V Ljubljani, dne 31. mnjnika 1929. — Številka 1.

ymv
« Slovenski tisk» je namenjen vsem, ki sodelujejo pri tem, da tisk kakršnekoli vrste nastane, vsem, ki prispevajo k razširjevanju tiska, in vsem, ki tisk prejemajo in uporabljajo.
Ž njim hočemo vsestransko dvigniti vrednost tiska ter tako pospeševati njegov namen, saj je tisk med najvažnejšimi činitelji kulturnega, gospodarskega in občnega pokreta narodov.
Razpravljati hočemo o obliki tiska, ki bi morala biti enako vredna njegovi vsebini. Od vsestranske popolnosti tiska zavisi dovzetnost zanj in njegova vplivnost. Popolnost v tem pogledu se nam zdi dosegljiva ob sodelovanju činiteljev, ki dajejo vsebino, in onih, ki dajejo obliko. Temu sodelovanju naj služi in naj bo torišče naš list.
Prinašali bomo zgodovino našega tiska, tiskarn in založništev, obenem pa beležili težnje avtorjev, proizvajalcev, založnikov in razpečevalcev ter odjemalcev tiska. Zasledovali bomo domače proizvode in napredovanje vseh sredstev za proizvajanje. — Sledili bomo razvoju tehnike v vseh panogah od Gutenbergovih črk do najnovejših reprodukcijskih načinov z njihovim temeljnim sredstvom, fotografijo. Zanimali se bomo za snovi in produkte, ki nanje in z njimi tiskamo. Beležili bomo iz zunanjega sveta, kar naj bi nam služilo Za zgled.
Pri vsej skromnosti Slovenci ne moremo reči, da v svojih tiskarskih proizvodih v primeri z drugimi narodi nismo dosegli že dokaj visoke stopnje. Toda priznati moramo, da ima naš tisk še vedno tuje lice. Zaradi tega hočemo prispevati, da dobi v bodoče bolj domače lice.
Priobčevali bomo slovensko bibliografijo ter zasledovali vse, kar zanima naše bibliofile.
Prizadevali si bomo dovršiti našo strokovno terminologijo.
Sprejeli smo važen poklic s širokim delokrogom in težkimi nalogami. V tej zavesti kličemo k sodelovanju vse one, ki pravilno cenijo pomen in vrednost tiska in ki nam s svojim sodelovanjem lahko pomagajo.
Miroslav Ambrožič, urednik.
T I S K U
S LAVA
JEAN C O C T E A U
Nekoč so l)ili izumi in vsa čudovita odkritja dani v službo bogov.
Znanost, v rokah svečenikov,
ni prestopila praga svetišč;
imela je nalogo, vzbujati vero čili pa grozo.
Vprašanje je, ali ni bila skrinja zaveze, ki je ubila vsakogar, kdor se je jo dotaknil, na poti v Jeruzalem, napolnjena z električno strujo.
In če je prestopil kedaj kak izum
svoj božanski prag
ali dospel od kod zunaj,
ga je človeški glas nesel v daljavo,
ga slabo razširil in je tako od človeka li člo-
prispel ves popačen do množice.	[veku
Tako je z okorno nogo in počasi
napredovala človeška omika.
Zadoščal je ogenj ali potres, da se je uničila cela civilizacija.
Athenajeva «Pojedina učenjakova, neke vrste anekdotski katalog snopičev aleksandrinskc biblioteke, nam daje premeriti izgubo zaklada, ki bi bil obogatil miselnost sveta, a ki so ga stari s svojim pisanjem omejili na kraljevski luks us.
V tisočletjih je vzniknilo dvajset omik, a se spet potope kot valovi.
Njih priče so danes samo razvaline,
ki s svojo prelestjo stopnjujejo našo otožnost.
Pomislite le, med ostalim, po primeru poplemenitve, ki se razodeva celo v neizbirčnosti grških sledov, • kakšna je morala biti glasba te zemlje, katere umetnost je mogla zavzeti slednjo in ni nikdar bila brezpomembna. [obliko Pa, ah, o tej glasbi nam danes
praznota med parthenonskimi stebri ne hrani več niti zgolj časomera.
Brez tiska bi ti dadaidni napori trajali še dolga stoletja.
Gutenbergovi sodobniki mu niso umeli pomena.
Niso umeli, da je izumil človek ladjo, ki prevaža duha, pravo, resnično zrcalo, ki v njem ostane izbrano — izbrano, pa najsi je še tako brezštevilno.
Od ročne tiskarne do velikih modernih strojev, ki obratujejo
vzlic svoji orjaški sili in oglušujočemu ropotu z nežnostjo ženskih rok, kakšna velika pot!
V naših dneh siplje človek svoje ideje vse-izumlja in izpopolnjuje	[vprek,
pod budnim pogledom sveta.
Izumitelj, tvoritelj. trgovec se bodre med seboj.
Bogastvo je trudu plačilo.
Sveto pismo, je rekel pesnik (Arthur Cravan), je največji uspeh knjižnega trga.
Vsako verstvo zahteva brez števila učencev.
Skrbite i vi za svoje!
Skrbite za dober sloves podjetja
in za izvrstnost svojih izdelkov,
kajti če hočete, da bodo dobri, bo vaša bla-
blaginja človeštva.	[ginja —
Pozdravite torej mi jih — od pisatelja vse do poslednjega tipograla, posredovalce med vami in množico; in občudujte rojenje v teh panjih, v katerih se tvorno tiskarsko črnilo pripravlja za hrano sveta kot črna strd.
Poslovenil F. A.
TISK. DALMATINOVEGA SV. PISMA
P R O F. D R. W. SCHMID
Zoru nove dobe, v kateri se je dovršilo v Evropi moderno versko gibanje, je ožarila tudi slovenske dežele in je podarila narodu sredi 16. stoletja novoslovensko knjigo.
Temelj slovenski književnosti je položil Primož Trubar. Živahna njegova narav se je pogumno lotila dela, ki je bilo predvsem v prid novi cerkveni občini na Kranjskem. Katekizem, pesmarico, prevod sv. Pisma novega zakona, vse to je vsestranski Trubar priredil za potrebe protestantske cerkve. Ko so Trubarju opešale moči, je stopil na n jegovo mesto Jurij Dalmatin, ki je zaključil Trubarjevo literarno delo s prevodom celega sv. Pisma.
Rojen okoli leta 1546. v Krškem, je užival Dalmatin do 18. leta pouk Melanchthonovega učenca Adama Bohoriča, ki ga je vzgojil povsem v protestantskem duhu. Trubar in ljubljanski superintendent Krelj sta preskrbela, da se je mogel nadalje izobraževati v Tiibin-genu, kjer je od leta 1566. do 1572. študiral na univerzi. Počitnice je preživljal na Trubarjevi župniji v Derendingenu blizu Tiibingena. Pod njegovim vplivom je pričel Dalmatin še na visoki šoli prestavljati prve Mojzesove bukve sv. Pisma starega zakona v slovenski jezik. Leta 1572. so ga kranjski deželni stanovi nastavili kot pridigarja pri nemški in slovenski protestantski cerkvi v Ljubljani. Dalje časa je oskrboval dušno pastirstvo tudi na gradu Kamnu pri Begunjah in vškof ji Loki.Leta 1585. je dobil župnijo v Škocijanu pri Turjaku, ki jo je obdržal do svoje smrti 51. avgusta 1589. leta, ki ga je dohitela v Ljubljani; tu so ga pokopali na pokopališču pri sv. Petru.
Tekom prvih treh let svojega delovanja v Ljubljani je Dalmatin dovršil prevod celega sv. Pisma in zamašil z n jim najobčutnejšo vrzel \ protestantskem pismenstvu. Toda njegov prvotni namen, dati slovensko bibli jo v tisk v Ljubljani vleta 1575. otvor jeni tiskarni Janeza Mandelca, se je izjalovil. Mandelc je sicer med leti 1575. in 1580. natisnil posamezne dele Dalmatinovega prevoda sv. Pisma, in sicer knjigo
Jezusa Siraha (1575), pasijon (1576) in petero Mojzesovih bukev (1578), Salomonove povesti (1580) kakor tudi novo izdajo Katekizma (1579) s cerkveno pesmarico, v kateri je Dalmatin sam natisnil več svojih pesmi, izmed katerih zlasti prevod Lutrove «Naša bramba je Gospod Bog, nanj se zanesimo:* v pesniškem zanosu in
lepi dikciji dosega original. Od nameravane izdaje celega sv. Pisma je natisnil Mandelc leta 1580. tudi poskusni list (1580), prvo in drugo poglavje prvih Mojzesovih bukev.
Mandelc je tudi že deželnim stanovom predložil proračun za 1500 izvodov biblije. Stroški večje izdaje na submedian papirju so bili ugotovljeni s 4500 goldinarji (Mandelc jih je kesneje skrčil na 3010 fl.).Mala izda ja v man jši obliki in z manjšimi črkami bi biki stala 3750 goldinarjev. Slike za biblijo si je nameraval Mandelc izposoditi iz nekdanje Ungnadove
tiskarne v Urachu; te so se takrat nahajale na gradu Waldenstein na Koroškem.
Toda vlada nadvoj vode Karla v Gradeu. ki si je bila v svesti, da podpre slovenska biblija protestantsko gibanje na Kranjskem prav
■?
PfcRVF. BVDVE MO«
SESJOVE, GENESlStMENorA.
«, ixdtna{tBrtrbtth.
J. CATITVL.
u „ mi !
fšM
S»rbctki k But (tva- »hl»htkinuwn*vUbtfvoi«laftiiuS«fr«c na rBNcbuttai SmIo. Iliu Sc«*. Inui« laku liilu. InuS«liit»M ro,
satstasj sSSSHSS
ihlahd. Inu Bugic vtdtl dc k b»Ui dobro*
k ^ ..•	. .	. *.	1«. u arflinj inu iiirr* lul rrrtuElan.
But v tri.d r (Uk L-MnutrH. Uui.»«l«t»u iu>..wnrti^». IfaLu*. Ir>aBw»c vvitf Lu*h, dekbt*	In»Bug* rekli l B«ta UjMi»
j . kMk TrtrilrBv™ ctrioiMLitah Tcrdicj« »u. Neb.,de loika D.noJ «ri Tcntmc, tnolc Lurhfmcnorll Din, NoxN. InudolcUo Snl»*u, Zh.ll* hlTMNok Inuirbv.ihen.m* Dnv«1 Lito:InubudinUalhi..Tm lutr.bdpcrnD.ik	douitiUKaNcb.,dclvc«ton. Scmlo. Ir#
Inu Bm/i. ttari: Bo* emT.rdn«* k Oku tilu. Inirfluj« Iturll dv.i vjhkl tari Voden«. *«■ B n. bodi mloik*. Uijhi 1 Enotakd«. I.ulh. de Ihe . Dcn mriVodtari. huB.gWftoriln.Tcr. M<p«dulc,l>-.M.m^huLuchd.rta.
, dnoft, inufc dritauldlct VflriccpodTcr. ku-J.jojpuduiC.tauSTtadk buBu«
*»fco,o<lt»VtaltadTridnn«o.Ino l.«.poihviln.T.rd^ftdg.N,b. £
^tCk.urinltaltan	d. «
j^f^Tkntai, Sta«. <iVod~ Uta**«. lnui.i.vtah«..«u.iut.
agjattatasta:
“ ;	■*"tauKodi W»Trxro gritaC.taM.vti ■M.nSAk.c.ta.vcta.
:■ safersasa »ssesa^s
tako silno kakor Lutrov prevod sv. Pisma v Nemčiji, je takoj ustavila vse priprave s tem, da je ukazala ljubljansko tiskarno zapreti in da je izgnala leta 1582. Mandelca iz dežele. Dalmatin se je moral zaradi tega sprijazniti z mislijo, da se biblija natisne izven Avstrije. Leta 1582. so se pričela pogajanja s Trubarjevim tiskarjemGruppenbachom vTiibingenu, ki pa niso imela povoljnega uspeha. Šele kuji-gar Samuel Selfisch v Leipzigu, ki je stavil nasproti Gruppenbachovem proračunu 5000 fl.
za 1500 izvodov za 640 goldinarjev cenejšo ponudbo, je prevzel in dovršil tisk slovenske biblije I. 1585. v Wittenbergu na Saksonskem. Dalmatin sam je v družbi Adama Bohoriča, njegovega sina. tiskarskega pomočnika Lenarta Mravlje in Janeza Znojilška od 28. maja do 9. novembra 1585. nadzoroval tisk in opravljal korekturno delo. Vse stroške tiska so prevzeli deželni stanovi Štajerske, Koroške in Kranjske, ki so tudi preskrbeli, da je bil prevod Dalmatinov leta 1581. med 24. avgustom in 22. oktobrom na revizi jskem shodu protestantskih teologov omenjenih treh dežel pregledan in odobren.
Najtežje je bilo spraviti izvode biblije v deželo, ker je bil nadvojvoda Karl izvedel za tisk in izdal ukaz, da naj se knjige na meji zaplenijo. Po ovinkih so pripeljali razni nemški protestantski trgovci biblijo kot trgovsko blago v zabojih in sodih srečno na domenjene kraje. Štajerski deželni odbor je prevzel 550, koroški 500 izvodov, ostale izvode je dobila Kranjska dežela, ki jih je shranila v deželni hiši: določila je ceno za vezan izvod s 40 gold. 50 kr. in je izročila prodajo Adamu Bohoriču.
Toda biblija se ni tako hitro razpečavala, kakor so deželni stanovi izprva mislili. Večje štev ilo izvodov je šlo v dar. Deželni odborniki, ljubljanski mestni svetovalci, protestantski duhovni, učitelji in cerkve so dobili izvode zastonj. Deželni odbor kranjski je poklonil biblijo tudi ljubljanskemu škofu Janezu Tavčarju, stolnemu proštu in cistercijanskemu opatu v Kostanjevici.
Kar je ostalo še neprodanih izvodov biblije v deželni hiši. jih je zadela ista usoda kakor druge protestantske knjige na Kranjskem. Po ukazu škofa Hrena in ljubljanskih jezuitov so zgorele leta 1616. na protireformacijskih grmadah. Pri skrivnih slovenskih protestantih se je pa hranila biblija kakor tudi druge protestantske knjige še dolgo kot dragocen verski zaklad, zlasti na Koroškem okoli Podkloštra in v Goričah pri Beljaku. Toda tudi katoliški duhovni protireformacijske dobe so jo rabili z dovoljenjem inkvizicije, ker katoliki niso imeli sv. Pisma v domačem jeziku. Tako je ostala protestantska biblija Dalmatinova v veljavi do izdaje Japljevega prevoda leta 1784.
Dalmatinova biblija pomenja višek literarne delavnosti v 16. stoletju. Dalmatin je dovršil prevod z občudovanja vredno spretnost jo brez slovnice,brez slovarja.Vodnik in prvi korektor njegovih prevodov je bil izprvaTrubar,za času ljubljanskega bivanja pa Adam Bohorič, oče slovenske slovnice, in nekoliko tudi Seb.Krelj. V Ljubljani je prevzel Dalmatin tudi Kreljevo pravopisno reformo. Jezik teče Dalmatinu glad-keje kakor Trubarju, besede in izraze je znal spretneje prilagoditi duhu jezika; kakor Trubar je rabil tudi Dalmatin dolenjsko narečje. Težnja Dalmatinova ne gre toliko za originalnim ustvarjanjem kakor za povzdigo in rabo narodnega jezika v cerkvi in družini. V protestantskih idejah vzgojen je upošteval predvsem sodobno nemško protestantsko slovstvo, zlasti v pesmi. V tem oziru je Trubar mnogo bolj vzdrževal tradicijo (zvezo) s slovensko pred reformacijsko pesnitvijo.
Se nekoliko besed o zunanji opremi biblije. Tisk sta izvršili hkrati dve tiskarni v Leipzigu: Grafftovi dediči in Lehmann. Besedilo je bilo tiskano v srednji antikvi, začetki poglavij v srednji kurzivi, opazke (sholije), obrobni citati in vzporednice pa v mali antikvi. Biblija je tiskana v folioformatu v treh delih. Naslovni lisi je bogato okrašen s podobami (kliše v Vodnikovi pratiki 1929, stran 77) prigodb iz prvih Mojzesovih bukev; stvarjenja sveta, vesoljnega potopa. Lota, Mojzesa s tablami postave.
V nemškem predgovoru, ki ga je posvetil štajerskim, koroškim in kranjskim stanovom, razpravlja Dalmatin o razvoju slovstva na Kranjskem od Trubarjevih početkov dalje.
Obširni slovenski predgovor pa vsebuje najvažnejše nauke krščanske vere in je torej prva slovenska protestantska dogmatika. V njej veje trezen in miroljuben duh. ki je bil z malimi izjemami tradicionalen v protestantski cerkvi na Kranjskem. Glavni oddelki sv. Pisma so opremljeni s predgovori, ki so prevodi Lutrovih uvodov.
Prvi del biblije (bukve starega zakona do prerokov) je zelo bogato s 147 lesorezi ilustriran. V drugem (v knjigah prerokov) in v tretjem delu (v novem zakonu) se nahajajo naslovne slike le pri velikih prerokih, pri evan-geljih in pri apostolskih pismih. Lesorezi so povzeti iz istočasnih nemških biblij; najlepši so delo Henrika Brosnmerja, predvsem naslovni lisi ob pričetku prvih Mojzesovih bukev, ki predstavlja stvarjenje Eve. Lesorezi teh eksemplarjev za deželne glavarje so bili vrhu tega še z roko barvani.
Vezavo Dalmatinovega sv. Pisma v belem, rdečem in črnem usnju je prevzelo več kn jigovezov v Wittenbergu. Na platnicah so vtisnjene podobe cesarja Maksimili jana II.. volilnega kneza saksonskega Avgusta, Martina Lutra, Melanchtona. Drugi vzorci vezave kažejo renesančne okraske kot okvir nabožnih podob. Izveličarja ter apostolov Petra in Pavla.
I isk kakor zunanja oprema Dalmatinovega sv. Pisma sta izraz velikega in za Slovence najvažnejšega dela.
Slovstvo: Kidričev spis v Slovenskem biografskem leksikonu, I. zv., 1925. str. 116—124 (/. obširno bibliografijo. — 'Walter Schmid, Obor Entstehuug und Herausgabe der Bibel Dalmatins, Mitteilungen des Musealvereines fiir Krnin, 1904.
NAŠA BODOČNOST
Zadnja grafična razstava, ki smo jo lani videli na velesejmu v Ljubljani, nam je pred-očila v svoji nad vse pomembni zanimivosti historijski pregled naše tiskarske obrti,reprodukcijskih tehnik ter knjigoveške obrti. Tej razstavi je bil namen, pokazati in ponazoriti društvom, podjetjem, trgovcem, kakor tudi vsem drugim, ki so zainteresirani na taki umetno-obrtni produkciji, kako morajo biti
opremljene tiskovine i.t. d., ki jih oni potrebujejo; dalje, kako si morata segati roko v roko izvedba, razvrstitev ter celokupna oprema, da omenjeni proizvodi učinkujejo privlačno in prikupno in da slednjič odlično vplivajo na povzdig ugleda udeleženih, proizvajajočih umetno-obrtnih industrij. Iz te razstave sta prosevala čisto jasno cilj in stremljenje, da se pri ogledovanju lično opremljenih knjig
in vsakovrstnih tiskovin izboljša in izčisti tako cesto pokvarjeni okus posameznikov ter širših plasti. Mnogoštevilni razstavljeni vzorci pa so tudi živo in pojmljivo govorili proti pogosto neupravičenemu mnenju, češ, da je pri knjigah in tiskovinah glavno nizka cena, ne pa njihova zunanjost in oprema. Tudi v tem zmislu in v tej smeri je očitovala razstava svojo nujnost in upravičenost.
Nimamo namena na tem mestu kritično poglabljati se v vsebino, zmiselnost in aranžma te odlične razstave. Omenjeno naj velja zgolj za izhodišče nadaljnjih razmotrivanj.
Leta 1906. so priredili v Dresdenu obsežno razstavo umetno-obrtnih izdelkov. Zgledu, vzorom in intencijam te razstave je sledila v letu 1914. v Kolnu tako zvana «Deutsche Werksbundausstellung». V Dresdenu so se javljali šele početki stremljenj po lastnem nemškem umetnostnem izražanju. V Kolnu pa si že videl odločen in popoln program. «Kvaliteta in forma», usmerjena na čas in mentaliteto nemškega naroda, je bilo geslo, ki je dajalo pečat tej sloviti razstavi. Da moreš iz najmanjše, najskromnejše kvantitete ustvariti najizrazitejšo kvaliteto, to si videl v Kolnu že kot dovršeni in zmagonosno iz-vojevani cilj. Vse v tej smeri delujoče in udejstvujoče se industrijske panoge so mogle že takrat računati z izvestnostjo na moralni in gmotni uspeh.
Kolika razlika med onimi in nami! Toda, čemu nam kvalitetna industrija? S to kvalitetno industrijo je baš tako kot z izučenim kvalificiranim delavcem: oba imata največ izgleda in možnosti, da prestaneta in prebolita motnje in valovanja konjunkture ter z ozirom na to enakomerno prispevata in pripomoreta h konsolidaciji nacionalnega žit ja. Kvaliteti dela pa se mora pridružiti dobra in lepa forma, izvirajoča iz nacionalnih čuvstev; če se pa iz slednjih ne poraja forma, tedaj mora priskočiti v krepko in odločilno pomoč — umetnik. Delo in čas nas morata dovesti
tako daleč, da bomo udušili glad po robi, glad. ki ne poizkuša in ne izbira; da ne bomo več iztezali rok brezmiselno po onih brezštevilnih tujih, nepotrebnih, neokusnih in po večini malo vrednih množinskih proizvodih, za katerih proizvajanje se troši in sramotno izgubi ja tako ogromno mnogo človeškega mezdnega dela. Ko to premagamo, tedaj in le tedaj bomo pridobili prekomerno časa in prilike za kvalitativno ograničeno delavnost in bomo pomnožili naše nacionalno premoženje. Dvignili pa ne bomo nič manj tudi svoj ugled napram inozemstvu in to vse prej in vse drugače, kakor pa, če se trudimo in trošimo sile z manj vredno in posnemajočo množinsko produkcijo, ki ne more najti niti pravega odziva niti zadostne uporabe pri duhovno-moralnih in umetniško usmerjenih tehniških močeh narodovih. Jasno je seveda, da ne bomo mogli preiti izključno le h kvalitativni produkciji in to iz pridobitnih gospodarskih in socialno-gospodarskih razlogov. Toda nepobitno jo. da sili razvoj naše narodno gospodarstvo kljub vsemu vedno bolj in bolj na pot kvalitetne produkcije. In ta razvoj podpirati in pospeševati je ena izmed najvažnejših in najresnejših naših narodno-gospodarskih nalog za sedanjost in prihodnost.
Naj nam torej ne nudijo naša umetnoobrtna streml jen ja in naše razsta ve po večini 'zgolj posnemanja Dresdena in Kolna, temveč vse drugo, vse več, prosto, novo in odločno naše, vse v duhu naše «Probude»!* š. — G.
* Zaradi boljšega umevanja: Društvo «Probuda» v Ljubljani ima po svojih pravilih tale namen in cilj:
a)	Razširjevanje zmisla in ljubezni do domače umetnosti in pospeševanje umetne in stavbne obrti po možnosti na podlagi domačih umetniških motivov ter predvsem osamosvojitev od tozadevne tuje industrije in tujih vplivov v skupnem sodelovanju umetnikov in znanstvenikov z industrijci in trgovci.
b)	Pospeševanje umetnosti in ustvaritev ugodnejših življenskih razmer jugoslovanskih umetnikov.
c)	Ustanovitev in vzdrževanje umetniških, umetnoobrtnih in stavbarskih šol, oziroma tečajev, v Ljubljani in po potrebi tudi v drugih krajih Slovenije.
Op. uredništva.
Plamenica skozi noč je bila knjiga neštetim, izobrazila je rodove in jim donašala novo vsebino življenja. A tudi tebi je že verno drugovala v samoti, svetovala ti ob razpotjih, dvigala te iz nižin, odgrinjala ti nove svetove, tolažila in te krepila v trenutkih malodušnosti — njej velja hvaležnost in ljubezen nas vseh!
LJUDSKA UMETNOST IN GRAFIKA
P R O F. DAVORIN VOLAVŠEK
Na tej strani objavljene risbe, namreč pod-tiski članskih izkaznic društva «Probude» in « Jugoslovenske Matice», so bili izvršeni po načrtih profesorja Otona Grebenca.
Čez vse značilni ornamenti so stilizirani v modernem zmislu po starih narodnih umetniških motivih, kakor jih najdemo na kmečkih skrinjah v ljubljanski okolici v smeri proti Gorenjski, in sicer proti koncu 18. stoletja, torej v prvi dobi naše l judske umetnosti.
Vse hvale vredno je, da sc ti ornamenti ne držijo smernice, ki se peča s' posnemanjem tu jega, temveč, da se izkuša z uporabo teh, res izredno lepih motivov, gojiti nadal jevanje lastne ljudske ali kmetske umetnosti.
Vtis, ki ga nudijo omenjene risbe, je v resni« i izreden, in risbe so v ornamentalnem oziru
zelo lepe. To nam naj služi kot nov dokaz, da more prava narodna umetnost imeti le domačo podlago in želeti je, da bi se to dpjstvo povsod upoštevalo. Če bi se to zgodilo, bi kmalu prenehali razni diletantski poizkusi v vseh mogočih in nemogočih slogih, poizkusi, ki smo jih morali tlolgo dobo z obžalovanjem opazovati.
Uporabljajmo torej to, kar je res lepega v naši kmečki umetnosti, navedeno naj nam pa bo v bodrilo k nadaljnjemu uspešnemu delovanju. Ne smemo prezreti dilentantizma, ki se ravno v vseh grafičnih panogah bol j in bolj razšir ja in moramo prav zaradi tega vse poizkusiti, da ustvarimo kvalitativno dobra dela in si ž njimi priborimo nova delovna polja, a obenem zopet pridobimo stara.
o o o o o o oooooooooo o ooooooooooooooooo
° & °
(gg)
G^^e)
<PROBUDA<<
LOUBnOANA
° @ ° &
G^^e)
ooooooooooooooooo ooooooooooo o o o o o o
O RAZLIČNIH TEHNIKAH TISKA LN NJIHOVIH POSEBNOSTIH
Tiskano besedilo in iiskane podobe delamo na mnogo različnih načinov, ki jih bralec ali opazovalec ne razločuje. V novejših časih včasih celo strokovnjak težko razločuje tehnike, ki so v načinu dela bistveno različne, v produktu pa razlike večkrat ni videti drugače, kakor s povečevalnim steklom. Kar se je svoje dni proizvajalo na zelo enostaven način, za to so našli danes mnogo različnih načinov, novi načini pa nastajajo od dne do dne.
Na ta razvoj vplivata, odnosno ga pospešujeta. dve dejstvi: Današnji čas zahteva množi lisko produkcijo poceni 'in lepo, 1 i č n o.
Niti gospodarsko vprašanje in tudi vprašanje kakovosti ni samo odločilno. Obe skupno pa ženeta razvoj v silni naglici naprej, ker med seboj tekmujeta. Brez enega in drugega si danes tiska ne moremo misliti. Ozir na obe pa je tako silen, da obe vprašanji odločujeta medsebojno se izpopolnjujoče.
Baš zaradi tega je napredovanje tako naglo in vsestransko. Primitivni načini svojedob-nega tiska se umikajo modernim tehnikam, ki jim dajejo podlago najnovejše iznajdbe industrijskega značaja. Poleg' tega. da nastopajo stroji, ki omogočajo naravnost bajno naglo produkcijo, so zavzete za proizvode besede in podobe vse vede. ki pospešujejo . produkcijo posredno ali neposredno, predvsem kemija. Nove iznajdbe nam dajejo nove tehnike ali pa izpopolnjujejo že obstoječe.
I.
Preden moremo govoriti o podrobnostih posameznih načinov tiska in o sredstvih proizvajanja, moramo razločevati tri prvotne načine tiska:
a)	Tisk z vzbokline,
b)	tisk s ploskve,
c)	tisk iz izdolbenim*.
Da to razložimo, ugotavljamo, da je treba za vsak tisk predmet, s katerim nekaj natisnemo: to imenujemo tiskalo; dalje barvo, s
katero tiskamo, in končno predmet, na katerega tiskamo (papir, platno, pločevina i.t. d.).
Po razlikah tiskala ugotovimo prvotne razlike tehnike tiska.
Tisk z vzbokline. Tiskalo je na onih mestih, ki prenašajo barvo na papir in pod., vzbočeno. Med temi tehnikami je tudi Guten-bergov način tiskanja. Tu so n. pr. črke tako
PAPIR -----
bArvA -----
TISKALO-"t:-----------------—_—J
vzbočene, da njihovo podobo namažemo z barvo; črko, ki predstavlja v tem primeru tiskalo, pritisnemo na papir in na papirju ostane barva ter tako prevzame podobo črke. Pobarvani so bili samo vzbočeni deli tiskala, in ti so bili potem odtisnjeni na papir, ostale, nižje ali globlje ploskve tiskala, niso bile odtisnjene.
Tisk s ploskve. Tiskalo je ravna ploskev, ki je mestoma pokrita z mastno barvo. Ploskve, ki niso pokrite z mastno barvo, so mokre. Celotna ploskev se maže z barvo, toda
^AkVA-----=7™''"™.............nrr
TISKALO^"	1
to barvo sprejemajo samo ona mesta, kjer se mastna barva že nahaja, mokra ploskev barve ne sprejme. Na papir in podobno se odtisnejo samo ona mesta, kjer je nanešena barva, ostala mesta ostanejo bela. *
lisk iz izdolbeni ne. V tiskalo so vrezane ali vjedkane izdolbenine različne globokosti. V teli izdolbeninah je nanešena
barva. Ostala ploskev tiskala je očiščena barve. Ko prideta v stik tiskalo in predmet, na katerega se tiska (papir), ostane v izdolbeninah se nahajajoča barva na papirju. To je obratno, kakor pri tisku z vzbokline. Tam da podobo vzboklina, tu pa izdolbenimi.
K zgornjemu sestavku so potrebne nastopne pripombe:
Tisk z v z b o k 1 i n e (franc, impressiou en relief; angl. letterpress printing) imenujejo Nemci «Hochdruck». Razen tega je pri njih zelo v rabi naziv «Buchdruck», kar se je preneslo tudi v slovenščino z nazivom «knjigotisk». Kakor je slovenski naziv «visoki tisk» (Hochdruck) napačen, tako sta za označbo tiska z vzbokline napačna izraza «Buchdruck» in «knjigotisk». Naziv katerekoli tehnike se mora nanašati na njeno bistvo,tako da izključuje zamenjave. V tem primeru je naziv «knjigotisk» napačen, ker se knjige tiskajo z vsemi tehnikami iu ne samo s tiskom z vzbokline.
V	vrsto tiska z vzbokline spadajo med drugim tudi klišeji, večina lesorezov, rezi v linolej in podobne snovi.
V	vrsto tiska s ploskve (nem. Flach-druck; franc, impression sur uue surface plate; angl. plain printing) spada med drugim litografija. Čisto dobesedno vzeto tudi litografija v tistih primerih, ko je kamen jedkan, ni tisk s ploskve, vendar zaradi tega ni potrebno posebno razločevanje.
Razen tega spadata k tisku s ploskve offsetni tisk in tisk z želatine. Nemci imenujejo lisk z želatine «Lichtdruck», odnosno «Filmlichtdruck». Tudi v našem jeziku se je razpasel naziv «svetlo-tisk», ki pa je napačen. Bistvo te tehnike ni v svetlobi, temveč v posebno pripravljeni želatini, ki v tem primeru predstavlja neposredno tiskalo.
Tisk iz izdolbenine (nem. Tiefdruck; franc, impression en creux; angl. copper-plate printing ali: intaglio) se v našem jeziku imenuje večkrat «globoki tisk». Ta naziv je zmiselno napačen. Poleg tega je za to tehniko že popolnoma udomačen naziv «b a k r o t i s k». Izraz ima tudi svoj izvor v nemškem «Kupfertiefdruck», ki je pravilen za one panoge, kjer se tiska v resnici iz izdolbenine v bakru. Izdolbenimi pa je mogoča tudi v jeklu ali kaki drugi kovini. Slovenski naziv «bakrotisk» je pomanjkljiv, ker ne pove bistva, to je izdolbenine, in napačen, ker se baker uporablja tudi kot neposredno tiskalo za tisk z vzbokline.
Za gotovo panogo tiska iz izdolbenine pa lahko uporabljamo naziv «tisk iz izdolbenine v bakru», to je ono, kar pomeni nemški «Kupfertiefdruck».
Omeniti je treba še f o t o g r a f i j o. Fotogra-fične kopije se delajo danes v takih množinah in s takimi pripravami, da moramo tudi to imenovati tiskanje. Po svojem načinu pa to tiskanje ne spada v nobeno zgoraj navedenih tehnik, ker se tiski razmnožujejo brez dodajanja barve. Pri fotografiji počrni od svetlobe zadeta snov, in sicer bolj ali manj globoko, po čemer nastanejo bolj ali manj globoke temine v podobi. Po teh globinah ima fotografični tisk prav za prav, ko je tisk dovršen, v različno debelih plasteh « na neseno barvo», kakor je to pri tisku iz izdolbenine, zaradi tega sta tudi podobi s tiskom izizdolbenine in foto-grafičnim potem slcoro popolnoma enaki.
M. A—č,
KOREKTOR
Korektorska služba je v splošnem težavna, pri nas težavnejša nego pri drugih narodih, kajti boriti se moramo poleg tehnike še s pravopisnimi in slovničnimi pravili, ki si jih pri nas vsakdo po svoje kroji. Imamo sicer Breznikovo podlago, toda obvezna je le za šole; tiskarne jo le deloma upoštevajo, tiskar-niški mentorji gredo svojo pot, književniki in avtorji svojo: vsakdo skuša biti po svoje iznajdljiv. Vso težo tega občuti najbolj naš korektor, ki nima nikake opore in zaslombe in ne ve, na j se li ravna po pravilih Breznika ali tiskarniškega mentorja ali avtorja; ta si prepoveduje to, drugi si izprosi ono, korektor je popolnoma odvisen.
I u se prerekamo, dvomimo in popravljamo vsevprek, da iz samih korektur ne vidimo več prvotnega stavka. Avtor ali mentor prenareja
v prvi avtorski korekturi to, kar je v rokopisu odobril, pri drugi korekturi se premisli in popravlja vse iznova, pri tretji korekturi zdvomi sam nad s&boj in predela vse nazaj na podlago prve korekture. Nazadnje se pritožuje nad tiskarskimi pogreškomi in zvali krivdo na korektorja. In tiskarna naj si pripisuje vse to korekturno zlo v svoj — minus.
Zaradi tega naj bi se tudi temu važnemu vprašanju posvečalo večjo pažnjo. Treba je posredovati pri naših odločilnih slovničarjih, da dobimo oporo v obče vel javnem pravopisu, da bo konec večnim dvomom in anarhiji.
S tem bi si prihranile tudi naše tiskarne ogromne korekture.
V Nemčiji n. pr. so rešili ta problem z uradnim priznanjem Dudnovega pravopisja. Le še neznatne diference ločijo avstrijski nemški
pravopis od onega v rajhu, potankosti, ki jih Duden še razlikuje, nemški korektorji jih pa skušajo izravnati. N. pr.: nekatere tujke se tiskajo v Nemčiji z latinico, v Avstriji s frakturo in pod. Res, malenkosti.
Nemci imajo svojega Dudna, svoj temelj, toda poglabljajo se v najtanjše finese jezika in izdajajo že desetletja pravopisna pojasnila 2 a nemške korekiorje, a jim ne zmanjka vprašanj in polemik, s čimer obličijo svoj knji-
ževni jezik do potankosti. Tem bolj potrebujemo takih pojasnil pri nas, kjer je še mnogo neizobličenega, grobega. Kako hvaležno bi bilo na primer, razmotrivati o nekaterih naših prislovih, predlogih, veznikih, velikih začetnicah, o našem glagolu, deležniku, števniku, nedovršniku, povratniku itd.; dalje o razzlogovanju, o ločilih, posebno pri novih manirah akcidence.	r
SLOVENSKA
S E S TA VIL J. ŠLEBINGER
BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1929
Periodica in contiiuiaiida.
% Angelček slovenski mladini. Izhaja mesečno od septembra do junija. Urednik in izda jatelj Jožef Vole. stolni kanonik v Ljubljani. H. Tiska Jugoslovanska tiskarna. 8°. Letnik 37, 1928/29.
•4 % Ave Marin. Nabožno-poučni mesečnik. Izdajajo slovenski frančiškani v Ameriki. Ured- 9. nik Rev. Salezij Glavnik. Box 443, Lemont, Illinois. 4°. Letnik 21.
4- & Avto. Vestnik Avtomobilskega kluba kraljevine SHS, sekcij Ljubljana in Maribor. fd. Izhaja mesečno. Izdajatelj dr. Ciril Pavlin v Ljubljani. Odgovorni urednik Rado Hribar. Tiska tiskarna «Merkur», d. d. v Ljubljani. 4°. Leto IV.
X Bogoljub. Po Mariji k Jezusu. Mesečnik. Ured- 4 II. iiika: dr.C. Potočnik in A. Čadež, liska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 4°. Letnik 27.
5. Cankar Ivan: Zbrani spisi. Uvod in opombe fcj. napisal Izidor Cankar. Založila Nova založba v Ljubljani. Natisnili J.Blasnika nasl. v Ljubljani. 8°.	0.
Deveti zvezek: V mesečini. Martin Kačur.
Nina. Iz Ottakringa v Oberhollabrunn.
1929. XVI+ 351 str.
Jf. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Časopis za naše verno ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda. Mesečnik. Izdaja Frančiškanska provincija sv. Križa. Urednik dr. P. Hugo Bren, O. F.
M. Ljubljana. Tiskajo J. Blasnikovi nasl.	j4.
V. 8°. Letnik 46.
7 Čas. Znanstvena revija «Leonove družbe* v Ljubljani. Izhaja od oktobra do julija vsak mesec. Urednika sta: dr. Fr. K. Lukman in
dr. Fr. Stele. Tiska jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. V.8°. Leto XXIII. (1928/29.)
Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Urednik dr. Fr. Kovačič. Tiska «Mariborska tiskarna, d. d.». V. 8°. Letnik XXIV.
Čebelar, Slovenski. Glasilo Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani. Mesečnik. Urejuje Avgust Bukovec. Tiska Jugoslovanska tiskarna. 4°. Letnik 32.
Delavec. Glasilo Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije. Izhaja 10. in 25. dne v mesecu. Tzdaja Strokovna komisija kot oblastni odbor Z. D. S. Z. J. v Ljubljani. Tiska Ljudska tiskarna v Mariboru. 2°. Leto XVI.
Delo. Izhaja vsako drugo soboto v Ljubljani. Izdajatelj dr. Josip Bohinjec. Urednik Ivan Tavčar. Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani. 2n. Leto II.
Doba, Nova. Izhaja v ponedeljek in petek v Celju. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna v Celju. 2°. Leto XI.
Dom in svet. List za slovstvo in umetnost. Izhaja mesečno desetkrat na leto. Izdaja konzorcij Doma in sveta v Ljubljani, zalaga Katoliško tiskovno društvo. Urednika: profesor France Koblar (za leposlovje) in doktor France Stele (za prosvetni del in opremo). Tisk in klišeji Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. 4°. Letnik 42.
Dom, Moj. Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Izhaja mesečno dvakrat. Odgovorni urednik Ivan Frelih. Tiska Makso Hrovatin v Ljubljani. 2°. Leto TX.
Rihard Jakopič: Večer na Savi





Dom, Nuš. List za kmečko mladino. Mesečnik. Izdaja Prosvetna zveza v Mariboru, urejuje prof. dr. Fran Sušnik. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 8°. Letnik 21.
16. Domačij«. Glasilo za agrarno reformo, stanovanjsko vprašanje in posredovanje posesti. Izhaja mesečno v Mariboru. Urejuje in izdaja za tiskovni konzorcij «Mojmir» Franjo Pirc. Tiska Hinko Sax v Mariboru. 2°. Letnik III.
ir. Domoljub. Izhaja vsako sredo v Ljubljani. Izdajatelj dr. Fr. Kulovec. Urednik Franc Zabret. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 4°. Leto 42.
18. Domovina. Izhaja vsak četrtek v Ljubljani. Izdaja konzorcij «Domovine». Urejuje Filip Omladič. Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani. 4°. Leto XII.
+ 19. Domovina, Ameriška. Neodvisen časopis za slovenski narod v Ameriki. Izhaja v ponedeljek, sredo in petek. Izdajatelj James Debevec, urednik Louis J. Pirc. Cleveland, Ohio. 2°. Letnik 31.
4-20. Družina. Mesečnik za zabavo in pouk. Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiska Katoliška tiskarna v Gorici. 4°. Letnik L (1. številka izšla aprila 1929.)
4-21. Dvor, Nebeški ali družbeno češčenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, Marije Matere božje in ljubih svetnikov. Prirejeno za Marijine kongregacije in družine. Sestavila redovnica, uršulinka. Založil uršulinski samostan v Ljubljani. Tisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. M. 8°. Januar. 40 str.
422. Ekspres. Žepni vozni red. Poletna izdaja: velja od 15. maja 1929. Sestavil in založil komite železniških uradnikov v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. M.8°. Letnik VI, štev. 10. (Priloga: železniška karta.)
+■23. Enakopravnost. Neodvisen dnevnik, zastopajoč interese slovenskega delavstva v Ameriki. Glasilo S. S. P. Z. Urednik Vatro J. G,rili, poslovodja Gustav M. Kabaj. Cleveland, Ohio. 2°. Leto XII.
4 24. Enotnost. Delavsko-kmečki list. Izhaja vsak petek v Ljubljani. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold. Tiska tiskarna «Slovenija» v Ljubljani. 2°. Leto IV.
* 25. Gasilee. Glasilo Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana. Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Zalaga odbor «Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana*. Odgovorni urednik Jože Turk. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 4°. Letnik 33.
r 26. Glas naroda. List slovenskih delavcev v Ameriki. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Last tiskovne družbe, na-
čelnik Frank Sakser, upravnik Louis Benedik. New Vork. 2°. Letnik 37.
[/27. Glas, Naš. Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo. Izhaja vsakega L,
10.	in 20. v mesecu. Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič (od 9. št.: dr.Karel Dobida). Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 2°. Letnik XI.
/ Glas, Primorski. Izhaja L, II. in 21. v mesecu.
Izdaja in urejuje za Jugoslovansko Matico oblastni odbor v Ljubljani: dr. Janko Pretnar. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. (Od 10. štev., 25. februarja 1929., izhaja na Dunaju. Založnik in izdajatelj Volksbuch-druckerei, Lidova tiskarna, Ant. Machat & Co. Odgovorni urednik Jaroslav Maly, Dunaj-Wien V.) 2°. Letnik I. (1. štev. izšla v Ljubljani 12. novembra 1928.)
29.' Glasbenik,Cerkveni. Glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani. Mesečnik. Urednik lista in glasbene priloge in izdajatelj Stanko Premrl. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. V. 8°. Leto 52.
• Glasilo Zdravniške zbornice za Slovenijo. Priloga: Zdravniški vestnik. Izdaja Zdravniška zbornica v Ljubljani. Administracija in uredništvo: dr. Ivan Pintar v Ljubljani. Tiska tiskarna «Sloveniia* v Ljubljani. V. 8». Leto VI.
•+M- Glasnik, Cerkveni, za tržiško župnijo. Izhaja zadnji teden v mesecu. Izdaja župni urad v Tržiču. Urednik Anton Vovk, župnik v Tržiču. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. 4°. Leto 1929.
V 32.^Glasnik, Poštni. Glasilo Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Ljubljani. Izhaja L, 11. in 21. v mesecu. Za Oblastno organizacijo poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Ljubljani izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani. 4°. Letnik IX.
3^. Glasnik presvetega Srca Jezusovega. Glasilo Apostolstva molitve in častilcev presvetega Srca. Mesečnik. Izdajajo očetje Družbe Jezusove v Ljubljani. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 8°. Leto 28.
^4- Glasnik, Sokolski. Organ Jugoslovenskog So-kolskog saveza. Izlazi svakog l.i 15. u mesecu. Izdaje Jugoslovenski Sokolski Savez (E. Gangl). Odgovorni urednik dr. Riko Fux. Tiska Učitel jska tiskarn u Ljubljani. 2°. Godište XI.
'J&. Glasnik željezničkih činovnika. Glasilo Udru-ženja željezničkih činovnika u kraljevini SHS. Mesečnik. Lastnik in izdajatelj :Udru-ženje željezničkih činovnika. centralni od-

bor u Ljubljani. Odgovorni urednik Lavo-slav Struna. Tiska Makso Hrovatin v Ljubljani, 4°. Leto XII.
VGorice, Naše. Glasilo Vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru. Vestnik vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Mesečnik za pospeševanje kmetijstva. Urednik Andrej Žmavc v Mariboru. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 8°. Letnik 111.
37. Gospodar, Narodni. Glasilo «Zadružne zveze» v Ljubljani. Mesečnik. Izdaja «Zadružna zveza». Urednik Anton Kralj, liska Zadružna tiskarna vLjubljani.4°.Letnik XXX.
\jGospodar, Slovenski. List ljudstvu v pouk in V zabavo. Izhaja vsako sredo v Mariboru. Izdaja konzorcij «SIovenskega gospodarja*. Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 2°. Leto 63.
Gostilničar.Strokovni list za povzdigo gostilni-P čarskega obrta. Glasilo Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Izhaja 20. dne vsakega meseca. Izdaja in zalaga Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Tiska Narodna tiskarna vLjubljani. 4°. Let. XVI.
\ 4<t. Gruda. Mesečnik za ljudsko prosveto. Glasilo Zveze društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Izdaju konzorcij «Grude» v Ljubljani. Urejuje uredniški odbor. Tiskajo j. Blasnika nasl. v Ljubl jani. 8°. Leto VI.
V 41. Ilustracija. Izhaja vsakega 20. v mesecu. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. Čeč & cons.).
Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. 4°. Letnik 46.
LAT'. Knjiga, Dobra. Zbirka zabavnga in podučnega čtiva. Izhaja najmanj štirikrat letno. Založila Umetniška propaganda v Ljubljani. Tiska M. Hrovatin v Ljubljani. 8°. Letnik L
1.—2. zvezek: Dr. František Behounek: Brodolomci na ledeni plošči. (Nobilova pot na severni tečaj.) Prevel dr. Nemo [= doktor Ferdo Kozak|. 152 str.
'-ji*. Knjižnica, Cirilova. Tisk in zaloga tiskarne v sv. Cirila v Mariboru. 8".
XXX. zvezek: Križem po Jutrovem. Po nemškem izvirniku. Potopisi in povesti s slikami. Druga knjiga. 1928. (na ovitku: 1929). 128 str.
>9. Knjižnica, Čebularjeva. Izdaja in zalaga Brezalkoholna produkcija v Ljubljani. Tiskarna «Slovenija» v Ljubljani. 8°.
3. knjiga za našo mladino: Strički Matički. Spesnil in s slikami opremil Albin Čebular. 51 str.
50. Knjižnica, Marijina. Piju XI. zlatomašniku. Založila Kongregacija Marije morske zvezde v Ljubljani. 1929. Tiskarna Sitar in drug, d. z o. z., Domžale, M. 8°.
1.	zv.: Pij XI. Oris osebnosti in pomembnosti. Apostolu katoliške akcije. Spisal dr. Alojzij Merhar, stolni kanonik. 24 str.
2.	zv.: Zlati godovi. Pesmi, prilike in prizori. Iz svojih spisov zbral Silvin Sardenko. 63 str.
Urednik Narte Velikonja. Grufično delo l Knjižnica, Mladinska, «Jutra». Zuložil kon-]ugoslovanske tiskarne v Ljubljuni. 4°.	zorcij «]utra». Natisnila Narodnu tiskarna
Leto 1929. (1. štev. izšla februarja 1929.)	v Ljubljani. 8°.
(L): G. Th. Rot man: Princeska Zvezdana.
42. Invalid, Vojni. Glasilo Udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS oblastnega odbora za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani. Izhaja L in 15. v mesecu. Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik Stanko Tomc. Tiska tiskarna «Slo-venija» v Ljubljani. 2°. Leto IX.
W- Jamice. Mesečnik za otroke. Izdaja in obla-stvom odgovarja Stanko Stanič v Gorici. Tiska Katoliška tiskarna v Gorici. M. 8°. 1929. (S 1. štev. prenehal.)
T4. Junak. Mladi. Izhaja mesečno (razen počitnic).
Poslovenil Vladimir Levstik. 1928. (Izšlo 1929.)
(II.): G. Th. Hotmail: Kralj Debeluh in sinko Debelinko. Poslovenil Vladimir Levstik. 1929. 120 sličic s tekstom.
52. Knjižnica, Orliška. Izdala in založila Slovenska Orliška zveza v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna. 8°.
Zvezek 6. Tekmovalni red za leto 1929. Snov za prosvetne in telovadne tekme članic, mladenk in gojenk. 30 str.
V Last in založba «Svete vojske» vLjubljani. (/t>3. Knjižnica Podmladka Rdečega križa. Izdaja
Urednik Joško Lindič. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. 8°. Leto V., 1928./29. jtS". Jutro. (Do 28. februarja z označbo: Dnevnik • za gospodarstvo, prosveto in politiko.) Izdaja konzorcij «Jutra». Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani. 2°. Leto X.
in zalaga oblastni odbor Podmladka Rde- . čega križa. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. M. 8°.
L zvezek: Dr. Mavrici j Rus: Prva pomoč. Izdaja za mladino. (S 6 podobami.) 1929. 24 str.
•f 4(>. Kmetovalec. Glasilo Kmetijske družbe zn Slo- 54. Knjižnica, Priročna pedagoška. Izdala Sloven-
venijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Odgovorni urednik Viljem Rohrmnn.
ska šolska matica. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. V. 8°.
II.	Karel Doberšek: Vpliv socijalaih razmer na razvoj otroka. Na Prevaljah. 1929. 11S str.
Kolektor. Časopis in oglasnik za zbirateljski šport. Zeitschrift und Insertionsblatt fUr Sammelsport. Glasilo krožka «Kolektor». Urednik, založnik in tiskar Albin Pogačnik. Tiska tiskarna «Kolektor» v Stražišču pri Kranju. 8°. VI. letnik.
V ,56. Konjerejec. Glasilo Konjerejskega društva za mariborsko oblast. Izhaja šestkrat na leto v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna. 4°. Letnik VI.
L. 57. Konzuinent. Glasilo Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani, r. z. z o. z. Izhaja mesečno. Lastnik Zveza gospodarskih zadrug v J ugoslaviji v Ljubljani.Tiska Ljudska tiskarna v Mariboru, d. d. v Ljubljani. 4°. Leto Vili. (St. 1—4: Maribor,
12.	julija 1928.)
Y 58. Kraljestvo božje. Glasilo apostolstva in bratovščine sv. Cirila in Metoda. Izhaja desetkrat na leto. Izdaja konzorcij «Kraljestvo božje». Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru. V. 8°. Leto lil.
L' 59. Križ. Izhaja desetkrat na leto. Izdaja konzorcij «Križa» v Ljubljani. Tiskajo J. Blasnika nasl. v Ljubljani. 4°. Let. II.
6«. Kurent. Strokovni list za pustne norce. Izhaja vsako leto na pustni torek. Izdajatelj Salonski orkester v Slovenjgradcu. Tiskala Mari-borska tiskarna v Mariboru. Slovenjgradec, 12. februarja 1929. 4°. Leto VIL, štev. 7. frt. Kurir, Aprilski. Posebna aprilska izdaja «Ju-tra». Ljubljana, dne 1. aprila 1929. Izdaja konzorcij «Jutra». Tiska Narodna tiskarna, d. d. v Ljubljani. 2°. 4 str.
62. List, Gleduliški, Narodnega gledališča v Ljubljani. Izhaja dvakrat na mesec. Lastnik in izdajatelj: uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik Ciril Debevec. Tiska Makso Hrovatin v Ljubljani. 8°. Sezona
1928.	/29. (1. štev. 20. septembra 1928.)
Is List, Gospodarski, za pouk in zabavo. Izhaja vsakega prvega v mesecu. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik France Hrastelj v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 4". Leto I. (l.štev. izšla 1. marca
1929.	)
/ 64. List, Gostilničarski. Strokovno glasilo «Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti V Mariboru». Izhaja 20. vsakega meseca. Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. Tiska Zvezna tiskarna v Celju. 2°. Leto VIL
List, Kmetski. Izhaja vsako sredo v Ljubljani. Zu konzorcij cKmetskega lista» Ivan Pu-
celj. Urednik Ivan Mravlje, l iska tiskarna »Merkur* v Ljubljani. 2°. Leto X.
66. List, Ljubljanski škofijski. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Dostal. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 4". L. 1929.
i>7. List, Marijin. Nevtepeno poprijeta Devica Mariju. Pobožen mesečen list. (Marijin list s kalendarom Srca Jezušovoga je priloga Novin.) Vrejiije ga z dovoljenjem cerkvene oblasti Klekl Jožef, vp. plebanoš v Čren-sovcih, Slovenska krajina. 'Piska tiskarna Panonija, r. z. z o. z. v Murski Soboti. 8°. Leto XXV.
68.	List, Mesarski. Stručni list za mesarsku, ko-
basičarsku i sorodnu obrt. Izlazi četiri puta godišnje, prema potrebi i više puta. Izdaje Izidor Florjančič, Dravlje, p. Št. Vid nad Ljubl jano. Urejuje Štrukelj Vinko. Tiska tiskarna «Slovenija» v Ljubljani. 2°. Godina I. (l.štev. izšla 15. januarja 1929.)
69.	List, Mladinski. Mesečnik za slovensko mla-
dino v Ameriki. Published by Slov. Nat I Benefit Society, 2657 S. Lawndale A ve., Chicago, Illinois. 4°. Leto Vlil.
70.	List, Novi. Izhaja vsak petek v Gorici. Odgo-
govorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiska Katoliška tiskarna vGorici. 2°. Leto I. (1. štev. izšla 29. marca 1929.)
]^71. List, Slovenski. Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. Izdaja konzorcij «Slovenskega lista» v Ljubljani. Urejuje Ciril Kočevar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 2". Leto II.
72. List, Službeni, direkcije državnih železnic Ljubljana kraljevine SHS. Lastnik: Direkcija. Tiska tiskarna direkcije državnih železnic v Ljubljani. 4". Letnik VI.
List, Trgovski. Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Izhaja vsak torek, četrtek in soboto v Ljubljani. Ureja dr. Ivan Pless. Tiska tiskarna «Merkur» v Ljubljani. 2°. Leto XII.
V$4. List, Uradni, ljubljanske in mariborske oblasti. Odgovorni urednik Anton Funtek v Ljubljani, 'l iska in izdaja Delniška tiskarna v Ljubljani. 2°. Let. XI.
75. List, Ženski. Glasilo Zveze delavskih žen in deklet. Mesečnik. Izdaja «Zveza delavskih žen in deklet» v Ljubljani. Odgovorna urednica R. Krištofova v Mariboru, 'liska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru. 4". Leto VI.
1/ 76. Liszt, Diisevni. Meszecsne verszke novine. Vu imeni prekmurszke evangelicsanszke si-nyorije reditel i vodavnik: Fliszar Janos, Murska Sobota. Stampano v «Prekmurski tiskarni v Murski Soboti. 4°. VIL lejtnik.
(Se nadaljuje.)
n
TEHNIČNE NOVOSTI
Brehmerjev rekordni /pihalni stroj. Ta jako priljubljena vrsta zgibalnih strojev se je izredno mnogo-stransko razvila. Omogoča nam poleg najnatančnejšega registrnega zgiba še mnogo drugih variacij zgibov; na njem moremo s pridom izvrševati razen navadnih knjižnih del še celo vrsto drugih zgibov, ki se pojavljajo v tiskarni ali knjigoveznici. Z na pol avtomatičnim dovajanjem dosežemo na tem stroju, ako uporabljamo primerne vrste in velikosti papirja, ogromno zmogljivost, ki se da stopnjevati do 12.000 zgibov na uro, pri čemer pa se natančnost v zgibu nikakor ne zmanjša. Pri Brehmerjevem sistemu se je namreč posrečilo, združiti vse prednosti tako zvanega žepnega zgiba s sistemom na trakove tako, da urejajo zgib pri vseh križnih lomili zgibalni (grebenasti) noži. S tem je odpravljeno nadležno motanje in upogibanje, ki vedno povzročata velike razlike v zgibu. Pri paralelnih lomih se vrši odlaganje potem lahko dostopnega dovajalnega traku, pri križnih lomih pa na posebno skladanico. Oba odlagališča ležita popolnoma prosto. Med odvzemom zgibanih pol z odlagališč vrši torej stroj svoje delo naprej. S spojitvijo dveh sistemov, od katerih vsak ima svoje prednosti, je nastal stroj, v katerem so združene vse prednosti in ki izključuje nevarnost morebitne izgube ali škode. Ta zgibalni stroj je prirejen za največjo širino 48, oziroma 50cm. Dolžina pa se da povečati znatno čez normalno mero in je zavisna od števila zaporedno ležečih paralelnih lomov, ki se lahko uporabljajo za knjižni, pisemski, Leporello-ali zavojni zgib. Dela, za katera je treba pri ročnem zgibanju plačevati visoke mezde, kakor pri kartah, poslovnih prospektih, prospektih za kopališča, polah za prodirno pisavo itd., pri katerih se uporablja često tako zvani valoviti zgib, se znatno počene, ker lahko igraje opravijo vsa ta dela na Brehmerjevem rekordnem stroju neizurjene osebe. Ta novi. že jako razširjeni stroj s tako zvanim žepnim zgibom se odbkuje razen z natančnim križnim zgibom, ki ga opravlja brez vsakršnih umetnih preparatov, še s pregledno, povsod dostopno in solidno konstrukcijo, z nenavadno enostavno prestavo za najrazličnejša križna in paralelna zgibanja, z visoko zmogljivostjo in natančnim zgibom pri najmanjših kakor tudi največjih velikostih papirja. Priporočajo ga tudi: priročno odvzemanje zgibanih leg, neznatna poraba toka in prostora ter končno njegova trpežnost. Da se doseže še večja izraba stroja, je mogoče vstaviti tudi rezila in priprave za perforiranje, kar se priporoča, če gre pri križnem lomu za prevlečeni papir ali močnejše vrste papirja. Zaradi zgoraj navedenih prednosti ta stroj ni le nekako nepogrešljivo orodje v obratu, tudi delovna zmožnost podjetja, ki ga uporablja, sc z njim znatno zviša. Cena stroja se ravna po izbranem modelu in je preračunana tako, da se izdatek za nakup izplača že po nekaj mesecih. Zaradi svoje prikupijive zunanjosti, s katero se odlikujejo vsi Brehmerjevi stroji, pa je tudi v okras vsakemu obratu.
M. A.N.-odtiskalni stroj za oblikovni valj (D.R.P.a.). Kako zelo pospešuje za tisk popolnoma goden lik, napravljen še pred prevzemom v stroj, možnost, da se doseže na stroju za tisk iz izdolbenine najboljše
uspehe, to je znano vsakemu bakrotiskarju. Zato je najprej treba napraviti z. oblikovnega valju, še preden ga vstavimo v stroj, poizkusni odtis, da se prepričamo, je li jedkanje dobro in možen brezhiben tisk. Ako se pri tej priliki pokaže še kaka netočnost na liku ali pri jedkanju, jo je mogoče takoj spoznati in še pravočasno popraviti. Take ugotovitve so bile prej mogoče le potem poizkusnega zagona oblikovnega valja v stroju samem, kar je povzročalo, če se je pokazala kaka pomanjkljivost na valju, veliko škodo. Da je bilo mogoče pomanjkljivost odstraniti, sc je moral stroj vedno ustaviti. Ta nedostatek je z uporabo M. A. N.-odtiskalnega stroja za oblikovni valj odpravljen. Z njegoVo uporabo pa se tudi skrajša čas pre-stanka in čakanja, kadar se premeni naklada v tiskalnem stroju, na najnižjo mero. Jedkani oblikovni valj se vstavi v odtiskalni stroj, ki se požene v tek in primakne tiskalni valj. S papirnega zvitka teče počasi navzgor papirni trak, ki ga stroj opravljajoči strojnik, da pregleda jedkanje, z okretom ročnega kolesca lahko ustavi. Ta po eni strani potiskani trak se zopet navija na drug kolut in se da pozneje porabiti tudi po drugi še ne potiskani strani. M. A. N.-odtiskalni stroj je jako enostavno sestavljen in urejen za oblikovne valje v premeru 250 do 400 mm ter za največjo širino papirja 1050 mm. Brez nadaljnjega se pa tem stroju lahko od-tiskujejo valji vseh oblik, ki so do sedaj v rabi, pa tudi valji drugih sestav.
M. A. N.-stroj zn tisk iz izdolbenine (sistem Wilhelm) za istočasen prvi in protitisk. Udejstvovanje misli, ki so bile vzete kot osnova za konstrukcijo M. A.M.-stroja za enobarven tisk iz. izdolbenine, je dalo tej panogi nadaljnjo novost: M. A. N.-stroj za istočasen prvi tisk in protitisk iz izdolbenine. Ta stroj tiska pole v velikosti 70X100 cm obojestransko v e n e m zagonu. Oblikovni valji, ki se uporabljajo, so enaki kakor pri strojih za enobarven tisk — trdi aluminijasti valji, galvanično prevlečeni s plastjo medenine —, zaradi tega dajejo ličen tisk in se morejo z lahkoto prenašati. Način tiska je naslednji: Podržaji, ki so nameščeni tudi na tem stroju, primejo vloženo polo in jo oddajo prvemu tiskalnemu valju. Ta jo.dovede k oblikovnemu valju za prvi tisk in nato k drugemu tiskalnemu valju, ki deluje skupno z valjem za protitisk. Med obema tiskalnima valjema oskrbi sušenje prvega tiska poseben sušilni bobnič, ki je opremljen s pihalno napravo in se da električno segrevati. Ko zapusti pola tiskalo za prvi tisk, preide čez drugo sušilno napruvo, ki je enaka prvi, in dospe nato k iz-lagalniku. Izlagalnik odlaga pole na dve izlagalni deski izmenoma tako, da leže pole na eni skladanici s, prvo-tiskom navzgor, na drugi pa s protitiskom. Ta novi način tisku omogoča prav udoben pregled obeh tiskanih' strani, brez da bi bilo treba vzeti polo iz stroja.
Stroj zn krtačenje strojnega stavka. Jako poraben in vsakemu podjetju, ki obratuje s stavnimi stroji, nujno potreben je «Abiima»-stroj za krtačenje strojnega stavka, ki je opremljen tudi s pripravo za posnemanje vrst. Ta stroj očisti strojni stavek nadležnih izpahov med črkami, zaradi česar odpadejo vedno ponavljajoče se pritožbe in težkoče pri tisku, in s tem omogoča
brezhiben tisk. Ker odpade z uporabo tega stroju zamudno krtačenje stavku z ročno ščetko in tudi izba-danje izpahov v že zaprtem sestavku ni več potrebno, se donosnost podjetju znatno zviša. Znaten je tudi prihranek na času, ker pri tisku ni nepotrebnih motnjav. Opravljanje stroja je enostavno in ga lahko oskrbu je poleg drugega opravila odtiskač. Stavek, vzet iz stavnega stroja, zloži pomožni delavec v stolpce na naložnik, ga nato porine na pod val in spravi stroj v pogon. Z med seboj nasproti si krožečimi in stransko se premikajočimi ščetkami na valjarjih očisti stroj stavek vseli izpahov. To krtačenje traja, kolikršna je pač množina izpahov, 2 do 10 minut. Med tem časom pa pomožni delavec lahko opravlja druga dela: od-tiskuje, pripravlja, nov stavek za krtačenje, veže že okrtačenega in pod. — Pri stavku pesnitev ali naslovnicah se lahko med krtačenjem posnamejo s tem strojem tudi slepi konci vrst in tako znižajo za četrt cicero. Z. znižanjem višine slepih koncev vrst se prepreči pojavljanje zmazkov med tiskom. Tudi je s takim posnemanjem odpravljeno zamudno odsekavunje vrst ali celo izbndanje v stroju pri zaprtem sestavku in tisk se lahko dovrši brez motnjav. — Vsakemu večjemu obratu s stavnimi stroji, ki hoče zvišati svojo zmog-
ljivost, je ta stroj za krtačenje in posnemanje vrst nujno potreben. (Stroj se predvaja na stalni razstavi tvrdke Gutenberg-Haus Gebr.Geel na Dunaju, Vil, Lerchenfelderstrasse 37.)
Front-Terno A F lil, novi M. A. N.-tiskalni stroj s čelnim izlaganjem tiskanih pol. S konstrukcijo stroja Front-Terno A F111 je strojna tovarna Augsburg-Niirnberg, a. dr. (tovarna Augsburg), obogatila svojo serijo tiskalnih strojev «Terno» z enoobratnim valjem z uvaževanja vredno napravo za čelno izlaganje pol, novostjo, o kateri se že sedaj, dasi je šele temelj za bodoče nove konstrukcije večjih Terno-strojev, mnogo razpravlja. Seveda je računati s tem, da si bo spričo zaslužene priljubljenosti dosedanjega sistema z iz-lagalnimi palicami ta vrsta obdržala slej ko prej še mnogo prijateljev. Prav tako pa je gotovo, da se bo tudi čelno izlaganje pri enoobratnih tiskalnih strojili splošno uveljavilo, kakor se je že davno uveljavilo pri dvojnoobratnih strojih, pri strojili za tisk iz izdolbenim1 in z gume. Naj bistvenejše pri stroju Terno A F Til s, čelnim izlaganjem "je, da izlaga pole s tiskano stranjo navzgor, pri čemer tiskana površina ne pride v dotiko z nikakimi trakovi, motvozi ali palicami, /aradi tega
l M
PUSTNA
SOBOTA
9IH919
MAŠKARADA
POMLAD V CVETIU
x\/>
VSTOPNINA 20 DIN, ZA MASKE 15 DIN. ZAČETEK OB >fe 9.
~ TABOR
PUSTNA SOBOTA
Plakat, 03 x 95 cm, rdeč in moder tisk na belem papirju, rez v	Plakat, 63 x 95 cm, rdeč in zelen tisk na belem papirju. Rez v
linolej. Osnutek inž. urh. D. Serajnika. Tisk Delniške tiskarne, d.d.	linolej. Osnutek inž. arh. Janka Omahna. 'Pisk Delniške tiskarne,
v Ljubljani,	d. d. v Ljubljani.
je dokončno onemogočeno toli nadležno mazanje svežega tiska. Kljub veliki brzini tiskanja dobi sveže odtisnjena pola znatno več čaga za sušenje, brez du bi bilo s tem mirno in zanesljivo delo količkaj ogroženo. Pri izlaganju se nahajajo neprestano po tri tiskane pole na trakovju, tako da so, vštevši že odloženo zgornjo polo na skludanici, izstavljene sušenju vedno po štiri pole hkrati. Vse to so resnične in znatne prednosti, ki jih bo brez nadaljnjega uvidel vsak strokovnjak. Stroj Front-Terno A F III ima dalje to simpatično prednost, da je v svojem obratovanju izredno enostaven in v opravljanju naprave za čelno izlaganje pol še posebej. S priredbo te naprave neposredno pod vlagalno desko ne utrpi kake škode ne dohod k prednjim delom stroju, zlasti k barvniku in tiskalnemu valju, ne pregledna lega vlagalnika. Prav zaradi teli zadnje navedenih lastnosti pa je Terno - tiskalni stroj pri strokovnjakih jako priljubljen. Vse te lastnosti so ostale neizpremenjene tudi pri novi konstrukciji, s čimer bo gotovo ustreženo vsakemu tiskarnarju. Že izvršena poizkusna dela v večbarvnem tisku so pokazala. da je stroj z ozirom na proizvodnjo izredno zmogljiv in točen v registru. Vse tri odtisnjene pole se odpravljajo vedno istočasno druga za drugo po trakovju
Plakat, <i:i X 95 cm, rdeč tisk na belem papirju, rez v linolej. Osnutek inž. arh. Janka Omahna. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
in se odlagajo na skladanico popolnoma brez vsakega sunka, kjer leže strojniku udobno na razpolago, da jih pregleda. Prav tako neovirano je seveda mogoče odvzeti tiskano skladanico. Podaljšani čas izlaganja prihrani mnogokrat vlaganje vmesnih makulaturnih pol. Po potrebi pa lahko oskrbi to vlaganje posebno vozilo za vlaganje, in sicer v vsaki poljubni brzini stroja. — Od najvažnejših tehničnih podatkov naj bodo omenjena naslednja: Največja površina stavka 420 X 580 milimetrov, .največja velikost papirja: 450 X600 mm (=4 strani četverke Din-form.), notranja prostornina okvira: 475 X 670 mm; število tiskov na uro, po kakovosti tiska in papirja, do 2500 izvodov. — Glavno zastopstvo Gutenberg-Haus Gebr. Geel. Dunaj, Vil, daje vsa nadaljnja pojasnila.
DROBIŽ
Prcmcmbn lastništva. Bivša »Zvezna tiskarna* v Ljubljani, last Jadransko-Podunavske banke, ki je bila v najemu pod imenom tiskarna »Slovenija*, je prešla po nakupu v last gospoda Karlu Čeču.
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, je priložila marčevemu zvezku revije »Deutscher Drucker*, Berlin, prilogo v tisku iz. izdolbenim: v bakru. Podoba predstavlja Fr. Kraševčevo fotografijo »Pomlad*. Tiskana je s črno barvo tvrdke Siegvverk, Siegburg, na chamois-kartonu tvrdke Bratje Piatnik v Radečah. Priloga je v‘čast slovenskemu tisku in pohvala o njej, ki jo priobčuje nemška revija, je zelo laskava.
Naše priloge. Naši reviji nameravamo prilagati primerne tiskarske izdelke domačih podjetij. Prvi številki sta priloženp dva barvasta tiska, izdelana v različnih tehnikah. Učiteljska tiskarna v Ljubljani nam je dala dva tiska s tremi barvami (po klišejih, tisk z vzbokline) po originalih M. Gasparija, in sicer «Lepo Vido* in »Mlado Bredo*. Obe sličici sta ponatisk razglednic, ki sta izšli v Učiteljski tiskarni. — Druga priloga je reprodukcija 11. Jakopičeve slike »Večer na.Savi*. Reprodukcijo je izvršila s tremi barvami s tiskom iz izdolbenim' v bakru Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
O raznih izdajali Prešernovih «Poezij» iz leta 1847. Doslej sta bili znani dve izdaji, ali recimo točneje, varijanti Prešernovih »Poezij*, ki jih je priredil za tisk pesnik sam, in ki SO' z. letnico 1847 izšle sredi decembra 1846: bolj redka izdaja z. akrostihom v magi stralu sonetnega venca, na strani 147., in običajna izdaja, v kateri je Prešeren verze v magistrali) toliko spremenil, da je bil s tem akrostihon zabrisan. Prvo izdajo, z akrostihom, je Prešeren dobil v roke in jo je porazdelil med svoje prijatelje, drugo, brez akrostiha, je imel Blaznik v razprodaji. V svet pa je prišla še tretju, ki jo je, k sreči v malem številu, po Prešernov; smiti, vsekakor pa še pred letom 1866., priredil Blaz-nik,- Med vsemi tremi je najmanj vredna. Na sled ji je prišel že A. Žigon, ko je v programu gimnazije v Kranju za šolsko leto 1903./1904. priobčil in obširno analiziral »Zapuščinski akt Prešernov*. V dovolj zagonetnem računu, ki ga je predložil Blaznik sodišču, da utemelji svojo terjatev do Prešernove zapuščine, je že Blaznik sam izločil «47 Ex. defekt vvegen 9. Bogen*. Žigon se vprašuje (tam, str. 11): «A zakaj je bilo teh 47
(+3?) izvodov v 9. poli defektnih!' To ti je namreč tista pola, ki je v njej ravno Sonetni venec. Ni li morda Prešeren v teh izvodili v Sonetnem vencu nalašč in namenoma dal natisniti kake variante, pa da so se tedaj razlikovali od drugih, radi česar jih je Blaznik izločil kot defektne?* Stvar je mnogo preprostejša, samo tiskarjevo terminologijo je treba pravilno umeti. Teh 47 izvodov ni bilo «v 9. poli defektnih*, »defekt* teh izvodov je bil v tem, da so bili nepopolni, ker jim je 9. pola manjkala. Manjkala zato, ker se je ali tiskar uštel, ali se je toliko izvodov pomazalo ali kako drugače pogubilo, ne pa mogoče zaradi kakih varijunt v Sonetnem vencu, kjer imamo varijante samo v »magistrala*, ki pa stoji v 10. poli! Ugiblje se lahko kajpada to in ono, toda vsako tako ugibanje je precej nepotrebno, ker si še danes lahko take «dc-fektne» izvode ogledamo. Blaznik je namreč pozneje, da spravi tudi te »defekte* v denar, dal 9. polo še enkrat postaviti in odtisniti, ter je na ta način dobil vsaj 47 novih «kompletov», ki so lahko šli v svet. To se je zgodilo po Prešernovi smrti, vsekakor pa še v času, preden je Blaznik vse preostale izvode «Poezij» prodal O. Wagnerju. Umljivo je, da je stavek 9. pole v teh izvodih manj skrben, in da ne podaja teksta Prešernovih «Poezij*. Za izvode z Blaznikovim ponatisom 9. pole velja tudi danes Blaznikova beseda, da so «defektni», torej manj vredni. Najlaže se spoznajo po očitni tiskovni napaki v 1. vrsti soneta na str. 130., (kjer je natisnjeno «Dve sesti*, namesto pravilnega «Dve sestri*.	j \ q
V skromnem kotičku želimo zbrati maloštevilno družino ljubiteljev naše knjige, ki jim je draga ne samo po izbrani vsebini, nego še bolj po svoji umetniško dovršeni tipografski in knjigoveški opremi. Medsebojna pomoč pri zbiranju in pravilnem ocenjevanju častitljivih starin in redkosti domačega tiska bo pospeševala skupne interese ter dovedla želje posameznega prej do cilja. Dolga vrsta zanimivih vprašanj od prve slovenske knjige pa do naših dni še čaka na pojasnila, ki bodo dobrodošla raziskovalcu našega duševnega življenja, zlasti literarnemu zgodovinarju.
Pripraviti hočemo pot domačemu društvu bibliofilov, ki na j stopi v stik z mogočnimi bibliofilskimi organizacijami drugih narodov, in s tem dokumentirati lastno knlturnost.
Čutim in vem: spoštovati moram knjigo, pisano z dobrim namenom, z velikim srcem. Hvaležen moram biti za vsako misel izrečeno in izročeno v njej in po njej tudi meni. Tudi mene naj bi učila, tolažila in dvigala, boljšala in plemenitila.
Meško.
ZA KOREKTORJE TERMINOLOGIJA
UREJUJE DR. KOLARIČ RUDOLF
Stane : velja.
Stati, stanem (treba ločiti od stati, stojim!) je dovršni glagol in pomeni: 1.) stopiti, n. pr. stal sem za skedenj; s konja, s postelje stati; 2.) priti do česa, n. pr. do cene, torej imeti ceno. biti kake cene. V tem drugem pomenu (= nemški kosten, ital. c o s t a r e) je glagol stati, -nem tudi nedovršen. Prim.: to me težko stane (das kommt mir sclnver an); ko bi me glavo stalo: obleka me stane 2000 Din.
Veljati, veljam (najbrže izposojeno s srbohrvaškim valjati, valjam iz italijanskega vale r e »veljati, vreden biti*; prim. še italijansko v a g 1 i a «vrlina, zmožnost, vrednost* — v poslednjem pomenu se beseda danes skoro več ne rabi) je nedovršni glagol in pomeni: vreden biti. ceno oziroma vrednost imeti. N. pr. denar, bankovec, zakon ne velja več; njegova beseda vel ja vselej; on veliko velja pri ljudeh; zn bogatina velja; to nič ne vel ja.
Z obema glagoloma se določa vrednost kakega predmeta. Zato je razumljivo, da je začel v novejšem času glagol veljati dobivati tudi drugotni pomen glagola stati, stanem (= kosten), na primer: knjiga velja 20 Din. Vendar nam danes to še ne sme biti pravilo, ker po večini še precej točno razlikujemo oba glagola. Tako n. pr. blago lahko malo stane, pa mnogo velja {— je mnogo vredno) ali pa narobe: mnogo stane, pa malo velja (= je za nič).	Kč.
Vejica in narekovaj. V stavkih s premim govorom opažamo, da je pri narekovaju včasih vejica za narekovajem, včasih pa pred narekovajem. Nekateri utemeljujejo to s tem, da je treba vejico staviti za narekovajem takrat, kadar se govor ne nadaljuje. N. pr.: »Danes te obiščem . mi je dejal prijatelj. Če se govor nadaljuje, pa naj stoji vejica pred narekovajem, torej: »Danes te obiščem,* mi je dejal prijatelj, «ker jutri ne utegnem,* Mnenja smo, da je to razlikovanje docela nepotrebno in neupravičeno, ker v vsakem primeru spada vejica neposredno h govornemu stavku. Tudi je tako razlikovanje za stavca preveč zamudno in bi dosledno izvajanje tega pravila povzročalo nepotrebne poprave.	M.
11 gornji beležki «Vejica in narekovaj* naj mi bodo dovoljene naslednje pripombe: Da stavimo vejico v stavkih z dobesednim govorom včasih pred včasih zn narekovaj, je utemeljeno s starim
pravilom o tehniki stavku. Razlikovanje je potemtakem upravičeno in ne sloni le na utemeljevanju «nekaterih». Da uporabim zgoraj navedene primere: V stavku «Danes te obiščem*, mi je dejal prijatelj, stoji vejica popolnoma pravilno za narekovajem, ker deli tu le stavek s premim govorom od napovednega stavka. Nasprotno pa mora stati vejica v drugem primeru: «Danes te obiščem,» mi je dejal prijatelj, «ker jutri ne utegnem.* pred narekovajem. Tu spada vejica k prvemu delu govora in ni le ločilo med deljenim premim govorom in vrinjenim napovednim stuvkom, marveč tudi ločilo med glavnim in odvisnim stavkom premega govoru. Vejica bi morala tu stati tudi sicer, ako bi vrinjeni stavek izločili in strnili oba govorna dela v zaporedno celoto. Naj navedem še primer, ki nam pokuže, da je treba staviti vejico včasih tudi za narekovaj, čeprav se premi govor nadaljuje. Na primer «Črtomir in Bogomila*, pojasnjuje učitelj, «sta glavni osebi v „Krstu pri Savici“.» Ako izločimo iz tega stavka vrinjeni stavek, izpade tudi vejica, ker je, kakor v prvem primeru, le ločilo med prvim delom premega stavka in vmesnim stavkom in ne spada k prememu govoru samemu, zato se stavi z a narekovaj. — Končno ne uvide-vam, da bi to razlikovanje povzročalo stavcu kake težkoče in bi bilo stavljenje zamudnejše. Kljub navidezni zamotanosti je stvar prav enostavna. Res je, da stavi stavec, ki mu to pravilo ni znano, vejico včasih pred včasih za narekovaj, kjer večidel tudi ostane. Je pa tudi res, da preide to pravilo stavcu, ako ga nanj opozorimo, kaj kmalu tako rekoč v meso in kri. — Ako smo torej pravilo na eni strani priznali (zadnji stavek gornje beležke), ne gre, da bi ga na drugi strani zopet omalovaževali. Zato sem mnenja, da ostanemo pri tem, kar je pravilno.	Sav.
Urednikov dodatek. To slednje razlikovanje je logično popolnoma upravičeno. Isto pravilo o stavi vejice pri narekovaju ima za nemške stavce predpisano veliki Duden (Recht-schreibung der deutschen Sprache. 9. Aufl. 1920. XLV). Toda za slovenščino to pravilo doslej ni bilo še nikjer določeno. Zato bi bilo dobro, ko bi prišlo vsaj v novo izdajo Breznikove Slovenske slovnice za srednje šole in njegovega pravopisu, da bi se ljudje, ki pišejo in tiskajo slovensko besedo, o tem lahko kje poučili.
★
Barvnik — Farbenkasten
dvojnoobratni valj (stro.j) —Zweitouren-Zylinder
(-Maschine)
enoobratni valj — Stop-Zylinder izlagalna deska — Aus(Ab)legetisch
izlagalnik — Auslegeapparat jedkanje — Atzung, das Atzen jezik — Schiffzunge končna črta (pri črki) — Schlusstrich lik (na valju) — Zylinderform matica — Matrize oblikovni valj — Formzylinder obrat, okret — Drehung der Maschine odpremno vozilo — Beforderungswagen odtisk — Abdruck odtiskač — Abzieher odtiskalni stroj — Andruckmaschine opornik — Mittelsteg (im Schliessralnnen) opravljanje (strega) stroja — Bedienung der Maschine
otenjava — Schattierung
podržaj — Vorgreifer
podtisk — Unter(Ton)druek
poizkusni odtisk — Druckprobe, Probeabzug
prijemalo — Greifer
priprava — Zurichtung (in der Maschine) protisk — Durclulruck protitisk — Widerdruck prvotisk — Schbndruck
sesala (pri vlagalniku) — Sauger (beim Anlege-apparat
skladanica — Stapel, Papierstoss skladnost — Marmorne slog — Stil
sprednja črta (pri črki) — Vorstrich stroj za pole — Maschine fiir Bogenanlage sušilni bobnič — Trockentrommel tesnilo — Dichtung tiskalni valj — Druckzylinder tiskalo — Druckstock, Druckwerk (meh.) tiskano delo — Druckwerk (Erzeugnis) tisk iz izdolbenine — Tiefdruck tisk iz izdolbenine v bakru — Kupfertieldruck tisk s ploskve — Flachdruck tisk z vzbokline — Hochdruck trakovje — Bandwagen vlagalec — Einleger vlagalka — Einlegerin vlagalna deska — Anlegetisch vlagalnik — Bogenanlage (Einlegeapparat) vlaganje — Bogenanlage (als Beschtiftigung) vozilo za vlaganje (vmesnega) papirja — Ein-schiesswagen
zagon (stroja), enkratni — ein Arbeitsgang der Maschine
zasenčenje — Schattierung an der Zurichtung (am Bogen)
zmogljivost — Leistungsfahigkeit (der Maschine, des Unternehmens)
zmožnost — Leistungsfahigkeit (der Person).






y
* » MARI30RU *



*****
ZDRUŽENE tt PAPIRNICE
VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE
D. D. V LJUBLJANI
NAJVEČJA PAPIR PROIZVAJAJOČA INDUSTRIJA V KRALJEVINI SHS
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA V SLOVENIJI
KASTELIC & DRUG, LJUBLJANA
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO Miklošičeva cesta št. 6
BRZOJAVI: KASTELIC DRUG LJUBLJANA	TELEFON 21-50
RAAB & GROSSMANN
MUNCHEN 2 NW 6
ROTTMANNSTRASSE 9-13^j
STARA, V NAJVEČJIH TISKARNAH IN KNJIGOVEZNICAH UVELJAVLJENA TVRDKA-STROKOVNA TRGOVINA ZA ustanovljeno	VSE POTREBŠČINE
1886	KNJIGOVEZNIC
KARL FuNDER
TVORNICA PAPIRJA IN LESE-NINE, LESNA INDUSTRIJA CRESLARNICA
MOLBLING
poStaTREIBACH-ALTHOFEN, KOROŠKO, AVSTRIJA
BRUDER
papierfabriken-
AKTIENGESELLSCHAFT
ZALOGA
GRAZ
oo
O
z
er
5
D
ul
Z
Z
<
O
<R ANZ
IZDELKI:
Navadni tiskovni papir, strojno-gladek In satlniran, srednjefini Tiskovni papirji F in C tvarina Strojnogladkl In satlniran! afišni Navadni in srednlefini barvasti Karton za dopisnice Brezlesni pisarniški in papir za stroj
Brezlesni Ideal-Bank-Post Brezlesni antični in za ilustracije Brezlesni knjižni Pellure
Te vrste papirja imamo vedno v bogati in raznovrstni zalogi ter sorejemamo tudi naročila za nove izvršitve poljubno glede oblike In teže
STROKOVNA TRGOVINA ZA GRAFIČNO OBRT
MIROSLAV SCHOLZ ZAGREB, JURJEVSKA ULICA 25o MILAN ILKIČ
BEOGRAD, ZADARSKA ULICA 8
GUTENBERG-HAUS GEBR. GEEL, WIEN VII.
LERCHENFELDERSTRASSE 37
' NAŠA
zastopništva linotvre, „„
LUDLOW, stroji za ulivanje črk in vrst
TERNO, brzi tiskarski stroji, stroji za bakrotisk, offsettisk in stereotipijo M. A. N. ELKA, draždanski tiskarski avtomat s cilindrom ELROD, stroj za ulivanje črt in razvrstnikov M. K. Z., mehanično prirejanje s kredastim reliefom DUNNHAUPT, prirejanje za knjižni tisk PUSCHEV raztezni fasetni razpornik A BO MA, stroj s ščetkami za čiščenje strojnega stavka
STOX IN STERILA, moderna prevleka za tiskovni cilinder
VSE POTREBŠČINE IN VSE ORODJE ZA GRAFIČNO INDUSTRIJO
MERCINA IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 8
TELEFON ŠT. 2232
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKUMENTNI IN KARTNI PAPIR
BRATJE PIATNIK, RADEČE