovadna zveia ima telovadni nastop na Slovenski pristavi- 25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik- SEPTEMBER 8.—Pevsko društvo Slavček priredi piknik na Slovenski pristavi. 15.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani. 22.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne. 28.—Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. dvorani na Prince Ave. večerjo in ples. Začetek ob šestih. 28. —Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo za člane in prijatelje v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob petih. 29. —Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja. OKTOBER 12.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. 19. —Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer. 19. —Podr. št. 47 Slov. žen. zveze priredi večerjo s plesom v Slovenski del. dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob šestih. 20. —Pevsko društvo “Slavček” priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom. 27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave, 27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne. 27. — Pevsko društvo PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. večerjo. 3.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju. 3.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. 17.—Podr. št. 14 SŽZ priredi v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. bazar. DECEMBER 1.—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. ------o----- Hitrica ni zmeraj dobra WASHINGTON, D. C. — Naši administraciji se včasih le vse preveč mudi. Njena lastna nepočakanost ji potem dela preglavice. To zopet lepo dokazuje zgodba s pogodbo o končanju preskušanja atomskega in vodikovega streliva. Našim, angleškim in ruskim diplomatom se je tako hudo mudilo s sestavljanjem pogodbe, da so že pri podpisu ugotovili, da besedilo ni ne dobro ne popolno. Zgovorili so se, da ga bodo pozneje popravili, ako bo treba. Ali bo treba, to bo pokazala debata v senatu. Pravijo, da ne bo samo zanimiva, ampak tudi živahna. Kritika bo imela lahko delo, ker bo vedela, da obstoja načelen sporazum, da se besedilo, lahko menja, ako bi to bilo potrebno. Naša administracija se ne bo mogla sklicevati, da je dokončno. Podobno zadrego je rodila hitrica v Bonnu. Amerika in Anglija nista obvestili Adenauer-jeve vlade o besedilu pogodbe pred podpisom osnutka. Nemška vlada se radi tega razburja, in namerava zavleči podpis pogodbe. Hoče imeti od Washing-tona in Londona zagotovilo, da vzhodno-nemška komunistična vlada ne bo dobila nobene pri- obvezno izjavo, da se v bodoče ne bo več zgodilo kaj takega, kot se je sedaj: da bosta torej Washington in London vsako pogodbo, ki se tiče Nemčije še pred podpisom poslali v Bonn na vpogled in oceno. Vse te burje ne bi bilo, ako bi bili v Moskvi malo manj hiteli s pogajanji in njihovim zaključkom. -----o------ McNamara napravil dober posel z dr. Adenauerjem WASHINGTON, D. C. — Začetkom preteklega tedna se je federalni tajnik za narodno obrambo McNamara vrnil iz Bonna z dobrim poslom. Prodal je Nemcem naše orožje za kar čedne zneske. Letos ga bomo dobavili za nemško armado za 650 milijonov dolarjev, prihodnje leto pa za ravno toliko. Naši plačilni bilanci se bo to prav prileglo. Za orožje bomo namreč dobili ravno toliko, kolikor letno trošimo v Nemčiji za naših 6 divizij, ki so tam nastanjene. To se pravi: naše divizije vzdržujemo z dobavami o-rožja nemški armadi in ne z dolarji. — To je vsekakor lep uspeh. Ima pa tudi politične posledice. Doslej smo radi grozili Nemcem, da bomo odpoklicali naše divizije, kadar smo bili slabe volje. Sklicevali smo se pri tem na stroške, ki jih imamo z vzdrževanjem čet. Sedaj ta pritisk odpade. Ravno narobe: naša vojna industrija ima interes, da ameriške čete ostanejo v Nemčiji, saj ravno radi tega lahko računa na nemška naročila za orožje, ki bi jih dru-l gače ne bi bilo. Z Anglijo, Španijo in Italijo taki sporazumi niso mogoči, ker te dežele nimajo toliko dolarjev kot Nemčija. Lahko bi pa naročala orožje Francija, ker ima dosti dolarjev. Mislijo, da bi bilo dobro, da naša administracija skuša doseči z njo podoben sporazum kot z Nemčijo. Zunanja politika “žre” angleške ministre HELSINKI, Fin. — Angleški ministrski predsednik Macmillan je bil te dni na obisku pri finski vladi. Ker se je njegov zunanji minister Home vračal domov iz Rusije, ga je poklical kar v Helsinki na poročanje. Home je prišel od ruskih pogajanj precej zmučen, kar se mu je poznalo tudi na obrazu. To je spravilo Macmillana, da je na svoji tiskovni konferenci pred časnikarji tudi potožil, kako zunanja politika “žre” angleške zunanje ministre. Socialistični zunanji minister Bevin je sredi vila skoraj na oni svet, — tudi Home je vse preveč vprežen v delo. Kdaj naj zunanji minister sploh spi, ako ga lahko vsak trenutek tekom noči pokliče ta ali oni poslanik in prosi za hitra navodila. Celo glavni angleški delegat pri ZN je moral klicati zunanjega ministra ob dveh zjutraj, da je zvedel, kako naj glasuje v neki nujni zadevi. Ženske dobijo delo Kuharica Iščemo kuharico za gostilno za kakšnih 4 ur vsaki dan. Prednost ima izkušena. Kličite KE 1-8390. (153) MALI OGLASI V najem 4 sobe se oddajo zgoraj, s kopalnico. Oglasite se po 4. uri na 1079 E. 68 St. -054) Lastnik prodaja — $11,000 E. 78 in St. Clair Ave. okolica — dvodružinska hiša, 5-5, garaža, dober dohodek. Kličite 531-5567. (157) Lastnik prodaja Na Grovewood Ave., dvodružinska hiša, 5-5 v izvrstnem stanje. Kličite KE 1-9354. (153) V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN, SOPROG, OČE IN BRAT August Shuster ki je izdihnil svojo blago dušo dne 11. avgusta 1961. Leti dve sta že minili odkar si nas zapustil Ti hudo, samotno je življenje, ko Te več med nami ni. Blag spomin, na Tebe, dragi, bo živel v nas do konca dni. Duša Tvoja pa naj v raju večnega Boga slavi. Tvoji žalujoči: oče ALOIS in mati JOSEPHINE, soproga STELLA, sin RONALD m hči PATRICIA, sestre: MRS. JOSEPHINE LOZAR, MRS. MILDRED PLAVCAN, MRS. OLGA BABIC in MRS. FLORENCE OREHEK, bratje: FRANK, ALOIS in JAMES, ter OSTALI SORODNIKI. Cleveland, O., 12. avgusta 1963. 2.—Društvo klerskega upokojencev Sen- like, da bi pogodbo izrabila v dela umrl, zunanjega ministra okrožja priredi v svojo korist. Hoče imeti tudi Edena je zunanja politika spra- m mmmm PRIJATELJA — Stephen Honeucomb, poldrugo leto star fantič v Southamptonu na Angleškem, se hladi s sladoledom v takmajšnjem živalskem vrtu, ne da bi ga motila navzočnost šimpanza. ODDA SE V NAJEM stanovanje 6 sob, 3 spalnice, v bližini sv. Vida. Pokličite IV 1-6072. (153) Naprodaj Starejša hiša s 3 spalnicami, lot 50 x 257, blizu E. 185 St., dvojna garaža, sadna drevesa, nizki davki. Kličite IV 1-6397 po 5. uri. (153) Hiša na prodaj Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnik za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10.500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254 Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte. ________________________(167) Preša naprodaj Pol tonska preša na elektriko v dobrem stanju, za jabolka in grozdje naprodaj. Pripravno za farmarja. Kličite WH 4-2360. (155) V okolici E. 200 St. Naprodaj 6-sobni bungalov, 3 spalnice, velika moderna kuhinja in poploščena kopalnica, klet, garaža s patio. Najnovejša trojna zimska okna in vrata. $14,900. Kličite po 5. uri IV 1-6541. (156) DELO DOBIJO Iščemo dvojico, da bi skrbela za starejšo žensko v privatnem domu v zameno za prosto najemnino. Blizu E. 185 St. IV 1-3272. (153) $10,900 2 spalnici zgoraj, 1 spalnica in kopalnica spodaj, lot 50 x 139, davki $150 letno. Oglejte na 20873 Miller Ave. 943-2666. (153) V najem Tri čiste sobe oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (9,12 avg.) Soba v najem Oddamo opremljeno sobo blizu St. Clair Ave. Kličite HE 1-8127. (154) Ženitbena ponudba Kanadski Slovenec, 38 let, srednje velik, zaposlen, finančno dobrostoječ, želi spoznati mirno, verno in dobro slovensko dekle ali vdovo. Ponudbe poslati na A.D. pod značko “Skupna sreča”. (12, 16 avg.) V SLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Anton Kastelic ki jc umrl 12. avgusta 1962. leta. Minilo je že leto dni, odkar si nas zapustil Ti. Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje. Nkoli Te ne bomo pozabili ir. vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš. Saj ne mine nikdar dan, da ne bi bili v duhu tam, kjer dom je Tvoj hladan. Večna luč naj Ti sveti! Žalujoči: JENNIE — soproga RAY ih DANIEL — sinova CONSTANCE por. PIRC — hčerka MILLIE, DIANE — snahi FRANK — zet 1 VNUK in 4 VNUKINJE Cleveland, 12. avgusta 1963.