209. številka. Ljubljana, v sredo 11. septembra 1895. XXVIII. Ido. SLOVENSKI NAROD. Ishaja 7*ak dan »večer, iriiufii aedelje in praznike, ter velja po p o 51 i prejemali za avstro-ogersko dežele ra vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jeden ODMSC i p.M 4«) kr. — Za Ljnbljano trea pofiiljanja Da dom za vse loto L8 gid., za četrt leta B gkl. 80 ter, s* 'eden meaec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na doiu računa se po lo kr. na mesec, po 80 kr. sa fcel »"t, leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa. Za oznanila pladnje se r.d fttiriatcpnc petit-vrete po H kr., Če m oznanilo jedeokrat tinka, po 5 kr., če ne dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Do«.itn naj se isvole frankirači. — Rokopisi so ni vračajo. — Oredni&tto in upravnifitv o je na Kongresnem trgu st. I'J. 11 p ravni fit vu naj se blagovolijo pošiljati t«r.ioCcino, reklamacije, oznanila, t. j. tbc administrativne »tvari. Shod votilcev v Nabrožini. Na Goriškem bližajo se volitve za deželni zbor in volilno g>banje je v polnem teku, letošnje volitve so posebno važne, kajti Slovenci hole v bodoče odločneje postopati v deželnem zboru, zato je pa potrebno, da ni omahljivca mej njimi. Razmerje V deželnem zboru je tako, če se lo izneveri jeden slovenski poslanec, pa imajo Italijani večino. To bi pa ne bilo nevarno le v narodnem, temveč tudi v narodno-gospodarskem oziru. V nedeljo je bil v Nabrežini dobro obiskan shod volilnih mož in volilcev. Na tem shodu je bil jako dobro zastopan ves zgornji Kras. V občinski hiši je bilo pretesno za toliko število volilcev. Na ti shod so bili prišli državna poslanca gg. dr. Anton Gregorčič in grof Alfred Coronini in pa deželni po slanec g. dr. Aleksej Rojic. Shod je otvoril g. dr. Anton Gregorčič s primernim nagovorom. Ko je bil izvoljen predsednikom shodu g. Josip Forčič, posestnik v Preserju, je g. dr. Gregorčič spregovoril o sedanjem političnem položaju. Najprej je govoril o svojem delovanju v državnem zboru. Ko je on prišel v državni zbor, je vladal grof Taaffe. Taaffejeva vlada pa ni imela nobenih trdnih načel in je pala, ko je bila ravno pokazala nekaj dobre volje, da izpolni opravičene želje državljanov. Nobena vlada pa se ne bodo mogla obdržati, če bode držala le s privilegovanimi slojevi, z velikaši in plemenita!?, ter prezirala široke mase ljudstva. Dandanes imajo povsod prednost pri-vilegovani razredi, a ljudstvo pa nosi veliko breme davkov. To razmerje se ne more ohraniti. Ce ogledamo davke v naši državni polovici, vidimo, da neposredni davki daleč ne dosegajo svote, ki jo dobiva vlada iz posrednjih davkov. Dolžnost vlado je podpirati davkoplačevalca, da bode mogel vršiti svojo dolžnost. Pospeševati pa mora ne le onega, ki pla čuje direktne, temveč tudi onega, ki plačuje indirektne davke. To je uvidel grof Taatfe in je zaradi tega hotel raztegniti volilno pravico na širše sloje in tako jim pripomoči do upliva pri zakonodaji, da bodo mogli varovati svoje koristi. Proti Tat-ffejo so se pa združili fevdalci, kapitalisti in zastopniki veličin mest, da so ga vrgli. Prišla je koalicijska vlada, ki je zahtevala, da ■ ---------r , i. ltt _ . • ■ —--■-— Tat. (Povest J. E. Golobova.) (Dalje.) Mitrevna vzame ključ in gre skozi vežo v sobico, kjer je stala omara raj niče. A leska pa se vzdigne polagoma s klopi, ozre se na mater, obrne se k dvdrim, a potem gleda na njo še dolgo. Končno pokrije se s čop;co in gre na dvor. Stopivši iz hiše, kjer sta ostali vzdihujoča Ani»ja in blebetava Mitrevna, šel je Aleška k popu. Svečenik je šel k njemu v kuhinjo, gd blagoslovil in dal poljubiti roko. „Aleksej, če se ne motim? KubiŠkin ? . . . Da, da . . . Aleksej Kubiškio ... Da . . . Kaj pa je? Gotovo je umrla mati? Da, da . . . Vem, bila je bolna . . . Torej je umrla ?" izpregovori svečenik. „Umrla, duhovni oče ..." odgovori Aleška zroč v tla. nDa, da. Bila je bolna. Je li sedaj umrla? Pogreb bo jutri ... s sv. mašo . . . Da, da. No kaj ? Jutri jo pokopljemo .., Pokopljemo jo jutri... se odlože verska in narodna vprašanja. Mislila je, da se take stvari, katerih važnosti ni razumela, dajo kar upraviti z dnevnega reda. Moj najvažnejša vprašanja spada narodna jodnakopravnost, za katero se borimo mi Slovenci. Poslanec je naglašal potrebo verske šob\ Koalicijska vlada je zahtevala, da so mirni oni, ki ne potegujejo za opravičene težnje in za katerimi s'oje narodi, in ker m je tako protivila naravi, je morala odstopiti. Za koalicijsko vlado je prišla začasna vlada, ki je imela nalogo rešiti proračun, kar se jej je posrečilo. Kmalu dobimo novo stalno vlado, a kakšna bode, o tem se šole ugiblje. Toliko je gotovo, da nova vlada ne bode mogla prezirati Slovanov, kajti minuli so časi, ko se je moglo vladati brez Slovanov in proti Slovanom. Strogo parlamentarnih vlad v Avstriji nimamo, temveč največ take, ki so nekako nad strankami in tudi nova vlada bode najbrž skušala stati nad strankami, da se le \ zdrži. KraSevci so o svojem čhhu vložili prošnjo, da se osnuje šola za obdelovanje kamenja. Ta stvar še ni rešena, a g. poslanec misli, da se ugodno reši, če tudi na Dunaja dvomijo, da bi šola imela dosti učencev. Prvo leto, Ko je on prišel v zbor, je s Krasa prišla peticija, v kateri se prosi vlada, naj zbriše vse davke. Skoro nemogoče je, da bi se taka prošnja uslišala. Davki se odpisujejo samo, kjer so s-^ dogodile elementarne nezgode. Tako je zadela Ljubljauo taka nezgoda, a še tam so se dovolile olajšave le poškodovanim. Mogoče je pa dobiti podpor za razne potrebne naprave. Tukaj ni treba, da le prosimo, temveč smemo tudi zahtevati, kajti dolžnost vlade je, da podpira svoje podložnike in zboljšuje njih gospodarsko stanje. V tem oziru moramo posnemati Furlane, ki vedno vlado kaj prosijo, javkajo o gospodarski mizeriji in slabih letinah in so že marsikaj dosegli. Potrebe morate sporočiti svojim poslancem, katere morate vedno drezati, kajti poslanci se morejo potem sklicevati, da stoji narod za njimi. On in grof Alfred Coronini sta vselej storila dolžnost nasproti svojim volilcom. Drugače so razmere v deželnem zboru Na Dunaju imamo štiri poslance, v deželnem zboru jih imamo deset, a vender to število ni odločilno. Pri No, ti se pripravi ... Se kaj zbirajo tam pri vas? In delajo? . . . Da . . . Ti si sam — osamel? . . . Da, da. Vem . . . sem čul ... Ti si bil sam z materjo . . . Kdo pa opravlja pedaj pri tebi? Mitrevna? Da, da . . . Vem . . . sem slikal . . . Slabo, dečko . . . No. pa kaj? Pokopali jo bomo .. . Imaš denar? Morda ne? No kaj? Pomagaj si . . „Ne, duhovni oče . . , Rubelj dvajset . . „No kaj! Pomagaj si . . . Mati je, pomni, Aleksej. No kdor si beli, no ptuja. Da, da . . . Treba. Tri rubljo vzamem jaz ... Po bednosti dal boš tri rublje ... po nedostatku . . . Da, da . . . Pomagaj si . . . Star si že dosti . . . Nisi več mal deček ... Kaj hočeš? Tako je poslal Gospod . . . Ti se tam pripravi . . . Reci . . . Zvečer pridem in odslužim panihido . . . Veli prinesti stavnik . . . Psalme treba čitati . . . Da, da ... Ti idi . . . Pripravi se . . . Pokopali bomo, Bog daj ... Idi in kupi sveče ... Z Bogom Aleksej . . . Pripravi se . . . Z Bogom . . ." Aleksej pride skozi vrata in se ustavi. Že ni znal, pozabil je, kaj mu je sedaj storiti, pozabil, kam treba iti in trudil se je, da bi se spomnil. „ Ah, dal K Burčiku .. . Denar. .. desetko .. zadnjem zasedanju je bilo prišlo do razpora mej slovenskimi in italijanskimi poslanci, ker so poslednji stavili pretirane zahteve. Vlada je morala razpustiti zbor. Pred leti je deželni zbor že dovolil 382.000 gld-za namakanje tržiške ravani. Že tedaj so Slovenci ugovarjali in naglašali, da to tudi ne bo zadoščalo. Naposled so se pa udali, ker so Italijani rekli, da plačajo sami, če bi kaj več stalo. Lani so zopet prosili za 2f)0.000 gld, ker omenjena svota ne zadošča. Slovence so tolažili, da dežela da le na posodo. A ni nobenega zagotovila, da bi se denar povrnil. Vsaj vemo, da je goriška, hranilnica pred več leti bila več denarja razposodila po ko-menskem okraju. Ko je denar nazaj tirjala, je več posestev prišlo na boben. Hraniln ca je mnogo zgubila, ker so se posestva ceno prodala. Jednako se utegne pripetiti deželi. Država pripravlja zakon, da bode smel, kdor posoja denar za zboljšanje zemljišč, le toliko zahtevati, za kolikor se bode posestvo v resnici zboljšalo. Vtsščaki in kmetje trd jo, da se tržiška ravan z namakanjem dosti ne zboljšala, ker je Soča premrzla in prepušta. Dežela bi zaradi tega najbrž vse zgubila, kar bi posodila. Pol milijona zahtevajo za tramvvav v Furla-niji in kot, odškodnino hoteli so dovoliti f)0 000 gld. za vipavsko železnico. — Najbrž bi pa pol milijona za tramvvav ne zadoščalo in bi drugo leto zopet zahtevali. Italijani vedno naglašujo, da ima dežela italijanski značaj. To pa ni res, ker mesta so tudi le na videz italijanska. Naši novi deželni poslanci morajo biti odločni in nezavisni, da se ne bodo bali komu zameriti. Ce bomo imeli take poslance, se več ne prigodi, kar se je bilo, da je neki slovenski poslanec priporočal, naj se ugodi želji Italijanov, da se osnuje deželni zalog, iz katerega bi Slovenci dobivali tretjino, Italijani dve tretjini. To razmerje bi bilo vnebovpijoče, ker Gorica v gospodarskem oziru ne pripada Furlaniji, temveč slovenskemu delu dežele. Tretjino davka plačujemo Slovenci, tretjino mesto Gorica in tretjino Italijani. Nam gresta iz deželnega zaloga torej dve tretjini, Italijanom pa jedna. Govornik je še jedenkrat priporočal, da naj volijo odločne može za poslance, kajti Če se le Dasi je hodil v prosti sivi kmetski suknji, živel v navadni hiši, no imel je Burčik denarja, govorili so, od jednega do pet tisoč in posojal je „za odstotke". Procentov, „prokat" rekli so Razgudinci, zahteval je na leto po 40 kopejk od rublja, no od drugih jemal je i po 70 kopejk od rublja, včasih prišel je rubelj od rublja — zahteval je razno. Napram Aleški vedel se je Burčik sočutno: zahteval je od njega „božji prokat" za desetko do Pokrova, t. j. za poldrugi mesec pol rublja in, kar je poglavitno, on ni silil, da bi ga prosil, ko je izvedel, da je umrla mati, — dal je takoj ; drugim ni dal nakrat skoro nikdar, rad je imel, da so prosili in se klanjali. Napisano je bilo pismo, v katerem je bilo zabeleženo mej drugim: „zavezujem se vrniti do 1. vinotoka 1. 1883. o Pokrovem, v nasprotnem slučaji ima Ivan Petrov Burčikov pravico vzeti mojo brezasto kravo brez sodbe in obravnave za označeni dolg". Spodaj podpisal jo Aleška .Aleksej KubiŠkin" in prejel 10 rublje v. Ko se vrne Alegka domov, bila je že ura tri. Na krilci ugleda Mitrevno, razgovarjajočo se z nekaterimi ženskami, katere ao stale, podpiši brado s jeden slovenski poslanec izneveri, je V8e zgubljeno, kajti Italijani dobe večino. Ko j« govorilo se nekaj govornikov, sta 8e posestnik Alojzij Strekelj in dr. Otokar Ribaf postavila za kandidata. Ta dva moža se bode ta mej sabo popolnjevala. Jeden bod« kot praktičen posestnik dajal nasvete, drugi bode jim dajal pravo obliko. Dr. Gregorin se je zahvalil v navdušenih besedah poslancem in na to se je shod zaključil. V Izubijani, 11. septembra. Poljska šola na Dunaja Kmalu po osnovi Češke šolo na Dunaju se je govorilo, da mislijo tudi Poljaki osnovati svojo zasebno šolo na Dunaju. Potem je bilo o tem vso utihnilo. Poljski politični vodje BO menda bili iz oportunističnih uzrokov vso stvar pokopali. Sedaj se je pa ta misel zopet oži-ve'a in pričakuje se, da se uresniči. To bode zopet hrup po liberalnih in nemškonarodnih glasilih, kar seveda ne bodo nič pomagalo. Še bolj se bodo pa jezili, ko bode prej ali slej prišel čas, da se bodeta češka in poljska šola morali vzeti v mestno oskrb. Dolgo se ne bode dalo ugovarjati, da ni Dunaj večjezično mesto. Saj Že letošnjo volitve kažejo, da so Cehi na Dunaju važen faktor, s katerim se bode moralo računati. Kadar pa Dunaj zgubi svoj nemški značaj, potem bode pa tudi konec vseh nemških prednostij v Avstriji. Socijalni demokratje in dunajske občinske volitve. Dunajski socijalni demokratje so imeli te dni shod, na katerem so *e posvetovali, kakšno stališče naj zavzemajo nasproti občinskim volitvam na Dunaju Sklenili so, da se volitve ne udeleže, ker njih glavno delovanje mora biti naperjeno na to, da se doseže občna volilna pravica za državni zbor. Dr. Adler je obžaloval, da se je jeden socijalnih demokratov dal od liberalcev postaviti za kandidata za mestni zbor. Liberalci so ga postavili le zaradi tega, da bi ljudi preslepili, da bi res mislili, da niso sovražniki delavcev. Dr. Adler se je izrekel, da bi rad videl, da zmagajo protisemitje, da bi potem pokazali, kaj znajo. Sedaj vpijejo, da je vsega slabega kriv zid, a potem bodo ljudje že ."poznali, tla protisemitje niso nič boljši. Govornik je potem seveda naglašal, da rešitev more priti le od socijalne demokracije, kar je seveda jako dvomljivo. Tudi Hoeijalni demokratje bi si ne znali dosti pomagati, ko bi prišli na krmilo, kakor si protisemitje ne bodo, če dobe v roke mestno upravo. Ruske pomorske vaje. Letos ima Rusija velike pomorske vaje na Črnem morju in to vzbuja v Carigradu že velik strah. V Carigradu se baje že boje, da so te vaje že nekako priprave za veliko vojno s Turki, v kateri si bodo Rusi poskusili prisvojiti Carigrad. Ta strah je posebno to povekšalo, da je Turčija izvedela, da so v palači ruskega poslaništva v Carigradu napravili golobnjak za golobje pismonoše. Ti golobje so namenjeni za občevanje mej Carigradom in Nikolajevom oziroma Sebasto-polom. To občevanje se bode poskusilo pri omenjenih vajah. Strah Turčije je lahko umljiv. V Armeniji in v Makedoniji vlada velika nezadovoljnost in povod za vojno se lahko vsak čas najde. Sultan že baje računa s tem, morda ne bode dolgo, da se bode prsti, vzdihale in obale. Čuvši, da je dobil desetko, vzela je Mitrevna od njega jeden rubelj za sveče, njega pa jela hitro odpošiljati v vas po deske. „Ti, stopi hitro, hitro. Ko dojdeš, — poza-prli bodo že prodajalnice, tedaj ne kupiš ne medu, ne desk. Ah pa veš: medu ne treba. Pošljem jaz z lončkom k Petroviču, on bo dal, — ne treba mnogo. Torej medu ne treba. Kupi četrt vinskih jagod. Pa kaj še? . . . No dosti . . . Da, kupi dva hleba pogače. Ne boš pozabil? . . . Žebljev . . ." Aleška je jel naprezati konja. V hišo ni šel. Težko mu je bilo gledati mrtvo mater. Aleška se je peljal v vas. Ves dan ni jedel ničesar, niti mu ni prišlo na misel. Iz vasi vrnil »e jo z deskami pozno po noči. Tu odpre malo vrata in vidi na mizi mater, pokrito s starim srebrnim prtom iz cerkve, stavnik s tremi gorečimi svečami, redovuico, čitajočo pretrgoma psalme, dve dremajoči starki, sedeči na klopi, jedno na tleh pri peči s sklonjeno glavo na kolena, in spečo Mitrevno. V veži pri vratih hropel je neki možak. Aleška se umakne nazaj, zatvori vrata in gre pod svisli, kjer je im.jl v saneh svojo posteljo. Legel je, ne da bi se slekel in dolgo ga je vznemirjalo to, kar je videl ta d*u- (Dalje pi-ih.j moral s svojim prestolom preseliti v Azijo. Le tega se boji, da še v Aziji ne bode imel mirn pred evropskimi državami. Armensko vprašanje. Turška vlada je poslala v Armenijo Šakir pašo, da ondu napravi red in npelje neke reforme. Šakir paša je bil dalje časa veleposlanik v Peterburgu, potem pa generalni guverner na Kreti, kjer je napravil red. Hvalijo ga, da je precej izveden, pravičen in odločen. Kristijanom ni nasproten, če tudi se drži precej trdno starih navad Šakir paša misli baje naj poprej v Armeniji odrediti ljudsko številjenje, da bode izvedel, koliko je mohamedanov, koliko pa kristtjanov v deželi in kako so razdeljeni, in potem bode v takem razmerju nastavil uradnike obeh ver. Osnoval bodo žandarmerijo iz kristijanov in mohamedanov. Potem bode skrbel za grajenje železnic in cest, da povzdigne trgovino. Vidi se, da je Šakir odšel v Armenijo z najboljšimi nameni, če jih bode le mogel izvesti. Francoski manevri. Začeli so se veliki manevri. K njim je prišel ruski general Dragomirov. Ta general je poleg Obručeva najbolj navdušen za Francijo izmej vseh ruskih generalov. Dragomirov je kot večletni vodja akademije generalnega štaba gledal, da se jo mej častniki razširilo prijateljstvo do Francijo in mržnja do Nemčije. Dragomirov je v G4. letu. Leta 1866. jo bil v pruskem glavnem stanu. Zadnje ru-ko turške vojne se je udeležil kot poveljnik 14 divizije in se odlikoval pri prehodu čez Dunav in potem v boju v šipkiuem prelazu, kjer je bd težko ranjen in je zatorej moral zapustiti bojišče. Dragomirov je jeden najpopularnejših ruskih generalov. Ko bi prišlo do vojne, se govori, da bi bil on glavni poveljnik čet, ki bi se vojevale proti Avstriji. Kot bivši ravnatelj akademiji generalnega Štaba je mnogo storil za višjo izobrazbo Častnikov generalnega štaba in pa za njih tesneje spojenje s četami. JAVNEMU SHODU kojega priredi „Slovensko društvo" dne 15. septembra 1895 v Uell cerkvi (pred Maj želj evo hišo). Vzpored: 1. ) Ogovor društvenega predsednika. 2. ) Govor o narodno-gospodarskih zadevah. 3. ) Govor o programu narodne stranke. Začetek ob ,4. liri popoludne. „Siovonsko društvo"' Dnevne vesti, V Ljubljani, 11. septembra. — (Družba sv. Cirila in Metoda) je imela svojo 87. vodstveno sejo dne 4. septembra t 1. od ure naprej v čitalnici. Navzočni so bili: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez IJleivveis-Trsteniški, Anton Koblar (blagajnik), Ivan Murnik, Luka Sveteo (podpredsednik) in dr. Ivan Svetina; od nadzorništva: Oroslav Dolenec, Martin Malenšek in Ivan Vrhovnik. Po otvoritvi seje je naznanil blagajnik, da je imela družba od 1. avgusta do 4. septembra t. I. 6469 42 gld. dohodkov, 4721 78 gld. Iroškov, torej 1747 64 gld. preostanka. Po § 18. družbinih pravil je bil izvoljen podpredsednikom Luka Svetec, tajnikom Anton Zlogar, blagajnikom Anton Koblar in v ožji odbor pa po istem § druž-biii prvomestnik Tomo Zupan, podpredsednik Luka Svetec, mesto tajnika Antona Žlogarja družbinega vodstva ud dr. Ivan Svetina, blagajnik Ant. Koblar in uda družbinega vodstva dr. Dragotin vitez Bleivveis-Trstouiški in Ivan Murnik. Ko se je rešilo več ulog in sklenilo uvesti razna sredstva v dobavo denarja za družbine vedno vetje potrebe sosebno v Trstu, v Gorici in v Velikovcu, zaključi prvomestnik sejo ob 3/46. uri zvečer. — (Dolge ulice in Kolizejske ulice ) Gosp. vladni svetnik Sitte je v svojem predavanji o uravnavi ljubljanskega mesta Dolge ulice in Kolizejske ulice izrecno uvrstil mej tiste ulice, ki zaradi neznatnega prometa („wegen belanglosen Verkebres") ne potrebujejo nobene razŠirjave. Gosp. vladni svetnik menda pač ne ve, da hodi v obe vadnici, v oboje učiteljišč, v 1. mestne deško pot- razi edno ljudsko šolo in v I. mestni otroški vrtec nad 1000 šolskih otrok in da vsaj polovica teb otrok mora po štirikrat na dan iti skozi Dolge ulice, v katerih je velikrat — ne pretiravam — v smrtni nevarnosti, ker no na nekaterih mestih tako ozke, da se nikamor ni ogniti drdrajo&emu vozu ali gnani živini. Mnogo roditeljev, bivajočih ob Dunajski cesti ali Marije Terezije cesti, je zatorej prisiljenih, da pošiljajo svoje otroke po dolgem ovinku mimo kolodvora ali čez Slonove ulice v Šenpetersko predmestje v imenovane šole. Spominjam se, da se o nobenih ulicah po časopisih ni tolik rat tožilo, kako nevaren jo promet po njih, kakor o Dolgih ulicah. To je prisililo c. kr. mestni š dski svet, da je potem mestnega magistrata prepovedal živino goniti po Dolgih ulicah ob urah, ko hodijo otroci v šolo ali iz šole. Toda živahnega prometa po teh ulicah zlasti ob tržnih in smajnih dneh vsi ukazi in redarji ne morejo ustaviti, zlasti zategadelj ne, ker v njih stanuje velik živinorejec. — In kakšen je promet v Dolgih in Kolizejskih ulicah po zimi, ko sneg zdrči raz stroli z obeh strani na ulice in je promet po ves teden ustavljen, če nečejo šolski otroci laziti Čez visoke snežene gore v vedni nevarnosti, da bi jih ne zasul nov plaz! Vrhu tega je pomisliti, da gre najbližja zveza z Kravje doline, Poljskih in Kolodvorskih ulic in z Reslieve ceste proti Podturnu in najlepšim našim sprehodom ravno čez Dolge ulice in Kolizejske ulice. Tudi nova višja gimnazija je projektirana ob Kolizejskih ulicah; a kako bode priti do nje, če se te ulice ne razširijo? Iz tukaj navedenih razlogov se ne morem skladati, da bi bil promet v imenovanih dveh ulicah brez pomena in da bi te ulice ne bile potrebne uravnave. — (Stavbinska družba) pričela bode v kratkem graditi novo veliko triuadstropno hišo, in sicer poleg novih hiš, katere jo letos zgradila ob cesti na Rožnik. Prvo teh hiš kupila je — kakor znano — mestna občina ljubljanska in bode tamkaj nastanjena slovenska dekliška osemrazrednica, ki je bila dosedaj v redutnem poslopji; drugo pa je mestna občina vzela v najem za nemSko deško in dekliško šolo. Dela pri omenjenih hišah so se vsled tega sicer pospešila, vender se poduk v tamkaj nastanjenih šolah ne bode mogel pričeti ob navadnem terminu, nego — kakor slišimo — šele početkom meseca oktobra. — (Slovensko ferijalno društvo „Sava") priredi v soboto dne 14. t. m. svoj izredni občni zbor, h kateremu vabi najuljudneje vse člane, ustanovnike, in starešine. Na dnevnem redu je volitev predsednika in slučajnosti. Lokal: gostilna pri Zajcu na Rimski cesti, čas ob 8. uri zvečer. — (Pod kostanjem porodila) je včeraj v tivolskem drevoredu neka delavka. Nenavaden prizor vzbudil je občno pozornost. Mlido mater in novorojenca, ki se je prav krepko oglašal, prenesli so v deželno bolnico. — (Tatinska družba) Mestni policiji ljubljanski posrečilo se je, zajeti tatinsko družbo, obstoječo iz treh laških zidarjev: Seiua Gtovanui, Miorini Luigi in Krajšek Ottilio. Ta trojica, ki je zadnji čas izvršila več tatvin in šele pretečeuo soboto ukradla nekemu Alojziju Basilico 20 gld. denarja, bila se je domenila, da zapusti Ljubljano in da poskusi srečo še po drugih večjih mestih; Seina odpotoval je v soboto v Trst, kjer je čakal svoja tovariša, ki sta hotela v Ljubljani še nekoliko „pouzmati" ter danes odpotovati v Trst. V zadnjem trenotku pa ju je dohitela osoda. Obadva priznavata, da je imenovana trojica izvršila v Ljubljani in okolici več tatvin, in da je svojo pozornost obračala zlasti na zlatnino in srebrn ino. Krajšek izjavil je mej drugim, da je več žepnih ur, verižic in drugih rečij zakopanih nekje v Trnovskem pristauu. Vender pa vsak zatrjuje, da ni kradel sam, nego da sta to storila druga dva tovariša, on da je sicer vedel za to, kradel pa vender-le ni. Vsi trije pa so ponoči vedno skupaj hodili. Zaslišani zidarski tovariši potrjujejo, da so res večkrat videli pri aretovanih razno zlatnino, kakor btože, uhane, prstane in ure. Ottilio Krajšek, ki je bil iz Švice izgnan, ker je baje tam ukradel 1600 frankov, bil je včeraj peljan na Trnovski pristan, da bi pokazal kraj, kjer so zakopane ukradene stvari; mesta pa sedaj ni mogel pokazati, češ, da je pozabil. Krajšek in Miorini izročena sta bila deželnemu sodišču. — (Najden cTovešk kostnjak.) Pri zgradbi neke nove hiše v Vodmatu ho našli delavci minuli teden človešk kostnjak v globočini jednega metra pod površjem zemlje. Komisija je včeraj pregledala najden kostnjak na lici mesta in se je dognalo, da je bil pred kakimi 50 leti tu pokopan okolu 70 let star možak Ker se niso našli nikakoršni sledovi kake obleke ali čevljev in po drugih okolščinah se sodi, da je bržkone najdenec postal ob svojem času žrtva zločina. — (Uravnava Save pod Šmarno goro) Že včeraj smo o tem poročali, a daues nam je došlo drugo popolnejše poročilo o tej stvari, katero tu priobčimo. Znano je, da je državni zbor sklenil, da se uravnaj •Sava od Broda pod Šmarno goro do Sv. Jakoba ob Savi, in da je za to uravnavo, ki jo je izvršiti v desetih letih, vzetih v proračun 735 000 gld. Uravnava se je pričela meseca novembra 1894. leta pri Lazarinijovem mosiu na Brodu, in dognati jo je v teku jednega leta do Spodnjih Gamelj. Dotično gradnjo so prevzeli gg. Knez, Zupančič in Tavčar v Ljubljani; delo nadzoruje ti. inženir B I o u d o k , ki stalno biva v Tacnu pod Šmarno guro, višje nadzorstvo izvršuje g. nadinženir B o 1 z v Ljubljani. Glavni namen vsemu delu je ta, zavarovati obrežje, katero Sava zlasti v Spodnjih Gameljnah neusmiljeno trga in jzpndjeda, ter prisiliti vodo, da bode tekla v premi črti od Lazarinijevega mostu proti Ćrnov-škemu mostu. V ta namen so postavili ob Savi on-dot, kjer teče preširoko, velikanske kamenite jezove, za katere so zalomili kamnjo v Šmarni gori, na tistem mestu pa, kjer se zavije Sava proti Spodnjem Gameljnam, izkopali velikanski jeden kilo meter do g in petnajst metrov širok kanal, da odvrnejo vodo od levega brega ter ji dado premo strugo, po kateri je tekla zadnjič leta lb20 Načrt gre na to, da si voda (a kanal sčasoma sama razširi na šestdeset metrov proti desnemu bregu. — Dt,e 7. t. m. popoludne ob 2. uri se je Sava slovesno ispustila v ta novi kanal. V ta namen so se pripeljali iz Ljubljane g. stavbinski svetnik Sviti 1, g. nadinženir B o I z in podjetnika gg. Knez in Zupančič, iz Smlednika pa g. baron H. Laza r i n i. Navzočno je bilo tudi še mnogo druge gospode iz Ljubljano, Rucmka, Brodu in Smlednika, komisija in gostje so sedli pri Koširji na Brodu v pripravljene čolne ter se peljali po deroči Savi do novega kanala. Tu je bilo zbranih igo delavcev, ki so najprej gostom pokazali, kako se delajo zagradbe v deroči vodi, kako se potapljajo z drobnim kamenjem napolnjene faJine kako se nanje navale debele skale ter kako se naredi trden obrežni jez. Potem delavci prekopljejo ozki jez mej novim kanalom in staro strugo in Sava udari z vso silo v novi kanal. Ker ima ta nad 3 m strmca, je bil v hipu poln vode, tal'o, da so se mogli komisija in gostje v štirih čulnih peljati po nj^m. Vsa zagradba je tako naporno, velikansko in solidno delo, da je silno zanimala ne samo navzočiie tebnike, ampak tudi vse nestrokovnjake. Dasi slano mnogo novcev, vender so je veseli vsi udeleženci posestniki, zlasti oni v Gameljnah, katerim je doslej Sava delala neizmerno škodo, ter nekaterim odnesla že najlepše njive in travnike. Nova zagradba pa prepreči nadaljno škodo bodisi na desnem, bodisi na levem bregu — (Iz St. Jerneja) se nam piše: Vsled hude vročine, slabe pitne vode in zelo pomankljive hrane radi revščine je pri nas sila veliko ljudi) za grižo obolelo. Vasi Gradišče, Maharov* c, Ort hovica, Tolstivrh, Vrhpolje, Šmarje so vse okužene. Od kar se je bo lesen pojavila t. j. od početka avgusta do 10. septembra umrlo jih je prvi mesec 51, od 1. —10. sept. pa 23. Včasih smo imeli 17 mrličev na dan. Koliko je še bolnikov, se natanko ne more vedeli, ker kmetje nečejo vsak slučaj naznaniti. Vsekako bode morala pristojna oblast kaj ukreniti, da se bolezen omeji. — (Ogenj ) Iz Radomelj dne 10. septembra 6e nam piše: Včeraj popoludne kmalu po 4. uri nastal je Ogenj nad hlevom posestnika Blaža Pavlina v Škrjančem. Ogenj se je kaj hitro širil in v kratkem času bilo je vse gospodarsko poslopje v plamenu. Bati se je bilo, da se vžge še hiša in komaj pred letom ilnij na novo urejeni mlin, kajti veter je kaj neugodno pihal. A hvala Bogu, da se je koj o početku nesreče zbralo prav mnogo ljudstva na pogorišči ter s6 svojo požrtvovalnostjo omejilo ogenj le na vže goreče poslopje. Posebno pohvalno moram tu omeniti naše radomeljske fante, ki so prav pridno gasili in s tem največ pripomogli, da se ni ogenj razširil, pokazali so se res ko pravi ognjegasei. Tudi gasilno društvo iz Doba prihitelo je na pomoč ter pomagalo udušiti ljuti element. Pogorelo je ostrešje in vsa letošnja pridobljena klsja, tako da je lastnika zadela precejšnja škoda, ako ravno je bil zavarovan. Kakor se čuje, je zažgal nek deček igrajoč se s žveplenkami. Stariši, pazite da ne dobe otroci žveplenk, da se vam ne pripete toliko hude nesreče. — (Preložitev ceste) na Podkorenski glavni cesti od kilometra 0/3 do 2/4 na Gobovcu mej Brezjem in Podnartom je dodelana in se je nova cesta odprla minuli teden. Stara cesta se je morala primerno zapreti. Z novo cesto je prometu prav izdatno pomagano, ker je bila stara cesta jako strma in ker je posebno živina mnogo trpela. — (Na Triglavu) je bilo letošnjo poletje izredno vel'ki i število turistov, kakor jih doslej morda še ni bilo. Mnogo je k temu pripomogla otvoritev Vodnikove koče na Velempolju, kakor smo poročali ob svojem času. Tudi v Dežmanovi koči se je letos že vpisalo nad 200 turistov, torej blizo 70 več nego jih je bilo lansko leto v celi sezoni. Mnogo pa jih je pronočevalo v Marije Terezije koči ali pa prišlo preko Trente. — (Premovanje konj) je bilo dno 7. t. m. v Ribnici. Poleg že imenovanih gospodov bil je v komisiji tudi dež. poslanec g. Ivan Lenarčič. Premije so dobili: Za kobile z žrebeti: Jurij Huter iz Sel 35 gld., Jožef Košmerlj iz Rttij 20 gld., Matija Krainer iz Sel, Matija Jaklič iz Kovlerjev po 15 gld., Jurij Poje iz Zajčjega vrha, srebrno svetinjo; za mlade kobile : Bernard Kovačič iz Sodražice 25 gld., Jožef Roje iz Nemške vasi 20 gld., Jožef Klun iz Ribnice 15 gld, Janez Deak iz Dolenje vasi, Janez Gode iz Gorenjega Lošina in Aleksander Šober iz Nemške vasi srebrne svetinje; za žrebice: Jožef Ćešarek iz Nemške vasi, Jakob (Ješarek iz Dolenje vasi, po 10 gld., Jurij Mihič iz Kovlerjev, Jakob Zobec iz Dolenje vasi in Anton Tanko iz Gonče vasi, srebrne svetinje. — (Cvet in sad) V Toplicah pri Zagorju ob Savi je videti jablan, ki ima poleg obilega sadja tudi mnogo cvetov. — V Medvodah je na vrtu tovarniškega ravnatelja tudi cvetoča jablan, ki ima polno dozorelega sadja. — (Zdravstveno stanje ) V vaseh Zilog iu Babni vrt v kranjskem okraju je škrlatica ponehala, bolni so samo še 4 otroci, ki bodo pa skoro ozdra veli. Zbolelo je vsega skupaj 41 otrok in 1 ženska, umrli so 3 otroci. Tudi v Stražišu pri Kranju je ponehala škrlatica, zbolelo jo 15 otrok iu 2 odrasli osobi, umrli so 3 otroci. — („Sudmarck") si je letos izbrala za svojo zborovanje trg Marenberg na Dolenjem Štajerskem, ki je tudi jedna onih najjužnejših nemških trdnjav mej Slovenci. Nedavno se je v tem trgu osnovala nemška posojilnica z denarjem, katerega je bil jeden članov BiSulmhrckeu odločil v ta namen. Na shod je prišlo nekaj nemških buršev iz Gradca, pa tudi nekaj nemških gosk je prišlo reševat uenistvo, kakor so rimske goske rešile Kapitol. Mestni župan Langer je izrazil pri tdiodu svoje vesel|e, da je trg doletela taka čast in zagotavljal, da Marenberžani z nekaterimi izjemami ostanejo zvesti Nemci in hočejo očistiti mestne zidove uaskakujočega sovražnika. Gospića Erber je pa vodstvu poklonila hrastov venec v znamenje zvestobe nemških žen in deklet. Tajnik Sauseug je prečital poročilo, iz katerega jo vidno, da povsod mej Nemci ni tacega navdušenja, kakor so ga kazali pri tem shodu, mnogo je mlačnosti in lenobe mej avstrijskimi Nemci iu podružnice s-* društvu tako hitro ne razširjajo, kakor pri slovenskih društvih. Sedaj jih je vkupe g8 Tudi za „Si'i hnar-ckine" užigalne klinčke dosti ne marajo, kajti drugače bi jih v poročilu ne bilo treba tako priporočati, kakor Žid priporoča svojo robo. Delovanje društva ni bilo kdo ve kako znamenito, 11 kmetjv je privezalo na nemštvo s tem, da jim je posodilo od go do g00 gld. in pa za nemšito dijaško zavetišče v Celju je dalo 500 gld., da se tako začele raue, katere so se vsekale zadnji čas nemškemu Miheljnu v Celju. Spomnilo se je pa bilo društvo tudi ljubljanskih svojih po potresu poškodovanih članov in jim podarilo 500 gld. in 5g00 gld. jim posodilo. Posebno zaslugo si je pridobilo s tem, da je neki občini na nemškem Tirolskem podelilo 100 goldinarjev za grajenje cerkve. Tamošnji kurat je zagotovil društvu, da se bode v novi cerkvi gojila in likala nemščina. Seveda mi dvomimo, da bi južni Tirolci italijanske narodnosti že našli kako dopa-dajeuje nad nemščino, naj se jim tudi usiljuje v cerkvi. Društvo je pa imelo strogo nemški značaj, kajti večino dohodkov je dobilo v pristnih nemških markah, tako je poslal , Alldeutscber Verband" iz Berolina 90.j2 mark, „ Allgemeiner Schulverein" v Berolinn 400 mark. Riamarcknv odbor v Lipsiji 330 mark, poleg tega došlo je iz inozemstva še 643 nemških mark. Seveda prinašalo se je tudi nekaj avstrijskih goldinarjev, tako, da so znašali vsi dohodki nekaj okrog 12.000 gld., pač premalo, da bi mogli mnogo Slovencev pognati s svoje zemlje ali jih pa podkupiti, da bi za pruske marke izdali domovino kakor je Judež izdal Odrešenika za rimske srebernjke, Sklepajoč zbor, je predsednik dr. pl. Hufmaun \Vel-lenhof pel zopet jeremijado o nemški mlamosti, omejenem obzorju in nevarnosti, ki preti nemštvu. Videlo se mu je, da niti z nemškimi markami ne upa več prav zavreti napredovanje Slovencev. — (Javna shoda na Koroškem) priredi slov. kat. politično in gospodarsko društvo, iu sicer v nedeljo dne 15. t. m. v Lipi pri Rudi pri ,, Pucaju" in v nedeljo dne 29. t. m. v Grebinju pri „Blaz-nikua. Zičetek shodoma je vselej ob 1 a4. uri popoludne. Govorilo se bode o političnih in gospodarskih stvareh. — (Nesreča v Celovcu) se je pripetila pri zidanju nove šole. Podrl se je oder in je več delavcev pad'o v globočino. Trije so bili teško poškodovani in so jih morali odnesti v bolnico — (Živinsko razstavo na Opčini' priredi italijanska kmetijska družba „Societa Agraria" v Trstu za okolico. Poljedelsko ministerstvo je za razdelitev premij dovolilo prispevek 500 gld. — (Anarhisti v Trstu ) Pred tržaškim deželnim sodiščem se je vršila predvčeranjem anarhistička pravda. Obtoženi so bili: J. Gioseffi iz Ro-vereta, stavec, T. Altemaui, zidar iz Frassina pri Mantovi, J. Barbieri, čevljar iz Mantove in njega žena Celeste B. iz Mantove, H Censi, mizar iz Mantove, K. Daiboni iz Mantove in V. Leban iz Trsta, oba mehanika. Obtoženi so se shajali v po sebuem lokalu, kjer so posebno radi prepevali Ga-ribaldijevo birano in neko himno, v kateri se poveličuje morilec Caserio. V Miljah so agitovali mej delavci za anarhizem, vsled česar so prišli tudi v zapor. V lokalu, kjer so imeli svoje shode, so se našle oskrunjene podobe poglavitnih evropskih vladarjev. Pri obravnavi, kateri je bil predsednik dež. sodišča svetnik vit. N a d a m 1 e n s k i , so se razun Lebana, ki je socijalist in žene Barbierijeve vsi obtoženci priznali kot teoretične anarhiste, nekateri so tudi priznali, da so prepevali polglasno Ciserijevo himno. Obsojeni so bih: Altemaui in Censi na 5 mesecev, Liioseifi, Barbieri in Daiboni na 4 mesece, Leban in žena Barbierijeve na 2 meseca ostrega zapora. — ^Koncert v Opatiji) priredi v prostorih Zorindoma hrvatsko pevsko društvo „Zrinjski4* iz It'die v nedeljo dne 15 t. m. pod vodstvom kapelnika g. V. G. Broža. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina za osebo 1 krono, za obitelj 2 kroni Polovica čistega dobo Ika namenjena je družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. V s p »red obsega 10 točk, deloma pevskih, deloma tamburaških, katere izvajata pevski iu tamburaški zbor društva. — (Vladika Strossmaver) je praznoval minulo nedeljo petinštirideset letnico, odkar je bil posvečen Djakovskim škofom« Pontificiral je v stolni cerkvi v Djakovu slovesno maso, potem pa propo-vedoval. Akoravno je bila vsa slavnost le bolj za-sobna, so došle iz vseh krajev Hrvatske mnogobrojne čestitke. Bog nam ohrani še mnoga leta slavnega mecena ! — (Razpisana služba) Mesto poštarja pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Mokronogu, okr. glav. krškem, proti pogodbi in kavciji 500 gld L»-tna plača za poštno službo 500 gld , uradni pavšal 120 gld., letna plača za brzojavno službo 120 gld. Prošnje v tt-ku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. * (Umor v cerkvi.) Grozna dogodba s* je pripetila v Suborci v tamošnji cerkvi sv. Tereze. Mej mašo je neka dekle Manja Mušic: z nožem napadla svojega nezvestega ljubimca in ga zadela tako dobro, da se je mrtev zgrudil. Nastala je strašna zmešata v.i in se je s'užhi božja prenehala, deklo so pa odvedli v zapor. * (Grozen roparsk umor.) V vasi Ilovskaja v cubermji Smolenak na Ruskem so po noči napadli razbojniki dve bogati židovski rodbini in pomorili vse člane, potem pa odnesli, kar so mogli. Hiši, ki stojita stikoma skupaj, so roparji zažgali. Iz razvalin se je drugo jutro izvleklo deset ožganih trupel. Vojaki in orožniki zasledujejo roparje, l.i se že dlje časa klatijo po okraju. Dunnj 11. septembra. Slovence, potujoče v Prago, je na kolodvoru pozdravila češka deputacija y. dr. Lenochotn ua čelu. Zvečer so Slovenci se mudili v »Slovanski Besedi". Zjutraj so odpotovali v Prago, Dunaj 11. septembra. Govori se, da hode novo ministerstvo tako-le sestavljeno, a se ni gotovo: liideni, niinisterski predsednik in minister notranjih stvarij, Gautsch, učni, Gleisbuch ali B&rnreither, pravosodni, $,rof Ivan Lebedur, poljedelski, grof "VVelsersheimb, deielno- brambeni, Bolim, finančni minister. Kdo hode trgovski minister, 6e ni znano. Minister za Češko se ne bode imenoval. Dr. Rittner ne pojde v pokoj, temveč ostane sekcijski načelnik v učnem ministerstvu. Dunaj 11. septembra. Badcni je odpotoval včeraj preko Krakova na Dunaj. Posvetoval se bode z več politiki in ostane na Dunaju do srede. Dunaj 11. septembra. Sedaj se je pojasnilo, kako je s trditvijo, da so libeialci podkupili Čehe. Včeraj je na nekem shodu povedal jeden govornikov, da je njemu dr. Gess-inanii priznal, da so vse le gostilniške čenče. Dr. GessHiann je celo nevoljen na Schneiderja, ki razširja tako očitno neresnico, kar bode protisemitom le Škodovalo. Ta vest je vzbudila nevoljo proti protisemitom. — Dr. Lueger se je izrazil na nekem shodu, da on ne mara postati župan dunajski. Praga 11 • septembra. Grof Thun hoče baje odstopiti od nainestuištva. Češki plemeni-tasi napenjajo vse sile, da ga pregovore, da še ostane. Izjemno stanje se baje še ta mesec odpravi, ker v začetku oktobra pride nadvojvoda Karol Ludovik v Prago. Dunaj 11. septembra. Po najnovejšem poročilu iz Prage bode izjemno stanje trajalo do 9. dne oktobra. Potovauje nadvojvode Kar U Ludovika k razstavi v Prago se opusti. 30.000 gld. ztiaRa g'avni dobitek cpr.arsko-jubileisko rerkveno-zgradbcnih sre£k Opozarjamo našo cenjene čitatelje, da bocu žrebanje nepreklicno dne 12. septembra. Knjci. 10. septembra. Pri M«nii : Pi durinetz, Fncbs. Roficnhll;ina Pri EilOjrdttt Werinke ta Kraljevca; — Turk iz Opatije. Pri l>HTHrNk«iu (tvoru I Klinz iz Zgornjepolja; — Juran iz Gradca; — Kmetic iz Trzina; — Vesel iz Ribnice; — Hlaž iz Mozirja. Pri Jii/ih-iii l&oloil voru : Kinskv iz Celovca; — KvaH iz Trat* Pri ikVHtri JNkent ceHnrJu: Ermacora i/. Lameza ; — Garzarolli il Senožeč. Meteorologično poročilo. Sept. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 10. 11. n 9, zvečer 7 zjutraj 2. popoL 737 7 17 1» C 7375 |ll 2« C 734 9 25 0« C Sl. bv7.ll. sr. svzh. sr. jvzti. jasno boparno jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 18 5°, za 2'U' nad normalom. XD*u.2a.Qjektea "borza dne 11. septembra 1895. Skupni državni dolg v notah..... 100 gld 90 kr. Sknpni državni dolg v srebru .... 101 „ 40 „ Avstrijska zlata renta....... 19il , 4r» B Avstri|ska kronska renta 4°/0..... 101 , 40 , Ogerska zhva renta 4°;0....... 122 „ 30 „ Ogerska kronska renta 4'/«..... 99 „ 75 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 1066 „ — „ Kreditne delnice......... 403 „ 50 , London vista........... 120 , 70 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 05 , 20 mark............ 11 , b2 , 20 frankov........... y „ 58 „ Italijamiki bankovci........ 45 n 155 , 0. kr. cekini........... iS , 71 Pepelik (potošelj) (■d kupujeta po najboljših dnevnih cenah un») Luckman n dc Bamberg klcjim loviima v Iul»1Jtm 1. Dva viničarja zdrava in krepka, ki se moreta izkazati, da sta izurjena v vseh delih v vinogradih, slasti pav novem cepljenji na amerikanski podlagi, kakor tudi v sadje-reji. in da sta venca hrvatskega in slovenskega jezika, se iščeta za večjo graščino » vinorodnem kraju blizu Zagreba na Hrvatskem in se takoj VZprejmeta. Oženjeni i;n;ij<» prednost. — IVnudbe naj se pošljejo Asiltm« NOMSIilMM siuo\ % isIciitS car>ro). Odhod iz LJubljane 'ju*, kol.) it* nit ur* 6 min. ;.o noei otabnl vi .* t Trbla, Ponta.b.1, Bal)ak, OV lov*«, Kr.nr-fDfi'oatc, Tj)nhno, rnn Pelathal v Anuca, lachl, Oman, dan, H. I.•aateln, Zeti na jeaeru, Inomoat, (-urili, Staji-Line, Ini :.■ ivu f, riaeoj, Marijin* Tare, K|(or, Khrluva vare, Fran. vkre, PrtRu, r.lpai]o, Dnnej rt* ArnatMtcn. t» r„ kH tO mi m. *Hifw*j m«a -.»I vlak v Noto ni nato, Km cvj« O* T. uri tO miM. aJ*UnU oe«l.nl vlak v Trhli, Poutabal, Bolja.k. (>• lel"ii.:i/o.'«f«at»i, lihi i ■il.'. Dana), Aea Snlat)>%i > SolnograJ, Duntj *ia AmaMiUnn. Ol JU. **r* SO mirt. đofutlvtine o*«l'til vtak t Trhli, P.ur.i»l.»l, Reljak, o^lovac, FrAnaeiiafaato, lijuhno, S»!.-tlial, Boluograd. •'t- Jii. i rt lili min. )i,:\<:* vlak ▼ Novo mesto, Krtnavja. 4 uri «.'•.. fn* .moi.i.l Tlak T Trbia, Holjak , Oeloveo, Pranaena-foatc, čnx 'i' I i t s vi'.,'tvi, tttni - Oaatnln, /oli na joioru , IiiO-m-r"4u'< , Onrih, OaueTO, Piria, čes Klein Koittinfl, Sin> r, l.ino, Oiiuimtnn, lachl, M,i>!,ijuv: I-Ur nI, Marijlue Tara, Kfrer, KranrviT* naN| f-.".ri varn, Prairo, I.lpako, I)\maJ Tla Amitetten. ' * t. uri H*> min ttrr.-r muannl vlak t Notu mtito, KnrarJ* B*iun ti w.v ob nodoljah lu praauiklh ub S. urt Hfi minut popoludn« oaobnl Tlak ▼ tiMeevBIaa. Prihod v LJubljaJiO (jaž. kol.). 0. uri aV min. »JutntJ o«eb>U vlak ■ Dunaja vta Amat«lt«n, Up- »l>, Prago, »rn-i.-». ljuti-**) ainin.nl vlnk la Kooevj«, Nii»n» meata. rH> lt. uri iM mi«*. ,ir>J„>:u^tif naabnl vlak a l>una)a vi* ArnataHen, lapdla, l'r,Pranonrib »umr, KarloTih varOT, Krfra, Marijinih nr.iv, Plauja, liti-lojarlo, Solnofrruda, lana*, 8ta*ra, Parisa, Oeneva, Ouriha, llreiruiue, Inomoata, Zella na {eaorn, l.«ml-<»»»talna, U}abnef(a, Oolovoa, Voutrtbl't, Trblia » "> V. Mri HV min. p4*jiolu4tt%f moianl vlnk ta Koćavja, Noto«* ranili, t -,\ 4. uri M min. jHtjmtuHtur naet>nl vlak a Ounnjn, Idubaakfa, .S«l»th»U, Đel)ak», Oclovoa, Prtuiaeuafcat«, Poutabta, Trblia •;ri 0. uri 4 min. • t- oaebnl vlak ■ Irnnaja prako Anitatt.ua in Mjt»fell«0»i lly'.j»k». Oolovoa, Ponlahla, Trblia tih V. uri VH mirt vro>w meiani vlak 1» Kouevia, Novaka Meata. Raann toga ul> neiloljith In pracnikib ob tO. Mri 40 minul aveoer oaobai vlak ia lieano-ltleila. Odhod is LJubljano (ovv koU Vb T. M«-i Vfl min mfutntj v Kamnik. . it. , 06 » ;i(.,mlu,l«l , , u ft. t KO , mvt^rr , , „ tO. ,, tO „ ivrr+r „ „ (alednjt vlak U ob uua»l)nli la praianlklh.) Prihod v IaJabUsno (dri. kol.). O a O. mH rt« min. m)utr,i) Is Kamnika , II. , tli . dUtjtolvutu* . ,, (O—JUU ,, 0. ,, *M ,, »r.'rt-r u n . V. , HH , itww , . (alednjl vlak la ob nedeljah In praauiklh. se vzprejmejo v boljši rodbini na hrano in stanovanje. — Več se izve pri .Iosi|»u Hvntck-ii, Mestni trg št. 25, tabačna trafika. (1158—3) Želodčne kapljice.^ [ Te kt»p!jrce no v.elu pru-npefine (provzrut^njejo sl:i<*t do jela, ra£Htv»trjiiJ4) slix, bo pomirljive in <>>*jsujefe, iiBtuvljnjo k<6 in kren^Hjo lelodeo ; rabijo pri napenjanji m zapeoenoatl, preobloienom ielodol s Jedili in pijačami i. c. d. Steklenloa s rabllnlm navćđom volja 20 kr., taoat 2 gld., 3 taoate ■amo 4 gld. 80 kr. Priporuća jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani, pas-at) Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. i » t Za 1 ali 2 dijaka lepo atanovanje in dobra hrana pod najugodnejšimi pogoji v kraju, katerega šolska vodstva najbolje priporočajo; tudi glasovir na prosto uporabo. (1172—2) Natančneje pri ]>Ilr«i»lHvu Kuren-n, U ioe na grad it. 13, II. nadstropje („Sonnwendliof^. Notar Ivan Kačič v Šoštanj! Ir5#?e spretnega pisarja obeh deželnih jezikov zmožnpga. Slovenski pevci imajo prednost. Vstop I. oktobra t. I. (1179—2) Pastrojno olje ubraujiije, da umije ne Mi»lemil in ne ntuolnrl in o«l-MlraMiJu|e ploMtiobo in niiioIo, tako da postane »taro nanje tako, knkor bi bilo novo, Če drugače ni pokvarjeno od solnca in škodljivih obujek. — Tudi se proizvaja mast za kopita in vozove. Cenit pušici ali steklenici lO. 20, I o in 80 kr. Preprodajalcem se daje popust. — V sialog! pri K. Wel*er-Ju v LJubljani. — Črnili naj He zahteva od tovarne v Št. Valentinu pri Stoyru, Nižja Avstrija. C. In kr. 3. dragonskl polk kralj Albrocht aanki. Spričevalo. Od Vas proizvajana in polku v proskn-finjo izročena rcdilna mast za usnje so jo v imenovano svrho izročila poveljmstvu 11. •■skadnma in jo isto, pt>tem ko se jo Vaša rcdilna must uporabljala Hkozi l> tednov /,a mazanje« čevelj in za omašecnje jermenja, o tem sledečo poroftalo: B Jedenkrattio mazanje škornjev s Bvinjsko mastjo stane Slimenima 1 krajcar, dočira stane rcdilna mast h amo J/B' kr. maščenje s svinjskim salom napravlja usnje za malo časa mehko in jako raztegljivo, tako da mraz in mokrota lahko gresta skozi; imenovana redilua mast provzroAa, da postane usnje sicer mehko, ne pa tudi raztcglji> na VHitk na'in pretlnoHt redilui masti za hsiijo |tretl vhcdu drugimi do sedaj navadnimi sredsM. UJje javljam, da je Vaša rcdilna mast z ukazom polkovnijskega poveljstva 6t. 2 z dne 8. Jan, 187tJ vsem oddelkom polka priporocevana v svrho konservirnnja škornjev in jermenja. Da f*e raba Vaše zares izborite rcdilno masti kar najbolj ■Migftoa razširi v c in kr. vojski, Vam nu Vašo dotićn«! zahievo izpuNtuvljam to Kpričevalo. Enns, dne 14. januvarja 1878. ICi-la'f^liitiiiiiK'i* 1. r., polkovnik, (sedaj c. kr. drž. vojni minister). Sesalke l»rixffi«lnice vsake vrste otorje za na veter, z» zgret zrak in petrolejski motorje v svrho napeljevanja vodo ali pa za pogania- vnrinvniifi za .mehtl1' nje strojev wUUUWUUO vasi, gra-fiSK^'* ščine,gospodarstva ali kmetijo,vilic,vrte itd. A. K.UJII€f Moravska, Bela cerkev specijalna tovarna, b ^15—21) Xluatxo-v«ua.L proapolctl. znatan]. Prvi mestni slovenski otroški vrtec otvori se letos dnć 17. septembra 8 sv. maso, katera bode v farni cerkvi pri sv. Petru ob 1 a8. uri zjutraj. Vpisavali se bodo otroci dne 16. septembra t. 1. od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne v zavodskih prostorih v Poljskih ulicah št. 10 (I. nadstropje). V Ljubljani, 9. dan septembra 1895. (ii*4^ ^npan: Grasselli m. p. St. 7852. ava. (1185) Pri deželnem muzeju „Rudolfimiiiiu" je treba popraviti strešni rob. Oni podjetniki, ki hi bili voljni prevzeti dotična kleparska in skri-ljarska (krovska) dela, pogledajo si preudarek in pogoje lahko pri deželnem Stavbnem uradu (nova bolnica, Vodmat) v navadnih uradnih urah in imajo svojn pravilno kolekovane, zapečatene ponudbe izročiti pri uložnom zapisniku deželnega odbora «d<» po znatno znižanih cenah. Moj drugim nova pncvniHtic-kolesa po (.'137—30 105. HO in 11S gld. Ceniki zastonj in poštnine prosto. — Poučuje so brezplačno. Aviso. Dne N. olitohr«! 1^93 ol> fLi). uri , ponudbena obravnava zaradi dajatve kuhinjskega posodja in bolnićnih potrebščin za vojaške zdravstvene zavode v področji c. ia kr. 3. voja. Nalančni pogoji se ra/.vidijo iz pribitih razglasov in so na vpogled pri vseh vojaških /iliavstvciiih zavodih kornega področja. Upravna komisija c. in kr. garnizijske bolnice št. 7 v Gradci. Cesarsko-jubilejske cerkveno-zgradbene srečke a 1 gld. Žrebanje jutri! ^ (ior>7-io) davni d O lb i t O k ^-*^ • vrednosti. Sr©člces priporoča J". O- 3vE ay er Ij j-u."bi)an.l. 80.008 'J""linar^ Izdajat olj in odgovorni ure laik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk , Narodne Tinkar ne' 20