/Primorski
Št. 291 (16.328) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim	7. maja 1945 pa v
osvobojenem j ;e iz?rn .= ‘evilka.
Bil je edir suZnjeni*1 •
TRST
^□rtizanssi DNEVNI,1' v za-
'86300
jOul-Tel. 0481533382
ČEDAD J im ,	.01.0432 731190____________
-	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVM
I 5UU LIK Spedizione in abbonamento postale 45%
SREDA, 9. DECEMBRA 1998
Reka še dolgo nebo presahnila
Rado Gruden
*111 z enakim d, /tVQm- S temi bese, c®nja Univerzalni a^ija o človekovi! J*1’ ki so jo v Org;
Združenih k°ke Unicef o j, na Pragu 21. uJe samo enej
. “v otrok, i tek otrok živ ^voju, kjer ^Stina, ki j Za vse probl ^joge druž
PODBONESEC / TRIDESET LET ORGANIZACIJE SLOVENCI PO SVETU
Uzakonitev pravic manjšine je pogoj za razvoj Benečije
Na včerajšnjem simpoziju nakazali pot za nadalnje delo, da bo zveza kos izzivu časa
ZAŠČITA OKOLJA / POBUDA KGS
Še en korak za Kraški park
Upravitelji so obravnavali tudi problematiko jusa in srenj
TRST - Župani kraskih občin tržaške in goriške pokrajine načelno soglašajo z dokumentom Kraške gorske skupnosti, ki določa ozemlje bodočega Kraškega parka. To je v bistvu sklep predsinočnje seje, ki jo je predsednik KGS Mario Lavrenčič sklical pred ponedeljkovo servisno konferenco o zaščiti Krasa, katere pobudnik je deželna uprava.
Devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci je predlagal, da bi bi omenjenim rezervatom dodali še dve zaščiteni območji in sicer Bo-tanjek (it. Costa dei barbari) ter ob-
mejni pas vzdolz Grmade. Dolinski župan Boris Pangerc pa je s svoje strani predlagal nekaj popravkov glede zaščitenega območja Glinščice, ki je, kot znano, bila neke vrste predhodnica naravnih rezervatov na Tržaškem in v sami deželi.
Na srečanju so govorili tudi o srenjskih in jusarskih pravicah. Lavrenčič je glede tega spet pozval Deželo, naj spoštuje sprejete obveze, kar velja tudi za izvajanje t.i.zakona o Krasu. Zahteve jusarjev in srenjskih odborov pa ne smejo ustaviti postopka o Kraškem parku.
Na G.strani
PODBONESEC - Slovenci po svetu so izbrali Po-dbonesec, da bi proslavili tri desetletja delovanja svoje zveze. Včerajšnji simpozij je bil priložnost za razmislek o doživetih izkušnjah, ki so temelj za pogled v prihodnost in za nadalnje delo.
Posveta so se udeležili številni predstavniki organizacij zveze iz Evrope, Amerike in Avstralije, prisotni so bili mnogi gostje iz dežele in iz Slovenije. Nakazana je bila pot za nadal-nji pot organizacije, ki mora odgovoriti na nove potrebe in izzive, da bodo po vsem svetu razseljeni Benečani in njihovi potomci lahko dejansko prispevali k fizični in kulturni obnovi Benečije.
Na 3. strani
OCALAN / STALIŠČE SVETA EVROPE
Italija odstopila od zahteve po internacionalizaciji primera
STRASBOURG - Svet Evrope podpira italijansko stališče, ki se mu je pridružila tudi Nemčija, do vprašanja vodje turških Kurdov Abdulaha Ocalana, tudi ker je Italija medtem odstopila od začetne zahteve po internacionalizaciji procesa in sedaj zunanji minister Dim govori o »neme-dnarodnem« procesu v neki tretji državi.
Dini se je sestal v Bruslju s turškim kolegom Cernom (telefoto Ap), ki še vedno nasprotuje kakršnikoli obliki mednarodnega procesa, vendar je Cern včeraj zastopal manj ostra stahšča kot na začetku krize odnosov z Italijo.
Na 2. strani
NOGOMET / POKAL UEFA
Vse tri italijanske ekipe naprej
Parma, Bologna in Roma so se uvrstile v četrtfinale
PARMA - Vse tri italijanske nogometne ekipe so se uvrstile v četrtfinale evropskega pokala UEFA. Italijansko slavje je začela včeraj popoh dne Parma, ki je doma premagala nevarni Ran-gers Glasgovv s 3:1. Bologna je sicer v Sevilli proti Betisu izgubila z 0:1, vseeno pa se je kvalificirala, saj je na prvem srečanju zmagala s 4:1. Kot tretja se je v četrtfinale uvrstila Roma, ki je v Švici proti Ziirichu iztržila neodločen izid z 2:2. (telefoto Ap) Na prvi tekmi je zmagala z 1:0.
Na 16. strani
V svetu kar ena milijarda ljudi ne zna pisati in brati
RIM - Unicef je včeraj objavil podatke o nepismenosti, iz katerih izhaja, da je v svetu ena milijarda nepismenih, tako da vsaki šesti prebivalec ne zna ne pisati in ne brati. Dve tretjini nepismenih je ženskega spola, ena šestina so otroci. Ta problem bi z lahkoto premostili, če bi za izobrazbo namenili le sredstva, ki jih v ZDA porabijo za kozmetiko, v Evropi pa za sladoled.
Na 15. strani
Sen. Camerini proti zelenim obhodnicam
TRST - Senator Oljke Camerini je s parlamentarno interpelacijo sprožil tudi v Rimu vprašanje v zvezi z zadnjimi predlogi vidnega predstavnika Severne lige posl. Borghezia o »zelenih obhodnicah« na Tržaškem Krasu in zaradi podpore teh predlogov s strani dveh desničarskih sindikatov policije. Posl. Borghezio je namreč na Fernetičih napovedal, da bodo zelenosrajčniki pomagali silam javnega reda pri nadzorovanju meje, da bi preprečili nelegalno prečkanje meje s strani pribežnikov.
Na 7. strani
Pevska revija Mala Cecitijanka
GORICA - Deset otroških pevskih zborov z Goriške in Tržaške je včeraj zapelo na Mali ceci-lijanki, tradicionlani reviji goriškega Združenja cerkvenih pevskih zborov namenjeni najmlajšim. Nastopom, ki obetajo rožnato bodočnost naši pevski kulturi, je v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža sledila množica svojcev nastopajočih in drugih poslušalcev.
Na 13. strani
Predstavitev dveh novih knjig
TRST - Ob stoletnici slovenskega romana v Trstu so na ponedeljkovem večeru DSI v Peterlinovi dvorani predstavili dve knjigi, ki sta izšli pri založbi Mladika v Trstu, in sicer ponatis romana Marice Nadlišek Bartol Fata morgana, ki je pred sto leti začel izhajati v podlistku v Ljubljanskem zvonu, in novi roman Alojza Rebule Cesta s cipreso in zvezdo.
Na 8. strani
Odličen prevod Prešernovih poezij
KRANJ - Sredi prejšnjega tedna so predstavili odličen italijanski prevod Prešernovih pesmi, za katerega je poskrbel Giorgio Depangher. O publikaciji so spregovorili prof France Pibernik, odgovoren za zbirko Prešernova pot v svet, Ace Mermolja za založbo ZTT in obširneje prof. Marija Pirjevec. Po predstavitvi so odkrili restavrirani Prešernov kip.
Na 10. strani
Dve posebni ponudbi do Božiča
IpiJizMJOG 3TiTjl©U
5 kg-nerjaveča kad in boben REX - CANDY - OCEAN - SAN GIORGIO itd od 349.000 lir dalje
caLLANBalMtmo
dvojna vrata ■ 2251
ZEROVVATT - REX - OCEAN - KALVINATOR Itd. od 339.000 lir dalje
Tovarniška garancija 5-7 let
eoc RESEL
ul. Pecenco 4
(3. stranska levo z ul. Cologna) 040 569023 - T R S T »-BRAZPIACNO PARKIRIŠČE
OB
PONEDELJKIH ODPRTO VES DAN

PRIMER OCALAN / NA ZASEDANJU SVETA EVROPE
Korak nazaj pri zahtevi po mednarodnem procesu
Dini o »nemednarodnem« procesu, Cern pa o dobrih odnosih z Italijo
STRASBOURG - Svet Evrope ne bo Sel po kostanj v žerjavico za Italijo z internacionalizacijo procesa proti voditelju turških Kurdov Abdulahu Ocalanu, na obzorju pa je rešitev, saj je včeraj Svet Evrope nekako podprl italijanski predlog, tudi ker je Rim delno odstopil od svoje začetne zahteve po mednarodnem procesu. Na srečanju s turskim kolegom Cernom ni zunanji minister Dini izključil možnosti procesa proti Ocalanu v Italiji, pa niti možnosti »nemednarodnega« procesa v tretji državi.
Včeraj so zasedali stalni zastopniki Sveta Evrope, najveCje vseevropske zveze, v kateri je združenih 40 držav Stare celine, med katerimi je tudi sama Turčija. Italijanski ambasador, ki ga je podprl nemški predstavnik, je predlagal, da bi se Svet opredelil za »evropsko rešitev« zapletene zadeve voditelja kurdske stranke PKK. To naj ne bi bil internacio-
NOVICE
nadzirani proces, ki je bil pri srcu Ocalanovim pristašem, ker bi jim nudil edinstveno priložnost za nastop pred mednarodno javnostjo in bi se lahko sprevrgel v obtožbo proti turškemu zatiranju kurdskega prebivalstva. Bil bi pa proces, ki bi ga na podlagi evropskih konvencij iz razlogov varnosti in oportunosti prenesli iz Italije v tretjo državo, kjer naj bi Ocalanu so-dilo tamkajšnje sodstvo na podlagi zakonov svoje države zaradi zločinov, ki mu jih pripisujejo v Nemčiji in predvsem v Turčiji. S tem bi Ocalan imel večja jamstva, kot na procesu v Turčiji, obenem pa bi se izognili turskemu nasprotovanju internacionalizaciji procesa in s tem celotnega kurdskega vprašanja. Nemajhen problem je, katera od držav Sveta Evrope bi bila pripravljena sprejeti na svoje ozemlje proces proti Ocalanu: verjetno nobena. Celo liberalna Nizozemska, ki že gosti proces
zaradi vojnih zločinov v Bosni, je že zavrnila to možnost, sama Nemčija, ki je izdala zaporni nalog proti Ocalanu, pa je odločno zavrnila, da bi ji Italija izročila osebo, proti kateri je izdala tiralico. Minimalno pripravljenost naj bi pokazali Avstrija in Armenija, vendar je težko ločiti realistične možnosti od italijanskih pobožnih želja.
Kljub italijanskemu koraku nazaj od začetnega predloga za mednarodni proces, je vCeraj turški predstavnik v Svetu Evrope nasprotoval tudi predlogu o »nemednarodnem« procesu. Bolj diplomatsko se je odvilo srečanje v Bruslju, kjer se je italijanski zunanji minister Lamberto Dini srečal s turskim kolegom Ismailom Cernom na ministrskem srečanju zveze NATO. Za Dinija je Se vedno odprta možnost »nemednarodnega« procesa proti Abdulahu Ocalanu v neki evropski državi, ki je podpisnica konvencije
Sveta Evrope o prenosu kazenskih postopkov iz leta 1972. Vendar Dini ni izključil, da bi se proces lahko odvil tudi v Italiji in je naglasil, da se vsa mednarodna skupnost zaveda, da je treba soditi Ocalanu, odprto vprašanje pa je, kjer naj se odvija proces. Po 90-minutnem pogovoru z Dini jem je na skupni tiskovni konferenci šef turske diplomacije bil dokaj zmeren, naglasil je potrebo po iskanju dogovorne rešitve in podčrtal namen, da se odnosi z Italijo ne skvarijo zaradi problema Ocalan: gre torej za korak nazaj tudi s turske strani v primerjavi z dnevi, ko je prejšnji prvi minister napovedoval Italiji »večno sovraštvo«.
Apo (stric) Ocalan bo torej Se nekaj Časa živel v rimskem predmestju, kjer ga bo danes zaslišal francoski preiskovalni sodnik zaradi obtožbe izsiljevanja Kurdov, ki niso podpirali njegovo stranko PKK.
RAZVOJ IN DELO / DVA TEDNA CA§^
Pred božičem se mora roditi nov socialni sporazum
S sinočnjim medministrskim vrhoro stekel odločilni krog usklajevanji
RIM - S popoldanskim medministrskim vrhom v palači Chigi se je vCeraj zaCel odločilni krog dogovarjanja, usklajevanja oziroma pogajanj za dosego novega socialnega pakta za razvoj in delo. Danes bo v palaCo Chigi sklicana Confindustria, jutri pa bodo na vrsti sindikati in ni izključeno, da bo vlada takoj nato predstavila svoj predlog, na osnovi katerega bi - takoj po dunajskem vrhu Sefov vlad in držav evropske petnajsterice - zaceli pogajanja non stop, s katerimi bi prišli do sporazuma Se pred božičem.
Po vstopu v Evropsko monetarno unijo, je socialni pakt za vlado nov cilj, katerega uresničitev bi dala zagona upehanemu »podjetju Italija«.
Trdil je, da je... noseč
VIDEM - Ko so pregledovali dokumente, so kar obstali: na enem je pisalo, da je moški, ki jih je predstavil, noseC, celo v 6. mesecu. Maročan, ki je dokumentacijo predložil, je hotel urediti svoj položaj pribežnika, sedaj bo morda imel precej sitnosti. Kako pa je prišel do potrdila o nosečnosti? Na videmski kvesturi menijo, da ga je prepisal, pri Čemer naj bi se poslužil dokumenta, ki so ga izdali neki njegovi rojakinji, vendar ni bil toliko previden, da bi koga vprašal za prevod.
Domnevnega morilca aretirali blizu Pordenona
RIM - Potem ko je večkrat zapadel v protislovje, je Daniele Menabo naposled priznal, da je v Rimu umoril neko 35-letno žensko, pri kateri je najel stanovanje. Predno je odšel v Rim, je Menabo skupaj z nekaterimi drugimi osebami upravljal kiosk na področju Milana. V glavno mesto je prišel pred 20 dnevi, najel si je stanovanje v Ul. Gela. Zensko naj bi umoril 4. decembra zvečer ah ponoči, iz torbice naj bi ji vzel 70 tisoč lir in bankomat. Zatem je odpotoval v Benetke, kjer je v hotelu ostal dva dni, nakar se je odpravil v Sacile pri Pordenonu, kjer prebivajo nekateri njegovi sorodniki. Mestnim redarjem je dejal, da je seznanjen s primerom nasilja v Rimu. Redarji so ga pospremih do karabinjerjev, ki pa njegovi izpovedi niso verjeli, naposled je Menabo priznal umor.
V Italiji je zeblo
TRST - Marsikje po Italiji je včeraj pošteno zeblo, temperatura je bila globoko pod ničlo. V naši dežeh je prejšnjo noC mraz najbolj pritisnil pri Belopeških jezerih, kar sicer ni niC neobičajnega: namerili so -16 stopinj. Živosrebrni stolpec je z izjemo Trsta zdrknil pod ničlo v vseh pokrajinskih središčih (Pordenone -6, Videm -5, Gorica -2). Medtem ko je bil v naši dežeh mrzel, a sončen dan, je v Abrucih in Mrkah snežilo.
Intimnost v zaporih
RIM - V novem jetniškem pravilniku bodo pozornost posvetih tudi možnosh, da bi kaznjencem zagotovili trenutke intimnosh, »urico ljubezni«. Z eksperimentiranjem bodo morda pričeli že prihodnje leto.
Spet mrtvi na cestah
MESSINA - V prometni nesreči, ki se je vCeraj popoldne pripetila na cesti Palermo - Messina, je življenje izgubilo 6 oseb, med njimi je bil tudi otrok. Pet oseb je bilo na malem hat uno, ki je morda zaradi prevelike hitrosh Celn trčila s fiat croma.
Rešila ga je vetrovka
BOČEN - Fant se sploh ni zmenil za osnovno pravilo, ki se ga je treba držah na sedežnicah, kjer je prepovedano zibanje. Imel pa je srečo, zahvalih se mora trpežni vetrovki, da ga ni doletelo nič hujšega. Štirinajstletnik se je začel zibah, dokler se mu smučka ni zapela v nosilni steber ob sedežnici. Vrglo ga je s sedeža in bi gotovo padel več kot 5 metrov globoko, vendar se je vetrovka zapela v železno ogrodje sedežnice, ki so jo nemudoma ustavili, prinesli lestev in mu pomagali na tla.
ŠOLSTVO / V NIŽJI SREDNJI SOLI BLIZU RIETIJA
Po profesorjevi brci dijaku odstranili vranico
Karabinjerji uvedli preiskavo proti profesorju - Obtožen je povzročitve telesnih poškodb
MONTEROTONDO (RIETI) -Profesor je dvakrat brcnil dijaka nižje srednje Sole in ga zadel v vranico. Fanta so po koncu pouka prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki morali odstraniti vranico.
Dogodek se je pripetil pretekli Četrtek ob 12.30 v nižji srednji šoli Cardinal Piazza. Dijaki 2. A razreda so na hodniku Čakali na vstop v Šolsko menzo. Eden od njih, 12-le-tni D.N., je prevzel mesto sošolca pred njim, kar pa je profesor, 45-E.L., ki poučuje telesno vzgojo, opazil ter mu velel, naj se vrne na svoje mesto. Ko je drugič poskusil »prehiteh« prijatelja, ga je profesor brcnil v zadnjico, da je padel na tla. Medtem ko se je pobiral s tal, ga je zadela druga profesorjeva brca, in
sicer v prednji del leveha boka.
Dijak je ostal v Soh in se nato vrnil domov, kjer pa ga je začelo ob 15. uri boleh v levem boku. Starši so ga prepeljali v bolnišnico na pregled, kjer so zdravniki kirurškega oddelka ugotovili, da je druga brca poškodovala fantu vranico. Krvavela je in vsi napori, da bi krvavitev zaustavili, so bili zaman. Zato se je primarij oddelka odločil za odstranitev organa. Operacija je uspela. Zdravniki so si zaenkrat iz varnostnih razlogov pridržali prognozo, dijak pa bo lahko Cez pet ah Sest dni zapushl bolnišnico.
Dogodek je v vasi globoko odjeknil. Po eni strani se vsi zgražajo, kako je lahko profesor obrcal dijaka, po drugi pa profe-
sorjevi kolegi in znanci poudarjajo, da je E.L. (ki poučuje na šoli Cardinal Piazza 18 let) povsem umirjena oseba.
Krajevni karabinjerji so medtem že uvedli preiskavo. Profesor, ki je včeraj novinarjem povedal, da zaradi dogodka ne more spati ponoči, je obtožen povzročitve telesnih poškodb in izkoriščanja korektivnih metod.
Preiskavo bo uvedlo tudi rimsko šolsko skrbništvo. Rimski šolski skrbnik Paolo Norcia se je včeraj hudoval, ker je izzvedel za dogodek iz sredstev javnega obveščanja. To pa zato, ker ga ravnateljica šole Silvana Tucci ni obvestila, pa čeprav se je dogodilo že pretekli četrtek.
Okrog tega cilja se ] ustvaril trikotnik ni® ^ vlado, sindikati in tniki, ki ga podpira tu Banka Italija s svojo v® ^ krat izraženo zahtevo p reviziji socialne države i® po moCnem pospeši vlaganji z zmanjšanj®® davčnega in kontribuci) skega pritiska. Zaklad® minister Ciampi je vcer®) spet opozoril, da se z n® vim socialnim paktom, bo arhiviral zgodovinsk1 sporazum iz julija P® ' zelo mudi, kajti Italija p® trebuje sodobnejšo obl® sporazuma, ki bo nosil® steber ekonomske poln1 ke za naslednja leta.
Nov socialni pakt j moral med osrednji® določili vsebovati nov® mehanizme redistribucij (praktično politike pla®' kar bo zelo pomembno z® zagotovitev gospodarsk stabilnosti in socialne km hezije, za rast zaposlov®' nih priložnosti in prepr®' Cevanje socialnih koih' ktov. Že dosedanji spor®' zum o ceni dela je izr®' dno prispeval k zmanjša-nju socialne konfliktno-s ti, predvsem kar zadeva stavke ob prenovi kol®; ktivnih pogodb, po drugi strani pa je omogočil zni-žanje inflacije in povezavo med dinamiko plaC ® produktivnosh.
D’Alemova vlada j® relansirala in močno pospešila proces oblikovanja novega pakta, v katerega hoče na prvo mesto postaviti ukrepe in p0*1-tike za razvoj in zaposlovanje, na drugem mestu je revizija sporazuma iz leta 1993, na tretjem delovno usposabljanje iU na četrtem usklajevanj®
za ekonomsko-financn0
programiranje.
POLITIKA / LEVA SREDINA
Volilna pravila: D’Alema skuša utišati ostre polemike
no. Da bi tako zastavljena volilna zakonodaja (dvojni krog v posameznem volilnem okrožju) oškodovala manjše stranke je trdno prepričan tudi Armando Cossutta, ki je pred dnevi celo zagrozil z vladno krizo. Zelo polemičen je glede tega tudi zeleni Mauro Pais-san, ki ima na muhi posebno Leve demokrate.
V zvezi s polemikami o volilnih pravilih se je znova oglasil predsednik poslanske zbornice Luci-ano Violante, ki je nedvomno eden od glavnih kandidatov za predsednika republike. Violante pravi, da morajo novi volilni zakoni prispevati k politični stabilnosti države in ne koristiti tej ah oni stranki. Takole navidez razmišljajo v bistvu vsi politični voditelji, mnogi, ko obravnavajo volilno zakonodajo, pa imajo res v mislih le interese lastne stranke ali politične koalicije...
RIM - Tudi ministrskega predsednika Massima D’Alemo začenjajo nekoliko skrbeti razhajanja o volilni zakonodaji, ki se vse pogosteje pojavljajo v levosredinskem zavezništvu. Premier je včeraj stopil v stik z voditeljem Ljudske stranke Francom Marinijem in dal razumeti, da ne nasprotuje morebitnemu političnemu vrhu vladne večine. To predsednikovo potezo nekateri tolmačijo kot signal Levim demokratom, naj ne stopnjujejo polemik z zavezniki, pri katerih je bil najglasnejši predsednik senatne skupine Cesare Salvi.
Ljudska stranka, ki pri tem uživa podporo zelenih, Cossuttovih komunistov in socialistov, se, kot znano, zelo boji večinskega volilnega sistema po francoskem vzorcu, ki bi po njenem mnenju privilegiral desnico in levico, oškodoval pa manjše stranke in sredi-
V RESATVRACIJI LETALIŠČA V MALPENSI__^
Popustila okrasna struktura
Zaradi nesreče je sodstvo začasno zaprlo samopostrežno restavracijo
MALPENSA - Na ukaz državnega tožilstva v Bustu Arsiziu so začasno zaprli samopostrežno restavracijo »Ciao« v tretjem nadstropju mednarodnega letališča v Malpensi. V ponedeljek zveCer je iz Se nepojasnjenih razlogov popustila struktura, ki krasi strop. Trami, verižice in ostali deli okrasne strukture so popustili in vse je padlo na točilni pult.
Pri tem so bili štirje uslužbenci in dv® gosta lažje ranjeni. V ambulanti oddelka so jim razkužili rane in jih nato odslovili.
Včerajšnja nesreča je ena od toliki® ki je od začetka obratovanja mednarodnega letališča otežila delo aerodroma-
Na telefoto Ap potniki na milanske® mednarodnem letališču.
PODBONESEC / SIMPOZIJ OB 30-LETNICI SLOVENCEV PO SVETU
Italija še ni poravnala velikega dolga do Benečije in njenih ljudi
Organizacija izseljencev nadaljuje z delom na temeljih tega, kar je bilo storjeno doslej
PODBONESEC - Svet ® )e spremenil, Evropa °re z nezadržnimi koraki j večjo integracijo in ,U(ii severovzhodna, ne-°c tako »problemati-na« italijanska meja ni i 66 to> kar je bila, dokler 0 Se obstajala. Kako naj 6 beneški izseljenci, po 'desetletni izkušnji ob-. °ja Zveze, ki ji je danes 1116 Slovenci po svetu, 'Tganizirajo za novo tiso-,.etje, ki je pred vrati. . ^ksni naj bodo glede na Nišnje in spremenjene a^nere njihovi cilji?
je nedvomno ve-ikega pomena, Se zlasti e pomislimo, da gre v minieru emigracije iz Be-ečije za zgodovinsko ,ragično pogojen pojav, ^ ima za razliko od dru-8m hribovitih krajev do-abie obremenilne okoli-|Cln6. da so bili beneški Judje žrtve naravnost 8rozljive raznarodovalne Politike. Včerajšnji simpozij, ki ga je ob tridese-otnici priredila zveza v občinski dvorani v Po-bonescu, je bil se ena Priložnost za razmislek I11 Pogled na doživete zkusnje. In dobro je, ko PP obravnavi preteklosti 6 §re za nostalgije, pac P^ obstaja volja za po-
naprej.
Posveta so se udeležil ovilni delegati organi acij zveze iz Benečije gentine, ZDA, Kanade vstralije, Belgije, Fran i1.).® in Švice. Prisotni sc ni tudi mnogi gostje Predstavniki slovenski! stanov in javnih uprav er predstavniki iz Slove ai)e- Po uvodnih beseda! ^npana Podbonesca Mar .eglie je zborovanje t J?®nu Deželnega svete JK pozdravila Brune
Zorzini Spetič. Ravnatelj zveze Slovenci po svetu Renzo Matelič je najprej počastil spomin mnogih preminulih, ki so zvezi bili soustanovitelji, voditelji in prijatelji. Med temi je omenil senatorja Darka Bratino, Nadjo Kri-SCak, Remigia Topatigha, Elia Vogriča, Modesta Petriča, Ferruccia Persiga, Alberta Cuka in Izidorja Predana.
Matelič je imel tudi uvodni poseg, pri čemer se je učinkovito poslužil nekaterih odlomkov videokasete, ki je bila posneta v Benečiji v začetku sedemdesetih let. Bilo je pomenljivo poslušati tedanja pričevanja Viljema Cerna, župnika Maria Laurencica, ali tedanjega predsednika izseljencev Dina Del Medica, potem pa Se politične predstavnike, ki so bili
manjšini naklonjeni, Liz-zera, Lepreja in Fortuno. Matelič se je v svojem poročilu navezal na ta velika upanja izpred Četrt stoletja, da je bilo Se bolj očitno, kolikšen dolg ima italijanska država do Slovencev v Italiji in da je ta dolg Se danes neporavnan.
Matelič je med drugim dejal, da je nastanek zveze izseljencev pred tridesetimi leti predstavljal zgodovinsko prelomnico in izseljenci so najveCji prispevek dali Benečiji z dejstvom, da so se v tujini otresli strahu pred narodnim zatiranjem. Ravnatelj zveze je z odločnimi izrazi obsodil doslej neučinkovito politiko do goratih področij, ki je še zlasti v Benečiji dokazala, da so tudi v tej politiki območja A in B kategorije. In prav zradi
tragičnih posledic in konkretne nevarnosti, da fizično izginejo, Benečani ne morejo vec čakati na zaščito. Matelič je podčrtal, da so isti cilji in smotri, ki so pred tridesetimi leti narekovali ustanovitev zveze izseljencev, veljavni še danes, zato je treba z delom v spremenjenih okoliščinah nadaljevati.
Za Mateličem je spregovoril docent družboslovja na ljubljanski univerzi dr. Miran Komac, ki je obravnaval razloge za varstvo manjšin, za katerega, kot vse kaže, danes obstajajo realnejši pogoji kot v preteklosti. Odhaja namreč obdobje enonacionalnih dežav in nacionalizmov, ki do manjšin niso imeli razumevanja. To pa seveda še ne pomeni, da so nova spoznanja razsvetlila tu-
di sfero politike, zato je na poti reševanja teh vprašanj še toliko ovir. Komac je tudi podčrtal, da bi morale sodobne družbe potrjevati razloge za svoj obstoj tudi tako, da ustvarjajo pogoje za procese integracije ob sočasnem spodbujanju ohranjanja in ovrednotenja posameznih identitet.
Senator Stojan Spetič je ob odsotnosti napovedanega poslanca Maselli-ja najprej orisal položaj v zvezi z zakonsko našCito naše skupnosti. Strnjeno je podal historiat prizadevanj za zaščitni zakon, od samih začetkov do današnje parlamentarne razprave, za katero je izrazil konkretna upanja, da končno privede do rezultata. Pomenljivi so bili nekateri Speticevi namigi takim, ki zaščiti Se vedno nasprotujejo. In gotovo je
Senator Stojan Spetič
morala pasti na plodna tla pripomba, da Cedajske bolnišnice najbrž ne bi mogli zapreti, Ce bi krajevna zdravstvena enota morala poslovati dovjezi-Cno. Pravice manjšine kot dejavnik razvoja torej in kar je načelno, se nazadnje izkaže celo funkcionalno.
Spetič se je v drugem delu svojega posega dotaknil nekaterih značilnih etap v tridesetletni zgodovini zveze, katere ustanovitvi je kot mladenič tudi sam botroval. Z optimizmom je ocenil današnjo in prihodnjo vlogo zveze, ki ima velik kapital v stikih na mednarodni favni, pogoj za razvoj pa je, da se manjšini uzakonijo pravice.
Posvet je zaključil predsednik zveze Slovenci po svetu Dino Chi-abai, ki je delegate po-
zval, naj bodo ponosni na svoj narodni izvor in na veliko delo, ki ga je zveza opravila v tridesetih letih. Gre za dragoceno izkušnjo, kapital v znanju in vrašCenost beneških rojakov v družbe mnogih svetovnih držav. Kot glavni cilj zveze je Chiabai postavil potrebo po posodabljanju, ki ga zahtevajo moderni standardi povezovanja na mednarodni ravni. Nakazal je vec odprtih vpr-Sanj, med temi vsekakor to, kakšna naj bo v prihodnosti povezava izseljencev z domačimi kraji. Predsednik je dejal, da mora znati zveza danes odgovoriti na nove potrebe in izzive, da bodo po vsem svetu razseljeni Benečani in njihovi potomci lahko dejansko prispevali k fizični in kulturni obnovi Benečije. (D.U.)
LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA
LJUBLJANA / VČERAJ ZAČETEK RAZPRAVE V DRŽAVNEM ZBORU
Kučan o vključevanju v NATO
Govoril je tudi o odnosih z Eu, o lokalnih volitvah in o vladi
LJUBLJANA - Predsednik države Milai ččan je na včerajšnji novinarski konfe aci odgovarjal na vprašanja o slovensko JTasLih odnosih, delovanju koalicije P lucevanju Slovenije v zvezo NATO ir Alpsko unijo, lokalnih volitvah in pri ,®roirj Kopra, interpelacijah in ustavn tožbi ipd. Med drugim je poudaril, da ji ed Slovenijo in Hrvaško vnovič steke nrralen dialog in da morajo sedanjemi jPhmizmu v teh odnosih slediti še kon ®toa dejanja, ki bi ta optimizem potrdila jto vključevanju Slovenije v NATO in El ^fopozonl, da pri tem ni mogoče dolo atl datumov ter da je bistvo vključevanj; k^jtojsvanje pogojev posamezne državi
Dejstvi, da vlada doslej še ni imenoval; ovega generalnega državnega tožilca te čolžnosti obrambnega ministra začasni pravlja minister za znanost in tehnologi ’ J® predsednik KuCan označil za slabos 0Vania koalicije, kar je slabo za državo acasno rešitev pri obrambnem ministri jja Predsednik Kučan razume kot "napo str	v tem Casu P°iSCe ustrezni
to °Tlvno resitev" oz. osebo, ki bo uspel; b Jtočutljivo državotvorno področje osvo te^e Preve^kega bremena političnih in
L°kalne volitve so po svoji sporočilno zb A*30 kvaliteti dmgaCne kot državno orske, saj so manj politične. Pri teh vo
litvah je prednost dobila verodostojnost ljudi, ki so kandidirali, opaziti pa je, da je bilo odločanje volilcev v večjih občinah bolj politično kot v manjših, je menil predsednik KuCan. V zvezi s primerom Kopra pa je dejal, da ta spor ni koristil ne Kopru ne ugledu države, ter izrazil pričakovanje, da bo državni zbor to vprašanje rešil v skladu z odločbo ustavnega sodišča in z voljo ljudi.
Interpelacije in ustavne obtožbe so povsem legitimen instrument, ki se ga v parlamentarnem življenju poslužuje, je poudaril predsednik ter dodal, da bi ga morali tudi racionalno uprabljati, ne pa na škodo življenja države in mesnicevanja prednostnih nalog. Obstaja pa razkorak med težo, ki jo temu dajejo ljudje ali vodstva političnih parlamentarnih strank. V zvezi s konkretno ustavno obtožbo zoper predsednika vlade je KuCan dejal, da je povsem neutemeljena.
Kar zadeva interpelacijo in odgovornost ministra za notranje zadeve Muka Bandlja pa je predsednik KuCan dejal, da so argumenti ministra povsem prepričljivi, a da ostaja vprašanje dela, usmerjanja in nadzora - strokovnega in parlamentarnega - nad vsemi varnostnimi in obveščevalnimi službami Se naprej odprto. Mislim, da ustanovitev sveta za nacionalno varnost ni nic bistvenega spremenila, je dodal predsednik. (STA)
Janša zahteva ustavno obtožbo za Drnovška
Zahteva zadeva sporazum z izraelsko obveščevalno službo - Premier odločno zavrnil obtožbo
LJUBLJANA- Državni zbor (DZ) je včeraj nadaljeval 29. izredno zasedanje, na katerem je najprej razpravljal o predlogu Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) za obtožbo predsednika vlade pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve ustave in zakonov v zvezi s spornim slovensko-izraelskim sporazumom, podpisanim leta 1995. Predsednik vlade pa je obtožbo zavrnil kot neutemeljeno.
NajveCja opozicijska stranka se zavzema za to, da bi državni zbor s posebnim sklepom predlagal ustavnemu so-dišCu, naj ugotovi, da je predsednik vlade pri opravljanju svoje funkcije kršil veC Členov ustave ter zakona o vladi in o zunanjih zadevah, ter naj v skladu s takšno ugotovitvijo sprejme odločitev, da Janezu Drnovšku preneha funkcija predsednika vlade.
Poslanska skupina SDS je predlog ustavne obtožbe letos že drugič vložila 20. oktobra. Prvi predlog SDS za obtožbo premiera Drnovška je DZ zavrnil v drugi polovici maja, in sicer z veliko večino 46 poslancev in poslank proti 28.
SDS v drugi obtožbi opozarja, da predsednik vlade tudi potem, ko je bil opozorjen na spornost omenjenega sporazuma in tudi po objavljeni odločbi ustavnega sodišča o tem aktu ni ob-
vestil državnega zbora o nadaljnji usodi ali morebitnem preklicu spornega akta. To bi moral po mnenju SDS premier storiti na podlagi 110. člena ustave, ki govori o nadzoru zakonodajne oblasti nad izvršilno, nenazadnje pa tudi na podlagi spomladi sprejetega sklepa parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb.
Premier Drnovšek je v krajšem nagovoru poslancem poudaril, da so bile že ob prvem predlogu ustavne obtožbe obširno pojasnjene vse okoliščine v zvezi z omenjenim sporazumom, DZ pa predloga ustavne obtožbe ni podprl. Zato po njegovi oceni danes ne bi bilo primemo obravnavati istih zadev. Gre za vprašanje, ali se je od maja zgodilo karkoli novega, kar bi utemeljevalo predlog ustavne obtožbe. V zvezi s sklicevanjem predlagateljev ustavne obtožbe na mnenje ustavnega sodisca je premier Drnovšek poudaril, da je tudi vlada ugotovila, da postopek pri sklepanju sporazuma ni bil ustrezno izpeljan, da vlada o tem ni bila obveščena, da pa je bil sporazum podpisan z dobrimi nameni. Se maja smo ugotovili, da sporazum ni imel nekih posledic, nekateri ustavni sodniki pa so v ločenih mnenjih poudarili, da mnenje ustavnega sodiSCa ne more biti povod
za sproženje ustavne obtožbe, je dejal. V zvezi z drugim novim elementom, ki ga navajajo predlagatelji, pa je Drnovšek povedal, da je obrambno ministrstvo reguliralo odnose z Izraelom v skladu s postopki.
Sicer pa je premier Drnovšek očitke iz predloga ustavne obtožbe zavrnil v obširnem pisnem odgovoru, v katerem je med drugim poudaril, da »nobena od domnevnih kršitev ni v ničemer dokazana in ne temelji na dejanskem stanju. Poleg tega predlagatelji niso uspeli dokazati niti ene nepopravljive posledice za pravni red v državi, ki naj bi utemeljevale ustavno obtožbo. Zato je obtožba zoper predsednika vlade pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve ustave in zakonov v celoti nedokazana in neutemeljena«.
Državni zbor je zvečer prekinil razpravo o predlogu socialdemokratske stranke (SDS) Sejo in razpravo bo nadaljeval danes ob 10. uri.Razburjenje in nov val replik opozicijskih poslancev pa je sprožila premierova izjava: »Predlagatelji ustavne obtožbe, zlasti Janša, nastopajo s takšne pozicije, da sem tokrat lažje razumel politične procese po končani 2. svetovni vojni, ko so tožilci na tak naCin nastopali in povezovali, si zmišljali, izkrivljali stvari, mislim da na zelo podoben način.« (STA)

OGLEDALO
Manjšina pred izzivom širšega evropskega trga
Ogledalo pričenjam z literaturo, Čeprav bo končna poanta tudi politična. Bežen pregled slovenskih književikov, ki so v letošnjem letu doživeli prevod v italijanščino, ali pa so sami kaj napisali v italijanščini, nam daje naslednji rezultat: Nekropola Borisa Pahorja je izšla v italijanščini konec lanskega leta, v Trstu pa so jo odmevno predstavili letos. Nato so izšla naslednja dela: Alojza Rebule, Testimone della rissurezione; Tomaž Šalamun, Who ist who; Gustav Januš (koroški pesnik) Pesmi v italjanskem, furlanskem in nemškem prevodu; Visintin Liliana, Agoni-e e so-lituidini; Kristjan Verbič, Bu-co-Lukna; izbor pesnikov Nuo-va poesia slovena; Prežihov Voranc, Doberdob, sveže tiskan pa je prevod Prešernovih Poezij. Pesmi je prevedel Gior-gio Depangher, knjigo je uredila in ji napisala spremno besedo Marija Pirjevec. Med knjige, ki ne sodijo v leposlovje, naj omenim vsaj uspešnico Vesne Guštin Xe piil giomi che luga-nighe in delo Bruna Volpija -Lisjaka La miracolosa pešca del tonno. Seznam ni bibliografsko natančen. Nisem niti navedel založb, naj zapišem le, da gre za pretežno slovenske, a tudi za italijanske založbe. Ob tem je izšla vrsta knjig, katalogov in člankov, ki bi zahtevali bibilografsko natančnost.
Produkcija slovenskih avtorjev v italijanskem jeziku je opazna, ne pomeni pa izjeme. Podoben seznam bi lahko opravili tudi za prejšnje leto. Ustvarja se torej vedno gostejša mreža kulturnih, v navedenem primeru leposlovnih in knjižnih, izmenjav, ki oCitno kažejo na zanimanje, da bi italijanska in slovenska kultura dialo-girali. Pot knjig med bralce seveda ni enostavna, Čeprav naletijo nekatera dela na pozitiven odziv. O njih pišejo tudi italijanski Časopisi in revije, ki v bistvu nimajo predsodkov. Vprašanje je, kje se zatika? Ena izmed ovir je v tem, da imajo vse majhne založbe probleme z distribucijo in plasmajem. Knjiga je tržno blago tako v Italiji kot v Sloveniji. Več je dela s prodajo kot z izdajo. Majhne založbe morajo ubirati drugačne strategije od velikih, ki razpolagajo z razpredeno distribucijsko mrežo in s sredstvi za odmevno reklamo. Nekatere zanimive knjige lahko itak računajo na ožje niše bralcev. Tipičen primer je poezija. Ko na primer pišemo, da Italijani ne poznajo najnovejše slovenske poezije, se lahko vprašamo, koliko jo poznamo Slovenci. Prešeren je šoloobvezno Čtivo, najmlajšo slovesnko poezijo pa verjetno pozna malo Slovencev. Izid knjige Nuova poezija slovena je lahko novost za vse, ki jim je pesništvo pri srcu. Zaključek pozitivne zgodbe je, da se slovenska kulturna ponudba ne meri veC s predsodki, ampak s tržiščem. Na njem se seveda marsikaj spremeni tudi glede vsebinskega in estetskega vrednotenja. Knjiga, ki je za Slovence pomembna, ostane za tujega bralca nezanimiva, lahko pa se zgodi, da ovrednotijo katero drugo. Pred leti (jih je že kar nekaj) je italijanski pisatelj iz Emilije prebral Cankarjevega Hlapca Jerneja v italijanskem prevodu in mi posre-
Ace Mermoua
doval izrazito negativno oceno. Sesul je eno izmed mojih takratnih svetinj. Jurij Paljk je prejel Nerudovo nagrado pred pesnikom, ki je v Sloveniji veliko bolj cenjen od Paljka, ki ne sodi v top 'lestvico sedanje slovenske poezije, kar je značilen podatek.
Razmišljanje nas samo po sebi privede na stopnico višje. Vsa manjšinska problematika: od kulturne, gospodarske do športne in nenazadnje tudi politične, prehaja v svet medijev, širše komunikacije in tržišča. Osebno nisem navdušen nad svetom podobe, kjer si, če si opazen. Kljub ljubezni do gozdne tišine, zimskega sedenja ob štedilniku in sprehodov, kjer mi pes utira pot po stezi, je svet, ki ga tudi poklicno živim, na trgu in med njegovimi podobami. Tako se bo vsa manjšina uveljavila, ali pa nazadovala v novih pogojih, ki se ne bodo izognili medijsko-tržni logiki. Bomo, v kolikor se bomo znali uveljaviti na širšem tržišču. V sami Sloveniji niso naše kulturne, gospodarske in drugačne ponudbe odmevne, če ne prebijejo zidu anonimnosti. Vnaprejšnjega toplega sprejema nam ne zagotavlja nihče. Toliko bolj je to opazno, Ce se želimo uveljaviti v italijanskem in širšem evropskem kontekstu. Skratka, bomo, Ce bomo prisotni v obsežni mreži komunikacijskih in tržnih kanalov. Uspeh bo odvisen od številnejših in marsikdaj različnih faktorjev od tistih, ki nam zagotavljajo mastne naslove na Primorskem dnevniku.
Ker nisem liberist, zagovarjam tržišče, ki deluje s pravih. Ker so manjšine, kot je slovenska, manjši in šibkejši organizmi, potrebujejo ob osnovnih pravicah podporo v izhodiščni točki. Podpora bo lahko nadoknadila nekatere zaostanke, potem se bomo pomerili s širšo stvarnostjo. Pred njo nas ne bo ščitil noben zakon, ampak nas bo zavarovala sposobnost, ki predpostavlja znanje in poznanje razmer. Ob potrebi po zaščitnem zakonu, smo tako sredi izziva, kjer pomeni integracija prodor v široko komunikacijsko in informativno mrežo. Ko bi mi bilo dano, da dodam kak Clenček zaščitnim normam, bi se odločil za promocijski generator, ki bi manjšino izpostavil v širšem srednjeevropskem prostoru. Prepričan sem namreč, da je to okolje, kjer bodo odpadali razni še obstoječi predsodki in kjer se bosta koimmikacija in tržišče odzivala na sposobnost manjšinske in vseslovenske ponudbe. V tem kontekstu je manjšina lahko povezovalni Člen. V mre-
ži stikov in »trgovanja« pa nujno postavimo »na ogled« svojo podobo, ki lahko v očeh drugega odseva drugače, kot si mi predstavljamo. Stiki sežejo v zavest o sebi, kar je lahko tudi neprijetno. Tveganje je nujno. V trenutku, ko bo Slovenija v Evropski uniji, bomo hoCeš nočeš še ostreje doživljali pravila veliko večje igre, kot smo jo igrali doslej. Med aktualno razpravo o zaščitnem zakonu, ki postavlja v ospredje različna mnenja in Čustva, me zanima izložba, oziroma netvvork, ki bi omogočil znanstvenim, umetniškim in splošnejšim informativnim proizvodom pot v širše okolje, skratka, na tržišče. Potrebujemo realen in ne simbolen reflektor, ki bi nas osvetljeval v kontekstu, ki je že danes evropski.
Razmislek, ki sem ga priCel z literaturo, me sili k pripisu, ki se še izraziteje tiCe zaščitnega zakona, vendar se bistveno ne oddaljuje od tematike. Ne bom posegal v vsebino členov. Opozoril pa bi na dejstvo, da se je zakonski osnutek »premaknil« iz zaprtih predalov na »tržišče« širše politike, to pa zato, ker obstaja stvarna možnost, da parlament sprejme zakon in ga objavi v Uradnem listu. Naj objasnim pojem zaprtih predalov. Zaprt je bil predal, ko smo razpravljali o zakonskem rokopisu med nami, skratka med branjem in popravki, ki jih je izdelovalo skupno predstavništvo. V zadnjem predalu je bil, ko so o njem razpravljale razne parlamentarne komisije, ki so imele predhodni namen, da ničesar ne naredijo. Zaprt je bil tudi predal tržaške in goriške desnice, ki je uporabljala strašilo zaščite Slovencev v zelo praktične volilne namene. Strategija se je prvič izkazala za neuspešno z izvolitvijo župana Illyja. V trenutku, ko gre za res (Ce se ne bo med potjo v Rimu kaj skuhalo v zvezi z vladno večino, reforma-ni in volitvami), je zakon, oziroma njegov osnutek, predmet resnične in širše politične razprave, od katere bodo odvisni končni rezultati. Prehod iz dejanskega embarga na svobodno politično tržišče je omogočil zaton Časov železnih zaves, zaprtih vrat, ideoloških kletk, re-vanš in- nepremostljivih predsodkov. TržišCe politike ne pomeni razprodaje pravic in vrednot, zahteva pa sposobnost učinkovitega prepričevanja, soočanja, skratka, »marketinškega« dela, ki naj prepriča politike in parlamentarce, obenem pa široko javnost, da je zaščitni zakon skupna dobrina celotnega teritorija Furlanije-Julijske krajine. Pri delu so potrebne sposobnost, poznanje in nenazadnje tudi sreCa. Konec koncev velja princip tudi za kulturo in literaturo. Minili so namreč Časi, ko je ob izgradnji tržaškega Kulturnega doma država z dekretom namenjala stavbo izključno slovenskim prireditvam in to z željo, da bi v njem slovenska kultura ne kontaminirala italijanske. Dekret je bil neuspešen. Dario Fo si je prav v slovenskem Kulturnem domu ogledal Mahničev Veliki slovenski pasijon in našel v njem dodatno vzpodbudo za Burkaški misterij, ki je eno izmed del, ki mu je prineslo Nobelovo nagrado.
LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA
Slovenska strategija ravnanja z odpadki
Na ministrstvu za okolje in prostor izdelali projekt za ravnanje z odpadnimi avtomobili
LJUBLJANA - Ministrstvo za okolje in prostor (-MOP) je vCeraj predstavilo rezultate študije Razvoj programa za uvajanje slovenske strategije ravnanja z odpadki - SLO 102, ki jo je v celoti financiral sklad Phare - DISAE. Problematika ravnanja z odpadki je v Sloveniji pereCa, zato je MOP zainteresirano, da se to področje Cim prej uredi v skladu s pristojno zakonodajo Evropske unije (EU) in unijino smernico o ravnanju z odpadnimi avtomobili, je v uvodni besedi med drugim poudaril državni sekretar MOP Marko Slokar.
Pred tremi leti je slovensko ministrstvo za okolje in prostor skupaj s Slovenskim ekološkim gibanjem predstavilo možnosti za
shranjevanje starih odsluženih avtomobilov, od takrat do danes pa MOP nikjer ni zasledilo (razen pobude Dinosa) konkretnega pristopa k reševanju tovrstne problematike. Kako nujno je treba pristopiti k reševanju tega problema, kaže tudi predstavljena študija, v okviru katere so obdelani model snovnih tokov iztrošenih avtomobilov in bele tehnike. V EU na tem področju potekajo pilotni projekti na osnovi dogovora med uvozniki avtomobilov oziroma reci-klatorji, medtem ko enotnega koncepta v Evropi ni, je dejal državni sekretar in dodal, da se je MOP ne glede na to odločilo, da naredi korak naprej in to področje uredi.
O samem projektu DI-
SAE - SLO 102 oziroma poročilu je udeležencem spregovoril Anthony Hm-ker, ki je opozoril, da Je smernica Evropske unije 0 ravnanju z odpadnimi avtomobili dobro izhodišče za nadaljnje delo in, da je Slovenija na dobri poti, Se posebej zato, ker proces približevanja Slovenije k EU terja tudi pregled p0/ droCja ravnanja z odpadki' Gre za 30.000 do 50.000 odsluženih avtomobil°v na leto in o Četrt milij°n® kosov bele tehnike, pravi Harker in dodaja, da b° treba izdelati tudi študij0 izvedljivosti glede predelovalnega centra za stare avtomobile in staro belo tehniko. Prav tako bo treba poiskati primerno odlagališče za tovrstne odpadke. (STA)
SEŽANA / AKCIJA ZA CISTO OKOLJE
Čiščenje kamnoloma v Koprivi
Odnesli so 45 avtomobilskih školjk in i09 kosov bele tehnike in 300 gum
Do konca meseca rok za prijavo na zborovsko revijo Primorska poje
TRST - Združenje pevskih zborov Primorske v sodelovanju z zamejskimi kulturnimi organizacijami obvešča vse primorske zbore in skupine, da je do 30. decembra 1998 čas za prijavo k sodelovanju na mednarodni reviji Primorska poje ’99. Zborom, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih kulturnih društev, Zvezo cerkvenih pevskih zborov in Zvezo slovenske katoliške prosvete, bodo prijavnice posredovali odgovorni posameznih zvez. Sodelovanje na revijo je kot običajno odprto vsem pevskim sestavom, ki lahko potrebna pojasnila in prijavnice dobijo na sedežih zgoraj omenjenih zvez.
SEŽANA - Pred kratkim so zaključili s čistilno akcijo v kamnolomu v Koprivi na Krasu (na fotografiji), od koder so iz 25 do 30 metrov globokega kamnoloma potegnili 45 avtomobilskih školjk, 109 kosov bele tehnike in kosovnega materiala in približno 300 gum. Akcijo je finansirala občina Sežana in sodi v okvir Čistilnih akcij za Cisto okolje, ki potekajo na Sežanskem že nekaj let.
Kamnolom v Koprivi je uvršCen po občinskem odloku med tehnične spomenike. Vrednost opravljenih del znaša preko en milijon tolarjev. Konec avgusta je kamnolom zajel požar, v katerem je zgorelo približno 600 kubičnih metrov odpadkov, ki so ga pogasili sežanski gasilci. Kamnolom v Koprivi so po končani akciji zaprli s fizično zaporo (kamnitimi bloki), da
se prepreči nadaljuj6 odlaganje odpadkov v kamnolomu.
Tako so v okviru čistilnih akcij na sežanskem v zadnjih neka] letih očistili obrežje hj strugo reke Reke od Ilirske Bistrice do Škocjanskih jam z vključno jamami, ledenico v Ka-cicah, avtomobilske školjke v krajevnih skupnostih Sežana, Štorje, Kazlje, Tomaj, Kopriva in delno Dutovlje- " prihodnje naj bi še očistili v KS Vrabce, Štjak-Pliskovica, Lokev in Povir. V eni izmed pr' vih akcij bodo nadaljevali s čiščenjem na Vr-heh.
V vseh teh akcij ali s° izvajalci - to so bili delavci Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana - Čistili avtomobilske školjke in zavržene avtomobile, belo tehniko, kosovni material, obenem pa tudi sanirali divja odlagališča-Olga Knez


ODPRTA TRIBUNA
Zaščitni zakon za enakopravnost in organizirano sožitje
*
Poraz desnice pred dvema letoma je prižgal zeleno luC tudi zakonu o pravicah Slovencev v Italiji. Nedavne avdicije so dokazale, da je Cas za odobritev ustreznega ^ona povsem dozorel, kar Pa Se ne pomeni, da se bo to Ugodilo. Pd mojem je potre-uen predvsem močan pobti-Uni impulz vlade, da bo ustavna komisija premostila sir-cersnjo Časovno stisko in se zagrizla v določila »Maselti-jevega osnutka«, pri Čemer niora strnjeno odbijati poskuse »filibusteringa« tržaških desničarskih poslancev, ki sta sicer osamljena, a tudi nevarna.
Pričakujem, da bo impulz dal sam premier Massimo D’Alema po obisku v Slove-uiji in pogovorih z Drnovškom in da se bo sej ožjega odbora in komisije začel redno udeleževati podtajnik Runieri, ki mu je Fassino prepustil štafeto.
»Masellijev osnutek« je dobra osnova, vendar ga je treba mestoma popraviti in razčistiti nekatere nedoslednosti. V ta namen sta ko-niunisticna poslanca Grimal-di in Brunetti vložila v predvidenem roku nekaj popravkov.
Veliko hrupa in prahu je dvignilo vprašanje opredeh-dj6 ozemlja, na katerem naj bi veljale manjšinske pravi-ce' To ozemlje prvi uvodni Dlen zakona opredeljuje v treh pokrajinah - Tržaški, Goriški in Videmski - na dokaj ohlapen način, ker predpostavlja, da bo paritetni odbor pozneje sestavil podroben seznam občin in okrajev, kjer so Slovenci zgodovinsko prisotni.
Po našem je tu potrebno razciscenje pojmov. Slovenci smo zgodovinsko priso-iui na področju, ki zaobje-rua Tržaško in Goriško pokrajino ter vzhodno Furla-uijo. Območje dokaj jasno zamejuje deželni zakon St. 46 iz leta 1991 o prispevkih za slovensko kulturo.
Na tem širokem območju, ki zajema tudi mesta Milje, Trst, Gorica in Čedad, ima vsak Slovenec neodtujljivo Pravico, da z oblastjo občuje v svojem jeziku. Te pravice ue more izgubiti, Ce se v teku svojega življenja preseli iz Zgonika v mesto Trst, od tod Pa v Podgoro pri Gorici ali Podbonesec v Benečiji. Kvečjemu bo različna organizacija javne uprave, ki mu bo zadostila pri uživanju te pravice: ponekod bodo vsi uradi dvojezični, drugod posamezna okenca. Zato smo v »Ma-sellijevem osnutku« zapisati, da se mora javna uprava ustrezno prilagoditi in organizirati, da bo ugodila povpraševanju po pravicah. Vsekakor pa morajo biti v mestih vsaj posamični uradi, napri-uier posta, občinska izpostava, davčni urad, kamor se bodo Slovenci podajati, Ce se bodo želeti v svojem jeziku Pogovoriti s predstavniki javne uprave. Nekaterim pravicam pa lahko zadosti sodobna tehnologija. Kot je dejal jued avdicijami goriski pokrajinski svetovalec Damijan ™mozic, lahko »na racunal-niski gumb, ki sproži tiskanje
Stojan Spetič
dvojezičnega potrdila, pritisne tudi gluhonem uradnik«.
Ozemeljska omejitev je po našem mnenju predvidena samo za »vidno dvojezičnost«, se pravi table s krajevnimi imeni, smerokaze in napise na javnih stavbah. Zato predlagamo, naj paritetni odbor pripravi seznam krajev in ustanov, ki morajo spoštovati vidno dvojezičnost. Ne gre za zemljepisne meje, saj je treba vasem in okrajem dodati še ustanove, ki se povečini nahajajo v mestnih središčih. Tudi ni reCeno, da mora biti v okolici vse dvojezično. Jaz bi, napri-mer, ne prevajal imen ezulskih naselij, Ce niso udomačena ati zaželjena.
Tretja raven jezikovnih pravic je raba slovenščine na sejah izvoljenih organov, od dežele do pokrajin, občin in rajonskih svetov. Tudi tu ni-ma smisla risanje zemljevidov: sama prisotnost slovenskih svetovalcev priča o tem, da so tam tudi slovenski vo-tilci, ki jim gre priznati jezikovno enakopravnost.
»Masellijev osnutek« je v svojem bistvu postopen, saj preko paritetnega odbora predstavnikov manjšine in oblasti, predvideva dogovarjanje o obsegu in rokih, vCa-sih tudi o vsebini pravic. Nekatere bodo na razpolago takoj, druge po letu ati dveh, ko bo javna uprava reorganizirana, tretje pa bodo uveljavljene iz leta v leto, do končnega uspeha. Tu mislim predvsem na revolucionarno desetletno spreminjanje državnih šol v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini v dvojezične šole.
Ko smo se v Maseltijevem uradu pogovarjati o vsebini zakona in usklajevali poglede, je beseda zanesla tudi na delovanje kulturnih in drugih ustanov, njihovo finansiranje in vzdrževanje njihovih sedežev. Soglasno je bilo sklenjeno, da se v zakonu predvidi vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu, saj je obveza Se iz Londonskega memoranduma! Sedaj je to le podrtija brez vrednosti. Ce bi jo vrniti Slovencem, bi ne imeli niti denarja za vzdrževanje, kaj šele za prenovo. Zato zakon predvideva izročitev v last Deželi, prenovo na javne stroške in javno vzdrževanje. Objekt naj bi manjšina imela na trajno razpolago. Jaz mislim, da bi Narodni dom pri Sv. Ivanu morati spremeniti v večnamenski, multimedialni, sodobni center za mladino, ki ima v tem tržaškem predmestju svoje šole in športno središče. V njem si predstavljam celo »cyber cafe«!
Podobno naj bi manjšini vrAoj sedež kulturne organizacije in se marsikaj.
Povsem ločeno je potekal pogovor o osrednjem Narodnem domu v Trstu, ki je pred kratkim prešel v last Univerze in deluje kot sedež Sole modernih jezikov in prevajalcev. S pomočjo senatorjev Volčiča in Camerinija je bil navezan stik s tržaško Univerzo, ki je za nase pričakovanje pokazala zmerno ra-\zumevanje. Seveda, ob ja-spem pogoju, da bi v tem pri-
meru morala šola za prevajalce dobiti enakovreden nov sedež.
Zato vsebuje »Masellijev osnutek« predvidevanje, da bi Narodni dom (bivši Hotel Balkan) spremenil svojo namembnost postopoma v desetih letih. O tem, kaj bo Narodni dom v bodočnosti, bo pogovor stekel predvsem v paritetpem odboru, sporazum pa bo potrdila dežela s svojim zakonom, saj bodo potrebna tudi ogromna sredstva, bodisi za njegovo preureditev, kot za novo Solo modernih jezikov in prevajalcev.
Kaj bo v Narodnem domu? Na začetku stoletja je to bila trdnjava jugoslovanske prisotnosti v Trstu, na začetku novega tisočletja naj bo sedež modernega pojmovanja kulturne radovednosti na področju, kjer bosta slovenski in italijanski narod zaradi procesov evropske integracije in premošCanja meja v Čedalje tesnejšem stiku. Zato se mi zdi preuranjeno in politično kratkovidno tolažiti že sedaj tržaško nacionalistično desnico, ki je Hotel Balkan izbrala kot zadnji okop svojega jalovega nasprotovanja sožitju med Slovenci in Italijani.
Nasprotno, prepričan sem, da mora biti zaščitni zakon s svojimi pravicami pravi »zdravilni Sok« za Trst, Gorico in Čedad in da se morajo demokratične sile pripraviti na »ofenzivo omike«, da bodo temelji bodočih Čedalje bolj medkulturnih odnosov zares trdni.
Zato popravek, ki so ga predložili komunistični poslanci, jasno določa tudi namembnost osrednjega Narodnega doma: »dejavnostim slovenske manjšine, Univerze in italijanskih združenj, ki spodbujajo kulturo sožitja«.
Predstavljali smo si namreč, da bi lahko v njem dobile svoj sedež manjšinske kulturne in druge organizacije, a tudi oddelka za slavistiko in slovansko zgodovino pri tržaški univerzi, ki bi skupaj z Narodno in študijsko knjižnico ter Slovenskim raziskovalnim inštitutom tvorile zanimiv sklop usklajenih dejavnosti in storitev na razpolago mladini, vsem tržaškim dijakom in študentom. Prav tako si predstavljam v njem sedež velike, moderne knjigarne evropskega formata, kakor tudi drugih dejavnosti, ki bi zaradi svojega pomena in razsežnosti uživale podporo Evropske Unije.
Zavedati se moramo, da zaščitni zakon (Ce hudič ne bo spet dal svojih prstov vmes) gradi družbo bodočnosti, ko bo Slovenija že v EU in bodo meje le Črta na papirju. Tedaj bo začela izgubljati svoj dosedanji pomen tudi delitev na »večino« in »manjšino«, medtem ko bo pridobil na veljavi pojem stiCiSCa med enakopravnimi narodi. Masellijev zakon bo gotovo treba z leti nadgrajevati, vendar že sedaj nakazuje nujnost organiziranega sožitja. To je navsezadnje izziv. Prepričan sem, da mu bomo kos.
KOROŠKA / SEMINAR URADA ZVEZNEGA KANCLERJA
Dvojezična vzgoja za otroka prednost
Poskusi kažejo, da večjezični otrok hitreje dojema
CELOVEC - Dvo- in večjezična vzgoja v otroških vrtcih za otroka nikakor ni dodatno breme, vzorčni poskusi in praksa v najrazličnejših državah Evrope in Amerike celo dokazujejo, da takšna vzgoja pospešuje kognitivne sposobnosti teh otrok v primerjavi z enojezičnimi. To je bila skupna glavna ugotovitev uglednih referentov iz Nemčije in Avstrije na dvodnevnem seminarju na temo večjezičnih otroških vrtcev, ki se je prejšnji teden začel v počitniškem naselju avstrijske sindikalne zveze v Hodišah na Koroškem.
Udeležence seminarja so v imenu prirediteljev pozdravili vodja ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Christa Ac-hleitner, nadzornica za večjezične otroške vrtce na Gradiščanskem Komelia Bintinger ter namestnik direktorja urada koroške deželne vlade Karl Andervvald. Prireditve so se med drugimi udeležiti tudi zastopniki manjšinskošolskega od-
delka pri deželnem šolskem svetu za Koroško ter predsedniki osrednjih političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev.
Glavni referent prvega dne Henning Wode iz Kiela v Nemčiji je še posebej opozoril, da so pogoji za uresničitev večjezičnih izobraževalnih modelov v Evropi, začenši pri otroških vrtcih, ugodni kot še nikdar. Tako nacionalne vlade kot tudi evropske in mednarodne inštitucije in ustanove izrecno podpirajo pospeševanje večjezičnosti na vseh področjih in so zato pripravljene dati na razpolago tudi znantna finančna sredstva. Poudaril pa je, da modeli dvo- in večjezične vzgoje niso popolnoma prenosljivi, zato jih je treba prilagoditi spremenjenim okoliščinam.
Razprava o dvojezičnih otroških vrtcih je na Koroškem dosegla svoj višek, potem ko so v zadnjih mesecih občinski sveti v petih dvojezičnih občinah odkloniti ustanovitev dvojezičnih skupin v
javnih občinskih vrtcih. Zaradi teh odklonov so manjšinske organizacije zahtevale rešitev tega vprašanja z deželnim zakonom za dvojezične otroške vrtce, kakršen na primer že obstaja na Gradiščanskem. V nasprotju z Gradiščansko pa koroški deželni politiki ureditvi v obliki javnih vrtcev nasprotujejo ter zagovarjajo ustanovitev zasebnih vrtcev za slovensko narodno skupnost.	Ivan Lukan
Srečanje s Torkarjem
SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani prirejajo danes, s pričetkom ob 18. uri srečanje s pisateljem Igorjem Torkarjem ob njegovi 85-letni-ci. Predstavili bodo dve njegovi jubilejni knjigi: Smrt na počitnicah in Oseka bivanja. Avtorja in njegovo delo bodo predstavili založnik Ignac Naglič, Ivo Svetina in Jože Šifrer.
______RIM / OSNUTEK POSLANCA MASELLIJA
Zaščita: drevi še dodatne avdicije
Pred ožjim odborom komisije Slovenci v NZ, Forza Italia in Severni ligi
RIM - V ožjem odboru poslanske komisije za ustavna vprašanja bodo drevi na programu še dodatne avdicije o zaščitnem predlogu za slovensko manjšino. Mnenja o tem vprašanju bodo poročevalcu Domenicu Maselliju in kolegom posredovali predstavniki Slovencev v Nacionalnem zavezništvu, Forza Italia in Severni ligi.
Vest o dodatnih avdicijah je zmagoslavno sporočil poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, ki je dejal, »da je slovenska manjšina sestavljena iz pripadnikov vseh kultur in strankarskih ter idejnih nazorov, zato je ne gre večno identificirati s komunisti in z njihovimi potomci«.
Menia toplo pozdravlja odločitev predsednika poslanske komisije za ustavna vprašanja Antonia Maccanica, ki je sprejel njegovo zahtevo po dodatnih avdicijah. Iz navedenih stališč jasno vidimo, da se poslanec Finijeve stranke ne more na noben naCin otresti starih klišejev o komunistih (Čudno, da ni rabil izraza slavoco-munisti), potem ko je med avdicijami prejšnjih dni govoril o ti-tovcih in podobno.
Z desnice NZ, ki je še zelo močno vklenjena v svojo fašistično preteklost, torej popolnoma nic novega. To potrjuje sam Menia, ki se tudi javno hvali, da je do včeraj predložil že vec kot tisoč popravkov k Maseltijevem osnutku »o
zaščiti Slovencev in o bilingvi-zmu«. Gre za zakonsko besedilo, ki je po njegovem maksimalisti-Cno, neuravnovešeno in nevarno za zaposlovanje, za identiteto ter za italijansko podobo Trsta in Gorice«. Ob teh besedah ima človek vtis, da smo še vedno pri MSI iz Časov Giorgia Almiranteja, saj podobna skrajna stališča ne zagovarjajo vec niti zastopniki Lege na-zionale ter ezulskih združenj.
Do dodatnih avdicij prihaja dan pred zapadlostjo Časovnega roka za predložitev popravkov k osnutku poslanca Masellija. To seveda velja za ožji odbor, dodatne amandmaje bo mogoCe predložiti v nadaljevanju parlamentarne obravnave.
PISMA UREDNIŠTVU
Italija spet ni izpolnila obljube
Ob nastopu Prodijeve levosredinske vlade so bila dana s strani italijanske diplomacije (Piero Fassino) nekajkratna zagotovila, da bo globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji sprejet najkasneje do spomladi 1997. Sledil je skoraj dve leti dolg molk in za njim, letos jeseni, nove obljube o začetku parlamentarnega postopka v zvezi z navedenim zakonom, ki pa jih je prehitel padec Prodijeve vlade. Tako so Slovenci v Italiji dočakali tudi konec prve povojne levosredinske vlade praznih rok, pa Čeprav je šlo za vlado z najdaljšim mandatom doslej. Vse lepe obljube in zagotovila, tudi slovenske diplomacije, je tudi tokrat pobrala jesenska slana. Sodec po podatkih dnevnega tiska rimska vlada zavestno ni ubrala možne hitrejše in učinkovitejše poti pri sprejemanju zakona, temveč je prepustila stvar zapletenemu in počasnemu kolesju parlamentarnih komisij in pododborov, z rezultati, ki smo jim ravnokar priča. S tem je bil zapravljen, hote ati nehote, doslej verjetno najprimernejši trenutek za sprejetje zakona. Slovenska diplomacija pa je s svojo lahkovernostjo in neučinkovitostjo po svoje asistirala pri tej polomiji. Kajti ne moremo si drugače razlagati dejstva, da nam je pri tako očitnih znakih za-
vlačevanja pri sprejemanju zakona nekaj let zapored v glavnem sadila rožice, namesto, da bi z javnimi diplomatskimi pritiski prisilila Italijo k izpolnjevanju danih in že neštetokrat prelomljenih obljub. Drobtinice, ki so jih naši rojaki v Italiji medtem dobili iz vladne mize (nakazilo zamujenih sredstev za Primorski dnevnik, podržavljanje Glasbene matice in dvojezične šole v Spetru v Benečiji idr.) ne opravičujejo te klavrne pogajalske drže naše diplomacije.
Pred seboj imamo novo levosredinsko koalicijo v Italiji, ki je ob svojem programskem nastopu tudi velikodušno napovedala reševanje odprtih manjšinskih vprašanj in ponovno nakazala zelo konkreten kratek rok za sprejetje zakona. O Čemer pa si dovolimo dvomiti, Ce upoštevamo grožnjo tržaških skrajnih desničarjev, ki so napovedati totalno obstrukcijo in za začetek ponovno neovirano in nekaznovano preplaviti Trst z rasističnimi lepaki protislovenske vsebine. Zato pozivamo slovensko vlado,
da ne naseda vec lahkotnim obljubam verolomnih italijanskih politikov;
da do skrajnosti zaostri odgovornost italijanske vlade tako do globalnega zaščitnega zakona, kot tudi do novega netenja protislovenske mržnje, glede Cesar jo na-
mreč mednarodni in dvostranski sporazumi (gl. člen 3 Posebnega statuta Londonskega sporazuma, ki je postal sestavni del tudi Osimskega sporazuma) zavezujejo, da bo »kaznovala in prepovedala spodbujanje narodnostne in rasne mržnje;
da se spričo svojih nadevrop-skih manjšinskih zaščitnih standardov ne zadovoli s kakršnokoli zaščito Slovencev v Italiji, temveč da na podlagi pozitivne reciproci-tete izsili dostojen in sprejemljiv zaščitni zakon;
da postavlja svoje zahteve Italiji javno, da bomo mi, državljani Slovenije in naši rojaki onstran meje vendarle kdaj začutili, da nekdo pokončno in možato brani naše državne in manjšinske interese;
Da se hkrati zaCne obračati tudi na mednarodne organizacije z namenom, da bo Italija ob očitnem omalovaževanju in izigravanju mednarodnih sporazumov in civilizacijskih norm občutila tudi pritisk in sankcije mednarodne skupnosti.
Podpisniki: Ado Butala, Leda Dobrinja, Rafael Dodič, dr. Boris Filli, Slavko Gabre, Frane Goljev-šCek, Milan Gregorič, A. Jože Hočevar, Karlo Kocjančič, Janez Le-nassi, Silvan Prodan, Danilo (-Avgust) Pucer, Alberto Pucer, Dušan Puh, Beno Seušek, Marjan Tomšič, dr. DuSa Kmel-Umek.
NOVICE
ZAŠČITA KRASA / PRED SERVISNO KONFERENCO
Zanimiva likovna razstava v Grljanu
»The Centre’s Art Gallery«, umetnostna galerija centra za teoretsko fiziko »Abdus Salam«, bo svoje prvo leto delovanja proslavila s prestižno razstavo 22 grafičnih del nekaterih znanih italijanskih slikarjev (Bai, Greco, Maccari, Mascherini, Santo-maso, Vedova, Zigaina), zamejca Spacala, Hrvata Murtiča ter Cilerica Matte. Otvoritev razstave bo v soboto, 12. decembra, ob 17. uri, v depandansi hotela Adriatico v Grljanu. Vstop je prost, uvodni poseg bo imel kritik Giancarlo Pauletto. Razstava bo odprta do 15. januarja, ob delovnikih od 17. do 19.30, ob praznikih od 10. do 12.30, zaprta pa bo 31. decembra in 1. januarja.
Nova knjiga Accatijeve
V	knjigami Minerva (Ul. San Nicolo, 1. nadstropje) bodo jutri, 10. decembra ob 18. uri predstaviti najnovejše delo Luise Accati »II mostro e la bella - Pa-dre e madre neltieducazione cattolica dei sentimenti«. Knjiga, ki je izšla pri založbi Raffaello Gortina, hoče dokazati, da vsakdanji konflikti, zaCenši s tistimi med otroki in starši, izhajajo iz daljnje preteklosti, simbolov, podob, in da prenos takih konfliktov na javno področje lahko pomaga pri razumevanju zgodovinskih dogodkov, ki so si na prvi pogled zelo daleč. Srečanje, ki se ga bo udeležila tudi avtorica, bosta vodila Federica Dominguez Co-lavita in Giacomo Todeschini, vstop pa je z vabiti, ki jih lahko dvignemo pri blagajni knjigarne.
V	petek bo državna knjižnica zaprta
V	petek, 11. decembra, bo slovesna otvoritev novega sedeža državne knjižnice, a ob tej priložnosti bodo običajno delovanje (izposojanje knjig, branje na sedežu) prekiniti. Izjemoma bo knjižnica zaprta tudi v torek, 15. decembra, ker bo v njenih prostorih javni natečaj.
Pobuda združenja de Banfield - Alzheimer
Združenje de Banfield - Alzheimer Italia bo danes ob 18. uri v sejni dvorani v Ul. Caprin 7 priredilo srečanje na temo »skupina za pomoč svojcem Alzheimerjevih bolnikov«. SreCanje je namenjeno svojcem in prijateljem, ki pomagajo nositi breme bolezni, na njem pa bodo orisati enega od načinov za pomoč družinam, in sicer sodelovanje pri »skupini za pomoč«. Posegli bodo Felicita Nordio (zdravnica psihologinja, prostovoljka pri združenju), Maria Teresa Squarcina (psihologinja, prostovoljka pri združenju) ter svojci, ki 'že sodelujejo pri skupini in ki bodo posredovali svoje izkušnje.
Javna dražba v Dolini
Uprava občine Dolina sporoča, da bo dne 17. decembra javna dražba za dodelitev koncesije za namestitev, vdrževanje in oskrbo avtomatov za razdeljevanje toplih pijač in pločevink ter matic. Zainteresirani lahko dvignejo razpis in zadevni pravilnik v občinskem tajništvu in se lahko obrnejo za vse nadaljnje informacije na Urad za zakupe in pogodbe (tel. 8329-249) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
Delovno mesto za upravnega inštruktorja
Devinsko nabrežinska občina je razpisala javno selekcijo na osnovi listin in kolokvija za zaposlitev za določen Cas in s polnim delovnim umikom za obdobje šestih mesecev upavnega inštruktorja z znanjem slovenskega jezika - VI. funkc. kval. - finansirano z izrednim prispevkom Vladnega komi-sariata Dežele Furlanije-Jufijske krajine iz »Sklada za Trst«. Morebitne informacije in pojasnila in besedilo razpisa selekcije lahko interesenti dobijo na kadrovskem oddelku - uradu za osebje Občine Devin Nabrežina, tel. 040/2017314-23. Prošnje, naslovljene na Zupana, je treba poslati na nekolkova-nem papirju na Urad za Protokol - Nabrežina Kamnolomi, 25, najkasneje do 14.12. ob 12. uri.
Srečanje Voccija z občani
Devinsko nabrežinski župan Marino Vocci se bo jutri, 10. t.m., sestal z občani ob izteku prvega leta svojega županskega mandata. SreCanje bo na sporedu ob 18. uri v večnamenski dvorani občinske knjižnice v Nabrežini.
Izlet upokojencev
»Promoturismo Toscana« bo v sodelovanju s SPI-CGIL iz Trsta (sindikat upokojencev) od 30. decembra do 2. januarja priredilo izlet v Toskano. Vopiso-vanje poteka na sedežu SPI-CGIL na Stari mitnici 15 (1. nadstropje, tel. 040-363336 ati 040-363326).
Zapiti bodo Ul. Combi
Konzorcialno podjetje za prevoze ACT obvešča, da bodo z današnjim dnem zaradi nujnih del zaprti za promet Ul. Combi. Uvedli bodo tudi spremembe na avtobusih 15 in D, ki bodo iz Ul. Colauth voziti po Ul. Locchi, S. Giustina in Ul. Franca, nakar bo proga običajna. Podrobnejše informacije nudijo na zeleni številki 167 016675.
Park: župani kraških občin so podprti dokument KGS
Župan Vocci predlagal dva nova rezervata v nabrežinski občini
Župani kraških občin tržaške in goriške pokrajine načelno soglašajo z dokumentom Kraške gorske skupnosti, ki doloCa ozemlje bodočega Kraškega parka. To je v bistvu sklep predsinocnje seje, ki jo je predsednik KGS Mario Lavrenčič sklical pred ponedeljkovo servisno konferenco o zaščiti Krasa, katere pobudnik je deželna uprava. Srečanja na sedežu gorske skupnosti so se udeležiti vsi zainteresirani tržaški upravitelji (z izjemo zastopnika Občine Trst), medtem ko so biti, z izjemo Doberdoba, odsotni predstavniki goriških uprav. Tržiški župan Adriano Persi se je Lavrenčiču opravičil za odsotnost in povedal, da soglaša z dokumentom KGS.
KGS in župani kraških občin bodo v ponedeljek zagovarjali v glavnem že znana zaščitena območja, ki jih že določa deželni zakon. Gre za območja okrog Doberdobskega jezera in jezerc pri Sabljičih v goriški pokrajini ter za Devinske stene, Med-vedjak in Volnik na Tržaškem, katerim je treba prišteti že zdavnaj zaščiteno področje Doline Glinščice v dolinski občini. Vsa ta zaščitena področja (nekateri jim pravijo naravni rezervati) bodo po novem tvorila medobčinski Kraški park, ki ga bo neposredno upravljala KGS.
Devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci je predlagal, da bi bi omenjenim rezervatom dodali še dve zaščiteni območji in sicer Botanjek (it. Costa dei barbari) ter obmejni pas vzdolž Grmade. Dolinski župan Boris Pan-
Jutri seja rajonskega sveta za Vzhodni Kras
Vzhodnokraški rajonski svet, ki obsega vasi tržaške občine od Opčin do Bazovice, se bo spet sestal jutri, ob 20. uri na svojem novem sedežu v Doberdobski ulici, to je v novem večnamenskem centru, ki so ga zgradili v bližini openskega pokopališča.
Kot je že v praksi tega rajonskega sveta, bo nekatere probleme obravnaval v neposrednem stiku z zainteresiranim prebivalstvom. Dnevni red jutrijšnje seje predvideva namreč med drugim tudi obravnavo nekaterih vprašanj, ki pobliže zadevajo bazov-ske občane in zato bo ju-trijšnji seji prisostvovalo in na njej sodelovalo predstavništvo jusa iz Bazovice. Obravnavali bodo med drugim vprašanje ovrednotenja stare poti med Bazovico in Sežano, pred kratkim odkrite jame Skilan in druga vprašanja.
Del devinsko-nabrežinske obale in zadaj Grmada, ki jo hočejo zaščititi (F.KROMA)
Lavrenčič: Cimprej »omizje« o deželnem zakonu za Kras
gerc pa je s svoje strani predlagal nekaj popravkov glede obsega zaščitenega območja Glinščice, ki je, kot znano, bila neke vrste predhodnica naravnih rezervatov na Tržaškem in tudi v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Lavrenčič je sprejel na znanje predloga obeh županov ter jih kot priporočili vključil v dokument za servisno konferenco.
Glede celovite zaščite obmejnega pasu okrog Grmade je Vocci dejal, da si Občina Devin-Nabrežina to potezo zamišlja kot prvi korak na poti izvajanja meddržavnega Kraškega parka. Gre seveda za samostojno izbiro nabrežin-ske uprave, ki je mogoče vezana tudi na znana politična razhajanja v tamkajšnji politični večini, v kateri je prišlo do hudega spora med Zupanom in zelenimi. Lavrenčič je navzoče seznanil tudi z zahtevo Občine Milje, da bi del njenega ozemlja vključili v območje gorske skupnosti. Zadeva je precej zapletena in sodi vsekakor v pristojnost Dežele.
Gorska skupnost je s ponedeljkovim delovnim srečanjem v Sesljanu zaključila postopek za ozemeljsko določitev Kraškega parka, kot izhaja iz deželnega zakona št.42 iz leta 1996. O tem bo dokončno sklepala servisna konferenca, ki bo istočasno začela postopek za izvajanje programskega dela tozadevnega deželnega zakona, pri katerem bodo važno vlogo igrale občine. Če ne bo zastojev in političnih ovir se bo medobčinski park formalno rodil prihodnjo pomlad.
Ime utice je dokaj neobičajno, Fonte Oppia. Verjetno tudi ni veliko tistih, ki jo poznajo, saj gre za krajšo cesto. Danes ob 10.30 pa bo v tej ulici slovesnost ob ponovni postavitvi restavrirane spominske plošče, za katero je poskrbela skupina mladih članov italijanskega sklada za okolje (FAl), ki so zbirali denarna sredstva, poseg pa je koordinirala tržaška Občina. Slovesnosti se bosta udeležila
V vseh kinodvoranah, ki sodijo v sklop združenja ANEC-AGIS bodo obiskovalci do 20. decembra lahko nabavili poseben kupon in s tem podprli boj proti mišični distrofiji. Pobuda sodi v okvir velikega televizijskega maratona Telethon, ki bo potekal 11. in 12. t.m.
Kraška gorska skupnost bo od deželne uprave zahtevala dosledno spoštovanje določil t.i. zakona o Krasu (protivrednosti za sinhrotron), ki je še danes delno mrtva črka z znanimi zelo negativnimi posledicami. To potezo je napovedal njen predsednik Mario Lavrenčič, po mnenju katerega mora Cimprej priti do srečanja vseh podpisnikov sporazuma, ki je bil politično in vsebinsko izhodišče za odobritev zgoraj omenjenega deželnega zakona. S tem je predsednik gorske skupnosti ugodil znanim zahtevam kraških organizacij in tudi Kmečke zveze, ki ga je glede tega vprašanja zaprosila za srečanje, do katerega je
tudi podžupan Roberto Damiani in odgovorna za tržaško delegacijo F Al markiza Etta Carignani.
Cesta, o kateri je govor, delno teCe vzporedno z Istrsko utico, prične pa se nedaleč od križišča med Istrsko ulico in Ul. Baiamonti, in sicer na desni strani (v smeri proti Sv. Jakobu). Je enosmerna in na njej skoraj ni prometa, nekateri jo na začetnem delu uporabljajo tudi za parkiranje bivalnih prikolic: kdor prihaja iz Skednja ali s Kolonkovca in je namenjen v center, raje takoj zavije na Istrsko ulico. Poimenovanje sodi v obdobje fašističnega režima, ustrezni odlok je »podesta« izdal 10. januarja 1942, v njem je bilo zapisano, da so cesti nadeli »staro krajevno ime«. Fonte Oppia je sodobna rekonstrukcija, in poleg tega zgrešena, ljudskega imena reke, v tem primeru so v mislih
prišlo V ponedeljek.
V dokumentu, ki ga bo KGS sporazumno z župani predstavila na ponedeljkovi servisni konferenci o Krasu, je znova poudarjena tudi aktivna vloga jusarskih ter srenj-s ki h odborov. Na to je na ponedeljkovem sestanku opozoril devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci, ki je izpostavil tudi potrebo po večji angažiranosti naravovarstvenikov in kmetov pri sprejemanju odločitev o parku.
Lavrenčič je podčrtal, da bo dokument o zaščitenih območjih vseboval tudi poziv Deželi, naj v skladu s sprejetimi določili in obvezami zakonsko uredi problematiko
imeli izvir rimskega vodovoda v Boljuncu. Kot poudarja Antonio Trampuš v delu »Vie e piazze di Trieste moderna«, gre napako pripisati Dome-nicu Rossettiju, ki je tisti izvir poimenoval »Fonte Oppia«, pri čemer je prevedel slovenski izraz »klinčica« v prepričanju, da izhaja iz besede klen (loppio, acer campestre, lat. opulu(m)). V resnici ime reke izhaja iz slovenskega narečnega izraza »glinščica«, a sledji iz »gline«. Nesporazum pa traja do današnjih dni. Blizu sedanje Ul. Fonte Appia so leta 1902 odkrili ostanke rimskega vodovoda in leta 1911 so na zidu ob križišču z Istrsko ulico postavili ploščo, ki so jo sedaj restavrirali in na kateri je napis, ki ga je narekoval Attilio Hortis: »Per que-sta via / l’acquedotto / rintracciato nel MCMII /da Fonte Oppia / Move-va / a Trieste romana/.«
srenj in t.i. komuneb Njihovi predstavniki, ki se bodo kot opazovalci udeležili ponedeljkove
deželne konference, so -kot določa zakon ' vključeni v posvetovalni odbor, ki bo spremljal vse postopke za Kraški park-Gorska skupnost - )e podčrtal Lavrenčič - seveda ne more spremeniti deželnega zakona, bo pa naredila vse, da bodo zastopniki teh odborov lahko soodločali o bodočem parku.
Zahteva po zamrznitvi postopka o Kraškem parku, ki prihaja iz vrst srenj in nekaterih jusarskih odborov, • je vsekakor po mnenj11 krajevnih upraviteljev neutemeljena in po svoje tudi škodljiva. Zastoj v postopku bi namreč ne samo verjetno izničil dosedanje napore i1) opravljeno delo, a tudi ustvaril nevarnost, da bi Dežela sama z vrha odločala o vprašanjih, ki zadevajo Kras in njegove predstavnike.
Poceni
bencin:
kdaj
odločitev?
Pristojna telesa Evropske unije bodo v pri'
hodnjih dneh (verjetno v
začetku prihodnjega tedna) sklepala o usodi neobdavčenega bencina v naši pokrajini. Vprašljiv3 je zakonitost omejenega kontingenta poceni goriva in ne t.i. deželni bencin, ki sodi v pristojnost
deželne vlade.
Na Trgovinski zbornici so zmerno optimisti-Čeprav ne skrivajo zaskrbljenosti, kar velja tudi za združenje črpalkarjev-Nekateri so mnenja, da je neobdavčeni bencin v nasprotju z zakoni, ki urejujejo svobodno konkurenco. Pomembno bo mnenje, ki ga bodo o tem zagovarjali italijanski predstavniki v EU.
POSTAVITEV SPOMINSKE PLOŠČE
Ime ulice izvira iz napake
Do napake je prišlo pri prevodu slovenskega izraza »glinščica«
ZELENEOBHODNICE / PO POSL, BORGHEZIU SE TAJNIK BELLONI
SKGZ / TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR
Severna liga na bojni nogi proti priseljencem
Zaskrbljeno parlamentarno vprašanje sen. Camerinija
Naši šoli zagotoviti boljšo kakovost
Glavna pozornost seje je bilo posvečeno vprašanju rocionolizocije tržaške šolske mreže
, Nedeljski obisk po-c atlca Severne lige Mar-
Borghezia na mejnem Prehodu pri Fernetičih, jegovi predlogi o zele-m obhodnicah, ki naj P° Krasu lovijo nelegal-e pribežnike, in podpo-a desničarskih sindika-°v policije Lisipo in aP so Se vedno v os-jJ^dju pozornosti in po-
Senator Oljke Fulvio anierini je naslovil na n°tranjo ministrico pi-®n° vprašanje, v katerem gotavlja, da so na ne-ebskem shodu predla-§ao zasebne obhodnice P° Krasu, češ da je na rzaskem premalo pri-Padnikov sil javnega re-i a’ in da so skupinico akih trideset zeleno-Srajcnikov pričakali in sPrejeli predstavniki
omenjenih sindikatov policije. Za sen. Camerinija ni sprejemljivo, da pripadniki policije, ki so zaprisegli zvestobo republiki, priznavajo in podpirajo skupine, ki nimajo nobene institucionalne vloge. Senatorj Oljke
vprašuje ministrico, Ce je res, da je prav na Tržaškem največ policistov glede na Število prebivalcev. Kakšne pobude bo prevzelo notranje ministrstvo, vprašuje sen. Camerini, da bi preprečilo podobne primere, ki so vzbudili zaskrbljenost v tukajšnji javnosti. Predstavnik Oljke končno predlaga tudi večjo koordinacijo vseh sil javnega reda pod neposrednim vodstvom tržaškega kvestorja.
Vprašanja, ki smo si jih postavljali vCeraj v zvezi s pobudo posl. Borgheza, torej niso od muh: kakšne posledice bi imel pojav zasebne in strankarske vzporedne »policije« na Krasu, zraven meje, »kjer se konca Evropa«, kot pravi posl.
l§*AVSTVO / TEŽAVE PRI PRIZNANJU POSLEDIC BOLEZNI
Bori se proti raku in birokraciji
De/ovna pogodba ne predvideva dolgega zdravljenja s kemoterapijo
j. zaposlena na šo-J’ *i se ze poldrugo leto 0ri proti raku, zahteva javnem pismu zaščito sv°je pravice do zdravja. o^P^mladi lani so ji akrili malignega raka: P° štirih dneh globoke aszavesti so ji rešili živ-)enje s kirurškim pose-g°m, prihodnjo pomlad
0	bodo podvrgli ponov-aernu temeljitemu pre-Siadu, medtem pa jo Zdravijo s kemiotera-Psvtskimi sredstvi.
•jub dejstvu, da je zara-
1	hude terapije izgublja Vse svoje moči, mora
j no delati, ker je dose-§ a višek odsotnosti za-^adi bolezni, ki jih do-Pnsca sedanja delovna Pogodba. D.B. je lani bi-a tudi žrtev prometne dasrece, zaradi Cesar je na vec kot tri mesece v olnisnici, in torej ni na-, etloma odsotna od de-a> nam piše v svojem pi-tSmu, v katerem ugo-avlja, da ji ministrstvo a š°lstvo se ni odgovo-1 o na prošnjo, da bi ji odelih fizično manj na-P°rno delo, tudi glede a dejstvo, da so ji priz-. 100 odstotno civil-0 invalidnost. Namesto anj težkega dela so jo fngovorni poslali na bo-azenski dopust. D.B. pa 1 javlja, da bi terapija ahko trajala vec Časa, ot pa predvideva velja-na delovna pogodba za odsotnost zaradi bolez-j ^ato odločno zahteva dgovor na svojo proš-)° od pristojnega mini-fstva, saj je rok za to Ze zdavnaj zapadel.
Poleg tega pa D.B. ugo-avlja, da bi morali z de-°vno Pogodbo priznati Posebne pogoje za bol-. za rakom, kot jih že P.r,1Znavaj° v primerih ^ sa ali fizičnega handi-apa. Raku upravičeno Pravijo tudi bolezen sto-e ja in javne ustanove er rainistrstva vodijo ce-
lo javne kampanje proti raku, vendar te bolezni z zakonskega in pogodbenega vidika ne upoštevajo, kot bi bilo primemo glede na težave, ki jih morajo prenašati bolniki. Verjetno bi bila skorajšnja obnovitev delovne
pogodbe najprimernejša priložnost, da bi upoštevali tudi potrebe in zahteve Šolskih uslužbencev, ki se zdravijo zaradi te hude bolezni, kot D.B., ki se enako zagrizeno bori proti raku kot za spoštovanje svojih pravic.
Nova akcija združenja »Arniči della Terra«
V nedeljo, 13. decembra, se bodo elani združenja »Arniči della Terra« znova podali k FernetiCem, kjer je nezakonito odlagališče odpadkov: doslej so jih nabrali 3 tone. Letos so opravili že sedem takih akcij. Zbrali se bodo ob 9.30 na plocadi pred kasarno finančne straže blizu mejnega prehoda ali pa kar pri avtoodpadu RMF (ob cesti bodo namestili ustrezne oznake).
Borghezio, katerega očitno nepoznavanje zemljepisa je najmanj tolikšno kot njegova fizična zajetnost.
V paradi nesprejemljivih in nevarnih predlogov se mu je pridružil tudi tukajšnji lider Severne lige Fabrizio Bellom: predlagal je, naj bi banke in zavarovalnice namesto daril svojim strankam poklonile noC-ne vizirje za policiste in karabinjerje, da bi bili bolj pripravljeni za preprečevanje nelegalnih prehodov meje. Tudi Belloni je torej na stališču, da so potrebne pobude zasebnikov v podporo silam javnega reda: nekakšna privatizacija javne varnosti torej, ki jo tržaški tajnik Severne lige utemeljuje, Ceš da bi tako prispevali k zatiranju vedno bolj zaskrbljujočega pojava kriminalnih dejavnosti v Trstu. Bellonijevo nepoznavanje tukajšnjih razmer je torej podobno Borgheziovemu nepoznavanju zemljepisa: kriminalne dejavnosti niso narasle zaradi prisotnosti legalnih ali nelegalnih tujcev, paC pa zaradi domačih in iz drugih krajev Italije uvoženih lopovov in za lov na te zločince so nočni vizirji prav toliko koristni, kot rešilni jopici ali letalski propelerji...'Za Bellonija pa bi nočni vizirji bili koristni tudi, ker je meja »brez enega samega metra bodeCe žice«. Bi morda rad postavil visok, po možnosti v padansko zeleno prebarvan zid na Krasu, po katerem bi se podili prostovolci v zelenih srajcah?
Prejšnjo sredo se je po daljšem premoru ponovno sestal pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki mu predseduje Branko Jazbec. Glavna točka na dnevnem redu je bila obravnava vprašanja racionalizacije tržaške šolske mreže, s Čemer se trenutno ukvarja pokrajinska Programska konferenca. Slednjo sestavljajo zastopniki vseh pokrajinskih krajevnih uprav, ki so obenem imenovali posebno tehnično komisijo, katera bo prav ta teden zaključila svoje delo in s svojimi zaključki seznanila Konferenco.
V zvezi z vprašanjem bodočega razvoja slovenske šole v Trstu se je razvila bogata diskusija. Iz poročila o sedanjem stanju šole v luči nove zakonodaje ter obstoječih razvojnih načrtov je izhajalo mnenje, da vlada v pristojnih šolskih oblasteh pozitivno razpoloženje do vprašanja slovenskih šol in vrtcev in da bi se morala zato tudi manjšina Cimprej poenotiti na nekem svojem skupnem stališču. Nova zakonodaja namreč predvideva podelitev največje samostojnosti posameznim Solarn, ki naj bi po novem postale direkten sogovornik z javnimi upravitelji brez posredovanja šolskega skrbnika. Sprejetje avtonomije pa predpostavlja tudi sprejemanje velikih odgovornosti, saj si zaradi majhnega števila uCencev in razredov ne moremo privoščiti, da bi zahtevali avtonomijo za vsako obstoječo šolo. Iz tega sledi, da mora sama manjšina eviden-
________PROMET / NA MANJ PROMETNIH CESTAH IN ULICAH
V kraških vaseh še vedno ledene skorje
Pristojne službe niso počistile snega in ledu v zgodovinskih jedrih vasi
Otroci so se konec preteklega tedna močno veselili, ko je sneg pobelil krasko planoto. Avtoličarji tudi, saj je znano, da po vsaki snežni ujmi njihovo delo skokovito naraste.
Sneženemu petku so sledile Številne lede-nomrzle noCi. Sneg je zmrznil in se spremenil v ledene ploskve, ki predstavljajo za občane in voznike Se vedno veliko nevarnost. Uslužbenci cestnega podjetja ANAS in tržaške občinske službe so sicer že konec preteklega tedna posuli s soljo najbolj prometne ceste na Tržaškem in poskrbeli za odstranitev snega s cestišC, pozabili pa so na manjše ceste in predvsem ulice in uličice v vaških jedrih, na katerih Se vedno kraljuje led. Tako je bilo vCeraj v nekaterih predelih na Opčinah, v Bazovici, na Proseku, v Trebčah in Gropadi,
verjetno pa tudi v drugih kraških vaseh.
Vožnja in hoja po ledenih skorjah na asfaltu je sila nevarna. To velja predvsem za starejše občane. Led jih lahko kmalu spravi iz ravnotežja, zato morajo biti med hojo zelo pazljivi,
pazljivost pa morajo še povečati v večernih urah, ker so nekateri predeli vasi še vedno slabo razsvetljeni. Podobne zanke postavljajo ledene skorje avtomobilistom: dovolj je le majhna nepazljivost, in že lahko kolo zanese po
ledu. Kam? V mnogih primerih kar k avtoličarju. VeCja pozornost pristojnih služb do potreb kraškega prebivalstva bi torej preprečila ljudem marsikatero nevšečnost in jim prištedila marsikateri nepotrebni strošek.
tirati možne načine povezovanja veC Sol oz. veC stopenj že obstoječih vzgojnih struktur. Možne rešitve oz. predloge pa moramo sami predlagati, saj bi lahko v primeru našega odlašanja šolske oblasti same sprejele odločitve, ki bi nam Se manj ustrezale. Kar zadeva strukture slovenskih višjih srednjih šol je iz sestanka izšlo mnenje, da bi morala manjšina težiti k zahtevi po treh samostojnih ravnateljstvih, kar bi pomenilo tri glavne pole, in sicer humanističnega, strokovnega in znanstvenega.
V teku razprave so si bili elani pokrajinskega odbora SKGZ edini, da je v tem trenutku v manjšini potrebna najveCja enotnost tako v sestavljanju in posredovanju stališč kot tudi posledičnemu nastopanju pri pristojnih oblasteh. Odborniki SKGZ so obenem iznesli stališče, da bi mora-
li že v tej fazi v šolsko vprašanje v najveeji meri soudeležiti slovensko šolsko in zunanje ministrstvo, saj našo Solo obravnavajo in ščitijo jasne mednarodne obveze. Ob vsem tem pa je bilo tudi jasno, da mora vsaka nadaljnja izbira v zvezi z bodočnostjo manjšinske šole težiti k obdržanju oz. višanju njene kvalitetne stopnje, saj je slednja najveCje jamstvo za uspešnost naših mladih generacij.
Na sredini seji SKGZ je tekla beseda tudi o drugih aktualnih vprašanjih, tako da je med drugim VValter Stanissa iznesel predlog, da bi tudi SKGZ, v kolikor organizacija civilne družbe, podrobneje preučila in podprla odprta vprašanja jusarskih odborov, vaških srenj in agrarnih skupnosti. Argument bo vsekakor predmet podrobne obravnave naslednje seje pokrajinskega odbora SKGZ.
ZAGONETKA / KDO JE OKLAL OVCO?
»Strašanska« skrivnost dolinice pri Proseku
Pred nekaj meseci je deklica s Proseka dobila v dar dve ovčki. Darila je bila zelo vesela: živalici je skrbno negovala in z njima lepo ravnala, kot pač znajo otroci ravnati z vsem, kar imajo srCno radi. Krmila ju je, da sta hitro rasli, ko sta postali veliki, pa se je deklici in njegovi družini zastavilo resno vprašanje, kje naj bi dobili mesto, da bi lahko ovci primerno Živeli.
Njena družina je posedovala dolinico v bližini avtobusnega skladiSCa ACT ob pokrajinski cesti Prosek - Opčine: pravšnje mesto za ovci, so si rekli, ter dolinico ogradili z ograjo, da ne bi ovci zbežali, pa tudi da ne bi drugim prišlo do skomin po Zivalicah. Deklica in njeni starSi so tako nekaj mesecev dan za dnem nosili hrano ovcama, ki sta se dobro vživeli v novo okolje v kraški naravi.
Vsakodnevne obiske pri živalih pa je pred dvema dnevoma pretrgalo Strašno presenečenje. Ko so jima na podvečer spet prinesli krmo, ovc ni bilo več za ograjo. Po bežnem pregledu dolinice je prišla na dan bridka resnica: na snegu so ležali oglodani ostanki ene ovce, o drugi pa ni bilo ne duha ne sluha.
Domači so naslednjega dne takoj obvestili lovskega čuvaja in tudi domačega lovca, da bi ugotovili, kaj se je pravzaprav zgodilo z ovcama. Včerajšnji pregled v dolinici ni razrešil vprašanja, kdo je ovco oklal. Lovski čuvaj je lahko le ugotovil, da je bila snežna plast v
dolinici vsa poteptana, znak, da je »nekdo« bil v dolinici. Ograja je bila nepoškodovana, vrata zaprta, iz česar gre sklepati, da je tisti, ki je prispel v dolinico, ograjo preskočil. Včeraj so ostale od oklane ovce le kosti: pomeni, da se je nezaželeni »obiskovalec« (ali »obiskovalci«, če jih je bilo več) po napadu na nebogljeno žival pošteno nasitil. Lastnika ovac je mučilo vprašanje, kam je izginila druga ovca. Včeraj je z drugimi pregledal širše območje okrog dolinice, a zaman: izginila je neznano kam.
Lovski čuvaj je sprva menil, da naj bi ovco raztrgal velik klateški pes, ko pa ga je domači lovec opozoril, da je »obiskovalec« pustil na snegu sled s petimi kremplji, je tudi sam sprevidel, da ni mogel biti pes, saj imajo psi na prednjem delu podplati le štiri kremplje. Kdo je torej oklal ovco? Odgovor je zaenkrat nemogoč, ugibanj pa je več. Med njimi si utira pot tudi domneva o volku, ki naj bi ga mraz in zmrzal prisilila v iskanje hrane v neposredni bližini obljudenih naselij. Seveda bi se bilo ob taki domnevi treba vprašati, od kod volk, saj ga na Krasu že dolga desetletja niso opazili. Nekdo je namignil na medveda, kar pa je - vsaj zaenkrat -še manj verjetno od volčje variante. Krvoločni dogodek iz dolinice pri Proseku ostaja tako zaenkrat skrivnost, ki pa bo med domačini gotovo izzvala veliko radovednost in predvsem vsemogoče govorice.
PSI / OB 100-LETNIC1 SLOVENSKEGA ROMANA V TRSTU
Predstavitev dveh novih književnih del
Ponatis romana Marice Nadlišek-Barfol in novi roman A. Rebule
Tradicionalni ponedeljkov večer Društva Slovenskih izobražencev je bil tokrat, v ponedeljek, 7. decembra, poseben in slovesen. Posvečen je bil namreč stoletnici slovenskega romana v Trstu. V ta namen je založba Mladika v Trstu izdala dve novi knjigi: ponatis romana Marice Nadlišek Bartol Fata morgana, ki je natanko pred sto leti začel izhajati v podlistku v Ljubljanskem zvonu, in novi roman Alojza Rebule z naslovom Cesta s cipreso in zvezdo. Oba romana so predstavili na ponedeljkovem večeru.
Kot je na začetku povedal urednik revije Mladika Marij Maver, sta knjigi izšli v okviru projekta, ki ga je Mladika izdelala ob stoletnici slovenskega romana v Trstu. Pobudo za ta projekt je dala književni-ca Ivanka Hergold, ki je tudi jezikovno pregledala roman Fata morgana in napisala spremno besedo, v začetku prihodnjega leta pa bo izšla njena zbirka esejev o slovenskem tržaškem romanu v preteklih sto letih.
Ravno Hergoldova je spregovorila o romanu Marice Nadlišek Bartol, o katerem je dejala, da ni nič slabši od druge literarne produkcije 19. stoletja. Gre za ljubezenski roman, katerega zgodba se vrti okoli trdne meščanske družine oz. glavne junakinje Dane. Temeljne vrednote so dom, slovenski jezik, narod in slovanstvo, v lju-
bezenski tematiki pa roman prinaša neke novosti. Gre tu za izbiro partnerja, za možnost sreče.
O drugem romanu, Cesta s cipreso in zvezdo, pa je spregovoril kar sam avtor Alojz Rebula. Vsebina romana se vrti okoli glavnega junaka, Sergia Andreicija oz. Sergija Andrejčiča, poitalijančenega Slovenca, ki se s časom začenja zavedati svojih slovenskih korenin in se na koncu radikalno odloči za slovenstvo. Zgodba je uokvirjena v širše dogajanje, ki gre od konca 30. do 50. let, se pravi v eno od najtežjih obdobij za slovenski narod: to je obdobje fašistične diktature, druge svetovne vojne, osvobodilnega boja in re-
volucije. Pobudo za roman, je še dejal Rebula, mu je dalo srečanje s sedaj pokojnim znanim italijanskim intelektualcem, ki se je zavedal svojih slovenskih korenin, trpel zaradi tega in na koncu sklenil spremeniti svoje ime v slovensko obliko. Potem je avtor začel zbirati elemente iz raznih koncev, iz šolskih klopi, raznih pogovorov, iz člankov Iva Jevnikarja o primorskih padalcih v Mladiki in od drugod. Rebula še vedno spoštuje klasične elemente romanopisja in se izogiba skrajnemu modernemu eksperimentiranju, ki po njegovem mnenju človeka odvrača od branja. Glavna tema njegovega zadnjega ro-
mana je slovenstvo, slovenska zavest. Njegov junak Sergij se namreč absolutno in totalno odloči za slovenstvo, brez kompleksov ali dvomov.
Predstavitev, ki ji je sledila krajša razprava, je popestril nastop dua Raffaella Petronio - violina in Paolo Bembi - kitara, medtem ko je odlomka iz obeh romanov prebral Livij Valenčič.
Omeniti je treba, da je roman Fata morgana opremil Stefan Pahor, medtem ko platnico romana Cesta s cipreso in zvezdo krasi Van Gogho-va slika. Obe knjigi je tiskala tiskarna Graphart, njuna cena pa je 22.000 (Fata morgana) oz. 24.000 lir (Cesta s cipreso in zvezdo), (iž)
BARKOVLJE / TRK SIRENA
Miklavžev večer z Vlenio Zobec
Uspešna izvajalska pot mlade pevke
TPK Sirena je pripravil v nedeljo proti večeru miklavževanje za svoje najmlajše in tudi manj mlade. Častna gostja večera je bila mlada pevka Vlenia Zobec, za dobro voljo pa je poskrbel še duo Briškola, ki so ga elani kluba tako poimenovali tako za to priložnost.
Vsi udeleženci večera so bili veseli Miklavževega prihoda, predvsem pa nastopa Ylenie, ki je v glavnem predstavila svojo prvo kaseto najbolj uspelih popevk, nakar je delno sama, delno v duu s Chiaro zapela nekaj pesmi, ki so jih poslušalci slišali prvič. S svojo prvo kaseto najbolj uspelih popevk bo Ylenia še ta mesec nastopila v Piranu, kjer bodo uradno predstavili prihodnjo izvedbo festivala »Melodije morja in sonca«, ki se vsako leto odvija v poletnih mesecih v Portorožu.
Kaseto je Ylenia posnela v Ljubljani, na njej pa je 12 popevk - šest slovenskih, štiri italijanske in dve v tržaškem narečju. Tekste za popevke so prispevali: Drago Mislej (ki vodi torkove oddaje o lahki glasbi na Radio Trst A), Maria Grazia Detoni, Giuliana Sidari, Umberto Lupi in Nelfi Depangher od skupine »Faraoni«. Glasbeno spremljavo pa so pripravili: Marino Legovič, Edi Meola, Umberto Lupi, Enzo Hrovatin in Maria Grazia Detoni.
Kljub svojim danaj-stim letom starosti je
Ylenia dosegla že vrsto uspehov in priznanj. Doma je od Loga pri Domju in obiskuje drugi razred nižje srednje šole v Dolini. Od vedno ji je bilo všeč petje in tako je že z nekaj več kot tremi leti začela nastopati v otroškem zboru Fran Venturini pri Domju. Suzana Žerjal, ki je zbor vodila, ji je dala prve napotke za nadaljnje nastope na pevskih prireditvah.
»Pri petih letih sem se udeležila prve, nato še druge selekcije za nastop na priljubljeni oddaji "Zecchino d’oro”. Na prvih dveh nisem uspela. Zato pa sem uspela na tretji, ko sem zmagala na selekciji v Trstu, bila povabljena s še 220 mladimi pevci iz vseh krajev države na selekcijo v Bologno, kjer je komisija iz-
brala devet mladih pe^' cev, med temi sem bna
tudi jaz. Takrat je v
od-
MLADIKA
Nagradni natečaj za prozo in poezijo
1.	Revija Mladika razpisuje XXVII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
2.	Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 15. decembra 1998. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo zaprti v kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pesmi (največ deset).
3.	Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. profesor in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Alojz Rebula, prevajalki in kritičarki prof. Diomira Fabjan-Bajc in prof. Ester Stereo ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno.
4.	Na razpolago so sledeče nagrade: za črtico ali novelo:
prva nagrada 400.000 lir druga nagrada 300.000 lir tretja nagrada 200.000 lir za pesem ali ciklus pesmi: prva nagrada 200.000 lir druga nagrada 150.000 lir tretja nagrada 100.000 lir
5.	Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in po časopisju. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1999. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bi komisija mnenja, da so primerna za objavo.
Rokopisov ne vračamo!
OBISK PRI SLOVENSKI ESPERANTISTKI ANITI PERIČ ALTHER
V znamenju esperanta in varstva narave
Ze pred leti smo jo srečevali na raznih prireditvah, proslavah in manifestacijah, vedno s fotografskim aparatom in magnetofonom v roki, ko je z velikim veseljem in pozornostjo sledila našemu življenju in dogajanju. Tako smo spoznali, da je Anita Perič Alther doma pri Lajnarjih (nad Piščanci), da ima tu še svojo hišo, ki jo skrbno popravlja in urejuje, da pa je že veliko let poročena v Švici, kjer živita mož (ki pa je večkrat z njo tudi v hiši na Lajnarjih) in hči Zora, ki je v mladih letih obiskovala slovenske šole v Trstu.
Potem pa smo jo spoznali tudi kot vneto espe-rantistko, tako navdušeno nad tam jezikom, da se je za njegovo boljše poznavanje podala na pot v številne države to in onstran Oceana. V vrste ljubiteljev tega jezika je privabila tudi več Slovencev, med njimi tudi pevke zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki so v svoj program vključile tudi pesmi v esperantu.
»Čutim se Slovenka in to tembolj, ker mi dogla leta tega niso dopuščali. Mnogi prodajajo svojo zemljo, jaz sem je še nekaj odkupila, ker hočem, da ostane slovenska.«
Anita ni mameč samo esperantistka, ki govori te jezik kot svoj materin jezik, temveč je tudi zagrizena naravovarstvenica. Med drugim nam je pokazala številne albume slik o raznih zemljiščih, ki so jih razlastili za gradnje novih cest in druge potrebe, kot na primer za sinh-rotron v Bazovici.
»Tu gre za našo zemljo in naši ljudje bi se morali
za vsak njen košček boriti. Meni mnogi pravijo, kaj se zapiraš v tiste Lajnarje, kamor je še z avtomobilom težko priti. Jaz pa se tu počutim doma. Sedaj na primer po-" pravljam zid ob hiši, da mi ne bi sme delale prevelike škode. To je moj svet. Ko se vračam v Švico, sem zadovoljna, a še bolj, ko se vračam v svojo rojstno hišo.«
Na vprašanje, zakaj se je teko navdušila za esperanto, nam je tako obrazložila. »To je jezik, ki ni obarvan z nobeno politično tendenco. Spoštuje vse jezike in jih tako vključuje v svoj besedni zaklad. Mi Slovenci najdemo v njem toliko prav slovenskih besed, tudi slovensko zapisanih, da nam je prav mahko pri srcu.«
Prvi tečaj iz esperanta je opravila v Švici. Potem je nadaljevala s študijem, dokler ni dosegla diplome, s katero ima pravico, da poučuje ta jezik.
Anita ima v svojem stanovanju ogromno knjig o esperantu, pa tu-
di o boju za varstvo narave. Sama je napisala knjigo »Ne facilas esti... Sloveno en Italio« (Ni lahko biti v Italiji Slovenec). V knjigi so pesmi naših največjih pesnikov, med njimi tudi pesmi iz Sonetnega venca Franceta Prešerna. Iz esperanta jih je, prav s pomočjo njene knjige, prevedel v skotski jezik Piterat Gulham Mac Aoidhi. Knjigo je ponesla v Številne države in kontinente, tam pač, kjer se redno zbirajo esperantisti, pa tudi na sedež Združenih narodov v Švici in na enega od sprejemov pri papežu.
Včasih je Združenje esperantistov imelo svoj sedež na Corsu Saba, sedaj imajo sedež v Ul. Gin-nastica 43. Glavni svetovni sedež pa je v Rotterdamu. Člani imajo srečanja v raznih državah, celo v Avstraliji. Zadnje taksno srečanje je bilo to poletje v kraju Montpeller v Franciji, prejšnji kongresi pa so bili na Dunaju, v Pragi itd.
Neva Lukeš
daji, ki so jo je preko »Mondo visione« spre' mljali milijoni gledalcev zmagala pesem ”11 coc-codrillo come fa”, sanD pa sem zapela ”11 dialet" to delPamore”. Takrat so tudi javno povedali, J13 sem Slovenka in se udeležujem te prireditve k° predstavnica slovenske manjšine v Italiji. To je bilo izredno doživetje.«
Potem je Ylenia, ki je do pretekle sezone se vedno pela v zboru Fran Venturini, začela nastopati na »Festivalu tržaške popevke«. Zmag3' la je prvič s popevko »Uffa - uffa«, nato pa prl desetih letih s popevk0 »Amor per tutto«, ki )° je zapela ob spremljavi Aleksandre, Aliče in Linde.
Trikrat je nato nastopila na reviji popevk »Melodije sonca in morja« v Portorožu. Zmagal3 je s popevko »Lo scooter dei miei sogni«, letos v juniju pa s popevk0 »Pika na i«, ki je tudi naslov njeni kaseti.
Ylenia, ki nastopa v glavnem vedno v živo, je
tudi sicer angažirana v drugih dejavnostih. D° pretekle sezone je osem let pela v otroškem zboru F. Venturini, 18- in 19. t.m. pa bo z Dramsko skupino iz Brega nasto; pila v Boljuncu v igrl »Čarovnik iz Oza«, kjer bo pela in igrala vlog0 leva.
Petje ji je tako všeč, da se mu ne namerava odpovedati in, če bodo S® kakšna tekmovanja mladih pevcev, se jih b° prav gotovo udeležila. 50 svojih kaset je podarila našemu Dijaškemu domu za njegove notranje potrebe.
Katere pesmi pa so P najbolj všeč, smo j° vprašali.
»Najraje imam "Tita* nic”, ”Mene nič ne bob in ”Caro diario”.«
Kaj lahko Ylenii zaželimo? Se veliko uspehov in kaset, pa da bi bila vedno tako prijetna in zgovorna intervjuvanka-
Neva LukeS

OB 50-LETNICI LISTINE OZN
Pravice žensk so človekove pravice
Stališča komisije za enake možnosti
Ob petdesetletnici listine o človeko-^ pravicah, ki jo je 10. decembra ’48 Oglasila Organizacija združenih naro-0v' je na njeno vsebino opozorila tudi žaska Občinska komisija za enake °žnosti. V posebnem dopisu opo-^r)a. da se na dokument veliko ljudi l . cuje, ne da bi poznalo njegovo vse-1110• Prav zato bi bilo danes potrebno Pozorno branje tega temeljnega doku-onta za človeštvo in tako bi takoj ^Poznali, kako daleč so si visokodoneca aPisana načela in stvarnost, na katero j.e nanašajo. Prav tako bi sprevidli, ko-»■Sno odgovornost nosijo javni pravni ^Objekti, ki ne uveljavljajo načel tudi, 0 bi jih lahko.
Kot komisija za enake možnosti , Zaske občine, piše v sporočilu, želimo izPostaviti načelo, implicitno v tekstu n lahko razpoznavno v vsakem členu: Pravice žensk so človekove pravice in take univerzalne, enake in neod-nljive. Zato jih je treba priznati, spoš-°* * * * vati in zaščititi z zakonskimi določili. Do tega pa ne prihaja v Številnih pre-ehh naSega planeta in mednarodna
konferenca v Pekingu septembra ’95 je opozorila, da so v splošnem ženske najbolj izpostavljene podhranjevanju, telesni zlorabi, nepismenosti, zdravstvenim težavam, socialni emarginaciji; uvedli so tudi izraz feminilizacija revščine, kar označuje vse številčnejšo vključevanje žensk v ekonomsko šibkejše in rizične sloje.
Tržaška občinska komisija za enake možnosti nadalje ugotavlja, da so ženske med drugim izvzete tudi iz tako imenovanih pravic tretje generacije, kot so na primer pravice do dela, do zaščitenega materinstva, do zdravja, do uresničitve zasebnih izbir na področju izobraževanja in poklicnega udejstvovanja in končno do vame in ekonomsko urejene »tretje« življenske dobe. Tudi v Trr-stu, je zapisala komisija za enake možnosti, postaja vprašanje izpostavljenosti žensk zaznavno, predvsem s prihodom priseljenk ali žensk, ki so zbežali z vojnih območij. V zvezi s specifičnimi problemi je bilo v zadnjem Času vec posvetov, zdaj pa je Cas, da se »pristojni« odločijo in konkretno ukrepajo.
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA,
9- decembra 1998 VALERIJA
Sonce vzide ob 7.33 in ‘atone ob 16.21 - Dolžina ?6Va 8.48 - Luna vzide b 22.53 in zatone ob U.58
Jutri, ČETRTEK,
10. decembra 1998
MARIJA
vreme včeraj ob
2. URI; temperatura raka 4,8 stopinje, zračni
IR V 027 mb raste, veter , km na uro vzhodnik, mga 34-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgi-an°. temperatura morja l>6 stopinje.
~ lekarTJe
pd ponedeljka, 7. do abote, 12. decembra 1998
Normalen urnik lekarn
8.30	do 13.00 in od 16-°0 do 19.30 ^.bekarne odprte tudi 0t* 13.00 do 16.00 , Dl. Settefontane 39 jtel. 040 947020), Largo
psoppo 1 (tel 040
118515).
Boljunec (tel. 040 , I 124) - s predhodnim.
jonskim pozivom in z aujnim receptom.
. .lekarne odprte tudi °d 19.30 do 20.30 , Vla Settefontane 39, ,, 8° Osoppo 1, Ul. Ca-vana n. ^
Boljunec (tel. 040 t ,8124) - s predhodnim sionskim pozivom in z nu]nim receptom.
nočna služba
•>n^e^arna odprta od
20.30	do 8.30
3023o3C)aVana 11 tteL 040
118: hitra pomoč in ezurna zdravstvena Užba (od 20. do 8. ure,
Predpraznična od 14. do
-ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih pravil na dom tel. 040 150505 - Televita.
Telefonska centrala , ravstvenega podjetja in eoimsnic: 040 399-1111. 7HUrad za informacije ravstvenega podjetja:
040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
_______________KINO
ARISTON -	15.30,
17.45,	20.00, 22.20 »Gat-to nero gatto bianco«, r. Emir Kusturica.
EKCELSIOR -16.30, 18.25, 20.10, 22.15 »The opposite of sex«. i. Cristi-na Ricci.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 17.00, 19.25, 21.50 » Per caso o p er azzardo.« i. A. Martines, P. Arditi. AMB ASCIATORI -
15.30,	17.10,	18.50,
20.30,	22.15 »Mulan«, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Al di la dei sogni«, r. Vincent VVard, i. Robin VVilliams, Guba Gooding.
NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »The Avengers - Agenti speciali«, i. Ralph Fien-nes, Uma Thurman in Sean Connery.
NAZIONALE 3-15.20 »The Last Days of Disco;
17.30,	19.55, 22.20 »11 ne-goziatore«, i. K. Spacey.
NAZIONALE 4 - 15.45,
18.45,	21.45 »Salvate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON -	15.30,
17.00	»Mortal combat 2 -Distruzione totale«. Ob
18.45,	20.30, 22.15 »II fantasma delVopera«, r. D. Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.10 »Delilo perfetto«, i. Michael Duglasin, Gwyneth Pal-trow
ALCIONE -	18.00,
21.00	»La leggenda del pianista sulVOceano«, r. Giuseppe Tornatore, i. Tim Roth.
J PRIREDITVE
DUO ARSIS - Karol na vokalu in Tomaž na kitari - vabi na promocijski koncert v Kosovelovi knjižnici v Sežani, jutri, 10. decembra, ob 19. uri.
KD FRAN VENTURINI priredi v petek, 11. decembra 1998 ob 20.30 v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro otvoritev fotografske razstave o 30-letnem društvenem delovanju. Na večeru sodeluje tercet Ver Laetum. Na ogled bo tudi razstava izdelkov klekljarskega odseka društva Jadro iz Ronk. Fotografska razstava se bo nadaljevala se naslednji teden z urnikom: v ponedeljek, torek in petek, od 19. do 21. ure, v sredo in Četrtek, od 18. do 20. ure, v soboto od 14.30 do 17. ure. V soboto, 12. decembra ob 20.30 bo v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu slavnostni koncert ob 30-letnici društva z nastopom vseh društvenih od-sekov.
PD MACKOLJE prireja v predbožičnem Času večer pod naslovom V PRIČAKOVANJU..., v soboto, 12. decembra ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, PiSCanci -
V nedeljo, 13. decembra 1998, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje razstave RAB - ITALIJANSKO KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE. Spregovoril bo bivši rabski interniranec Herman Janež. Nastopajo: MePZ Lipa - vodi Tamara Ražem, Mladinski pevski zbor Bazovica - vodi Xenja Brass, Godbeno društvo Viktor Parma -vodi Leander Pegan. Recitatorji bodo brali pesmi slovenskih internirancev v italijanskih taboriščih, zbral Drago Gorup.
V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. URHA V DOLINI bo v čast brezmadežni devici Mariji v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri slovesna sv. masa. Sledil bo koncert z vokalno skupino Gloria iz Ljubljane.
ZBOR JACOBUS GALLUS prireja v nedeljo, 13. decembra v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah 8. ZBOROVSKO BOŽIČNO REVIJO. Nastopili bodo zbor Jaco-bus Gallus pod vodstvom Janka Bana, Komorni moški zbor Izola pod vodstvom Oskarja Trebča in MeSani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Steverjana pod vodstvom Bogdana Kralja. Začetek ob 19. uri. Vabljeni!
NEW SVVING QUAR-TET - slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja bo pri nas v nedeljo, 20. decembra t. 1. ob 18.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Za predprodajo vstopnic se lahko obrnete na odbornike KD RdeCa zvezda. Pridite, enkratna priložnost za Čudovito praznično doživetje!
7] obvestIla
SLOVENSKA PRO-SVETA v Trstu vabi v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici St. 3 na ogled slikarske razstave MIHAELE VELIKONJA. Razstava bo odprta Se danes, 9. decembra, od 9. in 17. ure.
VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA
CUK vabi na prodajno razstavo v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah do nedelje, 13. decembra. Urnik: od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Sodeluje VDC Dutovlje. Toplo vabljeni!
DANES, 9. DECEMBRA ob 18. uri bo v prostorih Glasbene Sole 55, v Ul. Carli 10/A v Trstu, predstavitev tečaja sku-
lOBVESCAMO
cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo
BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA
v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, ali po telefonu na St. 040-7786333, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure in ob sobotah, od 10. do 13. ure,
do 19. decembra
pinske glasbe, ki ga bo vodil saksofonist Marco Castelli iz Benetk. Istočasno bo sestanek za sestavo orkestra, ki ga bo vodil pianist Roberto Magris iz Trsta. Srečanja se lahko udeležijo vsi "interesenti. K sodelovanju v orkestru so vabljeni instrumentalisti pihal in trobil (trobenta, saksofon, trombon, klarinet, tuba itd.). Kandidati bodo opravili kratek test tehnicno-instru-mentalnega izvajanja s partituro. Namen orkestra je predstavitev samostojnega repertoarja originalne in aranžirane jazz glasbe, nastopanje na raznih koncertnih prizoriščih in snemanje cd-plošče. Za informacije pokličite na tel. St. 040-307309.
DEVINSKI ZBORI vabijo na predstavitev knjige Alenke Rebula GLOBINE, KI SO NAS RODILE, jutri, 10. decembra, ob 18. uri, na sedežu zborov pri otroškem vrtcu v Devinu.
UPRAVA OBČINE ZGONIK vabi vaSCane iz Saleža na javni sestanek, ki bo v petek, 11. decembra 1998, ob 19.30, v prostorih KD RdeCa zvezda.
TPK SIRENA vabi v petek, 11. decembra, ob
20.30	na sedež kluba na predavanje, s katerim nam bo LOJZE ABRAM v sliki in besedi prikazal za nas tako malo znano deželo NOVE ZELANDIJE.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 12. decembra na predavanje z naslovom KURDI - ŽRTVE ALI TERORISTI? O kompleksnosti kurdskega vprašanja bo govoril Časnikar in predsednik Evropskega urada za manj razširjene jezike BOJAN BREZIGAR. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi!
ANPPIA-VZAPP-AN-PI-VZPI-ANED-VZED - V
nedeljo, 13. decembra, ob 15. uri, na openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 57-letni-ci usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu: Finko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Stojan Spetič in Giorgio Marži. Predsedovala bo Živka PersiC. Sodelujeta: Godbeno društvo Viktor Par-ma-Trebce, pod vodstvom Leandra Pegana, in MoPZ Tabor, pod vodstvom Aleksandra Sluge.
SKD GRAD - Bani obvešča, da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: v soboto, 12. 12. od 18. do 20. ime in v nedeljo, 13. 12. od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni!
SKD IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraske banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo, Občino Devin-Nabrežina in ZSKD vabi na ogled VIL razstave kamnitih izdelkov KAMEN... Razstava bo odprta do nedelje, 13. decembra v Kamnar-
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ui. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 1 3. ure
ski hiši v Nabrežini center St. 158. Urnik: ob delovnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure.
SD KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor 14. decembra, v društvenih prostorih na Kontovelu, ob 8. uri v prvem sklicanju ter 15. decembra, ob 20.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: 1. predsedniško poročilo, 2. blagajniško poročilo in odobritev proračuna, 3. razno.
SLOVENSKI KLUB
(Ul. S. Francesco 20) prireja v torek, 15. decembra, tekmovanje-pokusnjo domačih božičnih slaSCic. Kdor želi, lahko prijavi svojo sladico pri Darji Be-tocchi (tel. 040-948080, ura obedov) in Poljanki Dolhar (tel. 040-44171, ura obedov). Tekmovanje bo razdeljeno v dve kategoriji: prva - staro božično pecivo (potica, maslen kruh, prese’nc, kugluf, fancli in Straube), in drugo karznaš (raznovrstno pecivo, piškoti, torte). Prijavite se lahko do najkasneje petka, 11. decembra. Vabljeni!
KD LONJER-KATINA-RA v sodelovanju z ZSKD prireja SKLOP SREČANJ IZDELOVANJA ROČNIH DEL za odrasle. Prvi dve srečanji bo vodila Magda Tavčar, v torek, 15. in v petek, 18. decembra 1998 z začetkom ob
19.30	v lonjerskih društvenih prostorih. Ce se srečanj mislite udeležiti, pokličite Vesno (tel. 040-910850 ob uri kosila) ali v urad ZSKD (tel. 040-635626).
ZSSDI obvešča, da bo pisni del natečaja za delovno mesto uradnika v sredo, 16. decembra 1998 s pričetkom ob 17. uri na DZL F. Prešeren, Str. di Guradiella 13/1 v Trstu.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča obiskovalce da je v teku v decembru PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE.
ZIMOVANJE	V
KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do
18.30	v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142.
3 ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
GLASBENIKA ali
manjšo glasbeno skupino isce Euro restavracija v Palače hotelu za božično kosilo in Silvestrovanje. Tel. 0481-82166, fax
0481-31658.
ODDAMO v najem vpeljano cvetličarno v devinsko-nabrežinski občini. Tel. 040-200375
v jutranjih urah.
ODDAMO v najem približno 154 kv. m. novih pisarniških prostorov v Gorici, Ul. Generale Cantore 2. Za informacije tel. na št. 0481-521383 v dopoldanskih urah.
PRODAM zimske avtomobilske gume Pirelli P230, 165/70R13, tubless A, v zelo dobrem stanju. Tel. 040-220175 ali 040-220489.
PODJETJE isce osebje za razširitev svoje upravno finančne strukture oz.
za ojaCenje trgovske dejavnosti. Od kandidatov se zahteva univezi-tetna izobrazba iz trgovskih in sorodnih ved in vsaj enoletno delovno prakso oz. diploma višje srednje Sole z vsaj štiriletno delovno prakso. Prošnje, s priloženo fotokopijo diplome in kratkim življenjepisom, lahko pošljete na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »Diplomiran«, najkasneje do 21. 12. 1998.
TRGOVINA JESTVIN isce delavca, starega največ 40 let. Tel. na St. 040-2176832 od 8. do 9. ure zjutraj.
ISCEM varuško za majhnega otroka, v večernih urah v Tržiču. Tel. St. 0481-480545.
PRODAM stanovanje v Ul. Cologna, v dobrem stanju, 60 kv. m., z balkonom, v 3. nadstropju, z dvigalom. Tel. od 11. do 13. ure na St. 040-228752.
HLADILNIK, letnik ’56, v dobrem stanju darujem. Tel. St. 040-943388.
PRODAM Fiat Uno 60S, letnik 1989, prevoženih 58.000 km. Tel. št. 040-569357.
PRODAM	nove
smučarske pancerje, model Nordica Next 87, St. 50, po zelo ugodni ceni. Tel. 0348-2643994.
SAMOSTOJNO DELO - gostilno-bar na Krasu oddam mladim. Tel. St. 040-213627.
PRODAM Golf 3. serija, GTI 16V 2000. Tel. po 19. uri na St. 03356-567009
PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Poklicati v večernih urah na tel. St. 040-231255.
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci, St. 22.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briscak v BriSCah.
KMEČKI TURIZEM je
odprl OstrouSka Zagre-dec 1.
KMEČKI TURIZEM
Škerlj Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-779253
KMEČKI TURIZEM
sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898.
OSMICO je odprla Mavrica v Medje vasi St. 10.
OSMICA v Borštu, David.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15A. Vabljeni!
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Lovreka Straina darujeta Rado in Reni 200.000 lir za obnovitev strehe cerkve sv. Martina v Dolini.
Ob srečanju 50-let-nikov s Proseka, Konto-vela in Gabrovca darujejo slavljenci v spomin na Veselo Starc 150.000 lir za vzdrževanje spomenikov padlih v NOB na Proseku, Kontovelu in Gabrovcu.
60-letniki iz Bazovice, Gropade in Padric darujejo 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
GORICA / GALERIJA ARS
KRANJ / SLOVESNA PREDSTAVITEV
Naravni izseki Tatjane in Matevža Škufce
Zakonca imata različni, samosvoji likovni govorici
V razstavnih prostorih likovne galerije ARŠ v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici bo do 19. decembra letos na ogled razstava umetniških del Tatjene Lužnik Škufca in Matevža Škufce. Ogled razstave je možen med obratovanjem knjigarne.
Razstava Tatjene Lužnik Škufca, ki je po rodu iz Nove Gorice in Matevža Škufce, zakonskega para, ki živi v Kamniku, je svojevrstna in lepa zato, ker nam predstavlja dva slikarja, ki jima je skupno predvsem dejstvo, da sta s svojimi slikami oba zapisana krajini in zemlji, naravi torej.
Ce je danes sodobni človek in zato večina od nas izgubila skoraj vsak neposreden in zato intimen, izrazito oseben stik z naravo in mu le-ta pomeni zgolj sredstvo za počitek, umiritev in ne več zavedanja, da je sam njen del, potem ta trditev ne velja za Tatjeno Lužnik in Matevža Škufco, likovna umetnika, ki si upata danes, v času, ko je slikarstvo odšlo v svet čistega odmika od narave in posredno zato tudi od vsake figuralike, odslikavati svoje videnje narave. Umetnika ostajata torej zvesta figurativnemu odslikovanju narave in njunih pogledov nanjo ter svojih globljih doživljanj v njej in skozi njo.
Za lastne poglede na naravo gre, to je jasno takoj, ko si ogledamo razstavo, kajti obema je bistveno predvsem to, da skozi svoje sk-likarstvo izražata lastno umeščenost v naravo, lastno pripadnost svetu, ki nas obdaja. Ko človek gleda njune sTike - večinoma gre za slikarsko tehniko v akrilu - ima občutek, da jima je narava - vedute in krajine, njene barve in barvni odtenki, posamezni izseki -, samo izhodišče za globlje in pošteno razmišljanje o sebi in lastni usodnosti v naravi ter seveda zato o mestu človeka v naravi. Obema je jasno, da sta majhen del tega naravnega, življenskega krogotoka, ki ga odslikavata in najbolj zanimivo je videti, kako res je, da je vsak človek svet zase: oba namreč
slikata naravo, a vsak na samosvoj način, s svojim in prepričljivim likovnim jezikom in vsak skozi lastno doživljanje narave in vsega, kar le-ta človeku ponuja. Obema je tudi skupno dejstvo, da človeka ne postavljata v naravne krajine, nikjer ga ne vidimo, a vendar slutimo njegovo prisotnost; tega se zavemo ob gledanju njunih slik, ko ugotavljamo, kako različno doživljata svet okrog sebe.
Tatjena Lužnik Škufca, ki je doštudirala slikarstvo na Pedagoški fakulteti pri profesorju Zdenku Huzjanu, nam predstavlja ciklus slik, katerega je poimenovala Ples zemlje in v njem odslikava svoje videnje naravnega krogotoka, večnega menjavanja barv življenja narave in večnosti življenja, ki je v spočetju, rasti, zorenju, jesenski zrelosti in zimski smrti, le-ta pa v naravi pomeni samo trenutek, ki že pripravlja novo življenje. Zavedanost zemlji je pri njenem slikarstvu očitna, saj nam prikazuje izseke iz narave, ki govorijo prav o njenem nenehnem spreminjanju. Njene slike v tehniki akrila so poezija tankočutne slikarske pripovedi o zemlji in nežne likovne pripovedi ženske o naravi-materi. Slikarka uporablj dovršeno slikarsko tehniko, njena pripoved je samosvoja, poetična, barve tople in nežne, prevladujejo pa naravne barve. Slikarka dovršeno izpostavlja odsotnost človeka v njenih krajinah in izsekih narave tako, da perspektivo slikarja in gledalca tudi nekoliko dvigne, kot da bi gledali naravno krajino z višjega in zato priviligi-ranega mesta. To daje njenim vedutam svojevrsten čar in nevsakdanjo kompozicijo, dodaja pa tudi tisti pridih samosvoje likovne pripovedi, ki nekega umetnika loči od drugega.
Matevž Škufca pa nam prikazuje krajine z moško držo slikarja, ki mu ni tuja niti melanholija niti odločnost prepustiti se notranjim občutkom sredi narave. Slikar zato odslikava notranja doživljanja sredi narave, njegova platna nam
govorijo o lepoti in preprosti govorici narave, ki se je ne zavedamo. Pri svojem slikanju uporablja odločnejše, močnejše barve, vseeno pa najde včasih tudi prostor za nežnejšo paleto barv, pozna pa se mu, da je po svojem slikarskem slogu izrazit pripadnik eskpresiv-nega podajanja notranjih občutij. Z veseljem smo opazili, da umetnika ni sram odslikavati niti melanholije in niti ne nostalgije po lepem. Skozi naravne izseke nam namreč Matevž Škufca govori o svoji naravi, o samam sebi in tisti človeški ujetosti v njo, ki človeka sili, da sam večkrat odide v naravo po odgovore na svoje notranje stiske. Zadnja slikarjeva platna označuje prešerno vesela barvna paleta, kjer se med seboj oplajata sončna rumena in svetla zelena barva v harmonično govorico zaljubljenega človeka, zaljubljenega v naravo in v življenje sredi nje, istočasno pa tudi pričarata nadih tiste otožnosti, ki vsako lepoto dela še lepšo.
Razstava Tatjene in Matevža Škufce je prijetna tudi zato, ker nam kaže zakonsko zvezo dveh izrazitih in samosvojih umetnikov, ki jima je skupna poleg vzajemnega življenja tudi ujetost v skrivnost narave. Gre torej pri obeh umetnikih za pošteno slikarstvo, ki si ne zadaja previsokih ciljev in na vse svoje zahteve tudi lepo odgovarja.
JOB
Umetniška keramika Gabrijele Osbich
V goriškem Kulturnem domu pa bo še do ponedeljka, 14. decembra odprta razstava keramičnih izdelkov Gabrijele Osbich. Razstavo, ki jo prireja Kulturni dom v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja, si lahko ogledate ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter zvečer med raznimi kulturnimi prireditvami.
NOVICE
SEŽANA / KC SREČKA KOSOVELA
Nov avtorski projekt Damirja Zlatarja Freyja
V petek, 11., in v soboto, 12. decembra, bo ob 20. uri v Tivolskem gradu v Ljubljani premiera najnovejšega avtorskega projekta režiserja Damirja Zlatarja Freyja, ki si je tokrat za predlogo vzel besedilo Igrati Gertrude Stein.
Dramaturg predstave Primož Jesenko je ob novem projektu zapisal, da "gledalec v čustveni kozmos Freyjeve‘odrske fugelgrati, vzšle iz mogočne osebnosti in monstruoznega opusa Gertrude Stein, ne bo vstopil na način kot vstopa v čustveni svet drame". Ponujena gledabška forma je postavljena na "groteskno mejo med gnus in grozo, kjer človeku ne preostane nobeno drugo zatočišče več kot smeh". Iva Zupančič zaigra na nož, pada iz enega čustvenega stanja v drugo emocijo, se razgrajuje v neskončnost, dokler tkivo - organizma, besede - ne razpade na sestavne gradnike, kjer se pod videzom ponavljanja dogaja igra z namenom "vztrajnega oklepanja bistva, ki hoče biti poudarjeno". Igra, ki izgubi smisel, če naleti na gledalca, ki ni odprt njej in zanjo. Brez spominov, brez melanholije, brez razberljivega sentimenta. (STA)
Razpisni rok za nagrade Zlata ptica '98 se je Iztekel
Na letošnji razpis za nagrado Zlata ptica '98 - priznanje ustvarjalcem in poustvarjalcem za izjemne dosežke na različnih področjih kulturnega ustvarjanja - je prispelo 26 predlogov. Med njimi bo komisija pod vodstvom urednice in publicistke Majde Hostnik izbrala pet ustvarjalcev, ki jim bodo 21. januarja v ljubljanskem klubu Central podelili nagrade, so sporočiti iz Društva Liberalna akademija. (STA)
December v znamenju prednovoletnih prireditev
S predstavo Frana Milčinskega Butalci v izvedbi SSG, namenjeno za OS Nova Gorica (predstava bo na sporedu še danes in
10. decembra za OS Komen
in SS Idrija, 11. decembra za OS Divača) in z gostovanjem PG Kranj s predstavo Sneguljčica za OS Divača so v sežanskem kulturnem centru Srečka Kosovela pričeli decemberski program. Za gledališki
abonma in izven je v pone-
deljek, 7. decenbra gostova-
lo PG iz Kranja z delom A.P. Čehova Striček Vanja v režiji Mileta Koruna in z igralko Darjo Reichman v vlogi Sofije Andrejevne, letošnje nagrajenke Borštnikovega srečanja.
Jutri bodo odprticar dve razstavi: v kulturnem centru ob 18. uri razstavo stik »Slovenija odprta za umetnost«, ki so nastale na likovni koloniji na Sinjem vrhu, ob 19. uri pa v Mali galeriji razstavo slik in risb Jožeta Tisnikarja, ki so v lasti Tisnikarjevih kraških prijateljev.
Glasbeni abonenti in drugi ljubitelji glasbe bodo uživati ob koncertu Ensem-ble Claviere iz Vittoria Veneta, za izven pa bo v soboto, 12. decembra koncert sopranistke Patricije Nemec iz Solkana, na klavir jo bo spremljal Dimitrij Rejec. Domača lutkovna skupina Cmi muc se bo 17. decembra predstavila s premiero lutkovne predstave Uspavanka za Lenko. Društvo ljubiteljev baleta Sežana prireja 18. decembra ob 18. uri baletno produkcijo gojenk baletne šole. Tradicionalen božično-novolet-ni koncert gojencev sežanske glasbene šole bo 21. decembra, medtem ko bo prednovoletni večer z igralcem Evgenom Garij em in Big band orkestrom Krško na sporedu dan pozneje, se pravi v torek, 22. decembra.
V Kosovelovi sobi se bodo ob prvi obletnici smrti (29. decembra) spomnili pesnika Danila Dolcija, rojenega 1924 leta v Sežani.
OK
Prešeren v odličnem
Depangherjevem
italijanskem prevodu
V nežnem ozračju Modrega salona kranjskega gradu Kiselkamen med lahnimi notami skladb za harfo in tihim naletavanjem snežink so prejšnjo sredo predstavili drugo knjigo zbirke Prešernova pot v svet, v kateri je izbor glavnih, liričnih pesnitev velikega slovenskega romantika v italijanskem prevodu Giorgia Depangherja. Gre za pomenljiv dogodek v luči kulturnih odnosov med slovensko in italijansko skupnostjo, njegov pomen pa je še večji, če ga ocenjujemo iz tržaškega gledišča. Giorgio De-pangher, bivši šolnik in bivši župan devinsko-nabrežinske občine, pesnik, se je izkazal tudi kot prevajalec tega nelahkega avtorja, katerega lirične pesnitve, ki jih odlikujejo velika ritmična spretnost, metafore in ekspresivna strnjenost, niso doslej doživele italijanskega prevoda, ki bi v sodobnem in svežem jeziku izrazil njihovo vrednost in modernost. Nesmrtne teme ljubezni, eksistence, nacionalnih vrednot in poetike pridejo v tem novem prevodu do celostnega izraza in postanejo nezamenljivo sredstvo kulturnega, literarnega in poetičnega pretoka, istočasno pa prevod tudi omogoča, da se povprečni italijanski bralec približa Prešernu.
Na predstavitvi pa niso podčrtali samo teh vidikov. Prof. France Pibernik, odgovoren za zbirko Prešernova pot v svet, v okviru katere je že izšel nemški prevod in ki v kratkem predvideva še francoskega, je z velikim zanosom pozdravil italijanski prevod, ki je izšel prav ob 150-letnici pesnikove smrti in ob odkritju restavriranega Prešernovega kipa (odkriti so ga po predstavitvi publikacije). V imenu založnika, ZTT, je Ace Mer-molja podčrtal vlogo kulturne promocije središč, kot so Trst, Kranj,
Celovec, mest, ki lahko prispevajo k razvoju meddeželnih stikov na območju, na katerem padajo pregrade, na katerem pa se še vedno zaradi jezikovnih ovir s težavo pretakajo misli največjih predstavnikov literature. In Občina Kranj, mesto, v katerem se je Prešeren rodil in umrl, je med koproducenti zbirke Prešernova pot v svet.
sedanjih Prešernovih prevajalcev po posebni, subtilni človeški in pesniški občutljivosti, ki izvira iz njegove osebne življenske izkušnje (v povojnem času je prisilno zapustil Istro) in posledične zelje, da se približa novemu svetu, v katerega se je vključil, da ga dojame in da razširja njegove kulturne in literarne vrednote in tradicije, ki po njego-
Prof. Marija Pirjevec, ki je sledila publikaciji že od njenega nastajanja, je obširno govorila o kompleksnih temah, kot sta prevajanje poezije in težavna pot Prešerna do italijanskih bralcev. Občuteno, globoko, z načeli prežeto poezijo je gotovo težje prevajati kot lahkotno, neposredno. V Prešernovem primeru so bile prav specifične značilnosti liričnih pesnitev izigrane v dasiravno dobrih italijanskih prevodih. Giorgio Depangher, je zaključila Marija Pirjevec, je nedvomno izjemen prevajalec, ki se razlikuje od dragih do-
vem mnenju zaslužijo veliko več od navadne pozornosti.
Med italijanskimi bralci poezija ni posebej priljubljena, o čemer pričata tudi skromno število specialističnih revij in nizka prodaja knjig kakršnekoli poezije. Vendar pa Prešeren ni vsakdanji pesnik, zato je širjenje njegovih verzov, prispodob, želja in razmišljanj naloga, ki jo mora slovenski in italijanski kulturni svet šteti za poglavitne. Saj prav pesnik lahko pomaga »uiti iz ničevosti, ki ubija sedanjost«.
Patrizia Vascotto
MOC MANJŠINE JE V DNEVNIKU!
Da bo lahko Primorski dnevnik v času, ko se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotaosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec ^	X	našega življenja, bodimo
#	strnjeni okoli svojega
^	% edinega dnevnika.
^	Pridruži se nam!
Narod se na
Primorski dnemi!
Naročnina ostane nespremenjena:
Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 130.000 lir.
Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti:
*	vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom
*	brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu.
*	za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna
PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999
*	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382)
*	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika
*	pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860
Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6
Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom
NOVICE
GORICA / IZŠLA JE PRI ZALOŽBI DRUŽINA
GORICA / PETICIJA ZUPANU
Devetnajst zaposlitev s prispevkom Trg. zbornice
Razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji sprejel 19 prošenj za finančni prispevek za prvo zaposlitev diplomantov oziroma strokovnjakov s fakultetno izobrazbo. Takih zaposlitev je bilo devetnajst. Kakor znano, predvideva pravilnik pogoj, da mora biti zaposlitev za nedoločen Cas, prispevki pa se izplačujejo za dobo dveh let. Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je na isti seji vzel v pretres tudi šest prošenj za prispevek na raCun novih investicij in odpiranja novih delovnih mest. Celotna vrednost naložb presega deset milijard lir.
Koncert treh zborov
V župni cerkvi v Koprivnem bo v petek, 11. trn. ob 20.30 koncert treh zborov. Nastopili bodo mladinski pevski zbor "Ensemble Armonia” iz Pordenona, zbor "Coral di Lucinis” iz LoCnika ter Goriški oktet. Koncert prireja zbor ”Gmppo pšolifonico Ca-privese”, pokrovitelj pa je Zadružna kreditna banka LoCnik-Fara-Koprivno. Nastopajoči zbori bodo izvajali skladbe nabožne vsebine.
Miklavž v Sedejevem domu
Miklavž je obiskal tudi Sedejev dom, sporočajo iz Steverjana. Otroci so ga pričakali z igrico Dobrincek, zgodbo o dobrem angelčku DobrinCku, ki se spusti na zemljo in skuša prepričati ljudi, da bi se poboljšali. Na svoji poti sreča najprej skregana soseda, nato skupini otrok razloži, da ne smejo lenariti, bratoma pa, da se ne smeta prepirati. Otroke sta za nastop pripravili Kristina Corsi in Barbara Peršič. Po igrici je med otroke stopil sv. Miklavž in jih bogato obdaroval.
Požar v Foljanu
Tržiški gasilci so včeraj popoldne veC kakor dve uri gasili požar, ki je izbruhnil v manjši stavbi v ulici Garibaldi 23 v Foljanu, kjer so bili uradi nekega podjetja. Ogenj je povzročil veliko škodo, saj je bila oprema in stavba povsem uničena, hiter poseg gasilcev, prvo obvestilo so prejeli ob 16. uri, pa je preprečil, da bi plameni zajeli bližnje stanovanjske prostore. Vodi se preiskava.
|OBVEŠČAMO______________
cenjena kulturna društva, športna društva in druge organizacije, da sprejemamo
BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA
v uredništvu Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maja 1, Gorica, ali po telefonu na st. 0481-533382 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure,
do 19. decembra
Fotomonogrofija Beneška Slovenija
Knjigo s posnetki Milana Grega in besedilom Žive Gruden predstavili v Katoliški knjigarni
Pred kratkim je pri založbi Družina izšla barvna fotomonografija Beneška Slovenija. Avtor fotografij je Milan Grego, spremno besedilo pa je napisala Živa Gruden, ravnateljica šolskega centra v Spetru.
Prejšnji petek so knjigo, ki se predstavlja v zelo lepi in razkošni preobleki, kar se seveda poz-
na na ceni, predstavili v Katoliški knjigami.
Po uvodnem posegu prof. Lojzke Bratuževe, ki je z zadovoljstvom ugotovila, da se razmere v Beneški Sloveniji že nekaj let spreminjajo na bolje in da se tam krepi živahna kulturna dejavnost in zavest ter izrazila upanje, da bo knjiga prispevala tudi k boljšemu poznavanju tega najbolj zahodnega dela slovenskega prostora, sta Milan Grego in Živa Gruden pojasnila nastanek knjige. Fotografije so nastajale skoraj štiri leta, avtor pa se je v nekem smislu pustil voditi domačinom, ki svojo deželico to-
likih lepot in zanimivosti najbolje poznajo. Rezultat tolikih obiskov naj bi bila obsežnejša fotografska razstava, vendar pa je naCrt kaj kmalu prerasel in padla je odločitev o izdaji knjige, ki jo je bilo treba opremiti s primernim besedilom in to je uspešno opravila Živa Gruden. Po tej odločitvi se je pričela zahtevna naloga iskanja založnika, kar se je konCno tudi rešilo. Zal na predstavitvi ni bilo predstavnika založbe Družina dr. Janeza Grila, ki ga je v Ljubljani zadržalo sneženje.
Na sliki (Foto Bumba-ca) avtorja s prof. Bratuže-vo na predstavitvi
l .600 občanov zahteva uvedbo kolesarskih stez
Podpise zbral krožek »Terra«
Predstavniki goriškega krožka »Terra«, ki deluje pod okriljem vsedržavne zveze za varstvo okolja »Legambiente«, bodo danes opoldne obiskali goriškega župana Gaetana Valenti j a in mu izročili sveženj s 1.600 podpisi goriških občanov, ki zahtevajo uvedbo kolesarskih stez po mestu.
Krožek »Terra« je že leta 1995 ob prihodu v Gorico ti. Zelenega vlaka, tehniki katerega so opozorili na neurejene razmere mestnega prometa in na posledično zraCno in akustično onesnaženost, zahteval uvedbo posebnih kolesarskih prog. Tudi v prometnem načrtu, ki ga je dala izdelati občinska uprava že ob koncu 80. let, je predvidena uvedba kolesarskih stez, ki bi povečale varnost za kolesarje in pomagale omejevati avtomobilski promet. Na prometnem načrtu se od takrat nabira prah v kakem predalu občinske uprave, kjer leži še vedno neuresničen. Prav tako ni nobenega znaka dobre volje glede manj obsežnega, zato pa hitreje izvedljivega načrta o kolesarskih stezah, ki bi povezovale mestne parke in urejene zelene površine (Soški in Pevmski park in druge).
Člani krožka »Terra«
so pred kakim mesečen) sklenili, da preverijo, ah obstaja med goriškim1 občani interes za ta pro' blem. Sestavili so peti) cijo s predlogi o ureditvi kolesarskih stez oz. p°' sebnih kolesarskih voznih smeri v mestu. Navedli so nekatere kritične točke, kjer so danes kole) sarji najbolj izpostavljeni nevarnosti nesreC in predlagali začetek izvajanja prometnega naCr-ta z ureditvijo pravega »kolesarskega omrežja« v mestu. Poleg tega je zelo občutena tudi potreba p° varnih kolesarskih progah ob vpadnicah v mesto iz LoCniške smeri in v smeri pokopališča in letališča.
Ze prvi dan, 19. septembra ob sejmu prostovoljskih združenj, so pod peticijo zbrali skoraj 500 podpisov. Z zbiranjem so nato nadaljevali po trgovinah in sedežih nekaterih združenj ter brez kake posebne propagandne akcije zbrali 1.600 podpisov (tudi občinskih svetovalcev tako iz vrst večine kakor opozicije). Problem je torej občuten in ga bodo danes predocili županu, od katerega, kot pravijo, pričakujejo konkretne ukrepe, da se Gorica tudi glede uredit) ve prometa »predstavi kot evropsko mesto«.
živali, bonsaii in dodatki ZA LETOŠNJA DARILA IZBERI N AR A1/0.
Bogata izbira bonsaijev raznih starosti, velikosti in vrst (bor, brin, psika, serisse itd.)
Bogata izbira kanarčkov, perzijskih mačk, papig kalopsit in kokorit,rdečih ribic, majhnih zajčkov, hrčkov, perujskih morskih prašičkov, morskih žel vic itd.
Pestra ponudba podloženih in vrbinih živalskih ležišč, prenosnih ležišč, zaprtih in odprtih stelj itd.
OB VSAKEM NAKUPU VAM PODARIMO LISTEK NOVOLETNE LOTERIJE
Gorica, ulica duca d1 Aosta 110, tel. 0481/521035
VALTER DEL DO sr/
SltivERT	SINvERT
PODJETJE S CERTIFIKATOM UNI EN ISO 9002
Najpopolnejši partner na vašem področju
ZASTOPNIK
FENDI"
vam eksluzivno nudi neverjetno možnost ... vso energijo za vaše podjetje!
GORIVO ZA KMETIJSTVO PROSTE CONE OLJA ZA KMETIJSTVO, KURILNO OLJE, REZERVOARJI S HOMOLOGACIJO
dovolite si najboljše...
naša energija je na vašo razpolago!
pričkujemo vas v našem podjetju, kjer boste lahko spoznali novo stvarnost
KOPRIVNO (GO), Ul. Cavour 99 (Drž. c. 56 UD-GO) Tel. 0481/80062 - 80160 - 80587 faks: 0481/80580

MALA CECILIJANKA / VČERAJ V KC LOJZETA BRATUŽA
POKRAJINA / OBISK P. FONTANELLIJA
KINO
Pogled na bodočnost naše zborovske kulture
Mali pevci navdušili poslušalce v nabito polni dvorani D, Bertinazzi o pomenu gojenja petja tudi med mladimi
Vloga pokrajine pri čezmejnem sodelovanju
V ospredju skrb za enotno
Kot je že večletna tradi-c|!a je po Cecilijanki odra-suh bila na včerajšnji praz-Jiični dan v KC Lojzeta Bratuža Mala cecilijanka v priredbi Združenja cerkve-^ pevskih zborov. Na re-vrp se je predstavilo deset slovenskih otroških pevskih zborov z Goriške in rržaske. Nekateri mali Pevci so že izkušeni, drugi so Sele začetniki, saj bi tudi drugače ne moglo biti, ko Pa so nekateri med njimi rra zadnji torti ugasnili ko-ruaj dve svečki. Vsi so se vestno pripravili na nastop ju poželi enako tople dobrohotne aplavze staršev, babic in dedkov, sestric in bratcev, ki so do zadnjega kotička (in še več) napolnili dvorano.
Na reviji so peli otroški zbori Vrh sv. Mihaela (zbo-rovodja Marja Feinig), Kraški cvet iz Trebč (Kar-aren Koren), F.B. Sedej iz Steverjana (Valentina Hu-fbar), SCGV E. Komel (Barbara Corbatto), Ladjica iz ilevina (Olga Tavčar), OS "• Sček iz Nabrežine Alenka Radetič), Stmaver (Nadja Kovic), Plešivo (Da-juijana Cevdek), Rupa-Peč (Tanja Kovic) in Veseljaki 12 Doberdoba (Lucija La-'ajenčic). Vsi so zapeli po tri pesmi, na koncu pa so Pod taktirko Nadje Kovic skupno zapeli Slomškovo "reljubo veselje.
V nagovoru pred koncertom je Dario Bertinazzi Podčrtal, da so otroci bodočnost naše pevske kulture, s katero izpričujemo slovensko prisotnost še posebej v mestu. Petje je tudi Pomembno, ker vnaša v Življenje otrok radost in sproščenost. Zahvalil se je staršem in zborovodnjem, ki negujejo zaklad naše Pevske kulture, imel pa je bjdi pripombi: zbori naj ne br zanemarjali narodne zakladnice in, glede na včerajšnji praznik Brezmadežne, naj bi zapeli tudi kako Marijino pesem.
Na obisku pri predsedniku pokrajine Brandoli-nu se je te dni mudil deželni svetovalec stranke italijanskih komunistov (SIK) Paolo Fonta-nelli. Srečanja se je udeležil tudi pokrajinski svetovalec Damjan Primožič.
Na srečanju je bil govor predvsem o vlogi goriške pokrajine v čezmejnem sodelovanju, 'o enotnosti dežele, o skupnem načrtovanju gospodarskega razvoja ter o vprašanjih, ki jib bo treba nujno upoštevati ob predvideni reformi krajevnih uprav.
Predsednik pokrajinske uprave Giorgio Brandolin je predstavil načrte čezmejnega povezovanja in sodelovanja na Goriškem
ter izpostavil predvsem koordinacijsko vlogo Pokrajine. Brandolin je poudaril, da je vprašanje lokalne samouprave na Goriškem zelo občuteno in da so župani vseh občin enotni v odklanjanju kakršnekoli možnosti razbitja pokrajine in razdelitve teritorija. To so stališča, ki jih bo morala Dežela upoštevati ko se bo začela razprava o preureditvi lokalne samouprave.
Fontanelli je izrazil zadovoljstvo, da je pokrajinska uprava znala doseči enotno stališče o tako pomembnih vprašanjih in obljubil da bo v deželnem svetu podprl stališče Pokrajine.
KRMIN / PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE
Krminčani v prvi vojni
Giovanni Baffista Panzera zbral obsežno gradivo
KRMIN / PRAZNIK POŽIVILI TUDI GOSTJE
Obisk koroških Krampusov
"Strašili "so med množico obiskovalcev v ulici Sauro
V občinskem gledališču v Kr-minu bodo v okviru knjižnega sejma v petek, 11. decembra, ob 20.30 predstavili knjigo Giovanni j a Battista Panzere z naslovom »Cormons 1914-1918. Terra p er due patrie«. Kot so povedali na tiskovni konferenci na krmin-skem županstvu župan Maurizio Paselli, ravnatelj krminske zadružne kleti dr. Luigi Soini in avtor, knjiga govori o dogajanju v Krminu med prvo svetovno vojno, predvsem pa o Krminča-nih, ki so padli kot vojaki v av-stroogrski armadi.
Kar 215 Krminčanov je padlo na raznih bojiščih in o njih obstaja popolna dokumentacija, v katerem polku so bili in kje so padli. Za drugih 45 padlih ni točnih podatkov in ti so zabeleženi le v registrih v župnišču. Tem 260 padlim avstroogrskim vojakom je treba dodati še 12 Kr-minčanov, ki so pobegnili v Italijo pred začetkom vojne in ki so padli kot prostovoljci v italijanski armadi ter 51 civilistov, ki so umrli med topovskimi obstrelje-
vanji mesta v času od začetka sovražnosti do zavzetja Gorice.
Panzera, ki je doslej napisal že več spisov o Krminu, je gradivo zbiral veliko let. Brskal je v arhivih na Dunaju in v Rimu ter v drugih krajih, obiskal pokopališča na območju takratne vzhodne fronte, na Poljskem in v Ukrajini. Veliko dokumentov o Krminčanih, ki so umrli v ruskem ujetništvu, je dobil od mednarodnega Rdečega križa.
Knjiga obsega 340 strani in je . bogata tudi v slikovnem pogledu. Založila jo je Krminska zadružna klet. Že doslej je ta ustanova gmotno podprla razne pobude na kulturnem področju. Med temi naj omenimo razstavo razglednic (in katalog) o krajih v Brdih in Krminu, ki so jo postavili tudi v Brežah (Friesach) na Koroškem in na Dobrovem. Z obema krajema je občina Krmin pobratena.
Novo knjigo bosta v petek predstavila profesorja Luigi Ta-vano in Ferruccio Tassin.
MW
Na predbožični čas je vezanih veliko starodavnih običajev. Na Koroškem poznajo »krampuse«, ki v dneh pred božičem strašijo otroke. Skupina koroških »krampusov« je bila včeraj v Krminu (na sliki - foto Bumbaca) ter dodatno poživila praznično vzdušje v mestu, zlasti pa v ulici Sauro, ki je bilo nekakšno sre-
dišče dogajanja. Sicer pa so se v Krminu na praznično popoldne dobro pripravili. Združenje »Častnim carmonis« je poskrbelo za prikaz starih (in večidel pozabljenih) obrti, priredili so bolšji sejem, dan pa je minil tudi v znamenju solidarnosti. V Gorici pa se je včeraj sklenil osrednji del Andrejevega sejma.
_ GORICA / ČIŠČENJE ULIC
Pet dni je bilo treba, da je s pločnika zginila podgana
Pogoste kritike na račun umazanih ulic in ploč-nik°v (kljub uporabi najsodobnejših strojev) niso zmeraj brez podlage. Da pristojna privatizirana služba ne . ujp tako, kakor si želijo občani in najbrž tudi upra-^ dji. lahko sklepamo tudi iz primera, ki smo ga zabeležili prejšnji teden. Treba je bilo celih pet dni preden so s pločnika, v bližini križišča ulic Duca d’Aosta n Randaccio, odstranili crknjeno podgano. Ne zključujemo sicer možnosti, da so to naredile srake ah morda druge živali. Vsekakor na tablicah jasno Prše, da ulico čistijo ob četrtkih med 6. in 8. uro.
Na sliki: (foto Bumbaca) stanje v petek 4. decembra
GORSKI FILM
S smučmi po Sloveniji
V nizu filmskih večerov na planinsko tematiko, ki jih prireja C Al, si bomo drevi ob 21. uri v deželnem avditoriju lahko ogledali dva filma. Giorgia Gregoria je film »Una šalita tra le Giulie« (Vzpon v Julijcih), ki prikazuje vzpon v severni steni Poliškega Špika (Montaža). Urban Golob pa je avtor drugega filma. Avtor, izkušen alpinist, športnik, smučar nas pospremi z gorskim kolesom in smučmi sirom po Sloveniji. Oba filma bosta sodelovala na letošnjem natečaju, ki ga je razpisala Lega Montagna UISP v Trstu (nagrade bodo podelili 16. decembra). Urbana Goloba poznamo zaradi njegove velike angažiranosti v korist otrok, obolelih za rakom.
DRUŽABNOST / SOVODENJCI IN DOBERDOBCI
Skupno praznovanje 6(Hetnikov
Začeli v Sovodnjah, končali v Doberdobu, vmes pa šli v Lipico
Sodelovanje med Doberdobci in So- skupno praznovanje, ki se je začelo v vodenjci je bilo doslej zmeraj težavno,	Sovodnjah, sklenilo pa v Doberdobu,
pa so 60-letniki le našli stično točko in Vmes so se zapeljali še do Lipice in si dokazali, da je mogoče, vsaj kadar gre igledali Se marsikaj zanimivega, za lepo družabnost, le najti dogovor. Na sliki: jubilanti pred spomenikom Tako so konec septembra pripravili v Doberdobu
GORICA
vrrroRiA 117.00-18.45-
20.30-22.15 »The avengers«. 1. Uma Thurman in Sean Connery.
VrrfORIA 3 17.30-20.00-22.30 »Gatto nero, gatto bianco«. R. Emir Kustmica.
CORSO Rdeča dvorana: 17.45-20.00-22.15 »Al di la dei sogni«. I. Robin Wii-liams.
Modra dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Matrimoni«. I. Diego Abatantuono in Fran-cesca Neri.
Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Mortal com-bat«.
TRZIC
EKCELSIOR 17.45-20.00-22.15 »II signor Quindici-palle«. I. Francesco Nuti in Sabrina Ferilli.
ti PRIREDITVE
MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO vabi v soboto, 12. t.m., ob 20. uri na SLAVNOSTNI KONCERT ob 40-let-nici delovanja. Koncert bo v občinski telovadnici v Doberdobu.
2. PUSTNA POVORKA
bo 14. februarja 1998 v Sovodnjah. O tem so se pred kratkim dogovorili predstavniki štirih društev. K sodelovanju vabijo še druga društva, skupine in posameznike. Prijaviti se je treba najkasneje do 25. januarja 1999 pri Ladiju Boškinu ali v uradu ZSKD v Gorici, kjer nudijo tudi podrobnejše informacije.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi vsakoletno silvestrovanje v ponedeljek, 28. decembra, v gostišču Al fogo-lar v Gaglianu. Zagotovljen avtobusni prevoz, Silvestrova večerja z vključeno pijačo, vesele viže godbenika Silva, nagrajevanje jubilantov in nastop skupine »Old Babe Girls«. Vpisovanje pri poverjenikih in na sedežu samo še danes.
SKUPINA MLADIH DRUŽIN prireja družinsko silvestrovanje v telovadnici KC L. Bratuža. Na programu so ob preprosti pastaSuti igre za male in velike ter ples in zabava ob zvokih domače glasbe. Prijave do 12. decembra na tel. 0481-536313 in 0481-530063.
3 OBVESTILA
KD JEZERO vabi v ponedeljek, 14. t.m., ob 20. uri na občni zbor v občinski sejni dvorani v Doberdobu.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL, sekcija Doberdob sklicuje srečanje v petek, 11. decembra, ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu. Informaciji o novostih na sindikalnem področju bo sledila družabnost ob koncu leta. Vabljeni vsi upokojenci.
SPDG - smučarski odsek bo 10., 17., 24. in 31. januarja priredil tečaj smučanja in deskanja (začetni in nadaljevalni), 7. februarja pa bo društvena tekma. Tečaj bo na Koroškem. Prijave za tečaj in avtobus na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in četrtkih od 19. do 20. ure.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DTJDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
gospodarstvo in finance
o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljalia
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
EVROPSKA CENTRALNA BANKA / PREDSEDNIK WIM DUISENBERG V EVROPSKEM PARLAMENTU
NOVICE
Nespoštovanje pakta o stabilnosti bi bilo nevarno za zaupanje v evro
Pred vrhom EU je šef ECB posvaril pred popuščanjem v proračunski strogosti
BRUSELJ - Tri dni pred evropskim vrhom na Dunaju je predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg (na posnetku AP) naslovil na Sefe drZav in vlad EU novo opozorilo o potrebi po javnofinančni strogosti. Dunajski vrh ima namreč na dnevnem redu ukrepe za relansiranje investicij in zaposlovanja, Sef ECB pa se očitno boji, da bi politiki »pozabili« na proračunske dolžnosti in tako škodovali kredibilnosti skupne evropske valute.
V Številnih državah evroob-mocja so javni proračuni »Se zelo daleč od ravnovesja, da ne govorimo o presežku, razmerja med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom pa ostajajo na zelo visokih ravneh«, je dejal Duisenberg na avdiciji v Evropskem parlamentu in opozoril, da bi »vsako popuščanje v proračunski politiki ali spreminjanje strategije, začrtane s paktom stabilnosti, postavila v nevarnost kredibilnost evra in stabilnost cen«. Predsednik ECB
ni skrival zaskrbljenosti zaradi »omahovanja pri uresničevanju določil pakta stabilnosti«, pri Čemer se je nanašal na razpravo, ki poteka med evropskimi vladami o tem, kako izvajati ta pakt, ki predpisuje, da morajo priti javni proračuni srednjeročno do izenačenja ali presežka. »V obdobju 1993-97 so se javni primanjkljaji v državah evra hitro znižali,« je dejal Duisenberg, »v prihodnjih letih pa se bo ta trend nadaljeval z znatno počasnejšim ritmom. To je razlog za vznemirjenost, ki vlada tako v Evropski centralni banki kot v Evropski komisiji, Se posebno spričo dejstva, da gospodarska rast evroobmocja ne bi smela pasti pod predvideno 2- do 2, 5-odstotno stopnjo. Kljub temu,« je dodal predsednik ECB, »se dividenda gospodarske rasti ne odraza v zniževanju proračunskih deficitov.«
Glede gospodarske rasti je Wim Dusenberg torej dokaj optimistično razpoložen, saj je izrazil oceno, da bo upočasnitev prihodnje leto le začasna. Pov-
prečna stopnja rasti v krogu 11 evrodržav SoTetos le rahlo nižja od 3% (v Italiji sicer za polovico nižja), prihodn je leto pa še nekoliko manjša, vendar večjih problemov ne bi smelo biti, saj zadnji signali s svetovnih trgov kažejo manj negotovosti. Tisto,
kar Sefa ECB bolj skrbi, je ekonomska politika držav evrokro-ga: »Ce zaupanje ni podprto z ustreznimi ekonomskimi politikami, bi lahko prišlo do negativnega razvoja notranjega povpraševanja. Poleg monetarne politike, ki skrbi za stabilnost cen, so potrebne tudi javnoproracun-ske politike v skladu s paktom o stabilnosti, dinamika plač v odvisnosti od višanja produktivnosti ter strukturne reforme trgov dela in proizvodov,« je poudaril Duisenberg.
Predsednik ECB je govoril tudi ceni denarja in dejal, da bo osrednja obrestna mera evra na dogledni rok ostala na ravni 3%, glede Italije pa je izrazil »zaupanje«, da bo tudi ta 1. januarja 1999 imela enako ceno denarja kot ostale evrodržave. Kot olajševalno okoliščino za Fazio-vo odlašanje pa je Duisenberg navedel, da je imel paC italijanski guverner veC dela kot drugi, saj je moral spustiti ceno denarja v veliko večji meri kot ostali guvernerji.
Italijani največji varčevalci v Evropi
BRUSELJ - Čeprav se je njihova tradicionalna p0" doba »supervarCevalcev« v zadnjih letih nekoliko zameglila, ostajajo Italijani še vedno daleč najbolj varčni v Evropi. Primat jim je potrdila vcera) objavljena Stidija Eurostata, ki je izdelal lestico naj' bolj vaCmih oziroma najbolj razsipnih Evropejce^ Evropski statistični urad je na osnovi podatkov iz leta 1996 ugotovil, da so italijanske družine prihranile 2.710 ekujev (približno 5, 3 milijona lir) na osebo, kar je za polovico veC kot znaša evropsko povprečje s 1.808 ekuji na prebivalca.
Na drugem mestu po varčnosti so Belgijci (2.435 ekujev na prebivalca), sledijo pa Nizozemci (2.256). Francozi (1.910) in Nemci (1.710). Na nasprotiii strani lestvice najdemo Dance (701 eku na prebivalca), ki so najbolj razsipni, saj privarčujejo kar 60 odstotkov manj kot povprečni Evropejec.
Podatek o Italiji je se toliko bolj pomemben, C® upoštevamo, da imajo italijanske družine nižji razpoložljivi bruto dohodek od povprečja v Evropski uniji.
Brezposelnost na Češkem novembra 7-odstotna
PRAGA - Stopnja brezposelnosti je konec novembra na Češkem dosegla novo rekordno raven 7 odstotkov, kar je 2, 2 odstotka veC kot mesec prej • P° podatkih, ki jih je vCeraj v Pragi objavilo ministrstvo za delo in socialne zadeve, se je število brezposelnih od oktobra na november povečalo za 11.019 enot, skupno število nezaposlenih ljudi pa se je povzpelo na 362.795. Češka republika ima 10,4 milijona prebivalcev, največ brezposelnih pa je v industrijskih in rudarskih regijah Most (15,3%) m Chomutov (13, 9%) v severnem delu države. V Pragi in njeni regiji pa imajo najnizjo raven brezposelnosti, ki ne presega dveh odstotkov.
SLOVENIJA / OB SKORAJŠNJI ZAMENJAVI ENAJSTIH NACIONALNIH VALUT Z EVROM _
Vloga Banke Slovenije pri seznanjanju s spremembami
Pri prilagajanju novostim bodo glavno breme priprav in informiranja javnosti tudi v Sloveniji imele poslovne banke
Ameriški Head možen kupec tovarne Elan
ZAGREB - Po pisanju zagrebškega Jutranjega lista je znani ameriški proizvajalec športne opreme Head morebitni kupec begunjskega Elana, ki je sedaj v večinskem lastništvu Privredne banke Zagreb. Omenjena banka se ni sprejela končne odločitve o prodaji, vendar se Jutranji list sklicuje na dobro obveščeni vir in navaja, da naj bi bil izbran prav ameriški Head. V Privredni banki pa so potrdili, da je Head, poleg neimenovanega vlagatelja iz Nemčije, eden od dveh preostalih resnih kupcev.
Predsednik uprave banke Božo Prka je za zagrebški Časnik dejal, da so predstavniki Heada že preučili razmere v Elanu, vendar veC kot to ni želel povedati. V primeru prodaje Headu bi delnice kupila avstrijska podružnica te ameriške družbe. Zaenkrat tudi ni znano, za koliko je ta družba pripravljena kupiti večinsko lastništvo nad Elanom. (STA)
LJUBLJANA - Enajst držav clanic Evropske denarne unije bo 1. januarja 1999 zamenjalo svoje valute za novo valuto - evro. Dosedanje nacionalne valute na Nizozemskem, Finskem, Portugalskem, Irskem, v Španiji, Franciji, Luksemburgu, Italiji, Nemčiji, Belgiji in Avstriji bodo do konca leta 2001 obstajale samo kot denonunacija evra. Gotovino bodo sodelujoče države zamenjale v prvih šestih mesecih leta 2002, saj pred tem evro ne bo v obtoku. V Banki Slovenije so se odločili, da bodo javnost seznanili z njihovimi stališči do nekaterih vprašanj, Id se pojavljajo v zvezi z uvajanjem evra.
Kot pojasnjujejo v slovenski centralni banki, bo po 30. juniju 2002 mogoče gotovino še vedno zamenjati v bankah oziroma centralnih bankah, ne bo pa veC mogoče z njo plačevati blaga ali storitev. Za vse rezidente enajstih držav clanic Evropske denarne unije pomeni to veliko spremembo, brez posledic pa ne bo ta sprememba tudi za vse ostale, ki poslujejo s temi državami oziroma v valutah teh držav. V državah Članicah Evropske denarne unije potekajo priprave na zamenjavo Ze dalj Časa, v tem
obdobju priprav pa so o poteku zamenjave valut in predvidenih posledicah temeljito seznanili tako državljane teh držav kot tudi vse zainteresirane tujce.
Tudi v Sloveniji so tako kot v državah Članicah Evropske denarne unije najtežje breme priprav in seznanjanja javnosti prevzele poslovne banke, ki svoje tovrstne aktivnosti uskljajujejo v okviru Združenja bank Slovenije (ZBS). Tako lahko vsak občan in vsako podjetje najpopolnejso informacijo o predvidenih spremembah dobi v svoji poslovni banki oziroma na internetnih straneh poslovnih bank in ZBS.
Sicer pa je Banka Slovenije prvič celovito ocenila prihajajoče spremembe takoj po seji Ecofina (svet gospodarskih in finančnih ministrov EU) 1. in 2. maja 1998, ko je postalo jasno, katere države Članice EU bodo 1. januarja 1999 Članice Evropske denarne unije, znova pa v mesecu novembru. Slovenska osrednja banka ocenjuje, da za zamenjavo valut ni potrebno izdati posebnega predpisa oziroma spreminjati obstoječe predpise. V prehodnem obdobju uvajanja evra velja tako za obstoječe kot za nove posle
popolna pogodbena svoboda strank, ki se lahko dogovorita za sklepanje oziroma nadaljevanje pogodb v eni od sedanjih nacionalnih valut ah pa preideta na evro. Po letu 2001 nacionalne valute ne bodo veC obstajale (razen v prvih Šestih mesecih leta 2002 kot gotovina), torej Uidi pogodb ne bo veC mogoče sklepati v teh valutah. Nacionalne valute v ze obstoječih pogodbah se bodo v skladu z načelom "lex monetae" po menjalnem razmerju in z uporabo z evropskimi predpisi določenega postopka konverzije preračunale v evro, vse ostale določbe pogodb, vključno z morebitno valutno klavzulo, pa ostanejo nespremenjene.
Banka Slovenije priporoča, da pogodbene stranke Se pravočasno na novo dogovorijo tudi ieferenCno gibljivo obrestno mero, Ce imajo sedaj v pogodbah zapisano eno od referenčnih gibljivih obrestnih mer, ki bodo prenehale obstajati skupaj z nacionalnimi valutami ali celo Ze prej. Slovenske poslovne banke, ki poslujejo s tujimi plačilnimi sredstvi, so že oziroma Se bodo svojim komitentom ponudile možnost odprtja računa v evru oziroma konverzije ob-
stoječih stanj na deviznih računih v evro.
Varnost deviznih vlog, ki jih imajo občani na svojih deviznih računih, se zaradi uvedbe evra v ničemer ne zmanjša. Ker bodo menjalna razmerja (o tečaju ne moremo veC govoriti, ker gre za eno samo valuto) med posameznimi domicilnimi valutami in evrom fiksna, posledično lahko pomeni prednost posamezne valute v prehodnem obdobju pravzaprav samo morebitna (minimalna) razlika v obrestnih merah, tečaj (in s tem vrednost vloge) pa se bo spreminjal samo do drugih deviz (na primer ameriškega dolarja) in tolarja.
Svet Banke Slovenije je ze v začetku junija 1998 odločil, da bo Banka Slovenije od 4. januarja 1999 do konca prehodnega obdobja v svoji tečajni listi poleg tečaja za evro, ki bo zamenjal doy sedanji ecu, Se vedno objavljala tudi tečaje nacionalnih valut.
Dodatne informacije o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino, kreditnih poslih s tujino in poročanju Banke Slovenije v zvezi z evrom pa bodo objavljene tudi na internetni strani Banke Slovenije. (STA)
		7. DECEMBER 1998	v URAH	
		valuta	nakupni	prodajni
5		ameriški dolar	1.649,00	1675,00
m	N	nemška marka	982,00	998,00
		funt šterling	2.731,00	2.786,00
s>*	0	Švicarski frank	1.195,00	1.220,00
</)	N H	belgijski frank	46,97	48,97
<	m 0) o cc -i i	francoski frank	290,00	300,00
nc		danska krona	255,00	265,00
i*£		norveška krona	220,00	230,00
<	z: h	Švedska krona	200,00	210,00
3S	■O	kanadski dolar	1.064,00	1.104,00
IN	(0	portugalski eskudo	9,13	10,03
=>	N	nizozemski gulden	862,00	887,00
CC		avstrjski Šiling	138,60	142,95
O		Španska pezeta	11,13	12,23
<E g^l		grška drahma	5,60	6,40
	SL	irski šterling	2.416,00	2.496,00
: /		japonski jen	13,46	14,36
d	»«4	avstralski dolar	974,00	1.044,00
v	Jm	madžarski florint	6,50	8,00
	BF	hn/aska kuna	240,00	265,00
1 X	-V 1	slovenski tolar	10,05	10,35
					
7. DECEMBER 1998	v LIRAH			7. DECEMBER 1998	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1.645,00	1.675,00		ameriški dolar	1.660,910
nemška marka	982,00	997,00		EKU	1.942,100
francoski frank	290,00	300,00		nemška marka	990,110
nizozemski gulden	863,00	888,00		francoski frank	295,270
belgijski frank	47,10	48,90		funt šterling	2.751,300
funt šterling	2.709,00	2.799,00		nizozemski gulden belgijski frank	878,590 48,003
irski Šterling	2.415,00	2.510,00		španska pezeta	11,636
danska krona	256,00	266,00		danska krona	260,400
grška drahma	5,70	6,15		irski šterling	2.459,140
kanadski dolar	1.065,00	1.099,00		grška drahma	5,895
švicarski frank	1.197,00	1.222,00		portugalski eskudo	9,655
avstrijski šiling	138,70	143,20		kanadski dolar	1.082,730
slovenski tolar	10,15	10,40		japonski jen	13,855
hn/aSka kuna	252,00	272,00		švicarski frank	1.209,250
				avstrijski šiling	140,730
				norveška krona	222,760
				švedska krona	203,960
				finska marka	325.640
MILANSKI BORZNI TRG
7. DECEMBER J 998
INDEKS MIB 30: +0,05
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var.%_
Alleanza Ass.	22.528	+0,57	Mediolanum	9.749	+1,26
Bca di Roma	2.823	+0,57	Mediaset	12.033	+0,86
Bca Fideuram	10.108	+1,05	Mediobanca	19.583	+2.03
Bca Intesa Compart	9.386 1.256	+0,69 +0,23	Montedison	1.925	-0,15
Comit	11.008	+0,90	Olivetti	4.448	+2,04
Benetton	3.013	+2,79	Parmalat	3.105	+3,26
Edison	16.857	-0,10	Pirelli Spa	5.311	+0,20
Eni	9.966	+0,50	Ras	21.287	+ 1,23
Fiat	5.187	-0,19	Rolo	39.837	+1,08
Generali H.d.P.	63.509 1.253	+1,59 +1,95	San Paolo IMI	27.764	-0,31
Ina	4.400	+1,52	TIM	10.833	+0,87
Italgas	8.242	+0,62	Telecom Ita	13.398	+2,34
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
SVET
Sreda, 9. decembra 1998
KOSOVO / POTEM KO JE TO V PONEDELJEK STORIL AGANI
NOVICE
Tudi UCK zavrača novi ameriški mirovni načrt
Njihov predstavnik Demapi trdi, da je načrt preveč prosrbski
PRIŠTINA, BRUSELJ
°litični predstavni! svobodilne vojske Koso Va (UCK) Adem Demaqi ji VCeraj zavrnil najnovejs ^eriški mirovni načrt zi Kosovo ter zahteval za Ponjavo ameriškega po sJednika, saj naj bi bil Ch ristopher Hill domnevni 113 strani Srbov.
pemaqi je prav taki Priznal, da je UCK preki jutev ognja v pokrajin izkoristila za oborožite' er da se pripravlja na no L6 spopade s srbskimi si ^i- UCK po njegovih be Sedah namreč »ne verja Tp v iluzije, da se bo srb ski režim cez noč demok ratiziral ter da bo opusti reševanje kosovskeg vprašanja s silo, zato bi bi 0 za Albance nevarno, C ne bi nadaljevali z obo roževanjem ter s priprava rni na odpor.«
Politični predstavni’ UCK je se povedal, da j Hajnovejsi mirovni
““»jpnerja runa pu Konta nesprejemljiv, Ke predvideva, kaj n; se zgodilo z UCK v pri T1 njegovega sprejema ern je Demaqi menil riul »bodisi ne razumi Panskih problemov, b Sl Se nagiba na srb stran« in dodal, da bi rp0 ameriško zunanje nistrstvo »razmisliti c
Usposobljeni«.
Sicer je že v ponec Kdrovni načrt zavrni’ v°dja pogajalske skt Zmernih albanskih pi K* strank Fehmi A ^ je menil, da je pr Prevec blizu srbski st
Medtem pa je clai
ska vlada najnovejsega Hillovega predloga Se ni obravnavala in dodal, da je bil prejšnji predlog za srbsko stran nesprejemljiv, ker naj bi Kosovo praktično definiral kot neodvisno državo.
Generalni sekretar zveze Nato Javier Solana je včeraj ob robu zasedanja zunanjih ministrov povezave napovedal, da bodo zavezniške sile, ki bodo s položajev v Makedoniji pripravljene na ščitenje na Kosovu nameščenih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), polno razporejene pred iztekom decembra.
Pri tem je opozoril, da glavna odgovornost za varnost opazovalcev OVSE leži na ramenih jugoslovanskega predsednika Slobodana MiloSevida, medtem ko bodo okrog 1500-članske zavezniške sile pod francoskim poveljstvom v pripravljenosti na Ščitenje in evakuacijo misije OVSE, Ce se bo to izkazalo za potrebno. Zunanji ministri so na zasedanju izrazili zaskrbljenost nad incidenti, do katerih na Kosovu Se vedno prihaja. Zato so tako srbsko kot albansko stran pozvali, naj spoštujeta premirje in polno uresničita resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o Kosovu.
Medtem je človekoljubna organizacija Human Right VVatch v svojem poročilu navedal, da je v srbskih ječah najmanj tisoč kosovskih Albancev, ki jih pretepajo in mučijo, da bi iz njih izsilili informacije o Osvobodilni vojski Kosova. Od teh jih je najmanj pet umrlo zaradi mučenja.
Kosovski albanski begunci se vračajo v porušeni in zasneženi Prilep (Tedlefoto AP)
______UNICEF / SRHLJIVO POROČILO____
Vsak šesti je nepismen
Največ nepismenih je med ženskami in otroci držav v razvoju
RIM - Človeštvo stopa v XXI. stoletje z eno milijardo nepismenih, dve tretjini od teh jih je ženskega spola, eno Šestino pa predstavljajo otroci. To pomeni, da je vsak Sesti prebivalec našega planeta nepismen. Ta problem bi odpravili, ko bi za deset let namenili izobrazbi 7 milijard dolarjev, ki jih letno porabijo v ZDA za kozmetiko, ali ki jih v Evropi porabijo za nakup sladoledov.
Ta srhljivi podatek je posredovalo letno poročilo Unicefa (Sklada OZN za otroštvo), ki navaja, da veC kot 130 milijonov šoloobveznih otrok živi v državah v razvoju, ne da bi imeli osnovne možnosti izobrazbe. Ce k tej Številki dodamo kakih 20 milijonov otrok, ki ne končajo Četrtega razreda osnovne Sole, ki je pogoj za pismenost, je tako v svetu kar 150 milijonov nepismenih otrok.
Nepismeni imajo seveda manj mož-
nosti, da bi sebi in svojim otrokom zagotovili zadovoljivo zdravstveno stanje. Dejstvo, da je kar dve tretjini nepismenih žensk ali deklic, bi lahko imelo tragične posledice za bodoče rodove.
Kot ugotavlja Unicef, je vsega kriva revščina. Ni naključje, da je največ nepismenih v Afriki in Aziji, kjer so družine zaradi stroškov, ki jih ne zmorejo, prisiljene poslati v Solo samo enega otroka, ki je v glavnem moškega spola. Problem pa ni samo kvantitativen temveč tudi kvalitativen, zato je treba po mnenju poročila valorizirati vse inovativne izobraževalne pobude o potujočem opismenjevanju in neformalnih šolah za zaposlene otroke v Bangladešu. Vsekakor poročilo navaja, da je treba najveC sil posvetiti izobraževanju žensk, ker je v njihovih rokah bodočnost planeta.
ZUNANJI MINISTRI EU / PRED DUNAJSKIM VRHOM KONEC TEGA TEDNA h
Zunanji ministri EU ne bodo začeli pogajanj s širšim številom kandidatk
Preskokov iz tako imenovane »druge« v »prvo« skupino torej ne bo
BRUSELJ - Zunanji ministri Rvropske unije so se na podlagi Poročil Evropske komisije o napredku kandidatk za članstvo v Povezavi v ponedeljek pozno zvečer odločili, da vrhu petnaj-sterice, ki bo Širitev povezave obravnavala konec tedna na zasedanju na Dunaju, ne bodo predla-8ali nobenih preskokov iz »druge« skupine kandidatk v »prvo«, Id se že pogaja o članstvu.
Zunanji ministri so sicer posebej omenili napredek, ki sta ga dosegli Latvija in Litva kot tudi Pozitivno ocenili razmere po izvolitvi nove vlade na Slovaškem, Kar po njihovem mnenju dobro Vpliva na vključevanje te države v evropske strukture. Vsem trem državam, se posebej Latviji, kjer )e bila najbolj konkretna, je Evropska komisija v novembra objavljenih poročilih o napredku dala upanje, da jih bo ob nadaljnjem ugodnem razvoju v do-
glednem času priporočila za začetek pogajanj.
Za taksna priporočila se bo lahko Evropska komisija odločila v novih poročilih o napredku kandidatk, ki bodo izdana prihodnje leto. Tri omenjene države so že izrazile pričakovanja, da bo Bruselj to storil ne Sele konec prihodnjega leta, temveč spomladi. Podobno se je v svojem prispevku za razpravo na Dunaju zavzel tudi Evropski parlament.
Predsedujoči svetu zunanjih ministrov EU VVolfgang Schiissel je na novinarsko vprašanje, kakšno je stališče petnajsterice do zgodnjega izdajanja novih poročil, odgovoril, da je to »odvisno od komisije same«. Avstrija, kot je dejal, si želi, da bi bila izdana »cim prej«.
Na splošno je svet zunanjih ministrov ocenil, da so bila novembra predložena poročila o
napredku kandidatk objektivna, uravnotežena in poštena analiza stanja. Kljub temu, da so poročila pokazala na različen napredek pri usklajevanju zakonodaje, so zunanji ministri menili, da so se razlike med kandidatkami, ki se že pogajajo (med njimi je Slovenija), in tistimi, ki se Se ne, zmanjšale.
Svet zunanjih ministrov je velik pomen pripisal ne le pospešenemu usklajevanju zakonodaje kandidatk z unijinim pravnim redom, temveC tudi ustreznemu uresniče-vanjuu zakonodaje v praksi. Prav zato so usposobljene ustanove nujne za priprave na članstvo in predpogoj za vstop v unijo, so poudari-b zunanji ministri.
Da se je ministrska razprava zavlekla do poznih ur, je bilo znova krivo pregovarjanje glede Turčije. Grčija je namreč celotno razpravo blokirala zaradi pobud, da bi svet EU, tako kot je to stori-
la Evropska komisija, Turčijo poimenoval za dvanajsto kandidatko za članstvo. V sklepnem dokumentu ta država ni omenjena kot kandidatka. Ministri so Ankaro opozorili, da mora v skladu s kobenhavenskimi kriteriji za članstvo zagotoviti demokratizacijo družbe ter se zavzeli za »zdrave« odnose med EU in Turčijo.
Štiri dni pred dunajskim vrhom in nasploh na zadnjem zasedanju zunanjih ministrov pod avstrijskim predsedovanjem petnajsterici, ki se je prav zaradi priprav na vrh začel že v nedeljo, ministrskemu svetu ni uspelo zbližati stališč do Agende 2000 -paketu ključnih reform, s katerimi se unija pripravlja na širitev.
Na Dunaj bo zaradi tega romal le dokument, v katerem sta na nekaj manj kot 700 straneh povzeta vsa različna stališča in pobude članic. (STA)
V	Čečeniji našli glave ugrabljenih tujih talcev
MOSKVA - Na robu ceste v zahodni Čečeniji ob meji z Ingusijo so včeraj našli glave treh Britancev in Novozelandca, ugrabljenih v Groznem 3. oktobra, je povedal njihov nekdanji telesni stražar. Tudi CeCenski predsednik Aslan Masha-dov je potrdil, da so žrtve pogrešani britanski inženirji. Britanske inženirje Darrena Hickeya, Rudolfa Petschija in Petra Kennedyja ter novozelandskega kolega Stanleya Shavva so neznanci v CeCenski prestolnici ugrabili 3. oktobra, ko so tam nameščali sistem mobilne telefonije. Po koncu vojne za neodvisnost, ko so se ruske sile leta 1996 umaknile iz Čečenije, sta to malo kavkaško republiko preplavila kriminal in brezvladje z vsakdanjimi ugrabitvami. Tuje talce pa so ugrabitelji vedno- osvobodili proti plačilu odkupnine, ali v zameno za kako uslugo, tokrat pa so se zločinsko znesli nad njimi, ker so jim bili baje preiskovalci na sledi.
Nenapovedane inšpekcije Unscoma
BAGADAD - Inšpektorji posebne komisije Združenih narodov za nadzor nad iraškim ra- » zoroževanjem (Unscom) so včeraj zaceli z nenapovedanimi pregledi objektov, to pa naj bi bil tudi zadnji preizkus za Bagdad, da bi ugotovili, ali ta resnično sodeluje z Združenimi narodi. To je namreč pogoj za začetek postopka revizije mednarodnih sankcij proti Iraku.
Vodja iraške diplomacije Mohamed Said al Sahaf je sicer izjavil, da naj bi v ponedeljek v Bagdad prispelo 39 ekip inšpektorjev, toda tiskovna predstavnica Unscoma je menila, da so taksne ocene pretirane. Ob tem ni želela potrditi, ali so inšpektorji že začeli z nenapovedanimi pregledi objektov, v katerih naj bi Irak razvijal jedrsko in drugo orožje za množično uničenje.
Inšpektorji Uncosoma naj bi nepričakovano pregledali tudi oporišča proiranske iraške opozicije Ljudskih muhadzedinov, kjer sumijo, da bi bilo prav tako skrito orožje za množično uničenje, predvsem kemično in biološko.
Vodja Unscoma Richard Butler je v ponedeljek v New Yorku napovedal, da naj bi inšpektorji nenapovedane preglede končali do konca tega tedna oziroma do začetka prihodnjega tedna. Povedal je Se, da bo po končanem delu pripravil sklepno poročilo o vseh vidikih sodelovanja Iraka z Unscomom, o tem pa bo nato obvestil Varnostni svet OZN.
Irak medtem trdi, da je proces razorožitve konCan, in zahteva odpravo embarga na prodajo nafte, ki so ga uvedli po iraški zasedbi Kuvajta leta 1990. O tem se v Moskvi pogaja.podpredsednik vlade Tarek Aziz, ki isce rusko podporo pri odpravi »krivičnih sankcij«. Aziz trdi, da je Irak izpolnil vse resolucije OZN.
Fischer o jedrski strategiji
BRUSELJ - Nemški diplomatski viri so sporočili, da je zunanji minister Joschka Fischer, ka prihaja iz vrst Zelenih, na zasedanju vodij diplomacij zveze Nato v Bruslju odprl vprašanje dela zavezniškega vojaškega koncepta o »prvem jedrskem udaru« kot tudi nadaljnjega jedrskega razorože-vanja. Fischer ob prihodu tega ni neposredno napovedal, temveč je dejal, da bodo ministri govorili o »Široki paleti vprašanj«. S konceptom »prvega jedrskega udara« si zavezništvo jemlje pravico, da na napad tretje države odgovori z jedrskim orožjem, tudi če ta napade s konvencionalnimi silami in nima jedrskega orožja. Fischer se zavzema za revizijo tega koncepta
V	Alžiriji našli
35 trupel civilistov
ALŽIRIJA - Kot je včerak zapisal alžirski dnevnik El VVatan so v dveh vodnjakih, ki sta služila za namakanje dveh nasadov pomaranč v HauC Hafizu pri Lrbi (kakih 30 kilometrov južno od Alžira) našli trupla 35 žrtev islamskih integrali-stov. Po pricavanju nekega skesanega integrali-sta, naj bi bilo na tem območju pokopanih v skupnih grobnicah veC kot 200 civilistov.
V	Rusiji naj bi pobrali
19 milijard rubljev davkov
MOSKVA - V Rusiji so novembra pobrali za 19 milijard rubljev (930 milijonov dolar jev) davkov, to pa je kar za 38 odstotkov veC v primerjavi z oktobrom, je za agencijo Interfax povedal direktor ruske davčne službe Georgij Boos. »V decembru bomo pobrali še več davkov,« je napovedal Boos.
V	prometni nesreči
v Etiopiji umrlo 14 ljudi
ADIS ABEBA - V nesreči avtobusa s 74 potniki in voznikom, ki je padel v sotesko na cesti med mestom Gondar na severozahodu Etiopije in Adis Ah eh o, je umrlo 14 ljudi, 61 pa je ranjenih. Ranjence so prepeljali v bolnišnice v Adis Abebi.
NOGOMET / OSMINA FINALA POKALA UEFA
KOŠARKA / LIGA PRVAKOV
Vsa tri italijanska moštva so se uvrstila v četrtfinale
Parma zmagala, Roma izenačila, tesen poraz Bologne
Obe bolonjski ekipi bosta že danes na igrišču
Ljubljančani jutri proti Rusom
RIM - Vse italijanske ekipe so se včeraj uvrstile v Četrtfinale evropskega pokala UEFA. Če je bilo za Parmo in Bologno pričakovati to kvalifikacijo, saj sta na prvih tekmah izborili ugoden rezultat (Parma 1:1, Bologna kar 4:1), pa to ni veljalo za Romo, ki je na prvem srečanju le sreCno (in tudi s sodnikovo »pomočjo«) zmagala z 1:0.
Rimski nogometaši so v Zurichu celo prvi povedli z Delvecchiom in naposled le iztržili proti koncu tekme s Tottijem neodločen izid 2:2.
Parma je po slabem prvem polčasu (0:1) reagirala in v drugem delu tekme dala kar tri gole. Bologni se je v Sevilli slabo pisalo, saj so gostitelji že po 4. minuti vodili z 1:0. Nato pa je Bologna uredila vrste in uspešno ubranila visoko prednost s prve tekme (4:1).
Parma - Rangers 3:1
(0:1)
STRELCI: Albertz v 28. min., d.p.: Balbo v 2. min., Fiore v 18. min., Chiesa iz 11-m v 23. min.
PARMA (3-4-1-2): Buffon 6.5, Thuram 6.5, Sensini 5.5, Cannavaro 6.5, Fuser 6 (39' dp Mus-si), Baggio 5.5, Boghossian 6 (11' dp Fiore, 7), Benar-rivo 7, Veron 6.5, Balbo 6.5, Chiesa 7 (29' dp Cre-spo), trener Malesani 6.5.
RANGERS GLASGOVV (4-4-2): Niemi 6, Porrini
4.5,	Hendry 6, Amoruso
5.5,	Numan 5.5, I.Fergu-son 6, B.Ferguson 6 (36' dp Miller), Van Bronckhorst 6, Albertz
6.5,	Durie 5.5 (8' dp Vidmar 5.5), VVallace 5 (28' dp Amato 6), trener Ad-vocaat 6.
SODNIK: Hauge (Nor-vegia) 6. RDEČI KARTON: v 46. min. Porrini. RUMENI KARTONI: Van Bronckhorst in Miller. GLEDALCEV: 22.000.
Betis - Bologna 1:0
(1:0)
STRELEC: Oli v 4. min.
BETIS SEVILLA (4-4-2): Prats 6, Solosabal 6 (14' dp Benjamin 6), Olias 6.5, Luis Fernandez
5.5,	Finidi 6.5, Cuellar 6.5 (18' st Galvez 6), Alexis 6.5 (24' st Canas 6), Merino 6, Ito 6.5, Oli 7, Ivan Perez 6, trener Clemente 6.5.
BOLOGNA (4-5-1): Antonioli 6, Rinaldi 5.5, Boselli 6, Mangone 6, Ta-rantino 5.5, Cappioli 5.5 (47' dp Magoni), Ingesson
6.5,	Marocchi 7, Eriberto 6.5 (39' dp Signori sv), Fontolan 6.5, Andersson 6, trener Mazzone 6.5.
SODNIK: Radoman (Jug) 6.5. GLEDALCEV: 20.000. RUMENI KARTONI: Tarantino, Cappioli, Eriberto in Olias.
Tako v osmini finala		
PARI	1. TEKMA	POVR
Parma - Glasgovv Rangers	1:1	3:1
Betis Sevilla - Bologna	1:4	1:0
Bmegge - 01ympique Lyon	0:1	3:4
Bordeaux - Grasshoppers	3:3	0:0
Ziirich - Roma	0:1	2:2
Liverpool - Celta de Vigo	1:3	0:1
01ympique Marseille - Monaco	2:2	1:0
Atletico Madrid - Real Sociedad V mastnem tisku kvalificirane ekipe	1:2	
Ziirich - Roma 2:2 (0:1)
STRELCI: Delvecchio v
14.	min., d.p.: Bartlett v
15.	in 34. min., Totti v 45. min.
ZUERICH (4-4-2): Shorunmu 6, 5, Tarone 5 (12' dp lodice 5), Fischer 4, 5, Bodel 5, 5, Di Jorio 6, Castillo 5 (1' dp Huber 5), Lima 7, SanPAnna 5 (44’ dp DjordjeviC), Nixon 6, 5, Bartlett 7, Chassot 5, trener: Ponte 6.
ROMA (4-3-3): Chi-menti 6, 5, Aldair 5, 5, Žago 5, 5 (46' dp Qua-drini), Petruzzi 5, Can-dela 5, 5, Tomnrasi 6 (46' dp Tomič), Di Bia-gio 5, 5, Di Francesco 5, 5, Paulo Sergio 6, Delvecchio 6, Totti 7, trener Zeman 6.
SODNIK: Diaz Vega (Spa) 5, 5. RUMENI
KARTONI:	Chassot,
P.Sergio, Huber, Di Bia-gio, Petruzzi, lodice-GLEDALCEV: 15.200.
Liga prvakov: Juventus upa
TURIN - Drevi vodo igrali zadnje kolo osmine finala v raznih skupinah evropske lige prvakov. Turinski Juventus bo v B skupini igral doma proti Rosenborgu. Samo z zmago proti Norvežanom in istočasnim porazom Galatasa-raya v gosteh proti Bilbau se bo Juventus uvrstil v četrtfinale.
Inter, ki vodi v C skupini, bo gostoval v Gradcu, kjer bo igral proti Sturmu.
Na sliki AP: Balbo (Parma) v akciji.
BOLOGNA - V skupini D evropske lige, v kateP vodita z 12 točkami ljubljanska Union 01impija ''J Real Madrid, bo bolonjski Teamsystem danes igra zelo pomembno tekmo v Solunu. Skansijeva moštvo, ki ima 8 točk na lestvici, se bo spoprijelo z ekip0 Paok. Glede na to, da BolonjCani igrajo zelo slabo gosteh, so na tem srečanju favoriti Grki.
Union Olimpija bo po 20-dnevnem reprezentanc nem premoru nadaljeval igranje v evropski ligi z P’ trišnjo tekmo proti ruski Samari. Ljubljančani so se že premagali na prvem srečanju (67:60) in so tud1 jutri doma nesporni favoriti. Trener Sagadin pa op°' zarja svoje fante, da nasprotnika ne gre podcenjevati-
V C skupini bo danes zaposlen tudi drugi itlaijad' ski prestavnik v tej ligi. To je bnolonjski Kinder, ta se bo drevi pomeril z moskovsko ekipo CSKA. B°' lonjcani so drugi na lestvici in imajo le dve točki veC od Rusov.
POKAL SAPORTA
V	včerajšnjem predzadnjem kolu evropskega košarkarskega pokala Saporta je v A skupini milad' ski Sony premagal portugalsko ekipo Estrelas iz Li2' bone s 73:61 (29:32).
V	H skupini je Benetton v Trevisu po pričakovanju odpravil portugalsko ekipo Aersoles Ovarense z 81:57 (38:20).
NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA
KOROŠKA
Neroden spodrsljaj Zarje/Gaje
Naši predstavniki so včeraj v zaostali tekmi pri Domju izgubili proti S. Canzianu
Zarja/Gaja - San Canzian 1:2
(1:1)
STRELEC ZA ZARJO/GAJO: Ispiro v 44. min.
Zarja/Gaja: Faletti, Lorenzi, Dussoni, Borstner, Kalc, Sclau-nich, Minic, Cotterle, Kariš, Ispiro, Giorgi, D e ste (Martinuz-zi).
Izključen: Martinuzzi.
Igrišče pri Domju ni prineslo sreče »rumeno-modrim«. Igra obeh enajsteric je bila že od vsega začetka izenačena in vse je kazalo, da na tekmi ne bo gola. Nepričakovano pa so gostje okrog 20. minute igre povedli po zmedi »rumeno-modre« obrambe in vratarja Falettija. Gol je nekoliko zdramil naše igralce, ki so skušali na vsak naCin stanje izenačiti. Vratar San Canziana pa je moral večkrat prisebno poseči, da
bi žoga ne končala v mreži. Toliko pričakovani zadetek pa je prišel prav pred iztekom prvega dela igre, potem ko je Sclau-nich odlično podal do Ispira (na sliki), ki je premagal vratarja, ki je bil izven vrat. Začetek druga polčasa je dobro obetal za naše predstavnike, saj so
se podali v napad in zgrešili kar nekaj priložnosti, najprej z Giorgijem in nato še z Ispirom. Po drugi strani gostje niso pokazali veliko. Trener Tul je z dvema menjavama »osvežil« ekipo in vse je kazalo, da bo padel še drugi gol. V 35. minuti igre pa je vzhodno-kraško enajsterico zajela hladna prha. Edino resno gol-akcijo so gostje izkoristili in ponovno povedli. Obramba Zarje/Gaje je nekoliko zaspala, tako da se je nasprotnikov napadalec znašel sam pred vratarjem. Strel pa se je odbil od prečke naravnost v roko domačega branilca, tako da je sodnik brez pomisleka pokazal na belo točko. San Canzian je tako ponovno povedel in vodstvo obdržal do trikratnega sodnikovega žvižga.
(D. Gr)
Odbojkarji ŠD Dob izgubili v 1. ligi
CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so v enajstem krogu prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi izgubili proti Union Enns z 1:3 (-4/-l0/9(' 4). Slovenski trener Bojan Ivartnik je b1 kljub porazu zadovoljen z mlado ekipo, ki je tokrat morala nastopiti brez poškodovanega Tomaža Piskernika in drugih nosilcev igre-SK Dob je s Šestimi točkami spet osmi na 10' mestni lestvici, ima pa Štiri točke naskoka pred devetouvrsceni ekipi Gleisdorf/VVeiz-Na lestvici vodi Se naprej PL Salzburg (22 tock/11 tekem) pred Donaukraftom z Dunaja (18/10) ter Union Enns (16/11).
Poraz Sahistov SSZ Celovec
CELOVEC - Prva ekipa Slovenske športne zveze (SSZ) je v petem krogu koroškega Šahovskega prvenstva v podligi vzhod izgubila odločilno tekmo za morebitno vrnitev v prvo koroško ligo. Dvoboj z ekipo Poste iz Celovca se je končal s porazom 3:5. Zmagala sta Joži Amrusch in Dunja Lukan, remizirala pa Idrijčan Silvo Kovač in Arnold Hattenben ger. V vigrednem delu prvenstva se bo SSZ morala boriti proti izpadu iz podlige. (I.L.)
NOVICE
NOGOMET / DEŽELNI POKAL
Obvestilo
Rokomet: pomembna zmaga tržaškega Genertela
TRST - Tržaški Genertel je v italijanski rokometni A ligi osvojil svojo že 12. zaporedno zmago. Tržačani so namreč včeraj v derbiju kola premagali Forst iz Brboia z 19:18 (7:5). Kot kaže sam končni izid, je bila tekma zelo izenačena, saj so bili gostje povsem enakovredni domačinom in predvsem se je odlikoval Ricci Shcmidt, ki je dosegel kar 9 zadetkov. Pri gostih je bil doka učinkovit tudi Miloševič s 4 goli. Najuspešnejša strelca pri Gemetelu sta bila Novokmet s 6 goli in presenetljivi Marco Lo Duca, ki je dosegel kar 5 zadetkov.
Odbojka: derbi Modeni
MODENA - Po v elikem uspehu italijanske reprezentance na svetovnem prvenstvu na Japonskem se je včeraj nadaljevalo državno prvenstvo v Al ligi. Derbi 5. kola je bil v Modeni, kjer je domača ekipa Časa Modena premagala Alpitour iz Cunea s 3:1 (16:14, 15:13, 9:15, 15:12). Ostali izidi: Valleverde Ravenna -Lube Banca Marche 1:3 (9:15, 2:15, 15:9, 8:15), Carfiano - Gabeca Montichiari 1:3 (15:12, 14:16, 3:15, 9:15), Conad Ferrara - Sisley Tre-viso 1:3 (15:11, 5:15, 8:15, 5:15), Jucker Padova - Iveco Palermo 1:3 (7:15, 12:15, 15:8, 12:15), danes: Piaggio Roma - Sira Falconara. Vrstni red: Sisley Treviso 13, Lube in Alpitour 12, Gabeca 11, Iveco 10 Piaggio 9, Časa Modena 8, Jucker 5, Falconara 3, Conad in Valleverde 2, Carifano 0.
Doberdobska Mladost ugnala Juventino
Peter Gergolet strelec dveh golov - Brežani, po razburljivi tekmi, izgubili proti Domiu
Mladost - Juventina 3:1 (1:0)
STRELCI: P. Gergolet 2, Mania; Bastiani.
MLADOST: S. Gergolet, Fontana, Zin, Gorjan, Sita, D. Gergolet, Croci, Ferletic, Bregant, Mania, P. Gergolet.
JUVENTINA: Cantarut, Kaus, Ca-landra, Gomiscek (D. Trampuš), Fe-derici, Bastiani, Peteani (Rupil), G. Trampuš (Doria), Ballaben, Braida, Kobal.
Pred velikim številom gledalcev je včeraj v Doberdobu domača Mladost v šestnajstini finala deželnega nogometnega pokala zasluženo premagala Juventino in se tako uvrstila v nadaljnji del tega pokala. Srečanje je bilo dokaj lepo in zanimivo, tako da so gledalci uživali ob igri obeh ekip.
Po izenačenem začetku so Dober-dobci povedli že v 10. minuti igre: Fontana je izvedel prosti strel, žoga se je odbila od živega zidu do Mania, ki jo je poslal v nasprotnikovo mrežo. Juventino je gol nekoliko zmedel, tako da so Doberdobci prejeli poubo v svoje roke. Gostje pa so si kaj kmalu opomogli in ustvarili
s Peteanijem zelo lepo priložnost za gol, toda domači vratar Sandi Gergolet je bil na mestu in žogo ubranil.
V drugem polčasu so Standrežci na vse viže skušali nadoknaditi zaostanek in se vrgli v napad. Doberdobci pa so bili zelo nevarni s protinapadi. Najprej so imeli izredno priložnost, da bi vodstvo povišali na 2:0, a Croci je zastreljal enajstmetrovko. Kmalu zatem pa je Peter Gergolet s hitrim protinapadom drugič premagal Cantaruta. Gostje se niso dali in z Bastianijem zmanjšali zasotanek na 1:2. Pri tem zadetku je doberdobska obramba, resnici na ljubo, malce »zaspala«. Gol je dal Standrežcem poleta, tako da so imeli lepo priložnost za izenačenje, a Sandi Gergolet je bil nepremagljiv. Priložnosti v protinapadu pa ni zamudil Peter Gergolet, ki je dosegel svoj drugi gol in tretjega za Mladost ter zadal Juventini dokončni udarec.
Breg - Domio 1:3 (0:1)
STRELCI: Bagattin 25. in 49. min. (enajstmetrovka), Paoletti 66. min. (enajstmetrovka) in Bursich. 85. min.
BREG: Cecchini (64. min. Grego-ri), Tedeschi (60. min. Paoletti), Ca-massa, Biondi (59. min. Vuk), Švab, Botteri, Canelli (82. min. Jurincich), Doz, Alcini, Messina, Asselti.
Štirje zadetki, dve enajstmetrovki, devet rumenih kartonov in dva rdeCa kartona. To so glavni statistični podatki pokalnega srečanja med Bregom in Domiom. Igra ni bila lepa. Igalci od Domja, ki nastopajo v prvi amaterski ligi, so sicer igrali bolje, a Brežani niso bili nikoli v večjih težavah.
Prvi zadetek je padel v 25. minuti zaradi nepazljivosti domače obrambe. Takoj po odmoru so gostje podvojili iz 11-metrovke. V 66. minuti je sodnik presenetil vse in dosodil drugo 11-metrovko, tokrat v korist domačinov, ki jo je uspešno izvedel Paoletti. Pred koncem tekme so gostje dosegli še en zadetek v protinapadu. Kar dva igralca Domaja pa sta morala predčasno v slačilnico zaradi rdečega kartona. Gostje so tekmo končali celo v osmih, saj se je v zadnjih minutah poškodoval eden od gostujočih igralcev.
(E.B.)
ZSSDI obvešča, da bo pismeni del natečaja za delovno mesto uradnika, v sredo, 16.t.m. 1998, s pričetkom ob 17. uri, na DZL F. Prešeren, Str. di Guardiella 13/1 v Trstu.
SMUČARSKI ODSEK
SPDT prireja smučarske
tečaje 17., 24. in 31- ja' nuarja 1999 in 7. fe' bruarja 1999 v Podkloštru (Arnoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicero-ne 8 (3. nadstropje), te • St. 040-635627.
ZSSDI - SMUČARSKA KOMISIJA vabi °a
Smucarsko-planinsk1
večer v četrtek, 10.12 o 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sp° redu bosta predstavite' knjige »Po smučinah lZ pradavnine« avtorja Aleša Gučka iz Ljubljan® in predvajanje dia P° snetkov in predavanje na temo »Od Alp do Hima laje novinarja, fotogra 8 in ekstremnega smučarja Urbana Goloba.
Schmitt spet prvi, Peterka osemnajsti
Nemški skakalec potrdil izvrstno formo Slovenski šampion se počasi popravlja
PREDAZZO - Nemec Martin Schmitt je zmagal na peti tekmi smučarjev skakalcev za svetovni pokal v tej sezoni, ki je bila v Predazzu (126, 5 in 125 metrov, 253,1 točke). Sch-mtit se je s četrto zmago v tej zimi utrdil na vrhu skupnega seštevka. Drugi je bil Japonec Kazujoši Funaki (121,5 in 126 m, 250), tretji Pa še drugi Japonec NoriaM Kasai (122 in 124 m, 238, 8). Primož Peterka je bil 18. (H5 in 110, 5 metra, 204, 5 točke) in si bo moral tudi na naslednji tekmi nastop na tekmi izboriti v kvalifikacijah, ker je v skupnem seštevku 17. (71 točk). Ostala dva Slovenca se nista uvrstila v finale. Milan Sivic je tekmo končal po Prvi seriji na 48. mestu, (88, 5 m, 49, 8 točke), Damjan Praš pa na 49. (82 m, 36,1 točke). Naslednji tekmi svetovnega pokala bosta 12. in 13' decembra v nemškem Oberhoiu.
Peterka je imel v prvi seriji precej težav, saj se mu na mizi odskok ni najbolje Posrečil in je moral v drugem delu izkušeno pridobi-
vati metre, ko bi kdo drug že pristal. Po doskoku pa je poskusil še s telemarkom, vendar ni povsem uspel. Izgubil je kontrolo nad smučmi in le za las se je izognil padcu. S pravimi akrobatskimi spretnostmi se je obdržal na nogah in bil po prvi seriji 14. Tudi drugi skok se mu ni najbolje posrečil in je s pet metrov krajšo daljavo nazadoval za štiri mesta. »Moj prvi skok ni bil dober, pri drugem pa se mi je zdelo, da mi gre dobro od nog. Kljub temu se mi ni izšlo po željah. Po ponedeljkovih kvalifikacijah (peto mesto) sem že menil, da sem ponovno v formi. Gre mi na bolje, vendar preveč počasi. Mislim, da bi moral imeti kakšen teden mirnega treninga,« je po nastopu na tekmovališču, v katerem je Franci Petek leta 1991 osvojil naslov svetovnega prvaka, dejal Peterka.
Schmitt je vodil po prvi seriji z rekordom skakalnice (126, 5 metra) in je tudi v drugi seriji s 125 metri potrdil vodilno vlogo na uvodnih tekmah sezone.
Norvežana Lasseja Ottese-na, ki je po več kot 13, 5 metra krajšem drugem skoku z drugega mesta zr-snil na peto, je prehitel Funaki, veliki osmoljenec tretje in četrte tekme v Cha-monbcu.
Rezultati (K = 120 m): 1.
Martin Schmitt (Nem) 253, 7 (126, 5-125, 0), 2. Kazujoši Funaki (Jap) 250, 1 (121, 5-126, 0), 3. Noriaki Kasai (Jap) 238, 8 (122, 0-124, 0), 4. Kazuja Jošioka (Jap) 225, 0 (117, 0-123, 0), 5. Lasse Ottesen (Nor) 223, 6 (124, 0-113, 0), 6. Ma-sahiko Harada (Jap) 223, 5 (124, 0-113, 5), 7. Morten Aagheim (Nor) 222, 8 (116, 5-119, 5), 8. Jarme Ahonen (Fin) 222, 6 (116, 0-121, 0), 9. Sven Hannavrald (Nem) 217, 0 (112, 0-120, 5), 10. Andreas Goldberger (Avt) 214, 8 (119, 0-112, 0),...18. Primož Peterka (Slo) 200, 4 (115,0-110, 5) itd.
Vrstni red za svetovni pokal po petih tekmah: 1. Schmitt (Nem) 460,2. Ahonen (Fin) 372, 3. Funaki (Jap) 330,4. Kasai 0ap) 190, 5. Hannavvald (Nem) 163, 17. Peterka (Slo) 71 itd.
^SMUČARSKI TEK / V TEKMI ZA SP V MILANU
Slovenka Andreja Mali osvojila drugo mesto
tekači in tekačice so se merili v Sprintu na izpadanje Pri moških je šla zmaga na Švedsko - Italijani slabo
MILAN - Prva letošnja Sprinterska tek-toa na izpadanje v športni palači v Milanu se J6 končala s presenetljivim drugim me-^0nJ slovenske reprezentantke Andreje Mali, ki bi lahko tudi zmagala, če ne bi teiela smole in tik pred ciljem finalnega dvoboja z Norvežanko Anito Moen padla.
Zmagala je tako Moenova, Malijeva je dna druga (na sliki AP levo), Norvežanka ente Martinsen pa je v tekmi za tretje me-premagala Italijanko Karen Moroder. kalijeva je v predtekmovanju premagala dajprej kolegico iz reprezentance Natašo riačen, nato pa Nemko Andrejo Huber, l dinjo Katarino Neumannovo, v polfina-dpaše Bente Martinsen.
. M moški konkurenci je zmagal Šved Mathias Fredrikssen, ki je premagal Nem-ca Petra Schlickenriederja, tretji pa je bil ved Thomas Fredriksson Po tekmi je Marko Gracer povedal, da So z uvrstivami slovenskih tekmovalk zelo zadovoljni. Malijeva in Nataša Lačen sta s? žai morali pomeriti že v prvem krogu, aicer pa sta obe zadovoljni z uvrstitvama. * vse skupaj je izpadlo super in kljub tedni, da to ni popolnoma enakopravna tek-
ma ostalim tekmam za svetovni pokal, smo presrečni,« je poveded Gracer.
Strokovno vodstvo in slovenske tekmovalke pa si kljub odlični uvrstitvi ne delajo prevelikih utvar in Se naprej ciljajo na uvrstitve okrog 30. mesta, kar bi bil na klasičnih tekmah lep uspeh.
Izidi, moški: 1. Mathias Fredriksson (Sve), 2. Peter Schlickenrieder (Nem), 3. Thobias Fredriksson (Sve), ...7. Giorgio Di Centa, 9. Silvio Fauner, 10. Fulvio Valbu-sa,...15. GianAntonio Zanetel, 16. Mauri-zio Pozzi,...19. Pietro Piller Cottrer (vsi Ita), 20. Matej Soklič (Slo) itd.; ženske: 1. Anita Moen-Guidon (Nor), 2. Andreja Mali (Slo), 3. Bente Martinsen (Nor),...15. Sabina Valbusa, 18. Stefania Belniondo (obe Ita),...29. Nataša Lačen (Slo)
Vrstni red v svetovnem pokalu, moški: 1. Mathias Fredriksson (Sve) 150 točk, 2. Peter Olofeson (Sve) 102, 3. Bjom Dahlie (Nor) in Peter Schlickenrieder (Nem) 80, 5. Tor Arne Hetland (Nor) 74 itd.; ženske: 1. Katerina Neumannova (Ceš) 140, 2. Anita Moen-Guidon (Nor) 114, 3. Stefania Belmondo (Ita) 93, 4. Bente Martinsen (Nor) 82, 5. Andreja Mali (Slo) 80 itd.
	VOZNI RED VLAKOV				
	VEUAVEN OD 27. SEPTEMBRA 1998 DO 29. MAJA 1999				
		Železniška postaja v TRSTU			
	-	Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	IZRSTA	SMER	URA	l/RSTA	SMER
4.49	(R)	Tržič (5.13), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52),	(2.35)	(IR)	Benete (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.21), Tržič
		Benetke (7.05).			(2.03).
5.35	(IR)	Tržič (5.59), Portogruaro (6.40), Mestre (7.28),	(6.33)	(R)	Portogruaro (5.12), Tržič (6.09).1*1
		Benetke (7.41).	(7.01)	(D)	Portogruaro (5.40), Tržič (6.33).1*1
5.56	(IC)	Tržič (6.20), Portogruaro (6.58), Mestre (7.39) -	(721)	(R)	Portogruaro (6.12), Tržič (6.56).
6.58		vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(7.52)	(D)	Portogruaro (6.44), Tržič (7.26).1*1
	(R)	Tržič (7.22), Portogruaro (8.14).1*1	(8.33)	(D)	Cervignano (7.54), Tržič (8.07), iz Pontebbe-Vidma.™'1
7.19	(E)	Tržič (7.44), Portogruaro (8.27), Mestre (9.07), Benetke (9.18). Tržič (8.17), Portogruaro (8.55), Mestre (9.33) -nadaljuje v Salerno (vozovnica z dodatkom).	(8.50)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.04), Portogruaro (7.45), Tržič (8.26).
7.53	(IC)		(9-20) (9.31)	(R) (E)	Portogruaro (8.00), Tržič (8.53)!*lm iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.22), Tržič (9.06), tudi iz Neaplja in Rima.®
9.00	(IR)	Tržič (9.24), Portogruaro (10.03), Mestre (10.47), Benetke (10.59).	(10.48)	(IR)	Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.42), Tržič (10.25)	.® ' Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.42), Tržič (10.25)	™
10.24	(IR)	Tržič (11.00), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).“H,r	(11.11)	(IR)	
11.00	(IR)	Tržič (11.24), Portogruaro (12.03), Mestre (12.47), Benetke (12.59).121	(11.58)	(E)	Benetke (9.50), Mestre (10.01), Portogruaro (10.37), Tržič (11.34).
12.00	(IR)	Tržič (12.24), Portogruaro (13.03), Mestre (13.47), Benetke (13.59).	(13.48)	(IR)	Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.42), Tržič (13.25).
13.00	(D)	Tržič (13.24), Portogruaro (14.03), Mestre (14.47), Beneme (14.59).	(14.48)	(IR)	Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.42), Tržič (14.25).
14.00	(IR)	Tržič (14.24), Portogmaro (15.03), Mestre (15.47), Benetke (15.59).	(16.01)	(IC)	iz Salerna, Mestre (14.22), Portogruaro (14.57), Tržič (15.37).
14.18	(R)	Tržič (14.49), Portogruaro (15.46).1,1	(1651)	(D)	Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.15),
14.52	(IC)	Tržič (15.16), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Beneme (16.43), nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom).	(17.07)	(IC)	Tržič (15.58). iz Milana, Benetke (15.14), Mestre (15.26), Portogruaro (16.03), Tržič (16.43).
15.00	(D)	Tržič (15.24), Portogruaro (16.03), Mestre (16.47), Benete (16.59).	(17.48)	(IR)	Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.42), Tržič (17.25).
16.00	(IR)	Tržič (16.24), Portogruaro (17.03), Mestre (17.47), Benete (17.59).	(18.48)	(IR)	Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.42), Tržič (18.25).
16.19	(IC)	Tržič (16.43), Portogruaro (17.21), Mestre (17.59), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom).	(19.48)	(IR)	Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.42), Tržič (19.25).
17.00	(D)	Tržič (17.26), Portogruaro (18.16).(‘)	(20.33)	(R)	Benetke (18.30), Mestre (18.42), Portogruaro (19.27),
17.29	(E)	Tržič (17.53), Portogmaro (18.36), Mestre (19.14), Benete (19.25).	(20.48)	(IR)	Tržič (20.11).1*1 Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.42),
17.34	(D)	Tržič (18.00), Cervinjan (18.13).1*11’1 (za Videm-			Tržič (20.25).
		Pontebba)	(21.52)	(IC)	iz Milana, Mestre (20.12), Portogruaro (20.48), Tržič
17.39 18.00	(R) (IR)	Tržič (18.09), Portogmaro (19.20).™’1 Tržič (18.24), Portogmaro (19.03), Mestre (19.47), Benetke (19.59).	(22.33)	(IC)	(21.28). iz Rima-Termini, Mestre (20.37), Portogruaro (21.13), Tržič (22.11).
18.57	(E)	Tržič (19.22), Portogmaro (20.04), Mestre (20.46), Benetke (20.57).® (za Lecce)	(23.12)	(R)	Benetke (20.52), Mestre (21.04), Portogruaro (22.00), Tržič (22.45).
19.26	(R)	Tržič (19.56), Portogmaro (20.55).®	(23.53)	(E)	Benetke (21.56), Mestre (22.07), Portogruaro (22.44), Tržič (23.28).
20.00	(IR)	Tržič (20.24), Portogmaro (21.03), Mestre (21.47), Benete (21.59).			
2022	(E)	Tržič (20.46), Portogmaro (21.23), Mestre (22.04),			
		Milan- Lambrate (1.27) - nadaljuje v Ženevo; nadaljuje tudi v Rim (6.15) in Neapelj C.F.(8.58).®			
22.24	(R)	Tržič (22.50), Portogmaro (23.40).			
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.12)	(D)	Tržič (5.36), Gorica (6.00), Videm (6.32) -	(6.41)	(D)	Videm (5.21), Gorica (5.51), Tržič (6.15) -m.
(5.43)	(R)	Tržič (6.11), Gorica (6.37), Videm (7.14) -«*>.	(7.33)	(R)	Videm (6.01), Gorica (6.37), Tržič (7.03) -n.
(6.16)	(D)	Tržič (6.40), Gorica (7.04), Videm (7.32) -1*>.	(7.43)	(D)	Videm (6.36), Gorica (6.59), Tržič (7.21) -m.
(6.40)	(R)	Tržič (7.08), Gorica (7.34), Videm (8.10)-1*1.	(8.28)	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.33), Tržič (7.59) -m.
(7.13)	(IR)	Tržič (7.36), Gorica (7.57), Videm (8.21).	(8.38)	(R)	Videm (7.10), Gorica (7.44), Tržič (8.09) - '“L
(8.06)	(R)	Tržič (8.34), Gorica (9.00), Videm (9.36) - '"l	(8.33)	(D)	Videm (7.28), Tržič (8.08) - ""L
(8.13)	(D)	Tržič (8.39), Gorica (9.03), Videm (9.33) -m.	(8.40)	(D)	Videm (7.33), Gorica (7.56), Tržič (8.18) -
(9.13)	(IR)	Tržič (9.36), Gorica (9.57), Videm (10.21).	(9.13)	(R)	Videm (7.45), Gorica (8.18), Tržič (8.44) -n.
(10.06)	(R)	Tržič (10.34), Gorica (11.00), Videm (11.37) - <**>	. (9.48)	(IR)	Videm (8.41), Gorica (9.04), Tržič (9.26).
(11.13)	(IR)	Tržič (11.36), Gorica (11.57), Videm (12.21).	(10.42)	(D)	Videm (9.26), Gorica (9.54), Tržič (10.17) -
(11.40)	(R)	Tržič (12.08), Gorica (12.34), Videm (13.10) -m.	(11.38)	(R)	Videm (10.10), Gorica (10.43), Tržič (11.09) - (**>
(12.06)	(R)	Tržič (12.34), Gorica (13.00), Videm (13.37) - '“l	(12.33)	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.49), Tržič (12.11).
(12.13)	(D)	Tržič (12.39), Gorica (13.03), Videm (13.32) - (*>.	(13.38)	(R)	Videm (12.10), Gorica (12.43), Tržič (13.09) -M.
(12.40)	(R)	Tržič (13.08), Gorica (13.34), Videm (14.11) -(*1,,>.	(13.42)	(D)	Videm (12.26), Gorica (12.53), Tržič (13.17) -m.
(13.13)	(IR)	Tržič (13.36), Gorica (13.57), Videm (14.21).	(14.19)	(R)	Videm (12.48), Gorica (13.24), Tržič (13.52) - ™4>.
(13.23)	(R)	Tržič (13.51), Gorica (14.17), Videm (14.54) -m.	(14.33)	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.49), Tržič (14.11).
(14.06)	(R)	Tržič (14.34), Gorica (15.00), Videm (15.36) -M.	(15.12)	(R)	Videm (13.40), Gorica (14.16), Tržič (14.44) -m.
(14.13)	(D)	Tržič (14.37), Gorica (15.00), Videm (15.30) -m.	(15.38)	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.43), Tržič (15.09) -(**'.
(14.35)	(R)	Tržič (15.03), Gorica (15.29), Videm (16.06)-'‘l	(15.45)	(D)	Videm (14.26), Gorica (14.56), Tržič (15.20) - (*>.
(15.13)	(IR)	Tržič (15.36), Gorica (15.57), Videm (16.21).	(16.33)	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.49), Tržič (16.11).
(16.06)	(R)	Tržič (16.34), Gorica (17.00), Videm (17.36) -1**1.	(17.42)	(D)	Videm (16.26), Gorica (16.53), Tržič (17.17).
(16.13)	(D)	Tržič (16.37), Gorica (17.01), Videm (17.31)-™'".	(18.21)	(R)	Videm (16.48), Gorica (17.24), Tržič (17.52) -n.
(16.40)	(R)	Tržič (17.08), Gorica (17.34), Videm (18.10)- (*>	(18.33)	(IR)	Videm (17.26), Gorica (17.49), Tržič (18.11).
(17.13)	(IR)	Tržič (17.36), Gorica (17.57), Videm (18.21).	(19.21)	(R)	Videm (17.49), Gorica (18.25), Tržič (18.53) -H.
(17.34)	(D)	Tržič (17.59), Videm (18.43) -™'1.	(19.42)	(R)	Videm (18.23), Gorica (18.53), Tržič (19.17)
(17.46)	(R)	Tržič (18.14), Gorica (18.41), Videm (19.19)-'‘l	(20.18)	(R)	Videm (18.50), Gorica (19.24), Tržič (19.50) -it>.
(18.06)	(R)	Tržič (18.34), Gorica (19.00), Videm (19.36)-'“l	(20.33)	(IR)	Videm (19.26), Gorica (19.49), Tržič (22.11).
(18.13)	(D)	Tržič (18.37), Gorica (19.01), Videm (19.29) -1*1.	(22.02)	(D)	Videm (20.38), Gorica (21.128), Tržič (21.35).
(18.40)	(R)	Tržič (19.08), Gorica (19.34), Videm (20.10) ™61.	(22.33)	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.49), Tržič (22.10).
(19.13)	(IR)	Tržič (19.36), Gorica (19.57), Videm (20.21).	(1.03)	(R)	Videm (23.26), Gorica (24.00), Tržič (0.26).
(20.10)	(D)	Tržič (20.36), Gorica (21.00), Videm (21.29).			
(21.13)	(IR)	Tržič (21.36), Gorica (21.57), Videm (22.21).			-
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRST*	SMER	URA	VRSTA	SMER
0.11	(E)	Ljubljana, Zagreb, Budimpešta ,	6.53	(E)	prihaja iz Budimpešte preko Zagreba in Ljubljane
9.07	(E)	Ljubljana, Zagreb, Vinkovci	10.54	(IC)	prihaja iz Zagreba preko Ljubljane - od Opčin do Trsta avto-
12.19	(E)	Ljubljana, Budimpešta			bušni prevoz
18.17	(IC)	od Trsta do Opčin avtobusni prevoz, nato z vlakom preko	17.12	(E)	prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane
		Ljubljane do Zagreba	20.00	(E)	prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba in Ljubljane
IC-	ntercity E - ekspresni vlak	IR-Meddeželni vlak		D - Brzovlak		R Deželni vlak
n - ne vozi ob nedeljah in praznikih.			. ® - vozi ob praznikih in od ponedeljka do petka do 22.12. in od 6.1. do 31. 3.		
t"1 - vozi samo ob nedeljah in praznikih.			ter od 7.4.		
m - ne vozi ob sobotah.			161 - vozi ob delavnikih do 28.5., ne vozi v predprazničnih dneh.		
a - vozi ob sobotah in praznikih.			m - iz Tržiča vozi ob delavnikih		
131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh.			®-ne vozi 24.12 in 31.12.		
1,1 - vozi ob delavnikih do 22.12. in od 7.1. do 31.3 ter od 7.4.			191-ne vozi 25.12. in 1.1.		
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Od 10. do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do
13.00	in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Predstave »Sorelle Materassi« v režiji Patricka Rossija Gastaldija bodo s sledečim urnikom: v petek, 11. in v soboto, 12. decembra ob 20.30, v nedeljo, 13. in v sredo, 15. decembra ob 16.30, 16.,
17.,	18. in 19. decembra ob 20.30 , v nedeljo, 20. decembra pa ob 16.30.
Avditorij muzej Revoltella
9. festival - Film in gore
Danes, 9. decembra ob 20.30, »Legende des tropi-ques e L’envers du decor« (Francija).
V sredo, 16. decembra ob 20.30, »Alpi Giulie ci-nema«.
Gledališče Miela
Od 12. do 27. decembra bo »6. festival A ve Nin-chi.« V soboto, 12. decembra ob 16.30, »Viaggio di poeti«, v priredbi Claudia Grisancicha, ob 20.30 »I recini da festa«, Riccardo Selvatico, v nedeljo, 13. decembra ob 18. uri, »I promossi spo-si«. Priredba: Pasqualino DalVOsto e Antonio Pe-goraro.
BRIŠČIKI
Dom Briščiki
V	soboto, 12. decembra ob 16. uri, otroška predstava J. in W. Grimm - M. Košuta »Palček«. Režija Marko Sosič.
PROSEK Kulturni dom
V	nedeljo, 13. decembra ob 11. uri, otroška matineja z lutkovno predstavo »Pepelka«. Po motivih bratov Grimm priredil Pavel Polak. Gostuje Lutkovno gledališče iz Maribora.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 10. decembra ob 20.45 »Gorica kinema 1998« - Film: »Un sogno in fondo al mare«. Prireditelj: Kinoatelje Gorica.
V	nedeljo, 13. decembra ob 17. uri, gostuje Sasa' Pavček z monokomedijo Marjana Tomšiča »BuZec on, busca jaz«. Rezija Boris Cavazza.
V	Četrtek, 17. decembra ob 20.45 »Gorica kinema 1998« - Film: »Lola Corre«. Prireditelj: Kinoatelje Gorica.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 9. decembra ob 20.30, nastopa stalno gledališče La contrada iz Trsta z delom »Sorelle Materassi«. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center S. Kosovel
SSG iz Trsta gostuje s predstavo F. Milčinskega »Butalci« danes, 9. dec., ob 10.45; jutri, 10. dec., ob 10. uri in v petek; 11. dec. ob 11.30.
KOPER
Jutri, 10. decembra ob 20. uri, gostuje SSG iz Trsta s predstavo T. McNallyja »Master class«. Rezija Vito Taufer.
NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče
V	soboto, 12. decembra ob 20.00 E. lonescO' »Plešasta pevka«.
V	soboto, 12. decembra ob 10.00, 11.30 in 16.00 v okviru Goriškega vrtiljaka, gostovanje Prešernove ga gledališča iz Kranja, »O tem se ne govori«.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
9.,	10., 11. in 19. decembra ob 19.30 bo na spore' du delo Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Sent' florjanski«.
16.,	17. in 18. decembra ob 19.30, VVilliam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«.
V	soboto, 12. decembra ob 19.30 Curth FlatoW, »Mož, ki si ne upa«.
________________AVSTRIJA________________
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
Dne, 11. in 18. decembra ob 10.30 in 14.30 bo predstava »Aliče v Čudežni deželi« (pravljica z glasbo).
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA .
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Operna sezona
Danes, 9. decembra, ob 20.30 bo premiera opere
G. Verdija »II corsaro«. Režija Franco Pero, izvaja orkester, zbor in plesna skupina gledališča G. Verdi pod vodstvom Daniela Callegarija, (na sliki).
Ponovitve 11. decembra ob 20.30, 13. decembra ob 16.00, 15. in 17. ob 20.30, 19. ob 17.00, 20. ob
16.00	in 22. decembra ob 20.30.
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 14. decembra ob 20.30, Joaquin Achucarro.
ZGONIK
Športno-kulturni center
V	nedeljo, 20. decembra ob 18.30, bo imel New svving quartet slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja. Predprodaja vstopnic pri odbornikih KD RdeCa zvezda.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
12. decembra bo gledališče Verdi iz Trsta podalo VVagnerjevo delo »Die VValkure«. Dirigent Anton Reck.
_______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	petek, 11. decembra ob 20. uri, koncert Ensem-ble Claviere iz Villario Veneta. Umetniški vodja Ilario Gregoletto.
V	soboto, 12. decembra ob 20. uri, koncert sopranistke Patricije Nemec iz Solkana. Klavirska spremljava Dimitrij Rojc.
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 14. decembra ob 20.15 bo na sporedu »Carmina Slovenica«. Dirigentka Karmina Šileč.
V	ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Danes, 9. decembra ob 19.30, Johann Strauss: »Cigan baron«.
Jutri, 10. decembra ob 19.30, »Druga slovenska baletna simfonija«.
V	soboto, 12. decembra ob 19.30, Giacomo Puccini: »La Boheme«.
Dvorana Slovenske filharmonije
V	sredo, 16. decembra bo na sporedu tretji koncert cikla: »VeCeri komorne glasbe«. Nastopil bo Godalni kvartet Tartini, Lovro Pogorelic- klavir. Na sporedu skladbe Mozarta, Malipiera in Francka.
Cankarjev dom
V	sredo, 12. decembra ob 20. uri, v Gallusovi dvorani, Camerata Academica Salzburg. Komorni zbor Dunajskega združenja. Dirigent in solist Peter Schreier.
V	četrtek, 17. decembra ob 20. uri tradicionalni predbožični večer gospela! »The holmes brothers -1 saw The Light«. Gallusova dvorana.
V	nedeljo, 20. decembra ob 18. uri, bodo simfoniki RTV Slovenija izvajali božični koncert. Gallusova dvorana.
_______________AVSTRIJA__________________
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
V	petek, 11. decembra ob 19.30, bo opera »Hoff-mannove pripovedke«, Jaquesa Offenbacha - v francoščini.
r/iVk-i fiVi	H rViVM JS1 ^	fVi USEi USI ^	^
FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja.
Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta.
Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt.
Center il Giulia: do 31. decembra bo na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri BrišCkih.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Poštna palača: do 18. decembra je na ogled razstava o 20-letnici Skupine 78.
Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja).
Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od
10.	do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.«
Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Slovenska prosveta (Ul. Donizetti 3): do 9. decembra razstavlja Mihaela Velikonja. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro.
BANI
SKD GRAD - BANI: obvešCa da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure,
5.,	7. in 12. decembra od 18. do 20. ure.
NABREŽINA
Kamnarska hiša, Nabrežina center 158: Kamen... VII. razstava kamnitih izdelkov, do nedelje, 13. decembra. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriske pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«.
Kulturni dom: do 14. decembra razstavlja keramične izdelke pod naslovom »Umetnost obrt« Gabrijela Osbich. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure.
Kulturni dom: v Četrtek, 17. decembra ob 18. uri, bo otvoritev razstave unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«.
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
V Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), do 19. decembra razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca.
_________________VENETO____________________
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
Galerija A + A (Gale Malipiero 3073): razstava slik akademskega slikarja Emerika Bernarda. Možnost ogleda od torka do sobote od 11. do 13. in od 14. do 18. ure.
______________SLOVENIJA________________
NOVA GORICA
V	razstavnih prostorih PD G je do 15. decembra odprta razstava sodobna umetnost 98. Svoja dela razstavlja 16 likovnikov z Goriškega. Ogled je od torka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah med 12. in 18. uro ter ob nedeljah med 10. in 17. uro.
SEŽANA
V	galeriji KG »S. Kosovela« bo jutri, 10. decembra ob 18. uri, otvoritev razstave slik »Slovenija odprta za umetnost«.
V	Mali galeriji v Sežani, bo v jutri, 10. decembra ob 19. uri otvoritev razstave slik in risb In memo-riam Jožeta Tisnikarja.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
IZOLA
Galerija Insula: razstavlja TjaSa Demšar. Razstava je odprta od torka do petka od 9.00 do 14.00 in od
17.00	do 19.00.
PORTOROŽ
Avditorij
Do 17. decembra razstava del akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: od
9.00	do 12.00, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerij3 starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje p°d zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«-Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
A RAI 3
slovenski _ program
Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Tržaške razglednice: Jakob
TV dnevnik
Sv.
® RAM
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Anto-nella Clerici), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualno: Deset minut z...
Film: Corrispondente X (kom., ZDA ’40, i. Clark Gable, Hedy Lamar) Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik 3 Variete: Centoventitre Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: Matlock (i. Andy Griffith)
Dok.: Kvarkov svet -Puščava Sinaj Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! 3 Vremenska napoved Dnevnik Šport
Kviz: La Zingara TV film: La mi a vita per una vita - A Čase for Life (dram., ZDA ’95, i. Mel Haris, V. Bertinelli) Aktualno: Dosje ženske na razpotju Dnevnik
Aktualno: Overland 3 -Turčija
Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme
RAI 2
7.00 9.15 9.45
10.50
11.10
11.30
13.00
13.30
14.00
14.40
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
22.50
23.40
23.45
0.35
Varjete za najmlajse Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali
Variete: Ci vediamo in TV Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila
Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G.
Variete: Loto ob 8-ih VeCerni dnevnik Film: Incubo d’ amore -Dream Lover (dram., ZDA ’93, i. J. Spader) Aktualo: Pinocchio Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme Košarka: Kinder Bologna - CSKA Moskva
^ RAI 3
	-6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik
	Film: I compagni (dram., It. ’63, i. A. Girardot)
	Aktualno: Podobe, 11.00 Tempo
	Dnevnik, šport
	Aktualno: Telesogni, 13.00 Nekoč je bila TV, 13.25 Media/Mente
	Deželne vesti, dnevnik
	Aktualno: Articolo 1, 14.55 Tgr - Leonardo
	Športno popoldne
	Motor Show
	Dok.: Geo & Geo
	Nad.: Un pošto al sole
	Dnevnik, deželne vesti
	Variete: Blob
	Nan.: Superman
	Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo)
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih: Misteri
	Aktualno: Onda anomala
	Dnevnik, kultura, vreme
	Fuori orario
	RAI šport
	Nan.: Spazio 1999
SS RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1 |r Slovenija 2
	Nad.: Piccolo amore, 6.50		Nan.: Očetovi prijatelji,
	Regina		nato otroški variete,
	Nan.: Pregled tiska		vmes Ciao ciao mattina
	Nad.: Guadalupe, 9.45		Nan.: Mac Gyver
	Alen, 10.45 Febbre d’		Film: Dali’ oggi al domani
	amore		(kom., ZDA ’91, i. Hilary
	Dnevnik		VVolf)
	Aktualno: Forum		Šport studio, 12.25 Odpr-
	Dnevnik		ti studio, Fatti e misfatti
	Kviz: Kolo sreče		Kviz: Caccia alla frase
	Nad.: Sentieri - Steze		(vodi Peppe Quintale)
	Film: Ballata tragica		Risanke
	(krim., It. ’54)		Risanke: Simpsonovi
	Kviz: OK, il prezzo 6 giu-		Varieteja: Colpo di fulmi-
	sto		ne, 15.00 Fuego! (vodi
	Dnevnik in vreme		Tamara Donš)
	Risanke		Nan.: Beverly Mills (i. J.
	Film: Toto contro Maci-		Priestley, J. Garth)
	ste (kom., It. ’62, i. Toto,		Variete za najmlajse in ri-
	Nino Taranto)		sanke
	FilmiComincib tutto per		Nan.: Baywatch
	caso (kom., It. ’93, i. M.		Odprti studio, 18.55
	Buy, M. Ghini)		Šport
	Pregled tiska		Nan.: La Tata, 19.30 In-
	Film: La dolce vita		namorati pazzi
	(dram., It. ’60)		Glasb, oddaja: Sarabanda
			Film: Ragazze a Beverly Hills (kom., ZDA '95, i.
S CANALE 5			A. Silverstone, S. Dash) Nogomet: Juventus - Ro-
			senborg ali Sturm Graz -
			Inter (liga prvakov)
	Na prvi strani, vremen-		Odprti studio
	ska napoved		Fatti e misfatti
	Jutranji dnevnik Tg5		Šport studio
	Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Ma-		
	ria Teresa Ruta) Variete: Maurizio Costan-	# TELE 4	
	zo Shovv		
	Nan.: Un detective in cor-sia, 12.30 Due per tre (i.		16.45, 19.30, 23.00 Do-
	Johnny Dorelli, Loretta		godki in odmevi
	Goggi)		Goldrush
	Dnevnik TG 5		Aktualna oddaja
	Sgarbi quotidiani	ros	Rokomet: Genertel TS -
	Nad.: Beautiful		SSV Forst Brixen
	Aktualna odd.: Uomini e		Konjske dirke
	donne - Moški in ženske	M|	Zoom zdravje
	(vodi M. De Filippi)	BflKj	Il supplemento
	TV film: La mantide	Bij?	Zoom zdravje
	(dram., ZDA ’97,, i. Hope	BS	Ai confini della realta
	Lange, Jaclyn Smith)	||2	Film: Un passo avanti
	Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Parodi)		
	Variete: Superboll (vodi Fiorello)	(•) MONTECARLO	
	Dnevnik		
	Nogomet: Juventus - Ro-senborg ali Sturm Graz -	■	19.45, 22.50, 0.45 Dnev-
	Mer (liga prvakov)		nik, 12.30, 20.10 Šport
	Variete: Striscia la noti-		Nan.: Quincy
	zia (vodita Ezio Greggio		Film: Ore rubate (dram.,
	in Enzo lacchetti)		ZDA ’63, i. S. Hayward)
	Variete: Maurizio Costan-		Variete: Tappeto volante
	zo Shovv	0®!	Film: Come eravamo
	Nočni dnevnik		(dram., ZDA 73)
Ifffl	Striscia la notizia		Film:	Starš Lovers
	Aktualno: Laboratorio 5		(dram., ZDA ’83)
	Vremenska panorama		Vremenska panorama
	Napovedniki		Nanizanka: Vsi županovi
	TV prodaja		možje (ZDA, i. Michael J.
	Tedenski izbor: Glasbena		Fox, Carla Gugino, Alan
	šola (sala), 2. oddaja,		Ruck, 8. epizoda)
	9.45 nad.: Fenix in pre-		Matineja
	proga VB, 2. epizoda),		Nanizanka: Trdno v sedlu
	10.15 dok. serija: Tretje		(Nova Zelandija, 60. ep.)
	oko (3. del), 11.10 Pogo-		Nanizanka: Pacific Drive
	vor s predsednikom vla-		(Avstralija, 116 ep.)
	de		Nan.: Gospod in gospa
	Nan.: Učitelj (Francija, 6.		Smith (ZDA, 12. ep.)
	ep.)		Pomp
	Poročila, vreme, šport		Dokumentarna serija:
	Vremenska panorama		Strogo zaupno (ZDA, 2.)
	Nan.: Murphy Brovvn (14.		Pajčevina
	epizoda)		Euronevvs
	Film: Luna v požaru (Av-		TV prodaja
	strah ja)		Film: Richijevo fantastič-
	Dokumentarna nad.: Sto-		no potovanje (ZDA)
	letje Stanislavskega		Nanizanka: Angel, varuh
	Obzorja duha		moj (ZDA, i. Roma Daw-
	Obzornik, vreme, šport		ney, Della Reese, John
	Po Sloveniji		Dye, 7. epizoda)
	Oglasi		TV igrica: Kolo sreče
	Pod klobukom		Videoring: Videospoti s
	Dok. serija: Tretje oko		Tino
	Risanka, 19.20 Oglasi		Nogomet (liga prvakov)
	Dnevnik, vreme, šport		Nad: Ekhaya, družinska
	Nan.: Nash Bridges (ZDA,		kronika (Kan., 2. del)
	6. epizoda)		Pajčevina
	Dobrodošli doma		Nočni pridih. Nanizanka:
515	Nad.: Beck (VB, 3. del)		Vsi županovi možje (ZDA,
	Odmevi, vreme, kultura		i. Michael J. Fox, Carla
	Šport, oglasi		Gugino, Alan Ruck, 9. ep.)
	Osmi dan		Nan.: Maloney (ZDA, 12.
	Drama: Prašeč (S. Lars-		epizoda)
	son - B. Johanssen, Švedska , i. Johan Rabaeus, Lena Nyman, R. Hemse)		Napovedniki
	Napovedniki		
		IC Koper	
			Euronevvs
			Otroška oddaja: Gugalnica
			Igre naših babic in
	TV PRIMORKA		dedkov Slovenski magazin
			Globus
			Pogovorimo se o...
	16.10 Videostrani		Program v slovenskem je-
	Videospot dneva		ziku: Potovanje v zeleno
	Klepet o glasbi z J. Svete		Primorska kronika
	Nad.: Sosedje (101. del)		Tv dnevnik, šport
	Oddaja za zamejce v Ita-	itmj	Otroška odd.: Gugalnica
	liji: Med Sočo in Nadižo		Sredozemlje
	V mojem košku je pa ma-		Dok.: Vatikanski muzejio
	vrica	HEdi	Aktualno: Meridiani
	Videostrani	m*	Vsedanes - TV dnevnik
	Dnevnik, vreme		Nogomet (liga prvakov)
RiB	Iztiska		Vsedanes - TV dnevnik,
RnK	Spretnost komuniciranja		vreme
HEili	Brez šminke		
	Nad.: Sosedeje (102, del)		
	Glasb, odd.: Postaja GO		
r
A
Radio Trst A
8'00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00,
13.00.	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po paše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Na vetrovni postojanki (V. BeličiC, 12. del); 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina Kramljanja s S. Verčem; 12.40 MePZ Reso-n®t; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za srr|eh in dobro voljo; 14.00 Deželna kro-nika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party;
15.30	Mladi val: Moja Afrika; 16.50 Kultur-na kronika; 17.00 Mi in glasba: Srečanje s sodobno glasbo; 18.00 Literarne podobe: v pismih S. Kosovela (N. Pertot); 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; '9.20 Napovednik.
Radio Opčine
JD30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8'30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za Vas-' 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
5.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pre-9led tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kul-Mmi koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; \yl5.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30
Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00,	6.00., 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.05 Zlata harmonika; 9.45 Ringa-raja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21.25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.40 Slov. pevci šansonov;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00
Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna;
10.00	Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.05 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Ex-pres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna;
16.30	Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra. .
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Izšlo je;
19.30	Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Jože Valentič; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 CD MePZ J. Gallus iz Celovca; 21.04-22.00 Večerna: Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorsld dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 UT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 C hm italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDlfC*
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA.
^2,
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.51 najvišje 27 cm, ob 7.27 najnižje 2 cm, ob 11.54 najvišje 15 cm, ob 19.11 najnižje -36 cm.
Jutri: ob 3.02 najvišje 27 cm, ob 9.45 najnižje 1 cm, ob 12.51 najvišje 4 cm, ob 20.08 najnižje -27 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
			
TEMPERATURE V GORAH °C			x x x °C
500 m			-2	2000 m.		-13
1000 m			-8	2500 m				-16
1500 m			-10	2864 m.		-19
-J
S-
PORTOROŽ
iO 3/7	v
UMAG
V noči na četrtek se bo od zahoda pooblačilo. V četrtek in petek bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi rahlimi padvinami. Mraz bo popustil.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Modula Zarja in Unity od včeraj delujeta kot neločljiva celota
HOUSTON - Končal se je prvi od treh načrtovanih vesoljskih sprehodov, ki sta ga med sedanjo vesoljsko odpravo iz raketoplana Endeavour izvedla ameriška astronavta Jerry Ross (na sliki AP) in Jim Nevvman. Sprehod se je začel v ponedeljek ob 23.10 po srednjeevropskem Času in je trajal sedem ur in 21 minut. Pri tem naj bi šlo za najpomembnejše in najbolj zapleteno delo ameriških astronavtov izven vesoljskega plovila doslej. Vesoljca sta v manj kot treh urah uspešno povezala vseh 40 električnih in računalniških kablov in spojnikov med moduloma Unity in Zarja, kar je hitreje, kot so načrtovali. Na zunanje stene Zarje sta pritrdila držala za roke in noge, ki jih bodo potrebovali vesoljci med prihodnjimi sprehodi izven Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Astronavtoma je pomagala vesoljka Nancy Currie, ki je iz kabine raketoplana daljinsko upravljala mehanično roko in z njo prevažala vesoljca do delovnih mest okoli modulov.
Nevvman si je ogledal tudi majhni anteni na Zarji, ki se po utirjenju tega modula nista povsem odprli. Gre za anteni rezervnega sistema za združitev TORU, ki ga bodo poleg podobnega sistema Kurs za samodejno združitev uporabljali v
prihodnosti. Ross, ki je tokrat že petič doslej izstopil iz vesoljskega plovila, je pri tem dosegel nov ameriški rekord v skupni dolžini vesoljskih sprehodov - 30 ur in osem minut. Dosedanji ameriški rekord Toma Askersa je znašal 29 ur in 41 minut. Vse Američane pa pri tovrstni »statistiki« še vedno moCno prekaša ruski kozmonavt Anatolij Solovjov.
V nadzornih centrih poleta v Houstonu v Teksasu in v Koroljovu pri Moskvi so potrdili uspešno priključitev omrežij. Včeraj ob 4.49 zjutraj je elektrika iz modula Zarja že »oživela« naprave in različne sisteme v modulu Unity. Včerajšnji sprehod je bil prvi od 162 sprehodov in skupno 1729 ur, kolikor Časa naj bi porabili vsi vesoljci do zaključka predvidoma pet let in pol dolgega sestavljanja Mednarodne vesoljske postaje (MVP); to je približno dvakrat toliko, kolikor so trajali sprehodi vseh ameriških astronavtov v dosedanjih 37 letih vesoljskih poletov.
Šestčlanska ameriško-ruska posadka Endea-vourja je nato popoldne s pomočjo raketnih motorjev Endeavourja zvišala tir MVP za približno 5, 6 km. Gre za prvega od dveh takšnih manevrov. Endeavour, Unity in Zarja obkrožajo zdaj
Zemljo na višini 387 km.
Unity in Zarja sta se združila že v ponedeljek. Z združitvijo modulov je nastal nekakšen most med prihodnjim ameriškim in ruskim delom Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Novi modul, prvi od treh podobnih, je izdelan iz aluminija, ima šest loput z možnostjo nadaljnjih priključkov, maso 11, 6 tone, širok je 4, 5 metra in 5, 4 metra dolg, z dodatnima adapterjema za prehod do Endeavourja in Zarje pa 10, 8 m. Av-
gusta prihodnje leto bodo na Unity priključili ameriški laboratorijski modul Density, Zarji pa naj bi mesec dni prej dodali ruski servisni modul, ključni modul celotne MVP. Do združitve je prišlo približno dve uri potem, ko je astronavtka Nancy Currie - ki bo 29. decembra dopolnila 40 let in je po Cinu major kopenske vojske, je pa tudi tudi pilotka helikopterja - z mehanično roko ujela v Rusiji izdelan modul Zarja. Nancy Currie je Zarjo z mehanično roko
premaknila na razdaljo 15 centimetrov od spajal-nega mehanizma na modulu Unity. S kratkim vžigom krmilnih nuf-torjev Endeavourja sta se modula združila in nastala je nova vesoljska konstrukcija, ki ima maso nad 31, 5 tone in je visoka nad 23 metrov ali kot sedemnadstropna zgradba. Okoli nje bo v naslednjih petih letih in pol zrasla 108 metrov dolga Mednarodna vesoljska postaja, ki bo imela maso 415 do 450 ton. (STA)
Goyine freske v samostanu Aula Del lahko končno vidijo tudi ženske
ZARAGOZA - Odslej si lahko freske španskega slikarja Francisca de Goye v kartuzijanskem samostanu Aula Dei v španski Zaragozi lahko ogledajo tudi ženske. Zanje so namreč zgradili poseben tunel, ki vodi v cerkev znotraj samostana, da ne bi prekršili pravil, ki ženskam prepovedauje vstop v samostan. Tunel je odprl sam španski kralj Juan Carlos, kraljica Sofija pa si je ogledala freske kot prva ženska, ki za ogled ni dobila papeževega dovoljenja. Freske je v cerkvi, ki so jo zgradili v notranjosti samostana leta 1774, naslikal Francisco de Gova, ki je imel tedaj le 28 let. Slikar je naslikal 11 fresk, vendar pa so bile štiri zaradi propadanja samostana od začetka obnove leta 1978, uničene. Vse od ustanovitve samostana Aula Dei v 9. stoletju v notranjost poslopja ni smela vstopiti nobena ženska, da ne bi motila samostanskega življenja. Doslej so v samostan vstopile le tri ženske; infantinja Izabela, teta kralja Alfonsa XIII. ter umetnostna zgodovinarka Teresa Grasi, ki pa so morale dobiti posebno dovoljenje papeža. (STA/Hina)
Avstralija bo dobila najvišjo stavbo na svetu
MELBOURNE - V Melbournu, drugem največjem mestu pete celine, bodo kmalu začeli graditi najvišjo stavbo na svetu - 560 metrov visok nebotičnik, ki bo tako za okroglih sedem metrov višji od dosedanjega rekorderja, CN Tovverja, ki stoji v Torontu v Kanadi. Kot je povedal ministrski predsednik avstralske zvezne države Viktorije Jeff Kennett, bo rekordni nebotičnik stal 1, 5 milijarde avstralskih dolarjev, v njem pa bodo hoteli, uradi in stanovanja. (STA/dpa)
Poskus samomora zaradi prepovedi nošenja kavbojk
KATRO - Neka 24-letna Egipčanka je poskušala narediti samomor, ker ji je mati prepovedala nošenje kavbojk, poroCa egiptovski dnevnik Al Akhbar. Mladenka si je kavbojke kupila kljub materinim opozorilom, da jih ne sme obleci. Mati je namreč menila, da takšne hlače niso v skladu z družinskim izročilom. Ko pa je dekle vendarle vztrajalo, da bo obleklo sporno oblačilo, ji je mati ukazala, naj obleče primerno obleko. Dekle je v obupu zaužilo insekticid, vendar pa so jo še pravočasno prepeljali v bolnišnico, še navaja Časnik. (STA/AFP)