x« koristi delava« ¿a ljudstva v Amerik« V slogi je moč ! GLASILO JVOBOBOJV/JJSIA/H SLOVjE^fCEV V AMLUIl^I Slovénie Weekly devoted-to the interests of the laboring classes Od boja do zmage 1 Stev. 41. Entered as Seoond-Class Matter July 8th, iwra, at tae r at Ctftieafo, 111., ander Act of March 3rd, 1870 Chicago, 111. Razgled po svetu. Kdor ne misli svobodno, se ne seve boriti sa svobode! ATENTAT NA MINISTRE V AVSTRIJSKI ZBORNICI. Dunaj, 5. oktobra. — Avstrijski državni ¿bor je bil danes otvor-je,n. Kmalu ipo otvoritvi se je pripetil v zbornici razburljiv uri z jr, Z galerije je oddal u k obiskovalec štiri strele p^oi; ministrski klopi, kjer sta sedela justičm rad-n is ter dr. ¡pl. Iioehenburger in na-ueni minister grof Stuerghk. Mož, ki je streljal, (je bil aretovan. Pri zaslišanju je dejal, da je Dalmatinec in da je hotel ustreliti j matičnega ministra. Atentat se je izvršil med govorom socialističnega poslanca dr, Adlerja, ki je ostro napadel justi-čnega ministra zaradi stroge ob-sode oseb, ki so se udeležile dne 17. septembra dunajskih demonstracij proti draginji. Streli niso zadeli nikogar. Nemir. V zbornici je nastalo po atenta-tu veliko razburjenje in predsednik je sejo takoj ¡prekinil. Splošno so sodili, da je napad na ministre ¡posledica agitacije proti draginji in sad splošne nezadovoljnosti, ki vlada v Avstriji. Predno se je izvršil atentat, je ’bila v zbornici jako burna seja. Češki ¡poslanci so bili pripeljali v zbornico 300 čeških otrok, ki so jih spremljale tudi matere. Češki poslanci so na ta način ¡protestirali proti zatvorje-nju čeških šol na Dunaju. Nemški poslanci so ugovarjali proti navzočnosti otrok in žensk v parlamentu, na kar so ženske pljuvale nemškim poslancem v obraz. Ko so počili streli, so ženske in otroci začeli vpiti in jokati. Socijalist. Dunaj. 6 oktobra., ' Napada . lee je dalmatinski socialni demokrat Vavrak iz Šibenika. Prišel je bi] šele pred tremi dnevi na Dunaj, kjer mu je socialni demokrat Pevlin izposlbvjl vstopnico v ¡parlament. Tudi Pavlin je bil aretovan. Vavrak je star 20 let. Predno je oddal strele na ministre je dejal : “Živio socializem!’’ Tri krog-Ije so obtičale v stolu, na katerem je sedel justični minister dr. pl. Hoehenburger. ena pa je vdarila v zid. Avstrija in Italija. Dunaj, 9. okt, V Avstro-Ogrski vlada veliko razburjenje zaradi postopanja Italije nasproti Turčiji v Evropi. Prest o 1 o na sl edn i k n a d vo v j v o d a Pran Ferdinand, ki je poveljnik avstro-ogrškega rezervnega vojnega ¡brodovja, je imel že več konferenc z a vstro-o grškim zunanjim ministrom grofom Aehren-tbalom. Govori se, da je prestolonaslednik zelo o zlovoljen zaradi navzočnosti italijanskega vojnega brodovja pred Prevezo in da ni izključeno. da bode Avstro-Ogrska priredila s svojim vojnimi brodov-jem demonstracijo proti Italiji. Časopisje zahteva tako demonstracijo. Generalni štrajk v Franciji. Pariz, 8. okt. Listi poročajo, da bode v Cette izbruhnil generalni štrajk. — Devetdeset odstotkov vseh delavcev bode štrajkalo. -r-Prefeht departementa Herault je prišel v Cette in takoj brzojavil v Pariz, da pošlje vlada vojakov v mesto. DENARJE V SUl DOMOVINO polil Jamo: *a $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.50 ................ 100 kron, za $ 41.00 ................ 200 kron, za 9 102.50 ............... 500 kron, za S 204.50 .............. 1000 kron za $1020.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh arotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriličns-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske oo Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft: PRANK SAKSER CO. S2 Onttlsnd St. W«w Yo»fc UMtt.CUlr At«., N. E. Cl«v»i»ad, Ohio REVOLUCIJA V PORTUGALU. Madrid, 7. oktobra, Iz Portugal ¡prihajajo vesti o monarhističnih zmagah. V severnem delu Portu gala se tie prebivalstvo pridružilo monarhistom, ki pod po veljstvom princa Fran Josipa Bra-ganza in kapitana Conceive prodirajo v treh divizijah proti Opor-tu. 'Severni Portugal je ves v posesti monarhistov, Oporto je proglašeno za glavna mesto monarhije in določen» za o-peracijsko podlago monarhističnemu gibanju. V Chavezu se je bila posadka uprla monarhistom: ali je bila kmalu ¡premagana. Kralj Manuel je na potu v Portugal. Njegov prihod pričakujejo vsako uro. Lizbona, 7. okt. — V mestu vlada ipopolen mir ob prvi obletnici revolucije. Vlada pravi, da so vse vesti o monarhističnih zmagah v severnem delu dežele neresnične. V Avstriji vre. Dunaj, 11. okt. — Zanimivo je, da je ljudstvo Avstrije na strani atentatorja Vavre. Vse prebivalstvo Avstrije je mišljenja, da se mora na kak način draginja odpraviti — drugače izbruhne revolucija. Avstrijski in ogrski baroni so jo tako deleč že zapeljali, da je potreba samo vodnikov in ljudstvo se bi takoj vzdignilo proti ljudskim sleparjem in proti sami cesarjevi palači, ker dokazana stvar je, da je monarhija tista zapreka napre.dku, ki bi bil lahko v Avstriji mogoč, če ne bi vladala stara klika aristokratov in hinavcev, ki se klatijo okoli cesarskega dvorca za “rede” na račun ubogega in stradajočega prebivalstva, Cesar sem pa tako ne pozna položaja. Slovenci in Italija. Dunaj, 9. okt, Slovenci in Čehi (tako poroča “Philadelphia Ta-geblatt”), so interpelirali danes v avstrijskem državnem zboru radi Italije, oz. turško-laške vojne. Prašanje Slovencev in Čehov na vlado je: Kaj je avstrijska vlada storila in Italiji odgovorila potem, ko je zadnja proti avstrijski določbi bombardirala mesto Prevezo, in kakšne smeri zasleduje Italija v Albaniji in Levanti. Če bo vlada na interpelacijo odgovorila, je dvomljivo. Bodi omenjeno, da so bili gotovo to slovenski poslanci, ki pripadajo S. L. S. (klerikalno vladna) op. ured. Rus Ševič umrl v Monakovem. Berlin, 10. okt. V Monakovem je umrl svetovnoznani socijalist Sergijevič E. Ševič, sin nekdaj slavne ruske rodovine, ki se pa m hotel klanjati carju in carjevem hlapcem, temveč je raje zapustil domovino in živel v Nemčiji in Parizu in leta 1877 je prišel tudi v Ameriko, kjer je deloval na so-cijalistišnem polju. Njegovo življenje ima mnogo stika z življenja Ferdinanda LaSalle. (O njem še poročamo, op. ur.) Zopet nov dritnaut. Peterburg, 13. okt. Vojna ladja “Gangut” je bila danes spuščena v morje. “Gangut” spada k dritnautom in je jako moderna vojna ladja in .ie z “črnopolom”, “Poltava” in ‘Petro pavlovskim’ pridjana k baltiškemu oddelku ruske moderne vojne mqrnarice. Turki in Italijani. Rim, 10. okt. V nedeljo zjutraj so se začeli novi boji med Turki in Italijani. Prvi oddelek italijanskega vojnega brodovja je priplul pred mesto Tobruk v zalivu Bomba, in ker niso dobili nobene turške vojne ladij e tukaj, so zahtevali naj se uda mesto. Turki so pa odklonili vlado in začel se je boj. Prvi strel iz italijanske ladi-je Vietorio Emanuele je odbil tr-dnjavsko zastavo in naredil veliko luknjo v zidovju. Poveljnik je takoj izkrcal večje število vojakov, ki so pregnali Turke iz mesta. Razne novice. UNIJSKI DELAVCI PROSTI. Sodnik Cavender je zadnjo soboto oprostil vseh 15 unijskih delavcev, od katerih smo poročali v predzadnji izdaji Gl. Sv., in kateri so bili toženi, da so imeli svojo roko pri zadnjem velikem štraj-ku premogarjev v Colorado državi. Prijetje 15 unijskih delavcev se je vršilo tegadelj, ker je neka g. Margareta Miller pod prisego izjavila, da je ona dala sodniku Greeley Whitford $3000, samo zato, dfj bi dal teh 15 unijskih mož v železje, pozneje je pa to preklicala in se je tudi preiskava proti sodniku Greeley Whitford ustavila. Po tem je pa okrajni zvezni pravnik vložil proti delavcem obtožbo tajne zarote, ki se je pa izkazalo, da to ni bilo res, in 15 u-nijskih delavcev je po dolgem času zopet v svobodi. Gompers in Civic Federacija. Na prihodnji konvenciji American Federation of Labor, ki se bo vršila prihodnji mesec, bodo de-legatje stavili predlog in zahtevo, 'da, mora Gompers izstopiti iz Civic Federacije, ali pa, če tega ne bo hotel storiti, da pusti pred-sedništvo Am. Fed. of Labor. Ta predlog bodo stavili delegatje iz Colorado, ki spadajo k državni podružnici .omejene delavske organizacije, in ravno tako bodo zastopniki Western Federation of Miners dobili inštrukcije, da zahtevajo od Gompersa isto in bodo tudi vse druge predloge proti Gompersu podpirali. Ti delegatje so mišljenja, da je Gompers drugi Mitchell, katerega je tudi zadruga premogarjev primorala, da je odložil svoje tajništvo pri meščanski Civic Federaciji. Železniški štrajk. Štrajk železničarjev gre svojo pot. Konference se vrše na raznih krajih. Konferenca med predsednikom Markham in Illinois Central R. R. in štrajkarskimi voditelji, ki se je vršila v mestu Jackson, Miss., se je končala, ne d'a bi se prišlo do kacega sporazu-mljenja. Drugače so se pa na konferenci prijateljsko razgovarjali. Poročajo se razne silovitosti iz vseh krajev. Tako n. p. je na Illinois progi v Chicago v sredo 12. t. m. skočil vlak iz tira in ubil e-nega delavca in dva smrtno'ranil —' detektivi so takoj obtožili štrajkarje železničarje v Burnside, Chicago! O štrajku je članek na četrti strani. Pomorski delavci groze s štrajkom Mobile, Ala., 8. okt.' Pomorski delavci zahtevajo, da se prekličejo pogodbe, ki so se sklenile s pomorskimi delavci v inozemstvu in da imajo v inozemstvu najeti delavci iste pravice in plače, kakor amerikanski. Ako kapitani ne bodo ugodili zahtevi delavcev, hode na tovornih parnikih izbruhnil štrajk. Proti pekarskemu trustu. Delavske organizacije v Greater New Yorku se pripravljajo na odločen boj proti pekarskemu trustu. Delavci ¡prirejajo demonstracijo pred prodajalnieami takih grocerjev, ki prodajajo 'kruh iz trustoivih pekarij. Newyorski kamnoseki. Kamnoseki v Greater New Yoiku so obnovili boj proti svojim delodajalcem. V boju jih bodo podpirali vsi stavbinski delavci. Zveza delodajalcev je sklenila, da pod nobenima pogoji ne prizna u-nije kamnosekov. 'Štrajk traja že od 8. avgusta. Zmaga knjigovezov. Štrajk knjigovezov v New Yorku ni dolgo trajal. Delodajalci so se udali in izpolnili zahteve štrajkarjev. Sprava se (je- dosegla na konferenci med delodajalci in delavskimi voditelji. Šlo se je v prvi vrsti za zvišanje plače, 'ki so je delavci tudi ¡dosegli. , 13. oktobra 1911. BRATA McNAMARA PRED SODNIKI. Los Angeles, Cah, 11. okt. Danes je bil zgodovinski dan za vse organizirano delavstvo Amerike. Pred sodnika sta stopila brata McNamara. Največji kriminalni slučaj j-e to, kar se jih je še dogodilo v tem stoletju v Ameriki. Prej ko je sodnik otvoril pričetek razprave, so pripeljali v dvorano, ki je bila natlačeno polna občinstva, vkljenjena John J. in James B. McNamara, ki sta tožena, da sta pognala z dimanitom v zrak “Times” poslopje v tem mestu, in pri kateri eksploziciji je zgubilo 20 oseb svoje življenje. Zurnalisti celega sveta so zbrani v prvih klopeh; take pozornosti še ni bilo pri nobenim kriminalnem slučaju v Ameriki, kakor vlada pri tej obtožbi. Brata mirna, McNamara sta zgledala mirno in — veselo. Nobenega strahu ni bilo opaziti v njunih očeh, ko je sodnik Walter N. Bordwell preči-tal obtožnico in imenoval brata McNamara — morilca, kar je vzbudilo občno pozornost. Brata McNamara zagovarja poleg družili tudi v prvi vrsti slavni zagovornik delavcev, advokat Darrow ki je takoj prvi dan dosegel, da se obravnava prične proti posameznemu “morilcu”, čemur je sodnik odgovoril: “Se bo zgodilo, kakor vaša visokost želi, in sicer pride prvi na vrsto James B. McNamara”. Potrpimo in čakajmo, kaj store hlapci jeklenega trusta! Paketna in zrakoplovna pošta. Generalni poštni upravitelj Hitchcock ‘je že sestavil proračun za svoj department. Izdatki so preračunjeni na $260.938,463, ali za 2,585,740 več, kakor v zadnjem fiskalnem letu. Posebne postavke so v proračunu za zrakoplovno pošto in za paketno pošto. Za vpeljavo slednje je preračunjenih $50,000. Generalni upravitelj je ■mnenja, da bode paketna pošta na deželi pokrila v,se stroške in omogočila tudi vpeljavo paketne pošte v mestih. Zarota v Mehiki. Mehikanska vlada je prišla na sled zaroti proti sedanji vladi in ¡proti izvoljenemu predsedniku Maderu. Zarota se je osnovala v Oaxaca, Morelos, Paehnca in v glavnem mestu Mexico Ciudad. V glavnem mestu so imeli zarotniki polne kleti orožja, ki so ga odstranili, predno ga je mogla vlada zapleniti. Zarotnike je o namenu vlade informiral nek policijski u-radnik. Za izbruh revolucije je bil določen 15. oktober. Zarotniki so meli zveze z Reyesovo in Diazovo junto v San Antonio, Tex. Župan prodaja krompir. Zupan mesta Indianapolis, Ind.. Shank nadaljuje boj proti ¡prodajalcem krompirja v mestu. Naročil ¡je bil vagon krompirja iz Michigana in ga takoj prodal za kupno ceno. po 67 centov bušelj. Zdaj je Shank naročil drug vagon krompirja na veliko jezo prodajalcev. ki so prej prodajali bušelj krompirja po $1.25. Kongres Indijancev. Columbus, O. — Mirovna pipa se bo kadila v tem mestu od četrt- ka. naprej, ko se zberejo indijanski glavarji, da :se posvetujejo o izboljšanju stanja ameriških Indijancev. Prvič v zgodovini se bodejo zbrali vsi 'zastopniki vseh indijanskih rodov v Ameriki. V torek bo seja samo za delegate Indijancev, v četrtek pa bo javna seja, pri kateri bo govorilo mnogo profesorjev in ohijski guverner. Najbrž se bo tudi sklenilo, da se ustanovi zveza vseh Indijancev. Leta in leta so se že upljivni Ameri-kanei in Indijanci poganjali, da bi se taka zveza mogla ustanoviti, kar se jim dosedaj ni posrečilo. Indijanski delegatje, ki pridejo na konvencijo, bodo večinoma trgovci in obrtniki. ŠTRAJKARJI STRELJAJO. Leto X. KONVENCIJA PREMOGARJEV. New Orleans, 7. okt. — Štra.j-karski izgredi na Harrimanovili železnicah se nadaljujejo. Vsa milica države Missi&sippi je bila mobilizirana proti štrajkarjem, pa še ne more ukrotiti izgrednikov. Št raj kar ji ¡so danes napadli skobe in šerifa, ki so jih spremljali. Skeb Louis Lackauer iz New Yor-ka je bil 'Smrtnonevarno ranjen. Lahko, ranjen je bil maršal, ki je šel s štrajkarji. V Water Valley, Miss., so bili tako veliki izgredi, da so oblasti iz štirih mest poklicali milico na ¡pomoč. Meščani v Water Valley groze, da bodo linčali skebe, ako ne za piaste mesta. Guverner Noel je odredil, da morajo vojaki stražiti skebe. Pennsylvania in Northwestern železnica sta ponudili Illinois Central železnici vsaka po 170 lokomotiv, ako jih potrebuje, V Menphis, Tenn., so morali vreči 20 vagonov blaga v Mississippi, ker se je bilo pokvarilo in ara naročniki niso hoteli sprejeti. Železnica je odgovorna za. blago in bo morala trpeti škodo. Štrajk na razvalinah mesta Austina. Dve sto italijanskih delavcev, ki so bili najeti, da preiščejo razvaline mesta Austina, po mrtvecih, je pričelo štrajkati. Delavci pravijo, da se jim je obljubilo, da bodo delali na dan osem ur in dobili za delo $1.75. Zdaj morajo delati deset ur in dobijo* ¡za to samo $1.60. Mesto Austin je bilo zadnjo soboto preplavljeno in porušeno. Proti pokvarjenju živil. National Civic Federation je v svoji zadnji seji razpravljala o zakonih zoper pokvarjeñje živil. Predsednik 'Set.h Low je bil pooblaščen, da izvoli odbor 15 mož, ki se bo s stvarjo nadalje bavi-1, V seji je predlagal John Oolden, da se ustanovi zvezni zdravstveni urad. W. C. Breed je priporočal, da se ustanovijo za vse države e-naki zakoni, ki se tičejo živil. ’ Boljši časi pridejo. Tacoma, Wash., 8. okt. -íames J. Hill. predsednik direktorija Gt. Northern železnice, ki je pred meseci prerokoval slabe čase, o-znanjuje zdaj dobre čase. Dejal je, da samo politika zadržuje pro-speriteto, da pa bodo prišli kmalu zopet ugodni časi, ko se politično obzorje razjasni. Y deželi je mnogo denarja, ki čaka na plodo-nosno vloženje. Produkcija zlata in bakra v Montani, Michiganu in South Dakoti. Geologieal Survey v Washing-tonu je izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da je produkcija zlata v South Dakoti in produkcija bakra v Montani in v Michiganu nazadovala. Leta 1910 so v Montani producirali 22,000,000 funtov manj bakra kakor v ¡poprejšnjem letu. V Michiganu je bila produkcija za $2,000,000 manjša. Produkcija zlata v 'South Dakoti se (je zmanjšala za $6,577,-000. Y Idaho se je zvišala produkcija zlata, srebra, bakra, svinca in cina za $655,347. Arabci mirni. Turki so bili silno iznenadeni, ko so zvedeli da jih Arabci neče-jo podpirati. Turki so se jako dobro zanašali na Arabce, o katerih so mislili, d'a jim bode največja pomoč, ko bodo Italijane zvabili v puščave, kjer za nje ne bo rešitve. Arabski glavarji so pa sedaj prodali puške svojih ljudij za nekaj frankov - italijanskemu stotniku. Turčija ¡sedaj upa. da bodejo evropske države posredovale v prid1 miru. Bivši poveljnik Tripolisa naznanja, da je bilo pri streljanju na Tripolis precej ljudi ubitih, dasi se je sprva poročalo, da je bilo le nekaj ranjenih. Listu v podporo: Anton Spon, Taylor, Wash., $1. WilkesbaiTe, Pa., 7. okt. Pre-mogarska organizacija “United Mine Workers” je izdala oklic, v katerem naznanja, da se bode vršila letna konvencija dne 31. oktobra v Pottsville. Sedanja delovna pogodba med premogarji in lastniki premogovih jam poteče 31. marca 1912. — Glavni odbor poziva lokalne organizacije, da si izvolijo dobre del legate, ker se bo na konvenciji šlo za važne zadeve in se zato potrebujejo odločni možje. Na konvenciji bodo stavljene nove zahteve, 'ki se nanašajo na priznanje unije in na 20- do 30-odstotno zvišanje ¡plače. Proti pivi. Ker se je otvorila ta četrtek v Chicago velika razstava pivne industrije, so hinavci in farji in ■temperenclarji seveda zopet na delu. Tisti ljudje namreč, ki javno vpijejo, da mora človeštvo piti vodo, a oni se pa po Kristusovem zgledu drže vina — ki ga pijejo na skrivej seveda! Razstava je v Coliseum poslopju in bo odprta do 22. t. m. in priporočamo jo vsakemu, da jo obišče. Sam poljedelski tajnik cele Amerike, g. Wilson je vkljub vsej farski gonji otvoril razstavo. Boj je bil 'smeha in opazovanja vreden. Tako so pivci odgovorili hinavcem: “Le iščite kolikor hočete po tem božjem svetu —■ pivo najdete povsod, samo v Sahara puščavi ne, in tudi na severnem rtu in južnem rtu je ne najdete”! Tako, tako! Washington, D. C., 11. okt. — Ker so po 25 letih zopet enkrat pregledali knjige, v katerih so zapiski izdatkov za mornarico, se je šele sedaj pokazalo, da je zvezna vlada plačala za nek “vojni materija!” $3,288)271j katerega pa Zjed. države nikoli niso prejele. Sicer se je takoj, kakor hitro je prodrla ta lepa novica na dan od vodstva mornarice temu oporekalo, vendar se še ne ve, kje je “napaka”. Več uradnikov misli, da se je zgodila v knjižnih zapiskih “pomota”. Ja, ja, tudi po 25 letih pride rado na dan! Konvencija K. S. K. Jednote še vedno zboruje v So. Chicago, a se upa, da bo delo končano še ta teden. Vse kaže, d(a bo Nemanič na celi črti pogorel in tudi drugi odborniki se ne bodo obdržali na svojih, do sedaj tako trdih mestih. “Am. Slovenec” ne bo več glasilo Jednote, ker se namerava u-stanoviti lastno jednotino glasilo. Vojna. Pariz, 13. okt. — Govori se, da Rusija stoji ua strani Turčije; Turčija je že dovolila ruskim in bulgarskim trgovskim ladjam prosto pot skozi Dardanelle, kar je vzbudilo po celi Evropi velikansko začudenje. Avstrija tudi gleda postrani prodiranje Italije; Nemčija mešetari, Staroturki so proti in Mladoturki za veliko vojno z Italijo. Mirovni parlament. Pariš, 8. okt. V včerajšnji seji interparlamentarne unije je skoraj ¡prišlo do izhoda italijanskih delegatov. Delegati so bili sprejeli resolucijo, ki je ostro o»sejala postopanje Italije nasproti Turčiji, Italijanska delegata grof Sonnaz in markiz Compans sta po sprejetju resolucije vstala in hotela zapustiti dvorano. — Avstrijska delegata grof Pless in grof Apponyi sta ju pregovorila, da sta se še udeležila zborovanja. Grof Sonnaz je imel nato ostea govor- proti Turčiji. Očital jeji je razne nepostavnosti. Na Sonna-zov govor je dejal turški delegat. Bostani Effendi, da ima tudi Turčija razloge za pritožbe proti Italiji, da pa to ni kraj za to. Listnica uredništva: Dopise, ki so prišli pozneje kot v ponedeljek v naše uredPištvo, smo odložili za prihodnjo izdajo. GLAS svobode Bolniška Jednota. KAVENSDALE, WASHINGTON. Vitanovljena 25 apri.a La ink >rpor'rana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: PrecUelnik: FRA.NK TEEiVS, 8 >x 41. Tiylar, Wash. Podpredsednik: PA.VE', KOS, Bjx 10, Ravensdale. Wash., Box 44. Tajnik: PRVNK TOSTOiR^StK, Taylor, Wash., Box 44. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA., Kavensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIA'!. B>x8), Enim; aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdal , Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. LOUIS KOCIJAN, Eaumclaw, rin Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Ko8s-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. Zahodna 0^ Podporna SKjozi Jibe. RUSKO SPISAL SKITALEC. Prevela na slovensko Minka Govekarjeva. 1 Tri dni in tri noči smo pluli na parniku v tretjem razredu. Vroč poletni dan je sijal svečano nad pokojno gladino reke, a nasproti se nam je zibala panorama zeleno-grmičastiih gor. Resno in zamišljeno so molčala ta krasna hribovita obrežja, peščeni polotočki so ble steli kalkor zlato in zdaj pa zdaj je pogledala radovedno izza gor kaka vasica. Včasih je plul nas parnik prav pri bregu od podnožju ogromnih skal, in takrat je bilo treba dvigniti visoko glavo, da si videl vrhove gor. Gozdnato in grmičasto hribovje se je menjavalo z golimi holmi, popisanimi s pravilnimi vzorci obdelane zemlje: s kvadrati zlatega žitnega polja, s črnimi progami razoranih njiv in z zelenimi pašniki. Visoko, vrhu gor so lezle jedvu vidne črcdf^ črnih in belih ovac, kravic in konjičkov . . . Vse so se zdele majhne, kakor otroške igrače. Tudi vaške hišice iz belimi cerkvicami in z majhnim zvončkom selskega zvonika so bile videti kakor igra-čice . . . Tuipatam je prihajalo po zviti stezi proti reki pestro opravljeno dekle po vodo, a ob bregu so se gugali čolnički, nagi otroci so se podili semintja, se kopali in , škropili z vodo, in njeni pršeči se brizgi so v solnem blesteli kakor demanti. Vse to življenje plulo počasi mimo nas in se iznova menjavalo ■z veličastnimi gorami in divjimi skalovji. “Glej, Koptka, ” mi je rekel nekoč oče, “to je pečina Stenke Ra-zina! Pravo orlovsko gnezdo!...” In začel mi je pripovedovati o Stenki Razinu. Mračna veliČan-stvenost pečine ime je presenetila .. . Bila je navpična in se je dvigala naravnost iz vode; zdelo se je, da je trdnjava, ki jo je sezidal gigant iz ogromnih skalin. — Vsa kamenita, v podnožju obdana od vitkih borov, je zrla grozno in mračno na nas, kakor da je zatopljena v tnžne spomine na Stepama Timofejeviča. Iz razpoki in med divjim pečevjem so rast le ravne mlade breze, v dolbinah pa so gnezdili stepni orli. Nekak heroičen dih je vel od onega mesta k nam, a oče mi je pripovedoval privlačno o junaških činih Razina, o mogočnih historičnih prizorih, in oseba Volginega heroja je vzrast-la v moji domišljiji do gigantske veličine . . . Upori, razbojništva in drugi grozni poboji so popolnoma odgovarjali temu romantičnemu krajni; zdelo se je, kakor da so veličastna reka. plešaste gore in mračne čeri ustvarjene prav za- Ito, da se odigravajo tu tragični zgodovinski dogodljaji, in že samo pogled na vse to je vzbujal fantastične, visokoleteče misli. “In tako, Kopka”, je pripovedoval oče, “so ga ujeli, mu vkovali roke in. noge ter ga vtaknili v železno kletko. In kakor zver, so ga peljali v tej kletki v Moskvo. Tam pa so ga na Rdečem trgu raztrgali na štiri kose . . .” In naslikal mi je prav kakor u-metnifc v pestrih barvah in živih prizorih z velikimi potezami sliko kazni: “Velikanski trg, osvetljen s krvavim svitom vzhajajočega solnea ter poln ljudstva . . . Sa-fot , . Rabelj v rudeči srajci z veliko brado in s- sekiro v roki... Razin leži na šafotu ... En mah, in odletela je desna roka ... Mah, — mah! leva noga. . . Razin molči . . . ječati noče. Ponosen je. Jstobako so mu odsekali desno nogo in potem glavo . . . Tudi ostalo njegovo truplo so razkosali in ga vrgli psom. Tako se je zgodilo!” Meni je zastala kri v žilah- Začuden sem gledal sedaj na očeta in potem zopet na pečino, ki -e je nagibala kakor grozna prika zen navzdol; in^delo se mi je sedaj, da je tam bivališče mogočnih senc, a oče je kazal nanjo s palico in je nadaljeval »svojo pripo-vest. “Na tej skali je bd v kamen vsekan stol, na stolu je sedel Razin, kadar je sodil nepokornike, ki so jih vrgli potem z gore v Volgo . . . -Jako priprusto. Nekoč je plul Razin po Volgi a svojo vojsko na čolnih, — parnikov takrat še ni bilo. Vsi čolni so bili okrašeni s preprogami in natovorjeni z ugrabljenim blagom: vdrl je namreč v perzijsko carstvo in je odvel seboj perzijsko kneginjo. Pluli so in peli pesmi o svobodi, vse naokrog pa so bile divje globeli, pečine in gore ter Volga, svetlikajoča se v solncu. In Razin je izpregovoril: “Ah, ti — ” je dejal — “Volgamami-ca! . . .” In hlepeče sem poslušal živobarvno nazorno pripovest, oživljeno s podrobnostmi, kako je kneginja kriknila, kako so se zabliskali v zraku njeni “zlati čeveljčki z mudečimi petieami” i. dr. Zrl sem na Volgo in na pečevje ter sem pričakoval nehote, da se prikažejo zdajzdaj izza ovinka okrašeni čolniči z razbojniki in že se mi je zdelo, da pojo pesmi o svobodi in govori Razin; “Ah, ti Volga-ma-miea!” Toda ničesar sličnega se ni pokazalo. Samo včasih so smukale mimo nas jadrnice in plavi s .svojimi malimi hišicami. A oče je pripovedoval: “Oče tvoje matere” — j.e nadaljeval — “tvoj dedek ne veru» je, da je Razin umrl in se glede tega vedno prepira z menoj . . . — Veš, med narodom so nastale namreč o njem različne pripovedke — fantazije, bi rekel. Pravijo, d-a živi prav pod to goro junak Razin. Umreti ne more, določeno je, da mora večno trpeti. V temni duplini leži, slični kleti, vkovan je v verige, muči se in ječi, saj je brez zraka in brez luči. Dedek pravi, kadar se dvigne na Volgi nevihta, je to znak, da Razin stresa in trga svoje verige. Zdi se, da samo Volga šumi, da buta valov-je ob pečine; če pa poslušaš natančnejše, slišiš, da stoka on pod goro. Na prvi hip čuješ le šuštenje borov v vetrn, a če nastaviš uho in poslušaš dobro — zazvene železne verige! Tam v špilji leži ta orjaški velikan, siv in nag . . . Brada mu pokriva vse telo, na rokah in nogah so mu zrastli tekom trehsto let levji kremplji, veriga se ga o-vija kakor kača in se je zrastla z njegovim telesom . . . Tako leži Razin, na svojih prsih pa nosi vso goro. Vsako noč .prihajata lev in medved in ga trgata v kosce. In tedaj ječi in od njegovih stekov se trese vsa gora, a na Volgi se vzdine nevihta. Najbolj čudno je pa to, da se proti jutru raztrgano telo zopet združi v celoto, kakor da se ni zgodilo nič, in zopet leži junak v verigah in zopet ga davi gora . . . Tako trpi Razin, in konca njegovega trpljenja ne bo nikdar! ’ ’ Oče se je nekoliko zamislil, u-molknil je in ponovil potem otožno : “Nikdar!” Meni se je priljubil Razin zaradi svoje vztrajnosti in zaradi muk, ki jih je moral prestajati. In prevzelo me je popolnoma občutje 'teh pravljic; v mojih očeh je bil Razin poosebljeni ponosni in u-porni duh vseh prebivalcev ob Volgi sploh. Prikovan k pečini, je živel v teh gorah. Nekoliko ga je bilo tudi v mojem očetu in v me-, ni. Večni duh nepokoja, čegar mukam ne bo nikdar konca, — ta je bival tudi v nama, odtrganima od vsakega rednega življenja, ki sva se mu izneverila in ki sva bila o-samljena ter tujca vsem; zato nama je ugajala Razinova drznost. Oba sva ljubila junake, neupogljive in osamljene, hrabre in bojevite. In oče mi je pripovedoval neprestano o njih. Volga pa je osle-pilno trepetala v solncu, in v dalji se je prikazal mahoma, kakor da se je dvignil iz dna reke, bel parnik, sličen labodu, in harmonično bobneč se je pomikal proti nam. Njegovo grmenje se je razlegalo po reki ter se izgubljalo za gorami. V odgovor se mu je krepko odzval olušilno in divje, hripavo žvižgaje naš parnik; ropota-je s kolesi, se je ves stresel in je drgetal kakor da ga je zgrabila neukrotljiva besnost in se hoče zakaditi v boj. Mogočni in strašni glas parnika 'me je pretresel, da sem stekel fc očetu: zdelo se mi je, da najdem edino pri njem pravega zavetja v tem ogromnem življenju, kjer sem izginjal kakor majhen, je dva viden prašek. “Čemu pa se bojiš, norček?” me je miril oče, — “to je pisk, para! Poglej vendar, kako je to narejeno! Ako obrneš držaj, udarja para ob strani bakrene cevi...” In ko je parnik zopet nekoliko utihnil, me je peljal oče 'k cevi, kjer je stopal semintja osoren mož z brki ter z uniformsko čepico, ter mi je razložil, kako je sestavljena: strastno je ljubil mehaniko in mi je pripovedoval vse s svojo običajno navdušenostjo... Potem me je povedel k stroju in mi je tudi tu> govoreč uprav krasno — vse pojasnil. Gledal sem radoveden in v strahu v velikanski trebuh parnika, po,cele ure sem zrl, kako deluje mogočni in strašni mehanizem, kako se dvigajo o-grornni, blesteči valji, obliti z u-mazanim oljem, in kako se sukajo in brne neštevilna kolesca. “Vse to se giblje s pomočjo pare!” mi je pojasnjeval oče, — “toda nekoč izumi veda še ‘ glavni motor’, ki se bo dvigal brez pare, sam in večno!” — je nadaljeval z globokim prepričanjem. “Ta stroj bo sličen vsemirju in vsem neštev.ilnim svetovom, ki se sučejo okoli solnea in okoli zvezd. Vsaka zvezda je namreč tudi soln-ee!” O “znanstvu” je govoril oče vedno z naj večjim spoštovanjem in z ljubeznijo, in začel se je mamljivi razgovor o zvezdah, o planetih, o morju in solncu, o vročih 'krajih, polnih pravljičnih čudežev, o prebivalcih lune, o človeški duši; in oče je dal svobodo svoji živahni domišljiji. Znal je pripovedovati z najmanjšimi podrobnostmi o tem, česar sam. ni še videl nikdar. Z lune in zvezd sva se vrnila zopet nazaj na zemljo, toda ne k našemu turobnemu življenju, ne v tesne kamrice in bedne kočice, ki so nama bile tako dobro znane, stopila sva v razkošne palače, v prekrasne dvorane, v življenje bogatinov in srečnih ljudi. Oče j.e vodil moj lačni duh skozi neštevilne bajne sobane, odpiral mi je brez konca vedno nova vrata s kljukami od jaspisa, z zrcalnimi šipami in s čudnimi zvermi poleg mramornih stopnic .. . Naposled mi je opisaval carjevo življenje, in to s toliko obilico podrobnosti in tako nazorno, kakor da je sam car. ki so ga pahnili s prestola. Popisoval mi je carjevo perilo, carjevo hrano, pripovedoval mi je, kaj dela car ves dan ter se je spomnil celo spalnice z visoko zlato posteljo pod krasnim baršimastim baldahinom in z ostrim mečem, ki visi na tanki nitki nad carjevo glavo. Žalostno najino življenje pa je bilo preneprijazno, da bi se bila mogla baviti ž njim; kot rojena sanjarja so naju zanimale predvsem fantazije. Očetove pripove-sti so v moji duši popolnoma odgovarjale činom Bove in -Jerusla-na in moj duh je splaval v aristokratski svet junaštva in vite-štva. Potem sva začela igrati pred občinstvom', ki je bilo na parniku, V velikem krogu naju je obdajala raznovrstna, radovedna .množica, gledala je naju in najino harfo kakor nekaj povsem nenavadnega, ki me spada v njeno prozaično življenje. In oče je zapel “Pesem o Stenki Razinu”. Izza ostrova pa črez slap po širokih rečnih valovih poleteli so pisani ostroprsnati čolni ... Motiv te pesmi je bil vznesen ter je vel v njem. pravi duh razbojništva, in oče ga je pel s silnim glasom, svobodno in široko... A strune so brnele, kakor da pluskajo vesla, v umerjenih sunkih je donela pesem, in zdelo se je, da v resnici režejo “ostroprsni čolni” šumeče valovje ter bleste dolga vesla v solncu. . . . Na sprednjem Stenka Razin objema svojo knežjo nevesto; svatbo novo slavi vesel in pijan. Mene so spravile že očetove pri-povesti v pravo ubranost, in videl sem v duhu celo vrsto čolnov, “o-krašenih s preprogami”, videl sem smele obraze razbojnikov in Razina, govorečega z Volgo. — O vsem tem je govorila pesem, ¡nad vse čudovito. E j. ti Volga, naša mati, Volga, reka ti svobodna!... Grmel je silni glas očetov, a meni se je zdelo, da je to glas Razina. Tolpa okrog naju se je večala, vsi so čakali, kako pač konča pesem, a oče je umolknil za vsako kitico nekoliko, brnele so samo strune, in zvoki so begali kakor plovejo lahki čolni po vodi. Krepko prime jo in dvigne perško kneginjo od tal ter iz čolna ven jo vrže . . . Tu se prekine pesem rezko: zdi se, da vzdiha jo vsi globoko “ah” ter iztegajo svoja vesla ... — In zopet se ponavljajo poslednje besede, toda sedaj že nežno, tužno in počasi, kakor da se loči duša od telesa, in da tiho plakajo valovi, sprejemajoči dragoceni dar: ter iz čolna ven jo vrže, na peneči šumni val . . . Tudi v Razinovi duši — v njeni globini plaka nekaj ... o ljubezni, iztrgani s krvjo iz srca. Toda takoj .prehaja pesem zopet v prejšnji polet, in oče otresa svoje kodre ter poje kakor pravi razbojnik : Hej, ti Frolka, pleši, bes! , Pesmico zapojmo smelo njeni duši na spomin! Izza ostrova Pa črez slap, prek valov . . . In pesem konča, kakor se je začela: čolni beže, valovi šume, vesla pljuskajo, in tam, kjer so potopili kneginjo, ni videti nikakih sledov več. Yse je izginilo. Dalje prihodnjič. Nič tveganja. Tveganje meni kaj poskušati a-li pa tudi pri riziko pri delu, kjer se lahko pobiješ ali kako drugače premeniš tok svojega življenja. Nobena oseba pa ne bi smela tvegati svojega zdravja ali življenja, edino le, če je to absolutno potrebno ali ne preprečljivo. Vendar poznamo mi ljudi, ki v bolezni kupujejo pripomočke, ki vejo, da niso pravi, katerih uspešnost jim je popolnoma neznana in ka- terih ne poznajo niti njihovi prijatelji. To se pravi riskirati svoje zdravje, če se nahaja 'obilo u-spešnješih pripomočkov na trgu. V slučajih slabe prebave, težkega oddajanja materijala, v želodčnih ali trebušnih bolih ali črevih, ti ni potreba nikoli poskušati kace-ga novega pripomočka, ker vedi, da ne moreš nikjer in nikoli kupiti boljšega zdravila kot je Triner-' jevo ameriško zdravilno .grenko vino. Ono je v ljudstvu že vrsto let in vedno hvaljeno kot učinkujoč pripomoček za slab tek, slab pih v ustih, raskov jezik, slab o-kus, krče, zgubo moči, rumeno polt, nervoznost — ne boš nič ri-skiral, če rabiš Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 'So. Ashland Ave., Chicago, 111.. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne npravništvo. Vrbasova prodajalna umetnin, portretov, podob in okvirov, razne druge malenkosti in ženitovaniski certifikati. Razglednice NIZKE CENE. 1836 Bli IslaM Al. Gbieago. lil. © ®r SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME-RIKO IN STARI KRAJ. Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. Meitiiei Skender 5241 Butler Str., Pittsfcur?, Pa. Bell Fhone 7-R Fisk. t “DOM, ZDRAVJE IN VESELJE.” [ “Ti si lahko zagotoviš zgornje, če založiš vsak mesec v dobro stvar nekaj denarja. Ta oglas naj doseže tiste, moške ali ženske, ki znajo sami misliti. Mi smo zaposleni ljudje ampak vedno pripravljeni govoriti z ljudmi, ki mislijo kšeft in da jim pokažemo dobrote in zaslužek od naše Palm Beach Country Lands, v Florida. V prašaj ali piši na naslov: BRYANT 6c GREENWOOD 1406—10 Republic Bldg., Chicago, 111. Desk A Govorimo slovensko.” I f f $ ; i t # a FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnevnem kurzu. PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako prekomorsko družbo po izvirnih cenah. Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: 82 Cortlandt St., New York. Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti n'a: FRANK SAKSER. Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. t V. S. S. P. v Zveza 7 Ustanovljena leta 1908. Inkorporira na leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, III. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: OR. ALOIS M. ZAHOftlK. 1445 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika los. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na lohn Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobkle”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. FANNY. Joso Jurkovič. iBilo je v nedeljo popoldne sredi oktobra. Solne e je sijalo plaho, kakor je to v oktobru, po Ringu je šelestalo listje kostanjev, padalo od vej in se v kolobarjih spuščalo na tla. Park je bil poln; tu je spal delavec iztegnjen podol-gem po klopi, tam sta se stiskala dva in šepetala, otroci so kričali in jokali, dame so važno promeni-rale, penzi-onisti in diurnisti so brali obligatno ‘Kronen-Zeitung’. Parkrat sem šel po drevoredu in iskal primernega prostora kje na samem, da se lahko pogovorim sam s seboj in posanjarim. Nazadnje sem našel klop, ki je bila malo bolj oguljena od drugih; ko sem se dodobra prepričal, da ni nevarna hlačam na najbolj trpežnem mestu, sem se vsdde-1 in*vzel časnik v roke, kar je najprimerneje, če hoče človek dremati. — Kmalu prisede dekle, ne več naj-mlaje. tudi s časnikom v roki. — Dvakrat ga je prelistala, položila ga malomarno na klop in se zazrla po drevoredu. Čudna se mi je zdela njena zamišljenost, ki je redka lastnost na Dunaju. Začel sem pogovor, ne iz zabave ampak iz radovednosti. Ni bila skopa z besedami, vendar je govorila nekako prepočasi in preodločno, da je bila moja radovednost še večja. Dajal sem vprašanjem bolj nepomembno lice in pogovor se je razplel, da sva govorila kot stara znanca. “A, vi ste s Kranjskega. Kranjce imam jako rada. lepi fantje so, 'samo malo preveč bojazljivi, preveč plahi.” Sicer sem ugovarjal, a ni pomagalo. ‘‘Veste, poznam jih dobro. E-den je bil nekoč zaljubljen v mene. Ko sva hodila ob večerih na sprehod, me je vedno spraševal, če se bojim, da me bo srečal kak znanec. Vedela sem, da sprašuje samo iz strahu, da bi prišel s človekom v dotiko. Ne vem, kje je zdaj tisti fant, mogoče je že doštudiral. zakaj priden je bil. Ne vem. zakaj sem ga mučila, naj me pelje v nočno kavarno, ki se je je tako bal. Škoda zanj, da je bil tak, ker ne bo nikdar vedel, kaj je življenje.” ‘‘Ali vi veste, kaj je življenje?’ O, veta jako dobro! Vsak, ki govori z vami odkrito, če ni slučajno hinavec, pozna življenje. In .jaz govorim odkrito. Neodkriti so samo tisti, ki imajo ideale, a kdor rma ideale, me pozna življenja. Prosim vas. kaj pa je to — ideal? Ko sem bila stara sedemnajst. let, sem bila dva dni idealna. Saj veste, ko je dekle v tistih letih, mora imeti fanta in biti idealna, če -ne zavoljo drugega, zavoljo manire. Tako sem morala biti idealna, ko sem si našla fanta. — Bogvekaj ravno ni bil tisti fant. zdaj bi rekla, da je bil tepec, am-nak ugajal mi je zavoljo ščipalni-ka in dolgih las. To sta dve jako lepi lastnosti pri moških, ki ju cenim še zdaj. Nekaj večerov sem ga videla v parku, in ker ni mama preveč name pazila, sem prišla kmalu z ujmi skupaj. Ali po .prvih besedah je bilo tudi idealizma konec. Ko mi je povedal, da je komptoarist in začel izgovarjati počasi besede, kakor bi bile blagoslovljene, mi je nerodno stopil na nogo, da sem zaječala. Kaj pomeni zaljubljenost, niti ne vem. Hodila sem sicer z njim bolj iz navade in nagajivosti, ampak ko sem enkrat ostala doma, mi. je bil dolg čas. Ko je govoril o ljubezni, sem se mu na glas smejala. Včasi sem skoro mislila, da je dober človek, samo neroden in reven v besedah. Pa je dobro, da sem se varala v mislih, drugače ne bi poznala življenja . . . Pred pustom me je zvabil na ples in me zapeljal. Takoj drugi dan sem vedela, da ga ne bo več in ni mi bilo žal. Enkrat bi ga bila še rada videla, kaj bo rekel, ko me zagleda. Vedela sem. kje je, zato sem ga počakala pred trgovino. Bled in trepetajoč je stal pred mano in smilil se mi je, da sem ga morala tolažiti ; revež se je bal, da «mu bom skvarila karijero. Ko sem šla proti domu, sem se na glas smejala, pa to ni bil več moj navadni smeh, in v ustih mi je bilo, kakor bi bila videla stenico v kozarcu. Nisem več videla nikdar tega fanta. A hvaležna sem mu, da mi je pokazal sebe in življenje. Od takrat se skoro jezim nad idealisti, ker se mi zdijo hinavci, ker se ne upajo odgaliti ideala, ker vedo, da ga ni in lažejo sami sebi. Vidite, ko pogleda enkrat človek tako globoko, takrat razume, kaj se pravi tout icomprendre c’ es tout pardonner. lin potem se lahko smeje, če hoče. j Ali mislite, da je to dobro? ! Ne vem, ampak zdravo je zlasti za pluča, ker se človeku ni treba jeziti. To je seveda posebne vrste zdravilo, ki ga ni priporočati vsakemu . . .” Tako je pravila tisto popoldne Fanny, a jaz ji nisem verjel in tudi zdaj se mi zdi, da so to samo teorije. DARVINIZEM IN SOCIALIZEM. Proti modernemu socializmu, ki uči preosnovo človeške družbe na podlagi splošne enakosti, bolje rekoč enakih pravic, kajti breziz-jemna enakost je nemogoča, vodijo nasprotniki z vseh strani najrazličnejše argumente v boj. V temm. ko klerikalizem socialistična načela pobija, češ da se proti-vijo božjim zapovedim', kar |je tako naivno, da se lahko brez težave ovrže, skušajo drugi na bolj m čen način dokazati, da je socializem po prirodnih zakonih nemogoč ; in da bi se ta teorija prikazala v luči verodostojnosti, se sklicujejo na Darvina in njegovo teorijo o evoluciji, o razvoju vseh višjih .oblik iz nižjih, in na njegovo trditev, da v boju zn obstanek vedno močnejši zmaguje, slabeijši pa propada. Na prvi pogled se dozdeva ta argumentacija jako prikupljiva in marsikdo se giblje in ziblje med socializmom in darvinizmom semtertja, ne vedoč, katerega bi se oklenil. In mnogi darvinisti so postali tako skeptični, da so obupali nad boljšo bodočnostjo ljudskega rodit. Po nazoru, katerega smo omenili, bi bil aristokratizem posledica razvoja, kakor ga je ličil Darvin in ga še uče njegovi pristaši, v tem ko socializem -ne more biti drugačen nego demokratičen, ako noče izgubiti vsake pravice do obstanka. Potemtakem socialist splob na bi mogel biti darvinist, nasprotno darvinist ne socialist? Ako bi bilo to resnično, bi se iz tega porodilo neštevilno vprašanj; n. pr.: Kako je mogoče, da zagovarjajo socialisti večinoma Dar-vinčvo teorijo? Kaj bi moral biti darvinist v socialnem oziru? Kaj naj bi bil socialist glede naravoslovne vede? Socialisti zagovarjajo darvinizem, ker spoznavajo v njem naravne zakone, po katerih se mora tudi človeška družba razvijati. S tem' je odgovorjeno tudi na drugo iu tretje vprašanje. Ako bi hoteli socialisti ustvariti kaj naravnim zakonom nasprotnega, hi bilo njihovo delo zaman in oni sami bi .morali propasti. Kajti proti naravi je vsak boj nemogoč. Pravili so včasi, da živi človek v večnem boju z naravo in da mora prirodi vse oteti, kar potrebuje za življenje; vendar ni to povsem prav. Elementi, s katerimi se človek bori, so namreč le- del prirode, ne pa priroda sploh. A tudi človek sam je tak del prirode in s tem je rečeno, da so pač ¡posamezni deli narave v večnem boju med seboj, da se pa proti prirodi sploh nihče ne more boriti, ker bi moral biti drugače izven narave, a to je enostavno nemogoče. Pač pa se- hočejo mnogi boriti proti zakonom narave,‘katerih v takem slučaju navadno ne poznajo, a tu seveda ne morejo imeti uspeha, ker nima nihče moči, da bi izpremenil ta zakon. Kakor človek, tako je seveda tudi človeška družba del prirode iu tudi ona se razvija po prirodnih zakonih. Ako hočemo tu kaj doseči, moramo torej najprej spoznati zakone, kateri uplivajo na nas in po katerih se moramo ravnati če hočemo ali nočemo. Doslej hi bilo še vse dobro. A sedaj — prsivijo neki nasprotniki — pride ono, kar mora ločiti darviniste od socialistov. Prirodni zakon veleva kruto, strogo, neoporečno in neizpremen-ljivo, da v boju za obstanek sla-bejši propada, a močnejši zmaguje, In v boju gospodarsko slabej-šega proti gospodarsko močnejšemu mora prvi izgubiti igro. Socialisti, ki hočejo rešiti gospodarsko slabejšega, torej ne morejo imeti uspeha in demokratični socializem je torej utopija. Logično? — Da? Mi pravimo: ne! Mi namreč trdimo, da je proletariat. ki se bojuje s kapitalizmom, le toliko časa slabejši, dokler noče postati močnejši. Ali še pravilneje: Dokler ne porabi svoje moči. V resnici je delavsko ljudstvo že danes močnejše od posedujočih slojev, napaka je le v tem, da svoje .moči še ni spoznalo ter je zato tudi še ne rabi. Kje tiči sedanja moč kapitalizma? V kapitalu, v posesti kapitala, s katerim vlada. No, ta kapital ima le toliko časa moč, dokler jo njegovi sužnji priznavajo. V trenot-ku. ko zanika proletariat kapitalizmu pravico gospodovanja, je, tudi njegova moč izginila: čim odpove delavstvo denarju- poslušnost, je njegova despotija končana. Socializmu je torej dolžnost, da najprej delavstvo zbudi, . da ga privede do spoznanja svoje lastne moči. Zavedno delavsko ljudstvo ima brez najmanjšega dvoma večjo moč nego kapitalizem iu v boju. kateri se tedaj vname, mora zmagati po Darvinovih prirodnih zakonih — delavsko ljudstvo. In s tem j‘e že v kratkem podan dokaz, da se socializem z darvinizmom povsem strinja. Stavek o zmagi -močnejšega bi se moral torej pravilneje glasiti: ‘‘V boju za obstanek zmaguje vedno oni, ki rabi večjo moč proti manjši” in tu je treba še dodati, da je včasi navidezno slabejša moč v resnici večja, kar nam do-kazuje najenostavnejši primer, Konj je gotovo .močnejši od človeka in vendar premaguje slednji prvega, ne pa obratno, ker človek lahko »voljo moč poveča, poslužujoč se svojega razuma, v tem ko se ne more konj poslužiti ničesar druzega kakor svoje telesne moči. Bilo hi torej tildi mogoče, da bi l‘il> kapitalisti, dasi mal-oštevil-nejši od delavskega ljudstva, vendar močnejši nego slednji, ako bi se mogli posluževati sredstev, ka t,era bi njihovo moč tako povečala, da bi vpričo nje izginilo število delavstva in njegovi pomočki. A tu je treba zopet pomisliti, da, dobiva kapitalizem vsa sredstva le od delavnega ljudstva in kadar zapre proletariat svoje vire, izginejo v kratkem vsi pomočki, 'katere rabi kapitalizem proti njemu. In to bo zavedno delavstvo gotovo storilo. Da pa svojo lastno moč poveča, se proletariat tudi združuje iu organizira, ker tudi to je ¡prirodni zakon, da je združena moč vedno večja kod raztresene. Socialna borba je borba dveh svetov; .¡Starega, ki gineva, in mladega, ki se poraja. Vedno je bila mladost močnejša od starosti in tudi v tem boju je tako. Darvinizem- pravi pa tudi. da se iz nižjih oblik razvijajo vedno višje. a to tudi dokazuje. Ali ni logično. da se mora tudi iz razmer-no nizke oblike sedanje ljudske družbe razviti višja, plemenitejša? In vsa znamenja kažejo, da bo to socialistična družba. Tega ne zanikuje, temveč to ravno potrjuje darvinizem. KOŠUT OČE IN KOŠUT SIN. Poročali smo že o deputaeiji, ki je bila pred kratkim iz czegled-skega okraja pri Košutu s prošnjo, da vloži z parlamentu peticijo zla splošno volilno pravico in o Košutovem odgovoru. Nekatere posameznosti te epizode so pa tako zanimive, da jih moramo naknadno podati eitateljem. Bilo 'bi seveda čudno, da gre socialno demokratična deputaeija sploh k Košutu, če ne bi zakon določal, da mora imeti vsaka peticija, ki se vloži v državnem zboru, podpis kakšnega poslanca. — Ker -pa v bu-dimpeštanskem par« lainentu ni nobenega socialnega demokrata, je bilo najbolj naravno, da je šla deputaeija k poslancu svojega okraja, torej h Košutu. Koristno pa je bilo to tudi zaradi tega, ker je bil Košut n.a ta način prisiljen, da je vendar enkrat pokazal pravo barvo. Ko je sodni g Kondor razlagal namen deputaeije, mu jc Košut segel v besedo in izrazil željo, da bi se v peticijo sprejela “supre-macija (nadvlada) madjarstva” — kaikor smo že poročali. Nato se je razvil sledeči, interesantni dialog: Kondor: Ekscelenca, kar zahtevate, je nemogoče. Zahteva po madjarski suipremaciji je kompri-¡mitirana od tistih, ki sploh nočejo splošne volilne pravice, če bi torej rabili to frazo, bi nas po pravici doletel sum, da je splošna volilna pravica tudi v naših ustil; le farsa. Košut: Drugače pa pojde težko. Tiste volilne pravice, ki jo je zahteval Lueger ne more zastopat; Košut Feremcz. Kondor: Ne razumem, ekscelenca, -kako bi stvar, ki je sama po sebi dobra, mogla postati slaba le -za to, ker jo zastopa antipatičen človek. Če bi bilo to mogoče, tedaj, bi se vselej lahko najemali ljudje, ki so na slabem glasu, da bi kompromitirali vsako dobro stvar. Sicer pa je zahteva splošne volilne pravice starejša od Lne-garja. Košut: Ali pač veste, kdaj je bil Lueger rojen? Kondor: Lueger je bil star triinšestdeset let, ko je umri. Prišel je torej na svet nekako leta 1847. Splošna volilna pravica pa se je zahtevala že pred letom 1S47. Košut: Kje pa je bilo to? Kondor: Vi veste tako dobro kakor jaz, ekscelenca, da se je zahtevala splošna volilna pravica že v francoski revoluciji. Košut: Prav dobro. Ali to je bilo na Francoskem. Kondor: Prašim, tudi pri nas se 'e razglašala splošna volilna pravica že pred Luegerjevim roj« st> om. Košut: Kdo pa je to storil? Kondor: Slavni oče Vaše ekscelence. Košut: Kje pa je storil to? Kondor: V svojih spisih iz pregnanstva. Košut: To delo sem izdal jaz. Kar mi jc -znano, pa ni v njem nič podobnega. Kondor: Pač, ekscelenca. Kajti v spisih Ljudevita Košuta je izraženo temeljno načelo ogrske de- mokracije, načelo: ‘‘Enaka bre mena, -enake dolžnosti.” Ko j,- prišlo tako daleč in je Košut -očitno bil -pr'tiran v zagato. s-o njegovi spremljevalci postali nervozni. Jezili so se, klicali, da naj Kondor ne poučuje Košuta in nazadnje so z njim odšli. Pozneje pa je Košut še -enkrat nagovoril Kondorja in dejal, kakor smo že javili, da bo pač vložil peticijo, ker je to njegova dolžnost, ali da bo napravil opazko v zmislu ma-djarske supremaeije. To je potem res storil. Jasnost je vedno dobra. In zdaj je vsaj jasno, kar j-e bilo doslej le 'domnevanje: Košut in njegovi somišljeniki nočejo splošne volilne pravice. “Nacionalni” interesi i-majo ubiti interese ljudstva. — Splošna in enaka volilna pravica na Ogrskem se bo torej morala priboriti proti Košutu. ZGODOVINSKE ČRTICE. Garibaldi — kadar sliši pravi klerikalec to ime,*se kar strese. — Garibaldi je ibil iz cerkve izobčen in temeljito proklet. Kdo bi si mislil, da je ta isti Garibaldi bil nekaj časa celo — papežev namestnik. Zgodilo se je to 1. 1860. Bo starodavni določbi, -ki jo jo posvetil papež Urban II. s posebno bulo, je bil kralj sicilski vedno papežev pooblaščenec za Sicilijo in je imel nad duhovniki, samostani in cerkvenimi posestvi popolnoma oblast kakor papež sam. Kralj je bil de jure papeški legat in 'ko je Garibaldi zavzel Sicilijo ter bil -proglašen iza diktatorja, jc prešla nanj tudi vs-a prej kraljeva oblast pot papežev zastopnik. Na pritisk Crispija, je Garibaldi -moral to oblast tudi dejanjsko izvrševati. Na -dan tradicijonalne slavnosti svete Rozalije se je moral Garibaldi, če tudi nerad ofici-jelno- udeležiti velike maše v Palermu. Šel je k maši v rdeči srajci garibaldinski in s čepico pa z velikim spremstvom. V -stolni cerkvi ga je kardinal Matelli slovesno sprejel kot papeževega namestnika in ga peljal najprej v kapelo svete Rozalije, kjer pa Garibaldi ni hotel ¡poklekniti, in potem k velikemu altarju, kjer je bil zanj pripravljen prestol na desni od kardinala; na levi ¡strani kardinala je sedel Crispi. Toda Garibaldi se ni hotel vsesti in je med celo ceremonijo stal. držeč roke oprte ob ¡sabljo. Crispi -ni bil tako tankočuten, kakor Garibaldi in se je prav neženirano vsedel na zanj določen sedež. Ko je kardinal pokadil Garibaldija, je ta tako jezno gledal, da se. je Crispi še čez 25 let na ves glas smejal, kadar se je spomnil tega dogodka. A Garibaldijevemu trpljenju kot papeževemu pooblaščencu še ni bilo s tem konec. Crispi, ki je bil Garibaldijev minister, je -poznal svoje Sicilijance in je vedel, da je v interesu revolucije, pridobiti duhovnike, menihe in nune na svojo stran. Skrbel je za to prav spretno in dosegel je tol ko večje uspehe, ker ni šte-dil z denarjem. Porabil je pa tudi Garibaldijevo pravico, nastopiti kot .papežev namestnik. Ubogi Garibaldi je moral vsaki čas obiskati ka-k samostan, ko je Crispi zapazil, kako so nune v plavolasega junaka zaljubljene, ga je neprestano vlačil po ženskih samostanih. In nune so občudovale Garibaldijeve miodrobarv-ne oči in plavo brado ter mu poljubljale roko pa tudi usta, časih menda -prav vroče, celo tako vroče, da se je omajala krepost Garibaldijeva. No, ¡pa Crispi je znal biti poreden in je morda p il Kß XJ 1 Uarragh, Pa '. $ 44.00 $ —.75 $ — $ 44.75 $ 28.25 $ —.— $ 28.25 14 O Adatnsburg, Pa 24.00 —.— 24.00 8.55 —.— 8.55 8 4 Waukegan, 111 1.00 70.00 -—.— 71.00 26.55 26.55 24 2.00 35 00 2.25 39.25 9 tj Roslyn, Wash . 58.00 —.— 58.00 19.65 . 19.65 19 7 Livingston, 111 1.00 153.00 —.— —.— 154.00 77.90 —.—-. 77.90 50 8 Marianna, Pa 1.00 49.00 1.50 —.50 52.00 20.55 . 20.55 16 9 32.00 32.00 21.40 21.40 17 10 Winterquarters, Utah . . 82.00 9.75 91.75 76.15 76.15 26 11 Coneinaugh, Pa 12.00 82.00 — —. 94.00 . —. . 23 12 Breezy Hill, Kans. - 9.50 34.00 . . 43.50 . . ... 19 Sknpaj $ 26.50 $663.00 $ 14.25 $ —.50 $704.25 $279.00 $279.00 225 DOHODKI. Bilanca 1. julija 1911.......................$ 912.57 Pristojbine ................................. 26.50 Asesment .................................... 663.00 Znaki . . . ................................... 14.25 Popotni in prestopni listi .................. —.50 Skupaj .....................................$1,616.82 IZDATKI. Bolniška podpora ................ Glasilo.......................... Plačila uradnikov............... Plača uradne sobe............... VTrbovni zdravnik .............. Pošta in ekspres................ 1000 zalepk .................... Hektograf ...................... rVožnja nadzornega odbora . ... 279.00 25.00 51.00 7.00 4.90 10.58 1.75 2.50 10.04 Skupaj .............................$ 391.77 DELITEV GOTOVINE. •r. ' Gotovina blagajniške knjige 30. sept. 1911.... $1,225.05 Kočna blagajna blagajnika ................... 175.05 Ročna blagajna tajnika ...................... 00.00 Skupaj .....................„........ Pullman, IH. 10. okt. 1911. V spomin enoletnice umrlega soproga in očeta Franka Klobučar, ki je umrl 13. oktobra 19-10, nam je poslala hčerka njegova rojena Amelija Klobučar, Mrs. John Stonich naslednje v svojega očeta čast in spomin angleško zložene verze: All is dark within our dwelling, Lonely are our hearts to-day, Since the one we loved, so dearly; Has forever passed away. We miss his kind willing hands, llis fond and loving care; Oh, how dark is life around us, What is home without him there. Od pokojnika ljubeče žene in otrok. OD TE S VOTE JE NALOŽENEGA: Kot hranilna vloga na obresti -na Westmoreland Berkly Trust Co. v Greensburg, Pa........$ 850.00 Vposojilo pri enem stfb. ... . . ...... 200.00 Kočni blagajni blagajnika ................. 175.05 Skupaj ....................................$1,225.05 Skupnega premožejna dne 30. sept. 1911......$1,225,05 Spodaj podpisani smo knige ter račune pregladali ia našli v popoiDem redu. Glavni odbor: Nadzorni odbor: ANTON KLANCHAR, predsednik. JOS. HAUPTMANN, predsednik in tajnik. LOUIS FLERE, blagajnik. BLAŽ. CIIELIK, II. predsednik. JAKOB GODETZ, III. predsednik. Napredek potniških parnikov. Petdeset let nazaj ljudje še niso vedeli kaj je udoben potniški -parnik. 26. sept. t. 1. je prišel v New York velikanski potniški parnik “Roehambeau” od Compagnie Generale Transatlantique^ na svoji iprvi prevožnji iz Franci-* je v Ameriko. Roeiiambea je dvo-vijali in tako imenovan po francoskem revoincijonarnim generalom, ki se je bojeval na strani Washington^ in velikega Francoza LaFavette. Ta moderni parnik se 'je gradil od Société des Chan t’ero et Ateliers de St. Nazaire, Francija, v Penhoet 'ladjedelnici. Parnik ima najdaljšo napeljavo brezžičnega brzojava in tudi tako narejen, da se v slučaju viharja ne ziblje preveč. '“Roehambeau” meri 534 čevljev v dolgosti; 64 v širokosti; 44 čevljev globokosti; teža 17,300 ton; 13,00 konjske sile in ima prostora za 1900 potnikov. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO Slovensko Delavsko Podporno in Društvo Penzijsko Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. t MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jo«. Hauptman, Darragfa, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Bk>x 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. f NADZORNIKI: 1NTON KLANČAR. Arona, Pa. Box 144- Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. __ itLAŽ ČELIK, Adamsburg. Pa. Box 28. ’ VRHOVNI ZDRAVNIK. -j 1VR GEORGE BOEHM. Arona, Pa. Druživa in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa bla-irajniku in nikomur drugemu. 71»., : Sprejeto novo društvo. Jos. Kozijan, 300; Jakob Gieres, 301; Ignac Škoda, 302; John Vra-bitseh, 303; Jos. Jurasic, 304; Ignac Vm-ahne, 305; Math Ria-vetz, 306; Thomas Skrbine-k, 307; John Ho jak, 308. Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kan. 24. avg. 1911.S sledeči člani: John Lekše, eert. štev. 294; John Klin kon, 295; Frank Tratnik, 296; Martin Nonar, 297; Louis Stras berger, 298; Ciril Razložnik, 299; « Sprejeti novi člani: K dr. štev. 4: Frank Ratej, 309. K dr. štev. 7 : Charles Schwartz, 310. K dr. štev. 9: Felix Massar, 311. K dr. štev. 11 Alojs Vidovič, 312. K dr. štev. 12: Martin Južnik, 313; Rokus Godina, 314; Blaž Godina, 315; Frank'Jazbec, 316. Prestopli člani: <>d dr. štev. 6 Martin Smolehnik, 126, k dr. štev. 12. Susp. član zopet sprejet: K dr. štev. 7: John Gaber, 216. Susp. član: Od dr. štev. 8: Johan Škarja, 185. črtani člani: Od dr. štev. 2: John Sever, 3; Jakob Šetina, 4; Pavle Pavlič, 7; John Hočevar, 19. Od dr. štev. 11: Ivan Lazar, 280; Matevš Oven, 279. Odstopli član: Od dr. štev. 10: Frank Derganc, 235. JOS. HAUPTMANN, glav. tajnik. Dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Preds. John Rivec, Box 193; Taj. in blag. Math Petrich, Box 1. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are-stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Deželak, Box 230; Preds. St. Flere, Box 122; Taj Alois Flere, Box 122; Blag. J. blag. Josip Renko, Box 222; vsi v Livingston. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. H. Lamjith; tajnik H. Leskošek, Box 25; blag. J. Škarja; vsi v Marianna, Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Preds. Simon Repovš; taj. Anton Mihelieh, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans.; blag. John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Johan Bizjak, predsednik; John Rebolj, Boxl06; Jakob Cesar,, blag. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Martin Jager, Box 102; tajnik Frank Perko, L. Box 101; blag. Frank Dremelj, Box 73; vsi v Conemaugh, Pa. Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans.: Preds. Martin Smolehnik, Box 94; taj. John Vrabitseh, Breezy Hill •Sta., Kans., Box 1 : blaer. Roehus Godina, Mulberry, R F. D. No. 2 Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu. Iz glav, urada S. D. P., in P. Družbe, Na glav. seji, ki se je vršila 24. sept. t. 1. se je sklenilo, da se društvo št. 3 v Claridge, Pa. izobči iz Slov. Del. Pod. in Pen. Družbe; vzrok neplačevanju je bil štrajk. Tudi opozarjam nekatere društvene tajnike, da se bolj zavzamejo, in ravnajo po sklepih gl. urada. Kakor sem že enkrat omenil, da •pošlejo mesečna poročila najkasneje do 24. vsakega meseca na gl. urad S. D. P. in P. Družbe. Nekatera društva še do danes ne store tega; ako se društveni tajniki ne ravnajo po pravilih, potem se gl. tajnik tudi ne more, se prosi, da se pošiljajo vsa s poročila v pravem času, ker si prihranimo mnogo dela in stroškov. Tudi se naznanja vsim sob. S. D. P. in P. Družbe in dr. tajnikom, da naznanijo novo rojene (otroke), ravno tako umrlih družin ali o- trok, da se naznani na gl. urad S. D. P, in P. Družbe, ker to je potrebno. Ne bi bilo tudi nič napačno, če bi člani Slov. Delav. Podp. in Penzijske Družbe malo bolj agitirali za svotjo Družbo, ki je v letih svojega obstanka že lepo napredovala vkljub manjšim in večjim zaprekam, kakor tudi velikim1 gospodarskim krizam, ki so spravile rojake ob denajr in delo in se potem niso mogli bolj opisovati v podporna društva, oz. v Slov. Delav. Podp. in Penzijsko Družbo. Sedaj se je delavski položaj malo izpre-menil, več agitacije za Družbo je potrebno, če hočemo da se razširi ■med slovenskimi delavci po Ameriki, oz. državi Pennsylvania. Vvidevamo, da se vse širi in napreduje, torej zakaj ne hi tudi mi napredovali, ko imamo isto lepo priliko, kakor druge jednote in sploh delavske organizacije. Jos. Hauptmann, gl. tajnik. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO m? t* ARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORK A: Alice .... is. Novembra 1911 M Washington 28. Okt. 1911 Oceania ... 8. Novembra 1911 arniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne ii pristaoiSia Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklyn». Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občujr »e , SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI-i ZASTOR ZA AMERIKO W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave-, Chicago . TELEFON CANAL 959. Moja trgovina, pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli, pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgbvini -in na istem prostoru. . ..... . KRVAVI BOJI IZ SORE V GLAS SVOBODE. DRUŽTVENI URADNIKI. Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Anton Klanchar, Box 114, Arona; Tajnik John Primožič, Box 140, Darragh; Blag. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 2 ▼ Adamsburg, Pa.: Flere, Box 122. Vsi v Adamsburg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 4 v Waukegan, Ul.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. Ivan Gantar, 604 — 10th st.; Blaig. John Stražišar, 611 Market st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St. Krvavi boji iz Sore v Glas Svobodi? Da. Od pisatelja Pavla Svetlin bomo začeli z slavnostno šte-veliko 26. okt. t.'1. priobčevati njegovo zgodovinsko razpravo krvavih sorških dogodkov. Razprava, ki nosi ime “Škof proti župniku”, je spisana na temelju resničnih dogodkov in aktov. Stvar, ki je obudila pred par leti na celem Slovenskem, da, celo na celem Avstrijskem in -"o vsem Jugoslovanskem velikansko pozornost, bo natisnjena vprvo -v “Glas Svobode” in se bo tudi izdala cela razprava v brošuri po ljudsko znižani ceni, tako da bo dostopna vsakomur. Cela stvar je, ¡ta,'kako je ljubljanski škof dr. Anton Bonaven-tu Jeglič iz političnih ozirov preganjal svojega podrejenega župnika. Vse pravice spisa so pridržane. Z to veliko in nad vse imenitno razpravo pričnemo, kakor že po vedano v slavnostni izdaji, 27. oktobra, t. 1. Zastopnike, prijatelje in čitate-lje Glas Svobode pa prosimo, da poskrbe med narodom za ta vele važen spis, zanimanj«. Novim naročnikom ,pa naj na ši zastopniki pri agitaciji za list to stvar povedo. Pazite na našo slavnostno izdajo!— Ano hočeš zadnje mode, največjo izbiro iti najnižje cene v deških in moških oble» kah in površnih suknjah, obišči HINGÊ Vogal Bit» Island Avene is ISta cesta. Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure Odprto v nedeljo dopoludne. Moške obleke in suknje od $5 .00 do 25.00 Deške obleke in suknje od $2.00 do 15.00. gr M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojini domu: V lekarni P. Plati, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoiudne in od 4.—t». popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih, DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. » (3 ATLAS BREWING C0. iluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena g LAQER | MAGNET | GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do n*xB, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique tretje ao- Potniki ga razreda bivajo brez plačno hran« na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Now York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi par obrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22,000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Pristanišče s7 1»rtb Ri'sr vmijî 15tu St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavnizatopna 19 State St. New York. MAURICE W. KOZNINSKl glavni zastopnik za z&pai, na 139 N. Dearborn St. Chicago, jtf} XDOJPXSI. . Sheboygan, Wis. Uredništvo Glas Svobode: — Da>n sa dnevom čitarn razne slovenske časopise, ali naša naselbi-*ia, disiravno ni majhna, se vendar malo k e daj oglasi z kakim etuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali za.st.ru priena. kri, slab jtni život, zg-ubitek moîi, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu n* vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam p ti seda zabadava denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemidom i poS’emo in bodite uverjeni da o-ziravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš:ite in mi vam pošljemo popolnoma brez tlačno ono knjižico IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POŠLITE GA NAM. Dr. JOS. LISTEK & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg ; 22 Fifth Ave., Chicag. III. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vat prosim, da mi jo tako pošlite. Ime................................................ ZASTONJ MOŽEM Pošta. Država. Prvi znak jetike. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? Eno od prvih znamenj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledeta se na ljudeh hitro zapazi, se veda.np,beden noče. niti misliti, da je*, to. znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali' bi morali vedeti, da je njihova kri iz nstroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnite v krvi povzročiti. To je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da naj boljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. JOSEPH TRINKE'» «EOISTERC» Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi, Nenavadni krči. Vroč glavobol. Trganje po glidih, Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi l. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. The Konrad Schieiei Co. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač, 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Dobra Unijska Gos1ilna,klerse dobi ES,- Jos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. velikA Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 3096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SALOON z lepo urejenim kegliščem in »veže Schoeeihofen pivo 'priporoča ANTON MLADIČ, 2848 Blue IslaAd Ave. Chicago. 1 AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA. < ^ (Pod državnem nadzorstvom. | 1825*1827 BIuj fslaad Avenue ^ vogal Ljomis St. Chicago/ 111. % Kapital in preostanek $350 000 00 i 4 4 ❖ * * ❖ ❖ * * Plačujemo pi 3% od vloženega denara Pošiljamo denar na vse dele sveta. Odiajamo hranilne predale. Uradne ure: Od 8:30 v jutro do 5:30 zveier V soboto: Od 8‘30 “ ‘J 9 ure zvečer V nedeljo Od 9 “ ’*12 o poldue. JAN KAREL. J. F STEP IN A. predsednik. blag-ajnik. * 4 4 4 4 4 4 X44* 4*44* 4^44*4* 4* 4*44* 4*44* 4*44*44* Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1719 So, Centre Ave,, Chicago, Se priporoča vsim Slovanskih društvam za izdelovanje druš tvenih znakov, gumbov, zasta1 in vsakerih potrebščin. Izdelel je najfineji in najoknsneji, m tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči * pristnost in okusni izdelek naročenih potrobSčii Pilite » svojem jeziku za vzorce la ceaik. RAZNO IN DRUGO { ----------------------------1 Statistika odvetnikov. -Justično ministrstvo je izdalo statistiko odvetnikov in odvetniških 'kandidatov v Avstriji v letn 1910. Iz te statistike povzamemo sledeče podatke: Koncem leta 1910. je bilo v Avstriji 5245 odvetnikov, kar znači v primeri z letom 1909. prirast za 190 odvetnikov. V letu 1910. je umrlo 81 odvetnikov, pisarne jih je ohustilo 39. raz odvetniško listo črtanih je bilo 7. — Najstarejši advokat je v gorišfci odvetniški zbornici, otvoriL je namreč svojo pisarno že 'leta 1862. V kranjski odvetniški zbornici je 42 odvetnikov, od katerih jih odpade na Ljubljano 29 (dva več nego v letu 1909). Odvetniških kandidatov je bilo v Avstriji leta 1910. 2901; na okrožje graškega nadSodišča jih odpade 145 in sicer Štajerska 87, Kranjska 38, Koroška 20. Število odvetniških kandidatov se je od 1. 1909. * povečalo za 212. Monna Lisa. Od vseli sledov, ki .jih sedaj zasleduje pariška policija, je najresnejši oni iz Oayenna pobeglega zločinca Rivesa. Rives je prišel pred nekaj meseci v Pariz in je našel zavetje pri več ljudeh, med njimi tudi pri nekem u-radniku. Popoldan je hodil Rives vedno v Lurver, kjer se je izdajal, ker je znal dobro angleško in nemško, za vodnika. — Rives je tudi sploh zelo omikan in v umetniških vprašanjih izvežban človek. Svojim prijateljem je očito priznal, da je prej, predno je prišel k njim stanovat, pogosto prenočeval v Luvni, češ da je zelo lahko priti ponoči v Lunver in se tam skriti. Meseca maja t. 1. je Rives naenkrat začel nastopati zelo elegantno in je imel tudi mnogo denarja. Kdor se jie za to zanimal, — vsakemu) je pravil, da mora v New York, kjer ga čaka naloga, ki ga utegne za vselej rešiti materijal-nih skrbi. Od tedaj je Rives izginil. Samo to vedo o njem, da ga je poznal neki pariški trgovec s starinami, eegar ime je prišlo med svet tudi pri cerkvenem ropu v Anvergni. Preiskovalni sodnik je mnenja, da je Rives izvršil tatvino “Monne Lise” po naročilu nekega bogatega Amerikanca. Kakor poročajo sedaj iz Pariza, manjka v narodnih muzejih nič manj kakor 323 slik in sicer 138 iz francoske, 103 iz italijanske, 6 iz -španske in 20 iz holandske šole. Yse te slike so dela velikih mojstrov. Poročevalec pa pristavlja, da niso vse v podstrešjih muzejev ali pa so si jih “izposodili” uradniki v ministrstvih in poslaništvih» da z njimi okrase svoja stanovanja. Stranišča v Italiji — vzrok kolere. Pravi vzrok, da se v Italiji državi 2000-letne kulture vedno tako strašno širijo nalezljive bolezni kakor griža, legar, kolera, moramo iskati v italijanskih straniščih, katerih najbolj zanimiva stvar je ta, — da jih namreč večinoma sploh ni. Večja mesta so se v novejšem času pač pobrigala za kanalizacijo in pa odvajanje fekalij; najlažje to store mesta, ki leže ob morju, n. pr. Benetke, Genova, Dalerino, Livorno, Nea-polj; ker se pa mesta širijo, je tudi to odvajanje v morje postalo nevarno, ako se kanali iztekajo v obližjui človeških bivališč. Na najslabšem pa so mali kraji, ki ne leže ob morju in nimajo take priložnosti, da bi odvajali odpadke. Ti so še danes na tako primitivnem stališču, da bijejo naravnost v o-braz zahtevam javnega zdravstva in hi gi j ene. Tam sploh ni nobenih stranišč, ampak ljudje si pomagajo z velikimi glinastimi posodami (“cantari”), ki jih potem izpraznijo zunaj mesta ali pa hodijo ljudje opravljat svojo potrebo ven iz kraja na polje in vsa okolica takega trga ali vasi je vsa posejana s temi čudnimi spomeniki visoke laške kulture. Od gornjelaških vasi da doli do juga Sicilije so vsa pota v bližini človeških bivališč na naravnost gnusen način onesnažena, in tu je, kakor rečeno, iskati vzrok, strašnih epidemij v Italiji, tu je tudi vzrok letošnje kolere, ki jo hoče zadušiti italijanska vlada z demantiji. Saj tudi pri nas ponekod! po vaseh ni tako čedno, kakor hi si človek želel, toda stranišče je pač pri vsaki hiši in take ostudne nečedlnosti, kakor vlada po italijanskih vaseh, bi pri nas nihče me trpel. ' Škofovi gozdi v plamenu. Okoli 20. avgusta so začeli goreti pod Vežo v občini Luče na Štajerskem gozdi škofa Bonaventure. Požar se .je vedno bolj razširjal in je gorel gozd skoraj teden dni. Klicali so ljudi iz Solčave, Luč in Ljubnega, toda ljudje so se branili iti gasit, ker prav nič ne marajo škofa, ki jim je letos takoj po1 državnozborski volitvi strahovito podražil pašo, košnjo in vsako uporabo njegovega sveta. Ljudje so rekli, da škofovih gozdov itak ni škoda, ker drugi tako nič nimajo od njih, škofu pa se ne dela nobena škoda, saj radi tega tudi enega o-evirka ne bo manj pojedel na štrukljih. Tako je ljub. škof priljubljen pri ljudeh, ki ga poznajo in vedo, kdo dela draginjo. Pripoveduje se tudi, da je zagledal škofov gozdar z daljnogledom iz ene planine v drugo človeka, ki je iz gozda stopil in na več krajih nalašč zažgal pokvečeno nizko borovje, listje in travo, potem pa je zopet izginil v gozdu. Ta človek je bil po obrazu namazan s sajami in povsem našemljen ter oblečen v žensko krilo. Če tudi to morda ni res, pa je preznačilno za velike, ga cerkvenega kneza, ki žanje tako sovraštvo. Gotovo ni nikoli sejal ljubezni. Skozi požiralnik Pivke v Postojnsko jamo. Že leta so se za-manj trudili priti skozi požiralnik Pivke v Postojnsko' jamo. Žrtev-takega poskusa je postal pred leti tudi postojnski meščan Baraga in to vsled tega, ker je bilo mogoče po strugi, ki je polna nevarnih skal, priti le na ta način v jamo, če je dotični plaval pod vodo. V dne 9. sept. je poskusil to nevarno ekspedicijo g. Božidar Dekleva iz Postojne. Najprej se je pripeljal na nizkem plavu v prvo votlino, tam pa mu je s stropa viseče skalovje zaprlo nadaljno pot in pustilo odprto nad vodo le kaka dva prsta široko špranjo. — Skozi to špranjo je zagledal g. Dekleva luč acetilenke, ki jo je vihtel sluga Mejak v “Velikem domu”. Hitro se je odločil g. Dekleva in skočil v 20 m globoki' požiralnik ter dospel kakih 4% m pod vodo plavajoč v “Veliki dom”. Voda je bila mrzla kakor led in zelo nevarno je bilo, da dobi srčni krč, kar bi bilo za gospoda Deklevo brez dvoma usodepolno. Umevno je, da vzbuja ta čin gospoda Dekleve, ki je prvi prišel po Pivki v javo, sološno pozornost. Organizacija Nemcev v Hrvat-ski. Večkrat se je že v hrvatskih listih povdarjalo dejstvo, da ne preti hrvatskemn elementu v 'Slavoniji nevarnost samo od Ogrov, temveč tudi od Nemcev, ki so ¡začeli v zadnjem času resno akcijo v povzdigo nemškega elementa. Znano je, da je bil v Rumi v Slavoniji izvoljen saborskim poslancem Vsenemee Riester, ki je nedavno tega umrl. Sedaj se poroča, da se je vršilo v Rumi posvetovanje nemških zaupnikov iz Srema. Na tem posvetovanju se je sklenilo udejstviti organizacijo nemškega elementa v Hrvatski in Slavoniji. Zaupniki so sklenili izdati proglas na nemško prebivalstvo, v katerem se povdarja da stoje Nemci v Hrvatski in Slavoniji kot pristaši realne politike na temelju nagodbe iz leta 1868 zato bodo v politiki podpirali one stranke, ki teže za istimi cilji. Nadalje povdarjajo, da se ne bodo pridružili nobeni stranki, temveč ustanovili svojo organizacijo. Kakor se vidi postajo Nemci na Hrvatskem od dne do dne obolejši in hrvatske stranke bodo morale paziti, da postrižejo tem ptičem peroti. ker sicer obstoji nevarnost, da zavzame nemška invazija, osobito v Slavoniji, prevelike dimenzije! Zadnje ure na smrt obsojenega. Pred par meseci so obesili v Sze-gedinu na Ogrskem^ glasovitega roparskega morilca Štefana Szal-ma. Od ondot poročajo, da je šel ta zločinec naravnost prevzetno rahelju nasproti in si dal natakniti smrtno zanjko okoli vratu. Tako frivolno, cinično in rekel bi veselo še ni šel v snnrt noben zločinec in podrobnosti, ki jih: je on uganjal v zadnjih urah, svojega življenja, prekašajo vsako pesniško fantazijo. Dan pred njegovo smrtjo je bil cel popoldan pri njemu župnik Bezdan. ki si je prizadeval, da trdovratnega zločinca spreobrne in pripravi na smrt. A-li zločinec se je norčeval iz njega. Proti večeru je izrazil željo, da bi se rad dal obriti rekoč: “Z gladkim obrazom se hočem prikazati na drugem svetu.” Ko ga je brivec zrni val, da mu poreže koci-ue, je dejal le ta s smehom: “Pa- zite, da me ne urežete! Posebno na vrat pazite, ker mi bodo jutri privezali okolu njega fino kravato.” Ko je bil brivec z opravilom pri kraju, je zahteval Szalrna dobro “večerjo”. Naročil si je počeno pišče in emmentalskega sira, nato vina s kislo vodo “kakor gospoda”. Vse to je pojedel in popil z jako dobrim tekom. Že pod noč je poklical rahel ja in ga povpraševal o različnih načinih obešanja, na kar mu pa rabelj ni hotel odgovarjati. “To mi pa vendar lahko poveste, koliko ljudi ste že o-besili?” “Pet”, odvrne Balli. — “Tedaj bo z menoj zaključena prva polovica tucata”,‘pravi Szalrna smeje. Rabelj se je oddaljil, a zločinec je zavpil za njim: “Me je prav veselilo”. Nato je pil dalje svoje vino. Čez eno uro poklice ječarja in ga vpraša, če je res, da se vsem na smrt obsojenim izpolnijo njihove zadnje želje. Ko mu je ta vprašanje potrdil, je zahteval Szalrna, da mu pripeljejo ciganskega godca češ, da se hoče med veselimi zvoki ciganske godbe pripraviti na pot- v večnost. Tudi svojo ljubico je hotel še enkrat videti, kajti — kakor je omenil — brez ženske se Oger ne more zabavati. Ko mu teh poslednjih želj niso hoteli izpolniti, ni Szalrna visoki sodniji prav nič zameril. “ Vedel sem brez tega, da so prazne vse te obljube, da dobi zločinec na zadnjo uro vse, karkoli poželi njegovo srce. Goljufija, sama goljufija!” — Koliko ljudi se lahko preživi na zemlji. Na celi zemlji se nahaja sedaj približno 1 milijarda in 467 milijonov prebivalcev, tako da pride na kvadratni kilometer približno komaj 15 ljudi. Ako se deli skupna celota površine 46.350.000 angleških kvadr. mil (po 2.58 k. km) v tri dele: rodovitno zemljo, obdelano zemljo, stepe in pustinje, potem ibi bilo od teh 28 milijonov angleških kvadratnih milj rodovitne zemlje, 14 milijonov step in 4 milijone pustinj in puščav. Najvišje število ljudi, ki jih more prehraniti rodovitna zemlja, bi jih bilo po Raventeinu 20 na kvadratno miljo. Na ta način bi bilo 5994 milijonov prebivalcev maksimum ljudi, ki bi jih mogla zemlja v sedanjem stanju prehraniti. Ako se ljudje- na enak način pomnožijo, kot v zadnjih desetih letih, bi se to število doseglo že v letu 2072. torej po 162 letih. Gotovo, da se da še mnogo nerodovitne zemlje predelati v rodovitno, ali vendar se razvidi iz tega, da so obljudenosti zemlje stavljene gotove meje. Zgodovina besede “gas”. Belgijski kemik Ivan Baptist von Helmont (1577 do 1644) je prvi uvel besedo “gas” v znanost. —■ Dolgo so se kemiki in filologi prei pirali, odkod je on to besedo vzel. V “Chemiker-Zeitung” razpravlja Maks Spet er podrobno o zgodovini tega spora in o etimologiji besede “gas”. Po tej razpravi mislilo se je najprej, da je Helmont napravil to besedo iz grške besede “chaos”. To mnenje so v začetku imeli za pravo, in pozneje so je povsem opustili, dokler je niso v novejšem času zopet vspre-jeli. Drugi niso smatrali besede “chaos” kakor prvobitno besedo, iz katere da je nastal “gas”, marveč da je nastala iz sanskritske besede “akasha”, s katero besedo 'literatura “Veda” od najstarej-šega časa označuje svetleni eter’. — Ramsev j;e mnenja, da se beseda “gas” izvaja od besede “geist”. Ali važne je od etimologije besede “gas” je njena zgodovina. Po Helmontovi smrti so ■povsem pozabili to 'besedo ter se je Zopet pojavila iz pohabljenosti še le leta 1778 v Maequerovem delu “Dictionaire de Chyimie”. Od tod je prevzel to besedo Lavoisier v svoj sistem. (Traitte elemientai-re, 1789). V Nemčiji je prišla ta beseda v ¡porabo že leta 1783. v iz-vestju o poletih Montgolfierovih zrakoplovov v Parizu. Tedaj go rahili Nemci še besedo pisano “gaz”. Besedo so v kratkem začeli rabiti splošno, ali proti njej je odločno ustal avktor slovarja I. Ohr. Adelung, kakor proti “barbarski besedi”, ki da jo je Helmont (raziskovalec in alkimist prve veličine) vzel iz hebrejščine, ako je ni morda prej pokazil iz holandske besede “geest” (geist) > on se nadeja, da najdejo strokovnjaki pripravnejšo besedo. Toda njegovega želja se ni izpolnila. —-’ Beseda “gas”, ki jo je uvedel van Helmont, se je obdržala, vzlic temu da je bila podvržena raznim spremembam vsaj do danes. © © m © © © © © © © Jesenska razstava novega blaga ii velika razprodaja; sezona 1911-1912 Posebna razprodaja cel ta ted n; blago bol] pod ceno v soboto cel dan in zvečer. Ta teden dobi vsak kupovale lepo darilo zastonj. V soboto se bodo da -lale dvakrat zastonj Daše varnostne znamke; Albert Lnrieve varnostne znamke z vsakim kupljenim pred-metom, ki bo stal več kot deset centov zastonj. © m © © © m © © © © Velika izbira damskih klobukov, drugi fkmr; največja jesenska zaloga ženskih klobukov, vseh-vrst in mod; francozki klobuki, lepa peresa, same nove barve, fino podloženi, pri tej razprodaji samo.......................$2.98 Lepi amerikanski ženski klobuki za jesen in zimo, s krasnimi okraski, fino .podloženi, zadnji modeli, zadnje dode, izvanredna cena... $5.98 Mali damski klobuki, narejeni iz č:ste svile, fino podloženi, s lepimi okraski, izvanredna cena ................................ $1,93 MODERCI. Fini moderci, najboljšega blaga, v drugem floor naše department prodajalne, velikosti od 34 do .44, vredni navadno 35c, sedaj s 8. mo............................... 17o Ženske flanelaste spodnje kiklje, fino blago, 48 inč, dolge svetle ali črne barve, fino tovarniško delo, z . gumbi, navadna cena 59c, sedaj samo ................................... 39c Dekliška oblačila, posebna dekliška obleka od 6 do 14 leta, narejena iz finega blaga, v modrem ali rujavem, fino podložena, navadna cena obleki $3.50, sedaj samo............$2.65 NAŠ ODDELEK ZA ŽENSKE LASE. Mi delamo in prodajamo vsake vrste las; cene .jako nizke in naše delo garantirano; oglasi se v drugem floor. Krasne kite, 22' inč dolge, navadna cena $3, sedaj samo...........$1.98 Cluster Puffs, navadno $1.59, sedaj samo 85c MOŠKE OBLEKE Moške najnovejše jesenske in zimske obleke, krasno delo, fino tovarniško blago, vseh velikosti, prejšnja cena $22, pri tej veliki sezonski razprodaji samo ............. ... $15.00 Deške nove obleke, fino tovarniško blago, Norfolk mode, od 8 do 17 leta., ‘navadna cena $5, sedaj samo .......... ...... ,...... $3.48 Knickerbocker hlače, -narejene ,i£ dobrega in trpežnega blaga, prav za dečke od 8 do 15 leta, navadno se te vrste hlač prodajale po jJ9c, sedaj za samo ......................... 43e ZALOGA MOŠKIH KLOBUKOV, ČEPIC itd. © © © © © m m © © © © © © © © m m m © © © © © m m m m m m ------ m © ; ®®®®®®®@®®®®bs®®®®®®#®®s® s®®®®®®®®®®®®® “Znamenito je, kako Severovo Zdravilo za obisti in jetra poma- * iS* W ..... ....... ......... - ‘ * ® ® “Znamenito je, kako Severovo Zdravilo za obisti in jetra poma: ga pri zdravljenju raznih obolenj' jeter, obisti in mehurja. Gotovo nadkrilja mnoga druga zdravila.” J. Kalaš, Michigan City, N. D. ® D tli ® ® M a ® i I Severovo Zdravilo za obisti in jetra ® i ® ® ® ® ® Za bolečine v hrbtu, ®' kijih v mnogih slučajih' po v/¡vi . kaka obistna ne prilika, morate uživali tako zdravi’ >. ki sera n 1 ravnost v izvor neprilike in prežene »rarok. m je zaupanja vredno in zanesljivo zdravilo, katerega učinki so dobro znani pri zdravljenja raznih obolenj jeter, in obisti in odvajalnih organov. Podeljuje čilost in moč oslabelim obistim. Izpodbuja jetra k pravilni delavnosti. Dvoji velikosti . Odpravlja nerednosti vode odvajalnih organov. 50c‘in $1.00 I S 3 ® ® ® ® ® ® ® ® Nezadovoljnost 3 3 s # Omotičnost, medla glavobol, gorečica, zapeka, otrplost jeter so ne katere izmed mnogih oblik, katerih se pojavlja neprebavnost ali težka prebava. Njen temačen vpliv nareja mnoge ljudi nezado voljne ampak ta neprilika se navadno kmalu prežene, ako uživate nekaj časa. I * Severov Zivljenski balzam. Cena 75 centov I I I B ® ® fi ® ® B B B B ® B ® ® B B ® B B * Zakaj trpeti bolečino? Zdrav človek bodi brez bolesti in bolečin. Bol v hrbtu, okorelost sklepov in mišic, otekanje, vnetjein druge površne bolečine, bodisi vsled revmatizma, nevralgije, izvinjenja, krčev ali odrg, zahtevajo zunanje zdravilo. Za hitro in verno olajšbo je nadevati. M Im il ii ® Severovo Gothardsko olje. Cena 50e Ijj Priporočamo vam. da ga poskusite steklenico danes. Na prodaj v vseh' lekarnah in trgo- r=! vinah z zdravili. Navodila in knjižice tiskane v vašem jeziku. Pazite, da dobite pristno, IS ki nosi ime: fil _____________________________________ W. F. Severa Co. a“LTl3S ® i» B ® ZGODOVINA MAROŠKEGA VPRAŠANJA. Evropa zasleduje1 z veli-rim. zanimanjem nemsko-franco-:iko' podajanje v Berolinu, ki se naj v najkrajšem času odloči. — Toda zakaj se pravzaprav gre, za •veli razvoj maroškega vprašanja ae. malokdo briga. Umestno je to -rej, da si nekoliko ¡bližje ogledamo postanek in razvoj tega vprašanja Od 1. 1830. je Alžir francoska tast. Toda od tega časa se začenjajo tudi konflikti Francozov z «aaroškiiAi roparji, ki so vdrli v Alžir in napadali Francoze. Končno se je vendar 24. oktobra 1844 posrečilo francoskemu! generalu ■Bougeandu. posrečilo z 10.000 Francozov premagati in razgnati maroško vojsko. Na to so v Tankerju sklenili maroško-francosko ¡pogodbo glede regulacije mej. Toda Undo vik Napoleon, poznejši Napoleon ITI. jd' dobro vedel, da dokler so divje maroške čete na frančoskib mejak, pravzaprav ne «pripada Alžir popolnoma Franciji. In tako se mu je porodila sledeča misel: Sporazumeti se z Anglijo v tem' smislu, da bi si Anglija prisvojila Egipt, Francija pa Maroko. Te ponudbe sicer ni storil uradno, pač pa zaupno. Toda •angleški ministrski predsednik, Palmerston, je pisal lordu Claren-donu f Na.rn.cn franeosko-angle-škegii sporazuma, ki temelji na ■trdnem temelju nravnega hotenja, je braniti se proti krivičnim napadom, varovati slabše pred močnejšimi in zajamčiti ravnotežja. Kako bi mogli postati napadal, ■ei, ne da bi se nas provociralo? S kako pravico bi posnemali v A-friki razdelitev poljskega kraljestva, Maroko pridelili Francozom, Tunis ali kako drugo državo Italijanom in Egipt Angležem? Anglija in Francija ste zajamčili integriteto osmanske države in bi torej »daj odvzeli sultanu Egipt? Tak zločin proti nravnim čuv-stvom ljudstva bi moral postati vsaki osmanski vladi usodepoln. (Sicer bi niti politik niti vojak niti mornar ne mogel našega go-spodstva v Egiptu smatrati kot nagrado za to, dar dne 24. oktobra 1844 I. fran-roku. Polastiti se Maroka si je postavil že Ludovik Filip za svoj cilj; od tega časa ‘leži ta načrt v francoskih arhivih in vlada čaka samo na ugoden tre-.uotek, da ga izvede.” Menda se je -Palmerston bolj malo oziral na nravnost, temveč se je spominjal le kol j na besede Nelsonove; ‘Tanger mora ostati posest kake nevtralne države ali mora pa pripasti Angliji.” Angleški poslanik v Tari gorju Sir John Drummond je pisal 1. 1885. da Francija ne sme na nikak način dobiti pravice zasesti morsko ožino, ki 'tvori cesto v Indijo. V tem času je bil maroški sultan Muley Hassan, ki je leto pred tem izjavil: ‘‘Nikdar ne pride dan, ko bi se naš narod sklonil ¡pod jarmom tujega gospodarstva. Preje pogine poslednji Mavr.” — Zatorej tudi piše angleški posla-' ink v Taiigerju Sir Charles Smith dne 21. julija 1802 lordu Salisbu-'ryju. “Na sultana mirna noben evropski poklani k nikakšnega vpliva. Iri noben ga ne bo imel. Kot •istino se lahko proglasi, da sultan ae more* nobenega evropskega poslanika Čutiti.” Takrat so bili dnevi Muleja Hassana že sešteti. Spomladi1 1. 1894 je umrl na ek-' špediciji v Tadlo. Ni pa določil svojega naslednika, kakor je bila ■njegova' pravica. Imel je tri sime, ki So ga preživeli. Imenovali so •se’: Mulej Mohamed, Muley Ha-'fid in Mulej Abdul Assiz. Vezir Bla Achmed je določil za vladarja naj mlajše ga: Abdula Assiza. Has-sanovo truplo so oblekli in .po o-•brazui nekoliko pobarvali, privezali je na konja ter je odpeljali v mesto Rabat, da bi utajili njegovo smrt. Šele 7. junija leta 1894 je ' ljudstvo izvedelo, da je sultan '’ Mr tev in da' je Abdul Assiz po naročilu očetovem njegov naslednik. Zdaj se začne nova doba. L. 1905 je postal angleški poslanik pri ‘ sultanu ¡Sir Artur Nicolson. Ta je ■ igraje pri sultanu vse dosegel — Toda kmalu se je začelo po državi razširjati vest, da je sultan izdal svojo domovino Angliji. To so vporabljali razni ljudje v to svr-•110, da bi si prilastili prestol, Oba starejša brata so prijeli In zaprli. Bu ITamara je nastopil kot pretendent im je razglašal, da je on najstarejši sin Muleja Hassana in da se ara je ¡posrečilo uiti ie ječe. Da. bi bila stvar še bolj komplicirana, je nekdo izpustil Muleja Hafida iz ječe. — Toda maroško ljudstvo se je veselilo, da ima zdaj sultana, ki ga je osvobodil od vlade samogoltnih tujcev. Ti so morali za časa vlade Mu-leya Hassana v obrambo svojih interesov v Maroku sklicati madridsko konferenco, na kateri je nemški zastopnik po instrmkeiji Bismarckovi glasoval za vse francoske predloge brez izjeme. Francija je začela konkurirati z Anglijo za vpliv v Maroku, Toda naenkrat je prišlo nepričakovano iznenadenje. V Londonu ni več vodil angleške politike Palmerston, temveč Landsdowne in v Parizu je deloval Delcassé na to, da uresniči idejo Ludovika Filipa, oziroma Napoleona III. In ta dva moža sta dne 8. aprila 1904 podpisala deklaracijo, ki se je tikala Moroka in Egipta in v kateri je sledeča misel izvedena : E« gipt Angliji, Maroko Franciji. V nemškem državnem zboru je proglasil kamcelar, knez Biilow, da se ta dogovor nikakor ne tiče nemških interesov. Toda hitro je iz-¡premenil svoje mnenje. Dne 31. marca je prišel cesar Viljem II. v Tanger. In tam je imel govor, v katerem je izjavil, da smatra sultana za popolnoma neodvisnega suverena, da se sultan ne sme o-zirati na francoske želje, da njegov obisk dokazuje, da hoče za nemške interese v Maroku storiti vse in da se glede teh interesov ne bo dogovarjal z nikomur drugim, nego s sultanom Abdulom Assizem, katerega suvereniteta mora ostati nedotaknena. Pred tem je pa izjavil Biilow, da se an-gleško-francoska pogodba ne tiče Nemčije, ker je njenim trgovskim interesom zajamčena enakopravnost z .drugimi državami. Kar naenkrat pa ta nastop cesarjev! Knez Bülow je čutil, da ga je cesar blamiral in zato je predlagal francoskemu poslaniku sklicanje mednarodne konference o tem vprašanju. S to konferenco se je hotela Nemčija rešiti iz sitne situacije. In tako je prišlo do znano algeeiraške konference, pri kateri ste bili Nemčija in Avstro-Ogrska popolnoma osamljeni. Sultanova suvereniteta je ostala samo še na papirju, v resnici je bila namreč tako omejena, da se o suverenite-ti sploh ni moglo več govoriti.'— Prišel j;e čas, katerega so se Maročani bali. Tujci so zavladali v deželi. Starejšega sultanovega brata Abdula Assiza, Mulejja Hafida so p roki a marali za protisultana. Ta je obljubil boj proti Evropejcem in njegov mlajši brat je zletel s prestola. In glej čudo ! Nemčija, ki je prej slavnostno zajamčevala suvereniteto Abdulu Assizu, je prva predlagala, naj Evropa tistega, ki je v krvavem boju vrgel Abdula Assiza s prestola, prizna za sultana Evropa je faktienp priznala Muleja Hafida za sultana, čeprav ne tako hitro, kakor si je to želela Nemčija. Od tega časa Delcassé že dolgo ni več francoski zunanji minister in francoskemu poslaniku v Berolinu je zatrdil nemški cesar Viljem II., da zdaj, ko Delcassé ni več zunanji minister, ne bo Nemčija Franciji v Maroku več delala ovir. In res so 9. februarja 1909 podpisali nemško-francosko pogodbo o Maroku, v kateri stoji sledeče: “Cesarska nemška vlada ima v Maroku samo gospodarske interese : priznava, da potrebujejo posebni interesi Francije v tej deželi trdno zajamčenega miru in reda, in je pripravljena tem in-ter-esom ne delati nikakih ovir.” Kaj so pomenjale te besede? — Najprvo to, Ja prepušča Francija svobodno roko, kako hoče zajamčiti v Maroku mir in red, morda tudi še nekoliko več. O francosko-angleški deklaraciji iz leta 1994 priznavajo na primer vsi, da je Anglija dala Maroko Franciji. In kaj je rečeno v tej deklaraciji? Zopet hočemo citirati dobesedno : “Vlada njegovega britanskega Veličanstva priznava, da je naloga Francije, kot velesili, ki je ta-korekoč sosedna Maroku, paziti na mir v tej1 deželi in dajati ji vso .pomoč za silo z 10.009 Francozi premagati in finančne in vojaške, ki jih potrebuje. Izjavlja, da ne bo delala nikakih ovir nobeni francoski akciji v to svrho.” Če primerjamo Ilc tekste, tedaj ne moremo dvomiti, da se je nemška vlada leta 1909 zavezala v istem zmislu kakor angleška vlada na podlagi dogovora iz leta 1004, da je torej tudi Nemčija dala Maroko Franciji. Toda oglejmo si zadevo še bolj natančno. Nemška vlada se je zavezala, da ne bo ovirala francoskih. interesov v tem, da vlada v Maroka mir in red. Toda pred nedavnim časom je dobilo maroško prebivalstvo o Muleju Hasidu ravnoisto naziranje, kakor ga je imelo leta 1910. o Abdulu Assizu, da je namreč prodal deželo tujcem in sicer samo s tem edinim razločkom, da se je prej govorilo o Angležih, zdaj pa o Francozih. Ljudstvo se je začelo upirati in tolpe upornikov so korakale proti Fezu, da odstranijo ali pa celo umore sultana. Situacija je bila kritična — uporniki so bili pred vratmi glavnega mesta. — Toda Francija mi imela samo od Nemčije potrjeno, da ima interes na tem, da je mir in red zajamčen, temveč sultan je sam ¡poklical Francoze na pomoč. In Francija je v istini temu ugodila in je sultana osvobodila ter mu rešila prestol in življenje. In tedaj1 se je našel nekdo, ki je delal temu priznanemu interesu Francije ovire in težkoče. Bila ja to Nemčija, ki je izjavljala, da je Francija prekoračila algeciraško •pogodbo. In če bi Francija to tudi storila, tedaj bi mogla proti temu protestirati vsaka država, ki se je udeležila, samo Nemčija ne. Kajti na podlagi te pogodbe bi sicer imela pravico delati ovire Franciji, toda s pogodbo iz leta 1909 se je odpovedala tej ¡pravici. Vsled tega se tudi razne nemške izjave niso smatrale za preveč res. ne. A tedaj so Nemci pokazali, kaj po menja ¡pni njih ¡pogodba iz 'leta 1909. Kar nanagloma so poslali v maroško pristanišče, Aga-dir, to je v pristanišče, ki je na podlagi vseh pogodb zaprto vsem bojmirn ladjam, nemško bojno ladjo. In začeli so se pogajati za to, kaj jim Francija da, če to ladjo odpokličejo in če store to, za kar so se že s pogodbo iz leta 1909 zavezali. Tak je torej zgodovinski razvoj maroškega vprašanja. In da ne bo kdo mislil, da pišemo pristransko o nemški politiki, pripominjamo, da je znani nemški ¡publicist Harden to maroško ¡politiko nemške vlade označil pred nedavnim s tem, da je citiral iz nemškega kazenskega zakonika paragraf, ki govori o — izsiljevanju. NAPOLEONOVE BESEDE. Samostani, napolnjeni s kana> Ijo, ki samo žre, moli fn greši, niso zame. —- Nikdar se ne sme boriti proti narodn. To je boj ilovnate posode z železno. — Žaliti človeka, ki je nesrečen, kaže veliko pomanjkanje .plemenitosti. Žaliti one, ki jih imamo v oblasti in ki se ¡ne morejo braniti, je brez-dvomno znamenje nizkotnega na-ziranj-a. — Ljubim le take ljudi, ki mi morejo koristiti; ljubim jih le dotlej, dokler mi koristijo. — Voltaire je preveč bombastičen; ljubi doneče fraze, pa ne pozna niti ljudi, niti stvari, niti ne zna opisati velikih strasti. Njegove drgme so tragedije hišenj. Plemenita tragedija je šola za ’ velike može, zato je dolžnost vladarjev, dajati dobrim pisateljem tragedij pogum ter razširjati njihova dela. Ni potrebno, da bi bil pesnik, kdor 'hoče presojati tragedijo; potrebno je samo poznanje ljudi in stvari kakor so. Tragedija ogreva dušo, okrepčuje srce; ona more in tudi mora ustvarjati junake. Mor, da dolguje Francija zahvalo za dober del slavnih činov Oorneillu. Da, ako bi Corneille še živel, napravil bi ga za kneza. — Shakespeare je bil 200 let celo od svojih rojakov popolnoma pozabljen. Šele Voltaire ga je začel povzdigovati napram svojina angleškim o-biskovalcem — iz vljudnosti, in od tistega časa vse govori, da je Shakspeare ¡najslavnejši dramatični pesnik na svetu. Njegova dela sem cikal, toda nič ni v njih, kar bi doseglo Coraeilla ali Racina. — Saj niti ni mogoče ure citati njegovih del do’konca, ne da bi zmajevali z rameni. — Tragedija bi morala biti šola za kneze in narode; to je najvišje, po Čemer bi moral hrepeneti pesnik. — Naj-častnejše opravilo in obenem najkoristnejše za vsak narod je ono, ki stremi po razširjenju idej. — Mesto da so' zidali neumni faraoni velikanska grobišča, da obvarujejo trupla poplavljenja, naj bi bili rajše delali zatvornice in okope, da bi si tako zavarovali čirnnaj- večjo korist od Nila, od katerega naj bi ne pustili niti ene kaplje v, ¡morje. — V laboratorijih je ravno toliko junakov kakor na bojiščih. — Rastlina je prvi člen verige, v kateri je človek zadnji. — Vem, da to nasprotuje veri, toda moje prepričanje je, da nismo nič drugega kot materija. Človek je samo bolje organizirana materija, ki se nahaja že blizu svoje popolnosti. Človeštvo je mlado, zemlja je pa stara. Človeštvo je staro šest do sedem tisoč let. V nekaj tisočletjih bode človek popolnoma drugačen kot je danes. V zadnjih stoletjih smo razkrili čudovito lastnosti teles, katerih pojave si danes še ne moremo razlagati. — Kaj je ele.ktrieiteta, galvamizem, magnetizem? V njih je skrita vsa tajnost narave. — Svet je tako neumen, da hoče vedeti o možu, ki je igral važno vlogo, kako je. kako pije, kako spi, kakšne navade in manire ima. Za njegove dobre ali slabe lastnosti se navadno ne zmenijo. Koliko iztisov slavnostne šte* Vilke sem naročil? ŠE NOBENEGA! POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00 Poštnina, je s tem že plačana. IŠČEM svojega brata Andreja Mave. Sedaj se nahaja nekje v Minnesota. Za njegov naslov bi ral zvedel Ivan Mave, 201 — 4th St., Barberton, Ohio. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe štev 1009) 133 WASHINGTON ST CHICAGO, 11.1 Tel, 3989 MAIN trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1893 Velika naloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Ba-nk. Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. ,groc;ri‘sko prodajalno H Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse z ido vol j stv o od je malce v. N aročila na dom -ozi Frank Pangarc