http://www.mandrac.fi, urednistvo@mandrac.si tednik 1280 ČETRTEK,13.DEBBteER 20 7 8 9 6 1 2 ''4 4 0 6 7 1 ICM1280, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR TOPLE N KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com PRED IZIDOM STA DVE KNJIGI O ZGODOVINI IZOLE IN O IZOLSKIH RIBIČIH Zdravko Marenčič: IZOLA IN RIBIŠTVO NEKOČ Marino Sinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK Naročite ju na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si (Mef) Prvič sem se s sposobnostmi te nove tehnologije soočil na koprski televiziji, kjer je nekdanji šef tehnike, Ljubo Cergonja, napolnil eno od sob z množico relejev, tako da je spominjala na veliko telefonsko centralo in slavnostno izjavil: Tako, zdaj smo vstopili v nov vek. S precej skepse smo gledali in poslušali tisto njegovo šklopotalo, ki je sicer takrat že nekaj let računalo plače za Tomos, Mehanotehniko in Luko, kjer so ga najprej kupili. Po nekaj mesecih dela in kilometrih različnih povezav, je ta ropotajoči predhodnik osebnih računalnikov že sam montiral bloke reklam, ki jih je bilo takrat na koprski televiziji ogromno. In redaktorji so postali programerji, montažerji pa umetniki. Ali bi verjeli, da je od takrat minilo dobrih dvajset let, vsebina tiste velike ropotajoče sobe pa še vsaj sto podobnih pa je danes tiho spravljena v vsakem prenosnem telefonu. Ta ves čas ugotavlja, kje se nahajamo na zemeljski obli, šteje nam korake, ugotavlja, če smo prestopili državno mejo, nam svetuje kam potovati, kaj videti, kaj pojesti, kje prespati in ob tem nas še, brez nepotrebnega tavanja, vodi do tja. Predvsem pa nas ima ves čas v skriti povezavi z vsemi osebami, skritimi za najmanj devetimi številkami pa tudi z nekaterimi, ki nam ponujajo v glavnem tisto, česar ne potrebujemo, a spominja na tisto, kar smo nedavno kupili ali pa zgolj opazovali. In vse to počne brez ene same žice, kabla ali podobnega. Še opazili nismo, kdaj so, tako kot marsikateri poklici, postali odveč tudi različni kabli, ki so nam še do včeraj plezali po stenah in pod omarami, se držali za zvočnike, luči, vse vrste električnih naprav, polnili predale in kleti, spreminjali vtičnice in kontakte in sploh bili nepogrešljivi. Potem je prišel v hišo daljinski upravljalen za televizijo, nato pa z neverjetno naglico novi in novi signali, ki potujejo po tej naši atmosferi in se posmehujejo raznobarvnim žicam, ki svoje transportno poslanstvo še vedno opravljajo »ročno«. Naenkrat lahko iz pametnega avtomobila s pametnim telefonom vključimo pametno gretje v pametni hiši, prižgemo pametno razsvetljavo, pametno pečico in pametno kopalnico. Živimo v svetu pametnih naprav, ki jih vedno manj razumemo in tako nevede priznavamo, da se pamet od nas, ljudi, skoraj neopazno seli k strojem. Vse neživo okrog nas naenkrat postaja pametno, o pametnih ljudeh pa je slišati vse manj besed. Ob tem prenašanju pameti in inteligence na stroje in naprave je še sreča, da tega nismo storili z razumom. Razum smo namreč ljudje izkoristili za nadvlado nad živalmi in naravo. Ko bomo tudi tega začeli prenašati na naprave nas čaka usoda narave in živali. Še sreča, da Tesla ni imel denarja, da bi do konca razdelal sistem brezžičnega prenosa električne energije, sicer bi danes imeli tudi inteligentno vreme in pametno nebo. Razum pa v muzeju. nnn INTES4 SNNB40I0 BANK NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI ^ tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si J Pred dobrim letom je v Kataloniji na demokratičen način v zelo nedemokratičnih pogojih potekal referendum za odcepitev od Španije. Referendum je sicer zmagal, a so ga demokratično utišali. Ko danes poslušam in berem, kako nas tisti, ki so na oblasti, ali blizu oblasti ali so oblast, ali vsaj mislijo, da so oblast, poskušajo prepričati pred kakšnimi nevarnostmi nas ščitijo, me je strah njihove skrbi bolj kot nevarnosti pred katerimi nas varujejo. Oni ščitijo, vsaj tako pravijo, »evropske vrednote,« a ne znajo našteti nobene od teh, razen krščanstva, ki je vrednota, ali ni vseevropska in Evropa ali Evropska unija, na katero hočejo reducirati Evropo, ni nastala (samo) na krščanskih temeljih. Ali bi se Velika Britanija odrekla »evropskim vrednotam« če bi (pa ne bo) izstopila iz Evropske unije? Ali bo samo podlegla najbolj pritličnem nacionalističnem sindromu večvrednosti, ki je vse bolj glasen in strupen v večini evropskih nacionalnih držav, kot tudi v njenih institucijah (evropski parlament, evropska komisija, Svet Evrope)? Evropski nacionalizem ne obstaja, obstajajo samo nacionalizmi v državah, ki tvorijo Evropsko unijo. In nacionalizmi bodo obstajali vse dokler Evropska unija ne postane skupnost ljudi, skupnost namenjena človeku, a ne državi, tako kakor bi tudi posamezna država morala služiti človeku, a ne nečemu ali nekomu drugemu. George Onvell, ki je bil kot inter-brigadist udeležen v španski državljanski vojni, v enotah POUM v Kataloniji, in je postal znan kot pisatelj Živalske farme in romana 1984, napisanega leta 1945, o nacionalizmu piše, tako, kot da bi o njem pisal na osnovi današnjega dogajanja v svetu, od Madžarske, Rusije, Kitajske, Italija, Slovenije, do Baltika in Francije, Amerike in Anglije. »V nacionalistični filozofiji obstajajo dejstva, ki so istočasno resnična in neresnična, znana in neznana. Lahko se zgodi, da je resnično dejstvo absolutno nesprejemljivo, pa se ga navadno odrine stran in se mu ne dovoli prehod v proces logičnega premisleka, njegov obstoj pa se ne prizna niti oblastnemu svetu.« »Vsakega nacionalista preganja prepričanje, da se preteklost lahko spreminja. Materialne resnice se prikrivajo, datumi spreminjajo, citati vlečejo iz konteksta in priredijo tako, da se jim spremeni pomen. Občutek za realnost se izkrivlja takoj ko pridemo do vprašanja strahu, sovraštva, oboževanja moči, pa se tako izkrivlja pomen za dobro in zlo. Ne obstaja niti en sam zločin, ki se ga ne bi moglo oprostiti, ker ga je naredila »naša stran.« Pravice na papirju Trije dokumenti, dva mednarodno sprejeta in eden nacionalne države, so bili te dni citirani, ali se je o njih debatiralo. O Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ki je dočakala sedemdeseti rojstni dan od sprejetja v Generalni skupščini OZN, in je primerno obeležena, pa o Marakeški deklaraciji o migracijah, ki je za države, ki so ji pristopile vredna manj od papirja na katerem je napisna, saj ni obvezojuča in 40. obletnica španske ustave . In v vseh so pravice človeka in posameznika, da svobodno živi v svobodni družbi, zapisane na prvem mestu. Prva je nastala po koncu vojne v kateri je (danes lahko napišemo: samo začasno) poražen nacifašizem in je nastala družba v kakršni smo začeli in bi še danes želeli živeti. In ta antifašizem je temelj na katerem je nastala ideja o svobodno združenih evropskih državah, v kateri živijo svobodni ljudje z vsemi socialnim, političnim, materialnim pravicam. Pa ne živijo, čeprav je drugače zapisano, ker pač mora biti zapisano. Jose Maria Valdemoro Gime- nez je španski veleposlanik v Sarajevu. Ob obletnici španske ustave je v Oslobodjenju objavil kolumno o tem dokumentu. Znano je, da veleposlaniki ne pišejo avtorskih zapisov, ampak jih pišejo po diktatu in soglasju z nadrejenimi, kar pomeni z ministrom za zunanje zadeve. Njegova ekscelenca ni napisala, da je novo špansko ustavo »blagoslovil,« tedaj še živ in neponovljiv vladar Španije, Francisco Franco, diktator, ki je s pomočjo Hitlerjevih eskadrilj in Mussolinijevih bersaljerjev v krvi uničil Republiko, postal diktator in umrl slavljen, preden je ta Ustava postala veljavna, čeprav je v njej zapisano veliko tega, kar je veljalo v njegovi Španiji. Njegova ekscelenca je, med drugim, zapisala: »Povedati, da je Španija socialna, demokratična in država vladavine prava, kakor pravi prvi člen njene ustave, se zdi kot očitna konstatacija, skoraj tavtologija.« Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. »Danes je Španija ena od držav z najbolj kvalitetno demokracijo in največjo teritorialno decentralizacijo in lokalno samoupravo.« Kar je vse res, zapisano na papirju. Ni pa zapisano, da danes v socialni, demokratično državi z vladavino prava Španiji, že več kot eno leto, brez obtožnice in brez sojenja, v zaporih ždijo legalno izvoljeni poslanci in udeleženci katalonskega referenduma, samo zato ker so organizirali, volili in bili izvoljeni na referendumu in na legalnih volitvah v avtonomni pokrajini. Španija ima danes edine politične zapornike v Evropi. Španije, ki je, kot je lepo zapisala Njegova ekscelenca Jose Maria Valdemoro Gimenez, »socialna, demokratična in država vladavine prava,« kar pa ni ne »očitna konstatacija, skoraj tau-tologija,« temveč ena velika laž. Ker, kot pred tem v Francovi Španiji, tudi v današnji greš v zapor že samo če glasno usklikaš: »No pasaran!« zoran Odič Je katalonska zgodba res tako različna od naše? Spomnimo se na izjavo takratnega premierja, danes pa zunanjega ministra Mira Cerarja, ki je zaskrbljenega španskega kolega Mari-ana Rajoya pomiril, češ, mi smo z vami in podpiramo vaša stališča demokratične prepovedi volje ljudstva. Pisalo se je leto 2017 in od takrat so se španski zapori napolnili s katalonskimi politiki. Povedal je tako-le: »Jugoslavija ni bila demokratična država, zato je bil cilj slovenske osamosvojitve postati demokratična država in zaščititi človekove pravice, ki takrat niso bile varovane, vzpostaviti pravno državo in postati nekoč članica EU. S teh vidikov so razmere ta trenutek v Kataloniji popolnoma drugačna. Španija, vključno s Katalonijo, je demokratična država.« Občina Izola Konstitutivna seja bo v hotelu Delfin Ker do četrtka, 20. decembra, ko je predvidena konstitutivna seja novega občinskega sveta, ni mogoče zagotoviti dostopnosti sejne sobe občinskega sveta na Kristanovem trgu, gibalno oviranim, bo prva seja potekala v telovadnici hotela Delfin. Novi izolski občinski svet Izolski občinski svet šteje 23 občinski svetnikov, od tega sta dva pripadnika narodnosti. V novem mandatu bo v njem zastopanih 10 strank in list, večina svetnikov je novincev (15), od tega je 10 žensk. Spoznajte jih. Dnevni red in potek prve, konstitutivne seje je sicer zakonsko določen in precej formalen. Najprej bo predsednik Občinske volilne komisije, Dean Babič, ugotovil sklepčnost oziroma večinsko navzočnost novoizvoljenih svetnikov, nato bo podal poročilo o izidu rednih lokalnih volitev 2018, predsednik Posebne občinske volilne komisije, Marino Domio, pa bo podal poročilo o izidu volitev za predstavnike italijanske narodne skupnosti. Sledilo bo imenovanje začasne mandatne komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Neuradno bodo začasno KVIAZ sestavljali predstavniki vseh desetih strank in list, ki imajo predstavnike v novem občinskem svetu. Ta komisija bo, takoj zatem, pripravila poročilo in predlagala potrditev mandatov svetnikov in ugotovitev o izvolitvi župana. Sledil bo pozdravni nagovor novega župana, ki bo nato prevzel vodenje seje in predlagal imenovanje stalne Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Glede na to, da ima, po poslovniku, ta komisija devet članov, bo brez predstavnika v njej ostala Levica, ki je bila na volitvah še zadnja, ki je prestopila prag za izvolitev v občinski svet. Aleksij Romina Valdi Katja Katica Vlado Skok Kralj Morato Flego Guzič Marič SD SD SD SD Desus Desus Liljana Dušan Jasna Gašper Evgenij Mojca Laganis Ambrož Istenič Čehovin Komljanec Ferle Desus Izolani Izolani Izolani PNI PNI Vasilij Marko Nataša Bogdan Manca Dario Žbogar Treskavica Čerin Gerk Vadnjal Madžarevič PNI Izola prihodnosti Izola prihodnosti UN UN Izola 2030 Preferenc je bilo premalo Kmalu po končanih volitvah so se v nekaterih strankah in posamezni kandidati zanimali za število preferenčnih glasov, ki so jih dobili in kakšne so njihove možnosti izvolitve s pomočjo preferenčnih glasov. Pokazalo se je, da je bila izvolitev po tej poti dokaj zahtevna, saj zakon pravi, da če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov. Vzemimo za primer izolsko SD. Na volitvah je zanje glasovalo 940 volivcev. Če to število delimo s 4 dobimo 235 in toliko preferenčnih glasov bi moral dobiti kandidat, da bi bil izvoljen. Oziroma, vsak četrti volivec katerekoli stranke ali liste bi moral oddati preferenčni glas za istega kandidata s te liste. V Izoli to ni uspelo nikomur, saj je še največ odstotkov, od zahtevanih 25% dobil Bojan Zadel (SLS), vendar je dobil vsega 20 glasov. Demokracija je tudi matematika Primer uporabe matematike v demokraciji so gotovo vsakokratne volitve in različni izračuni, ki so tam potrebni, pa tudi potem ne gre brez nje. Tako je tudi v primeru sestavljanja delovnih teles občinskega sveta, ki bodo sestavljena glede na rezultate volitev, izračun pa pove, da bo največ mest v delovnih telesih zasedala SD (13), najmanj pa Levica (3). št.članov v del.t« SD 4 17,4 76 X 17,4/100 13,2 DeSUS 3 13 76 x 13/100 9,9 Mefin Izolani 3 13 isto 9,9 PNI 3 13 9,9 Jz. prihod n osti 2 8,7 76 x 8,7/100 6,6 Izola 2030 2 8,7 Isto 6,6 UN 2 8,7 6,6 ISNS 2 8,7 6,6 SDS 1 4,3 76 X 4,3/100 3,3 Levica 1 4.3 3,3 23 svetnikov 99.8 % 7S.9 skuoai ------------------------------------- Protokol ------------- Polnilnice, table in protokolarni objekt Vsaka odločitev, še tako logična in smiselna na papirju, dobi pravo veljavo šele, ko je izpeljana na terenu. Otroško igrišče je lahko dobra ideja, a ne moremo ga postaviti med dva pasova avtoceste. Tudi polnilnica je dobra ideja, ampak, lokacija? Fotografija je seveda simbolična, pa tudi fotomonti-rana. Želi pa prikazati, kakšen bi lahko bil “fotoshooting” pred občinsko palačo. S pripisom: lahko bi bilo bolje. V Mandraču že nekaj tednov opozarjamo na polnilnice za električna vozila, ki jih je Občina, med drugim, postavila pred nekdanjo občinsko palačo na Velikem trgu, ob parkirnih prostorih za invalide. S samo postavitvijo teh polnilnic seveda ni nič narobe. Vprašanje pa je, če je to res najprimernejša lokacija. Spomnimo, da že nekaj mesecev poteka prenova stare občinske palače, ki je doslej gostila tretjo univerzo, v prihodnje pa bo služila kot protokolarni objekt za potrebe Občine. Kar je tudi prav, saj gre za vsekakor eno med najbolj, če že ne najbolj reprezentativno zgradbo v Izoli, tisto, ki ima na pročelju beneškega leva z odprto knjigo, zgrajeno leta 1325. Ker gre za zgodovinski objekt, smo se za smotrnost postavitve polnilnic in s tem povezanimi tablami pozanimali tudi pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ki je pred tem skrbel tudi za prenovo stavbe, kjer so se nam za informacijo zahvalili. Očitno o tem nič ne vedo, ali pa jih ne moti. O naših pomislekih smo obvestili tudi odgovorne na Občini Izola, ter jih prosili, če nam lahko povejo, čigava je bila zamisel postavitve polnilnil in parkirnih prostorov na Veliki trg, saj je po našem tolmačenju lani sprejetega dokumenta Celostne prometne strategije Občine Izola, območje Velikega trga med tistimi, ki so v prihodnje predvidena za sprostitev prometa. Od prometa sproščeno območje pa navadno ne predvideva parkirnih prostorov. Ob tem smo jih povprašali tudi o tem, kaj menijo glede na množico tabel, ki je zdaj postavljenih točno na veduto pročelja prenovljenega objekta. V kabinetu župana pa se s takšnim tolmačenjem dokumenta očitno ne strinjajo. Zapisali so tako-le: »Električne polnilnice so bile postavljene v okviru lani sprejete Celostne prometne strategije (CPS) na več območjih, ki so v lasti Občine. V sprejetem dokumentu CPS je v poglavju 7 kot eden izmed izzivov uveljavitve hoje kot pomembnega potovalnega načina opisano dejstvo, da je v mestnem jedru Izole preveč motornega prometa in njemu namenjene infrastrukture. Posledično je kot možni ukrep v akcijskem načrtu predvidena preureditev Velikega trga z delno omejitvijo parkiranja, kar pomeni da dve parkirni mesti za električna vozila lahko ostaneta tudi ob morebitni preureditvi prometnega režima na tem območju. Če se bo pa pojavila potreba, obstaja možnost tudi selitve polnilnice na drugo lokacijo. Glede negativnega vpliva na veduto stare občinske palače: danes so pred palačo že parkirna mesta, spremeni se le to, da bodo v prihodnje tam namesto običajnih, parkirana električna vozila.« a ivi Od ljudi za ljudi V soboto 15. decembra bo prišlo do tradicionalne humanitarne akcije Od ljudi za ljudi. Letos bodo prostovoljci in aktivisti zbirali hrano za božične praznike na petih lokacijah, pred trgovinami Eurospin, Špar, Mercator v Jagodju, Mercator pri avtobusni postaji in Mercator v Livadah. Vabljeni, da pomagate po svojih močeh. Svoj čas bodo za dober namen podarile čanice DIR - Društvo izolskih rokometašic, Ribari, Klub izolskih študentov in dijakov, ŽRK Izola, RD Butan plin Izola ter seveda aktivisti Rdečega križa ki dogodek tudi organizirajo.. Mladina Začeti moramo iz nič Klub izolskih študentov in dijakov je avgusta meseca prevzel Luka Pirker, ki ima pred sabo velik izziv. Klub je v zadnjih letih stagniral in mladina je pozabila, da sploh obstaja, v roke pa je dobil prazne prostore, brez inventarja. O izolskem klubu študentov in dijakov je bilo v zadnjem letu veliko povedanega in še več napisanega. Kot je znano, je klub zadnjih nekaj let, vsaj ha papirju, vodil Blaž Slavec, a menda so iz ozadja pomembne poteze vlekli drugi. A to je zdaj že »stara« zgodba, epilog katere, takšen ali drugačen, bodo spisali kriminalisti. KIŠD je med tem obrnil list, z izvolitvijo novega predsednika. To je Luka Pirker, doktorant Fakultete za matematiko in fiziko, smer fizika, ki se je s skupino študentov in dijakov odločil, da ne more biti samo nemi opazovalec ob potopu najbolj mladinske organizacije v mestu. - Kaj se je dogajalo s KIŠD-jem zadnjih nekaj let? - Zadnji dve leti je KIŠD stagniral, oziroma se ni dogajalo nič, vrata prostorov pa so bila večinoma zaprta. Sredi letošnjega avgusta smo nato prevzeli klub in se lotili oživljanja. V teh mesecih delamo na tem, da klub dejansko dela za študente in dijake. Organizirali smo nekaj dogodkov, povezali smo se z nekaterimi društvi, kot naprimer s smučarskim klubom, Centrom za kulturo, šport in prireditve, Art kinom Odeon, pa tudi z nekaterimi podjetji, od frizerskih salonov do pizzerij. Ob tem v naših prostorih nudimo printanje, ponovno pa smo se povezali tudi s KŠOK-om, koprskim klubom študentov. - Ponovno? Vmes ni bilo te povezave? - Ja, vedeli so, kaj se tukaj dogaja, pa tudi tam nisem prepričan, da je pred tem vse potekalo tako, kot bi moralo. Ampak zdaj dobro sodelujemo, soorganiziramo dogodke, v prihodnje pa pričakujemo, da se bomo povezali tudi s KŠOP-om, piranskim klubom študentov. Tam imajo ravno v tem času volitve, dogajalo pa se je podobno kot v Izoli. Naša ideja je, da bi oživeli nekakšen »trian-golare«, nogometni turnir med vsemi tremi obalnimi študentskimi klubi, predvsem z namenom druženja in navezovanja stikov. - Je bilo to »sivo« delovanje študentskih klubov razširjeno na vso obalo? - Izola je bila pod prejšnjim vodstvom v navezi s piranskim klubom, kjer so po domače povedano nekaj »mučkali«. - Naprimer s soorganizacijo boksarskega turnirja? - Turnir se je menda res zgodil, ampak kaj so od tega imeli študentje, pa res ne vem. Jaz, kot član KIŠD-ja, nisem dobil nobene informacije o dogodkih, niti o temu. Tudi če si želel stopiti v stik z vodstvom, ti to ni uspelo. - Kdaj ste se odločili, da aktivno vstopite v delovanje KIŠD--ja? - Ko smo konec leta 2017 izvedeli, da se je v KIŠD-ju na veliko kradlo in delalo tako, kot se je, smo se odločili, da bo treba stvari spremeniti. Takratno uradno vodstvo nam je obljubilo, da bodo organizirali volitve okoli novega leta, zelo na hitro, s čimer se pač nismo strinjali, ker takrat ni nikogar, volitev pa ne moreš razpisati v dveh tednih. Nato so nam povedali, da bodo volitve v prvih mesecih leta 2018, pa se ni zgodilo nič. Ko smo uspeli stopiti v stik z njimi so datum premaknili še za en mesec, nato pa se preprosto niso več oglasili. Šele, ko so prišle v medije novice o malverzacijah, z naslovnico, na kateri je bil bivši predsednik, je slednjega to očitno dovolj spodbudilo, da je razpisal volitve takoj naslednji dan. Takrat smo se organizirali, poskrbeli, da je skupščina sklepčna in ko smo prevzeli klub nam je dosedanje vodstvo predalo ključ povsem praznega prostora. - Ničesar ni bilo notri? - Skoraj ničesar. Pustili so le velik tiskalnik v pisarni, ki je bil očitno prevelik, da bi ga vlekli dol po stopnicah. Ni bilo niti stvari, ki bi morale biti tukaj, stvari, ki so na inventarnem listu in uradno pripadajo klubu. No, naredili smo revizijo in to sporočili pristojnim. - Je bilo na računu še kaj sredstev? - Ja, nekaj jih je še bilo, veliko pa je bilo porabljenih za prenovo društvenih prostorov, kot smo večkrat povedali, za postavitev ploščic z zlatimi fugami, sicer ne razumem, zakaj bi za to porabili toliko denarja. Problem je v tem, da nihče od nas, ki smo se podali v to, nima nobenih izkušenj z vodenjem društva, z delovanjem v takšnem društvu ali organizaciji. Vedeli smo, da bo na začetku težko, ampak druge rešitve za KIŠD nismo videli. Zdaj poskušamo privabiti čim več študentov in dijakov, da se nam pridružijo a zaenkrat je čutiti še veliko nezaupanja. Pred kratkim sem srečal Izolana, sicer bruca, v Ljubljani in ko sem mu omenil za KIŠD sploh vedel ni, kaj to je, ker je očitno preživel vsa štiri leta srednje šole v času, ko je bilo tukaj mrtvilo. Za začetek torej moremo mladim sploh povedati, da obstajamo. - Imate zaenkrat dovolj članov? - Ja, na ŠKIS-u, naši krovni organizaciji smo imeli štetje članov in jih imamo ravno dovolj, zato ne želimo naprej pritiskati, da bi prišlo čim več ljudi, ampak bi radi začeli delati na dogodkih, da se razve, da KIŠD ponovno dela. Zavedamo se, da bo na začetku obisk kakršen pač bo, a če ni ponudbe, ne more biti niti povpraševanja. A trenutno delamo program za en mesec naprej, ker še sami ne vemo, kaj si študentje in dijaki sploh želijo. Tako smo v Hangar baru organizirali hip hop koncert, zdaj pa bomo še rock koncert, nato en funk jazz večer. Organizirali smo tudi briškolado. Ampak nihče od nas še ne ve, kaj si mladi v Izoli v resnici želijo. Ali so to morda veliki, množični koncerti, ali bolj umirjeno druženje ob družabnih igrah, morda so to filmski večeri, morda modelarske ali računalniške delavnice. Veliko je bilo v zadnjem mesecu govora o mladinskem centru a mislim, da bi KIŠD lahko uporabili, da bi na manjši skali ugotovili, kaj si mladi želijo in kaj jih ne zanima. Govori se, da bi lahko v mladinskem centru imeli delavnice za mlade podjetnike. Dobro, ne vidim zakaj jih ne bi mogli imeti zaenkrat v naših prostorih. Se pa bomo vsekakor sestali z županom, da se predstavimo in povemo, kakšni so naši cilji. - Bodo vaši prostori odslej bolj odprti? - Med uradnimi urami, to je ob petkih in sobotah od treh do sedmih, bo vedno kdo tam, ko pa bomo prostor uredili in opremili bomo začeli tudi z različnimi potopisnimi predavanji in drugo vsebino. Ampak zaenkrat je v prostorih vedno mogoče dobiti nekoga, tudi v času, ko ni uradnih ur. Vsekakor pa smo odprti do tega, da katerikoli študent ali dijak, ki ima neko idejo, pride do nas. Če je dobra jo bomo zagotovo izpeljali. AM SEMČUUU SEMVIDUU nisemnuč NAREDU BANPANIČSLUSECmiČVlOECl I 0$ Vojke Smuč ima hudo dobro telovadnico V soboto so v osnovni šoli Vojke Šmuc slavnostno otvorili prenovljeno telovadnico, ki so jo opremili s pomočjo sredstev pridobljenih na natečaju Fakultete za šport in Ministrstva za izobraževanje, imenovanem Hudo dobra telovadnica. Občina Izola je zaključila milijonski projekt obnove telovadnice OŠ Vojke Šmuc, ki se je začel v avgustu. Skladno z lokalno in evropskimi strategijami se tudi Občina Izola angažira pri doseganju ciljev učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, so zapisali v sporočilu za javnost. In dodali: »V sklopu energetske sanacije telovadnice so bile urejene toplotna izolacija strehe, izolacija fasade in izolacija na stiku s terenom, vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje in za sanitarno vodo, vgradnja prisilnega prezračevanja z rekuperacijo, vgradnja termostatskih ventilov ipd. Športno-tehnološka posodobitev pa vključuje nov športni pod v velikem vadbenem prostoru, obnovo športnega poda v malem vadbenem prostoru v galeriji, pregradno zaveso v velikem vadbenem prostoru, prenovo garderob in sanitarij, akustične rešitve ipd. Na koncu je telovadnica pridobila tudi vgradno športno opremo, ki si jo je šola priborila na natečaju Hudo dobra telovadnica v višini dobrih 50 tisoč evrov.« Župan na dveh otvoritvah Slavnostni govor na otvoritvi, na kateri so bili prisotni tudi učenci, saj je šlo za delovno soboto, je pripadel županu v odhajanju Igorju Kolencu, ki je v nagovoru povedal, da je to že njegova druga otvoritev telovadnice, saj je na prvi prisostvoval kot učenec šole, ter ministru za izobraževanje, znanost in šport Jerneju Pika-lu in ravnateljici šole Ireni Sivki Hrovat. V kulturnem programu, v katerem so, med drugim, nastopili tudi Rudi Bučar, Drill in Taja Šviligoj, so prisotne, z nemogočim zabijanjem, na noge spravili akrobatski košarkarji Dunking devils. Bi lahko bila večja? Nova telovadnica je resnično paša za oči in v njej bo užitek vaditi. Na žalost pa ne ustreza dimenzijam za nekatere športne panoge, na-primer rokomet ali futsal. Na vprašanje, kako to, da se niso odločili za razširitev telovadnice, so nam iz Občine Izola odgovorili tako: »Pred pričetkom projektiranja predvidene prenove, si je telovadnico ogledal prof. Jurak s Fakultete za šport in ugotovil, da telovadnica sicer ne ustreza merilom, vendar je (na srečo) kljub temu zadostnih dimenzij za potrebe osnovne šole. Zaradi kratkega časovnega roka se je takoj pristopilo k projektiranju prenove, v sklopu katerega so športni delavci na šoli kot primarna športa, po katerih imajo potrebe in ki se bosta izvajala znotraj telovadnice, izpostavi- li predvsem odbojko in košarko. K prenovi telovadnice se je na ta način lahko pristopilo takoj, medtem ko bi vsak drug oz. drugačen poseg v objekt telovadnice (kot je npr. razširitev) predstavljal že poseg, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja bi skupaj s projektiranjem znašal najmanj leto dni, kar bi za osnovno šolo neomajno pomenilo izgubo že pridobljene nagrade v vrednosti 55.000 evrov vredne opreme, ki si jo je šola pridobila v okviru natečaja Hudodo- bra telovadnica. Prenovljena telovadnica na osnovni šoli je primarno namenjena učencem šole, v preostalem času pa bo na razpolago za ostale športne aktivnosti. Telovadnica primarno ni namenjena rokometnim in nogometnim ligaškim (klubskim) tekmovanjem. Glede na to, da v Izoli imamo tudi druge prostore v katerih se lahko igra mali nogomet kot je večnamenska telovadnica pri OŠ Livade ali telovadnica na Kraški, v lepem vremenu pa se lahko ta športna aktivnost izvaja tudi na prostem na številnih zunanjih igriščih, je bila smotrna odločitev, da se čimprej prenovi telovadnica na OŠ Vojke Šmuc v okviru obstoječih gabaritov. Tako je bil projekt finančno zajeten (cca. 960. 000 evrov), a vendar v okviru finančnih zmožnosti, sicer bi bili učenci še danes v starih prostorih telovadnice oz. bi se prenova zamaknila in bi izgubili podarjeno opremo. Upravljalen prostorov telovadnice pa mora skrbeti, da bo ta čim bolje izkoriščena tudi v poznih večernih urah, ko lahko športne aktivnosti izvajajo razna športna društva. Srečanje s kulturami Kot nam že ime pove, pri izbirninem predmetu Srečanja s kulturami in drugačnimi načini življenja, govorimo in se učimo o življenju in navadah drugih narodov. Prva kultura, ki smo jo podrobneje spoznali, je bila Japonska. V šoli smo gostili japonsko umetnico, ki nas je seznanila z umetnostjo in pisavo Japoncev. Iz prve roke smo spoznali, kako težka je japonska pisava za nas, saj vsebuje veliko znakov, zato si tudi sami pomagajo pri pisanju s slovarjem. Uidi sami smo se preiskusili v pisanju, ki nam je povzročalo precej težav. Naslednja gostja je je bila diplomirana japonologinja, ki nam je predstavila celotno deželo vzhajajočega sonca. Pri pouku smo strnili vse pridobljene podatke, poiskali tudi nove in pripravili celotno predstavitev Japonske v medgeneracijskem centru, kjer smo starejšim občanom Izole predstavili vse, kar smo se naučili. Kljub začetni tremi je predstavitev gladko stekla. Na koncu je učiteljica Renata pripravila suši, ki so ga vsi pohvalili. Tako se je z lepimi ocenami naša zgodba o Japonski vsaj začasno zaključila. Gaia Pangerc, 9. razred, Oš Vojke Šmuc Od tod do tam Sveti Miklavž v sv, Mavru Kako bi bilo, če bi bil Sveti Miklavž ženska? Nezaslišano, ne? O tem sta v igrici na predvečer goda tega svetnika in dobrotnika v cerkvi Sv. Mavra 5.12.2018 razmišljali najstnici Julija in Ana, ki ju je mama brez uspeha priganjala k pospravljanju sobe. Razpredali sta o pisanih oblačilih namesto sivega plašča, dolgih svilenih laseh namesto sive brade, čipsu, pizzi, hamburgerju in sladkarijah namesto rožičev in jabolk ter o šminkah, lakih za nohte in podobni krami namesto knjigic. Priden bratec Rafael se je zaman trudil, da bi ju spravil k pameti in na realna tla, kar pa je uspelo noni, ki jima je prebrala resnično zgodbo o dobrem škofu, tako da sta sestri ugotovili, da še dobro, da Sveti Miklavž ni ženska, ker bi preveč zapravljal (a tudi o tem klišeju bi lahko kakšno rekli). Vsi so si oddahnili, ko je nato v cerkev vstopil pravi Sveti Miklavž in kot vedno obdaril pridne otroke, pa čeprav le s skromnim darilcem, ki so se ga seveda od srca razveselili in dobrotniku zapeli pesmico. dš Kulturno društvo "Alle Porte“ vabi na izmenjavo igrač za otroke, ki bo v soboto 15.12.2018 na Manziolijevem trgu od 10.00 do 16.00 ure. Vabljeni! Kam so šli vsi radarji? Nobena skrivnost ni, da je Izola v nekaj dneh ostala brez radarjev za merjenje hitrosti. Zanimalo nas je, kaj se je zgodilo, saj gre za nenavadno »post volitveno« potezo. Odgovorili so tako.le: »Ohišji radarja sta bili odstranjeni, ker je potekla pogodba o najemu ohišij in radarja, novo pogodbo bo morebiti sklenil nov župan, če bodo predvidena sredstva za najem ali nakup radarja v proračunu 2019. Ohišje na Prešernovi cesti pri osnovni šoli pa je v lasti občine in zato še naprej služi svojemu namenu.« Župan Igor Kolenc je bo tem povedal še , da »Merilniki hitrosti oz. radarji so smiselni in potrebni, saj je kultura vožnje pri nas nizka, na kar kažejo tudi rezultati. Zagotovo sem mnenja, daje preventiva boljša kot kurativa. Verjamem, da lahko na ta način umirimo promet v Izoli, kar smo v preteklih letih deloma že dosegli.« Kako se bo nova občinska uprava odločila sicer ne vemo, dejstvo pa je, da se je kljub slabi volji in nezadovoljstvu voznikov, hitrost prometa na Prešernovi cesti, na Južni cesti in proti Belvederju, v času radarjev, občutno znižala. AM Živahno v medgeneracijskem centru Center za socialno delo je v sredo svojim varovancem pripravil novoletno srečanje, z otroško gledališko igro in zakusko. Za glasbo je poskrbel Drago Mislej - Mef. S pomočjo Ribarov do zmage v derbiju Slovan pogorel v izolskem peklu! Težko pričakovani derbi je prišel. Izolani v naletu so s tekmo 11. kroga zaključili prvi paket petih zaporednih zmag, toda ravno zadnja je imela dvojni pomen. Prvič zaradi same zmage, drugič zaradi tega, ker je Izola slavila proti neposrednemu konkurentu za vstop v prvo ligo in tako za 1. mestom zaostaja zgolj še za - 1 točko! RD Butan plin Izola - RD LL Grosist Slovan 31:26 (14:12) Izola, Športna dvorana na Kraški, gledalcev 400 RD Butan plin Izola: Gregorič (V), Jurič (2), Poles, Božič (6), Beganovič (4), Zorič-Stepančič 1, Alessio (V), Brumen 6, Redžič, Peharc, Poberaj 6, Konig, Nikolič, Čolič, Gašperšič (5) in Hušič (V). Da se v Izoli pričakuje nekaj velikega, je pokazalo barvito vzdušje pred dvorano. Množica ljubiteljev rokometa, tudi nekaterih bolj znanih športnih funkcionarjev iz drugih okolišev, ki so se pred glavnim vhodom v izolsko “trdnjavo” v odličnem december-skem vzdušju družili ob dobri ponudbi, je bil dober naznanitelj na uvod v derbi 11. kroga drugorazrednega rokometnega tekmovanja. Izolani so preko kapetana moštva, Kristijana Juriča iz desnega krila prvi povedli, toda Ljubljančani so na drugi strani preko Gruma hitro preobrnili rezultat v svojo korist (1:2). Po prvem zaostanku na tekmi v 5. minuti so Izolani prejeli novo pomembno okrepitev - navijaško skupino “Ribare”, ki so po letu in pol prvič ponovno obiskali športno dvorano na Kraški. V nadaljevanju tekme je sledilo obdobje “gol za gol”, igralci na obeh straneh so čedalje bolj poskušali povečati razliko, toda brez uspeha; Urh Poberaj in najboljši strelec Izole Matjaž Brumen sta skupno dosegla 8 zadetkov do zvoka sirene in preko slednjega - najizkušenejšega igralca z bogato rokometno zgodovino prvič po daljšem obdobju povedli, na koncu pa odšli na odmor z dvema zadetkoma prednosti (14:12). Izolani so drugi polčas srečanja krenili z dobrim izhodiščem, ki pa, po izkušnjah iz preteklosti ni prav posebej obetal preveč, saj so v dotedanjem delu sezone ničkolikokrat popustili prav v drugem delu tekme in infarktno zaključili tekmo. Ni minilo 10 minut, ko se je Teo Beganovič prebudil v drugem delu tekme in dosegel vse 4 zadetke, toda drugega še kako pomembnega - Izola je prvič na tekmi povedla za 4 gole prednosti (18:14). Slovanovci se kljub temu niso predali in dalje verjeli v preobrat pred polno tribuno kultne izolske športne dvorane in z dvema zaporednima zadetkoma razpolovili zaostanek na vsega 2 zadetka. Trener Fredi Radojkovič je, da bi zaustavil moribiten nalet ljubljanske ekipe zahteval odmor, ki je več kot očitno tudi obrodil sadove. Domači so nato strnili vrste in v nadaljevnaju tekme držali varnostno razdaljo pred Slovanom, nato pa je robustni Rok Gašperšič z drugim protinapadom Izolane povedel do najvišje prednosti na tekmi (28:23). Če je v drugem delu tekme večkrat zadišalo po velikem skalpu Izole nad Slovanom, je z zadetkom Gašperšiča bolj ali manj postalo jasno, da se bodo domači z novo (peto zapovrstjo) zmago zavihteli na drugo mesto prvenstvene lestvice. In zgodilo se je prav to -Poberaj je postavil končni rezultat tekme (31:26), za nameček je še vratar Hušič zaustavil zadnji strel gostujočih igralcev in slavje se je začelo! Izola se bo že prihodnjo soboto pomerila z ekipo Pomurja, ki se nahaja na dnu prvenstvene lestvice, toda fantje bodo tako kot doslej, na tekmo krenili na vse ali nič - vse z enim ciljem, ki je znan že od začetka sezone. Martin Franetič Zabukovec zmagovalec Miklavževe regate Tradicionalne Miklavževe regate v Pulju na Hrvaškem, ki je letos potekala med 6. in 9. decembrom v organizaciji Jadralnega kluba Vega, se je pomerilo okrog 500 jadralcev iz številnih evropskih držav od Baltika do Sredozemlja, ki so tekmovali v razredih optimist, laser standard, laser radial in laser 4.7. Med optimisti je skupno zmagal Luka Zabukovec, JK Jadro Koper, ki je v sedmih odjadranih plovih pometel s konkurenco 350 mladih jadralcev iz 16 držav, med prvo deseterico skupno pa se je od ostalih 46 slovenskih mladih jadralcev na odlično 10. mesto uvrstil še Martin Fras, JK Izola. V razredu laser radial se je med 52 jadralci iz 5 držav pomerilo 10 slovenskih predstavnikov. Gašper Strahovnik, JK Burja Izola, je osvojil 3. mesto med moškimi in 5. mesto skupno, med ženskami pa je bila najboljša Slovenka Lin Pletikos, YCP, na 5. mestu, skupno na 10. Najbolje uvrščeni izmed trinajst Slovencev v razredu 4.7 je bil med 95 jadralci iz 10 držav na 31. mestu Daniel Cante, JK Izola, kljub dvema prezgodnjima startoma na črno zastavo (BFD). V razredu laser standard je med petnajstimi jadralci iz štirih držav nastopil le Maj Musa Olivie-ri, ki je zasedel 11. mesto. V vseh razredih laser so odjadrali po 6 plovov. Miklavževa regata je štela tudi za kriterijsko regato za sestavo slovenske državne reprezentance za leto 2019. Namizni tenis Mladinke in mladinci suvereno na finalni turnir V nedeljo sta se mladinski ekipi Arrigonija udeležili kvalifikacij za ekipno državno prvenstvo v Vrtojbi. Fantje so se pomerili z NIK Tempo, NTK Letrika in NTK Gorica. V vseh treh dvobojih skupaj so izgubili le eno tekmo in prepričljivo zasedli prvo mesto v skupini. Za ekipo so nastopali Matija Novel, Taj Lavrič in Mihael Kocjančič. Punce so nastopile v postavi Lea Paulin, Minea Ljuca in Manca Paljk. Prvi dve tekmi proti NTK Preserje in NTK Letrika so naše dobile gladko 5:0. V tretji tekmi so se pomerile z NTK Krka; Minea Ljuca je prvo tekmo proti Živi Sta-niša izgubila, vendar je sledil niz petih zaporednih zmag in naše so slavile 5:1. V zadnjem krogu so se punce srečale z NTS Mengeš I, katere so bile prav tako še neporažene. Sestre Kobetič so odločno začele dvoboj, Nika je premagala Mineo in Mengeš je povedel z 1:0. Lea je suvereno dobila vse tri svoje dvoboje, piko na i pa je postavila Manca z dvema zmagama; v deveti odločilni tekmi je s 3:2 premagala Niko in tako postavila končni rezultat 5:4 za NTK Arrigoni. Finalni turnir mladinskega ekipnega državnega prvenstva bo potekal 12. in 13. januarja v Ravnah na Koroškem. Ne pozabimo, da fantje branijo lanski naslov državnih prvakov. Regijsko prvenstvo za kadetinje in kadete V soboto je v Izoli potekalo regijsko prvenstvo za kadete in kadetinje. NTK Arrigoni je zastopalo kar šestnajst igralk in igralcev. Pri fantih so bila najvišja mesta v znamenju domačinov. Uroš Žavbi je v polfinalu premagal klubskega kolega Emanuela Kocjančiča, v finalu pa se je srečal z njegovim starejšim bratom Mihaelom Kocjančičem. V tesnem dvoboju je s 3:2 slavil Mihael, ki je trenutno tudi 1. kadet v Sloveniji. Pri dvojicah sta slavila Uroš Žavbi in Tomi Puglie-se Štuva, ki sta v finalu premagala bratsko navezo Kocjančič in tako postala primorska prvaka. Žal se nobeni izmed domačih punc v posameznem delu ni uspelo uvrstiti na stopničke. Slavila je Sara Tokič iz Vrtojbe, ki je osvojila trojček naslovov; poleg posameznega tudi dvojice in mešane dvojice. Layla Turk in Vita Kocjančič sta v dvojicah zasedli 3. mesto. Pri mešanih dvojicah so si tretje mesto razdelili Uroš v paru z Nežo Ivančič ter Mihael v paru z Urško Podobnik iz NTK Škofije. V ponedeljek 10.12.18 je bil v hotelu Delfin Izola odigran 41. turnir letošnjega občinskega prvenstva v taroku za posameznike. Najuspešnejši je bil Anton Sevčnikar, ki je zbral 8 točk in razliko +582. Sledijo trije igralci z osvojenimi 7 točkami. Največjo razliko je zbral Lojze Hočevar +814, sledita Cveto Ličen z razliko +237 in Marija Bolje z razliko +58. Peto mesto je zasedel Božo Praprotnik z dobro razliko +512. Po tem turnirju je zasedba na vrhu lestvice nespremenjena. Vodi Cveto Ličen pred Marijo Bolje. Na tretjem mestu pa se je učvrstil Anton Sevčnikar. Razglasitev rezultatov bo v ponedeljek 17.12.18. Za uvrstitev bodo šteli najboljši rezultati posameznikov doseženi na 35 turnirjih. dl, Novoletni turnir Celje Dne 8.12.18 je v Celju potekal novoletni turnir v judu. Udeležilo se ga je 237 tekmovalcev iz 40 klubov. Medalje so si priborili naslednji Izo-lani: U16 Ana Marčeta (do 70kg)- 2. mesto U14 Blaž Vadnjal Stojanovič (do 66kg) in Jan Nabernik (do 38kg)- oba 2. mesto U12 Alex Sovdat de Faveri (do 27kg)-1. mesto E I ■ i 5 I ' Morskošportni ribolovno klub Menola Obvešča svoje člane , da dvignejo letne ribolovne dovolilnice za leto 2019 na sedežu kluba. Prevzem dovolilnic je možen le ob predhodnem plačilu članarine klubu za tekoče leto 15.00 eurov in plačilu letne pristojbine ZVEZI ZA ŠPORNI RIBOLOV 70.00 eurov. Uradne ure za prevzem dovolilnic bodo vsak PETEK ,od 21.12 .2018 dalje, Od 17.00 do 19.00 ure na sedežu kluba. Skrajni rok za prevzem dovolilnic je 1. Marec 2019! Člane obveščamo, da so dolžni obenem dostaviti kartončke o opravljenem ribolovu v letu 2018.Vse ostale podatke dobite na naši spletni strani Menola.si. Tajnik društva Menola, Edvard Marinšek Obletnica: Luciano Kleva Luciano fotograf, slikar, oblikovalec, glasbenik... Ob 15-obletnici smrti vsestranskega izolskega umetnika Luciana Kleve bodo jutri, v petek, 14. decembra ob 19.00 v Galeriji Insula in ob 19.30 v Manziolijevi palači odprli razstavo njegovih del. Ob 20.00 pa bo v Manziolijevi palači koncert, na katerem bodo sodelovali: Livio Morosin, Dario Marušič, Rudi Bučar in drugi gosti. Luciano Kleva je svojo umetniško pot izpolnjeval na različnih umetniških področjih. Bil je glasbenik, fotograf, grafični oblikovalec, slikar... Spominsko razstavo, ki jo postavljamo ob petnajsti obletnici njegove smrti zaokrožata dva cikla iz avtorjeve likovne produkcije skozi katera se precej indikativno predstavlja Klevina umetniška vo-kacija. To sta opusa »Znane osebnosti« in »Istra«. Luciano Kleva se je po zaključeni milanski akademiji veliko posvečal modni fotografiji, ženskemu aktu, portretu, v določenem obdobju pa je postal vse bolj zavezan obsežni tematiki Istre. Lahko bi rekli, da je bil z Istro osebnostno opredeljen, ji na poseben način pripadal in se ji v umetniški obravnavi ni mogel odreči. V glasbi in likovni ustvarjalnosti mu je Istra predstavljala nekakšno inspirativno ozadje na katerega se je opiral v širokem smislu. V temelju umetniških obravnav pa je Klevo zanimal predvsem človek. Človek kot estetska, erotična, mentalna, družbena, socialna, etnična, etnološka kategorija. Tako je med letoma 1999 in 2004 nastajal fotografski cikel »portretov znanih osebnosti«, ki je precej edinstveno delo znotraj slovenske likovne tvornosti. Žal je ostal cikel nedokončan, saj se je avtor pripravljal na njegovo razširitev s portretiranjem politikov in drugih osebnosti. Opus, ki v osnovni ideji pomeni specifično portretiranje, bolj ali manj, pomembnih aktualnih družbenih akterjev izkazuje Luci-anovo naklonjenost k igri. Njegov umetniški dada zaživi, ko postavi oder po katerem se sprehajajo izbrani protagonisti: pod fotografovimi reflektorji hodijo umetniki, umetnice, kulturniki, intelektualci umetnikovi sodobniki. Fotograf jih gleda in lovi skozi objektiv v odnosu s predmeti, ki jih prinašajo oziroma prenašajo s seboj. Včasih je njegov pogled prodoren, saj so njegovi sprehajalci ulovljeni v pozah, ki jih razgaljajo, včasih je fotograf nekoliko nagajiv, provokativen ... V smislu dobrohotnost, hudomušnosti, je vse samo igra. Kleva je upodobljene posameznike specifično atribuiral. Vsakega je umestil v ambient in izbral predmet, objekt s katerim ga je v določenih pozi upodobil in s tem svojstveno opredelil. Opus je, kakor veliko drugih, nastajal skozi avtorjev priljubljen izraznostni način, mešano slikarsko-fotografsko tehniko. Metodo je Kleva »izumil« že kmalu, v začetku svoje ustvarjalne poti. Čisto slikarstvo je zamenjal s foto-kolažem, kjer je po primarni obdelavi negativa, ko je določil centralni vrtinec v katerem se je nahajal portretiranec, površino koloriral. Na ta način je ustvarjal nekakšne obarvane fotografije, ki zelo spominjajo na izdelke iz obdobij, ko barvne fotografije še ni bilo in so fotografi črno-bele fotografije ročno barvali. Klevin postopek je predstavljal način pridobivanja »arhaizacije« in s tem pridobivanja vsebine predvsem na estetski ravni. V podobni izvedbeni maniri je izgotovljena tudi večina del iz razstavljenega cikla »Istra«. Kot rečeno, Kleva je v zrelejšem obdobju vse bolj občutil okolje, prostor, ki mu je pripadal in njegovo umetniško sporočilo in dejanje je bilo vse bolj prepleteno z duhom Istre. Opus fotografij, ki ga tokrat predstavljamo pod splošnim naslovom »Istra«, je skozi Klevin objektiv nastajal kar nekaj desetletij. Cikel je pomembno delo tako v umetniškem, kakor v dokumentacijskem smislu. Pričujoče podobe niso le krajinske slike, ampak se v njih razvija posebna izrazna vsebina. Tu je Istra kot vsebinsko in duhovno »nabit« prostor izjemne naravne lepote, poln posebne kulturološko »prevetrene« zgodovine. Črno-bela tehnika, ki v nekakšni retrogardnosti nosi sama po sebi svojstven umetniški karakter, oddaja v teh slikah široke vzporedne vsebine. Tu so zgodbe ljudi in njihovo življenje. Gotovo so pred nami zapisi, ki evidentirajo čas, dogodke, stanje, vendar gre predvsem za umetniško interpretacijo, umetniški izraz in izpoved. Istra je pred nami v nekem smislu ujeta precej idilično, a hkrati precej realistično, resnično. Fotografska podoba je tista, katere notranje življenje in moč izraznosti odseva bit upodobljenega. V Klevinih fotografijah so pred nami preprosti prizori, podobe »vsakdanjosti nekega prostora«, vendar podstat njihove vsebinskosti se razgrinja šele v avtorski vizualni izpeljavi. Lucianov likovni izrek, njegova pripoved ostaja vseskozi odprta. Dejan Mehmedovič Luciano Kleva se je rodil 21. septembra 1954 v Kopru. Študiral je slikarstvo, design in fotografijo na Akademiji “Brera” v Milanu, kjerje leta 1980 diplomiral. Po vrnitvi je ustanovil glasbeno skupinolstmno-va, kije delovala do leta 1988 in izdala dve veliki plošči. Od letal987 do prezgodnje smrti, 23. decembra 2003, je delal kot samostojni likovni ustvarjalec na področju slikarstva, grafičnega oblikovanja, fotografije in glasbe. Imel je več deset samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Prejel je številne nagrade, med njimi prvo nagrado Istria Nobilissima (Reka, 1980; 1990; 1998) in leta 1998 prestižno Kocjančičevo nagrado za dosežke v kulturi. M/MTOR^Č 11 Kultura------------------------------------- Življenje kot vrednota December ni samo veseli, ampak tudi dobrodelni. In ravno dobrodelnost bo glavni igralec gledališke plesne predstave Življenje je vrednota. Življenje prinaša in odnaša. Trosi trenutke, ki bežijo mimo nas in če jih ne ulovimo, spolzijo kot veter. Ganljiva in navdihujoča gledališka multimedijska plesna predstava s pomenljivim naslovom Življenje je vrednota prihaja v Kulturni dom Izola v petek, 21. decembra, ob 19. uri. Bodite dobrodelni in si rezervirajte svoj sedež, saj bo izkupiček od prodanih vstopnic namenjen ustanovi Mali vitez, ki z nakupom protez, lasulj in ostalih pripomočkov, pomaga mladim, ki so preživeli raka. Plesna predstava, ki jo pleše med dvanajst in sedemnajst plesalcev in plesalk, skozi zgodbo in gib nagovarja gledalce in opozarja na bolezen, ki tiho vdira v naša življenja. Vsi plesalci in koreografinja Katja Vidmar (Katja Dance Com-pany) delajo s srcem in brezplačno, ker vsak pozna nekoga, ki se sooča z rakom, ali pa je koga zaradi te bolezni izgubil. S predstavo gostujejo po vseh slovenskih odrih in vsakokrat doživijo stoječe ovacije. Predstava je po besedah častne pokroviteljice, varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, vredna ogleda, ker je poučna in spodbudna. Pomagate lahko tako, da kupite vstopnice za predstavo za vas, kot darilo za vaše najbližje ali vaše zaposlene, za vaše društvo, poslovne partnerje, goste, itd. Vstopnice so na voljo po enotni ceni 10 eur v Galeriji ALGA Kristanov trg 1, Izola, vsak dan od 10. - 12. ure ter ponedeljek, sreda in petek od 16. - 18. ure ter na blagajni Kulturnega doma Izola eno uro pred predstavo. Podprimo ta čudovit dobrodelni plesni dogodek in skupaj pomagajmo mladim bolnikom. ZMRZAL v Ljubljanski ulici 19.30 - SKRCODUO 20.30 - nc joči pevec 20.00 - ADTC UFCDADTeO BADPA 20.00 - TURO 00 IRlSh ORGflmziRAmo mi \ 00 Al/ fP Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola v sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola razpisuje decembrsko enodnevno delavnico za ustvarjalce na področju plesne, likovne, glasbene in gledališke dejavnosti: V luči, razsvetlitev DELAVNICA S KOLEKTIVOM danceCO: Ivan Mijačevič, Miha Horvat, Maayan Danoch Sobota, 15.12. 2018 od 10.00 - 17.00, Kulturni dom Izola Kolektiv sodobnega plesa danceCO sestavljajo: Ivan Mijačevič (Slovenija), skladatelj, koreograf, plesalec in pedagog; Miha Horvat (Slovenija), vizualni umetnik ter ustanovitelj Transnacionalne gverilske umetniške šole; Maayan Danoch (Izrael), koreografinja, plesalka in pedagoginja. V svojih uprizoritvah povezujejo plesne, gledališke, likovne in glasbene umetnosti. PRIJAVNINA: 30 eur (za earlybird prijave do 8.12.), 40 eur (za prijave po 8.12.) / ROK PRIJAVE: 12.12.2018 / INFORMACIJE IN PRIJAVE: JSKD OI Izola, Tel.: 05 66 31 390 / 030 700 354 (Nika Pegan), Er;_S 1^1 lSJU-Ej GGS d.o.o.. Koper, Vojkovo nabrežje 23 mjmmmsvj - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje - zakoličenje objektov - evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb - nadzori in legalizacije objektov - legalizacija črnih gradenj - pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj - pridobitev hišne številke - komparacija - pravno svetovanje - cenitve nepremičnin tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.si 13.12. četrtek 17.00 Park Pietro Coppo naj - naj s pesmijo in plesom Veseli december Predstavili se bodo otroški pevski zbori izolskih osnovnih šol in odrasli pevski zbori ter plesne skupine, ki delujejo v občini Izola. 18.30 Mestna knjižnica Izola Ivan Cankar: Hlspci in Arantxa Urretabizkaia: Rdeči ZVBZek Decembrsko srečanje kiraknjigovcev bo bralno praznično, saj bomo leto sklenili kar z dvema knjigama. Ob stoletnici smrti Ivana Cankarja se bomo temu velikanu slovenske književnosti prav v mesecu pisateljevega odhoda poklonili s pogovorom o njegovih/naših vedno aktualnih Hlapcih. Na prvi pogled sodobni kratki roman Rdeči zvezek (Maline, 2018) baskovske pisateljice Arantxe Urretabizkaie (1947), ki pripoveduje o materinstvu, združenem s političnim delovanjem, nima veliko skupnega s Hlapci. A ob pozorni primerjavi utegnemo to pretresljivo izpoved matere uzreti kot (feministično) nadaljevanje in razširitev značilnih Cankarjevih tematik. Eno od protagonistk Rdečega zvezka bomo lahko soočili denimo z učiteljem Jermanom in razpravljali o dilemah in stiskah, ki jih politično (karierno) delovanje prinese ženski. 19.00 Manziolijeva palača Koncert skupine PrilTlO tdio 17.00 Park Pietro Coppo naj - naj s pesmijo in plesom Veseli december Predstavili se bodo otroški pevski zbori izolskih osnovnih šol in odrasli pevski zbori ter plesne skupine, ki delujejo v občini Izola. 19.00 Galerija Insula, 19.30 - Manziolijeva palača LUCIANO KLEVA večer posvečen umetniku ob 15-obletnici smrti. Odprtje razstave v Galeriji Insula in Manziolijevi palači. Ob 20.00 uri koncert, sodelujejo Livio Morosin, Dario Marušič, Rudi Bučar in drugi gosti. 15.12.sobota 10.00 Mestna knjižnica Izola nadaljevalna delavnica Izdelava darilnih škatlic Prijave na delavnico zbiramo do petka, 14. decembra na e-naslovu: jan.bednarik@ guest.arnes.si, na telefonski številki 05/663 12 82 oziroma 05/663 12 84 ali v pisarni Borze znanja. Delavnico vodi Jadranka Stuhli. 17.00 Kavarna Zvon 21.00 Hangar otvoritev pregledne fotografske razstave Stojan Gorup Minotauro + The Proximians 11.00 do 13.00 ter od 16.00 do 18.00 Mestna knjižnica Izola delavnica Spletna gradiva za učenje osnov VVorda in Excela Ali veste, da se lahko vsak dan, ko se usedemo za računalnik, naučimo, izvemo, spoznamo nekaj novega? Vse kar moramo upoštevati je, da si vzamemo čas, prostor in orodje, ki nam vse to tudi omogoča. Na podlagi takšnega razmišljanja, da je potrebno pridobivanje znanja danes prilagoditi tudi tistim, ki bi se radi učili pa nimajo vedno čas ali pa ga težko usklajujejo, smo razvili spletna gradiva za osnovno učenje uporabniških programov Microsoft Word in Excel. Bistvo spletnih gradiv je vtem, da si učenec prilagaja hitrost učenja, posnetke lahko večkrat ponavlja in nenazadnje postane samostojen. Delavnica bo potekala dopoldan od 11.00 do 13.00 ter popoldan od 16.00 do 18.00. / Delavnico vodi Katja Rezman. 17.00 Mestna knjižnica Izola ura pravljic v sklopu 9. Primorskega pravljičnega festivala. Na ogled bodo krajše lutkovne animacije O MIŠKAH ki so jih pripravili študentje UP (Univerze na Primorskem) pod mentorstvom pedagoginje, režiserke in lutkarice Jelene Sitar Cvetko. 17.00 Telovadnica SEDA BOŽIČNA predstava 19.00 Mestna knjižnica Izola potopisno predavanje Tibet- kjer samostani pojejo pesem tibetanskim vrhovom O življenju in videnih čudesih tega mističnega kraja nam bo pripovedovala popotnica Mariza Viragh. 19.00 Manziolijeva palača Božični koncert Nastopajo: Mila Soldatič-sopran, Dionigi D'Ostuni-tenor, Ana Čuič Jankovič-pianistka in Ensemble pizzica. v<-ZX. Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa \M)y http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni pri rs® Izola - Isola «11! Ta teden v Izoli ne spreglejte V LUČI, RAZSVETLITEV Delavnica namenjena plesnim, likovnim in gledališkim ustvarjalcem. KULTURNI DOM IZOLA Sobota, 15. december ob H&iSssgHlsJahsIo)! AWiKIN®I®BE@N 20*30 amanfesM Komičenlkonec leta s komedijo * VENTILATOR >™Režija*ialčalvanc Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (051 394 133, galeriia(S>center-izola.si). ponedeljek - petek: 10.00-12.00; ponedeljek, sreda, petek: 16.00-18.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto; A rt kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (051/ 396 283, info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom. URAkulture Galerija Insula in Manziolijeva palača v petek, 14. decembra ob 19.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave in koncert LUCIANO KLEVA SPOMINSKA RAZSTAVA OB 15. OBLETNICI SMRTI 19.00 uri v galeriji Insula in ob 19.30 v Maziolijevi palači v Izoli Koncert ob 20. uri v Manziolijevi palači Galerija Alga ■■■ skupinska slikarska razstava Akt Društva likovnih umetnikov Tolmin Razstavljajo : Alda Grudina, Bine Kurinčič, Bojana Kavčič - Fortuna!, Damijana Bensa, Dare Trobec, Darja Lavrenčič, Dea Volarič, Edo Dežela, Ida Kocjančič, Jana Dolenc, Jelka Skok, Lidija Gruntar, Majda Šimon, Nada Zuza, Rok Alboje, Silvo Jelinčič, Stanka Golob, Vinko Peternelj, Zdravka Komic. / Mentor: Jana Dolenc Razstava bo na ogled ves mesec. Galerija Plač razstava Ljubljanska 32 Podobe ERVIN POTOČNIK Sončna dvorana O drevesih Razstava del, nastalih na ustvarjalnih delavnicah za otroke 9. Primorskega pravljičnega festivala pod mentorstvom Aljoše Križ, Martine Ljubič, Vanje Čibej in Erike Gregorič. Razstava bo na ogled do 10.1.2019. Urnik: sre, čet: 10.00 -12.00, pet, sob: 16.00 -18.00 Kavarna ZVON V soboto, 15. decembra ob 17. uri vas vabimo na otvoritev pregledne fotografske razstave Stojan Gorup člana Foto kluba Žarek iz Sežane Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje SAŠA SERGEJ MERKANDEL Portreti JOŽEF FABJAN Jadranje v dobri luči MESTNA KNJIŽNICA IZOLA_razstave Razstava fotografij z naslovom ISTRA V KAMNU, ki jo je pripravil jo je Cveto Kokalj in razstava IVAN CANKAR, ki jo je Janez Janežič, ljubiteljski etnolog in zbiratelj starin iz Kopra. Stojan Gorup v kavarni Zvon Stojan Gorup, KMF FZS, EFIAP/b, HIUP Stojan Gorup živi v Sežani in aktivno deluje v tamkajšnjem Foto klubu ŽAREK. Kot ljubiteljski fotograf se je prvič uveljavil v času analogne fotografije.Najbolj se je izkazal v letu 1977, ko je s svojimi rezultati na fotografskih razstavah dosegel sedmo mesto med najboljšimi fotografi v Jugoslaviji. Po dolgem premoru se je ponovno začel aktivno ukvarjati s fotografijo s prihodom digitalne tehnike. V dobrih štirih letih, od druge polovice leta 2014 do danes, je imel svoje fotografije sprejete na razstavnih salonih v več kot 60 državah. Sprejetih je imel več kot 800 fotografij in prejel 34 nagrad ali pohval. Na podlagi svojih dosežkov je avtor v letu 2018 prejel naziv bronasti odličnik pri mednarodni fotografski zvezi FIAP (EFIAP/b) ter naziv častni IUP fotograf pri Mednarodni zvezi fotografov (IUP -International Union of Photographers). V okviru Fotografske zveze Slovenije je leta 2016 prejel naziv kandidat za mojstra fotografije. V letu 2018 je nastopil mandat člana izvršilnega odbora Fotografske zveze Slovenije. S svojimi deli je avtor opremil pet knjig in več brošur. Dva mandata je bil predsednik Foto kluba ŽAREK Sežana, trenutno pa je njegov podpredsednik. Na tej razstavi se avtor predstavlja s kratkim preglednim izborom fotografij posnetih v zadnjih štirih letih. V štirih sklopih s po petimi fotografijami nam ponudi pokrajinske posnetke, fotografije narave, portrete ter nekaj posnetkov iz popotovanj predstavljenih v mono-kromatski tehniki. 9.PRIMORSKI PRAVLJIČNI FESTIVAL 2018 20.11. -12.12.2018 17.00 Mestna knjižnica Izola - Pravljična soba teo tionni- Matičeve sanje nastopajo Julijana Lorber, Janja Gartner in Nina Cvek Leo tionni - Jajce brez primere nastopajo Špela Barbiš, Ana Fajdiga, Tea Zlosel Mentorstvo Jelena Sitar Cvetko Predstave študentov Univerze na Primorskem so neponovljive animacije lutk, narejene v tekočem šolskem letu pod zelo dobrim mentorstvo Jelene Sitar Cvetko in so redko predstavljene lutkovne predstave, polne sveže mladostne ustvarjalnosti, iznajdljive izvirne izvedbe lutk mladih ustvarjalcev. Priporočam ogled. Četrtek 13.12. 17.00 Park Pietro Coppo Nastop Kamišibaj gledališča Predstava Melonja Nastopata dva mlada člana LKD MARI O NET.TE Olivija Šorli (8) in Kris Kolenc (5). 50 let Dedka Mraza na 70 let modrosti - 70 let, od tega 50 kot Dedek Mraz. Kako je možno, da je nekdo Dedek Mraz že pri dvajsetih? - Ja, delat je bilo treba. Moram pa povedati, da prihajam iz priviligira-ne situacije. Otroštvo sem namreč preživel v Ljubljani, in to v času, ki je bilo za pravljično praznovanje najbolj dovzetno. Sem povojno bitje, rojen leta 1948, Ljubljana pa je bila v naslednjih nekaj letih v času novega leta prava paša za oči. Okrašeni vozovi, okrašena gledališča. Bilo je kaj videti. - Mi te poznamo kot Izolana, otroštvo pa si preživev v Ljubljani. Od kod pravzaprav si? - Brezavščki smo iz Posočja, moj nono je bil iz Vrhavč, mati pa je Gorenjka. Rodil sem se v Celju, živel v Laškem, v Ljubljani in seveda Izoli, sami pa razsodite, kaj sem (smeh). - Brezavšček je znan priimek iz Posočja. - V zgodovini slovenstva je bil Jože Brezavšček prva žrtev fašizma na slovenskem, kot eden od Črnih bratov. - Pa če se vrnemo k Dedku mrazu. Nisi bil pri dvajsetih letih morda premlad za to? - Takrat so nekoga rabili, saj učitelj, ki je bil navadno Dedek Mraz, tega ni hotel ali želel več početi. Jaz sem bil takrat že zelo visok, imel pa sem tudi ta svoj globok glas. Določili so me in sem to sprejel, saj me je spominjalo na otroštvo in želel sem si, da bi tudi bodoči rodovi začutili del tega, kar sem sam doživel. - Se je s časom vloga Dedka Mraza kaj spremenila? - Ja, zelo. Nekoč je to bilo nekaj zelo svetega. Ko sem prišel kot Dedek Mraz, je bil to dogodek, danes pa to izginja. Morda preveč čutimo vpliv Zahoda in s tem potrošništva. - V Izoli smo te s časom kar poistovetili z Dedkom Mrazom. - Po pravici povedano, mislim, da nisem sem bil jaz tako dober, ampak so bili drugi bolj bogi. Ljudje so si nadeli brado in nek kostum, a se niso zavedali teže tega poslanstva, ki ima tudi močno sporočilnost. Ni jim bilo mar za to, samo, da delo opravijo. Jaz sem to drugače sprejel. Prvo obleko so mi sešili profesionalni krojači iz Opere, tudi lasulje so bile profesionalne in za to je šlo veliko denarja. A greš preko tega. Želel sem si približati tistim Gasparijevim motivom, ki so dali osnovo figuri Dedka Mraza. - Se spomniš, kakšno je bilo praznovanje, ko si prišel v Izolo? - V Izolo sem prišel, ko sem hodil v prvi razred in spominjam se vozov, ki so spremljali Dedka Mraza, iz katerih so metali bombone, za katerimi so se vsi metali. Jaz pa sem hodil za njimi in pobiral tiste, ki so bili po tleh. Že takrat sem bil bolj tržno usmerjen (smeh). - Se spominjaš kakšnega posebej velikega spremstva ali praznovanja? - Nekoč so imeli več posluha za velika praznovanja. V Izoli smo imeli ljudi, kot je bila Graziella Gobbo, ali Boris Šuligoj. To so bili takšni, ki so za to živeli. Spominjam se nekega praznovanja, ko je bilo veliko spremstvo, oslički so vlekli voz, godba je igrala, taborniki pa so mahali naokoli z baklami. Mene so takrat kot Dedka Mraza, pripeljali kar z barko. Spominjam se polne obale ljudi, poveljnik flote Marjan Prelaz, pa je prišel za mano in izstrelil raketo, ne da bi me kakorkoli opozoril. Res je malo manjkalo, da ne bi padel v vodo. Seveda sem se izgovarjal, da se mi je le malo zdrsnilo (smeh). - Dedek Mraz je takrat veliko hodil v tovarne, kajne?. - Spominjam se, da sem takrat na večje firme šel tudi po dvakrat. - Se je že takrat vabilo Dedka Mraza na dom? - Niti ne. To je prišlo kasneje, ponovno zaradi vpliva Zahoda. Tudi jaz sem hodil na dom, ampak predvsem prijateljem in znancem. - Najprej je bil Dedek Mraz, ki je kasneje dobil konkurenco. - Z Miklavžem nisem nikoli imel težav, so me pa otroci večkrat vprašali, zakaj imam jaz belo obleko, tisti drugi, na Zahodu bolj poznan, pa rdečo. Pa sem jim povedal, da mama tudi njih en dan obleče tako, naslednjega pa drugače. Nikoli nisem želel delati nekih razprtij in ločevati med leve in desne. - Pa si bil kdaj tudi Božiček? - Po duši sem bil vedno Dedek Mraz, za Božička pa ne morem niti biti, ker sem previsok. Božiček je manjši, okrogel, nekoliko bolj holesterolni (smeh). Sem pa enkrat tudi bil Božiček, v Casinoju v Lipici, kjer so imeli otroci neko baletno predstavo. Vprašali so jih, koga čakajo, in so rekli, da Dedka Mraza, jaz pa sem nato prišel kot dvometrski Božiček. - Nisi imel nikoli kakšnih ideoloških težav? - Nikoli, ne. Dalo bi se kdaj polemizirati, ampak govorimo o otrocih, na njih pa res ne moremo lomiti kopij. - Otroci so za Dedka Mraza glavni. Kakšna darila jim nosiš? - Včasih smo bili otroci zadovoljni že z bombonom, danes pa zanje ne pokažejo veliko zanimanja, saj so verjetno presiti. - Pa se spomniš kakšnega posebej bogatega darila pri katerem od podjetij? - Ja, več jih je bilo. Bogatejša podjetja, naprimer igralniška, so imele pogosto bogata darila. So pa bila veliko bolj iskrena darila revnejših podjetji in tovarn. - Nekoč si imel spremlejvalce, danes pa skoraj več ne. - Zares velika škoda se je naredila, ko je naše, izolsko gledališče dobilo od tržaškega gledališča odslužene kostume, ki pa so bili za nas še kako dobri, a so jih hranili tam, kjer je zamakala streha in je vse zgnilo. To je bila ogromna škoda in tam so bile tudi obleke, s katerimi bi lahko obogatili predstavo Dedka Mraza. Res škoda. - Nisi pa samo Dedek Mraz, si še kakšen legendarni lik, tudi Sveti Martin. - Vedno sem rad ušpičil kašno neumnost. Rad sem bil Sveti Martin, tudi Dioniz ob krstu gostincev, pa Neptun, z zborom v Nemčiji sem bil Martin Krpan, vedno sem nekaj našel. - Dajmo nekaj strokovnih napotkov za Dedka Mraza. Ima Dedek Mraz dolge gate? - Čeprav bi jih moral imeti, je Dedek Mraz po duši mlad in ima zelo kratke dolge gate (smeh). - Kaj pa kučma? - Vsake toliko jo je treba menjati. Sedanjo imam trideset let in rabim že novo. - S sabo nosiš neko veliko knjigo. - To je knjiga v katero otroci pišejo in rišejo in s katero se spominjam dogodkov. V njej so tudi podpisi celotne ekipe smučarskih skakalcev, ko sem jih srečal v Kranjski gori. Gre za lepe spomine, je pa kar težka. Četrtek, 13. december 2018, št. 1280 --------------------------------------------------------------Predzadnja Rekonstrukcijska dela na Bazoviški ulici od Cankarjevega drevoreda do mesta, kjer se ta sreča s Pittonijevo ulico v skupni vrednosti 120.000 EUR, so zaključena. Rižanski vodovod oz. podizvajalec Grafist je izvedel nujna investicijsko - vzdrževalna dela na vodovodnem sistemu, občina pa je ob tej priložnosti uredila tudi meteorno in fekalno kanalizacijo ter omenjeni odsek preplastila z novim asfaltom. Urejen je tudi pločnik, ki je nekoliko razširjen. Podjetje Grafist bo zaradi slabe kvalitete zaključnega sloja asfalta na zahtevo Občine omenjeni odsek znova preplastilo, o čemer bo javnost pravočasno obveščena. szj C-------- ' m Zaključek leta 2018 Člane in podporne člane društva invalidov Izola obveščamo, da organiziramo zaključek leta v hotelu Delfin Izola v petek, 21. Decembra s pričetkom ob 19:00 uri. Prijave sprejemamo na sedežu društva. Vljudno vabljeni! Razpis kapacitet ZDIŠ za leto 2019 Člane društva invalidov obveščamo, da je z dne 03.12.2018 odprt razpis za prijavo počitniških kapacitet ZDIŠ za leto 2019. Razpis bo trajal do 28.02.2019. Vse, ki ste zainteresirani za koriščenje kapacitet ZDIŠ v letu 2019, Vljudno vabljeni Predsednik Dl Izola: Franc Poropat Zapustil nas je l Vinko lica 1937-2018 Zahvaljujemo se Splošni bolnišnici Izola, Domu upokojencev Izola, Obalnemu društvu Hospic, Viharnikom in Viharnicam, sodelavkam in sodelavcem, nogometnemu klubu Korte, prijateljem, in vsem, ki ste se prišli posloviti, za podporo, razumevanje in pomoč. Žalujoči: žena Marija, sin Jure in hčerka Slavica z družino Izola, december 2018 MANDRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Dobrodošli v novem Medgeneracijskem centru Izola v Livadah, Vse aktivnosti so na voljo brezplačno! PONEDELJEK, 17.12. 2018 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba 9.00- 10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj-MDSvetilnik 9.30 - 10.30: Pred dnevom migrantov: učenci OŠ Vojke Šmuc iz tujih jezikovnih okolij predstavljajo, kaj so se naučili 10.00- 11.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona 11.00 -12.30: Začetni tečaj angleškega jezika 12.30 -14.00: Začetni tečaj italijanskega jezika (predhodna prijava) 14.00 -15.00: Razmišljamo o smislu življenja v tretjem življenjskem obdobju 16.00- 18.30: Skupaj rešujemo križanke TOREK, 18.12. 2018 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba 9.00 -10.30: Potopisno predavanje: Malta - otok sonca 10.30 -11.00: Nastop pevskega zbora učencev podružnične OŠ Korte 11.00 - 13.30: Kuharska delavnica: skutin namaz z zelišči in zelenjavni narastek iz ajdove kaše (predhodna prijava) 14.00 -15.00: Klepet v angleškem jeziku 15.00 -16.30: Grafična delavnica za otroke in odrasle: jedkanica 15.00 - 17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper 19.30 - 20.30: Božično-novoletni koncert KD harmonikarjev Izola SREDA, 19.12. 2018 8.00- 9.00: Jutranja telovadba 9.00 -10.00: Medgeneracijski sprehod z otroki vrtca L’Aquilone Izola (zbirno mesto: pred centrom) 9.30- 11.00: Nasveti za zdravo nakupovanje živil in branje deklaracije na živilih 11.00 -12.30: Začetni tečaj ruskega jezika 14.30- 15.30: Preprečevanje spolno prenosljivih bolezni 15.00 - 17.00: Ustvarjalne delavnice: izdelovanje rožic in bižuterije, šivanje, ser-vietna tehnika 16.00- 17.00: CSD Izola bliže ljudem (osebno svetovanje) 18.00 -19.00: Ustvarjalni izrazni ples za otroke 19.00- 20.00: Izrazni ples za odrasle ČETRTEK, 20.12. 2018 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.30: Plesna delavnica 11.00 - 13.30: Kuharska delavnica: telečja obara ter orehov puding in jajčni šodo (predhodna prijava) 14.00- 15.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona ob 16.00: Prednovoletno srečanje obiskovalk in obiskovalcev našega medgeneracijskega centra (kratek program, ples, druženje ...) PETEK, 21.12. 2018 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba 9.00 -11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza ter zdravstveno-vzgojno posvetovanje 10.00 -11.30: Urica za poezijo NEDEUA, 23.12. 2018 7.00 - 10.00: Hitra hoja iz Izole čez klife do Strunjana in nazaj za seniorje (priporočamo pohodno obutev in palice, zbirno mesto: pred centrom) ZAMENJAVA - Menjam hišo na Notranjskem, nad Kanjonom Iške, za stanovanje v Izoli. Stara Izolan-ka. Tel 041 834 900 KUPIM Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180 PRODAMO - Na Brkinih prodam lepo, veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali Iju-bljani. Tel.: 031 688 900 Komplet smuči Elan 160cm,pancerji Lange št.41in palice prodam. Cena za vse je 40 evrov. Kličite na 041 566 695 - Tri odlično ohranjene hrastove sode, velikosti 140, 300 in 350 litrov, zelo poceni prodam. Tel: 051 350 998 - Iščem dobrega zidarja za cel dan ali samo popoldan. Plačilo na uro po dogovoru. Tel. 031 861 013 - Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959 - IŠČEM potrpežljivo osebo za pogovore (conversation) in učenje (learning) angleškega jezika v popoldanskem času. Plačilo na uro. Jana 070 238 800 + 386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €- 5,00 € okusna KOSILA 8,00 € prava nedeljska KOSILA 9,0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Cvetoči december Letošnji december je nenavaden. In če so podnebne spremembe zmedle nas, kaj so šele naredile cveticam, ki v času, ko je Miklavž že opravil svoje, še vedno cvetijo. Tudi v Kajuhovi. IZDELAVA; LETAKOV VSEH VRST NALEPK NAJ IC TISKANJE: PLAKATOV KNJIG K MEHKI VEZAVI STISKARNA MANDRAC Tel:040/43-29-43 NUDIMO: OBLIKOVANJE POMOČ PRI OBLIKOVANJU