~ « / , N Letnik 2. Maribor, nedelja-27. aprila 1919. Stev. 95. Političen list. Naročnina znaša :> Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. . četrtletno K 16‘50, Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5’—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo im uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališktp ulice) Telefon št. 242. Jugoslovanska mučenika. Donu vin : je b la ogrožena, do polovice jo je -:.sedoi Turek, drugo polovico je vlaoal Neni.ec. In Nemec je paktiral s Turkom, ker še je bal, da ako se otreseta Hrvaška in Ogrska* turškega jarma, se bo obrnil meč proti Dunaju in hab-, -urški dinastiji. Pa ravno ta brezvestnost je sla ho vez med narodom in dinastijo do konca uničila. Tedaj je pričel na skrivnem svoj boj za svobodo domovine ban Peter Zrinski. Pozneje se mu je pridružil knez Krsto Frankopan. Plemenita je bila volja in velika je bila moč — a prišla e izdaja in načrt se je ponesrečil. Padla sta oba 'kot žrtvi v borbi za svobodo in domov na je ostala neodrešena. V tujini so počivale mučeniške kosti, v domovini pa ie živel duh, Zrinskih in Frankopanov skozi vsa stoletja in jv vspodbujal k uporu. Kdor je- živel med Hrvati, ve, kaj pomeni našim bratom spomin na Petra Znnskega in Krsta Frankopana V njihovi grozni obsodbi so gledali svojo lastno obsodbo, svoje lastno gorje. In leto za letom jim je ponavljal 30. april Petrove besede: iruj Nimcu, da znaš, kao suncu zimsku !“ Imena Šubičev, Zrinskih in knezov Frankopanov omenja hrvaška zgodovina že v doli dotnai h kraljev. Prvi-Zrinski, o katerem se R. Gloire aux Heros. Gloire d Pierre Zrinski le ban, Gloire 'a son compagnon Francopan; hissez i’ etendard! La nation, tout entiere, desormais libre, s’ incline devant vous, elle vit rnaintenant vos reves. Que le priniemps repande sa beaute en guirlandes fleuries sur vos depouilles, pcndant que devant'vous defile la nation, a /’ epee- liberee. Dormez tranquillement, . dormez chez nous, Heros. Que 'le cicl soit temoin de notre amour ardent. S 1 ' ‘ ' f*7 . ’■ v Quand l’ etranger-. 'voudra depasser notre seuil, que devant lui, blanc, bleu, rouge, notre drapeau’, . \ le Synibole de notre joi se dresse, et que notre pnnemi epouvante ressente une ierreur diabolique. Zadnji Zrinski in Frankčpan. Med mnogobrojnimi mučeniki, ki so položili svoje življenje na oltar domovine Jugo- ve, je bil Budis'av, *,,posteljnik in župan komornik11 na dvoru kralja Zvominira leta 1066. Njegovi potomci so bili nasledni župani, knezi posameznih mest, bani hrvaški, bosanski, pii-morski ter bani čez vso Hi vaško. Imeli so mnogo graščin in razpolagali so z lastno vojsko. Za časa turških vpadov so se hrabro borili proti Turkom in z njimi tudi dostikrat knezi Frankopani, ki so uživali med svojim narodom enak ugled ter zavzemali v teku časa Zrinskim enakopravna mesta. Pa tudi vedi in umetnosti sta posvetila slavna rodova veliko pozornosti. Tako je ustanovil sin sigetskega junaka Nikole Šubica Zrinskega Juraj Zrinski v Nedelišču pri Čakovcu prvo hrvaško tiskarno oiioli leta 1570. Med Frankopani je bilo več pesnikov, pisateljev in govornikov: Okoli' leta 164G je ustanovil Nikola Frankopan glasom svojega testamenta .v Bosiljevu šolo za „obrazovanje ondješnjih siromašnih ljudi11, in tudi oba nesrečna poslednja zastopnika teh slovitih rodbin sta bila hrvaška' pesnika in pisatelja. Vnuk Nikole Sigetskega hrabri ban Juraj Zrinski je sodeloval v 30 letni vojni ter umrl v tujini v mladostni dobi 28 let baje kot žttva Walleinsteinove zavisti. Zapustil je dva n£do-letna sina Nikolu in Petra Zrinskega. V vzgoji prepuščena'bližnjemu,sorodniku, sta odrastla na graščinah Čakovcu in Ozlju, obdana od trofej in spotninov na Zrinsko slavo. slavije, zavzemata najodličnejše mesto grofa Peter Zrinski in Franjo Krsto Franko part, kojih zemeljske ostanke prepeljejo te dni iz Wiener-Neustadta v Zagreb. Zrinski in Frankopan sta bila potomca najslavnejših hrvatskih plemenitih rodbin, rodbin, ki so si stekle največje zasluge za ohranitev avstrijsko nemške države, obenem pa tudi za politični in kulturni razvoj njunega naroda hrvatskega. Povsod, kjer je bilo treba braniti domovino, zlasti proti Turkom, povsod tam nahajamo imena Zrinskih in Frankopanov. Človek bi mislil, da se bo takih mož država, za katero so se borili, s hvaležnostjo spominjala, a bilo je drugače, kajti stara Avstrija ni imela nikdar smisla za početje ljudi, ki niso bili — Nemci. Tako se je godilo tudi Petru Zrins-kemu in njegovemu svaku Franju Krstu Frankopanskemu. Njiju zgodovina nas popelje v one čase, ko je vladal v Nemčiji in Avstriji cesar Leopold I. (1657—1705), v čase, ko je po dolgih desetletjih prvič jel bledeti svith mesec turške oblasti. Tedaj sta zavzemala Peter Zrinski in Franjo Krsto Frankopan med hrvatskimi in ogrskimi junaki prvo mesto. Kadar so Prekoračili Turki naše. meje, vedno sta .bila piva med borilci zoper nje. A tudi na svojo roko sta udarjala preko mej! in žela sicer po'celem svetu najvišje priznanje — ne ' pa na Dunaju na cesarskem dvoru. Tu je bila slava odličnih borilcev! glupim cesarskim svetnikom neprijetna, če-i Že v najnežniji dobi sta bila dostikrat priče vojnih grozot in turške sramote. Kot mladeniča sta prišla v Gradec k jezo-itom', kjer sta posvetila 4 leta humanističnem študiju,, Dve leti sta študirala retoriko y Nagy Szombatu ter vspopolnila svoj študij s potovanjem v Italijo. Tam sta si prilastila nove inicijative v ljubezni .do vede in umfctnosti. Vrnivši se‘v domovino,' sta se borila že prvo leto proti Turkom. Od slej zartaprej jima je bilo vse življenje borba. Petra Zrinskega je v vseh njegovih stremljenjih zvesto podpirala njegova krasna in umna žena slavna Katarina Frankopan, polusestra Petrovega poznejšega zaveznika, pesnika kneza Krste Frankopana. Na kraljev poziv sta se udeležila oba brata 30 letne vojne. V priznanje zasluge je bil imenovan Nikola Zrinski za generala hrvaških čet, Peter pa za kapitana Žumberačkih Uskokov. Pozneje je podelil kralj Ferdinand III. 28 letnem Nikoli Zrinskemu bansko čast. Vsled pravičnosti si je pridobil novi ban ljubezen svojega in .ogrskega ljudstva in spoštovanje drugih narodov. V bojih zoper Turke ga je spremljala sreča. Njegovo in Petrovo ime, je bilo v strah polumesecu. Petru je bila že domovina preozka — kot zaveznik benečanov se / je bojeval v Kandiji proti Turkom. Tega mu pa niso na Dunaju odobrili in to je dalo povod k nesporazumu med njim in vlado. Po zmagi pri stokrat' so ju tožili celo nepokorščine, celo veleizdajstva, in le z novimi odlikovanji v boju so se rešili Zrinski preganjanju. Tako je bilo tudi 1664.1., ko je avstrijski vojskovodja grof Montecuccoli premagal Turke v bitki pri Sv. Gothardu na štajerski meji. Bila je to sijajna zmaga, ki je dajala.krščans-kemu svetu nado, da bodo po doljem času vrgli Turke iz Ogrske, a mir, ki ga je sklenil cesar v Vašvaru, je bil zli Avstrijo naravnost sramoten, kajti vzlic porazu so obdržali Turki vso prej osvojeno zemljo v svojih rokah, še več, Avstrija jim je plačala celo visoko vojno odškodnino. Vse to je bilo sklenjeno brez vsakega dovoljenja ogrskih in hrvatskih saborov, ki jima je bila po zakonih pravica sodelovati pri sklepih, ki so se tikale njihove zemlje. Ves svet je bil presenečen spričo takega miru, med ogrskimi in hrvaškimi plemiči pa je kar. vrelo nejevolje. S tem mirom pa se je zapletla v neprijeten položaj Avstrija tudi napram Franciji, ki ji je vladal takrat »solnčni kralj« Ludo-vik XIV. Le-ta je opravičeno ositpel nad vašvarskim mirom, ki si ga je mogel razlagati le na ta način, da Leopold , hoče doseči z mirom s Turki proste roke proti njemu parnemu. Nič ni torej čudnega, če so se (spričo teh razmer našle vezi med. ogpsko-! hrvatskim plemstvom ter med Francozi. Prvo tako zvezo je osnoval Petrov brat ban Nikola Zrinski. Njemu so se pridružili velikaši Visibabi so ga pa vendar imenovali kapetanom ogulinskim, senjskim ni vsega Primorja. V tistih letih so se .smeli Ogri in Hrvati le bojevati, če jih je Turek napadel. Turka napasti niso smeli. Tak je bil ukaz z Dunaja. To stanje se in več moglo držati, Turki so vedno bolj pogosto napadali in Hrvati so se z pomnoženim ogorčenjem branili pod vodstvom Zrinskih in Ostalega domačega plemstva. Slednjič se je obrnil turek Ahmed Kopriili z veliko vojsko proti Avstriji. Najprej je razrušil Zrinskih grad Novi Zrin, ki mu ga je grof Montecuccoli brez boja izročil. Nato so pa premagale Koprii-pašu avstrijske čete pomnožene s francosko vojsko v slavni zmagi pri Sv. Gotthardu. Med tem, ko se jfe veselil krščanski svet velike zmage je sklenil v vseopče razočaranje tedajni cesar Leopold I. s Turki sramotni Vašvarski mir ki je zagotovil Turkom skoz 20 let prosto roko. Kar so Turki osvojili v preteklih 3 letih, je ostalo njim. —Novi Zrin se ni več smel pozidat. Ogorčenje med krščanstvom je bilo veliko, grozno pa med Hrvati in Ogri. V zdvojnosti je iskal hrvaški ban na tihem zaveznike v tujih državah ter se predvsem obrnili na tisto, ki je bila tudi z Vašvarskim mirom užaljena, na Francosko. In Ludovik XIV., tajni sovražnik Habsburžanov, jim je obljubljal pomoči, pričako-vaje od ogrske vstaje za se koristi. Nezadovoljno ogrsko plemstvo se je združilo v »Ligic tei se s tajnimi prisegami medsebojno zvezalo. Predvsem so sklenili na dunajski konferenci protestirati proti Vasvarški pogodbi. Te konference se bi bil moral udeležili ban Nikola Zrinski, pa dva dni pred .odhodom na Dunaj ga je zadela smrt na lovu. Zgodovina je zapisala, da gaje do smrti ranil »repar«, a narod je govoril, da ga je umoril Dunaj, Po njegovi smrti je postal Peter ban Hrvaške. Vodstvo svoje domovine je dobil v roke v najtežjih časih. Hrvaško'pravo so kršili v enomer avstrijski ministri in avstrijsko vojaštvo ter bana žalili in zoperstavljali. Zastonj je hodil prosit ban Peter pomoči k svojemu kralju. Proti banovi volji si. je iskala Ogrska »Liga« ponovnokrat v Turkih zaveznike zoper Avstrijo. Načrt jim je vedno izpodletel, od konfidentov pa je bil Dunaj o korakih Ogrov natančno obveščen. Peter Zrinski pa je sprva pričakoval rešitev od Francije. Obračal se je na kralja Ludovika, ki ga je pa le slabo gmotno podpiral ter vstajo Wessel.enyi, palatin ogrski, Nadasdy, državni sodnik ogrski, Peter Zrinski, Franjo KrstoFrankopan in Petrov zet R a k o c z y. Petrova žena grofica Katarina Frankopanska je posredovala po francoskem poslaniku v Benetkah, da je dobil francoski kralj ponudbo: naj prevzame vlado na Ogrskem in Hrvatskem. Med dolgotrajnimi pogajanji je umrl ban Nikola Zrinski, ranjen na lovu od divjega merjasca, v bližini svojega gradu v Čakovcu. Sedaj je prevzel vso akcijo v roke Peter Zrinski. Pridobil je v zvezo, tudi upravitelja Štajerske, grofa Erazma Tatenbacha, čigar podložniki so bili po ogromni večini Slovenci. Tako torej vidimo tu zopet enkjrat, kako so skupaj korakali Hrvatje in Slovenci, ne da bi izdali domovino, temveč da bi rešili domovino, za katero cesarski dvor ni imel razuma, in ki bi bila sicer podlegla turški sili. Vodili so jih pri tem najčistejši nagibi. A sreča tudi tedaj ni bila mila Jugoslovanom. Po dolgotrajnih pogajanjih je sporočil Ludovik XIV. zaveznikom, da jim ne more pomagati ter da se'mora ločiti od njih za vedno. Petru Zrinskemu pa je bilo na tem, da na vsak način doseže svoj cilj v blagor v svoje namene zavlačeval. Obrnil • se je tudi na poljsko vlado pa s slabo srečo. V terK času je našel ban vnetega somišljenika in sobojevnika v svojem mlajšem svaku knezu Franu Krstu Frankopanu. Odslej je vezala do smrti oba zarotnika ista usoda. Z rešitvijo španskega vprašanja si je za-sigural Ludovik XIV. uresničenje svojih stremlenj. Sedaj ni več rabil Hrvatov in Ogrov in njihove vstaje. Prekinil je z njimi zveze svetujoč banu Petru maj bo zvest svojemu kralju. V zadregi se je obrnil ban zopet na Dunaj, ne sluteč nič .slabega. Vlada pa je bila od odličnih članov madžarske lige o vsem podučena. * Zaupanje si je hotel pridobiti Zrinski s tem, da. je razkril dunajskim ministrom tajne ugovore, ki jih je gojil v zadnjem času s pomočjo odličnega turškega ujetnika s Carigradom. V te navidezne pogovore se je spuščal, da prepriča Dunaj o turski nezanesljivosti. A vse prizadevanje ni banu pomagalo — Dunaj mu ni več zaupal in mu je pri vsaki priliki nasprotoval. V teh groznih časih, ' ko mu je kršila av-strija vsa prava — Francija in Poljska odrekla pomoč — mu je stavil Carigrad sjajne pogoje. Tedaj je v zdvojnosti poklical Turke na pomoč, hoteč mogoče na ta način spametovati Avstriju. On sam in Frankopan sta v domovini zbirala čete, da zasedeta Kranjsko in Štajersko. V usodnem trenutku pa mu je vendar bilo težko nastopit pred svetom kot očit zaveznik svojega najhujšega sovražnika. V veliki zdvojnosti se je še enkrat obrnil na Dunaj — najprej je stavljal Avstriji spravne pogoje — ko pa jih niso vpoštevali, je prosil zgolj milosti ter poslal kot jamstvo resnih namenov edinega sina Ivana na Dunaj. A vlada je zahtevala, da prideta Zrinski in Frankopan osebno na Dunaj prosit pomiloščenja. Ne sluteč izdajstva — sta se podala oba nesrečna junaka na to trnjevo pot. Sledila pa je prevara. Doma so jih posestva zaplenili — Petrovo ženo in otroke zaprli — ter jih izpostavljali groznem trpljenju — oba hrvaška mogočnika so pa vrgli v ječo ter vložili pravdo zope.r nje. Ta prat/da je trajala leto dni. Zastonj sta priznavala in se zagovarjala — Dunaj jih je hotel uničiti in dunajsko sodišče sicer nekompetentno za ogrske in hrvaške državljane jih je obsodilo na smrt. — 30. aprila 1671 sta bila oba ria dvorišču mestne orožarne Dunaj. Novega mesta obglavljena. < Leta-1673. je umrla v ječi v grašketn Sčhloss- domovine; zatekel se je s prošnjami k Poljakom in Benečanom, a povsod brezuspešno. Tedaj je posegel po zadnjem sredstvu: poslal je svojega poslanika k turškemu sultanu, Češ da naj zavlada na Ogrski in Hrvatski, a tako, da ohranita obe deželi popolno svobodo in da jima vladajo kot sultanovi namestniki Zrinski. . Pri avdijenci, v kateri je sprejel sultan Petrovega poslanika, ni bilo turškega vezirja Koprulija, pač pa sta bila dva Grka kot tolmača navzoča Petrov poslanik je imel utis, da je sultan sprejel načrt in je stvar tudi tako poročal svojemu gospodarju, a v resnici vsled Koprulijeve prepovedi porta ni sprejela Petrove ponudbe. Povdarjati moramo tu ierecno, da je Peter storil ta obupni korak le zaradi tega, ker je vedel, da stem obvaruje domovino še hujše nesreče, namreč popolnega podjarmljenja Ogrske in Hrvatske po Turkih. Volil je torej izmed dveh manjše zlo. Zgoraj omenjena Grka pa sta poročila o -poteku avdijence avstrijskemu poslaniku, ta pa dunajskem dvoru iBftš v času, ko sta Zdnsk' in Frankopan pričela ž vstajo, ie vdria cesarska vojska v Mediimurje. Peter m Franio sta takoj uvidela, da je vse izgubljeno. Hitela sta bergu po groznih mukah nesrečna Katarina Zrinska. Trideset let pozneje je rešila tam smrt poslednjega Zrinskega, Ivana — sina Petrovega — dvajsetletne ječe. Sled Katarininem in Ivanovem grobu je čas zamel, ohranjena sta pa ostala grobova Petra Zrinskega in Krste Frankopana. Za kraljevsko čast rojena sta padla oba junaka v boju za svobodo kot suženj Avstrije. V tujini sta počivala, a danes, ko je uresničen njihov veliki sen o svobodi, se vračata. Zvestoba, ki so jo jima prisegla Hrvati pred dvemi stoletji in pol,.živi še danes okrepčana v skušnjah in trpljenju. In to zvestobo delita z Hrvati ob sarkofagu velikih predbojev-nikov brata Slovenec in Srb. Političen pregled. H jadransko vprašanje. Lucern, 24. aprila. Ob 12. uri 16 minut popoldne. Nemški delegati pridejo v ponedeljek v Versailles. Pariško časopisje vidi v končnem odpotovanju Brockdorffa znak, da se bodo Nemci po parla-mentiranju vendar ud&li. Po švicarskih informacijah bi mogel pristaviti: »Če prineso svojemu ljudstvu saj .na videz nekakšnih koncesij.« V jadranskem vprašanju je položaj do včeraj zvečer bil stacionaren. Za spremembo je za Wilsonom tudi Orlando zapustil nadaljna posvetovanja in izjavil, da je na koncu svojih koncesij. Od odbora četvorice sta preostala torej samo še Lloyd George in Clemenceau. Ta dva sta se te dni še privatno nekohkokrat razgovarjala z Orlandom. Wilson dopušča Italiji največ en majhen otok pred Dalmacijo ali pa nevtraliziranje Zadra. Nekateri upajo, da pripravijo Italijo h koncesijam. Jugoslaviji s tem, da jej priznajo mejo na Bren-nerju. Laško časopisje je strašno razburjeno in grozi z revanžo in s prekinjenjem diplomatskih, odnošajev. Cinjenica je, da hočejo sedaj zavezniki resno priskočiti Jugoslaviji na pomoč. Amerika je sedaj absolutno za to, da.se Keka prizna nam. Ko je predlagani kompromis (Reka-Sušak) propadel, ker ga ni hotela sprejeti niti Italija niti Jugoslavija, je Anglija v vprašanju Reke in Dalmacije popolnoma na strani Jugoslavije. Tudi Francija se nam vedno bolj približuje, — Sedaj stojimo bolje, nego kadarkoli. — Besedilo pre-' liminarnega miru se bo objavilo v ponedeljek. Čehi in Rumuni zasedajo Mažarsko. LDU. Budimpešta, 24. aprila. (UKU.) Ogrski kor. urad javlja: Dne 25. t. m. so Romuni nadaljevali prodiranje posebno proti južnemu krilu vzhodne armade. Po zadnjih poročilih so Stali na črti Kirtosz - Sarkad ob Sebes - Korosu -Komadi - Debrečin - Mateszalka. Od Debrečina je prodirala samo romunska konjenica. Posebno hrabro so se dtžali Sikulci, ki so Sovjetski vladi zvesti in ki po večdnevnih krvavih bojih še vedno vztrajajo pred -Mateszalko v nepo- na Dunaj, zaupajoč v cesarjevo milost *er v zavest, da sta. delovala le iz ljubezni du domovine. Pa kakor se je že marsikdo izined Jugoslovanov motil, ki je računal na. sočutje in prevdarnost avstrijskih birokratov, tako se je zgodilo tudi Zrinskemu in#Fr nkopanu. Takoj po prihodu n. Dunaj so ju zaprli in odvedli pozneje v Wiener Neustadt. Posebej za to sestavljeno sodišče ju je obsodilo na smrt, ki se naj izvrši tako, da jima odsekajo najprej desnici, potem pa glavi. Med razlogi, ki so bili v obsodbi, je za nas najzanimivejša točka, da sta hotela napraviti Hivatsko, Slavonijo in Dalmacijo za nezavisno državo. Udana v svojo osodo sta stopila dne 30. aprila 1671 na morišče. Pri cesarju sta dosegla le toliko milosti, da jima niso odsekali desnic. Enako je umrl tudi grof Erazem Tateilbach v Gradcu; grofico Katarino Zrinsko so zaprli na gradu v Gradcu, kjer je umrla v najhujši bedi 1673. Tako sta končala najslavnejša rodovca Hrvatov, i*od Zdnskih in Frankopanov, ki ju smemo prištevati med prvo lorhelje za našo milo jugoslovansko domovino. Vredna sta, da se ob povratku zemeljskih ostankov zajlnjih niihov h ziiftopnikov s spoštovanjem spominja ves naš troedini narod. Prof. M. Pirc. srednem dotik i z Rumuni Češke čete, ki so v smeri , protj izlivu- reke Unga nekoliko kilometrov napredovale, smo odbili. V ostalem so Cehi samo v neposredni ololici Ungvara proti občini Zerdarn-*, ki so jo zavzeli..Med .češkimi četami se ■sni k"mnnjzt:m Preiskava p« i graških komunistih. LDU Gradec,-24. aprila. (DunKU.) Mestna P°lic j i je s sodelovanjem žardarmerije in narodne hrambe d nes predpoldne izvršila v tajništvu komunistične stranke in v stanovanji^ posameznih vodij hišne preiskave in zaplenila letake in obširno korespondenco osobito z ogrskimi ■-sr.miš jeiiiki. Vsled izid* teh preiskav je bilo več pri tašev komunistične stranke, med njimi vodji M resch in Brodnig, aretiranih in izročenih kazenskemu sodišču. Obe tajništvi .komunistov so oblastveno zaprli Neprestano agJitato/i< no delovanje tukajšnjih komunistov ter vedo večje prihajanje in javno nastopanje tujih' oseb to ogrskih komunistov je povzročilo v prebiva st u nemir in strah, da’bi nadaljnje dopušcanj«_ delovanja komunistov utegnilo dovesti do previaia sedanje državne obiike. U slavo Zrinjskega in Frankopana kojih zeme! ski ostanki se pripeljejo v nedeljo, dne 27. ;>ptiia 1919 ob 5. uri popoldne iz Dui^jsi,ega Novela mesta skozi Maribor v Za^reh, p. redimo tema 2 jugoslovanskima mučenik m. mariborski in obmejni Slovenci slavnojstiri [)0.;diav s slednim vspoiedom: I Ob prihodu vlaka v Maribor v n.edeljo, d,ne -3 7. aprila 1919 ob 5. uri p o p o d n e : 1 Pozdravna salva topov. 2 Spreiem na glavnem kolodvoru: a) Koračnica „U boj“ iz opere Zrinjski (svira voj.^g dba); b) ž ilostiniva (izvaja moški zbor pod .vodstvom g. sodnega svetnika Oskara Dev-a); j _ c) rr^nkopanka (izvaja voj. godba); 'J) s avnostui govor g. generala Maistra; e) poklonitev vencev raznih korporacij in društev; * f) mrtvaške molitve (opravlja prevzvišeni g. 'kne/.oškof dr. Mihael Napotnik z ve.iko svečanostno asistenco);' g) či.štm strelni pozdrav častnih oddelkov karlovačkega, 26. srbskega in mariboiskega pešpolka; h) narodna himn^i „Lepa naša domo- \ vina" in srbska himna (izvaja voj. godba). Stran 3. T 11. v 1. 2 Ob odhodu vlaka iz Maribora P « n d e 1 j e k, dne 28. aprila 1919 ob 8. uri zjutraj: Poslovilni govor (govori g. dr Medved) kastna salva-častnih oddelkov karlovač-kegi, 2(5. srbskega in mariborskega pešpolka. 3. a) b - venska himna ,.Naprej"; ti) srbska himna; C) narodna himna »Lepa^naša domovina (izvajH voj. godba) 4. .Poslovilni pozdrav topov. Obmejni Slovenci in Slovenkel Narodni ponoss in ljubezen do bratov Hrvatov na- kihe, dri izkažemo čast prvoborcema za skupna jug si ansko narodno osvobojeni^ ki vi | da k- c /itev največjih zatiralcev so’ vansi.a. Pridita ' si! Iz .Maribora in b ižnje okolice na inaiibift t glavni kolodvor, iz daljne oko- lice na bližnje postaje, mimo katerih pelje Zrinjs;;o-Fi nkopanski v,ak. Razobesite povsod zastave, p iditei kolikor mogoče v 'narodnih nošjih in z narodnimi znaki. Narodna društva n,ij Se ude c že slovesnosti z zastavami. Prihoo 'laka na p Siirneme postaje izven Maribora nal se po h i načini prihodu v Maribor ozir Odhodu h Maiibfra primeroma preračuna. ■ . i O Zi.in.is em in Frankopanu predava v nesejo, dne 27. t. m. ob JO uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma g. prof, Pirc. Dnevne novice. 1 na staro kulturo, . pravzaprav nepotreben, in če j tudi se dela zmagozavestnega,je vendar v težkih -k. (skrbeh, da se stari most v smrtnem boju še Peter knez Zrinski potomec srbskega enkrat vzdig'rje; in tedaj gorje novemu mostu ! vladarja kneza Lazarja in srbskega de- j — Mislimo, da so take hujskarije pri vsej naiv-spota Gjurgja Brankoviča. Javnosti je morda nosti nepotrebne, ubogi Rolf pa se naj tolaži: neznano, da je na morišču v Dunajskeiri das Alte stiirzt, es andert sich die Zeit und Novem mestu 1. 1671 s knezom Petrom !neues Leben b]iiht aus den Ruinen. Zrinskim umrl tudi poslednji potomec srbskih j Mariborski „Sokol“ naznanja, da je bilo dinastij Lazareviča in Brankoviča, razen tega treba prestaviti radi šoiskaga pouka telo-tudi poslednji potomec Nemaniča, ker je po. vadbo naraščaja in sicer dekliškega na žilah Lazarjevih potomcev tekla kri Nema-i ponedeljek in četrtek od polpete d*o polšesfe ničev po ženi Lazarjevi Milici, praunukinji Nemaničovega sina Vukana. Unuk kneza Lazarja, kosovskega viteza, od hčere Mare, poročene z Vukom Brankovičem je bil despot Gjuragj Brankovič (umrl 24./12. 1456). Unuk despota Gjurgja Brankoviča od sina slepega despota Štefana in Angeline Arija-nitove je bil despot Jovan Brankovič (umrl 10./12. 1502). Despot Jovan s soprogo'Jeleno, hčerjo Štefana Jakšiča, je imel dve hčeri, Marijo in Jeleno. Starejša, hči Marija je 'poročila kneza Ferdinanda Frankopana (umrl 1527), s katerim je imela sina Štefana (umrl 1577) in hčer Katarino, poročeno s sigetskim junakom Nikolajem Šubičem Zrinskim-(umrl 1566). Unuka despota Jovana Brankoviča je bila toraj soproga Nikole Šubica Sigetskegia, njihovi praunuki pa ,brata Nikola (umrl. 1.1666) in Peter (umrl 1671). Torej: hrvaško-srbška kri! Nedeljska predstava »Graničarjev" se mora zaradi prihoda hrvatskih gostov, ki pridejo po zemeljske ostanke »Zrinskega in Frankopana« preložiti na nedeljo dne 4. maja, ker( se bo velika dvorana Narodnega doma porabila za njih sprejem. Plačane vstopnice veljalo za prihodnje predstavi. Shod JDS se vrši v nedeljo' 27. apr. po rani maši pri Sv. Marjeti o. P. — po večernicah v Jarenini. — V pondeljek, 28. aprila ob %8. uri zvečer v Frangegovi gostilni v Hočah. Na vseh shodih govori poslanec Voglar. Ljudski shod JDS na Pobrežju je bil navzlic protiagitaciji zelo dobro obiskan. Balon-ova veiika dvorana je bila polna zavednih pobreških mož^, ki so z velikim razumevanjem sledili gdvoru poslanca Voglarja, ki je temelj-stveno govoril o vseh važnih vprašanjih. Po njegovem govoru se je razvila, živahna debata, v katero so posegli navzoči kmetje in delavci: Ob živahnem ploskanju je zaključil g. Steržina to zanimivo zborovanje. V proslavo polletnice zavzetja mesta Maribor se vrši dne 1. maja t 1. popoldan od 3. ure naprej ljudski koncert v veliki dvorani Narodnega doma, ob jepem vremenu na dvorišču. Vstop je dovoljen vsakemu proti vstopnini 1 K. Cisti dobiček je namenjen akademskemu domu v Zagrebu. Na predvečer, t. j 30. aprila, ob 8. zvečer pohod vojaške godbe po mestu Drugi dan, t. j. 1. maja ob 6. zjutraj budnica, in ob 9. dop. vojaška maša na Glavnem trgu Natančnejši spored se bo uradno objavil pravočasno. Iv Proslava 1. maja se bo vršila letos na posebno svečan način. Jugoslovanska demokratska stranka priredi ob 10. uti dop. v veliki dvorani Narodnega doma javen ljudski shod. Popoldne se vrši istotam ljudski koncert. Na magistratu se še vedno blešči mnogo nemških napisov, ki bi se prav lahko odstranili. Vidi se še »Stadtischer Eierver-kauf« in rrinogo drugih. Tudi na drugih javnih prostorih še zagledaš znake nekdanje sužnosti. Tako na ,obeh koncih Sodnijske ulice črnožolti stebri z napisom »Auto«. V t&ku pol leta bi že bil čas, da izginejo ta znamenja. Kaj si naj mislijo antantine komisije, ki prihajajo vedno v Maribor! Nemške hujskarije. Marburgerca hujska dalje. Ko si ne upa naravnost, pa dela to zadnji čas prikrito potom namigovanj. Neki Rolf, ki se je gotovo slovanskega kruha preobjedel in ga tako grozno m.če v Berlin ali vsaj na Dunaj, pop,suje navic&zno mariborske znamenitosti. Ni tre na biti posebno brihtnemu, da uvidiš, , koga, misli z novim mostom, o katerem pravi, da je napihnjen ko pav, neumno ponosen, brez ozira ure popoldan in deškega na sredo in soboto ob istem času. Tedaj se sprejemajo tudi nove prijave k telovadbi. Vhod v telovadnico meščanske šole v Reiserjevi ulici je v Elizabetini ulici št. 14 čez dvorišče. K slavnosti prenosa kosti Zrinskega in Frankopana v domovino Je pripravljalni odbor brzojavno povabil tudi Čehe in Poljake. Imena naših polkov- V krogih jugoslovanskih dobrovoljcev se je rodila misel, da se ob priliki prenosa, kosti Zrinskega in Frankopana v domovino imenuje eden izmed polkov z imenom teh narodnih mučenikov. Novi dnevni čas na železnicah. Vsled odredbe ministrstva za železnice št. 1834 z dne I0;. aprila 1919 začno s 1. majnikom t. 1. železnice v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev šteti dnevni,čas od 0—24. Slanina. Okrajno glavarstvo • ima na razpolago večjo množino prekajene in papricirane slanine. Prodaja se vrši v ponedeljek dne 28. t. m. od %3. do 6. in v torek od 8.—12. v proda-jalnici Viktringhofova ulica 11; cena je za kg-^ 24.—. Več ko dva kg se eni stranki ne odda. Uboga hroma žena prosi usmiljena srca podpore. Darove sprejme upravništvo »Mariborskega delavca". ti Zadnje vesti. Naša koroška fronta. \ ' LDU. Ljubljana, 26. aprila. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne iz uradnega vira: Dne 25. aprila opoldne, so obstreljevali Nemci s puškami na naše postojanke pri Dulah. Mi smo odgovarjali z ognjem. Nemška artilje-nja je nato obstreljevala Kamen. Poverjeništvo za Istro odpravljeno. LDU. Zagreb, 25. aprila. Današnje »Narodne rrovine« priobčujejo naredbo, s katero se v zmislu sklepa min. s^sta odpravlja poverjeništvo za Istro in se odkažejo vsi posli, ki se tičejo Istre, banu. V Celovcu vlada anarhija. LDU. Celovec, 25. aprila. V Celovcu ie zavladala popolna anarhija. V tpogodba ne bo sklenjena kolektivno, marveč da bo Italija sklenila s svojimi protivniki separatno pogodbo. DelniZka glavnica 15,000.000 K Ti*karna: Karl Rabitsch v Mariboru, Odgovorni ured»ik: Fr. Voglar, Izdaja : Tiskovna zadruga, H Izpred sodišča. Tatvine. Marija Murk je služila pri Ferdinandu Korperju v Forminu. Ukradla mu je iz zaklenjene shrambe več masti, vina, žganja, 3 piščance, tudi 10 kron denarja. Franc Stum-berger ji je pa napravil ključ k shrambi. Vsled tega je bila Marija Murk kaznovana na 4 tedna ječe, Franc Stumberger pa na 1 teden ječe. — Anton Kovačič in Rudolf Zemljič iz Sfajngore sta oktobra meseca 1918 ukradla Francetu Skerlecu 4 kure in 4 piščance, 20. oktobra 1918 Martinu Erhartiču dve gosi in 13. decembra 1918 Avguštinu Mankotu nekaj lesa. Zemljič je dobil zaradi iega 2 meseca težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsakih 14 dni, Kovačič pa 2 meseca težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsakih 14 dni in s temnico. — Matevž Luci je ukradel 18. januarja t. 1. Tereziji Medic na poti iz Središča v Oreš 90 kron, dne 28. marca pa je skušal v Ormožu Alojzija Kolariča piegovpriti, da bi zaradi te tatvine po krivem pričal. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. Trgovski akademik išče ž 15. f. m. ali pa 1. majem sobo z prehrano. Cenjene ponudbe z navedbo plače pod »Invalid 20« na upravpištvo. M. Letonja, Maribor Tegetthoffova cesta 23 Zaloga galanterije, igrače, razne steklenice, razglednice velikonočne, mariborske in druge, narodne znake. Na debelo in drobno. i=ii==i Trgovski akademik poučuje slovenščine, nemško in slovensko stenografijo. Cenjene ponudbe pod »K 1’60 za uro« na upravn. Železne zložljive S1 vrtne stole se proda v večji množini v Ljubljani, Kolodvorska ul. 31 (gostilna). 3—3 Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anonlno ekspedicijo Al. MateliJ, Ljubljana, Kongresni trg 8|1. RAZGLAS glede klasifikacije konj za leto 1919. Glasom naredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 21. februarja 1919, št. 382, se vrši klasifikacija konj za mesto Maribor in sicer: V/ pondeljek, dne 28. aprila 1919 za I. in II. okraj; ; v torek, dne 29. aprila 1919 za III., IV. in V. okraj; v sredo, dne 30. aprila 1919 za izostale in vojaške konje. Kraj klasifikacije je živinsko sejmišče pri klavnici. Komisija posluje vsak dan točno ob 8. uri zjutraj in ob 2. uri popoldne. Kdor svojih konj ne pripelje pravočasno, kaznuje se v smislu naredbe z globo do K 5000 — ali z zaporom do treh mesecev. Mi iigiM Maribor, Ine 22. aprila 1919. Vladni komisar: Dr. Pfeifer, 1. r. Priporočam tnj. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih žtepnih in stenskih ur, velika izbira v zlatnini >n srebrnini, popravila različnih itr in gramofonov izvršujem dobro in po nizkih cenah. sprejme takoj okrajno glavarstvo. Pogoji se fcvedo v glavarstvu, I. nadstr., soba št. 14. Lovrenc Stoječ, urar, Maribor Tegetthoffova cesta St. 30. cS C/3 Caj Pecilni prašek Vanilin sladkor Pravi škrob Somišljeniki! Zahtevajte po vsih gostilnah, kavarnah in brivnicah »Mariborskega delavca“! I. in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, ke^ mično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila havua vcdno vsak°- VCS vrstno blago MT listi obleke flMSC* mama vsakovrstno perilo, V po katero pošlje brezplačno na dom w svetlolika St zapestnice, srajce. Dos. Reich Ljubljana Tovarna: Poljanski nasip štev. 4 Podružnica: Šelenburgova ul. št. 3 In drugo blago priporoma domače podjetje io—5 Adria*3zdelhi (Filip Šibenik) Ljubljana, Gosposka ul. 16 Podpisujte drž. posojilo! Ministrstvo za finance v Belgradu je razpisalo dvesto miljonsko državno posojilo. Ker ravno sedaj primanjkuje prilike za plodonosno nalaganje denarja, bo ta razpis gotovo mnogim dobrodošla priložnost, da varno in dobička-nosno naloži svojo gotovino. Denar je, v državnem posojilu popolnoma varno naložen, ker za posojilo jamči cela država, ki ima že sedaj take predpogoje za gospodarski razvoj, da ji zavidajo-sosedi. Kdor podpiše državno posojilo, koristi ne samo državi, ampak tudi samemu sebi, ker s tem pripomore k temu, da se država hitreje in dobro uredi, da more v težavnih dnevih snovanja in pretvarjanja zadostiti vsaj najnujnejšim potrebam in Ustvariti temelje za bodoče blagostanje vsakega posameznika.