PRIMORSKI DNEVNIK j®j5SViSr - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 22 (4796) TRST, četrtek 26. januarja 1961 Prva Kennedyjeva tiskovna konferenca Izpuščena pilota letala portugalsko vojsko - Ladja je bila večkrat v stiku z brazilsko mornarico - Brazilska vlada čaka - Britanska admiraliteta se je začela obotavljati in je prekinila iskanje akcije vlade RIO DE JANEIRO, 25. — General Delgado je sporočil kapitanu Galvau, ki poveljuje zaplenjeni čezoceanski ladji «Santa Maria#, naslednjo poslanico: «Sporo- čam vam o nepopisnem vtisu med Brazilci in Portugalci. Pozdravljam velikega poveljnika Galvaa in njegove pogumne tovariše, ki so vredni našega gesla «čast ali smrt*. Delgado je nekemu časnikarju izjavil: «Računamo, da se bo našemu narodnemu gibanju za neodvisnost priključilo 75 odstotkov Portugalcev v prekomorskih o-zemljih kakor tudi v metropoli.# Delgado je zatem izjavil, da so načrt za zaplembo portugalske čezoceanske ladje na odprtem morju pripravili lanskega aprila s podporo, ki so jo dobili v Venezueli. Delgado je izjavil, da je optimist glede u-speha sedanje akcije. »Vtis l-mam, je dodal, da angleška in ameriška mornarica brez prevelike vneme zasledujeta ladjo »Santa Maria#. Dejansko sta jo prav gotovo že lokalizirali, ker nikakor ne gre za ladjo-prikazen.# Dopisniku UPI je Delgado izjavil, da je dal on ukaz za zaplembo ladje in navodila, naj se ščiti življenje potnikov na ladji. Pripomnil je, da u-porniki ne bono (odgovorni za pielito kri#, če bo neka tuja ladja skušala ustaviti ladjo ((Santa Maria#. Pripomnil je: «Nismo pirati. Vodimo politično vojno. To je naša zadeva in ne zadeva ZDA ali Velike Britanije.# Na vprašanje, ali se misli obrniti na novega brazilskega predsednika Quadrosa, da bi dobil pomoč, je Delgado odgovoril: «Ne verjamem, da je potreben poziv, da se doseže sodelovanje Quadrosa. Novi predsednik je ze odgovoril na to vprašanje, ko je dovolil vizum Galvau, ko je bil ta nedavno v Venezueli. Po mojem mnenju, je nadaljeval Delgado, kaže to na popolno spremembo politike brazilske vlade. To stališče je prišlo do izraza ponovno, ko se je Quadros med svojim nedavnim obiskom v Evropi izognil neposrednim stikom s predstavniki portugalske vlade. Ne predvidevam sitnosti z brazilsko vlado, ker nisem napravil nič zgrešenega med svojim bivanjem v tej državi. Pooblastil sem samo Galvaa, da napravi to, kar je bilo treba storiti.# iliiiiiiliiiitiiiMmiitiiitniimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiitiiHUiliililiiiiiililMiiifiiiiiiiiiiiitiiiiliiMliMiiliimtlliiiiiiiiiMiiiiliiiiiiniiiMiiiiiimillimiliiliiniiitlliitiiililfiliiilltlll Minister za javna dela Zaccagnini bo danes odgovoril interpelantom Pri izgradnji letališč gre za razsipanje z ? Opozicija zahteva parlamentarno preiskavo in kaznovanje morebitnih krivcev - Resolucija centralnega odbora KPI - Avstrijska delegacija prispela v Milan na pogajanja o Južni Tirolski (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Danes sta zasedali poslanska zbornica in senat. V poslanski zbornici so na dopoldanski seji nadaljevali z diskusijo o poplavah področia Polesine, minister za javna dela Zaccagnini pa je ponovno potrdil namen vlade, da čimprej začne s potrebnimi deli za temeljito rešitev tega vprašanja. Na popoldanskem zasedanju pa se je začela diskusija v zvezi z interpelacijami o vladni gospodarski politiki na italijanskem Jugu. Sergio Napolitano (KPI) je zlasti poudaril nujnost, da se premaga še vedno obsto- ječe neravnovesje med Severom in Jugom; da se odstranijo ovire, ki preprečujejo ali omejujejo preobrazbo poljedelstva na Jugu; da se pospeši in podpira zadružno sodelovanje med malimi kmeti; da se pripravijo u-krepi za demokratično reformo konzorcijev za bonifikacijo zemljišč in da se razširi pristojnost ustanov za agrarno reformo; da se takoj sprejmejo ukrepi za nadzorstvo nad investicijami velikih industrijskih in finančnih skupin s Severa in da se prepreči, da bi se koncentrirale na najbolj industrializiranih področjih severne Italije; da se pripravi dodatni prode bo govoril o vprašanju a-1 gram investicij, predvsem za meriških zlatih rezerv v svo- lahko industrijo; da vlada ji poslanici o stanju v drža-1 podpre že predložene zakon-vi, ki jo bo poslal v ponede- ske predloge za nacionalizaci-ljek kongresu. V dveh tednih!jo električne industrije; da se *udi Indonezija napovedala svojih čet iz Konga bi^og^- 25- - Glavni 2ii J°bvejs Hanimarskjoeld je vlade ° epu indone- Maroška vlada bo zahtevala izredno sejo Varnostnega sveta Priprave na Kasavubujevo «konferenco pri okrogli mizi» stk>u mTrnviin 0 P°dobnem nil- V C vlade- da bo- tlev -8v°je 6JJien\ času umak-denJski Sklen 1Z Kon8«- Indo- n&fca v?adPOročt’ da in' jaV *a 150(1 * j bo nado-fkav- ki ri^Pnezijskih varan tbeseceu Z1J°( v RonSu že gi ‘ februwi„m ki bi Jih m* ■ Oia#-: .I® ZameninK Je ,V°iaki. zameniati dru- Ja sv°Zoai*a da°Sha vlada pa jan? J® čete i rePatriira-gu *Sria- Ma?nga do 31. *naJri ‘isofe? ima v Kon- pS«. je 2AB Kakor J® sv ■ ®ljelc j sporočila „ V°l® čefiS da bo sporočila že v ju - ®etebo umaknila ga ar°ška vi-^0nga sporež,vlada je loVPOr°eila ria je razen ^ Zt rkon. rije i ' Minuti 0 usod‘ Lu-‘rjaJ? n® tisk” -z^ ‘nforma-šk: i! ’ da je t. ! k°nferenci ce Sk Posle-tt 3ni mar°-V T asablanciU'Ca konferen- s,e *da-e 1 mizi enco pr' 1 Jo je sklical sploši ki naj bi Kasavubu. Navzočih je 500 de-1 vu in označil zakonite oblasti legatov, toda med njimi ni ni-1 za »upornike«, ki »skušajo s . . .. , i •___Jnl»..nmam nolralprih hm- ti en predstavnik pokrajin, ki sn pod nadzorstvom zakonite vlade, to je Vzhodne pokrajine, pokrajine Kivu in Luala-ba. Combe in Kalondži sta poslala svoje delegate. Medtem se je vrnil v Leopoldville odbor OZN za dobre usluge. Predsednik je izjavil, da je bilo potovanje članov odbora »zadovoljivo#, toda odbor je samo proučil položaj na raznih področjih. Kasavubu je na današnji u-vodni konferenci izjavil, da je potrebno ohraniti enotnost Konga; vendar se je zavzemal za novo porazdelitev pokrajin in je dodal, da sedanja razdelitev »ni v skladu s težnjami prebivalstva#. Pripomnil je, da bodo morale «nove strukture uživati zelo široko avtonomijo#, ni pa izrekel besede federacija ali konfederacija. Pripomnil je, da bo potrebno jasno določiti pristojnost pokrajinskih in osrednjih oblasti. Kar se tiče enotnosti, je dejal, da bo kljub temu potrebno »upoštevati različnost teles, ki sestavljajo državo# Kasavubu je na kratko omenil Vzhodno pokrajino in Ki- sodelovanjem nekaterih huj' skačev uvesti v našo deželo z nasiljem ideološka načela, ki hudo škodujejo človeškemu dostojanstvu#. V uradnih krogih v Elisa-zethvillu govorijo, da so se predstavniki Kasavubuja, Com-beja in Kalondžija sporazumeli o ustanovitvi skupne fronte proti silam zakonite vlade. Roosevelt poslanik v Rimu? WASHINGTON, 25. — Zvedelo se je, da je predsednik Kennedy ponudil Rooseveltovemu sinu Franklinu, naj bi prevzel mesto ameriškega poslanika v Rimu. Toda ni še gotovo, ali bo Roosevelt to ponudbo sprejel, ker se bo morda odločil, da nadaljuje svojo politično dejavnost v državi New York. Načelnik tiskovnega urada v Beli hiši Saiinger je davi izjavil, da bodo imenovanje raznih poslanikov objavili še ta teden. začne s koordinirano politiko javnih del in pripravi splošen načrt za poklicno izobrazbo; da se vodi politika spoštovanja socialnih zakonov in delovnih pogodb in pospešuje odločno povišanje življenjske ravni delavcev na italijanskem Jugu. Isgrč (KD) pa je pohvalil dosedanjo dejavnost vlade na tem področju in jo pozval, naj odločno nadaljuje po tej poti. Za tem so diskusijo o tem vprašanju preložili na ju. tri. Pred zaključkom je Ro-berti (MSI) zahteval, da vlada odgovori že v,teku jutriš-njega dne na interpelacijo MSI glede pogajanj v zvezi z Južno Tirolsko. Predsednik zbornice Rossi je dejal, da bo sporočil vladi to njegovo željo, hkrati pa pripomnil, da je 'le vlada pristojna za določitev datuma za svoj odgovor r.a interpelacije. Pozneje so se sestali poslanci MSI, graja, li zadržanje vlade v tem primeru in sklenili spremeniti svojo interpelacijo v resolucijo, glede katere bodo zahte-vali takojšnjo diskusijo, če bo potrebno tudi z glasovanjem poslancev. V senatu so najprej počastili spomin senatorja Prime, rana, prof. Giordana in poslanca Mazzalija, nato pa se je začela diskusija v zvezi z izgradnjo mednarodnega leta-lišča v Fiumicinu. Spezzano (KPI) je zahteval pojasnila o naslednjih vprašanjih: Ali je res, da je cona, ki so jo izbrali za zgraditev letališča (in za katero so baje plačali ob. čutno višjo ceno kot vlada na tržišču), neprimerna, kakor izjavljajo letalski tehniki, inženiriji in strokovnjaki; da so del tretjega vzletišča mo-rali trikrat obnoviti, ker so se tla udirala, kar ’ je stalo nad milijardo lir; da so pr. votni načrt opustili in se iz neznanih razlogov odločili za diugega, ki so ga pripravili neizkušeni inženiriji, kar je povzročilo tehnični in uprav, ni kaos; da se zaradi tega smatra, da letališče ne ustreza potrebam prometa z reak-cijskimi letali; da bo treba premestiti vojaško letališče v Pratica di Mare, ki je v bližini, kar bo zahtevalo ogromne izdatke v breme države; da streha postaje, ki je stala 6 milijard, propušča na več krajih vodo in da so zaradi tega morali steklo zamenjati s plexiglasom; da je kontrolni stolp neuporaben in da bo. do morali zaradi tega zgraditi začasni kontrolni stolp, itd Na koncu je Spezzano vprašal, kakšne ukrepe namera-vajo sprejeti proti osebam, ki so odgovorne za razsipanje ^ javnim denarjem, in če ne smatrajo, da bi bila potrebna predložiti ustrezni zakonski predlog. Tudi Cotbellini (KD) je navedel nekatere kritične pripombe, v glavnem pa je zatrjeval, da letališče ustreza svojemu namenu, ministru pa je priporočil, naj da zahteva-' r.a pojasnila; vse, ki nosijo kakršno koli odgovornost za nepravilnost, pa je treba po njegovem mnenju najstrože kaznovati. Senator Bertole (KPI) je v glavnem ponovil to, kar je povedal že Spez-zano. Minister Zaccagnini bo odgovoril interpelantom na jutrišnjem zasedanju. Danes so objavili zaključno resolucijo z nedavnega zasedanja centralnega odbora in centralne kontrolne komisije KPI. v kateri se med drugim poudarja, da leto 1960 predstavlja »pozitivno bilanco u-spehov, novih korakov naprej in napredovanj« v politični akciji in delu' italijanskih komunistov. Resolucija zatrjuje, dl je cilj sedanje vlade »blokirati pritisk v levo« in da skuša »zlomiti levičarsko fron-to« Glede zunanje politike italijanske vlade se v resoluciji zatrjuje, da je z vrsto dejanj »podprla kolonialistične sile, nemški militarizem in piitisk k atomski oborožitvi najbolj napadalnih imperiali-stičnih skupin«. Glede PSI re. sclucija ugotavlja, da »seda- pozarja na nevarnost, da bi giede PSI »zlezli na pozicije izključno negativne kritike«. Resolucija nato poudarja, da jo treba razvijati in uveljaviti linijo IX. kongresa, ki jo ovirajo »razne slabosti in neravnovesja«, hkrati pa govori o »političnem in idejnem pridobivanju družbenih sil v razvoju za temeljne program, ske odločitve s tem, da se razširi zavest o potrebi krepitve enotnih razrednih organizacij in revolucionarne stranke delavskega razreda«. Oo zaključku si resolucija po. stavlja za cilj povečanje števila članov KPI, ki naj v letošnjem letu doseže dva mi-li.iona. Avstrijska delegacija, ki se bc sestala z italijansko delegacijo 27. t.m. v Milanu v zvezi s pogajanji o Južni Tirolski, je danes odpotovala delno z Dunaja, delno iz Innsbrucka. Pred odhodom je vodja delegacije zunanji minister Kreisky izjavil dunajskemu večernemu listu «A-bend-Presse«, da predvideva dolgotrajno pogajanje. Gre za usodo velike etnične skupine — je nadaljeval Kreisky — za usodo četrt milijona ljudi in zaradi tega je treba tembolj vestno proučiti vsa gle-chšča. »Odhajamo v Milan z najboljšimi nameni in tudi z določenim optimizmom, ven. nja politika PSI vodi k slab- dar se povsem zavedamo tež-ljenju enotne borbe proti re-lkoč, ki so pred nami«, je za-žimu monopolov in demokrist-1 ključil Kreisky. janske premoči«, hkrati pa o- I A. P. imiiiiiiiiiimimtiiiiiiiimiitiiiiiiiiimiiiiMiiimiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiMiiia Ferhat Abas o stikih s Francijo DJAKARTA, 25. — Na ti-skovni konferenci, ki jo je imel v Djakarti, je predsed-niK alžirske vlade Ferhat A-bas izjavil, da je sedaj naloga francoske vlade dati pobudo za nova pogajanja za konec vojne v Alžiriji. Dodal je, da alžirska vlada ni imela nobenega niti uradnega niti zasebnega stika _ s predstavniki francoske vlade po referendumu 8. januarja. Na vprašanje, kaj misli o enostranski ustavitvi ognja, je Ferhat Abas izjavil, da se mu ta ne zdi niti verjetna ni-ti izvedljiva in da je sovražnosti mogoče ustaviti samo s pogajanji med obema strankama. V Alžiru so danes popoldne našli ubitega predsednika tamkajšnjega ljudskega repu-blikanskega_ gibanja advokata Poppie. Našli so ga mrtvega v njegovem uradu. V Saidi je včeraj popoldne padla pod streli nekega alžirskega borca starejša Francozinja. V tem kraju se že od ponedeljka ponavljajo neredi in demonstracije domačinov. Preteklo noč so francoske če- parlamentarna preiskava, gle- ■ te izvršile številne preiskave de katere Spezzano namerava I v Saidi. Med spopadi do ka. terih je prišlo, so bili ubiti štirje člani alžirske osvobodilne fronte in en francoski vojak. Kennedyjeva zdravnica VVASHINGTON, 25. — Predsednik Kennedy je izbral za svojo osebno zdravnico dr. Ja-net Traveil, ki je že več let ciružinška zdravnica. Gre za prvo žensko, ki je izbrana za osebno zdravnico ameriškega predsednika. Do sedaj so vsi zdravniki v Beli hiši vedno pripadali oboroženim silam. Zdravnica Traveil bo zaprla svojo ambulanto v New Yor-ku, kjer je sprejemala od leta 1926 in bo vključena med osebje Bele hiše. Pomagal ji bo vojaški zdravnik, ki ni še določen. NEAPELJ, 25. — Trupla sedmih članov posadke z letalonosilke »Saratoga#, ki so postali žrtve požara na ladji, so iz Aten pripeljali v Neapelj, kjer jih bodo v bolnišnici ameriške mornarice pripravili za prevoz v ZDA. HENRIQUE GALVAO Delgado ni hotel govoriti o svojih prihodnjih načrtih. Izjavil je samo, da bo prihodnji korak ustanovitev «začasne vlade v katerem koli kraju sveta — v notranjosti Portugalske ali izven nje#. Dopisniku londonskega lista «Daily Herald# pa je Delgado izjavil: «Zaplembo ladje ((Santa Maria# sem ukazal jaz. Kmalu bom na portugalskem ozemlju. Ne morem vam reči, kaj se bo zgodile čez dneve ali tedne, toda vrni! se bom.# Pripomnil je, da je prva faza operacije uspešno končana, druga faza pa je »zelo tajna#. General Delgado je tudi izjavil: «Dogodek z ladjo ((Santa Maria# bi utegnil biti znak, ki bi zdramil portugalsko vojsko iz njene tragične indiferentnosti, ki jo nekateri opisujejo kot strahopetnost.# Brazilski diplomat Alvaro Lins, ki je omogočil odhod Delgada iz Lizbone, pa je izjavit, da je končni smoter Galvaa ustanoviti revolucionarno vojsko in izkrcati se na Portugalskem. Kapetan Galvao je preteklo noč brzojavil Delgadu, da je bila naloga v celoti izvršena po kratkem boju. Nadaljeval je: «Zelim, da se prizna naš položaj vstaje in torej naš položaj vojskujoče se stranke. Siopil bom v stik z zunanjim svetom, kolikor bodo okoliščine to dopuščale. Izvrševal bom oblast, ki ste mi jo podelili v neodvisni narodni osvobodilni hunti, ki je politični, vojaški in upravni organ narodnega gibanja za neodvisnost. Izkrcali bomo potnike v prvem nevtralnem pristanišču, ki nam bo to dovolilo, ne da bi tvegali, da se ladja zapleni. Pozdravljamo brazilsko ljudstvo in novoizvoljenega predsednika ter se jima zahvaljujemo za njuno podporo naši stvari.# Ameriška radiofonska družba «RCA» je sporočila, da je dobila številne brzojavke potnikov z ladje «Santa Maria#, s katerimi sporočajo, da so živi in zdravi. Brzojavke je poslala naslovljencem, potniki pravijo, da se počutijo dobro in pozdravljajo člane svojih družin. . Glavni štab ameriške mornarice v Fortoricu je včeraj sporočil, da sodelujejo pri iska. nju ladje ((Santa Maria# ameriške, angleške in kanadske enote. Razen tega sodeluje pri iskanju tudi sedem ameriških letal. Pri iskanju sodelujejo tudi nizozemska letala in vojne ladje. Portugalski minister za mornarico je izjavil, da so vse portugalske vojne ladje ki so na Atlantskem oceanu, dobile ukaz, naj iščejo ladjo, da preprečijo morebitni poizkus, da bi se približala kaki portugalski posesti na Atlantiku. Portugalska vlada je odredila izredne previdnostne u-krepe, kar se tiče portugalskih otokov na Atlantskem oceanu. Mnenja pa so, da ladja «Santa Maria# ne bi mogla pripluti do katerega koli portugalskega ozemlja, ne da bi jo ujeli. Portugalska ima skupino Azorskih otokov in otok Madero na Srednjem Atlantiku, bolj južno pa Kapverdske otoke. V poučenih krogih v Lizboni izjavljajo, da bodo obalne postaje, vojaški odredi in policija teh otokov vršili nadzorstvo ob obali. Politični opazovalci so mnenja, da je kapetan Galvao začel svojo ak. cijo meneč, da bi lahko sprožila močno opozicijsko gibanje bodisi na Portugalskem kakor tudi v portugalskih posestih. Eden od najvplivnejših brazilskih časopisov «Estado de Sao Paulo# piše med drugim: «Osem dni pred investituro Quadrosa nima Kubiček pravice — in dežela ne bo tega dopustila — da bi se brazilska mornarica, ob preziranju častnih zakonov, pridružila nezakoniti akciji Angležev in A-meričanov proti ladji .Santa Maria’.» List dodaja, da, če bo ameriška mornarica izročila Galvaa Salazarju, bi prestiž predsednika Kennedyja dobil v Latinski Ameriki in Braziliji nepopravljiv udarec. Ladja »Santa Maria# je preteklo noč stopila dvakrat v stik z brazilsko mornarico, toda ni hotela sporočiti svojega položaja. Na zahtevo portugalskega poslanika je brazilska pomorska policija prepovedala danes portugalski ladji »Vera Cruz#, di bi zaplula v pristanišče Rio de Janeiro. Portugalsko poslaništvo se je balo, da bi begunci, ki nasprotujejo Salazarjeve-mu režimu, skušali organizirati upor na ladji. Brazilske oblasti za sedaj čakajo. Zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo, v katerem pravi: »Dogodku s «Santo Mario# skrbno sledimo, potem ko smo sprejeli na znanje izjave portugalske vlade. Brazilija bo vsaiko konkretno okoliščino proučila v skladu z načeli mednarodnega prava, mednarodnih konvencij in brazilske zakonodaje.# Ameriški poveljnik Robert Walker, ki nadzoruje iskanje portugalske ladje, je sinoči izjavil, da je to iskanje «zelo težavna naloga#, ker bi ladja lahiko bila »na kateri koli točki področja treh milijonov kvadratnih milj oceana#, na področju, ki je veliko približno kakor vse ZDA. Na vprašanje, kakšne ukaze so dobile ameriške ladje, je poveljnik odgovoril: Lokalizirali in identificirati ladjo in raziskovati. Ce bi se ugotovilo, da je bilo izvršeno dejanje piratstva, imajo vojne ladje nalogo, da ladjo pripeljejo v neko ameriško pristanišče, po potrebi tudi s silo. Na razna vprašanja je izjavil, da je gotov, da bodo poveljniki vojnih ladij »prav gotovo prišli na krov portugalske ladje, če bo potrebno#, in to tako, da ne bodo spravili v nerav-nost nobenega potnika. Pozno zvečer je ameriška mornarica javila, da je danska trgovinska ladja »Fielke Guliva« lokalizirala ladjo »Santa Maria# približno 930 milj vzhodno od Trinidada. Izsledili so jo ob 16.15 po srednjeevropskem času. Mornarica je poslala na to področje letala. Neko letalo pa je sporočilo, da je lokaliziralo ladjo na področju med otoki Mayguana in Cai-cos. Tudi na to področje so piv slali letala. Ameriška mornarica je nocoj sporočila, da je eno od njenih letal opazilo ladjo «San. ta Lucia# in da skuša sedaj stopiti v stik z njo po radiu. Fioložaj ladje je severna širina 10,35 in zahodna dolžina 45,42. Ladja pluje v smeri vzhod-jug-vzhod. Če je namenjena v Srednjo Afriko, domnevajo, da bo uporabila približno tri dni in pol, da pride do afriške obale. Ladja ima za dvajset dni živeža in goriva za 5000 milj plovke s hitrostjo 20 vozlov na uro. Ladja prepluje približno 480 milj dnevno. Ko jo je letalo zagledalo, je imela ladja hitrost 15 vozlov. Angleška admiraliteta pa se je začela obotavljati. Do se- daj se ni še odločila, ali naj fregata »Rothesay» nadaljuje zasledovanje portugalske ladje. Fregata je namreč prišl* danes popoldne v neko pristanišče na otoku Trinidad, da se oskrbi z gorivom. Predstavnik Foreign Officea je potrdil, da je angleško poslaništvo v Braziliji dobilo sinoči brzojavko, s katero general Delgado poziva londonsko vlado, naj se ne vmešava v zadevo. O tem se sedaj posvetujeta angleški in ameriški poslanik v Lizboni. Britanska admiraliteta je sporočila, da so proučili vse pravne plati, preden so poslali fregato «Rothesay», naj zasleduje portugalsko ladjo. Neki pravni izvedenec je admirali-teti sporočil, da so angleške vojne ladje — kakor katere koli druge vojne ladje — pooblaščene poslati skupino mož lastne posadke na ladjo »Santa Maria«, če se to dogodi na odprtem morju. Poveljnik ladje «Rothesay» je bil opozoiv jen, da bi moral v primeru, da stopi v stik z ladjo izven teritorialnih voda, poizkušati, da ustavi ladjo, »seveda če misli, da bo to lahko storil z mirnimi sredstvi, ne da bi tvegal izgubo človeških živ* ljenj, ali pa da bi se ladja sama potopila«. Ce poveljnik meni, da ne more ustaviti ladje z mirnimi sredstvi in v omenjenih pogojih, bo moral ladji še dalje slediti in poročati o tem svoji bazi. Delgadov prijatelj Cabral, ki živi v Londonu, je izjavil: »Zelo smo zadovoljni, da angleška vojna mornarica ne sodeluje več pri iskanju ladja »Santa Maria«. Bila bi velika škoda, če bi britanska vlada pomagala neki diktaturi, da ostane na oblasti in da stre demokratičen upor«. V admi-raliteti pa poudarjajo, da čeprav angleška ladja »Rothe-say» ni dobila ukaza, naj nadaljuje zasledovanje portugalske ladje, to ne pomeni, da je britanska vlada sklenila dokončno opustiti njeno iskanje. Gibanje »portugalskih demokratov« v Veliki Britaniji je objavilo izjavo, s katero izreka upanje, da ne bodo uporabljali ameriških ali angleških vojnih ladij v sporu, ki je izključno portugalski. Izja-va dodaja, da je zaplemba ladje »Santa Maria« »samo nov protest proti portugalskemu fašističnemu režimu, pod katerim ni bila že 35 let mogoča nobena opozicija«. V Montrealu v Kanadi je skupina demonstrantov demonstrantov sinoči pred ameriškim konzulatom zaradi u-porabljanja ameriških vojnih ladij pri iskanju portugalske ladje. Demonstranti so nosili table z napisi: »Ne vmešavajte se v usodo portugalske«. iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimniiiiiniiiiiiiiftiiiinimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiitiiiiii Novice iz Jugoslavije Tiransko-pekinška tirada Članek v «Politiki» - Investicije za Makedonijo, Crno goro in Kosmet • Nove ceste (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Nocojšnja »Politika# piše v članku pod naslovom «Tiransko - pekinška tirada#, da je po izjavah Pekinga in Tirane borba za mir samo taktična stvar in da je pripravljanje na vojno stalna vloga, kar je v nasprotju z zunanjo politiko Sovjetske zveze in nekaterih drugih socialističnih držav, ki pod pojmom miroljubne koeksistence, ne razumejo borbe za mir, borbe za socializem v svetovnih merilih. »V Tirani, ugotavlja «Poli-tika#, včasih govore tudi o miru, o nujnosti sodelovanja med narodi Balkana, toda isto. časno ugotavljajo, da ne more biti nič skupnega med miro-ljubno zunanjo politiko socialističnih držav in zunanjo politiko Jugoslavije. Značilno je, ugotavlja «Politika», da je Al-banija edina država, ki v tem delu sveta nima normalnih od. nosov s svojimi sosedi in da je našla svojega najbolj zaupnega prijatelja in zaveznika na nasprotnem kraju azijske celi. ne, v Kitajski, in to prav v izvajanju politike napadov na Jugoslavijo in zastrupljanja ozračja na Balkanu. O sodelovanju na Balkanu, zaključuje «Politika», ne morejo govoriti tisti, ki vsak dan kale vodo. Zato so tiranske tirade «o sodelovanju in prijateljstvu» samo fraze in neuspeli poskus, da bi zameglile oči. To je na žalost stalna praksa albanskih voditeljev in njihovih sobra, tov v Pekingu.# # # # V prihodnjih petih letih se bodo v Jugoslaviji občutno zmanjšale razlike med razviti, mi in nerazvitimi področji države. To se bo doseglo s povečanim investiranjem v Makedoniji, na Kosmetu in v Crni gori. Pričakuje se, da bo na tem področju proizvodnja povprečno rasla za 14 do 20 odstotkov v primerjavi z jugoslovanskim povprečjem 11,4 odst. Po petletnem načrtu bo n. pr. v Makedoniji za gospodarski razvoj vloženih 439 mi. lijard dinarjev, na Kosmetu bo samo letos vloženih 38,6 milijarde, to je 30 odstotkov več kot lani. V Crni gori bo v prihodnjih petih letih vloženih za razvoj industrije in prometa nad 137 milijard dinarjev. #** Letos bodo v Jugoslaviji zgradili 148 km novih modernih cest. Največja dela bodo izvedena na avtostradi »Bratstvo in edinstvo#, ki gre od zapadne meje med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo do južne meje med Jugoslavijo in Grčijo vzdolž Jadranskega morja. Poleg tega bosta končana dva velika mosta čez Donava Petletni gospodarski načrt za razvoj Jugoslavije predvideva za razvoj cestnega in mestnega prometa 283,5 milijarde di. narjev samo iz splošnega investicijskega sklada. V ta namen bodo porabili tudi znatna sredstva iz občinskih skladov. U. B. Nehru se ne bo umaknil NOVI DELHI, 25. — Indijsai ministrski predsednik Nehru je izjavil, da nima namena umakniti se iz političnega življenja v predvideni prihodnosti. Neki londonski list je namreč pisal, da se je Nehru izrazil v tem smislu. MOSKVA, 25. — Sovjetska ladja «Sokalski» je odkrila v Južnem Pacifiku podmorsko planoto visoko 4000 metrov. Kokoški ljudje in njih življenje Dopisnik Tanjuga v Kongu piše o ljudeh v tej deželi in o njih življenju: Eden najvidnejših kongo-ških nasprotij je razloček med življenjem Evropejcev in življenjem Kongožanov. O-paziš ga prav povsod, zasnovan pa je na velikanskih gospodarskih razlikah in možnostih prvih in drugih. Evropejec, ki se je odpravljal v Kongo, je podpisal delovno pogodbo za tri leta, ki mu je poleg dobre plače zagotavljala tudi stanovanje in zdravstveno zavarovanje. Po treh letih dela je imel pravico do šestmesečnega plačanega potovanja v Evropo in pa možnost, da se potem vrne in obnovi pogodbo za novo obdobje treh let. Spominjam se, kaj mi je pripovedoval neki Belgijec. Ko je postal Kongo neodvisen, je menil, da tu nima več kaj iskati, pa je odpotoval v Belgijo. Tam ni bilo prav lahko najti delo. Potem ga je le našel, vendar je bil štiri-gli petkrat slabše plačan kakor v Leopoldvillu. Razen tega je moral s temi dohodki plačevati tudi stanovanje in zdravnika. Zato ni dolgo o-stal v Bruslju. Vrnil se je v Kongo, kjer je brez težav dobil staro delovno mesto in plačo. Razlike med dohodki Evropejcev in Kongožanov so o-gromne. To še najbolje ilustrirajo cene in življenjske možnosti, ki so dostopne prvim in drugim. V Leopoldvillu je restavracija Duvi-nier, eden najbolj luksuznih in dragih lokalov v tem mestu, kjer lahko med drugim naročiš tudi školjke in druge specialitete, ki jih vsak dan dovažajo iz Evrope z letali. Skromna večerja za štiri osebe bo v tem lokalu stala vsaj 1.000 frankov (20 dolarjev). Približno toliko znaša mesečna plača navadnega kongoškega delavca. Prodajalne v belem delu mesta so dandanes Kongožanom odprte, nihče jim ne brani, da bi kupovali v njih. Pa Vendar stoji pred njimi velikanska ovira, ki je ne morejo premagati: razlike med cenami, ki veljajo v belem delu mesta in v citeyu. Kako težko se dokopljejo Kon-gožani do denarja, priča tudi tale primer. Nekoč smo šli skozi neko vas. Sredi vasi smo naleteli na skupino ljudi in se ustavili. Kongo-žani, ki so že po naravi preprosti in dostopni, so se hitro pričeli pogovarjati z nami o svojih težavah, kajpada tudi o politiki in podobnem. Cisto odkrito so izpovedovali svoja mnenja. Nenadoma se je od nekod prikazala ženska z velikim vencem banan, ki je gotovo tehtal kakih deset kilogramov. Vztrajno nam jih je ponujala, pa smo naposled, bolj zato, da bi ji pomagali, vprašali, koliko stanejo. Rekla je: »Deset frankov*. Prvi hip smo mislili, da hoče deset frankov za kilogram, potem pa se je izkazalo, da nam za deset frankov ponuja ves venec. Prav takšne banane prodajajo na tržnih stojnicah v belem delu Leo-poldviila po 30 do 50 frankov za kilogram. Kongožana, ki zasluži dva tisoč frankov na mesec, imajo že za dobro plačanega. Fo razglasitvi neodvisnosti je dosti Kongožanov zasedlo položaje, ki jim prinašajo tudi večje dohodke, toda velik del teh ljudi še vedno ne more živeti drugače. Državne blagajne so zaradi težav skoraj prazne. Zato ni rednih plač. Nekdanji oblastniki so čisto gotovo namenoma u-stvarjali takšen položaj in ga skušajo danes na vse načine podaljšati. Gre za to, da bi dokazali, da so bile razmere v kolonialnem času bolj i.rejene. Iz tega naj bi sklepali, da tudi dandanes ni mogoče vzdržati brez Belgijcev. To misel odkrito zastopajo tudi Mobutujevi komisarji, ki tvorijo most, preko katerega naj se Belgijci vrnejo v Kongo ter zasedejo ključne položaje v upravi in gospodarstvu. Vrača se jih čedalje več. Prihajajo celo novi. Pri tem ne prosijo nobenega dovoljenja za vrnitev. Dovolj je, če na letališču pokažejo zelene izkaznice nekdanjih izseljencev, pa jim nihče ne dela preglavic. Po vrnitvi navadno najdejo svoje hiše nedotaknjene. Kongožanom ni prišlo niti na misel, da bi vdrli v stanovanja, ki so o-stala nekaj mesecev zaklenjena in prazna. Ves Kongo vre že nekaj mesecev, vendar se ni nikdar nihče dotaknil lastnine bivših kolonizatorjev. Bodimo še bolj natančni: bilo je nekaj takšnih primerov, vendar je šlo pri tem povečini za osebne obračune. Toda bilo jih je tako malo, da so v primerjavi z vsemi ostalimi docela nepomembni. Nikoli nisem občutil, da bi Kongožani belce sovražili, čeprav so preživeli pod kolonialno upravo več desetletij. To so zelo miroljubni in človekoljubni ljudje, ki zaslužijo vse spoštova- nje. liranega umivalnika ali česa podobnega. Na glavah nosijo blago, ki ga nameravajo prodati, ali pa nosijo domov, kar so nakupile. Živalske vprege nisem videl. Ce ne upoštevam ročnega vozička, ki ga tu ali tam zapaziš na cesti, lahko rečem, da ženske prenesejo na glavah vse, kar je sploh treba prenesti. Pogled na kongoški trg pove marsikaj o ljudeh in njihovem življenju. Na stojnicah je največ manioke. Vidiš jo povsod. To je nekakšno korenje, belo in precej trdo. Manioko tolčejo navadno v možnarjih, iz mokp pa pe-1 čejo kruh ali pripravljajo druge narodne jedi. Petdeset kilogramov manioke stane kakih 150 frankov. Liter olja stane 12 do 15 frankov, kilogram sladkorja pa 25 do 30 frankov. Vse to so tako rekoč standardne cene, vendar porabijo Kongožani veliko časa za pogajanja, ki naj zbijejo ceno za kak frank ali dva. Zanimivo je, da i-majo prodajalci na stojnicah le malo blaga. To je najbrž odvisno od proizvodnje, razen tega pa Kongožani nimajo denarja. Tako lahko ženska z dvema ali tremi otroki prebije na trgu ves dopoldan in prodaja kak kilogram banan, za umivalnik manioke ali kanglico palmovega olja, ki ga je pridelala sama. Zelo osoljene in osušene ribe so v kongoških meščanskih jedilnicah specialiteta in prava redkost. Vsakokrat sem se spraševal, kako pripravljati takšne ribe, ker se mi je zdelo, da so tako posušene in stisnjene, da ne bodo nikoli več za rabo. Meso je prava redkost. Goveje živine je zelo malo, pa še tista, kar je je, je zelo suha. Zvečer se ob vhodih v restavracije zvrstijo peki, ki prodajajo koščke pečenega mesa. Tako drobni so, da komaj zadostujejo za grižljaj. Pa vendar ne bom nikoli pozabil večerov, ki sem jih prebil v citeyu v družbi Kongožanov. Ti se zbirajo v svojih restavracijah, ki jim pravijo bari. Tukaj prebijejo nekaj ur ob steklenici piva in poslušajo svojo najljubšo glasbo. Ob dinamičnih ritmih plešejo s tolikšnim užitkom, da le redkokje naletiš na kaj podobnega. Nikomur se ne zdi čudno, če gre na plesišče samo ženska ali pa dve ženski in plešeta. Vidiš lahko tudi same moške. Kajpada, pleše se tudi v parih, a za Kongožane je pomemben ritem. Treba se je gibati v tem ritmu ter v lahnem zanosu in sanjarjenju odplesati kak ča-ča-ča, poln nacionalnih motivov. Glasbe ni vsak večer in se zato ob četrtkih in sobotah po barih kar tare ljudi. Nekega četrtka zvečer sem stopil v tak leopoldvillski bar. Hotel sem si poiskati prostor, pa ni bilo nobenega prostega stola. Nenadoma je stopil k meni človek, ki sem ga takrat prvič videl, in me povprašal, ali bi hotel prisesti k njegovi mizi. Sprejel sem prisrčno vabilo in stopil za njim k mizi, kjer je sedela njegova družba. Ko sva prispela, se je obrnil in se pričel opravičevati: »Oprostite, toda vidite, gneča je. Stolov je malo, ljudi pa ve- rni sesti na zaboj od piva?» Seveda sem ponudbo brez pridržkov sprejel. Stisnil sem roke svojim novim znancem in kmalu smo se pričeli pogovarjati. Ponudili so mi pivo iz steklenic, ki so jih i-meli pred seboj. »Veste,* je rekel moj gostitelj, »naši dohodki niso kdo7 ve kolikšni, vendar se raje odpovemo čemu drugemu, kakor kozarcu piva ob takšnih večerih, ko lahko poslušamo našo glasbo. Nocoj smo še posebno veseli, ker ste sprejeli vabilo, da bodite naš gost*. Ko smo pijačo pospravili, sem ponudil, da plačam eno rundo še jaz, pa so mi ugovarjali tako prizadeto, da sem se ustrašil, da jih ne bi razžalil. »Nocoj bomo skupaj z vami popili še eno, potOm pa lahko kak dan izpustimo,* je rekel moj gostitelj. Potem je moralo biti seveda konec besedi. Pogovor se je začel kajpada z vprašanjem, od kod sem. Ko sem jim povedal, se je dobršen del pogovora zasukal okrog Jugoslavije. Naše dežele večina ni poznala, bilo pa je tudi nekaj takih, ki so slišali zanjo. »Prvič,* je pripovedoval eden izmed njih, sem slišal za vašo državo takrat, ko sem prebiral poročila o zasedanju OZN v New Yorku. Videl sem, da se vaši delegati zavzemajo za Kongo. To mi je bilo všeč, pa sem poiskal nekaj knjig in poskušal zvedeti kaj več o vaši deželi.* Ostali del pogovora se je nanašal seveda na Kongo, na razmere v deželi in na ljudi. Odkrito so pripovedovali o težavah, o kolonialni preteklosti, vendar so dostikrat omenjali »independence* — neodvisnost. Vsi so izrazili isto željo — čimprej dokončati krizo in omogočiti mirno delo. Toda ob tej misli, ki je bila vsem skupna, so se pokazgle tudi razlike pri mnenju o tem, kako naj bi bil Kongo urejen, kako naj bi bilo organizirano življenje v njem. Prvi so menili, da brez enotnosti ne bo prihodnosti. Drugi so spet zagovarjali federalizem. Eden izmed njih, očitno Kasavubu-jev abakist, se je zavzemal za konfederacijo. Po njegovem je Kongo prevelik in ga ni mogoče upravljati iz enega središča. Vsaka provinca naj bi bila, po njegovem, neodvisna, v središču pa naj bi bil samo simbolični predsednik, ki bi imel tri ministre: za vojsko, za zunanje zadeve in za splošna vprašanja (koordinacijo) gospodarstva. S teh splošnih predmetov smo prešli na bolj konkretne, na plače, brezposelnost in še marsikaj drugega. Tako je šlo do polnoči, potem pa je pričelo vse pojemati. Življenje citeya je počasi ugašalo — še en četrtek je šel mimo. Vračamo se v belo mesto. Na avenijah, ki' vodijo v središče, je čedalje več Kongožanov z avtomobili. Tukaj je nekoč živelo dvajset tisoč Belgijcev. V mestu je bilo dvajset tisoč avtomobilov in vsi so bili belgijska last. Zdaj ima avtomobile tudi čedalje več Kongožanov. Res so največkrat stari, pa se le trkljajo in tako se njihovim lastnikom ni treba prerivati po prepolnih avtobusih ali odhajali na delo s kolesi. MIRKO AKSENTIJEVIC m - '' asf a Portugalski transatlantik (Santa Maria«, v teh dneh najbolj slavna ladja na svetu. (Glej članek na 1. strani!) iiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiimiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiniiiiiimiiiimmiiiuiiiiiiiiii Letalska nesreča v Indoneziji Enaindvajset oseb je bilo na letalu izgubljenem med Djakarto in Bandungom Posadka nekega letala ameriške mornarice, ki je padlo v morje, najbrž izgubljena DJAKARTA, 25. — Med 21 osebami na letalu »Dakota* indonezijske letalske družbe, ki se je izgubilo med poletom nad neko gorato pokrajino med Djakarto in Bandungom, je bilo tudi 5 Evropejcev. Od teh petih sta bila dva funkcio- * Francesco Giordani, italijanski znanstvenik s področja kemije in fizike, več let predsednik Državnega odbora za jedrske raziskave in strokovnjak za jedrsko energijo narja švicarske letalske družbe, neki funkcionar ameriške ustanove za mednarodno kooperacijo, neki nemški diplomat iz Vzhodne Nemčije in še neka peta oseba, katere narodnost seda; ni znana. Letalo pogrešajo od včeraj zjutraj. Trije helikopterji sodelujejo pri iskanju, katerega se udeležujejo tudi oddelki indonezijske vojske. Od 21 oseb na letalu je bilo 16 potnikov in 5 članov posadke. SAN DIEGO (Kalifornija), 25. — Neko izvidniško letalo ameriške mornarice je strmoglavilo v; zaliv pri San Diegu. Od petih oseb, ki so bile na letalu, štiri pogrešajo. Našli so truplo petega od .posadke. «»-------- Banka je - i de tega preiskavo. Ameriško ministrstvo je potrdilo to časopisno vest, izjavilo pa je, da v stvar ni vmešana ameriška vlada, ker banka ni bila registrirana v ZDA in ni bila podvržena normam, ki urejujejo delovanje ameriških bank. PALERMO, 25. — Tatovi sr se lotili blagajne v kinu «Dia-na» m neke trafike. Vsega skupaj so odnesli - — denarja v gotovini, nakazil in blaga — za pet milijonov lir. Milijarderjeve nevšečnosti Od enajstih žena ga je deveta tožila Trdi, da se je ločil s prevaro in zahteva samo en milijon 102 tisoč dolarjev odškodnine LOS ANGELES, 25.— Ameriški milijarder Tommy Man-ville je imel doslej samo e-najst žena. Toda njegova deveta žena, Anita Roddy-Eden Manville, stara 38 let, ga je tožila sodišču in zahtevala sa. mo en milijon in 102 tisoč dolarjev. Anita trdi, da je milijarder leta 1955 dosegel ločitev tako, da je predstavil sodišču v Nevadi njeno sestro dvojčico—Juanito. To naj bi milijarder dosegel z lažnimi izjavami in grožnjami ter tako prisilil Juanito naj pred sodiščem izjavi, da je njegova žena. ženo, ki je Neerdlem. Nemka Kristina Pristanišče v Asabu bo končano pred rokom Anita se namreč ni hotela ločiti, pričati pa ni mogla, ker je bila »preveč izčrpana* iti tudi ni bila v Nevadi šest tednov kakor je predvideno po tamkajšnjem zakonu. Svojo trditev dokazuje Anitin advokat z izjavo, ki jo je dal milijarder nekaterim osebam, ki jim je povedal, da se je poslužil Juanite. Poleg tega je Juanita morala plačati 27 tisoč dolarjev nekemu anonimnemu izsiljevalcu, ki je za prevaro vedel, ker se je bala, da bo njena sestra pri-š’a pred sodišče zaradi lažnega pričanja. No, medtem se je Anita ponovno leta 1957 poročila in sicer z igralcem Johnom Sut-tonom. Toda tudi od njega se je čez tri leta ločila pod pretvezo, da ni legalno ločena od milijarderja. Sestra Juanita pa je bila leta 1955 žena nekega bolivijskega milijarderja, Ramona Patina. Sedaj pa je poročena z newyor-škim odvetnikom Phoenixom Ingrahamom. Milijarder Tom-ir.y Manville je sedaj poročen — kot rečeno — že z enajsto Danes v Sanremu začetek festivala — Pa- AVASH1NGTON, 25. namaka poslaništvo je sporočilo, da je prejelo številna pisma v zvezi z neko «izginulo» banko, ki naj bi ((izginila« junija lani skupno s svojimi funkcionarji in fondi v znesku nad 4 milijone dolarjev (okrog 2 milijardi in pol lir). «New York Herald Tribune«, ki je prinesel to vest, dodaja, da je neka banka zapustila Tanger, potem ko je sporočila svojim klientom, da se bo preselila v Panamo zaradi novega bančnega zakona kot posledice sprememb statusa Tan-gerja. Panamsko poslaništvo zatrjuje, da ne more dati nobenih drugih podatkov, da pa je pisalo svoji vladi, naj začne gle- liko; ali bi hoteli tako kot ...........................................................................................................................n.......................".“..n. ........................................ Ce hočete spoznati kongo-žansko dušo, morate preživeti nekaj časa v citeyu, na nje govem pesku, ki pomeni življenje tega mesta. Najbolj pisan in raznolik je trg. Videti je, da večina prebivalcev tega dela mesta prebije tukaj večji del dne. Zenske se oblačijo v pisana platnena o-blačila, ki jih nenavadno spretno ovijejo okrog telesa in privežejo z ruto, ki jo razkošno nagubajo okrog pa su. Žensk in otrok je največ. Ves čas, kar sem bil v Leopoldvillu, nisem videl moškega, ki bi kaj nesel. Redko pa boste videli žensko, ki bi šla mimo vas brez kakšnega tovora na glavi — brez kake košare, velikega emaj- Ogorcenje britanskega tiska Angleška krallica ne bi iti v Indili na lov na smela tigre Kingsley Martin piše v «Daily Heraldu», da bi morala kraljica opustiti lov na tigre, ki je v Indiji simbol starega kolonializma LONDON, 25. — Lov na tigre, ki se ga je v Indiji udeležil princ edimburški, je v britanskem tisku izzval ostre kritike. Najprej piše «Daily Mirror« v uvodniku pod naslovom ..Filip in tiger«, da bi se morala kraljevska družina zavedati, da imajo milijoni bri- tanskih državljanov poboj živali in ptičev za nekaj neokusnega. List poudarja, da sta tako kraljica Elizabeta kot princ Filip obadva strastna lovca, nato pa dostavlja: «Princa Karla in princeso Ana so peljali gledat lov na lisico 1. 1956, ko je imel princ sedem in princesa V francoskem zimskem centru St. Gervaisu so se sestali nekateri koles3rski prvaki, bivši ip sedanji. Poleg Barlalija in Anquetila je prišel tudi Bobet, ki je svojo pozornost posvečal zlasti filmski igralkr Mylene Demongeot pet let, toda odpeljali so ju proč, preden so psi raztrgali plen. Pri dvanajstih letih pa je princ vzgajan v svetu, kjer ga učijo, da je poboj živali in ptičev nekaj, ikar je vredno moža. Ima svojo lovsko puško in nedavno je ustrelil svojo prvo sloko.« »Kraljevska družina, zaključuje list, se mora zavedati, da milijoni britanskih državljanov motajo tega poboja živali in ptičev za nekaj, kar je vredno moža. Pač pa ga imajo za nekaj neokusnega. Potem pa naj bo to lov na tigre v Indiji ali pa na jelene v Angliji*. Kingsley Martin, ki je bil trideset let direktor lista «New Statesman*, piše v laburističnem «Daily Heraldu*, da je lov na tigre prav tista dejavnost, ki bi se je morala angleška kraljica odločno izogniti v Indiji, ker je simbolj starega kolonializma, šport maharadž in angleških »sahibov* in zaradi vsega te- ga še posebej zasovražen v moderni Indiji. Martin potem kritizira način življenja kraljevske družine in toži, da so britansko monarhijo postavili v nevarnost ((organizatorji«, ki se ji prilizujejo. ((Nerazumljivo je, zakaj se ne bi smela ,na pr. kraljica srečati in normalno pogovarjati s študenti na univerzi, s skupinami oseb različnih dejavnosti in zanimanj,« nadaljuje Martin. ((Dejansko pa nesrečna ženska ne sreča nikoli nikogar.* »Gre torej, zaključuje časnikar, za togo in preživelo pojmovanje kraljevskega življenja na podstavku pred množico, od katere je popolnoma ločeno.« In takšno je bilo doslej življenje Eliza- bete na obisku v Indiji. ((Britanska monarhija ni v nevar-rosti zaradi radikalov in republikancev, temveč od ((organizatorjev«, ki se ji prilizujejo in ki ji — skoraj bi lahko to rekli — delajo reklamo, pri čemer pa gredo tako daleč, da ona tvega, da postane smešna.« Monroe-Miller sla k ra/poročena JUAREZ, (Mehika), 25 Filmska igralka Marilyn. Monroe je dosegla ločitev od Arthurja Millerja. Tako igralka kot dramaturg sta trenutno v New Yorku. Monroe je pretekli petek predložila v El Pasu vlogo za ločitev od moža, pri čemer je svojo zahtevo motivirala z običajno frazo o ((nezdružljivosti značajev«. Igral- BEOGRAD, 25. — Prvo moderno etiopsko pristanišče A-sab na Rdečem morju, ki ga gradi jugoslovansko podjetje iz Splita, bo zgrajeno že letošnjo jesen namesto prihodnje leto v maju, kot je bilo v načrtu. Pristanišče Asab je že usposobljeno za pristajanje 12.000-tonskih ladij. Jugoslovansko podjetje, ki gradi pristanišče v Asabu in Tartusu v Siriji, je pred leti zgradilo moderno pristanišče Lata-kija v Siriji. «»— sMalo kompromitiran nacionalsocialist DUNAJ, 25. — Bivši sodelavec nacističnega kriminalca Adolfa Eichmanna, Franz Novak, ki je bil aretiran na Dunaju, je bil eden izmed tistih nacistov, ki so 25. julija 1934 sodelovali pri državnem udaru, med katerim je bil umorjen kancler Dollfuss. Po tem dogodku je pobegnil v Nemčijo, kjer je postal član ((avstrijske legije«, ki so jo v Nemčiji ustanovili nacistični emigranti. Po letu 1934 se je le cd časa do časa pojavil v svojem rojstnem kraju Wolfsberg na Koroškem. Ko je leta 1957 po nekem advokatu vložil prošnjo za po-r.cvno pridobitev avstrijskega državljanstva, prav zaradi tega niso našli v občinskih registrih ničesar, kar bi ga obremenjevalo. Prav tako ni bilo r.ič obremenjevalnega na njegov račun (kar se zdi listu «Neues Oesterreich« mnogo bolj čudno) niti v arhivih notranjega ministrstva in v sodnih spisih. Zaradi tega je zlahka dosegel avstrijsko državljanstvo skupno z oznako ((malo kompromitiran nacionalso-| cialist«. Po avstrijskem zakonu pa je izgubil državljanstvo avtomatično, brž ko je leta 1934 pobegnil v Nemčijo. «»------ Danes se bo torej v Sanremu začelo, toda ne za pevca Johnyja Dorellija, ki je moral nenadoma v bolnišnico na operacijo slepiča. Na sliki spodaj je pri njegovi bolniški postelji njegova mati. Se dve pevki, galerih sliki objavljamo se imenujeta Aura D'Angelo (levo) in Jenny Luna SANREMO, 25. — Ze Enajstič doživlja Sanremo mrzličen predvečer začetka festivala popevk. Namesto Johny-ja Dorellija, ki je moral takoj v bolnišnico na operacijo slepiča, bo pel pesem »Mare di dicembre* mladi Sergio Renda, drugo njegovo pesem, »Mare nel cattetto*, pa Gino Latilla, ki je prišel v Sanremo kot spremljevalec svo- zaruzijivosil značajev«. ISIHI- »ui apicunjcva ka se je še istega dne zvečer je žene Carle Boni. vrnila z letalom v New York. I Razsodišč je vsega 21. Eno bo glasovalo v dvorani festivala, drugih dvajset pa bo v dvajsetih pokrajinskih glavnih mestih. Vsak član razsodišča bo lahko glasoval za dve različni pesmi. Razsodišča bodo pod kontrolo notarjev. Rezultati bodo zbrani pri finančni intendanci v Genovi. V festivalski dvorani je 1036 plačanih sedežev, razdeljenih v 37 vrst po 28 prostorov. Slovenci v ZDA Na občinskih volitvah v mestu Elyju, Minn., je bil rojak dr. J. P. Grahek že četrtič zaporedoma izvoljen za mestnega župana. Hkrati so bili izvoljeni za člane mestnega sveta (aldermane) naši rojaki John Marinšek, John Lobe in Rudolf Hrovat. Med 74 dijaki na šoli Morton High v chicaškem predmestju Cicero, ki bodo dobili štipendije, je tudi slovenski dijak V-ictor Glavach, ki bo letos šolanje zaključil. Štipendije v višini 600 dolarjev daje država Illinois. Kot glavni predmet študira Glavach novinarstvo. Motor na ionski pogon WASHINGTON, 25. — NA SA je sporočila, da je sklenila pogodbo v višini 100.000 dolarjev z »United Aircraft Corporation* v zvezi z njenim proučevanjem možnosti izdelave motorja na ionski pogon za dolga medplanetarna potovanja. NASA (Nacionalna agencija za letalstvo in vesolje) je pojasnila, da bodo prvi motorji na ionski pogon (gre za a-tomizirane ione) imeli odriv-no moč ene desetine libre (45 gramov), medtem ko doseže odrivna moč rakete »Saturn*, ki bo uporabljena v prvi fazi medplanetarnega poleta, en milijon in pol liber. Ionski motor vesoljske ladje bo uporabljen samo tedaj, ko bo ladja potovala v medplanetarni praznini. Potrebno moč, ki bo omogočila ladji, da doseže kritično hitrost, s katero se lahko otrese privlačne moči Zemlje, bodo dajali motorji na pogon s klasičnimi gorivi. Pozneje pa bodo v medplanetarni praznini potrebni le najmanjši pogonski sunki za dosego velikanskih razdalj. NASA trdi, da bodo vesoljske ladje na ionski pogon lahko nastopile krožno pot v bližini Marsa ali Jupitra skupaj iiiiiftiiiHliilliilllliiiiiiilliiiiilHUlIHIlnliuiliiuiiiiiililliiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,!, Požar uničil avstra PERTH, 25. — Avstralsko mestece Dwelling Up je bilo popolnoma uničeno zaradi požara, ki jc divjal ves včerajšnji dan in ki ga je močen veter še bolj razplamtel. Človeških žrtev ni, škoda pa znaša po prvih cenitvah nad milijon avstralskih šterlingov, oziroma okrog 1400 milijonov lir. Gre za največji gozdni požar v zgodovini Avstralije. Prvim skupinam reševalcev, ki so prodrle v goreče mestece, se je nudil obupen prizor ,Od predmestja Holyoake, kjer {so plameni uničili 15 od 17 hiš, je ogenj pustil za seboj tri kilometre dolg pas pogorišč prav do širokega trga pred železniško postajo, kamor se je zateklo zbegano prebivalstvo. V enem izmed hotelov, ki je pi čudnem naključju ostal cel, so zbrali o-troke in nekatere laže opečene osebe. Ogenj je razrušil večino stanovanjskih hiš, dve cerkvi, številne trgovine, bolnišnico, policijsko postajo in številna druga javna poslopja. Med divjanjem plamenov so eksplodirali rezervoarji bencina v dveh avtomobilskih gara- žah, kar je še bolj razširilo plamene. Trideset otrok in žena se je na čuden način rešilo s tem, da so se vrgli v neki jarek in se pokrili z mokrimi vrečami ki so jih varovale pred ognjem, ki je šel preko njih, Neka osemčlanska družina se je rešila pred smrtjo s tem, da se je zatekla na dno vodnjaka. Razen mesteca Dwelling Up je požar uničil do kraja tudi naselji Holyoake in Nanga Brook. Tudi tam ni bilo človeških žrtev. Plameni so uni- čili 16 km dolgo in 5 km široko področje, sedaj pa ogrožajo še dve drugi naseljeni središči. Gre za naselji lesenih poslopij na robu gostega gozdovja Jarrah, kakih sto km južno od Perta. V Dwelling Upu so ostala cela samo tri poslopja: en hotel, ena pekarna in skladišče raznih živil. Prebivalstvo je preživelo noč obkoljeno od plamenov. Nekateri prebivalci sc sporočili, da se je zdelo, kot da bi ce.otno mesto eks plodiralo. V Ljubljani razstava beneške grafike Včeraj so v Ljubljani odprli razstavo sodobne beneške grafike. Na razstavi je 150 eksponatov 38 italijanskih umetnikov. V februarju bodo v Gorici odprli razstavo sodobne slovenske grafike, julija letos pa bodo jugoslovanski in italijanski umetniki skupno nastopili na Bienali plastike in skulpture v Rimi-niju. Eleonora Rossi Drago nagrajena V Ceseni so četrtič dodelili nagrade »Cave-ja d’oro» za film, televizijo in časnikarstvo. Letos bodo prejeli nagrade: igralka Eleonora Rossi Drago, ki ji je bila dodeljena tudi posebna nagrada, zlata me-dalja, predsedstva poslanske zbornice, igralec Armando Francioli (za televizijo) ter radiokro-nist Luca Liguori. Uradna podelitev nagrad bo v nedeljo, 5. februarja, zvečer v palači Casal® Tatvina pod vplivom pesmi iz Sanrema? Virgilio Panzuti je ®a festivalu v Sanremu leta 1956 prejel nagrado za pesem «Odprite okna’-Pesem gre očitno še vedno da srca nekateri!®’ ki si niso mogli kaj i® so preteklo noč odprl1 — če že ne okna pa '' vrata njegove trgovine 2 električnimi gospodinjskimi stroji v Milanu D8 bodo lahko pesem še naprej poslušali, so odnesli štiri radiofonske a-parate v vrednosti 200 tisoč lir. Torej zel° skromna tatvina, navdihnjena zgolj po ljubezm do glasbe. Če bi kdo mislil da ni pravice Včasih slišimo koga tožiti: »Pravice ni več na svetu*. Kako zmotne i® defetistične so take izjave zakrknjenih pesim1" stov, najbolj kaže sledeči dogodek. Bilo je komaj nekaj dni od tega. ko je na neki neapeU" ski ulici Šved Johan5" son zagledal na vratih neke trgovine vabljiv® klobaso. Mogoče jim ®a ladji ne strežejo s takimi klobasami, pa se Je zato Johansson hitro odločil ter namero tudi takoj izvedel: z nožem )e prerezal vrvico ter s klobaso izginil med množico. Toda bistro oko trgovca ga je videlo i® kmalu je imel trgovca za petami. Tedaj je klobaso oddal drugemu moškemu, ki je spet izgin® med ljudmi. Policiji Pa je kmalu prišel v roke tudi Johanssonov tovariš ki je bil Norvežan Pe*" tersen. Včeraj dopoldne je bila sodna razprav®-Johansson je sicer z® na svobodi, ker so Ža obsodili le pogojno, toda obsodili so ga pa le in to tako, kot se za u" kradeno klobaso spodob1-15 dni zapora ter 2.šD® lir denarne kazni. Pet' tersen pa je še zaprtl ker še čaka na razsodbo. Torej je še pravic8’ ker je kazen takoj ®8" stopila, vsaj za Johan5" sona. Včasih seveda gre do na sodišču nekatere stvari bolj počasi. (be nekaj ni pri vsej te) stvari jasno: kaj pa kl°’ basa, ali jo je last®1 dobil nazaj ali ne?). Preveč alkohola vendar škoduje Felice Nava iz Gess8_ te pri Milanu je za s*9 vo spil dva litra veri®^ ta, nakar so ga mor8 prenesti v bolnišnic®' kjer je umrl zaradi h®" de zastrupitve z alkoh lom. Star je bil 34 le' n«*' Včeraj je odšel v »— . gostilno, kjer je ho* dokazati svojim prij8*^ ljem, da človeški or£8 nizem lahko prenese K8 precejšnjo količino alk® hola. Omenjena dva tra vermuta je spit . desetih minutah. Tak® se je začel zvijati zar8 hudih bolečin. V bol®1 nici je umrl po dveh ® rah, kljub napor oj? zdravnikov, da bi ga ^ šili. Ob 20-letnici vstaje Ko bomo pa kedaj dorasli... Pagon Andrej -Ogarev nži takJat J« (as izmeril Petin, Hrt k0t četrt »toletja. Z 2 let " Megleni za- d°godkim'T se odkrije in-Nmsken, zvrstijo kot na kaže nri pjatnu- Ze se pridih a sttfea; Skupina mlaji v n^i.0”30 željnih fantov Mitelč, .T0®u ^rana okrog jo violin V rokah drži- lo... pr'"e’ vtole, kitare, če-'zdelann ,npm* stojijo lično ko orii t za note- Ta' Tab, n *no 90rko je v sobi... tej u£lelno pri srcih- Zu-°a mu i ien ilopek. Nar *raišo n„le v ,nadomestilo za pTirnakni1na?mio n°go in telo, Vo■ Stari p^tedno bistro gla-ooriii. z« ” vas« so go- hskr°Wevae,et drUgih glaV ibralininajkTf so se fantje J1 banovi ni kr0iek >e dek ** vas T Vel,k dog°-a telin- večji za zna- *animanie„ te' s kakjnim “ ~~ u.?r f? Poslušali kro-Vič *kraU i! ' ko so se pr-S°u°rii o , Vajum, ko jim je °°m0 igra, epoti glasov. «Mi L°. dc>ajo l’inl Pa godli, kot . ‘kanti » ; edniki s harmo-b°oto ja 5e poudaril. «Težili ' uašifi da Postanemo ‘ter., 141 umetniški Grke- refc®3 karb na* nekai ■ novega, ■ S tem r, Privlačeva-nna Pot knm ie hila naka- fr,ej usmeril bo<^° za na- !nje Po irnh6 nas’e že‘je in endar !fobra^bi. *"četku n^“ sm° že takoj n t°/nane ovirehJla PTej ne' i« dobiti rf ' ^ak° začeti? re5'rumento«> T,- 30 nabauo /“»t« šib .fiUl smo nsi iz 0 bde «ajl • Naše roke r°die. Bi\ene držati kmečko r*“ trdi S0 Polne žulje«, ;aiH °«ir, neokretni- Gora lbra?b‘Cnm' ielj“ PO iz- Za”* preniagala ' optimi-,, začeten vse zapreke. TVe. Piolim Sm° uabauili le bi"* čelo m'010’ dve kita-ar. n.. •. OJ prijatelj, če- tr°n® P'>ioL,a'n' izdelal’pTe' heren jat”0- V«' - - le8. n'UVorOv je pri- tn ~"*Zrileh6ni ,n smrckot> ln racai on 4« _____________ , .upo0nii P® je « pari t!?detu. Vioii^. Ptiprauljenem E,!0 'istega ”,a res ni tunela K‘i »»Vr ‘m. Prim, erna Pa je bila za Naj S0,c s«oj *mo »ml 9°dbeni ? ,nstrument. U^ki LukToiek - ali o»lj Pio!n~» *?’t«r, ss<‘ r?-:? <•b^ »iol kitar estih riolin, S^ta Ko^ ”iote m P' 1 “ -r.« 1 9loso«„ Opisali nt- notne »se šti- iTal>en'Ue strun, OP Cc' de -Pa že V ' de’ “■ c to SrUo e. ef„ notno skalo; "< De n k- ’ Je bil 9e- a. ha, ce. dr« potem .f"detelc- Doma 06 »*‘i , 1 S *doi;’p?*>.«. ha: ce - m »ajp „ l>Se »ečere do rt. strUna), ., .9lali» z loJtom de. j' unah e, e/. »a«. skalo navzgor; ce, L Ce. ha, te v”1; sn>ole za i°J°n,3e kot ^>cnrpro;;- 9!aso«ePr*ti iskal!0,?;”6 dn‘ ci na „1^,. strune in kot?!0,o»i .. ®l?5*W tabli- Pa/',S‘i» in,0uh ^ .U8e P«J Pa ia pol giasuraru' Najueč-bon? *°k? K PTeni*ki ali tdo j p'ki 4°eTn, nam je Po „ ® *»no „ ,J.Je Posn- skni’” brez up" zboru toglas-odj 0 «0or inarf ka odigrali Warel« od ; s" nam *°0la,n» ,""dou°ijst«a. Potouanje gia. so«, ki se je od sten vračalo nazaj k našim instrumentom, je v nas vzbujalo ponos in zadoščenje. To je bila naša prva zmaga! Po dveh mesecih učenja smo že znali brez pogreška zaigrati narodno pesem: Na planincah sončece sije. Vsi preuzeti od tega uspeha smo odložili loke in instrumente. V srcih se je oglašalo nekaj novega, prijetnega. Nekaj česar prej nismo nikoli občutili. Takrat smo prvič občutili o-svajajočo moč glasbe, moč glasov, ki božajo in govorijo srcu... ##* Dvakrat v tednu smo redno obiskovali vaje. Ni nas ustavilo slabo vreme, ne mraz in ne sneg. Zgodilo se je, da je. medtem ko smo bili pri vajah, začelo nagosto snežiti. V sobi kjer smo imeli vaje, je bilo toplo in prijetno. Tako smo se bili vživeli v igranje, da nam ni bilo mar snega, ki je zunaj vidno rasel. Ko smo končali vaje in stopili na prag učilnice, smo presenečeni obstali. V nekaj urah je padlo nad šestdeset centimetrov snega... In še kar naprej je padal... Nad to debelo snežno odejo je ležala še gosta megla. Zaskrbelo nas je, kako bomo prišli domov. Ne zaradi snega, ki smo ga bili vajeni gaziti pač pa zaradi megle, ki je ovirala vsako orientacijo. V takem vremenu lahko zgrešiš še tako dobro poznano pot in kraj. Tako se je zgodilo tudi nam. Na kraju pod Veliko njivo smo seveda zagazili daleč od prave poti. Več kot četrt ure smo tavali v gosti megli sem in tja. Nismo in nismo mogli najti poti. Bili smo že do kraja izmučeni, ko smo končno je začutili pod čevlji trda tla ceste. Oddahnili smo se tipaje gazili dalje... Po prvih začetnih težavah nam je učenje «hitreje šlo od rok», kot so govorili ljudje v vasi. Ze po dveh mesecih smo znali zaigrati Gregorčičevo: Pogled v nedolžno oko, Stritarjevo: Mladi vojaki, odlomek iz Štravsovega valčka: Na valovih Donave, več narodnih pesmi in preprostih valčkov. Priredili smo zabavni večer. Ljudje so se čudili: V tako kratkem času pa tak napredek. Največji posestnik » vasi je ves navdušen dejal: eTakoj liter vina za fante na mizo. Zaslužili so ga.» Se župnik nam je dal priznanje, kar sicer ni bila njegova navada. Kar nas je danes še živih nismo in ne bomo pozabili večera, ko smo na povratku z vaj priredili sredi vasi nočni koncert. Bila je jasna lunina noč. Sredi vaškega trga smo se uvrstili v polgrog in že so v zimsko noč zaplavali mehki akordi: Nikar, nikar se me ne boj. Kmalu so se začela odpirati okna. Ljudje so strme poslušali... Mehki in prijetni glasovi strun so šli do srca. Duše so jim tre- — Ben, Mihec, zdej pej bo kej, zdtj ke jemamo novga predsednika. — Ki, kaau jema novga predsednika? — Orko, fa-j nimamo Kenedija? Jen praveio, de je forte lepu povedu, kadar je_ začnu. Jer de so vs* forte kontenti žnim, prfini Rusi. Ben, ma Kenedi je predsednik od Amerike, ne miga tle od nas! — E, ma komendira tudi tle, ne se bat! Ma ga vsi hvalejo de je forte pameten, jen mlad jen dinamičen jen de bo treba začent vse skraja. Kepej ku skraja! Zdej vsaj vi demo, de na tisteh konfa-encah ne nardijo neč jen samo jejo. Se zna, zdej ga forte hvalejo, zatu ke zdej komendira nanj Do zdej je biu pej forte fejst Ajzenhover, ma zdej ke je šou u penzjon; zdej mi najdejo pej same falerje. De je biti star, de je biu teštardo, de ni naredu neč ku škodo jen samo tako. Jest rečem: počakmo prej, de videmo kej jen kaku bo delpu jen pole bomo govorih! Jen tudi če ga bomo hvalli, boš vidu, de kadar bo šou u penzjon, mu bojo najdli tudi ujemi defete. Dokler aden komendira nima nikoli nobenga falerja. Tu pride ven šele pole. Sej je blo taku tudi s Francam Jožefam, jen ses Stalinam jen s tolko druzmi. Vidt, uni dan so ani najdli tudi Vitorjomanueleti an velek fa-ler. Neč me jn ku, de ni biu nanka s in od svoje matere Margarite. De ta kratica Mar-garita ni rodila njega ma ano punco. Ma ke krali forte nucajo glih fante zatu de bojo prestolonasledniki, alora so tisto punco dali proč jen denili njega u postelco. — Sej tudi od tistga perzjanskega mulata so nekej govorili, de je ta zadna žena od šaha šla rodet u šanatorjo samo zatu, de bojo hitro jemeli pr roki kašnega mulca, če be šahica rodila punco. Jen šah pej de je jemu forte silo je-met fanta, zatu ke pravejo, de tam an kral nanka ne more bet kronan, če nima sina. Jen taku je vse dependiralo od anga sina. Se zna, de pole tisti šah — de rifa o de rafa — tistga sina je mogu. dobet jen si je mogu pomagat na vse viže. — Ma za gvišno se vselih ne zna, kaku je blo. — Se zna, de ne! Sej te pravem, de falerji od tisteh ke komendirajo pridejo ven šele pole, ke zletijo al pej gre jo na uni svet. Ses krali je glih narobe koker ses umetniki. Ti so pej puhni falerjeu dokler so živi; de so udarjeni, de ne rešpe-tirajo governa, de jemajo douh ježek. Kadar se pole an umetnik vsega naštefa jen gre na uni svet pej postane na anbot fejst fant; de je dosti dobrega jen lepga naredu, de so se mi godile krivice, de uan je tou samo dobro. Jen alora mi nardijo an lep pogreb ses diškoršami jen vseh sort zastopniki jen bando jen pole an lep spomenik. — Jest mislem, de umetnikam delajo taku lepe pogrebe glih zastran tega, ke so veseli, de so se ga rešii. Kej se ie ne zdi? — Jest ne znam jen ne rečem neč. Zatu ke kadar si narbol gvišen, de nekej znaš, se pole skaže, de si ga glih tabat fejst polomu. Koker — denmo reč —’ tista slovenska držina tle gor s Krasa (ke more bet pikoli al pej Federcommercio al pej mišinam forte simpatična) ke se je strila kambirat svoj slovenski priimek u taljan-skega, zatu ke niso teli delat sramote svojmi zeti, ke je blo vse vre zrihtano za ohcet ien pole se je pej fant premislu jen taku so ostali ses dougem nusam jen za spomin jem je ostau samo kambiran priimek. — Ma znaš. de tista grda beseda be za tako sorto ledi vselih nucala! r> Parižani ponujajo Kratki in pričesko «Paris» gladki las* ------------------ le brez kakršnih kolt komplika- «* “£*»*"* Cii - Novi klobučki, Šminke itd. der na svojem mestu. Tretja ‘ pričeska zahteva, razen po- Paris« se imenuje nova pričeska, s katero so začeli pariški frizerji letošnjo spomladansko modo. Pravijo, da je naletela nova pričeska na izredno navdušenje Parižank, ki so se že naveličale dolgih las in bogatih pričesk in ki so zato s tem večjim veseljem pozdravile novo pričesko, ki predpisuje kratke in gladke lase, brez posebnih «šestic» na licu, brez kodrov na čelu in sploh brez kakršnih koli komplikacij. Pričeska je le nekoliko bolj visoka na vrhu glave, drugače pa lasje mehko padajo ob licu in na celo ter so za malenkost bolj nakodrani samo na tilniku. Za takšno pričesko mora biti dolžina las samo od 3 do 7 centimetrov. Seveda je od frizerja, oziroma frizerke odvisno, kako bo nova pričeska uspela — čeprav je namreč na videz zelo enostavna, zahteva vendarle zelo spretno roko pri striženju las, ki morajo biti pravilno dolgi tako ob licu. kot na tilniku. Nova pričeska, ki pri italijanskih frizerjih še ni naletela na pravo razumevanje, se seveda prilagaja novi modi klobukov, ki bodo v dosti veg. ji meri valorizirali pričeske in seveda tudi barvo las. Klobuki, ki jih bodo ženske nosile letošnjo pomlad in poletje, bodo največ iz tenčice ali dru. gih lahkih in prozornih svil ter bodo takšnih oblik, da se bodo kvarili pričesk, temveč jih bodo samo še poudarili. Za takšne klobuke so se za sedaj odločili samo pariški klobučarji, medtem ko so italijanskim klobučarjem dosti bolj všeč majhni, na čelo potisnjeni klobuki, pa čeprav nekoliko kvarijo in skrivajo pričesko. Seveda ni to še zadnja beseda, ki so jo .rekli pariški in italijanski lasuljarji glede letošnjih pričesk. Nova pričeska «Paris» se takorekoč sploh še ni uveljavila, ko se že govori o novih pričeskah, ki nosijo kaj čudna imena «zlata meglica«, «pouf», «sonce ob zatonu« itd. Prva pričeska daje poudarek predvsem lasem ob licu, medtem ko bodo lasje na vrhu glave precej gladki in ravni. Druga pričeska bo IlllllltllllltllllllllllllllllllllllllllllVtllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllltltlllltllllllllllltllllllllllllllllllltllllllllllllllllltllll It til BI IIIII IfllllllllllllltllllllllllllllltlllllllflllllllllllllllllliSIIIIIIIIISIIIIHIIIISIIIIIIIIllllllllllllllllIllllBIlillllllllllllllllllitlll« Bežen obisk po dvorcih indijskih maharadž Poleg dvo tudi zakladnice tri sto s brez zakladov Ob osvoboditvi pred 12 leti je bilo v Indiji 600 «kneževin» in njih vladarjev - maharadž, danes jih je ostalo le nekaj najbogatejših Kadar Nehru govori o bodočem razvoju Indije, rad poudarja, da vodi pot iz zaostalosti edino le skozi socializem. Pri tem pa vedno podčrtava, da bo ta pot nujno indijska socialistična pot, kar je povsem razumljivo, kajti zgodovinsko bogata preteklost te ve. like dežele je prinesla s seboj tolikšno družbeno šaro, da je z njo nemogoče enostavno pomesti, razen z odločnejšo po. tezo, na katero pa v sedanjih pogojih ni niti misliti. Upravna razdelitev dežele, ki meri nad 3 milijone in pol kv. km in šteje nad 350 milijonov prebivalcev, je zveznega značaja, toda poleg zveznih držav je v Indiji' še cela kopica «držav v državi«. Mislimo na «kneževine» raznih maharadž, ki so preživele kto- (Nadaljevanje na 6. strani) y.y Baratpurski maharadža z eno izmed svojih 12 žena. Ima še 40 dvorcev in 40 avtomobilov, ter je potomec boga Krišne IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Amalia Glanzmann V slikovitem starem delu Trsta imamo ravnokar priliko občudovati to romantiko našega mesta v risbah Amalie Glanzmannove, ki razstavlja v galeriji «Retto-ri». Na svoji predlanski razstavi v občinski galeriji se nam je predstavila kot por-tretistka in krajinarka, do-čim jo sedaj lahko spoznamo kot odlično grafičarko. Pred kratkim je izšla v založbi Del Bon mapa njenih risb v kamnotisku. Vsega dvajset listov velikega formata. Pri prelistavanju te mape naletimo na risbe polne razgibanosti »n tako drzne v svoji zasnovi, da se ne dozdevajo delo nežne roke male dame, ki duhovito kon-verzira v glavnih evropskih jezikih. Moškost risalnega izraza je zaznavna posebno v podajanju drevja in v večjih arhitektonskih kompozi- kamnotiske se tonsko prijetno dopolnjujejo rjavkaste risbe ostalih del, med katerimi se zlasti odlikuje velika veduta starega mesta. Po svojem verodostojnem podajanju, pravilno uravnoteženih odnosih med umetniškim in resničnim videzom opazovanega, predstavlja ta slika res pomembno delo že iz samega kulturnozgodovinskega vidika. Mnogi slikarji so že slikali staro mesto, toda ne z občutkom Glanzmannove, z občutkom, kot nas navdaja pred velikim umirajoči m, katerega obraz si želimo še enkrat globoko vtisniti v dušo. Vse te vegaste hiše so res vegaste brez ekspresionističnih deformacij in lise razpadajočega ometa vplivajo res abstraktno. A trepetajoča zveriženost od starosti sesedajočih se dimnikov, oken in vrat ter vijugastih pločnikov, je kot predsmrtni krč vsega kar se pogreza v temo minulosti. Vendar pa te risbe propadajočih hiš naših prednikov preveva topel optimizem: potepuški maček, otrok ali klepetajoče ženice ali celo le skromen grm, so vanje vneseni kot znak, da življenje gre dalje preko tega kar naj že shranimo kot spomin na preteklost. In ta preteklost bo v lepih risbah Glanzmannove ostala slikarsko dostojno ohranjena našim zanamcem. MILKO BAMBIČ Razstava italijanskega slikarstva v Kranju V «Prešernovem muzeju» v Kranju je bila te dni odprta razstava slik pod imenom »italijansko slikarstvo». Razstavljenih je okrog 100 reprodukcij, ki zajemajo razdobje od 15. do 19. stoletja. Razstava bo odprta do 31. januarja. letja, ki jim je ustava izpred 12 let sicer izpodrezala Korenine, ker jim je odvzela suverenost in 90 odstotkov dohodkov, Id pa jih ni mogla enostavno črtati iz zgodovine. Ta. kih kneževin je bilo pred 12 leti v Indiji 600, dočim jih je danes že veliko manj. Mnoge so že povsem v razsulu, dočim je nekaterim maharadžam uspelo ohraniti svojo nekdanjo veličino in bogastvo, ki bo zdržalo še desetletja. Baratpurski maharadža na pr. nosi sedaj uradni naslov državnega svetnika za javne odnose indijske vlade s tujino. Pri svečanih ministrskih sprejemih je vedno zraven. Njegovo bogastvo je še vedno velikansko. Posebno so zna. na njegova lovišča. Ko je prišel na prestol svoje bivše kne. ževine, je bil star le 11 let, hkrati pa že gospodar 40 dvor. cev. Se danes ima 40 avtomobilov najboljših znamk, katerih je eden iz čistega srebra. Za sebe pravi, da je neposredni potomec boga Krišne. Bogatejši od njega je Misor-ski maharadža, ki je »vladar« svoje kneževine na jugu Indije. Njegov uradni naslov je »veliki kralj svetlobe in tisoč slonov«. Po njegovem izhaja neposredno od boginje Kali. Star je 38 let in baje zelo kulturen človek. To bi pričala njegova zelo bogata knjižnica, pa tudi diskoteka s 25.000 ploščami prvenstveno klasične glasbe. Da je bogat, priča nje. gov glavni dvorec. Pri svečanostih nastopa na slonu, kjer sedi v posebnem sedežu z baldahinom, ki je izdelan iz 700 kilogramov čistega zlata. Ta Kprenosni prestol« je že prava pravcata zakladnica, ker je vse zlato ogrodje «okovano» z naj. lepšimi briljanti na svetu. Njegove sprejeme določajo zvez-doslovci, ki do minute, celo sekunde določajo, kdaj smejo nižji ali manj bogati maharadže pred njegov prestol, ki je izdelan iz ene tone čistega zlata in seveda ustrezno obit z dragulji. V trenutku ko Misorski maharadža sprejema svoje goste, se na pročelju njegovega dvorca prižge 300.000 žarnic. Seveda so ti sprejemi že stvar zgodovine, ker je tem bivšim vladarjem nova ustava odvzela suverenost. Lela 1949 je umrl eden najbogatejših indijskih maharadž, Kapurtalski maharadža, ki je bil na vsem svetu znan zaradi njegovih zakladov dragih kamnov. Njegova »specialiteta« so bili smaragdi. Teh je imel v svoji zbirki za 200 kilogramov. Zadnji Kapurtalski maharadža se je imenoval Jagad Sid Sing Bahadur. Seveda se pri tolikšnem bogastvu ni zadovoljil z življenjem na indijskih dvorcih, pač pa je večino leta prebil v Evropi, predvsem v pariških nočnih lokalih, kjer so ga klicali enostavno «Coc6». Druga njegova značilnost so bili velikanski parki. Ti so bili tako veliki, da jih Je moralo negovati 500 vrtnarjev. Danes tudi to spada v zgodovino, kajii tam, kjer cijah. Na te črno natiskane »MiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiniiiiMiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiHiiiiiHiiiiHHmiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiHiuiiiuiiiiMiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiuM OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Rešili se boste velike odgovornosti, ki je zavirala vaš delovni polet. Ne povzročajte ijubosumnja osebe, ki vas ljubi BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pozitivni navdihi za umetniško izživljanje. Upoštevajte predloge, čeprav se zdijo pretirani. Zdravje uravnovešeno. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Potrebni bodo novi napori za izvršitev važnega opravila. Vesele ure v družini. Večerna utrujenost, RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Z veseljem boste ugotovili, I da so vaši nasveti upešteva- mm ni. Razpoloženje v družbi starih prijateljev. Zdravje dobro. LEV. (od 23. 7. do 22. 8.) Ne podajajte se na tvegano potovanje. Premagati boste morali težnjo po osamljenosti. Nepotrebna nervoznost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaša zamisel lahko temeljito spremeni življenjski program. Nepričakovano, toda pri. jetno srečanje. TEtlTNiCA (od 23. 9. do 23 10.) Posvetite nekaj uric poglobitvi vase. Slabo organizirano potovanje utegne biti ne. varno. Nevšečen prehlad ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22, 11.) Zavist bo mučila nekega vašega nasprotnika. Nejevolja in apatičnost v popoldanskih urah. Zanimivo pismo starega znanca. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V krogu prijateljev bodo potrebovali vašo prisotnost. O. zračje sporov v družini; bodite potrpežljivi in velikodušni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pozitiven dan za finančne posle. V privatnem življenju je potrebna večja organiziranost in uravnovešenost. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Potrebni ste daljšega počitka. Dane obljube je treba dosledno izpolniti. Zdravje brez posebnosti, vendar pozor. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vsi bodo imeli zaupanje v vas. Ne izkažite se nehvaležnega do dobre prijateljice. Ljubezensko pismo. Zdravje dobro. so nekoč rastle lepo negovane aleje, raste danes — koruza. Na skrajnem severovzhodu Indije se razprostira puščava Radžastan. Sredi te puščave še danes obstaja — kraljestvo. Toda tudi to kraljestvo je že v zatonu, kar dokazuje že razpadajoča bivša prestolnica Džezalmer. Knezi, ki so vladali v tej kneževini, so po svojih trditvah izhajali neposredno od — Lune. Smatrali so se za najstarejšo knežev-sko rodbino v Indiji. Do pred 12 leti je bila to edina kneževina v Indiji, ki se ni pokorila niti Angležem. Knezi te kneževine so bili na glasu «knezi-razbojniki», ker so ropali karavane, ki so po «poti svile« prenašali z Vzhoda na Zahod dragoceno blago. Knežja družina še ni povsem izumrla. Danes živita tu otroka zadnjega Džezalmerskega maharadže in njegova vdova, Kneževina Dalija leži v srcu Indije. Gre za majhno kneževino z 250,000 prebivalci. Njena prestolnica je malo večja vas. Tudi ta knežja družina je malone propadla. Bili pa so znani kot »knezi diamantov«. Zadnji knezi so bili baje preveč radodarni. Vsak vidnejši Evropejec, ki je kneza obiskal, je odnesel s seboj kak diamant ali zelo niz diamantov, ki jih je maharadža radodarno poklanjal. Pet' sto kilometrov zahodno od Novega Delhija je tako imenovana «dežela smrti« Jod. puru. Tu je nekoč vladala družina Bahadur. Ta družina ni propadla. Sedanji knez je star komaj 10 let. Mladi knez ima moderno grajeno palačo s 400 sobami in vgrajenimi na. pravami za kondicioniran zrak, ki so stale okoli 25 milijard lir. Poleg tega dvorca ima na vrhovih bližnjih gora še več dvorcev — trdnjav. Prav tako ni propadla še kneževina Patialskega maharadže, Sedanji knez je star 47 let. Po poklicu je polkovnik. Njegov dvorec ima 300 sob in »polkovniku« streže 300 slug. Maharadža je 2,10 m visok in strasten zbiralec odlikovanj. V kolikor si z zaslugami ne more pridobiti nekega odlikovanja, si ga kupi. Nato da vse kovinske dele odlikovanja zamenjati z zlatom, ostale okraske pa z dragimi kamni. Maharadža je duhovni vodja 3 milijonov Sikov, ki so bili zna. ni kot najbolj divji bojevniki v Indiji. Toda tudi ta maharadža ni več to, kar je bil nekoč, ker so mnogi viri bogastva usahnili. ((Zadovoljiti« se mora s poldrugo milijardo lir «apanaže», kolikor mu je izplačuje indijska vlada. Trenutno je predsednik indijske nacionalne komisije UNESCO. Bogastvo tega maharadže je še vedno neocenljivo. Poleg izredne zbirke zefirov in smaragdov predstavlja njegovo največje bogastvo kopica starih perzijskih rokopisov, ki jih znanstveni svet še ni videl. sebne dolžine las, tudi zlato-rdečo barvo, ki spominja na sončni zahod. Italijanski frizerji so ostali za sedaj pri dosedanjih pričeskah, ki so zelo bogate in ki zahtevajo precej dolge lase. So se pa že odločili, da bo glavna barva letošnjo spomlad in poletje rdeča in sicer v tonih, ki nosijo ime «darling red« in «zlato-breskova» barva, Tej novi modi se bodo morala podrediti seveda tudi rdečila za ustnice, ki ne bodo več rožnata, ali vijoličasta, temveč bolj oranžna, oziroma karmin. In me — za kakšno pričesko se bomo odločile? Izbira je bo. gata. Pazimo le, da si bomo izbrale takšno, ki nam bo pristajala in ki nas bo predvsem polepšala in če je potrebno tudi pomladila. Zelo lepa popoldanska obleka iz črnega volnenega crepa, ki jo okrasimo s primerno brošo. Pričeska odgovarja letošnji modi, ki zahteva precej kratko pristrižene lase, počesane v dve #,šestici» iiniiiiiitimiiiiiiiiim m mn um tifiimiimiiiii Prejeli smo PROTEUS. Ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. Leto XXIII, 1960—61. 1. januar 1961. Stev. 4/5. Ljubljana. LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Rassegna bibliografica men-sile. Anno XII. Numero 128. Ottobre 1960, Presčdenza del Conisiglio dei Ministri. Roma, BOREC. Glasilo Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Stev. 1. Letnik XIII. Januar 1961. Ljubljana. [==■ Četrtek, 26. januarja 1V61 Radio Trst A 7.30: Jutrauja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Iz glasbenih festivalov; 17.20: pesem tn ples; 18.00: Radijska univerza: Tone Penko: Strupi, mamila in nasladila: »Mamila tropskih krajev«; 18.15; Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Skladbe Bacha, Pagan inlja, Debussyja ln Albemlza; 19.00: Sirimo obzorja: Umetnost naših cerkva; 19.30: Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; V odmoru, približno ob 21.10: Književnost: Jože Peterlin: »Letošnji koledarji«; Po koncertu, približno ob 22.00: Umetnost — Mario Ka-Ikn: »Donatellov spomenik Gat-tamelato v Padovi«; nato Romantične melodije; 23.00: Orkester Gharliie Mtngus, Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.20: Kot juke box; 14.15: Lutkovno gledališče «Galmi« iz Vidma; 15.25: Franco Russo pri klavirju; 15.40: V Trstu pred sto leti. Koper 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Operne anje; 12.00: Glasba po željah; 12.35; Kronike iz jug. življenja; 13.40: Melodije starih dni; 14.00: Glasba po željaih; 14.30: Pogovor z volivci; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: fečaj italijanščine; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Izbrane strani; 16.20: Verdijeve skladbe; 17.40: Zabavne melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00; Za vas pojo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Woody Herman; 22.35: Concertino za kitaro G. Santor-sole; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Neapeljske klasične pesmi; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska šola; 12.00: Godala in solisti; 13.30: Prevedene pesmi; 15.55; Vreme na ital. morjih; 16.00: Srce Azije; 17.20: Haydnov »Koncert«; 17.40: Vsakovrstne zanimivosti; 18.00: Literarna oddaja; 18.30: Enotni razred; 19.00: Kmetij- ska oddaja 19.30: Filmske novosti; 21.00: Donizettijeva opera: «Lueia di Lammermoom. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: New York - Rim - New York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Majhni orkestri lahke glasbe; 14.45: Vaš Juke box; 15.40: Tangi in valčki; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe; 20.30: Radijska igra Maria Tirantija «Zvesti Ali«; 21.45: Večerna glasba; 22.00: XI. festival italijanske pesmi in Sanrema. III. program 17.00; Mozartovi in Francko-vi trii; 18.00: Pregled sodobne zgodovine; 18.30: Honeggerjeve skladbe; 19.00: Napredek metalurgije; 19.15: Zgodovina italijanske Industrije; 20.00: Vsako-večerni koncert; 21.30: Gordon Craig jn gledališče bodočnosti; 22.25: Ob stoletnici rojstva skladatelja G. Mahlera; 23.20: Prejeli smo; 23.35: Mala pesniška antologija; 23.45: Skladbe F. Chopina. Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.35: Zbor pod vodstvom A, V. Svešnikova; 8.55: France Bevk: Mali upornik; 9.25: Revija S(h listov in instrumentov; 10.15: Od Beograda do Moskve; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Ruski tečaj za začetnike; 11.15: Kitara in orglice; 11.20: Simfonični orkester RTV; 12.00: Ansambel Srečka Dražila; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Od Purcella do Wagner-Ja; 13.30: Črnske duhovne pesmi; 13.45: Veliki zabavni orkestri; 14.10: Popularni or- kestrski napevi; 15.40: Jorge Amado; Nemirno morje; 16.00: Od plesišča do plesišča; 16.30: Glasba Mauricea Ravela; 17.15: 45 minut turizma in melodij; 18.00: III. dejanje Liebermanno-ve opere «Sola za žene«; 18.30: Ciganski napevi; 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Domače pesmi ln napevi; 20.45: Večer umetniške besede: 21.25: Iz jugoslovanske glasbene literature; 22.15: Po svetu jazza; 22.45: Fr. Poulenc: Sonata za flavto in klavir; 23.05: Billy May*s trobentami in tromboni; 23.40: Ameriške popevke; 23.55: Prijeten počitek. Ital. televizija 13.00: TV šola; 17,00: TV za najmlajše: Naš mali svet; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stari in novi šport; 19.00: Tečaj angle- ščine; 19.25: Glasbeni variete; 19.50: Borba proti parasitom v poljedelstvu; 20.10: Kmetijska oddaja; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Campanile sera; 22.30: Clnelandia, ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Zaradi montažnih del v novem televizijskem stadlu bo studio Ljubljana začel danes spored šele ob 19.00. Beograd 15.00: Srečanje ob četrtkih — prenos javne prireditve iz dvorane Doma sindikatov v Beogradu. Italija 17.00: TV za otroke: Naš mali svet. Ljubljana 19.00; Odloči naj boj — TV film iz serije Robin Ilood; 19.30: TV obzornik. Beograd 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Spoznavajmo svet in domovino — javna mladinska oddaja. Graz približno ob 22.00: Prvenstvo Evrope v umetnem drsanju. * * * + * + * * * * * Diletanti za film o banditu Giulianu Režiser Francesco Rosi pripravka film z naslovom «Smrt Salvatora Giulianas. Rosi je izjavil, da film ne bo nikak profil Balvatora Giulmna in niti ne prika* njegovega življenja, pač pa opis okolja, v katerem je Giuiiano živel. Giuliano bo v filmu samo pretveza, ki vsebuje vse značilnosti sicilijanskih problemov. Film o Giulianu torej ne bo film v tradicionalnem smislu, temveč neke vrste kinematograf, ska študija. Vse igralce bo angažiral v kraju, kjer se je Giutiam največ zadrževal, to je na področju Montele-pre, kajti režiser hoče, da bi kronika bila resnična in verjetna. «Western» nazaduje Priljubljenost tilmov vrste «wcstern» v Veliki Britaniji nazaduje. Gledalcem ugajajo sedaj bolj lahki, komični in glasbeni filmi. Statistike kažejo, da je lani prišlo v Veliko Britanijo samo 24 we-sternov v primerjavi s 75 leta 1958. Tudi filmi «groze» izgubljajo na privlačnosti in n jih število se je od 22 v letu 1959 zmanjšalo na 14 v lanskem letu. Iz teh podatkov je mogoče sklepati, da so se gledalci naveličali «westernov» v filmu, ker jim jih na pretek nudi angleška televizija. »Dolga noč 1943» prikazan v Pragi Italijanski film «Dolga noč 1943» je bil z uspehom prikazan v Pragi. Predstave so se udeležili številni vladni predstavniki kakor tudi po-sleniki ZDA, SZ, Velike Britanije, Francije in drugi. Predstavniki češkoslovaškega podjetja «Film-Export» so se že začeli pogajati z italijansko družbo, ki je film izdelala, za njegov odkup in prt-kazovanje v češkoslovaških kinodvoranah. Filmi v Avstriji Lani so na Dunanju in » Salzburgu prikazali 23 filmov, med katerimi 15 avstrijskih in enega v koprodukciji z Zahodno Nemčijo. Povečanje kinematografske produkcije v Avstriji je mogoče delno pripisati dejstuu, da so nekatere inozemske družbe snemale na Dunaju zunanje scene. »Nov film« Simone Slgnoret Znana družba «W amer Bros» je angažirala francosko igralko Simone Signoret za glavno vlogo v filmu «Vrag v grofiji Bucks», ki ga bo režiral v Angliji Peter Glenville. Scenarij je bil napisan po istoimenskem romanu Edmunda Schedeela. Film »Kobarid« (Caporetto) bo sneman v Jugoslaviji Režiser Marcello Andrei je sporočil, da bo svoj novi film «Kobarid» snemal v Jugoslaviji. Na pripombe nekaterih, da bo film szgodo-vinsko oživljanje nedostojno italijanskega vo jaka« je Andrei odgovoril: «Moja dolžnost je pojasniti, da ]tim ne namerava popačiti dogodkov niti ugotavljati odgovornost za kobaridske dogodke in toliko manj iskati njihove vzroke, t tim hoče psihološko in človeško pokazati, kako lahko zaupanje ustvarja čudeže tudi takrat, kadar dogodki zadušijo sleherno upanje, predvsem pa hoče po 43 letih prekiniti nerazumljivi molk o vojnem dogodku ki je ostal v zgodovini kot sramotna legenda italijanske vojske.» Filmi za »Osear« Švedska filmska akademija je določila Bergmanov film «Studenec device», ki je bil ze nagrajen v Cannesu, za kandidata za nagrado Mscar 1961» za najboljši tuji film. Indija bo kandidirala s filmoma «Ganga» in eMughal-e-Azan». Film o Churchillu Film o življenju Roosevelta, ki je bil narejen po odrskem delu, je imel v Ameriki izreden uspeh. Zaradi te. ga so sc hollgvooodski producenti odločili da bodo naredili podoben film tudi o življenju Churchilla, za katerega že pripravlja scenarij pisatelj Forester. V filmu bo prikazano življenje angleškega državnika od njegove poroke 1908 dalje. Cenzura v Franciji Francoska vlada je sprejela nekatere spremembe zakona o filmski cenzuri. Odslej bodo nekateri filmi iigro-zen ali vojne prepovedani mladoletnikom do 13. let, drugi do 1*. let, medtem ko bo tretja kategorija te vrste filmov dovoljena za vse. Za kršitelje so predvidene stroge kazni. Vlada bo odslej lahko tudi prepovedala predvajanje filma, ki ga je zato postavljena komisija že odobrila. Cenzorji bodo odslej pregledovali že scenarije in opise glavnih cen. Festival v Mar del Plati Tretji mednarodni filmski festival v Mar del Fiati, ki se je zaključil prejšnji teden, je podetil veliko nagrado za najboljši film angleškemu filmu «Saturday niqht, sundag morningn. Nagrada za najboljšo režijo je bila podeljena Henrgju Clou-zotu za film «Resnica», nagrade za najboljšo igralko pa je bila podeljena Suzani Strasberg za njeno vlogo v Pontecorvovem filmu »Kapo«. Žirija kateri je predsedoval Cesare Zavattini, je podelila še nagrade za najboljšo moško vlogo (Albert Smney), za najboljši scenarij (Allan Sillitoe), za najboljši kratki film «Pozor» (CSR) in za najboljši film v španščini «Ifunko» (Argentina), Vreme včeraj: oajvišja dnevna temperatura 9, najnižja 4.8, ob 19. uri 6.5 stopinje Zračni tlak 1001 narašča, veter 16 km vzhod-rck-severovzhodnik, vlage 67 odr stotkov, nebo 8 desetin pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 26. januar)* Pavla Sonce vzide ob 7.34 in zatone* 17.02. Dolžina dneva 9.28. L«M vzide ob 13.03 in zatone ob 3,W Jutri, PETEK, 27. januarja Janez "" - Končni podatki o prometu v preteklem letu Reka je že prehitela Trst v kvalitetnejšem prometu Promet tržaških Javnih skladišč je dosegel lani 2.345.000 ton, sorodnega reškega podjetja pa 3.419.000 ton - Celotni tržaški pristaniški promet je znašal 5.065.611 ton, Reke pa 4.054.700 ton Z nekoliko zamude so bili . čutnega porasta objavljeni uradni podatki o J prometa reškega celotnem prometu tržaškega pristanišča v preteklem letu. tranzitnega pristanišča. Po teh podatkih je pristaniški promet dosegel lani 5.065.611 ton in je bil za 924.216 ton ali za 22,3 odstotka višji, kot 1959. leta. Kljub temu, da se je v prvih mesecih promet zelo ugodno razvijal, je prišlo ob zaključku leta do zastoja tako, da ni bil dosežen rekordni promet 1957. leta, ko je znašal promet tržaškega pristanišča 5.138.000 ton. Statistični uradi še niso dokončno sestavili statistik glede deleži raznih držav pri tem pristaniškem prometu, niti niso objavili strukture prometa. O tem lahko sodimo samo na osnovi dveh podatkov in sicer po podatkih Javnih skladišč glede železniškega tranzitnega prometa zalednih držav in pc podatkih o celotnem prometu Javnih skladišč. Železniški tranzitni promet je dosegel lani 1.819.669 ton, medtem ko je 1959. leta znašel 1.231.275 ton. Na prvem mestu je bila Avstrija s 1.410.804 tonami (1959. leta 1.009.280 ton). Promet CSR je dosegel 192.709 ton, medtem ko je znašal 1959, leta 159.985 ton. Slede naslednje države: Zapadna Nemčija s 96.456 tonami (1959. leta 92.547 ton), Madžarska 47.723 (38.111), Jugoslavija 31.590 (27.069), Švica 26.387 (21.515), Poljska 4.806 (4.541) in druge države 9.194 (5.488). V lanskem letu je celotni promet Javnih skladišč dosegel 2 345.000 ton, medtem ko je znašal 1959. leta 1.644.000 tor. porast je občuten, pa čeprav promet Javnih skladišč ni dosegel rekordnega leta 3957. V zvezi s podatki o prometu Trsta so še toliko bolj zanimivi podatki o prometu Reke v preteklem letu, ko je celotni promet dosegel 4.054.700 ton in je bil za 90 tisoč ton višji kot 1959. leta. Tudi Reka ni dosegla ravni rekordnega leta 1957, ko je njen promet dosegel 4.154.234 ton. Do tega povečanja prometa je prišlo izključno zaradi ob- Tako je lani tranzitni promet reškega pristanišča dosegel 1.435.948 ton, medtem ko je znašal 1959. leta 904.355 ton. Tranzitni promet z Avstrijo je dosegel 781.559 ton in je bil torej skoraj dvakrat višji kot 1959. leta, ko je dosegel 412 tisoč ton. Promet s CSR je znašal 411.400 ton je se je prav tako podvojil, saj je 1959. leta znašal le 198 tisoč ton. Edino tranzitni promet z Madžarsko se je nekoliko znižal in dosegel lani 222.234 ton, predlanskim pa 275.552 ton. Pomemben je tudi podatek o obsežnem prometu, ki ga je doseglo podjetje «Luka i skladišta*, saj je njihov promet dosegel kar 3.419.972 ton, medtem ko je promet tržaških «Javnih skladišč* znašal lani le 2.345 tisoč ton. Reško pristanišče torej še ni doseglo Trsta glede celotnega pristaniškega prometa, vendar pa gre v resnici za zgolj statistični prikaz, saj se pri teh podatkih seštevajo razne vrste prometa med seboj, pri čemer se seveda ne upošteva kvaliteta prometa in od nje odvisnih dohodkov, ki jih promet pristanišču prinaša. Znano pa je, da je na primer v tržaškem pristaniškem prometu udeležen z velikim deležem petrolej, ki predstavlja četrtino-petino celotnega prometa in od katerega pristanišče nima skoro nobenih dohodkov. Točnejša je torej primerjava med prometom tržaških Javnih skladišč in sorodnega reškega podjetja Luka i skladišta, iz česar pa izhaja, da Reka ni samo dohitela temveč celo prehitela Trst, saj je ta kvalitetnejši reški promet kar za dober milijon ton višji kot je tržašlki. Jutri seja pokr. sveta Jutri ob 18. uri bo izredna seja pokrajinskega sveta. Do- pravni svet pokrajinske turistične ustanove ter dopolnitev sklepa o jamstvu družbi «Autovie Venete* za gradnjo avtostrade Trst-Benetke z od-cepkom Palmanova-Videm. Prva seja občinskega sveta na Repentabru Volitve za obrtniško bolniško blagajno Zaključilo se je triletno razdobje, za katero so bili izvoljeni sedanji upravitelji pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike. V ta namen se sedaj pripravljajo volitve, ki bodo istočasno z volitvami pokrajinske komisije za obrtnike. Na volitvah bodo izvolili skupščino delegatov in upravni svet bolniške blagajne. Prihodnjo soboto bo na županstvu na Colu prva redna seja repentaborskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je izvolitev župana in članov občinskega odbora. Seja ... .. . se bo začela ob 18. uri in se ku dvajsitih dni po predložitvi Predsednik blagajne v tej zvezi sporoča, da je na osnovi člena 17, dekreta predsednika republike št. 266 od 18.3.1957, objavil na oglasnih deskah občin in na oglasni deski blagajne volilne sezname obrtnikov, ki imajo pravico do glasovanja. Seznami bodo občinstvu na ogled deset dni od 26. januarja dalje. Tisti, ki ni vpisan v seznamu, ne bo imel pravice glasovanja. V desetih dneh po objavi seznamov se lahko vloži pritožba, v kolikor neki obrtnik ni vpisan v seznam. Pritožbo ;,e treba nasloviti na centralni odbor vsedržavne federacije bolniških blagajn za obrtnike, ki bodo dokončno odločala v ro- 0b imenovanju soJnijskih komisij za kmetijske spore Diskriminacija Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Tudi ZMP je vložila protest proti izključitvi svojih predstavnikov - Predsednik prizivnega sodišča dr. Palermo ni hotel sprejeti tajnikov dveh organizacij Kot smo že včeraj poročali, so bili predstavniki Kmečke zveze izključeni iz dveh specializiranih sodnijskih komisij za reševanje kmetijskih sporov, in sicer iz komisije na sodniji in komisije na prizivnem sodišču. Toda tudi Zveza malih posestnikov nima v omenjenih komisijah svojih predstavnikov in je zato vložila protest, ki je naslovljen na predsednika tržaškega prizivnega sodišča. Zveza malih posetnikov v svojem pismu ugotavlja, da zastopa neposredne kmetovalce, spolovinarje in najemnike na sodišču samo Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev s sedežem v Ul. Roma 20, medtem ko ostale kmetijske strokovne organizacije nimajo svo. jih zastopnikov. Zato Zveza malih posestnikov vztraja na | stališču, da morajo biti v je lahko udeležijo vsi občani. | pritožbe. niuiiiiiuiiiimimiiiMiiimiiiiiHUiiiiiiiiimiiii mirni Drevi seja občinskega sveta Spor o zidanju cerkve na Trgu Carlo Alberto 217 družin s tega trga je poslalo odborniku za javna dela pismo, v katerem protestira proti tej nameri Na dnevnem redu sedanje- no uničenju lepega trga, zlasti ga zasedanja tržaškega občinskega sveta je tudi sprememba regulacijskega načrta glede Trga Carle Alberto. To spremembo je občinski odbor odo. bril samo z demokristjanskimi glasovi, ker sta oba republikanca proti njej. To točko so na vseh sejah odlagali, danes pa bo pač skoraj gotovo prišla na vrsto. Sama po sebi ta točka dnevnega reda pravzaprav nič ne pove, toda dejansko gre za star načrt oziroma namene škofije, da sezida cerkev na omenjenem trgu, s čimer bi se pokvaril razgled, uničil del javnega vrta in se izločilo otroško igrišče, na katerem se zabavajo tamkajšnji otroci. Zato so skoraj vsi občani, ki sedanjemu dnevnemu redu za. I prebivajo na trgu, nasprotn - . rrirlnnui onrlziTo na nonnolt c/ sedanja so dodali imenovanje predstavnika pokrajine v u- Poziv Slovenskega gospodarskega združenja Prijave za bolniško blagajno trgovcev Slovensko gospodarsko združenje opozarja, da je le še dva dni — do sobote — časa za prijavo za bolniško blagajno. Zato združenje vabi vse trgovce, gostilničarje in vse druge upravičence, naj se nujno zglase v uradu, Ul. Fabio Filzi 8, tel. 37-808. V kolikor nimajo potrebnih dokumentov (družinski list) bo po uradnem dogovoru uredilo vse potrebno združenje. Seja miljskega občinskega sveta Odobritev sklepov upravnega značaja V sejni dvorani županstva 1 Zupan je Vascottu odgovo-v Miljah je bila sinoči redna ril v primernem tonu _in ga seja miljskega občinskega sve- ta Po čitanju zapisnika zad-nje seje se je dvignil social-demokratski svetovalec Va-scotto in v ostrem polemičnem govoru napadel župana, češ da hoče uvesti v občinskem svetu nasilen »komunistični* režim. To pa zaradi tega, ker mu na prvi seji občinskega sveta, in sicer ob volitvah občinskega upravnega odbora, ni dovolil besede, ko so volitve že začele. ^ PRIMIIKSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODHUZNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 40 din, mesečno 300 din — Nedeljska: letno 1920 din, polletno 960, četrtletno 480 din — Poštni te-Koči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči tačun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trst J pezval naj svoje obtožbe dokumentira. Toda ta se je izgovoril, da tega ne bo storil, ker bi v tem primeru »sprožil intervencijo prefektu, re*. Pozval je župana na javno debato in župan je poziv sprejel. Vsekakor lahko rečemo, da je bil Vascottov napad neutemeljen in kaže na zaletavost mladega človeka, kar je pri-šio posebno do izraza ob glasovanju za odobritev zapisnika: vsi svetovalci — tu(I' ^e" mokristjani — so zapisnik o-dobrili, le Vascotto je glasoval proti! Potem je župan odgovoril na nekaj vprašanj svetovalcev., ki so se nanašala na sna. go in čistočo, telefon itd., nato pa so izvolili novo volilno komisijo. Za člane te komisije so bili izvoljeni svetovalci St.ntalesa, Libero Marassi, A-melia Postogna in Canciani, za namestnika pa Millo, Ma-niago, Pietro Marassi in Fer-lt.ga. Občinski svet je končno še odobril nekaj sklepov občinskega upravnega odbora: nakup zemljišča za zgraditev o-ziroma povečanje vodovodnega rezervoarja na hribu Sv. Mihaela, 300.000 lir podpore Rdečemu križu za vzdrževa. nje reševalne postaje v Miljah za leto 1960, dalje nastavitev vojnega invalida Gior-gia Zulinija za občinskega u-radnika, nakup zemljišča za gradnjo' poslopja, v katerem ho imel svoj prostor urad za delo ter določitev zneska 100 tisoč lir kot akontacijo odv. Valonu — zastopniku občine -- v sporu z gradbenim podjetjem Scarpa. Glede zadnjega sklepa velja omeniti, da gre za spor, ki ga je dejansko povzročil tehnični urad, obči-ra pa je prizadeta v toliko, ktr je podpisala ustrezne pogodbe. Prihodnja seja miljskega občinskega sveta bo verjetno čtz dva tedna, in bodo sveto, valci o njej pismeno obve-i ščeni. zidanju cerkve, pa čeprav so med njimi mnogi zelo pobožni. Cerkev je začela konkretno akcijo pred kakimi desetimi leti, ko je župnik tamkajšnje cerkve sv. Rite, Reiner začel zbirati podpise za zidanje cerkve. Med drugimi se je za cerkev na tem kraju navduševal tudi bivši župan Bartoli. Kot smo že pisali, pa niso za takšno rešitev niti vsi demokristjanski svetovalci ter ni baje zanjo navdušen niti župan dr, Franzil. Seveda pa bodo iz pokorščine do cerkvenih oblasti (ali ne bi raje rek. li strahu?) glasovali vsi za sklep občinskega odbora. O kaki krizi vesti namreč ni govora, saj je tudi za verne katoličane vseeno ali molijo Boga nekaj metrov stran od kraja, ki ga predlaga škofija. Se več, takšno ravnanje bi jim bilo še v zveličanje, saj je Kristus učil, da je treba ljubiti otroke in bi bilo res kruto, če bi jim hoteli odvzeti prostor za kotalkanje samo iz trme, da bi se ravno na njem sezidala cerkev. Vprašanje pa je, ali bo za sklep o spremembi regulacijskega načrta glasovalo dovolj svetovalcev, ker pač ni pričakovati, da bi zanj glasovali republikanci in socialdemokra. ti, ki spadajo sicer med večino; pa tudi liberalci najbrž ne pojdejo v Canosso. Te dni je poslalo 217 družin iz tamkajšnjega okoliša odbor, niku javnih del Geppiju pismo, v katerem izražajo upanje, da bo občinski svet zavrnil omenjene načrte ter upošteval njihove želje. Ce pa se bo zgodilo drugače, bodo predali stvar celo sodišču. Prebivalci pravijo, da razpolaga škofija s stavbiščem za zidanje cerkve prav v bližini in da ni zato nobenega opravičila, da se jim odvzame ves razgled, da se uniči vrt ter da ostanejo otroci brez igrišča. Nekateri izmed teh prebivalcev poudarjajo svojo ver. nost in pravijo, da so celo pri. spevali v zbirko za zidanje cerkve, toda ne na Trgu Carlo Alberto. Drugi pa pravijo, da ni zidanje cerkve nujno niti v neposredni bližini, saj ni za pobožne vernike prav nič daleč do Trga Rosmini, kjer je že velika cerkev. ker je v mestu vedno mani zelenja in so hiše vedno bolj zatrpane z visokimi stavbami naokoli. Zato pač naloga občine ni lahka, zlasti spričo pritiska cerkvenih oblasti. Občina bi sicer pristala tudi na drugo rešitev, tako da bi zgradili cerkev tik trga v Ul. Picciola poleg teniškega igrišča. Toda to bi stalo občino okrog 48 milijonov lir zaradi raznih del in gradnje ceste za dohod k cerkvi. To pa je za občino spričo njenih šibkih financ velika vsota. Seveda pa tudi cerkvena oblast vztraja na zgraditvi cerkve na samem trgu. Tloris te cerkve bi meril 40 x 20 metrov. Stvar postaja torej zanimiva in drevi bomo najbrž videli njen razplet. Seja pokr. upravnega odbora Odobritev novega staleža mestne čistoče zniža, in sicer baje na 70. Drug sklep se tiče ustano vitve poštnega urada na Elizejskih poljanah. Nadalje naj omenimo še sklep za plačilo najemnin družinam, ki so jih izselili iz nevarnih hiš. Razgovori demokristjanskih predstavnikov v Rimu Predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassija župana dr. Franzila in tajnika KD Belcija je včeraj dopoldne sprejel podtajnik dal-le Fave, kasneje pa predsednik IRI prof. Petrilli. Razpravljali so o različnih tržaških gospodarskih vprašanjih in med drugin o letališču in cestnih zvezah. Tržaški predstavniki KD so včeraj zvečer odpotovali iz Rima v Trst. omenjenih komisijah zastopani tudi njeni predstavniki, in sicer izmed onih, ki so bili že predlagani: Mario Grbec, Pietro Crevatin, Ivan Bukavec in Dušan Kodrič. Nadalje smo zvedeli, da sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov takoj po objavi imen članov komisij intervenirali na tržaškem sodišču, predvsem zato, da bi ugotovili, kako je prišlo do te diskriminacije. V petek, 20. t. m. sta tajnik Kmečke zveze Pečenko in tajnik Zveze malih posestnikov Grbec odšla na sodišče, da bi govorila z glavnim zapisnikarjem. Ta pa ni imel čaša in je oba predstavnika napotil k nekemu uradniku, ki je dejal, da je stvar zaključena, ker je člane komisij predlagal prejšnji predsednik prizivnega sodišča dr. Ca-soli. Oba sta nato prosila za sprejem pri predsedniku prizivnega sodišča dr. Palermu in rečeno jima je bilo, naj pri. deta ob 11.30. Toda ko sta se oba tajnika ob določeni uri zglasila v predsobi predsednika prizivnega sodišča, ju ta ni hotel sprejeti. Izključitev predstavnikov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov iz specializiranih komisij za reševanje kmetijskih sporov na sodniji in na prizivnem sodišču predstavlja novo, hudo diskriminacijo v odnosu do dveh strokovnih kmečkih organizacij, ki nedvomno predstavljata večino kmetovalcev na tržaškem pod. ročju. Upoštevati je namreč treba, da Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov prav v teh dneh rešujeta celo vrsto sporov med najemniki in gospodarji, nimata pa nobenega predstavnika, ki bi ju zastopal tudi na sodišču. Upamo, da bodo na sodišču upoštevali priziva, ki sta ju vložili Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, kajti nedopustno in nezakonito je, da samo ena kmečka organizacija predstavlja kmete in si na ta način lasti monopol v tako važnih komisijah, kot sta orne. njeni. vsota, prispevek za nakup en dan starih piščet sledečih odbranih pasem; Plymouth dc-la, New Hampshire, Rhode Isiand Parmenter in bela Li-verniška. Kokošjerejci, ki se nameravajo poslužiti imenovanega prispevka za obnovo svojin vzrejišč, lahko naročijo pri Pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu, Ul. Ghega 6, najmanj 25 piščet iste pasme a ne več kot dve pasmi. Naročila se sprejemajo od ponedeljka 23. t.m. in se bodo zaključila v četrtek 23. februarja: vsekakor se bodo naročila zaključila ko bo izčrpana razpoložljiva vsota. Ob naročilu mora zainteresirani kokošjerejec plačati 110 ur za vsako naročeno pišče. Piščeta se bodo razdeljevala v mesecih marcu in aprilu. —— (o>---------------- Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo 29. t. m. ob 16. url na Kontovelu ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE [ olepaliSČAj VERDI ' £ V soboto zvečer in ne«? , popoldne bosta v gledali*; 1 «Verdi» dve izredni predrt* Italijanskega ljudskega Ijf d( lišča, ki ga vodi Vittorio p( man. Na sporedu bo Sofosj R jev «Kralj Ojdip* v pre',B? p, Salvatora Quasimoda. II™ re di bodo Vittorio Gassman, B*? Occhini, Andrea Bosic, ®!f Girola, Calisto Calisti, A®' Cucari, Mario Erpichini, so berto Marcolin, Carlo *“ Huda nesreča Križana Sinoči se je hudo ponesrečil z vespo 39-letni Ivan Košuta iz Križa štev, 356, ki so ga sprejeli na I. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Košuta se je okrog 21. ure vračal z vespo iz Nabrežine domov; na poti od ljudskega doma do središča vasi pa je zaradi spolzkih tal zgubil nad. zorstvo nad vozilom in zletel na tla. Pri tem si je verjetno prebil lobanjo, pobil in ranil se je po obrazu in je zgubil spomin. Kmalu nato so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Pokrajinski upravni odbor (to je nadzorni organ) je na svoji zadnji seji odobril vrsto sklepov tržaške občine in pokrajine. Najbolj važna je odobritev sklepa tržaškega občinskega sveta o povečanju števila smetarjev, kar je postalo nujno spričo širjenja mesta in pomanjkljivega odnašanja smeti iz hiš in nesnage po ulicah. Občinski svet je odobril sklep, po katerem se zviša stalež za 84 smetarjev. Pokrajinski u-pravni svet se je izrekel za odobritev sklepa, toda s priporočilom, naj se to število O Odbor za upravljanje rotacijskega sklada je v zadnjem času odobril več posojil v skupnem znesku 360 milijonov lir za gradnjo podjetij v okvi. ru žaveljskega industrijskega pristanišča. Predavanje inž. Nordia o človeku in prostoru Jutri vsedržavni dan posvečen univerzam Obvestilo kvesture Tržaška kvestura obvešča, d.-' javni lokali, ki imajo dovoljenje za televizijske sprejemnike, bodo lahko podaljšali urnik za eno uro po končani oddaji s festivala italijanskih popevk v Sanremu, in sicer 26., 27. in 28. januarja ter 6. februarja. «»------- Nerodno je padel Ze v soboto popoldne je nerodno padel po stopnicah 84-letni Antonio Radanich iz Ul. Ruggero Manna 22, ki si je verjetno zlomil stegnenico desne noge. Sele včeraj popoldne so ga z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. V vlogi gospe Eugenie nastopa tržaška rojakinja, članica ljubljanske Drame, ELVIRA KRALJEVA Dvorana ogrevana IZŽREBANA SLIKA 23. t, m. je bila ob navzoč- nosti uradnika finančnega skrbništva izžrebana slika slikarja Giannija Brumattija, in sicer z dobitkom št. 6287 občinske galerije. Dobitnik lahko pride po sliko v sobo št. 121 na županstvu med uradnimi urami. Seveda mora prinesti s seboj listek. Ce v mesecu dni nihče ne prevzame slike, jo bodo izročili Občinski podporni ustanovi (ECA). gna, Arnaldo Ninchi, m Orlando, Antonio Salines,L dio Sora in Carlo d’AwJ , * Gassman je obenem re* predstave. Vstopnice so nJ‘, polago pri gledališki blaflf vi: TEATRO NUOVO Drevi ob 21. uri predstava Shakespearov« do ((Dvanajsta noč* za abon®1'; ni Cene 650, 450 in 250 lir. J in Jutri ob 21. uri recital Garcie Lorce «Todas la? ( gr des en Granada*, v k oh®' [ j0] t hii rot financarjev. Pri gledališki blagajni ' se je začela prodaja v*1®' v za koncert pianista AV 2 Kessisogluja, ki bo v P011 vo ljek 30. t. m. oh KONCERTI Planinski večer SPDT V sredo, 1. februarja ob 20.30 priredi SPDT v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 svoj planinski večer s predvajanjem barvnih filmov Aljoše Žerjala s potovanja po Grškem. Sledila bo družabna predpustna zabava za naše zveste planince. ( LJUDSKA PROSVETA ] Prosvetno društvo v Skednju vabi vse svoje člane m prijate-l,e na predavanje, ki bo danes 26 t. m ob 20.30 v društvenih prostorih, Ul. di Servola 124-1. Predaval bo prof. Bojan Pavle-; tič o XVII. olimpijskih igrah, ki so se vršile lansko leto v Rimu. Prosvetno društvo Barkovlje sklicuje za nedeljo 29. januarja ob 5. popoldne redni občni zbor. Ker se- bo na tem občnem zboru sklepalo o novih smernicah prosvetnega delovanja, se naprošajo vsi člani kakor tudi prijatelji prosvetnega društva, da se že sedaj pripravijo na ta občni zbor. RAZNA OBVESTILA Drevi ob 18.30 bo inž Sergio Nordio v kulturnem centru US IS v Ul. Galatti št. 1 predaval o temi: «Clovek in prostor; aplikacije*. si-;.:- . »mrnginrjii^ juT.. - n ' ■'T- -1 ' Včeraj se je pojavil na tržaški univerzi lepak, ki so ga podpisale vsedržavna organizacija stalnih univerzitetnih profesorjev (ANPUR), ter vsedržavni organizaciji univerzitetnih študentov (UNURI) in asistentov (ANAU), ki nosi naslov: »Poziv Univerz*. V tem lepaku omenjene organizacije ugotavljajo, da so italijanske univerze v krizi zaradi pomanjkanja sredstev in zaradi zastarelih programov, ki ne ustrezajo potrebam modernega življenja. Poudarjajo nadalje, da bodo posledice takega stanja na visokih šolah zelo negativne za bodoče socialno in gospodarsko življenje v Italiji. Univdrze m združenja so že protestirale pri vladi ter predlagale svoje konkretne predloge za rešitev tega vprašanja. Načrti predvidevajo v prihodnjih 15 letih štirikratno povečanje števila srednješolcev, in sicer od 330.000 na 1.200.000 in podvojitev števila univerzitetnih študentov, to je od 22.000 na 50.000. Zato zahtevajo, da pristojne oDlasti čimprej sprejmejo stvarne ukrepe in da se v sodelovanju z univerzami izkoristi 45 milijard lir, s katerimi naj se rešijo najnujnejše potrebe. Nato je treba urediti finančni položaj univerz in spremeniti univerzitetni sistem. Lepak se zaključuje z vestjo, da bo jutri vsedržavni dan posvečen univerzam. Delavci Tržaškega arzenala so poslali zgoraj omenjenim trem univerzitetnim organizacijam solidarnostno pismo, ki so ga sprejeli na skupščini, ki je bila 24. januarja in v katerem poudarjajo enotnost stališč ter svojo solidarnost z vsedržavnim dnevom posvečenim univerzam. DAROVI IN PRINPKVK1J V spomin dragega pradedka daruje mala Erika Gašperčič 5000 lir za «Sklad Sergija Tončiča*. Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 27. januarja t.l. ob ll. uri na se dežu v Ul. Geppa 9. MALI OGLASI V soboto ob 21. uri bo 3 ditoriju četrti koncert 1 ga : fUharmommeg^ofr^f z nji po ljudskih cenah. DRjju st( bo Giuseppe Giglio, s0“e;j av la pa bo brazilska P'8* Dulcemar Lafaille Silva- ; Spored: ..ji Allegra: Simfonija «AlfPrč 1 na* iz opere «Romulus» o ;nji izvedba v Trstu); na Sibelius: Labud iz Tu« (d0 Prokofjev; Koncert št »la, klavir in orkester (P** i , vedba v Trstu); .. k ' Schubert; IV. simfonij8 p° gična). . -JSt^ Vstopnice so na razpo* osrednji blagajni (Bigi® Centrale). \PD »IVAN C ANK A« j priredi 4. februarja ^ tretji JEUa p c K I N BHUSINl CARLO, Trst. Ul. Bat-tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči »ARGOs ter na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Tel. 29-041. umni iimiiiiiiiii n iiuiiiiiiiiiii n minulimi n umu mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiti OD VČERAJ DO DANES | ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 25. januarja t.l. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 12 oseb. RODILI SO SE: Alessandro Ra-nteri, Fabio Torrisi, Gianfranco Palomba, Paolo Pecchl. Pavel An-dolšek, Claudi a Malattia, Gabrijela Švara, Fabrizio Dud me, Ele-na Maroon, Astrid Zigliotto, Mau-rizio Bergami, Gabrieila Corona. Alessandro Giar.oUa. UMRLI SO: 64-letni Michele Filanniino, 78-letni Antonio Ciac-chi, 75-letni Antonio Cliba, 78- letna Maria Massari por. Ger- man, 64-letna Carla Machius por. Neme-nz, 86-letna Maria Miotto vd. Caliterna, 85-letni Francesco Ukovich, 61-letnii Martino Faragu-ma, 78-letna Lucia Borsatti vd. Ravalico, 65-letni Alberto Secca-dahari, 81-letna Giuseppina Žigon vd. Ferluga, 3 ure stari A-lessandro Gianolla. Obvestilo kokošcrejcem Kot vidimo, je tamkajšnje Novi plinohran, ki ga je zgradil Acegat v Brolettu in, ki ga prebivalstvo strnjeno nasprot-1 bodo v kratkem otvorili. Hranil bo lahko 40.000 m3 plina V skladu z odredbo Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prid povečanja in izboljšanja kokošjereje, bo tu. kajšnje Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo nudilo tudi letos in to dokler ne bo izčrpa, na v ta namen razpoložljiva iiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuuuiiHiiiiMMiiiiiiiiuiiiuiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiHi Obširno smo ie poročali o zapori bencinskih črpalk do katere je prišlo, ker je položaj prizadetih lastnikov težaven, saj ne prodajo zadostne količine bencina in so s tem tudi njih zaslužki nekaj nižji. Istočasno smo tudi poudarili, da ni mogoče iskati rešitve v novih poostritvah nadzorstva na obmejnih prehodih in da taki administrativni ukrepi lahko tržaškemu gospodarstvu kot celoti samo škodujejo. Podprli smo predlog prizadetih prodajalcev, da se dodeli tudi Trstu po vzorcu Gorice kontingent bencina po nižjih cenah. Zanimiva pa je kampanja, ki jo je v zvezi s to stavko sprožil tukajšnji »11 Piccolo* in ka tero seveda na vse kriplje podpira tudi videmski «Messagge-ro Veneto*. Oba lista sta tej stavki posvetila izredno po- Kam pes da je na primer «11 Piccolo* včeraj o tej staoki poročal v obširnem članku, le na kratko pod enokolonskim naslovom pa o veliki stavki vseh obratov CRDA, kjer je enotno stavkalo čez 8 tisoč delavcev. Se posebej pa je značilen ton pisanja, saj je za oba lista prvenstveno, da bi se na vseh blokih nadzorstvo čimbolj zaostrilo in da bi se torej na ta način ponovno utrdila meja, kot faktor, ki naj obmejno prebivalstvo loči. Očitno je v ozadju takega pisanja ne preveč skrito nezadovoljstvo z odličnim izvajanjem videmskega sporazuma o obmejnem prometu in torej v zornost "in je značilno za nju-1 resntci slabo prikrit napad na no neobjektivnost poročanja,1 ta sporazum. Šovinistom gre na živce vse, kar narode zbližuje, vse, kar odstranjuje stare prepreke, kar krepi sodelovanje. Pri tem se nič ne ozirajo na stvarne interese prebivalstva. Ponovno moramo poudariti dejstvo, da je prav videmski sporazum tržaškemu gospodarstvu prinesel v celoti nedvomno izredno velike koristi. To dejstvo so na sestanku tržaške in slovenske trgovinske zbornice jasno poudarili predstavniki obeh zbornic, ki so uradno izjavili, da je treba sporazum nadalje razvijati in predlagali tudi nove zelo pomembne olajšave. Preteklo leto smo na našem področju presegli pet milijo nov prehodov s propustnieumi izdanimi na osnovi videmske ga sporazuma. To je dejanski plebiscit, jasen dokaz, da je ta sporazum prebivalstvo sprejelo kot dragocen prispevek za reševanje medsebojnih vprašanj in predstavlja tudi mednarodni sporazum, katerega veljavnosti sedaj nihče ne more odkrito napadati. Prav iz tega razloga pa je vsako strašenje ljudi o poostritvi režima na blokih, pod. talno obsojanje sporazuma itd kar počenjajo krogi, ki jih podpirata zgoraj omenjena lista, še toliko bolj vsega obsojanja vredno. Prepričani smo, da sb taka stališča nujno obsojena na neuspeh in da bo zmagalo zdravo načelo, naj pride do vedno tesnejšega vse. stranskega sodelovanja in naj se v ta namen videmski sporazum še razširi ter naj se uvedejo nove pomembne olajšave. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ga-leno, Ul. sv. Cilma 36 (Sv. I-van): AUa Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini Trg Liberti 6. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje. v 3. prevladujoče) pomaranče 47 165 65 limone ....... 106 141 129 mandarini 83 176 106 jabolka I 59 153 71 jabolka II 24 94 53 hruške I 118 165 129 hruške II. ..... 36 106 41 pesa 65 88 71 artičoke 28 40 32 cvetača 36 100 77 ohrovt 36 59 47 zelje 53 71 65 cikorija 29 41 36 čebula 83 100 88 koromač 47 71 59 razna solata .... 50 150 100 krompir 29 66 36 rdečj radič ..... 213 438 225 zeleni radič II. . . 163 313 250 zelena 71 176 88 špinača 163 188 175 Večina blaga se prodaja po previad. Ceni (3. stolpec). Valute Fenice 16.00 ((Vodnjak Zadnji film Igemarja na. Prepovedano mladi« leta. Exceisior 15.00 «Noč», Mastroianni, Jeanu e 'p Monica V Rti. Prepoved«1* dirvi. Filodrammatico 16.00 Amsterdama*. Grozoten ( ski film. Grattacielo 16.00 ((Velika da* eastmancolor. predstava sveta. , Arcobaleno 16.00 ((Italija« klu*. Zgodovina Ital'}* vseh frontah. d- Supercinema 16,00 cRa** I Jean Paul Belmondo, ' scina, Claude BrasseuL vedano mladini. T Alabarda 16.00 «Domov ju», Eleonor Parker tn Mitchum. Technicolor. «Gusar ^ Aurora 16.00 technicolor. Capitol 16.00 ttUbežn^Ki** Ray. »-*• nn r»- -• -■»«*.- M* v (z hi: tC; 2f ŠČ( bij e Po bi cej va 0S * gr, Garibaldi 16.30 «Psi wesb* ster Crabble im Burton ne. J ve Cristallo 16.00 «Evropa 1 technicolor. ^; Impero 16.00 ((Delfini*. * [še dano mladini. ^rii ( Italia 16.00 »Balada o v^t Nagrajen v Cannesu. v( e Ivasciov. Zadnje predst* ^ Massimo 15.30 «Veliko f! ot> Kirk Douglas, Elizabet j St att. Zadnji dan. . RPc Moderno 16.00 ((Marsovec [tii lji», Jerry Lewis. ..P i Astra 16,30 »Mačke, miš1 Č6 tazlja*. ct Astoria 16.00 «Dva g isij Vittorio Veneto 16.00 /I tli stelja*, technicolor, d Burton, Barbara Husch Trst dolar 625.— švicarski frank 145.30 funt šterling 1755,— francoski frank 126.40 marka 149.92 šiling 23.99 dinar —.70 marengo 4950,— zlato 710,— vedano mladini. Marconi 16.00 «Bitka n3.j ,lri skem morju*. Herojska ** j na podmornice. J3 Ideale 16.00 »Polžaste ;c Savona 16.00 »Presenečaj P* bežni*, Silva Koseina 1 ‘‘ ter Chlari. jJ _ Odeon 16,00 ((Karavana ™ V. Staal, technicolor. $ Skedenj 16.00 »Kraj poč Montgomery Glift in ® Taylor. VAZNO SPOROČILO Naša velika razprodaja artiklov za moške v trgovini na Korzu Garibaldi 5 se bo neodložljivo zaključila ob koncu tega meseca Poleg tega obveščamo, da smo na številne zahteve še bolj znižali cene vseh artiklov za ženske in otroke v podružnici na Trgu Stare mitnice 1 Razpis poštnega ravnateljstva za opravljanje prevozne službe 1 *,uslno ca ; ^Pisalo 1. mar-1 in 400 m. u"0 dražb0 za dodelitev J obilfr prevozov v Trstu in l dražbo* Splošne P°g°ie za to f Podjetj * de o’ 'S .ln osebe> ki bi se ra- * PornriKnarUle S P°drobnostmi ^ III jjSe £abko obrnejo na ^ Poštnpo k Pokrajinskega i remn ravnateljstva, kate- do wm0rai° poslati ponudbe * u «. januarja. j so^n110^1^ p°g°ii za dražbo J so naslednji: \ mh „Pzevoz Pošte, poštnega )>! “Pravn* 3 ’n dobav za poštno * kolieTn. V meStU brez omeiitve *■ vin £obiranSe pisem in tisko-Pisemskih nabiralnikov. i» jev' Paznašanje poštnih zavo-f dom Ib °bsežnih pošiljk na ^ nih ”aslovliencev po določe- j delana*6,?' Za to službo sta c malen • Programa, nor- ■ Sram ■ Večp' Za P^i pro-' iomohu6 treba 5 tovornih av- f 7|| >° v,17 stotov z °- *l avtomev,-! m’ 3 tovorne ^ * ohP° P0 4'7 atota in * vo“ilSJem 33 kub. m, 1 to- vorni : otiis- “moli ^sjem 12 kuh 4 niae. b' ^ ® a*vmr°g^ain ® ie določenih: l 3 avtom°ullov po 17 stotov, S1 avtn v- po 4’7 stota in i z ohišji 0kf im° ■ 25 St°t0V in A s‘ornin0 W enako pro' avtomobill rr .ustreznl gornJ1 ila0rain v!-‘- ti avtomobili j nje ttniijanske proizvod- ni, Vp j° tahko tudi obrablje-'^nju t"aar P.a v dobrem stali nan'jostiri '“t1 Z dostojno zu-Te avtomobile bo-in ko- avtomobil 25 stotov z m prostor- t!^diraVi-da Pregiedair “‘rali. P P°trebn?hrSeV3nj 6 sluzbe bo i šoferjev =- Z- program A 10 roma n vn ^ raznašalcev oziram B n?lc,e,V -pošte’ za pro' raznašalcev* 14 šo£eriev in 8 redu bodo Prvem spo- sku Po n. opravili uslužbenci i>iliPnD°a 166 nr dela, avtomo-400 m * Prirevozili 470 km in a dan; po drugem spo- ..... Urnik dela in prevožene smeri se lahko spremenijo po službenih potrebah. Služba se bo morala ravnati po osnutku pogodbe, ki si jo prizadeti ponudniki lahko ogledajo vsako dopoldne Zakup te službe bo veljal pet let, in sicer od 1. marca letos do 28. februarja 1966. Pogodba se bo še dvakrat podaljšala po dve leti, če je pogodbeni stranki ne prekličeta. Ponudniki morajo navesti v ponudbi, ki jo pošljejo poštnemu ravnateljstvu do 28. januarja, da so si ogledali spored dela, jasno ponoviti trajanje sprejetih obveznosti ter opisati tudi značilnosti vozil, ki morajo seveda popolnoma ustrezati nosilnosti in prostornini. V svojih ponudbah morajo interesenti tudi jasno zapisati, koliko zahtevajo za svoje delo na leto, kar morajo izpisati v števil kah in črkah. Poštno ravnateljstvo ne bo sprejemalo pogojenih ponudb. Ponudbe se napišejo na navadnem papirju ter se lahko izročijo o-sebno ali pa pošljejo po pošti. Ponudniki bodo morali položiti tudi denarno jamstvo, ki mora znašati desetino zahtevane letne vsote za opravljanje dela ter se zavarovati proti tatvinam «»------- Nadaljevanje stavke v podjetju AFA Včeraj se je nadaljevala stavka v podjetju AFA. Tajnika obeh sindikalnih organizacij kovinarjev , sta včeraj intervenirala pri namestniku tržaškega kvestorje proti ravnanju policijskih organov, ki so pričeli na domovih delavcev z zasliševanji in poizvedovanji v zvezi s stavko. Namestnik kvestorja je odgovoril, da se bo za zadevo zanimal in izjavil, da do preiskav v zvezi s stavkami ne bi smelo priti. Goriško-beneški dnevnik Za naše narodne pripadnike velja druga mera Nočejo mu priznati pristojnosti ker se je odpovedal italijanskemu državljanstvu Ravnanje goriškega županstva je protiustavno Kakšen odnos imajo tukajšnje oblasti do pripadnikov slovenske manjšine v Italiji je mogoče spoznavati iz toli-ko in toliko primerov, ki se vsak dan dogajajo na najrazličnejših sektorjih javnega in zasebnega življenja. Pred časom smp bili priče grobe prepovedi postavljanja slovenskih napisov na cestah v Doberdobu, potem prepovedi u-porabljanja slovenskih imen (primer Bonete iz Dola in Ni-kclavčiča iz Jazbin in toliko tiscčev in tisočev primerov od 15. septembra 1947. leta dalje) danes pa posegamo na diugo področje. Dva goriška Slovenca sta leta 1949 zaprosila (nista opti. rala!) za jugoslovansko državljanstvo in ga tudi dosegla. Pred nekaj leti sta se vrnila v Gorico in na matičnem uradu podala izjavo v skladu z zakonom štev. 555 od 13. ju. nija 1912; vrnila sta se z namenom, da bi pridobila italijansko državljanstvo. Ministrstvo proti temu ni ugovarjalo v zakonitem roku treh mesecev in tako sta zakonca postala italijanska državljana. Županstvo v Gorici jima je na podlagi tega izdalo državljanski list. Ko pa sta zahtevala pristojnost (residenca stabile), jima ie goriški občinski odbor vlogo odbil z izgovorom, da ne prizna stalnega bivališča, ker sta se odpovedala italijanske- l*,,|’|||,l,ll|lll(HH|i|l,l|||l|,iillli|i,iiMi|iI,ll|l,l|ll1,1l|||*lillllll,IIH|,M,,,,l,IIIIIIIIIIIIIIlWII«*«*ll«lllll|IIIIlll1llll*,,Il,,,,,IIIIII,lll|,|lll,l,l* Iz sodnih dvoran let zapora in 82.252.000 lir globe J Cvetim obtožencem tihotapstva cigaret O sporih, ki so nastali v teku razprave med zagovorniki in javnim tožilcem, bo danes razpravljala odvetniška zbornica - Nadaljevanje razprave o «sladkorju» Sini v *„s_abs°diloSP?Znal0 za krive * meseč!0 skuPno na 19 let f°ra ter ln. deset dni za- globe 5*. plačUo 82.252.480 , ‘ Aue,;J111 obtožence, in si-nSnbija pa Z°ttUa-Billa Gio. lj r‘cr- „isvafcfa ficcionija-Puccija ter Prosti[; nr ia> so sodniki 8rešil i'nkPrvega, ker ni za-i:0stala dVoIminiranih dejanj, Ob?°kazo* Zaradl Pomnnjka. vi’ soh^I so bili obsoje-bb°tapstve s.poznai° za kri- f 2r al0’ pls“v. ki‘J“tVa in kršitve pred. s« “ Pa 1GE. Pri- ?valne dim -• . °kol: °.\ajševalne okolnosti m 114 carinske- le splošne olaj-tu a nekate- rim ’ Zvezi „ zakon elen°: • posaii 1 obt°ženci so bili « Moleif-?aslednje kazni: Ife ib S?"3 3 'eta za- ' h’.60n oeCeV in^n 3 113 1 let°’ Jci-J lir ai udni zaP°ra ter na o Pietro Mar-lir na r Lttif80 Ur 2,M igPgčio Dl ■j pi^bia ni11. globe', t Tun:0 kazen kot Mar- r£?,b kot iw°i ^brlo na isto Jlek pba isf00lbk; Nereo Co- 'V Briiw 510 ka/pn Irnt TVTn_ ... 4 BrUnost“ ka.zen kot Mo-I Ujo*Omeseon a na 1 let0 5“CP xia A 5.ml- globe; Gio- i^bni' -f *ot n , ascio „ vtia p obeia. m • lsto kazen ; lir .leti assimo Suspize a °be. cE0ra tei- 8.439.660 Va obsojenca, in sicer Marchesich in Suspize bosta morala : prestati tudi kazni na kateri sta bila obso-jena pogojno v .preteklosti. Poleg zapornih in denarnih kazni je sodišče ukazalo naj se zaplenita motorna čolna «Seminta» in «Shark». Kot smo že omenili, je prišlo do razsodbe okoli 19^ ure zvečer. Sodišče pa je odšlo v sejno dvorano že pred poldnevom. Na začetku jutranjega zasedanja so razni zagovorniki odgovorili javnemu tožilcu. Odv. Nardi je dolgo polemizi. ral z javnim tožilcem dr. Mal-tesejem, kateremu je dejal, da bi moral čutiti dolžnost, da ie javno opraviči zaradi svojega nastopa proti zastopnikom obrambe. Javni tožilec, pa se je razburil ter dejal, da ne bo popravil niti vejice pri svojih izjavah, ter da se ne bo opravičeval pred nikomer. Zaradi tožilčevih izjav je pri. šlo v dvorani do ponovnega prerekanja med tožilcem in zagovorniki, tako da je moral predsednik Edel prekiniti razpravo za četrt ure. Sele petem so se duhovi spet ne. koliko pomirili. Za odv. Nar-dijem so govorili še odvetniki Antonini, Vinciguerra, Ghezzi, Kezich in Filograna. V zvezi z raznimi incidenti do katerih je prišlo na tej razpravi med javnim tožilcem in zagovorniki, se bo se. stala danes odvetniška zbor-nica ter zavzela po diskusiji določeno stališče. * * * Včeraj se je nadaljevala pred prizivnim sodiščem, ki •neib rosin Ar.; lahko nabavite v Kopru, trgovsko podjetje «KLAS», Ulica Maršala Tita 10; ^ Piranu, trgovsko podjetje «DELIKATES», ^rg osrednjih vrat št. 2; v Umagu, «NARODNA LJEKARNA« Umag; ^ Sežani, trgovsko podjetje «PRESKRBA», Sežana - Kolodvorska ul. 2. Citajte v «Primorskem dnevniku« z Predvaja danes 26. t T i lJubimci ob luninem svitu fUli amanti al chiaro di luna) Ss * te ' 4’] * j fiRlGlTTE BARDOT. ALIDA VALLI in STEPHEN BOYD mu predseduje dr. Calvelli, razprava proti 32 obtožencem z znanega procesa o sladkorju. Sodišče je zasedalo samo zjutraj in je govoril samo en zagovornik, in sicer odv. A-modeo, ki brani Giacoma Cra. gnolina. Slednjega je kazen-sko sodišče obsodilo na lanskem procesu na 4 leta, 4 mesece in 25 dni zapora ter na plačilo 21.429.000 lir globe. Razprava se bo nadaljevala danes popoldne. Govorili bodo zagovorniki iz Vidma. Tudi jutri se bo proces nadaljeval, toda potem ga bodo verjetno odložili na 6. ali 7. prihodnjega meseca. Vse kaže, da se bo ta razprava zavlekla tudi na prizivnem sodišču, kot se je zgodilo na kazenskem sodišču. «»------ V februarju začetek zasedanja prizivnega porotnega sodišča Prihodnjega meseca bo začelo spet zasedati prizivno porotno sodišče. 17, febr. bodo porotniki sodili Neddi Cosimelli-Pero, ki je bila obsojena 11. decembra 1959. leta od tržaškega porotnega sodišča na 7 let zapora zaradi poskusa umora svoje hčerke Daniele, večkratnega splava in drugih prekrškov. Na zatožni klopi so tedaj sedele skupaj z Neddo še razne druge osebe, ki so bile obtožene sodelovanja pri neka-terih njenih prekrških. 21. februarja bo isto sodišče obravnavalo primer Francesca Valtoline, katerega je porotno sodišče obsodilo na 2 leti in pol zapora zaradi grdega ravnanja z ženo Marijo. Valtolino so pripeljali pred porotno s<>-dišče pod obtožbo, da je hotel vreči ženo skozi okno njenega stanovanja v tretjem nadstropju neke hiše v Zgornji Greti. 24. februarja se bo vršila razprava proti Augustu Moset-liju ki je bil obsojen 22. julija predlanskim na 30 let zapora, ker je posilil dve svoji hčeri ter ubil nekega svojega otroka. 28. istega meseca pa se bo začela razprava proti obtožencem s znanega procesa Trevt-san. Z lambreto v avto Včeraj popoldne se je z lanr treto peljal po Ulici Zandonat proti Stari istrski ulici 24-let-ni Franco De Marchi iz Drevoreda 20. septembra 38. Na zadnjem sedežu pa je sedela 24-letna Luciana De Rota od Spodnje Magdalene 1779. Lam-bretist je trčil ob avto, ki ga m Smučarski vlak v Kanalsko dolino je uspela turistična pobuda Stavljeni so bili predlogi za izletniški vlak tildi v poletni Prva poskusna vožnja smučarskega vlaka iz Trsta in Gorice do snežnih poljan v Kanalski dolini, se je preteklo nedeljo zelo dobro obnesla in vlak je bil natrpan s smučarji in drugimi izletniki, ki so želeli preživeti nedeljo v beli opojnosti. Zato bo vozil tak vlak tudi v nedeljo in po vsej verjetnosti tudi druge nedelje, dokler bodo trajale ugodne snežne razmere. Vlak odhaja iz Tržiča ob 7.31 in iz Gorice ob 7,57 ter pride v Ukve ob 9.43, v Zabnice ob 9.53 in v Trbiž ob 9.59. Povratek v Gorico zvečer ob 19.11 in v Tržič ob 19.33. Vožnja tja in nazaj stane iz Tržiča 1.03(1 in iz sezoni Gorice 890 lir. Poleg tega pa so potniki smučarskega vlaka deležni posebnih popustov na višarski in trbiški žičnici ter na trbiški vlečnici. Vozni listek za smučarski vlak si je treba kupiti pri železniški blagajni ali potovalni agenciji najkasneje do 17. ure v soboto 28. t m. Spričo ugodnega odmeva na organizacijo smučarskega vlaka za Kanalsko dolino so v nekaterih krogih mnenja, da bi podoben izletniški vlak organizirali ob nedeljah tudi spomladi in poleti, ko je prav tako veliko ljubiteljev narave, ki bi radi šli uživat kra sote Kanalske doline, njenih vrhov, zelenih livad in jezer. vozila iz vode, so morali po-klicati na pomoč cestno policijo, ki je vozilo s posebnim žerjavom potegnilo zopet na suho. Kot rečeno, pri vsem teli ni bilo človeških žrtev, od vozil pa je le 1100 utrpelo manjšo škodo. Roditeljski sestanek na slovenski srednji šoli Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici vljudno vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na tej šoli, da pridejo na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 29. januarja ob 10.30 v prostorih šole v Ul. Randaccio. Na tem sestanku bodo profesorji obširno poročali o uspehu, ki so ga posamezni dijaki dosegli pri učenju v prvem tromesečju tega leta. Na delu si je zlomil nogo Včeraj popoldne okrog 14 ure je 58-letni Giuseppe Mu-Ion iz Ulice Toriani štev. 36 nakladal na ročni voziček v podgorski predilnici bale bombaža. Pri tem delu pa mu je ena bala zdrknila na desno nogo, nakar je takoj začutil hude bolečine. Poklicali so avlo Zelenega križa, ki je Mulona prepeljal v ’ goriško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni zaradi verjetnega zloma desne noge. Trčenje avtomobila v motor Včeraj dopoldne okrog 8,15 je prišlo na križišču ulic Al-fieri, Donizetti in Cantore do trčenja med avtom fiat «600» in skuterjem. 53-letni učitelj Luigi Bregant iz Ulice Duca D’Aosta 64 je vozil fiat «600» iz Ulice Alfierj v smeri proti Korzu Italia. Na omenjenem križišču pa se je srečal s 15-letnim zidarjem Robertom Ma-kucom iz Ulice Blaserna 30, ki je hotel s svojim vozilom iz Ulice Donizetti proti parku «Rimembranza». Prišlo je do trčenja, pri katerem je avto utrpel manjšo škodo, motorček pa je ostal nepoškodovan tn prav tako tudi oba šoferja. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 Skrbnik za javna dela je ob tej priliki pokazal izredno občutljivost za vprašanja naše pokrajine in obljubil svoje posredovanje za čimprejšnjo dograditev najvažnejših in najnujnejših objektov. Porotno sodišče iz Trsta 6. in 7. marca v Gorici Tržaško prizivno porotno sodišče bo zasedalo v Gorici dne 6. in 7. marca letos. Obravnavalo bo dva primera. Najprej bo prišel pred porotnike Vinicio Grion iz Kapri-ve, ki je bil lansko leto na zatožni klopi, ker so ga obtožili, da je v umobolnici, kjer je zaposlen kot bolničar, z nedovoljenimi sredstvi povzročil smrt železničarskega upokojenca Alessandra Avia-na. Medtem ko so. ga porotniki oprostili obtožbe, je državni prokurator dr. Grieb vložil priziv in Grion se bo moral znova zagovarjati. Na drugi razpravi bodo nadaljevali sodni postopek proti Krminčanoma Umbertu Pelle-grinu in Giuseppu Grasettiju, ki sta bila obtožena, da sta se pustila podkupiti in da sta izvrševala vohunsko službo. Maja leta 1959 so Pellegrina obsodili na 8 let in 6 mesecev zapora, Grasettija pa na eno leto in 4 mesece zapora. Na lanski prizivni razpravi, ki je potekala za zaprtimi vrati, je obramba zahtevala odložitev procesa, ker so se pojavili nekateri novi elementi. Medtem ko je Pellegrino v zaporu, so Grasettija izpustili na svobodo. Obtoženca branita odv Morgera in Sfiligoj. Razstava treh mladih slikarjev Od nedelje razstavljajo v dvorani trgovinske zbornice v goriški pasaži trije mladi goriški slikarji svoje najnovejše stvaritve. Prvi od trojice je 29-letni Dtmetrio Cej, ki razstavlja svoja dela že od leta 1949 in jih je pokazal že v Trstu, Gorici ter po drugih mestih; na tej razstavi prikazuje devet del z motiviko iz mesta in podeželja. Drugi je Ignazio Doliach iz Krmina, ki ima pravtako 29 let in tudi že 11 let razstavlja svoja dela; tokrat prikazuje 15 del z motivi s podeželja in študijami. Tretji je Sergio Zorzenon pravtako iz Krmina, ki tokrat prvič razstavlja deset svojih del z raznimi cirkuškimi klovni in motivi iz predmestja. Razstava bo ostala odprta do 2. februarja vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 21. ure. iiiimiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiH OD VČERAJ DO DANES KINO J CORSO. 16.30: «Mlin kamnitih žensk«, P. Brige in S. Ga-bel. V barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.00: »Deklica z mačjimi očmi«, Dchehova in Jo-him Schutzberger. VITTORIA. 17.15: «Nevarne matere«, D. Scala, Mina in R. Garrone. Italijanski film. CENTRALE. 17.00: Dinosau- rus», W. Ransej in K. Han-son. V barvah. MODERNO. 17.00: «Policijski komisar Maigret«, J. Gabin. Francoski film. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo zabeležili v Gori-ci najvišjo temperaturo 7,2 stopinje nad ničlo ob 12.50 in najnižjo 0,2 stopinje nad ničlo ob 24. uri. Vlage je bilo 85%. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna D’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24. ZAHVALA Ob teaki in nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mame Karle Dornik roj. Paljavec se najiskreneje zahvaljujemo zdravniku prof. Poljanšku, ki je storil vse, da bi nam jo ohranil pri življenju, bolniškemu osebju za požrtvovalno postrežbo ter sorodnikom, prijateljem in organizacijam, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti in pregrnili njen grob s cvetjem. DRUŽINA DORNIK Gorica - Ljubljana - Vrtojba; 26.1.1961. Vedno večji razmah našega športnega združenja Bor ustanovil atletski Sekcija je že včlanjena v FIDAL Šport je v današnjih časih izredno razširjen. Poznamo ga , v najrazličnejših oblikah: kot smučanje, plavanje, tek, jadralno letalstvo, nogomet, rokoborba itd. itd. Med vsemi panogami pa ima ena — po svoji pomembnosti —• prvo mesto. To je. atletika. Imenujejo jo kraljica športa. In ne zaman. Poleg plavanja nudi prav atletika najnaravnejšo obliko gibanja, teke, skoke in mete. To športno zvrst poznamo še iz davnine. Starogrške a-tlete pozna že vsak šolar. In Opozorilo športni mladini Za vpis v atletski odsek in tudi za pojasnila kakor tudi za sprejem novih članov bo član vodstva Bora uradoval vsalc ponedeljek od 19.30 do 21. tire na sedežu športnega združenja, Ul. Mon-tecchi 6, III. nadstr. prav iz dobe nekdanje Grčije so se nam ohranili prvi atletski rezultati. Današnja a-tletika je seveda razvita in razširjena vse drugače kot nekoč. Goje jo po vsem svetu, ponekod z manjšim, drugod z večjim uspehom. Slovenci smo dosegli precej na tem področju. Lorger, Useni-kova, Kotluškova, Stamejčiče-va, Lešek in drugi so dosegli rezultate, ki so nekaj zalegli tudi v mednarodnem merilu. Lorger na primer, je bil na olimpijskih igrah v Melbournu finalist. Pa tudi v našem ožjem tržaškem o-kviru imamo nekaj slovenskih tekmovalcev, ki so dosegli precejšnjo kakovost; n. pr. Švara, Pavlica, Sedmak in marsikdo. Dejali smo, da je atletika najpomembnejša športna zvrst. To potrjuje tudi dejstvo, da je ta panoga osrednja točka vsakih olimpijskih iger, največje športne prireditve sueta. Pomembnosti gojenja atletike se je zavedalo tudi SZ Bor že od svoje ustanovitve. Prav zato jo je vključilo v svoje športne dneve, čeprav se je moralo podvreči hudim materialnim bremenom in organizacijskim naporom. Do stalne atletske sekcije pa Bor do sedaj ni mogel priti, predvsem zaradi številnih objektivnih težav in zaprek. Ce so bili izgledi za pretekle sezone slabi, so za prihodnost nekoliko boljši. Odbor združenja je do potankosti pregledal in pretehtal vse možnosti in prišel do sklepa, da bi treba atletsko sekcijo vendarle ustanoviti, zlasti, ker bo slednja imela čez eno ali dve sezoni verjetno precej povoljne pogoje za delovanje. Prav zato je atletsko sekcijo tudi včlanil v CONI oziroma FIDAL, italijansko atletsko zvezo. S tem je bil seveda storjen šele prvi, najlažji korak. Vse nadaljnje delo bo zahtevalo neprimerno večje napore. Druga naloga, katero si je zadal Bor je zbrati primerno število mladih tekmovalcev in tekmovalk, ki bi bili pripravljeni resno vaditi in se pripravljati na nastope. Seveda je razumljivo, da prvi nastopi Bora med ostalimi tržaškimi klubi ne bodo ravno najbolj blesteči. Treba se bo precej časa še ličiti, piliti tehniko, zbirati kondicijo, pridobivati vztrajnost itd. Toda kdor ima trdno voljo, temu vse to ne bo pretežko, še manj nedosegljivo. Važno se je le odločiti ih se podrediti disciplini treninga. Ker do tekmovalne sezone ni več daleč, bi bilo treba pričeti z delom takoj. Zato športno združenje Bor poziva vse mladince in mladinke, katere bi veselilo udejstvovanje na področju atletike, da se čimprej prijavijo pri društvenem vodstvu ali njegovih predstavnikh, da bi se domenili za delovanje, treninge, urnike in sploh vse kar sodi poleg. V atletsko sekcijo se lahko prijavijo vsi člani Bora in drugi mladinci ter mladinke od štirinajstega leta dalje, v izjemnih primerih pa tudi mlajši. Prepričani smo, da je z u-stanovitvijo atlet sket sekcije pri SZ Bor ustreženo željam naših športnikov, ki so se želeli udejstvovati tudi na tem področju. Da pa teh športnikov ni malo, nam potrjuje dejstvo, da je nastopilo na lanskem športnem dnevu v atletskih tekmovanjih skupno nič manj kot 80 tekmovalcev in tekmovalk. Zaostala tekma nogometnega prvenstva A lige Hilan v očitni premoči nad enajstorico Lazia Tekma se je zaključila s 5:1 v korist Milančanov Včeraj so igrali v Milanu zaostalo tekmo prvenstva A lige med domačo enajstorico in gostom Lazia. Domačini so z visokim rezultatom porazili Rimljane, ki so že v prvem polčasu zgubljali 2:0, medtem ko se je razlika do končnega žvižga povečala na 5:1. Za domačine so gole dosegli v 36’ prvega polčasa Vernazza, Borovi namiznoteniški igralci so dosegli v Gorici izreden uspeh: Tomšič je dobil pokal Aligere, medtem ko je ekipa osvojila pokal GITeT. Na sliki so igralci, ki so se udeležili goriškega turnirja in so častno zastopali barve našega športnega združenja: Boris Košuta, Kovačič, Tomšič in Edi Košuta v 39’ Rivera, v 18’ drugega polčasa ponovno Vernazza, v 20’ David in v 38’ Maraschi, medtem ko je Prini v 30’ drugega dela igre dosegel častni gol za goste iz enajstmetrovke. V začetku igre sta si bili e-najstorici precej enakovredni. Takoj pa se je videlo, da so Milančani bolj organizirani v napadu, medtem ko so se igralci Lazia posluževali hitrih protinapadov predvsem po zaslugi izredno aktivnega Bizzarrija. iiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiimimtiiiiiiiniiiiiiiiiMfiiuniiiiMimiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimtTiJiiiiimimmiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii Včerajšnje mednarodno košarkarsko srečanje v Miljah Z navdušujočo igro Lokomotiva t. o. premagala Hausbrandt 88:62 V predigri zmaga ženske ekipe Hausbrandta Zagrebško košarkarsko moštvo Lokomotiva ni razočaralo razmeroma maloštevilnega občinstva, ki je snoči prihitelo v Milje, da prisostvuje srečanju z domačim Hausbrandtom. S svojo igro so gostje navdušili prisotne, ki so večkrat med igro samo in pred kako odlično izvedeno akcijo burno zaploskali. Posebno začetek je bil blisko- vit. V dveh minutah so gostje že vodili z 9:0, kar pomeni, da nasprotniki skoraj niso prišli do žoge. Vs; napadi so bili izredno hitri in v takem tempu, da se žoga praktično ni dotaknila tal. temveč je potovala iz rok do roke Zagrebčanov. Nad vsemi je izstopil Kovačič, medtem ko je bil Pe-tričevič bolj v senci. Šele po enominutnem odmoru, ki so ga zahtevali domačini, so ti prišli do prvega dosežka z Dazzaro. Kasneje sta par Lalič-Kovačič izvedla več izrednih akcij med katerimi sta povečala razliko na 19. medtem ko so imeli domačini le šest točk. V 14’ je občinstvo dolgo ploskalo krasno izvedenemu napadu, ko je Novosel podal Kovačiču žogo, katero je v letu obrnil v koš. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 47:23 v korist Zagrebčanov. V drugem polčasu je Hausbrandt zaigral bolje in je odgovarjal košu s košem. Tudi Petričevič se je vigral in je bolj vezal s tovariši ter je bil v tem delu igre tudi uspešnej- ši tako v napadu kot, kadar je bilo to treba, tudi v obrambi. Ob stanju 67:37. pa je za kratek premor zapustil igrišče in je prepustil mesto Franiču. Zagrebčani so, verjetno zadovoljni z doseženo razliko, nekoliko popustili v škodo lepote igre, ki pa je bila še vedno na visokem nivoju in je navdušila gledalce. Tudi domačini so imeli izrednih pet minut, med katerimi so precej nadoknadili razliko. Gostom pa je uspelo zatreti ta njihov elan in ponovno so prevzeli vajeti igre v svoje roke. Tik pred koncem je Hausbrandt zopet zaigral uspešno in je še enkrat delno znižal rezultat tako, da je na koncu ločilo moštvi le 26 točk. Medtem ko so Zagrebčani delali v prvem polčasu kar so hoteli in kar se jim je zljubilo, je bil drugi polčas mnogo bolj izenačen, kakor je jasno razvidno iz doseženega rezultata v tem delu srečanja 41:39. Ta tekma je bila na taikt višini, da bo stežka šla v pbea-bo. Zasluge gredo predvsem odličnim Zagrebčanom pa tudi borbenim Tržačanom. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavh: Lokomotiva: Petričevič (29), Lalič (12), Kacijan (9), Monči-novič (3), Kovačič (16), Franič (6), Rimač, Djepina (4), Boc-kaj, Katunovič (4), Novosel (8). Hausbrandt: Pavone, Nicol (4), Corazza (2), Stigli (4), D'Angeri (2), Fridrich (9), Bianco (6), Della Crooe (13) Dazzara (13), Generoso, Dreossi V predigri sta nastopili ženski ekipi Hausbrandta in Euro-prona. Zmagale so prve z rezultatom 28:7. Snoči so ljubitelji košarke prišli na svoj račun: zagrebško moštvo Lokomotive Je navdušilo občinstvo v miljski telovadnic). Gostje so bili večkrat deležni spontanega ploskanja, s katerim so gledalci hoteli nagraditi njihovo odlično in živahno igro polno fantazije. Na sliki so Zagrebčani po prihodu v naše mesto Hitrostno drsanje na ledu Nov rekord Giosa v teku na 3.000 m MADONNA Dl CAMPIGLIO 25. — Italijanski drsalec na ledu Mario Gios je danes dosegel nov italijanski rekord na 3.000 m s časom 4’40”3. Prejšnji je pripadal istemu tekmovalcu od 1957. leta. Zanimivo je, da sta tudi De Riva in Gioacchi-no Cristelli pretekla progo v času izpod državnega rekorda. Z novim časom se je Gios približal za desetinko sekunde svetovnemu rekordu, ki ga že od 1953. leta brani s časom 4’40”2 Nizozemec Huiskes, IZ KOPRA Zmaga Koprčank v orodni telovadbi Pred dnevi sta se pomerili Sežani ženski mladinski vrsti sežanskega in koprskega Partizana v orodni telovadbi. Zmagale so Koprčanke, med posameznicami pa Neva Jež (Koper). Odlikovale so se še Orel (Koper) in Kineze, Colja in Mevlja (Sežana). Dvoboj ženskih mladinskih vrst je prvi korak, da b; ponovno oživili orodno telovadbo v Kopru. Mladinke so pokazale na dvoboju ne samo veliiko voljo do dela, marveč tudi razmeroma solidno znanje. V kratikem bo povratni dvoboj v Kopru. Uspeha pa niso mogli doseči, ker je bila obramba Milana zelo budna. Kmalu pa so domačini prevzeli vodstvo igre v svoje roke in so začeli prevladovati. Že v 16’ so imeli Milančani z Altafinijem izredno priložnost za gol, štiri minute kasneje pa je Vernazza zapravil priložnost. V 24’ je ponovno prišel prepozno do žoge, medtem ko se je v 25’ vratar Lazia rešil s kotom. V 31’ so igrale; Lazia prvič resno ogrožali vrata gostov, toda Ghezzi je bil na mestu in je nevarnost odbil. Od 36’ dalje so se Milančani bolj razživeli in so dosegli dva gola. V drugem polčasu se igra ni dostj spremenila. Začeli so gostje, toda Milančani so jih kmalu stisnili v obrambo in so jim nasuli še tri žoge v mrežo, medtem ko so gostje dosegli častni gol iz enajstmetrovke, ki jo je zakrivil Ghezzi s tem, da je grobo odrinil Bizzarrija v trenutku, ko je imel ugodno priložnost za gol. so se, ker so se jim domačini postavili po robu. NOGOMET FLORENCA, 25. — Danes popoldne so potrdili, da so tehnično vodstvo Fiorentine poverili dosedanjemu pomožnemu trenerju Hidegkuti.u. Bivšega trenerja Lajosa Czeislerja niso odslovili kot se je govorilo, temveč so mu poverili nalogo opazovalca ter bo istočasno pomagal Hidegkutiju v stikih z igralci. Kaže torej, da bo moral igrati vlogo prevajalca. ZA ITALIJANSKI POKAL Juventus-Sambenedettese 4:1 V današnji tekmi za osmine finala turnirja za italijanski pokal je Juventus premagal enajstorico Sambenedettese s 4:1. Občinstvo v San Benedet-tu del Tronto je upalo, da bo prisostvovalo lepi igri. Ni bilo razočarano, ker so gostje odlično zaigrali, medtem ko je šla Sambenedettese , brez bojazni v borbo. Za domačine je bila hladna prha že v 2’. ko je Juventus dosegel prvi gol. Sambenedettese je šla v napad in je večkrat spravila v resno zadrego bolj rutinirane nasprotnike. Toda v 25’ je morala še enkrat kloniti in v 44’ je Charles poslal že tretjo žogo v mrežo domačinov. V drugem polčasu so šli gostje nemudoma v napad prepričani, da bodo prevladovali. Toda zmotili iiiitiiiiiimiitiimiiimniMmitititiiniitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHii Začetek istrske zimske nogometne lige Prvi zmagovalci: Tomos Tabor, Rasa in Savudrija V nedeljo bodo na sporedu povratna srečanja V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo istrske zimske nogometne lige. Sestav udeležencev se je precej spremenil, ker nekatera hrvatska moštva še niso začela s treningi in so udeležbo odpovedala. Namesto zastopnikov Pulja in Umaga sta se vključila v tekmovanje Pazin in Raša. V prvem kolu so dosegli na- slednje izide: Tomos-Buje 3:0, Tabor-Pazin 3:0, Savudrija-Izola 4:2 in Raša-Sidro 7:0. Najbolj je presenetljiv izid srečanja v Savudriji. Tamkajšnje moštvo sestavljajo priložnostni igralci, ki razen borbenosti ne posedujejo nobenih posebnih odlik. Da je Izola izgubila, je treba pripisati dejstvu, ker je nastopila z rezervnimi in mladinskimi igralci. Razen tega je igrišče v Savudriji komaj primerno za nogomet, kar je za domačine, ki ga dobro poznajo, vsekakor velika prednost. V povratnem srečanju v Izoli bi morali domačini slaviti izdatno zmago, zlasti še, ker bodo nastopil} s popolnim moštvom. Srečanje v Kopru se je končalo z zasluženo zmago domačinov, ki bi bila lahko še izdatnejša, če bi bili napadalci spretnejši, pa tudi sodnik je oškodoval Koprčane za dve či- sti enajstmetrovki. Igra sama pa ni zadovoljila gledalcev. Koprčani namreč prav zdaj u-vajajo moderen sistem igre z dvema srednjima napadalcema in jim vsa stvar še ne gre povsem od rok. Najboljši igralec na igrišču je bil mladi Uljčnik (Tomos), pri gostih pa moramo pohvaliti vratarja. Tabor je v srečanju v Pazinom pokazal zadovoljivo igro. Razlika treh golov bi morala zadoščati za uvrstitev v naslednje kolo. Rezultat tekme med Rašo in Sidrom je že sam po sebi dovolj zgovoren. V nedeljo boao na sporedu povratna srečanja. Ker igrajo na izpadanje, se bodo torej le štiri moštva uvrstila v drugo kolo. Če ne bo posebnih pre-bodo to Tomos, Ta- Danes ob 15. uri’ v Livornu Nogometno srečanje Italija - Maroko FLORENCA, 25. — Jutri popoldne bo v Livornu z začetkom ob 15. uri mednarodna nogometna tekma med C reprezentanco Italije in državnim moštvom Maroka. Italijansko moštvo bo prispelo v Livorno jutri zjutraj in zelo verjetno bo nastopilo - v naslednji po-stavi: Paolicchi (Bellinelli); Cattani, Colombo; Gori, Chiri-co, Clerici; Gallo, Gallandini, Ronconi (Piaceri), Belleno, Gal-tarossa. Za rezerve so določili Di Nardija, Cionija in Magna- shiia- Maroko pa bo verjetno poslal na igrišče naslednjo postavo: Laghrissi; El Hossein, M. Jdi-di; Zinaia, Ammar, Hamid; Raiss, Chicha, Moktatif, Baba in Zhar. Zelo verjetno se bosta vodstvi obeh reprezentanc domenili za morebitne zamenjave nekaterih igralcev. Tekmo bo sodil jugoslovanski mednarodni sodnik Rihard Petrošič iz Splita. ............................ Na včerajšnji tekmi za prvenstvo rezerv Pet golov Triestine v mreži Pordenona Strelci: Demenia 2, Rebizzi, Scala in Viviani Triestina B je včeraj zaigrala zaostalo tekmo za prvenstvo rezervnih moštev z moštvom iz Pordenona in v nasprotju s prejšnjimi tekmami se je ta končala s prepričljivo in zasluženo zmago domačinov s 5:0. Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje še posebno ker je bil v najavljenem moštvu tudi Reina. Ta igralec, pa čeprav še ni popol-homa prebolel posledic poškodb na kolenu, je še kar zadovoljil, ker je večkrat pripomogel ostalim tovarišem v napadu, da so bili nevarni, ostalih bi morali pred- menil. Tržačani so zamenjali v krilski vrsti Cossarija Modolom. Kasneje je moral tudi Rebizzi prepustiti svoje mesto Vivianiju. Tudi gostje so zamenjali tri igralce, kar jim je koristilo. V tem delu igre so oni prevladovali, medtem ko se Tržačani nikakor niso mogli znajti. Lahko se Od usiaiiji m* tCVl” rece, da si domačini niso zna- ,v!f” E«, h*li več pripraviti priložnosti '(Nadaljevanje s 3. petale kot metuljčki na P* nem cvetju... Ko so se zadnji akordi * gubljali med stenami htif v golih vejah sadnega ja, smo šele prav zal»b kaj nam je že uro pni y pator. Srca so v taktu ®“Jj varjala odmevu: O, zlata,’’ ta leta... In iz tega občutja je « ^ vedno močneje raslo sp01' nje, da se bomo morali ®P] ti krivicam in nasilja pator ja. Krepko in odW smo stisnili instrumente brade, vzeli loke in... e* se v noč razlegli akordi ^ smo vojaki korenjaki. ® igranjem smo odkorakali j zi vas. Ze izven vasi s*0, igrali zadnjo kitico: K® mo pa kedaj dorasli... J Res... Dorasli smo it® . narodnoosvobodilno horbtj magali nekateri kot pjfl rni dnini lent. fPTPV.C.i. Rfli wt, drugi kot terenct, čevali smo besede: Zelet® kar zdaj je les... * * * . iet Le dobra tri leta je val naš vaški orkester. ” ptf k ga dne so karabinjerji sli prefektovo odločbo10 ( pustitvi bralnega drizšt«®^ prepovedi vsega ostal®?®1 , lovanja. Kako trdo sina čutili to prepoved. prijetnih ur smo dožiVJ"' učenju. Vzljubili smo n0> strumente, violine, kitara, ^ lo, violončelo... Bili s° f našega življenja. Posta1•. nam bili nepogrešljivo ’■ stvo naše notranje iz°bn Bili so nam močna opa mračnih dneh naraščaja zatiranja kulture in sv0Ljd Neprijazni pogledi so j, Ijali karabinjerje, ki *®J rili in iskali med kVJ'rJ: bralnega društva, po " ji; in predalih. Knjižnica la naše bogastvo, naš , znanja. Nekaj dni P^jj v sosednji vasi karabi ., odpeljali knjižnico i z®11. usiga, ki je bil nevzdržen in ima brez dvoma največ zaslug če so domačini šli z igrišča s tako .visoko zmago. V prvem polčasu je bila premoč domačinov jasna, kar dokazujejo tudi številni nevarni napadi. Ze v 6’ je Co-lausig za las zgrešil cilj, eno minuto kasneje pa je Scala po lepi akciji Rebizzi - Reina - Demenia poslal žogo tik nad prečko. V 8’ pa je padel prvi gol. Scala je žogo predložil Demenii, ki je na sredi igrišča preigral obrambo in spustil nato močan prizemni strel, ki je presenetil vratarja gostov. Tržačani so vztrajali v napadu, vendar so bile njihove akcije tu pa tam zmedene. Po številnih napadih med katerimi se je posebno odlikoval hitri Demenia, je sodnik prisodil V 28’ kazenski strel v korist Tržačanov. Medtem ko je Colausig podal žogo pripravljenemu Rebizzi-ju, je sodnik po žvižgu interveniral pri igralcu Pordenona in ga oddaljil od žoge. Rebizzi je nepripravljenost gostov izrabil in je s silovitim strelom drugič presenetil vratarja nasprotnega moštva. Jasno je, da so gostje ostro protestirali, s čimer niso dosegli ničesar razen tega, da je nekaj imen njihovih igralcev končalo v beležnici sod nika Momolija iz Padove. Premoč domačega moštva je bila takšna, da je igra potekala praktično pred vrati gostov, ki so se branili kakor so vedeli in znali. Golov bi lahko v tem delu igre padlo precej, toda Tržačani so pre cej izrednih priložnosti zapravili. Sele v 37’ je moral vratar gostov ponovno kloniti Akcijo je začel Scala, ki je predložil Colausigu žogo. Ta jo je podal Demenii, ki je hladnokrvno preigral tri i gralce obrambe in je končno s prisebnim šibkim strelom prevaril tudi negotovega in poškodovanega vratarja gostov. 7’ kasneje je padel četrti gol, tokrat po zaslugi Sca-le, ki je z daljave kakih 35 senečenj, __ bor, Raša in Izola. Glavnj fa- metrov spustil oster prizemni vorit za osvojitev istrskega zimskega pokala je član hrvat-ske conske lige Raša. strel. V drugem polčasu se je položaj na igrišču nekoliko spre- za dosego gola. Kljub temu pa jih ni manjkalo. Ze v 2’ je Demenia poslal z glavo žogo proti golu. Vratar jo je komaj ubranil, pri čemer mu je padla iz rok točno na belo črto. Gol ali ne? Sodnik je odredil nadaljevanje igre in tako Tržačane prikrajšal za peti gol. Ta pa je padel v 17’ po zaslugi Vivianija, ki je z neobranljivim strelom v desni kot postavil dokončni rezultat za Triestino. Tržačani so v tem arugem delu i-gre igrali, precej raztrgano. Tudi gostje so jih posnemali, pa čeprav so bili po zaslugi svežih sil bolj napadalni a tudi manj učinkoviti. Triestina je nastopila v naslednji postavi: Miniussi, Bertoli, Simoni; Cossar (Modolo), Bizai, Rocco; Reina, Rebizzi (Viviani), Demenia, Scala in Colausig. valnega društva in ** ^ sednika ter ga zaprli-knjig nam ne boste odp j smo sklenili. Ponoči i*1,j spravili v zaboje in sk listnjak... . ^ Razumeli smo, zakaj kakšnim namenom se Je jj pator poslužil takih J valnih sredstev. Ljudi, ®" di berejo knjige in č<*»® ni mogoče upogniti. I*. ba je moč naroda... smo, da so zato zasliše predsednikov bralnih ** j obraževalnih društev, ‘ za P1* zato preiskave, knjižnic in prepovedi ® prireditev... In naš godbeni kr®M| Sklenili smo, da se ne | dali. Ne boste nas! I?r®J| mo vseeno! Vsak zase..N ^ lz naše hiše smo bil* bratje člani godbenega * j/fi Dva primorska kluba v drugi republiški odbojkarski ligi Letos se obeta Slovenskemu Primorju nekaj zanimivih srečanj v odbojki. V drugo republiško odbojkarsko ligo so narpreč vključili kar dva zastopnika Primorske — izolski in kobariški Partizan. Konkurenca bo precej močna, saj so v tej skunini še ljubljanska 01ympia, Kropa, Trebnje. Črnuče in Žirovnica. Tekmovanje se bo začelo konec aprila. «»----------------- V Kopru bodo gradili nov plavalni bazen Pristojni telesnovzgojm forumi v Kopru pripravljajo petletni perspektivni plan razvoja telesne vzgoje v okraju. Med drugam predvidevajo, da se bo število članstva telesno-vzgojnih organizacij povečalo v petih letih za približno 50 odstotkov. Od večjih objektov omenjajo izgradnjo plavalnega bazena in Doma telesne kulture s telovadnico v Kopru ter telovadnice v Postojni, Piranu, Izolj in Pivki. Preuredili bodo tudi vse obstoječe športne objekte. ka. Sestavljali smo , Kmalu se je pridrv1 ^ mlajši brat s harta^ Kvartet... Prav tako sK-( so sestavljali trije bt®^i sosednje vasi. Tako s*®\ daljevali razbiti na ®® skupine — godbene Skoro vsako nedeljo s"’ odpravili na Srenjski in smo tam po več ®r Vsakokrat se je okrof zbrala večja skupina kardi narodnih pesmi. je zmračilo smo zad° . odhajali domov. Ljudje y^ nas vabili: Pridite *** hodnjo nedeljo * # # Junija 1944 so n a&’ požgali vas. Plameni * čili domačije — uničv naše godbene tnstrum®^) sem kot partizan pri. de. me je pretreslo raza ^ Pretresli so me obrazi činov — še polni sledi ze m strahu. Komaj * j ušli kroglam regljajočih nic. I Vendar pa so odrte!*®., pluli božajoči akom bomo pa kedaj dorasl^jf res... Kar je lepega *r ( srcu v mladih letih, ■ ( li ne tzpubi. Tega ne nobeno nasilje.. Nobe. žar... P. A. OGA'*’ BORIS PAHOR: Onkraj pekla so ljudje Roman Kaj pa je življenje drugega kakor vztrajnost zmeraj novega klitja? A to je že ugotovil, sam in z njo. Da, njena laž. A ta je samo nagonska obramba življenja pred tem, kar bi mu utegnilo cepiti smrtno klico. Ustavil se je in privzdignil ovratnik; v drevju je zaskovikala sova. ■ - ,- To je, si je rekel in spet šel. To je, in si misli, da je za vsak nič tako paničen, da tega takoj ne razume. Hoče biti zrel in moder, potem pa je ujedljiv in nestrpen. In tako jo krivi za svoj molk in za ujetost, v katero je zašel. Ni na višini njune ljubezni, to je. In njegova dlan na njenem telesu je bila žalitev. Tudi iskanje, kako bi premostil razdaljo, na neki način tudi ponujanje dobre bližine; a v bistvu za njeno telo žalitev. Za njene prsi pod njegovimi prsti kakor robec med prsti raztresenega človeka. In pustil jo je vznak na slami kakor pocestnico, s katero bi se bil sprl. In zajel ga je val strahu Pospešil je korak. Takšen mora biti preplah očeta, ki je pozabil otroka na bregu, si misli, in v hipu, ko se tega zave, je pri- pravljen na kakršnokoli odpoved, samo da bi se mu nič ne zgodilo in bi ga našel živega in zdravega. Ne, nič ne sme biti razdora med nama. Nemogoč sem, vsaka senca me oplaši. Pustiti te na tisti slami, zbežati v noč, ko da si zadnja vlačuga tega sveta Da, nemogoč. Kakor svet, iz katerega sem prišel. A tebi to nič mar, nobene potrebe nimaš, da bi cepila to na svojo mladost. Nobene potrebe. A ima občutek, da mora pohiteti, dokler je še čas, in hkrati zavest, da je že vse izgubljeno. XLIII. Ko je odrinil ozka vrata, je bil še zmeraj v temi, a na obeh straneh hodnika se je tu in tam svetila črta luči pod vrati. Nekje za njegovim hrbtom je potihoma brbljal radio, ko da je pokrit s plahto. Kljuka se je vdala pod pritiskom njegove dlani. «Ne spiš?« In njegov glas skuša biti naraven. «Cakala sem te.» A v rumeni svetlobi, ki jo razliva čez njeno zglavje senčnik svetilke na omarici, ga njene oči opazujejo. Dvom in do kraja zaskrbljeno pričakovanje, ko da je vse njeno bitje odvisno >d njegove odločitve. A vendar je, tako ujet v njenih očeh, krivec pred nedolžnim sodnikom. In čuti nenavadno zadoščenje, da jo lahko reši dvoma, ki jo bega. Sedel je na rob postelje in odstranil z dlanmi lase z njenih lic; in čeprav mu negotovost v njenih očeh ne da, da bi se nasmehnil, ona čuti naklonjenost, ki brni v ozračju in jo obkrožuje. «Oh, Igor.» A bolj kakor razdvojeni in hkrati proseči zvok njenega glasu je zgovoren pritisk njenih rok na njegovem vratu. In ko se njegove dlani plosko vtihotapljajo pod njena ramena, da ne bi bil ves v oblasti njenega objema, se ga njeni lakti še tesneje oklenejo. Tako da se vda in se prepusti njeni vnemi. In čuti, da se ne bo mogel ubraniti smehljaja, ker se kar na svojo roko ves organizem nagonsko in neubranljivo čudi nepričakovani sreči. «Kakd te zebe,» je rekla zaskrbljeno in trezno. «Ne zebe me.# #A takd hladna lica imaš. Tak6 hladne roke.» »Tudi roke?« »Kakor dve ledeni plošči sta na mojem hrbtu.a Ozki prostor je za hip zajela tišina; a zaradi nje je, ko da so se razklenile tesne stene in sta v naročju neomejene narave. In si misli, ali ni izdajstvo, da ga takd premami žensko bitje s svojo nežnostjo. A hkrati se zaveda, da je zadoščen zaradi dragocenosti, ki je ob njem vsa že nedotaknjena in vsa neizpremenjeua. Ta gotovost pa, namesto da bi mu prinašala neučakanost, ga obdaja z občutkom miru in trezne varnosti. Vračam ji občutek zavetja, si misli, in vprašanje je, ali je ona tista, ki ga je bolj potrebna. A hkrati vč da bo ta njuna zadrega pred besedami nepretrgano trajala, če je ne bo premaknil sporazum njune bližine. To je zdaj najbližja pot k zaupanju. In kakor da si skozi vrbje odstira pot k mirni in mehko vzvalovani strugi, se njegovi prsti dotaknejo sinjega jopiča pižame. Počasi, brez neučakanosti, s preudarnim pričakovanjem postopnega bližanja plime, drobnega plivkanja ob bregu in rahlega šelestenja prihajajoče vode med prodnimi kamni. Vzdolž sinje črte, da se odprtina razkroji in se njegova dlan usloči po podarjenem vzorcu; a hkrati ko da mu mora roka najti še odtenek, ki bo storil, da bo oblika dokončna. In tako v njegovi dlani vir vse njegove moške sreče ter obenem lahek pritisk njegove dlani poslednji stvariteljski dotik, ki je še manjkal za popolnost mehkih oblin. Kakor glajenje lončarjeve dlani ob boku še mehke in vlažne vaze. In čuti njen sprejem in njeno spremljanje negovanja; a vendar si njeno bitje pri tem kakor dela silo in sproti premaguje zastito, oddaljeno užaljenost. Bi se morala prej najti v zaupljivosti, si misli. A morda bi se trdota in zadrega tako še teže omehčala. Pustil jo je na slami, potem ko je ljubkoval njeno telo, in ljubkoval ga je brez gorečnosti. Dva greha, ki ju zdaj lahko izbriše samo njegova dlan. In to čuti ona. In zaželi si, da bi slutila njegovo misel v njegovi dlani. Da bi jo zasledila v njegovih ustnicah, ki se ji približajo, ko da hočejo priklicati njeno odobritev iz najbolj skritih globin. Tisti utrip, ki zabrni na morski površini, kadar se kamen nazadnje dotakne peščenega dna. «Ne bi se smela takč odtujiti,« je ko sama sebi rekla. «Ne.» In se je nasmehnil. «A to sva ugotovila že ne- kajkrat.« «Zaupati bi moral vame » »Saj. A Wiechertov roman si mi prinesla ti« «Smola, da sem vtaknila pismo prav v tisto knjigo.« «Ne, smola, da lažeš kakor štiriletni otroci.« Legel je vznak. »Ce misliš tako govoriti, je bolje, da poveš takoj in s^o ne zgubljava časa.« «Bala sem se, da bi nama škodilo. Tega sem se bala.« «Tuko je škodilo še bolj » «Zdaj pa sva se spet našla, Igor, Res?« si P* «A vendar praviš, da si imela smolo, ker pismo v knjigi.« «Da, bolje bi naredila, da sem ga raztrgala.« »Se bolje, ko ne bi slepomišila.« -j§ «A ko bi ga bila raztrgala, bi se mi ne bilo tre® . «Laž se prej ali potem maščuje. Tudi če se ne r že drugače razkroji vrednosti, ki jo zaslanjajo in s® na varnem.« «Oh Jgor » i «Takd se zdi, ko da ima tista oseba neko poseb11 da bi nama lahko škodila.« »Neko pravico res misli, da ima.« »Neko pravico?« ^ »Ugasi luč,« je tedaj rekla z ihtečim glasom- *«( In že je bil v temi nepričakovan in pretresljiv jok-žene, ki prihaja iz globin, a je za njim odras'® ^ razklanost in obup, v katerem je otrok ves, z vsei11 » bitjem, ker je onstran tega samo nič s svojo praz® j Skušal je nalahko obrniti njen obraz proti sebi-. vrat je neupogljiv in njeni udje krčevito zravna®1'^ «Pomiri se,» je rekel in jo prijel za roko, ki 5 drgeta pred njenim obrazom. In počasi je jok P® J kakor naliv, ki ga veter izpodnaša, a se posamez®1 kdaj pa kdaj še povečajo. [i Molk, ki je nato nastal, r.i bil nič mučen, amp® da bi tišina iskala pravo stopnjo gostote. f »Takrat sem bila dodeljena tretjemu paviljon®'*«) rit®, su je še odmev joka, a zdaj prevladuje v njem Prl ,,t' -1----------------------- -T,-:*,. „L_ fli®v' por, skoraj zadržana ihta. »Prišla sem bila sem ha, a vendar zaupljiva; bolničarka, ki je vsa vnet®^ _ poklic. V resnici pa zasanjano dekletce, ki še živi ju srečnega taborjenja s sošolkami in sošolci. Srej| Philippom ni tega razpoloženja nič spremenilo; *',/ z njimi je bila kakor nadaljevanje tovarištva ob * ognju.«