MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo tn uprav«■ Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talafon ur*ditlJtvn*MO, uprava 2480 Izhaja razen nedelja In praznikov vsote dan ob 10. ul / Valja roeaeSno prej e man v upravi al!po potu 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po aenlku / Oglase aprsjema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani l Poitnl tokovni ratun tt. 11.408 JUTRA! 39 Intrige v društvu italijanskih zaveznikov K GČMBOSEVEMU OBISKU PRI ADOLFU HITLERJU. Na najoudovitejši, docela nepričakovan ^čin se razvijajo v zadnjem času dogodki med tistimi državami srednje Evrope, ki naj bi po prejšnjih zasnovah gorile italijansko skupino enotne politi-®ne koncepcije, to so Italija, A v-^rija, Madžarska in Nemčija. Najprej je nastal besen spor med Avstrijo |n Nemčijo, ki je dosegel prav zadnje dni a*co napetost, kakor večje v Evropi po ^fctovni vojni skoraj nismo doživeli. In Prav pri tem sporu se je izkazalo, da so plenil jen j a Mussolinijeve Italije v srednji |jVroPi docela drugačna kakor Hitlerje-e Nemčije! Dočim je hotela Hitlerjeva er^čija z zmago' narodnih socialistov v j^rijj doseči tiho priključitev nekdanje J^Ve Habsburžanov k državi bivših t ^enzokerncev, je Italija storila vse, da Prepreči. Quirinal in Vatikan sta ^razumno podprla krščanskega social-0* E o ] 1 f u s s a, da je mogel kot David r°hatu napovedati neizprosen boj Hitler-'n njegovemu »tretjemu Reichu«. Da- ve pač ves svet, da bi bil Dollfuss s les j>y°iim režimom že davno izginil, če ne ' stala za njim z vso svojo avtoriteto oba Rima. . rav te dni smo pa dobili še drug, ze-. zanimiv dokaz, kako malo se ujemajo eresi te nenavadne italijanske skupine srednji Evropi, kadar gre za realne «.(le o ^eve. O nenadnem potovanju madžar-n~.?a ministrskega predsednika Julija Up ■ v Berlin se je veliko ugiba- la 'mbo s a £Sam je dejal sicer, da je šel tja samo ^ »Prvi trgovec Madžarske«, toda tega a noben živ krst ne verjame, ne doma Budimpešti ne kje drugje- Med vsemi Mijami, ki smo jih slišali o politični fani +pga ber’inskega obiska, bo gotovo aiverjetneiša tista, ki govori o zadevah ^ Siavracije Habsburžanov. Če preštudiramo vse indice, moramo tej verzili ta-tj?1 Verjeti. Dejstvo namreč, da je bil prav lin Wre(* Oornbosevim potovanjem v Ber-^ v Avstriji in tia Madžarskem poseben vj^ik bivše cesarice Cite in nadvoj-koj.6 Otona Habsburškega in da je, kale s* Čisto resno zatrjuje, konferira' ne |eJ danimi avstrijskimi in madžarskimi Bojij i®ti. marveč tudi z aktivnimi člani Vol' USsove vlade, govori že samo doji razločno govorico. fUs ^lo zaupnih virov okoli dr, Doll-rnai.a Se ie takrat izvedelo, da namerava ijjJ. avstrijski kanoelaT presekati gor-ki v°ze' sedanjega napetega položaja r5(j akt i^n°vi*tvijo monarhije v Avstriji -. ^ivodo Otonom kot kraljem. Ta Lbi — tako se je zatrjevalo — defini- tivno odcepil Avstrijo od vsake možne združitve z Nemčijo. Dollfuss je pa pri tem računal seveda tudi z obnovitvijo nekdanjega dualizma Avstrije in Madžarske. Avstrijska pozicija naj bi se s tem aktom okrepila notranje in zunanje. Tu je pa prišel očito v konflikt z madžarskim premierjem Julijem G o m bo s e m, ki noče Madžarski za vse večne čase vezati rok z dualizmom z Avstrijo in je mimo tega tudi odločen nasprotnik vrnitve Habsburžanov. Gombos sicer ni republikanec, marveč monarhist, toda njegov nnmen je zavreči legitimizem in določiti svobodno izvolitev novega madžarskega kralja. Njegov kandidat je, kakor vse kaže, sedanji državni upravitelj Nikolaj pl. Horthy. Gbmbosevo potovanje v Berlin je bilo po tej verziji v zvezi z Dollfussovim načrtom- Madžarski ministrski predsednik je hotel utrditi Hitlerja v odporu proti vrnitvi Habsburžanov! Pri tem je baje delal tudi sporazumno z Mussolinijem, ki ne mara požgati vseh mostov med Italijo in Nemčijo in zato vsaj zaenkrat ni za najhujšo demonstracijo proti Berlinu, kar bi vsekakor bila intronizacija Otona na Dunaju, zlasti pa še obnovitev dualizma. Tu se pa zopet križajo interesi fašističnega Rima in Vatikana, kajti poslednji bi obnovitev monarhije na Dunaju in v Budimpešti z vladarjem Otonom pozdravil z največiim veseljem. Gombos je dosegel pri Hit'er ju seveda popoln uspeh — na škodo dr. Dollfussa, in značilno ie, da se na Dunaju sploh ni sestal z njim, dasi so ta sestanek napovedovali celo polslužbeno. Gombos namreč ne veruje popolnoma v trajnost uspehi malega avstrijskega kancelarja in si hoče za vs?k primer zagotoviti najprej prijateljstvo s Hitlerjem. Dollfuss je na ta način zaradi intrig njegovih edinih zaveznikov Italijanov in Madžarov Izgubil bitko za monarhijo in dualizem z Madžarsko. Vse to pa nam na najzgovor nejši način dokazuie. kako vzorno »slo ž n i« so interesi italijanske srednje evropske skupine. Hitler Intrlglra proti Avstriji, Dollfuss proti Hitlerjevi Nemčiji, njegov zaveznik Mussolini proti niemu samemu, Gombos pa zopet proti Dollfus-sovl Avstriji. Zares, prekrasna je ta družba, ki pravi, da bo »odrešila svet in mu ustvarila novo lepo in pravično bodočnost«. Kaj bi neki bilo, če bi M>usso lini, Hitler. Gombos in Dollfuss sedli k mizi. pri kateri bi se potom revizije delil nlen? To bi bilo veliko »bratstvo«, ki bi že prvi dan privedlo do — razbitih glav. NADALJEVANJE AKCIJE PROTI NARODNIM SOCIALISTOM. VAŽNA SEJA MINISTRSKEGA SVETA. ODPUST URADNIKOV IN ČAST-NIKOV. USODA POSLANSKIH MANDATOV IN TISKA. DUNAJ, 22. junija. Dollfussova vlada nadaljuje brez oklevanja svojo akcijo proti narodno-socialistični stranki. Po izvršenem razpustu stranke, narodno-socialističnih napadalnih in SS oddelkov ter štajerskega »Heimat schutza« Ipo vlada izvedla veliko čistilno akeflo v staležu avstrijskega dr žavnega uradništva, kakor tudi v zvezni vojski. Včeraj je bila seja ministrskega sveta, ki je po večurni debati sprejel zadevne ukrepe. Končno je bilo sklenjeno, da se ugotovi na podlagi zaplenjenega materiala narodno-sociali-stične stranke, kdo iz vrst zveznih uradnikov ter nameščencev avtonomnih oblasti in korporacij je bil član narodno-socialistične stranke oziroma štajerskega »Heimatschutza«. Vodilni uradniki, ki so bili člani razpuščene stranke, bodo brez vsega na-daljnega odpuščeni, dočim bodo deležni podrejeni uradniki nekoliko milejših ukrepov, na podlagi katerih se bodo morali s podpisom zadevnega reverza obvezati, da bodo opustili v bodoče vsako delovanje za ideje narodnega socializma. Vsi člani narodno-socialistične stranke, ki služijo v zvezni vojski, bodo brezobzirno od- EONDON, 22. junija. Kot zadnja dru$),evr°bskimi državami se je pri-heni„a v^eraj tudi Jugoslavija splošne J- .f00razumu glede carinskega ie J!*3; Svoj pristanek na sporazum dl i*% ločenimi pogoji prijavila tu-t)re,i' ,Ua.. Afrika. Včeraj je sporočil °Hi « Collin gospodarskemu od-Ce« daVf*0vne ^"''"darske konferen-sv<>j *e Predlo i ruska delegacija 'a- Lenartu. Žal da tega znamenja ni p „a križ je stal prav tam, kjer se na- T< lUg . 'hnC^Sta v črnem lesu navzdol proti c^. Sv. Lenarta. Ko so leta 1853. delali hfjb?; So !?a prestavili na desno stran na bi[ ^u’ ki se dviga nad cesto- Križ je toviien iz štirivoglatih plošč iz ie 1X;ščenega kamenja in s takimi DtftL. tudi pokrit. Zato so imenovali ivailci ta križ tudi Črni križ. Žu - ^ožju so bile tri stopnice, v kriti. p 1T1em pa štiri vdolbine s črkami 1565 • Križ je bil popravljen leta ta d lT1 1789. Prva letnica se nanaša ki }e azrtna Friderika grofa Herbersteina, baron®0usmrti °eeta Gunterja, tedaj še ^erbersteina. leta 1655. dobil stair0s graščino, umrl leta 1691. v v cet-v tot in bil pokopan v grobnici Sv'Lenarta-kivalci^k tcga križa si razlagajo pre-V Er [aja na sledeči način. 4111 Hrastovcu je živela lepa gro- fica, v katero se je zaljubil mladi grof in ž njo na tihem zaročil. Njegova mati pa je bila zoper to zvezo. Grof je moral oditi v križarsko vojsko v Sveto deželo. Razmerje mladega grofa do njegove neveste ni ostalo brez posledic. Ko je grofova mati to opazila, je trpinčila mlado nevesto še bolj in ji grozila tako, da je ta vrgla svojega otroka takoj po porodu v gorečo peč, katero kažejo v hrastov-škem gradu še dandanes. Mlado nesrečno grofico je obsodil krvni sodnik na smrt na goreči grmadi. Ko je peljal krvnik grofico na morišče, ki je bilo na vzhodni strani trga Sv. Lenarta, ga je prosila, naj jo rajši umori v Črnem lesu, kar je krvnik iz usmiljenja do nesrečnice tudi storil. Ko se je vrnil grof iz Svete dežele in vse to zvedel, je dal postaviti na tem me stu kameniti križ v spomin svoji nesrečni nevesti. S svojo materjo pa ni govoril nikdar več in je umrl kot menih. V Hrastovcu je bila še do zadnjega slika rdečelase deklice izredne lepote. Pravi se, da je bila to podoba one nesrečne neveste. Pripovedovanje o nastanku tega križa ni brez zgodovinske podlage. V hrastovškem gradu je bila že od leta 1457. krvna sodnika. Na smrt obsojene so usmrčevali deloma na morišču v Sv. Lenartu blizu Velke z obešanjem na vis- licah ali pa s sežiganjem na grmadi, deloma pa z obglavljenjem na mestu, kjer je stal kameniti križ v Črnem lesu. To so bile le ženske, ker teh po tedanjem veljavnem kazensko-pravnem redu niso smeli obešati. V spomin tem nesrečnicam — bile so večinoma detomorilke in čarovnice — so postavili že v davnih časih križ, ki so ga imenovali kameniti ali čarovniški križ — »das steinerne oder Hexenkreuz« — kakor so še očividci videli napis. V vdolbini je bil daljši napis — kolikor sem mogel dognati, je bilo med drugim besedilo, da naj bo Bog tej duši milostljiv. Dokaz za to, da je bil ta križ postavljen v spomin osebam, na katerih je bila tukaj izvršena smrtna kazen. Od tega križa žal ni več nobenega sledu. Večina kamenja je zazidana v hlevu kovaškega mojstra Trstenjaka v Sv. Lenartu, ostalo se je uporabilo za napravo stopnic v neki viničariji. Želeti bi bilo, da se ta križ zgodovinskega pomena zopet postavi. Več je o tem križu čitati v povesti: »Črni križ pri Hrastovcu«. Tretji križ zgodovinskega pomena je takozvami sodnijski — gerihtni — križ v trgu Sv. Lenarta na mestu, kjer se od cepi ena cesta proti Sv. Juriui. dtuiga pa ,pr-gti Sv. Trojici Križ je mogočna, trivoglata stavba; na vrhu je plošča s kamemtim križem. Nia stavbi so videti zigoraj podobe sv. Lenarta, sv. Florijana in sv. Notbiurge, spodaj je Kristus na križu, Mati-hožjarin sv. Jožef. Vprašal bi kdo, zakaj se imenuje tas križ »gerihtni«. Stvar je sledeča. Kakor je omenjeno, je Wk) izven trg* ob cesti, ki vodi proti Sv. Trojici, morišče za vse v Hrastovcu na smrt obsojene moškega spola in za čarovnice, katere so tukaj sežigali. Radar 90 nesrečneža peljali na njegovi zadnji poti mimo tega križa, je moral tam opraviti zadnjo molitev. Zaradi tega je dobil križ priimek —< sodnijski — prav tako kakor se imenuje še dandanes most čsz Velko v neposredni bližini morišča — sodnijski most. Ta križ je vsekakor zelo star. Leta 1813. je popolnoma razpadel, zaradi česar ga je zidar Jožef Reissenbichler meseca sušca znova pozidal, leta 1814. ga je dal tedanji trški sodnik Karol Schram-bek poslikati in obdati z lično ograjo. Dne 26. junija 1814 ob dveh popoldne je blagoslovil križ tedanji dekan Jakob Šalamun ob navzočnosti mnogoštevilnih župljanov. (Se bo nadaljevaio.) Stran 4. Mariborski »VE ČER NIK« Jutra V Mariboru, dne 22. VI. 1933. Mali o Razno JOSIP NEKREP. tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ul, 59, prevzema vsa dela v mestu in na deželi z in brez materijama. Za predajo naročil nizki ceni se priporoča — Josip Nekrep.__________2294 JOS. T1CHY IN DRUG. Konces. elektrotebnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kurenčni ceni.__________519 Stanovanje STANOVANJE z 2 sobama in kuhinjo, elektr. razsvetljavo, oddam s 1. julijem. Stritarjeva ulica 17. 2291 DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. julijem. Vprašati: Mlinska ulica 30. 2286 Prodam HIŠICE Z VRTOM proda za 12.000, 20.000, 24.000 in 30.000 Din Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ulica 21. 2282 MODNI LISTI FRANCOSKI IN NEMŠKI V NAJ VEČJI IZBERI V Tiskovni Zadrugi MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Geotji iz turn 1 t{(mknacijamjL v- razniH Din 125- beli z rdečim u 'jem beli z rjavim usnjem MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 17 Kako se rešuje svetovna gospodarska kriza? ZANIMIVOSTI S SVETOVNE GOSPODARSKE KONFERENCE V LONDONU. O priliki svetovne gospodarske konference v Londonu, o katere uspehu sumijo tolikeri mednarodni krogi, so marljivi statistiki izračunali, da bo privedel sestanek tisočerih delegatov in strokovnjakov, ki jih spremljajo, londonsko življenje do takega denarnega prometa, da bo s tem močno pomagano vsaj — londonskemu gospodarstvu. Statistiki so izračunali, da bo stala »World Economic Conference« svet skup no nad 10 milijonov dolarjev. Pri tem se naglasa, da bo izginil ta znesek večinoma v rokah gospodarskih institucij, kar bo vsekakor poživelo promet med nekaterima trgovskimi krogi. Tekoči stroški londonske konference znašajo na minuto okrog 10.000 dolarjev, če upoštevamo le 4 do 5 ur dnevnega dela. Najmanjši del izdatkov pade na postrež bo, ki je poverjena 50 livriranim slugam, 10 sobaricam, 15 strojepiskam in 20 uradnikom, ki nadzirajo organizacijo postrežbe. Delegacija Združenih držav Amerike porabi vsak dan samo za telefonske razgovore in kablograme okrog 1.000 dolarjev. Zanimivo je, da so najbolj zasedene telefonske proge proti Dunaju, Pragi in Rimu. Od pričetka konference govori London z ostalimi metropolami evropskega kontinenta približno po 100 ur na dan več, kakor pa je govoril v preteklih tednih. Mimo tega pa izgotavljajo vse de- legacije svojo korespondenco v hotelih, kjer stanujejo, in je tako tudi promet na ostalih poštnih uradih v mestu močno narasel. Vsak dan izdajajo velika skladišča v poslopju konference ogromne množine pisemskega in drugega papirja, ki je potreben za razmnoževanje vseh govorov delegatov na konferenci. Ti govori se razmnožujejo na Roneo-strojih v več tisoč izvodih, in sicer v angleškem in francoskem jeziku. Mimo tega izhaja redno vsak dan posebno glasilo konference, ki objavlja obvestila tajništva in spored ter dogodke naslednjega dne. Buffet na galeriji delegacij predstavlja^ kar je naravno, prav posebno atrakcijo. Zakupnik te začasne restavracije je upošteval okuse vseh zbranih narodov. In tu se šele pokaže njegova velika umetnost. V komaj pičli uri je ta kuharski umet nik zmožen pripraviti kosilo! obstoječe iz več jedi, za več sto gostov in tako, da najde vsak delegat na jedilnem listu ono, kar ga najbolj zadovoljuje in mu najbolj prija. Posebno so delegati zadovoljni z raznimi specialnimi vini, ki jih hrani klet te »svetovne restaVracije«. Zakupnik mister Carpenter je zaprosil že več tednov pred sklicanjem konference vsa diplomatska poslaništva v Londonu, da ga informirajo o specialnih vinih svojih držav in dežel. Na podlagi dobljenih podatkov je nato preskrbel svoj buffet z naj- boljšimi italijanskimi, nemškimi, francoskimi in madžarskimi vini. Delegati si prav radi in pogosto izpirajo svoja hrapava grla s tokajcem, burgundcem, bermutom, astjem, šampanjcem, rusko vodo, benediktincem, nizozemskim geneverjem in najraznovrstnejšimi narodnimi pijačami. V buffetu se dobi tudi kitajsko žganje iz riža, poleg njega indijske, arabske in severnjaške pijače, kot posebnost pa se toči tudi nedolžno pivo, ki ga žlampajo sedaj Američani v prvem stadiju po ukinitvi prohibicije. Buffet ima v obilni zalogi tudi vse mogoče delikatese, ki si jih le morejo poželeti izmučeni delegati: kaviar, madžarska papricirana slanina, frankfurbovške hrenovke, salame in vse mogoče kontinentalne vrste klobas. Cene so v tem buffetu razmeroma zmerne, zdi se pa, da je prišel zakupnik več kakor samo na svoj račun. Druga redkost v okviru svetovne gospodarske konference je garderoba delegatov. V gosti vrsti visi tesno drug poleg drugega več sto svetlih cilindrov, pomešanih le sem in tja z bolj demokratičnimi pokrivali, ki pa predstavljajo kljub temu precejšnjo vrednost. V garderobi je mogoče videti tudi kak orjaški »toreadorski« klobuk poleg majhne športne čepice, pa tudi kak fes ali turban poveličujeta pestrost modernega Babilona. Pripomniti pa je treba, da arabski šejki, ki so tudi navzoči, sploh nikdar ne snamejo turbana in burnusa z glave in vzbujajo s svojimi svetlimi oblekami splošno pozornost med množico evropskih frakov. Francoski ministrski predsednik Daladier nosi vedno širok črn klobuk, dočim ima predsednik nizozemske vlade dr. Collin vedno cilin- der. Češkoslovaški zunanji minister <#• Beneš je skoro vedno brez klobuka, prav tako pa tudi švicarski predsednik Schrf* thess. Zamenjave klobukov so zelo pog®' ste, ker so si pač večinoma zelo podobit' Neredko pa so tudi monogrami v njiho^ notranjosti enaki. V vseh prostorih pafe* če, v kateri zaseda konferenca, naletiš ®3 mnoge radovedne delegate, ki se bavii® tudi s takimi malenkostmi. To bi možf biti samo dokaz, da na konferenci nima)0 preveč dela, kakor to mnogi trdijo. Preteklo soboto 17. t. m. je bilo posloP' je londonskega geografskega muzeja P°! polnoma prazno in pusto, ker tega dne ®| bilo nobene seje. Vsi delegati so odšli v windsorski grad, kjer je priredila angle»' ka kraljevska dvojica prvič po konča®1 svetovni vojni veliko svečanost, ki se je !e udeležilo nad 2.000 gostov, ki so se ra®' govarjali prav živahno v več desetih ra®' ličnih jezikih. Glavne delegacije so bile P® svojih diplomatskih predstavnikih v Lo®' donu predstavljene angleškemu kralju 'n kraljici. Pred sprejemom je priredil a®' gleški ministrski predsednik Macdofl3’0 ameriški delegaciji v Chequersu predi11 ' nik, nato pa se je podal v spremstvu stov v dvorec Windsor. Neiskren vzrok zaplembe. Prefekt italijanske province Gefl°v® je nedavno zaplenil list »II Lavoro« motivacijo, da je v dotični številki P^ obširno pisal o nesrečah in zločinih, *' da se upira moralnim načelom, na * * terih bi moralo temeljiti novinarst''' Namiguje pa se, da je bil vzrok najb®^ drug. 14 OCEANOROLIS Jt*o*m'*rn o i k r i v ii • #*!*# čl o Astis, ki je prevedel Doljanu predsednikove besede, ga je prijel za roko in odvedel k Semišu Ramisu, ki ga je objel in poljubil na čelo. Isto so storili senatorji Menezis, Beliš, Tufaiis in Reizis. Doktor Danilo Doljan je postal meščan Oceanopolisa... VIII. Po prisegi pred senatom vlade Oceanopolisa je odvedel Astis Doljana v osrednjo zgodovinsko knjižnico, v kateri so bila zbrana vsa dela o razvoju človeštva in njegove kulture na zemlji. V velikih dvoranah so bile nakopičene zakladnice znanja, ki so nudile vsem znanstvenikom in dijakom neizčrpne vire. S sveto pobožnostjo je občudoval Doljan zbirke knjig in rokopisov, ki mu pa zaenkrat niso bili dostopni, kajti napisani so bili v prasemifščini, jeziku Occ-anopolcev; zato je sklenil, da se je bo takoj skušal naučiti. Obenem se je sezna nit tudi z ravnateljem knjižnice Sorali-fisom, ki je izvrstno govoril francosko. Vsi trije, Doljan, Astis in Soralifis so kmalu postali najboljši prijatelji, in ko p r o i f e Ml so sedeli pri čaši izvrstne pijače, kakršna je okrepčala Doljana, ko se je prvič prebudil v skrivnostnem podmorskem mestu, je skušal doktor potešiti svojo radovednost s tistim vprašanjem, ki ga je najbolj mučilo: »Gospod Soralifis, povejte mi najprej vsaj eno! Kako je bilo mogoče, da so vaši predniki ob potopu Atlantide ostali živi in da so mogli tu na dnu morja nadaljevati svoje življenje in delo?« »Potop Atlantide,« je pričel Soralifis, »je bil največja katastrofa, ki jo je naša zemlja kdaj doživela. Pripravljal se je dolga stoletja, toda stari Semiti takrat še niso bili tako dobri geologi, da bi bili mogli to opaziti. Zato jc prišla nesreča nenadoma. Zaradi notranjega ohlajevanja zemlje se jc njena površina, ki jc tvorila celino Atlantido, skrčila in nenadoma pogreznila. To pogrezanje se je vršilo postopoma več dni, da, celo tednov, toda pogrezanja obrežij je povzročalo tako strahovite Viharje, da so bile ladje neuporabljivc iti se zato nihče ni mogel rešiti niti na afriško niti na ameriško celino. Semisiris, glavno mesto Atlantide, ki je stalo nekoč na tleh sedanjega Oceanopolisa, je prišlo na vrsto zadnje. Tu so se zbirali ostanki uničenega ljudstva in čakali na smrt. V svetišču božanstva Ra so molili svečeniki za rešitev zadnjegia koščka domovine in zadnjih Atlantov. Noč in dan so gorela kadila pred zlatim kipom solnčnega božanstva, tri sto svečenic je plesalo pred njim bogočastne plese, na prestolu pa je sedela kraljeva hči Ofiria, pripravljena žrtvovati se za rešitev domovine in ljudstva. Toda zaman so bile vse te molitve in prošnje. Veliki Rd ni hotel uslišati svojega ljudstva. Zadnji košček celine jo tonil v morskih globinah, iz vode se jc dvi gala naposled samo še ogromna skala, v kateri je bilo izdolbeno svetišče. Vse-uničujoča voda se je približevala že mar mornatim stopnicam in grozila vsak trenutek vdreti skozi vrata. Tedaj se je odločil kralj Semiš Ofiris za zadnjo žrtev. Na žrtvoniku je izkrvavela dražestna Ofiria. Veliki duhoven ji je z zlatim nožem prerezal srce, natočil v zlato kupo njene krvi in jo daroval sebičnemu božanstvu. Toda zaman je bila tudi ta poslednja, največja žrtev. Veliki Ra je ostal neizprosen. Morje je dosegalo že vhod v svetišče ... Tedaj se je pa veliki duhoven, največji modrec in učenjak stare Atlantide, nepozabni Rearis, odločil za poslednji poizkus. Naročil je za- 51 preti kovinska vrata svetišča, ki so zapirala tako tesno, da niso prepu^ niti vode niti zraka. v Tako so bili zadnji ostanki AtlaD* odrezani od zunanjega sveta. Semiš’ se je s svetiščem vred pogrezal v je. Vedno globlje in globlje je f0lL, ogromna skala z vdolbljenim sveti»c in v njem zaprtimi ljudmi...« cfi. Doljan je skoraj brez diha posluša' ralifisovo pripovedovanje in se riei13 ..... _____:l .---::i.____; : _.,,4nil ®U rij*! spomnil svojih sanj v oni zadnji či, ki jo je prebil v družbi svojih P®-^ teljev in spremljevalcev na ladji »P®’m Trubar«. 6, »Da, tako je bilo!« je vzkliknil ves P^ vzet. »V onih sanjah sem videl to P° ,e bo, videl sem svetišče, videl pog®eZ Semisirisa in njo.,, njo... To )e ra*f ona, bila je Ofiria...« »Kje,ste videli vse to?« jc VP presenečen Soralifis. „g Doljan mu je podrobno opisal san) ekspedicijski ladji in Sorafilis in Asti j spoznala, da je bil to res čudežni P , onega, kar sc je blo dogodilo P®etl nirni desettisočletji. , »To je bila skrivnostna napovea. poved vaše usode, dragi doktor.« j vzkliknil Astis. »Pričarala vam jo v oči nedolžno darovana princesa ! ^ »Na to sliko in na njo s*m nVs11 po* čas od tistih sanj,« je dejal zasanjan Ijan. * Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. STANKO DETELA' v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik