PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 186 (14.016)
Trst, sobota, 21. septembra 1991
Iz Srbije in Črne gore se valijo proti hrvaškim mejam nove motorizirane enote rezervistov
Končni napad na Hrvaško?
Splošna mobilizacija v Slavoniji, kjer so srbske enote že prekoračile mejo - Šibenik postal dalmatinski Vukovar Vojaške kolone vdrle tudi v Hercegovino - Bosansko-hercegovska vlada proglasila mobilizacijo teritorialne obrambe
ZAGREB, BEOGRAD, SARAJEVO Vse kaže, da se vojna na Hrvaškem po podpisu premirja samo še stopnjuje. Novost poročil včerajšnjega dne so premiki vojaških enot iz Srbije in Bosne in Hercegovine proti Hrvaški. Kolona tankov in vojaških vozil, ki je že predvčerajšnjim krenila iz Beograda, se je po poročilih hrvaškega radia pri Šidu razdelila in v dveh smereh vdrla na Hrvaško, kjer se je s tamkajšnjimi obrambnimi silami najprej spopadla pri kraju Nijemci. Hrvaške oblasti so na tem območju proglasile splošno mobilizacijo. Vojaški viri sicer navajajo, da armada nima nikakršnih napadalnih namenov ter da je cilj vseh premikov samo deblokada enot, ki so jih blokirale hrvaške sile. Da je realnost daleč od tega, pa najbolj potrjujejo vesti iz Bosne in Hercegovine, kjer se je napetost ves včerajšnji dan stopnjevala, saj tamkajšnje musliman-
sko in hrvaško prebivalstvo z blokadami preprečuje pot vojaškim kolonam in je samo vprašanje časa, kdaj bo vojna vihra vzplamtela tudi v tej republiki. Ob vsem tem je treba navesti, da se iz Srbije in Črne gore valijo nove oklop-ne in motorizirane kolone rezervistov, ki s srbskimi zastavami na tankih ne skrivajo več svojih ciljev.
Do kolikšne mere je bivša jugoslovanska armada ušla vsakršni kontroli, ne dokazujejo samo dogodki v zvezi z odstavljanjem zveznega obrambnega ministra, marveč bolj informacije o njenih aktivnostih od bombardiranja televizijskega oddajnika pri Splitu, helikopterskega desanta na naprave HTV na Biokovu, rušilnih napadov na dalmatinska mesta, v katerih je Šibenik postal drugi Vukovar, do Zagreba, kjer tamkaj-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jugoslovanska kriza trka na vrata Steklene palače
NEW YORK Jugoslovanska kriza se vse bolj opazno seli čez Atlantik. Narašča namreč pritisk na Organizacijo združenih narodov, naj bi še ta najbolj ugleden Mednarodni organizem poskusil rešiti zamotan in vse bolj zategnjen »balkanski vozel«. Generalni sekretar Peres de Cuellar je na včerajšnji tiskovni konferenci v Jekleni palači opredelil jugoslovansko situacijo kot »izredno nevarno« in dodal, da mora Varnosti svet čimprej kaj storiti. Pri tem M izključil možnosti, da bi se ^ZN odločila za pošiljko svojih Mirovnih sil v Jugoslavijo, vendar J® dodal, da je za to potreben pristanek beograjske zvezne vlade. v Sicer pa se je mehanizem OZN sprožil potem, ko je Kanada zahtevala nujni sklic Varnostnega Sveta, njegovih 15 članic pa se je
o predlogu takoj začelo posvetovati. Temu telesu predseduje trenutno Francija, katere predsednik Mitterrand se je že pridružil kanadski zahtevi, podprli pa sta jo tudi Avstrija in Avstralija. Pozno sinoči je prišel pristanek na razpravo o Jugoslaviji v Varnostnem svetu tudi iz Washingtona, kjer je glasnik ameriškega državnega tajništva Boucher izjavil, da so ZDA zelo zaskrbljene zaradi znakov, da se jugoslovanska vojska pripravlja na množično eskalacijo proti Hrvaški. Opozoril je tudi, da so akcije srbskega vodstva in zvezne armade, da bi s silo preoblikovali notranje jugoslovanske meje hud izziv temeljnim vrednotam in načelom KVSE.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zunanji minister De Michelis o jugoslovanski krizi
Odločno proti spremembi mej Nujna zaščita obeh manjšin
RIM - Dosedanja politično-diplomatska pot, ki jo je ubrala Evropska skupnost v jugoslovanski krizi nima alternativ, še zlasti ne vojaških. Italija ne bo odstopila od skupne politike ES, obenem pa odločno nasprotuje vsakršnemu spreminjaju zunanjih in notranjih meja. Zavzema se za zaščito pravic italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, zaveda se pa tudi, da je treba priznati pravice slovenski manjšini.
To so najpomembnejši poudarki iz poročila, s katerim je italijanski zunanji minister De Michelis v senatu odgovoril na vprašanja, političnih strank v zvezi z jugoslovansko krizo.
De Michelis je v svojem poročilu izhajal iz mnenja evropskega posredovalca lorda Carring-tona, da je v Jugoslaviji sicer oster konflikt, vendar še ni mogoče govoriti o pravi vojni. Sredstva množičnega obveščanja pretiravajo in dramatizirajo, kar sodi v okvir psihološkega pritiska, medtem ko so poročila evropskih opazovalcev drugačna. Zato se bo haaška konferenca v četrtek nadaljevala, ker Evropa ni izgubila upanja za miroljubno rešitev spora, pa tudi ker politično-diplomatska pot nima alternativ. ES je sklenila, da bo poslala v Jugoslavijo večje število opazovalcev, razmišlja pa tudi o možnosti, da bi opazovalce zaščitila z oboroženo silo pod pogojem, da je premirje spoštovano in da predlog sprejmejo vse strani.
De Michelis je poudaril, da imata največje odgovornosti za konflikt Srbija in tudi jugoslovanska armada, obenem pa ne gre prezreti krivde hrvaške strani, ki je podžigala napetosti, da
bi se tako okoristila. Kljub temu pa so sile, ki se zavzemajo za pogajanja, v večini in to opravičuje zavzemanja za miroljubno rešitev. Potem ko je poudaril, da bo tudi avstrijska politika uglašena z evropsko, je italijanski zunanji minister dejal, da mora do priznanja Slovenije in Hrvaške priti s soglasjem mednarodne skupnosti, Italija pa je pripravljena takoj priznati republiki, če bi v Beogradu prevzela oblast vojska ali nelegitimna oblast.
V	tem okviru se je De Michelis zaustavil pri italijanskem odnosu do razmer v Jugoslaviji in odločno poudaril, da vlada nasprotuje vsakršni spremembi notranjih ali zunanjih meja. Na ta način se je jasno ogradil od stališč tistih (nekaj takih, sicer osamljenih glasov je bilo slišati tudi v PSI), ki menijo, da bi morala Italija zahtevati Istro in celo Dalmacijo. Prav tako jasen je bil De Michelis glede manjšin. Podčrtal je, da je glavna skrb Italije doseči za italijansko manjšino v Istri zadovoljivo raven pravic in
. dejal, da bi v prihodnje lahko razmišljali tudi o oblikovanju Evroregije, se pravi integriranega področja sožitja in sodelovanja. Ob tem pa je De Michelis tudi dejal, da mora Italija pri tem priznati pravice slovenski manjšini in zato je opozoril predsednika vlade Andreottija, naj pospeši iter za odobritev zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zunanji minister je ošvrknil tudi tiste politike iz obmejnih krajev, ki so veliki prijatelji Slovencev, ko so na obisku v Ljubljani, a jih nočejo poznati v lastnem kraju.
V	razpravo je med drugimi posegel tudi slovenski senator
Sfojan Spetič, ki je med drugim poudaril, da bi prisotnost oboroženega spremstva predstavljala za evropske opazovalce dodatno nevarnost, zato bi bilo morda bolje, če bi za varnost poskrbeli ljudje iz republik, ki opravljajo posredniško vlogo.
Spetič je izrazil zadovoljstvo, da vlada osvaja misel o Evrore-giji v FJK, Istri in Dalmaciji, poudaril pa, da je treba najprej poskrbeti za vzorno sožitje na tem področju. To pa pomeni, da mora Italija najprej zagotoviti zadovoljivo zaščito slovenski manjšini, če želi imeti moralno pravico zahtevati pravice za italijansko skupnost v Istri. Pozval pa je, naj Italija z zaščito Slovencev pohiti, sicer bodo to spet prazne obljube. Potem ko je ponovil misel Milana Kučana, naj bi pravice italijanske manjšine izravnavala »Magna Charta« pravic, ki bi odražala najpomembnejša evropska spoznanja na tem področju, se je zavzel za meddržavni dogovor, po katerem bi jamstva osimskega sporazuma veljala za vsa ozemlja, kjer živijo Italijani v Jugoslaviji in Slovenci v Italiji.
Spetič je izrazil solidarnost italijanski manjšini zaradi napadov zadnjih dni, zavzel se je za pravice molizanskih Hrvatov in opozoril vlado na nerešena vprašanja, kot so odškodnine ezulom in pokojnine tistim, ki so delali v bivši coni B.
Z De Michelisovim poročilom so v glavnem soglašali predstavniki KD, PSI in DSL, ki pa so poudarili tudi nepripravljenost Evrope na izbruh italijanske krize in poudarili, da Italija ne sme biti samo pasivna opazovalka dogodkov, pač pa se mora angažirati za miroljubno rešitev.
Jugoslavija: Socialistična internacionala za diplomatsko pot
NA 2. STRANI
□ D D
AJ za takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške
NA 7. STRANI
HPO odslej tudi v mestu
Danes uradno odprtje podružnice HPO na Trgu Liberta v Trstu (Foto Križmančič)
NA 4. IN 5. STRANI
Z dinarji proti Sloveniji
KRANJ »Sam nisem mogel verjeti očem; v avtomobilu pred mano so na Ljubelju cariniki in policisti našli cele zavoje dinarjev! Neverjetno: denar je bil tako zapakiran kot v banki...«, nam je vidno razburjen pripovedoval občan, ki je seveda tudi takoj dodal: »Jasno je, da nas hočejo uničiti na ta način. Zdaj bodo pri nas kupovali devize in ta denar bo oslabil Slovenijo v monetarnem smislu.« V časih, ko smo že vsi »doktorji ekonomije preživetja« je bila novica »vroča«. Preverili smo jo na najbolje odgovornem mestu: kranjski UNZ in dobili potrdilo: gre za zasežene večje vsote dinarjev! Žal več (kar povsem razumemo glede na resnost problema) zaenkrat nismo mogli izvedeti, po-
vsem neuradno pa krožijo govorice o več kot osmih milijonih dinarjev!
Jasno je, da se je vse to poklo-pilo še z eno zgodbo. Največja javna tržnica denarja oziroma deviz je v Ljubljani. A tam preprodajalci določenih serij dinarskih bankovcev po 1000 dinarjev ne zamenjujejo več v nemške marke! Nauradno smo še izvedeli, da denar ni ponarejen, glede na povsem »uradno« embalažo v zavitkih po milijon dinarjev pa je očitno: nekdo je odpr denarne vire. Pot preko Madžarske in Avstrijg do Slovenije je tudi iz Beograda še mogoča. »Uradno« pač gotovino lahko dobite le v dveh institu-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaključke zasedanja Socialistične internacionale je povzel Craxi
Za rešitev jugoslovanske krize vztrajati na diplomatski poti
Iz intervjuja pred Andreottijevim obiskom v Moskvi
Mihail Gorbačov si ne skriva ogromnih težav in tveganj vendar zaupa v prihodnost
BERLIN — Socialistična internacionala nasprotuje bodisi pošiljanju evropskih mirovnih sil v Jugoslavijo, kot tudi takojšnjemu mednarodnemu priznanju Slovenije in Hrvaške. To je eden od zaključkov izrednega zasedanja predsedstva Internacionale, v imenu katere je stališče izrazil vsedržavni tajnik italijanskih socialistov Bettino Craxi.
Craxi je dejal, da je v okviru Internacionale v zvezi z jugoslovansko krizo prevladalo stališče, osnovano na veliki previdnosti in realizmu. Pošiljanje evropskih mirovnih sil, predvsem ob nespoštovanem premirju, bi po Craxijevem mnenju naletelo na hude in nevarne odpore, zlasti s strani jugoslovanske armade. Mirovne sile bi bile s tem preveč izpostavljene nevarnosti, da so neposredno vpletene v vojno. Craxi je poudaril, da obstajajo boleči in zgovorni precedensi, kar velja za Nemčijo in Italijo. Bilo bi preveliko tveganje, ki si ga ta trenutek ni mogoče privoščiti. Če bi se scenarij prihodnje dni še poslabšal, bi bilo treba v tem okviru preučiti vlogo Združenih narodov. Socialisti predvsem pričakujejo, da bi bili Srbi in Hrvatje, ki so podpisali kategoričen in
obvezujoč sporazum o prekinitvi ognja, sposobni spoštovati ta podpis in si v prihodnjih dneh in tednih prizadevati, da se sporazum uresniči. Socialistična internacionala si predvsem prizadeva za mir in pričakuje, da bo prevladala zavest o tem, naj utihne orožje. Uporabljati gre torej izključno diplomatsko, politično in ekonomsko orožje.
Craxi je v imenu socialistične internacionale dejal, da bi takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške lahko povzročilo destabilizacijo položaja, ne da bi prispevalo k njegovemu reševanju. Glede procesa osamosvajanja in neodvisnosti obeh republik po Cra-xiju ni poti nazaj, uresničen bo in mednarodno priznan, toda pomembno je, da do tega ne pride na travmatičen način.
Stališče so z nekaj različnimi odtenki podprli voditelji vseh evropskih socialističnih strank (internacionala jih združuje pod predsedstvom bivšega nemškega kanclerja Willya Brandta kakih 70). Udeleženci so zatem sprejeli stališče o nujnosti takojšnje gospodarske in tehnološke pomoči Sovjetski zvezi.
MOSKVA — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je pripravljen na uvedbo novega ekonomskega in institucionalnega reda v državi, čeprav se globoko zaveda, da je pot do njega polna tveganj. Toda po državnikovem prepričanju - ki ga je izrekel v intervjuju za italijansko državno televizijsko mrežo RAI - poti nazaj ni več, zato ne gre izgubljati časa.
Gorbačov je sicer podčrtal, da tveganja in težave še zdaleč niso premagani in da problemi, ki so se nakopičili vse do tragičnih dogodkov v avgustu, ostajajo nerešeni, vendar je v isti sapi izrazil tudi prepričanje,, da je treba ohraniti zaupanje v prihodnost. O tem se bo sovjetski predsednik v ponedeljek v Moskvi pogovarjal s svojim gostom, predsednikom italijanske
vlade Giuliom Andreottijem. Ena od osrednjih tem, ki jih bosta obravnavala, pa bo seveda tudi sovjetsko sodelovanje z Zahodom, ki je - po besedah Gorbačova - po nekaterih omahovanjih na londonskem vrhu sedmerice naj bogatejših, sedaj vendarle dojel nujnost podpore reformam, ki so v teku v njegovi državi.
Medtem pa bo danes v majhni kavkaški republiki Armeniji referendum, na katerem se bo tudi njeno prebivalstvo izrazilo o osamosvojitvi od sovjetske federacije. Pozitivni rezultat ljudskega posvetovanja je zagotovljen, saj je Armenija ena izmed šestih republik, ki so zavrnile svoj pristop k novi pogodbi o zvezi in torej k pravno politični osnovi nove SZ.
• Jugoslovanska vojska vdrla v Slavonijo in v Hercegovino
NADALJEVANJE S 1. STRANI
šnje prebivalstvo praktično živi v zakloniščih zaradi nenehnih preletov vojaških letal, pri čemer je v hrvaški prestolnici bilo ves dan slišati tudi občasne eksplozije in strele iz lahkega in tudi težkega orožja. Prav prebivalci Zagreba so trenutno v največjem strahu zaradi dveh vojašnic v samem mestu, v katerih je vse pripravljeno za spopad. Poleg tega pa jim nenehno grozijo prostostrelci oziroma tako imenovana peta kolona. Nekaj olajšanja je včeraj povzročila le novica, da je poveljstvo 5. armadnega območja spet dobilo elektriko in vodo ter da poslopje ni več blokirano, vendar pa je malo verjetno, da bi se ob vseh dogodkih na vojnih žariščih na Hrvaškem, v Zagrebu stvari sploh lahko začele umirjati.
V minometnem spopadu s hrvaškimi silami v Osijeku in okolici Nove Tenje so, kot poroča Tanjug, srbske sile včeraj zadele tamkajšnjo rafinerijo in toplarno. Posnetki beograjske televizije kažejo gost dim nad mestom, po poročilih HTV pa naj bi bilo zadeto zdaj le skladišče goriva. Nič čudnega torej, da je predsednik predsedstva Mesič vojake in starešine JA pozval, naj zapustijo armado, ki je sprožila umazano vojno proti Hrvaški.
Mobilizacija v Črni gori ni splošna in zato ni razlogov za kakršnokoli razburjanje, saj gre že za tretjo takšno mobilizacijo v zadnjih treh mesecih, je na včerajšnji tiskovni konferenci v Žabljaku povedal predsednik predsedstva Črne gore Momir Bulatovič. Bolj ga je skrbela mobilizacija v nekaterih območjih na Hrvaškem ter nadzor hrvaških oblasti nad tamkajšnjimi »oboroženimi skupinami«. Da v Črni gori ne mislijo vsi enako, je razvidno iz poročila črnogorske socialistične stranke, ki je včeraj pozvala najvišje organe v republiki, naj preprečijo vojaško mobilizacijo. »Kot nosilci najvišje zakonodajne in izvršne oblasti sta neposredno odgovorni za življenja državljanov Črne gore, vaše odločitve pa lahko ta
življenja ogrozijo ali zaščitijo. Po vseh kršitvah sporazuma iz Igala je jasno, da se v Jugoslaviji umira zaradi neodgovornih politikov,« je rečeno v sporočilu socialistične stranke. Tudi v Vojvodini, kjer je prav tako v teku delna mobilizacija, pa prihaja do prvih protestnih manifestacij Madžarov in vojvodinskih Srbov. Tanjug poroča celo, da so se številni vojvodinski starši na lastno pest podali na območja spopadov, da bi rešili svoje sinove.
Tudi včeraj so se na več mestih v Dalmaciji nadaljevali napadi, katerih cilj je, kot vse kaže, tudi popolna prometna izolacija tega območja. Siloviti napadi so bili usmerjeni na kraj Turjaci v sinjski občini, s čimer je ogrožena še edina prehodna smer iz Splita in Dalmacije proti Bosni in sicer na črti Trilj - Bugojno. Napadi so se nadaljevali tudi na območju občine Drniš, agresorji pa se skušajo od tam prebiti v Šibenik in ga s tem izolirati tako s strani Benkovca kot tudi Splita. Agresor je začel napadati tudi območji Zeleni hrast in Posedarje v občini Zadar. Na ta način skušajo povsem obkrožiti Masleniški most in si s tem zagotoviti oporišče za morebitno blokado in komunikacijsko črto, ki je iz Zadra preko Paga potekala do Reke. Na vseh omenjenih območjih se hrvaške oborožene sile odločno upirajo. Ogorčenost in pripravljenost ljudi, da branijo svojo domovino, sta prišli dp prave veljave v Sinju, kjer je bilo včeraj 3000 ljudi pripravljenih, da se golih rok podajo proti vojašnici v Kuku-zovcu, od koder so streljali na sinjsko območje. Občinskim oblastem je le s težavo uspelo preprečiti njihovo namero.
Bombardiranje Šibenika in njegove okolice, zlasti Vodic, je povzročilo ogromno gmotno škodo. Poškodovani so vsi pomembnejši gospodarski objekti, škoda, ki jo je utrpela tovarna aluminija, pa po prvih ocenah znaša približno 250 milijonov dolarjev. V okolici Šibenika in
• Z dinarji proti Sloveniji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
cijah - SDK in banki. Glede na ukrepe Narodne banke Jugoslavije do Slovenije, je ta vir hudo dvomljiv. Kdo pa ima vrata kovnice denarja na Topčiderju, je zdaj že vprašanje. Podoben sindrom so že preizkusili
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
* Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
na Kosovu, kjer pa deviz ni več moč kupiti na tak način! Svež, nov bankovec za tisoč dinarjev je lahko novo, močno orožje proti gospodarski in monetarni moči Slovenije.
Možne razlage so tudi, da se denar s pomočjo mreže drobnih »šver-cerjev« resnično razpečuje iz tujine (Ljubelj je pač mejni prehod z Avstrijo... ), toda od kod - po točni občanovi pripovedi - povsem originalno pakirani in nedotaknjeni zavoji dinarjev? Ob odkritih pošiljkah tega denarja je nekaj povsem na dlani: nihče več ne more trditi, da je kontrola nad tiskanjem jugoslovanskega denarja še nemogoča. Ob govoricah o tem, da ima to početje v rokah vojska, ki ogromne količine denarja potrebuje za svoj krvavi posel, j e pritisk te vrste na Slovenijo logičen.
Ni potrebno biti prerok in napovedati, da bo to monetarno osamosvojitev Slovenije pospešilo. Ali' pa nas bodo organizirano »kupili« z dinarji, ki bodo kmalu le še brezvre-den papir. Dokaz za to je tudi »kriminalna logika«: odnesti iz Jugoslavije v Nemčijo marke, kupljene - na primer po 30 dinarjev in v Nemčiji dobiti za take marke veliko več dinarjev (cena od 40 do 50 in več dinarjev za marko), zopet oditi po nakup v Jugoslavijo in tako dalje...
Dinar postaja orožje, vsaj tako močno kot tai)ki. Odgovorni morajo sprejeti ukrepe, da to orožje Slovenije ne bo uničilo, (dd)
na bližnjih otokih so izbruhnili veliki požari. Hkrati se hrvaške obrambne sile silovito upirajo; do sedaj jim je uspelo sestreliti že štiri letala, zavzeli pa so tudi vse vojaške objekte v mestu, v katerih se je predalo 160 vojakov, od tega 50 oficirjev. Predvidevajo, da je poveljnik šibe-niške garnizije admiral Djuro Pajer pobegnil s podmornico. V mestu so zajeli 14 prostostrelcev. Včeraj zjutraj so znova bombardirali Šibenik, otok Zlarin pa je bil tarča letalskih^ napadov. Tanki so še zmeraj tik pred Šibenikom, vendar pa hrvaške sile nadzorujejo razmere.
Napetost na ožjem območju Splita narašča. Predvčerajšnjim ponoči je bilo slišati strele v okolici stavbe poveljstva pomorske oblasti in vojaškega pristanišča Lora. Iz helikopterskega oporišča v Di-vuljah blizu Trogira, naj večjega vojaškega oporišča na tem območju, so streljali na hrib Kozjak nad Kaštelom in Splitom in s tem izzvali požare. V omenjenem oporišču se je izkrcalo veliko ljudi, iztovorili pa so tudi veliko neznanega tovora. Včeraj okrog 15. ure so začeli z ladij, ki so v Kaštelskem zalivu, iz pehotnega orožja v Divuljah in letal streljati na območje Resnika, kjer je splitsko letališče. Streljanje je bilo usmerjeno tudi proti Kaštelom in objektu Pantana v občini Trogir, kjer so pod zemljo letalski han-
garji, ki so jih hrvaške sile osvojile pred tremi dnevi. S tem napadom se je vojna doslej najbolj približala Splitu, vprašanje obrambne sposobnosti Splita pa je velika neznanka. Radio Split nenehno poziva državljane, ki so opravili pehotno vojaško obveznost, da se takoj prijavijo obrambnemu poveljstvu. Napadi in zračni alarmi so se na širšem območju nadaljevali tudi zvečer. Ti so se razširili tudi na zahodno Hercegovino, kjer so v okolici Čapljine ustavili veliko število rezervistov iz Črne gore, ki so tja prispeli iz Tre-binja, kjer je po poročanju Hine poveljnik tamkajšnje garnizije podpolkovnik Noj ko Marinovič postavil na razpolago hrvaškim oboroženim silam. Na območju zahodne Hercegovine in Imotskega je prebivalstvo zelo vznemirjeno, iz posameznih mest pa je začelo tudi bežati, krajevne hrvaške in muslimanske oblasti pa so sprožile mobilizacijo teritorialne obrambe, da bi se postavili po robu prodiranju srbskih in črnogorskih rezervistov. Šinoči pa je bosansko-hercegovska vlada proglasila mobilizacijo teritorialne obrambe na vsem ozemlju BiH. Kaj to pomeni ni še povsem jasno, ob informacijah, da so v zadnjem trenutku preprečili atentat srbskih skrajnežev in skupinice muslimanskih odpadnikov na predsedni-
ka Izetbegoviča, pa lahko sklepamo, da skuša Sarajevo v zadnjem trenutku rešiti svojo republiko pred popolnim razpadom, saj so Srbi ustanovili že pet srbskih avtonomnih oblasti.(dd)
• Jugoslovanska
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Kanadsko pobudo za poseg OZN v jugoslovansko krizo je včeraj pozitivno sprejelo tudi nizozemsko predsedstvo evropske dvanajsterice, ki je hkrati zagotovilo, da to ne pomeni nobenega križanja in še manj konkurence z evropsko mirovno iniciativo. Posebno zadovoljstvo pa je kandadska poteza vzbudila pri hrvaškem vodstvu, saj je zunanji minister Šeparovič pred odhodom iz Haaga izjavil, da je po razoračaranju zaradi neodločnosti EGS Kanada prižgala novo upanje za odprtje poti do efektivnega posega.
V Bruslju so se medtem včeraj na izrednem sestanku sešli stalni predstavniki držav Atlantskega zavezništva, ki ga morebitna odločitev Zahodnoevropske unije o pošiljki mirovne sile v Jugoslavijo neposredno zadeva, saj je vseh devet članic UEO včlanjenih tudi v Atlantsko zavezništvo.
SCUOLA ŠOLA
EDI LE	ZA GRADBINCE
TRST - Miramarski drevored 89 - Tel. (040) 43626
Gojenci šole za gradbince v spremstvu ravnatelja, podravnatelja in učnega osebja na ogledu gradbišča novega nogometnega stadiona »Nereo Rocco« v Trstu.
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje
TEČAJI ZA:
zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov.
Zajamčena zaposlitev
pri tržaških podjetjih,
ki skupno s sindikati upravljajo šolo.
TEČAJI 91/92 SE BODO ZAČELI OKTOBRA 1991
Washington se trudi, da bi odstranil ovire za sklic bližnjevzhodne mirovne konference
Baker se je povsem nepričakovano sestal s palestinsko predstavnico Hanan Ašravi
AMAN — Ameriški državni tajnik James Baker se je včeraj v jordanski prestolnici povsem nepričakovano sestal s palestinsko predstavnico z zasedenih arabskih ozemelj Hanan Ašravi (na sliki AP). Do sestanka je prišlo na palestinsko zahtevo, potem ko je PLO predsinočnjim negativno ocenila Bakerjev »jamstveni osnutek« za sklic mirovne konference o Bližnjem vzhodu, ker ne predvideva samoodločbe za Palestince. Po trditvah Ašravije Baker ni odpravil vseh palestinskih pomislekov, a je bil vseeno storjen pomemben korak naprej pri uresničevanju pogojev za sklic mirovne konference.
Tudi James Baker je ob svojem prihodu v Damask z umirjenim optimizmom izjavil, da postopoma
odpravlja vse ovire na poti do konference. Naj hujše ovire, izraelske trme glede naseljevanja Židov na zasedena arabska ozemlja pa mu ne uspe odpraviti. VVashing-tonsko administracijo bodri le spoznanje, da je izraelsko javno mnenje spremenilo zadržanje do tega vprašanja. Zadnja anketa dnevnika Jeruzalem Post je namreč pokazala, da kar 57 odstotkov anketiranih pristaja na ameriške pogoje o zamrznitvi gradnje novih židovskih naselij in le 17 odstotkov pa jih nasprotuje izraelski udeležbi na morebitni bliž-njevzhodni mirovni konferenci.
Baker se je včeraj ponovno sestal s sirskim predsednikom Asa-dom, kar vzbuja sum, da hoče še nekoliko omehčati sirska stališča, tako da bi Izrael na koncu moral pristati na konferenco.
V ponedeljek bo zasedal palestinski parlament
ALŽIR V turističnem naselju Club des Pins pri Alžiru je vse pripravljeno za ponedeljkov začetek Palestinskega narodnega sveta, v bistvu palestinskega parlamenta v izgnanstvu. Položaje ob naselju je zasedla alžirska vojska z oklopnimi transporterji, na morju pa so enote vojne mornarice.
Na tem zasedanju se bo krojila nadaljna usoda bližnjevzhodne konference. Jaser Arafat in drugi zmerni voditelji PLO so trenutno pod udarom pristašev Georgeja Habaša in Najefa Havatmeha, ki odločno nasprotujejo mirovni konferenci. Proti miru so tudi islamski skrajneži gibanja Hamas. Po političnem neuspehu v zalivski vojni, ko je PLO podprla Irak, bo morda Arafatu vendarle uspelo prepričati svoj narod, da je nasilje obsojeno na neuspeh.
Jugoslovanska dogajanja na straneh zagrebškega in beograjskega tiska
Objavljamo pregled zagrebškega in beograjskega tiska, ki ga je posredovala slovenska tiskovna agencija STA:
Zagrebški dnevniki
VJESNIK: Preboj - Čeprav vojni na Hrvaškem še ni videti konca, pa se Hrvaška že prebija iz obroča. To, kar se dogaja na njenih bojiščih zadnje dni, in politični učinki na mednarodnem in jugoslovanskem prizorišču, jasno kažejo, da se na nekdanjem jugoslovanskem prostoru pojavljajo popolnoma nove okoliščine. Spreminja se dosedanji obrazec odnosov med republikami, kajti njihovi pogovori o prihodnjih odnosih bodo nujno zapustil krog jalovih dvoumnosti, ki so prikrivale končne cilje. Spreminja se položaj armade, ki v prihodnje zanesljivo ne bo več Politični razsodnik. Objektivno pa se spreminja tudi politični položaj Srbije: njen vladajoči vrh se bo vedno bolj osredotočal k ohranjanju režima v sami Srbiji. S tem pa se zanesljivo spreminja tudi funkcija zveznih forumov, kar nazorno potrjujejo tudi zadnje poteze zvezne vlade, ki se želi rešiti diskreditira-nih armadnih parajugoslovanskh osebnosti.
Začela pa se bo menjati tudi Mednarodna optika reševanja jugoslovanske krize. Zahod bo moral čimprej sprejeti nove relanosti, priznati republike in jih vključiti v rnednarodni integracijski proces, zavezati pa jih s pogodbami o varnosti in sodelovanju. Zagreb je na takšen razplet pripravljen. Vse dru-9° je podaljšanje agonije, v katero Oo vedno globlje zapadal tudi Zahod, piše v uvodniku Hido Biščevič.
V uredniškem komentraju pod naslovom »Kdo prihaja na Kadije-vičevo mesto« se analizira Marko-
vičeva zahteva po odstopu Kadije-viča in Broveta. To njegovo potezo list pozitivno ocenjuje in dodaja, da je treba vztrajati pri tem, da Markovič sestavi nov kabinet in opravi posel »likvidatorja« Jugoslavije. V drugem komentarju pod naslovom Srbija na vzhodu pa list opozarja, da se Slobo seli v Srbijo. S tem želi povedati, da je Miloševič začutil nevarnost in je pohitel z zavarovanjem svojih zahodnih meja. Povod za to je nagel razpad JA in kompromitiranje Srbije v tujini. Slobo se vrača tudi na Kosovo, kjer želi na vsak način vzpostaviti stike z albansko opozicijo in jo prepričati, naj se udeleži bližnjih občinskih volitev. Slobo je tudi začutil, zaključuje list, da je Srbija vedno bolj izolirana v tujini in da se v središču Beograda dogajajo stvari, ki mu nikakor niso v prid, kot je napr. javni TV Dnevnik na Terazijah.
VEČERNJI LIST: Kdo bo zamenjal Adžiča - General Kadijevič (tkim. hrvaški kader) in admiral Brovet (slovenski) sta v samem vrhu pučistov. Srbski kader, general Adžič načelnik generalštaba, je njun najbližji sodelavec in dejanski vodja državnega udara. Tako kot Kadijeviča in Broveta je treba tudi njega zamenjati, pa čeprav na Markovičev, farsični način. To pravico ima predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič, čeprav je to dejansko smešno in nesmiselno, piše Frane Plančič. V nadaljevanju opozarja na nemoč predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča, ki ima samo formalno pravico nekoga zamenjati. Da te možnosti dejansko nima, se vidi že po tem, da je Kadijeviču in Brovetu lahko samo zagrozil in jima dal 48-urni rok. Še bolj drasti-
čen pokazatelj njegove nemoči pa je dejstvo, da vojaška trojica Kadi-jevič-Brovet-Adržič odloča o delitvi zveznega proračuna, o izključitvi republik iz monetarno-fianančnega sistema, o deviznem režimu, o obsegu denarja in podobno, pouarja France Plancič.
Beograjski dnevniki
POLITIKA : Upanje iz Igala -
Prihodnost JLA se, kot kaže vedno bolj zapleta. Izdaja nekaterih starešin JLA, ki je zlasti boleča v vojni mornarici, prav gotovo otežkoča obstoj armade. Tudi politično vodstvo Makedonije se je jasno postavilo na stran protiarmadnih in protijugoslovanskih sil, piše vojaško-politični komentator Miroslav Lazanski. V nadaljevanju komentarja opozarja tudi na nepreciznost nejasnosti v sporazumu iz Igala. Sporazum npr. ne precizira, katere so paravojaške sile in neregularne enote. Iz sedanje prakse pa je znano, da nihče v Jugoslaviji ne prizna, da so njegove enote paravojaške. Sporazum iz Igala tudi ne govori o tem, kdo naj bi pravzaprav razorožil paravojaške sile in neregularne enote in kako to storiti, če miren način, kolikor je sploh možen, ne bo uspešen, sprašuje Lazanski.
POLITIKA EKSPRES : Modre čelade pod šahovnico - Če Evropska skupnost ne vidi ali pa tega ne želi, da v Jugoslaviji ne gre za napad na Hrvaško, temveč za agresijo najbolj črnega fašizma na srbski narod in JLA, bi bila morebitna vojaška intervencija v korist Hrvaške agresija na Jugoslavijo v korist fašizma. Zato lahko pričakujemo tudi temu primeren odpor. To je treba odkrito povedati Genscherju in njegovim prijateljem, poudarja Ljubomir Jakovljevič.	(STA)
Oktobra bo šla Italija na rentgenski pregled
RIM - Po natančno desetih letih se bo Italija čez približno tri tedne spet postavila pred »fotografsko kamero« zavoda ISTAT. Za razliko od neštetih sondaž, mnenjskih raziskav in vsemogočih socioloških preučevanj, se bo država v vseh svojih naraznovrstnej ših aspektih tokrat postavila pod lečo brez ličila in drugih lepotnih trikov. Splošno popisovanje bo namreč neizprosno, kar je konec koncev tudi njegov smisel.
Italija bo izpod te leče izšla v nekaterih primerih lepša, v drugih pa grša od podobe, ki jo ima v kolektivni zavesti, nedvomno pa bo glede na desetletje zadnjega popisa močno spremenjena. Statistični zavod bo do potankosti reproduciral koordinate italijanskega škornja, ki gredo od števila prebivalcev do stopnje njihove šola-nosti, od položaja na tržišču dela, stanovanjskih in družinskih razmer do števila imigrira-nih delavcev, od položaja v industrijskem sektorju, na področju storitev in javne uprave pa celo do trgovine ob stojnicah.
V pričakovanju začetka popisnih operacij, ki se bodo z delitvijo ustreznih obrazcev začele 11. oktobra, pa je na osnovi zadnjih ažurniranj zavoda Istat že mogoče opredeliti najznačilnejše spremembe v zgodovini popisovanj, ki so se v Italiji začela leta 1861. Poglejmo si nekatere izmed njih.
Število prebivalcev je ob zadnjem štetju leta 1981 znašalo 56 milijonov 557 tisoč, po naj-novejših podatkih Istata pa je leta 1990 doseglo 57 milijonov 576 tisoč, in torej znašalo milijon več. Kot v vseh industrijsko razvitih državah pa se tudi v Italiji prebivalstvo stara: leta 1951 je bilo samo 8,2 odstotka prebivalcev starejših od 65 let, leta 1981 pa se je njihovo število povzpelo na 13,2 odstotka.
. Zaposlenost se je v zadnjih letih vztrajno povečevala, še zlasti na račun povečane zaposlenosti žensk. Leta 1971 je bilo zaposlenih 36,6 odstotka za delo sposobnih prebivalcev, medtem ko se je leta 1981 ta odstotek zvišal na 40. Temeljito se je spremenila tudi struktura zaposlenosti, saj je nekdaj najmočnejši, kmetijski sektor izgubil primat na račun industrije.
Družina je naslednji velik pokazatelj sprememb, saj se število članov družinskega jedra nenehno zmanjšuje: tipična družina je leta 1981 štela le še tri člane, medtem ko jih je leta 1951 štela štiri. Občutno se je povečalo tudi število lastniških stanovanj: od 42 odstotkov leta 1951 se je njihovo število v razmerju s številom najemniških stanovanj leta 1981 povišalo na 59 odstotkov, na jugu pa je doseglo celo 63,3 odstotka. Hkrati pa se je povečala tudi stanovanjska površina, tako da je leta 1981 v povprečju vsak Italijan razpolagal z lastno sobo.
Ministrska konferenca neuvrščenih je pila tokrat v Akri, glavnem mestu Gane. Vročajo, da je bila še kar dobro organizi-r.ar,a' da je potekala v glavnem uspešno, dQ pa, kakor je bilo navsezadnje pričako-pQd, ni dala kakih posebnih rezultatov. “oko na srce, izid konference je v bistvu Hstrezal položaju, v katerem je zdaj to gi-°Qn/e, pa tudi »perspektivam«, ki jih niso Uspeli opredeliti.
hrezdvoma je, da je gibanje v krizi; seve-/e še najbolj v krizi njena zdajšnja »vo-ddeljica«, Jugoslavija, ki se že tako otepa z iPopisno hudimi notranjimi problemi. Le-°šnje leto predstavlja pravzaprav 30 ob-effiico gibanja, saj je nastala leta 1961 na j e°grajski konferenci. Zdajšnje v Akri pa p. bilo deseto ministrsko zasedanje giba-Kakor je bil obetaven začetek, tako ,r^j gibanje, po 30 letih, prejkoslej preživ-J° najbolj težko obdobje, pa čeprav vsa Poznanja niso negativna.
• ^a konferenci je bil prvi govornik prav Neslovanski zunanji minister Lončar, ki 9Q glede na stanje v državi niso pričako-uv se ie vseen0 pojavil celo z daljšim godnim poročilom; seveda je po sili raz-r er govoril in pojasnjeval jugoslovanske n 2/71ere, o samem gibanju pa je razložil koftera tališča (ki so bila ob zaključku Ference v glavnem sprejeta), ki kažejo srn °' ne bi bHo Prav, če bi zdaj zapisali je J0 obsodbo gibanju. Nasprotno, rekel sv t Pred nami proces »integriranja« eta na novih temeljih, da gibanje pri tem niore ostati na obrobju, da je v politič-
Neuvrščeni niso določili svoje razvojne strategije
nem rezvoju sveta kar precej mesta zanj in da mora gibanje kajpak ravnati »realistično«.
Se pravi, da mora še obstajati in delovati. V razpravi so konec koncev v glavnem razščistili niz vprašanj; tako na primer dejstvo, da se svet zdaj večinoma ubada s problemi Vzhodne Evrope, povsem pa pozablja na Jug, gibanje pa naj bi zategadelj postalo njegov glavni in izrazit predstavnik. Dalje, res je, da je bilo gibanje do nedavnega nekakšna alternativa blokovski ureditvi, ki je zdaj ni več, lahko pa se prične usmerjati v reševanje drugih problemov človeštvd, kakršna je na primer oborožitev. Bistven problem neuvrščenih (in sveta) pa je gospodarsko in pa socialno že skorajda usodno zaostajanje tako imenovanega tretjega sveta.
Udeleženci so bili na konfrerenci, kakor poročajo, tudi resnično iskreni v zvezi z nekaterimi problemi, pri katerih jim ni uspelo storiti domala ničesar: ves čas obstoja, so ugotavljali, niso bili sposobni odpraviti niti enega vojnega žarišča ali pa kar
vojnih stanj, ki so danes na svetu predvsem med neuvrščenimi. Proti vojnam so se bojevali z deklaracijami in papirji. O nedavni agresiji Iraka na Kuvajt so šele na tej konferenci ugotavljali, da so »zamudili« in da ni bilo v čast gibanja, če se je tako obotavljalo v zvezi z obsodbo krivca.
Toda v Akri so menili, da gibanje ne sme zamreti. Navzoči so se ogreli za posebno filozofijo, po kateri mora namesto dosedanjega nastati novo »svetovno ravnotežje«, gibanje pa naj bi bilo njegov steber posebno v času oblikovanja novih medsebojnih odnosov. Skratka, gibanje je bržčas svetu potrebno, prizadevalo pa naj bi si za mir, varnost, stabilnost in pa razvoj, ki pa naj bi bolj enakomeren in ne bi smel več zapostavljati tretjega sveta.
Sprejeli so tudi nekaj zanimivih pobud, na primer tisto o združitvi med gibanjem in tako imenovano Skupino 77, ki se v Združenih narodih ukvarja predvsem z gospodarskimi odnosi med razvitim in nerazvitim delom sveta. Osvojili so spoznanje, da se je gibanje rodilo v času, ko je bil takorekoč na dnevnem redu boj med kapi-
talizmom in socializmom, zdaj pa so sila žgoči odnosi med razvitimi in zaostalimi. Gibanje se preprosto ne more odpovedati svoji »aktivni« vlogi, so razlagali v Akri.
Jasne strategije pa žal niso uspeli opredeliti. Sklepna deklaracija je sicer krajša, toda še zmeraj v glavnem frazerska. Konferenca je tokrat potekala hitreje, ob kar pestri, pa tudi stvarni izmenjavi misli o problemih, toda konec je bil spet podoben prejšnjim konferencam. Eden glavnih stavkov deklaracije je, da bodo pač »zagotavla-li podporo zatiranim in preganjanim na svetu«. Prizadevali so si, da bi sprejeli nekaj pomembnih priporočil v zvezi s človekovimi pravicam, toda tudi pri tem se niso kaj dosti odmaknili od že oguljenih stavkov.
Skratka, smeri za nadaljne delo, kakor kaže, niso uspeli zastaviti. Ugotavljajo, da je bil med samo konferenco ša kar prozoren napor, da bi pričeli ustvarjati nekaj novega, toda v sklepnih dokumentih tega ni videti. Pač pa je prišlo do izraza nekaj drugega: namreč to, da so se za vodilno vlogo v gibanju začele potegovati zlasti afriške dežele medtem ko so latinsko-ameriške v glavnem odsotne, pa tudi azijskim regijam ni za kako posebno prisotnost. Pozornost pa je vsekakor vzbudilo to, da sta se tokrat prvič pojavili kot gost dve ugledni evropski deželi: Nemčija in Nizozemska. Zlasti tuji opazovalci to tolmačijo kot še kar zgovorno znamenje.«
MIRO KOCJAN
Danes na Trgu Liberta v Trstu uradna otvoritev podružnice openske Hranilnice in posojilnice
Pridobitev za HPO in za celotno skupnost
Na sliki (od leve proti desni) predsednik Hranilnice in posojilnice
notranjost
na Opčinah Pavel Milič, ravnatelj Klavdij Brajnik in okusno opremljena nove podružnice
•FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r | Tel. (040) 365424 ' * Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
Danes opoldne bodo na Trgu Liberta v Trstu slovenso odprli sedež podružnice Hranilnice in posojilnice na Opčinah in glavne agencije zavarovalnice Assimoco. Odprtja poslovalnice se bo udeležil minister za prevoze Carlo Ber-nini, prostore pa bo blagoslovil tržaški škof msgr. Lorenzo Bellomi.
Prisotnost ministra Berninija na otvoritvi je dokaz pomena, ki ga italijanska vlada pripisuje združenju hranilnic in posojilnic, katere član je tudi openska Hranilnica in
posojilnica. Nova podružnica v mestu je pridobitev predvsem za samo Hranilnico in posojilnico na Opčinah, obenem pa tudi pridobitev slovenskega gospodarstva v Italiji in celotne manjšine nasploh, saj gre za nov odraz prispevka, ki ga manjšina daje gospodarski stvarnosti mesta.
O odprtju podružnice in o pomenu, ki ga ima za banko, smo se pogovorili s predsednikom Hranilnice in posojilnice na Opčinah
UVOZ-IZVOZ ZASTOPSTVA LJ S.p.A.
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
00^0 LANCIA IVECO Iirelli
SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO
34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. dellTndustria 6 - Tel. (0481) 522012

CenUalspcd
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI
Sedež: TRST - Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 - Telex: 460140 CENTTS I - Telefax: 43903
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, aviopromet, pomorski in kontejnerski prevozi, suhozemski transport
a grof o rest
IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA
TRST
Tel. (040) 369228, 369064, 368988, 368714 Ulica Geppa 9 Telex 460134 AGROF Telefax (040) 362896
GORICA
Ulica Trieste 160 Tel. (0481) 20982
Katalan Spedizioni s.„.c.
špeditersko podjetje, ustanovljeno leta 1983
• carinske operacije
• mednarodni in vsedržavni prevodi • skladiščenje
• %birnik %a Jugoslavijo
SEDEŽ in SKLADIŠČE	AGENCIJA FERNETIČI
mejni prehod RABUJEZ	Opčine
Tel. 231153-232529	Tel. 214284
Fax 232339
Pavlom Miličem in ravnateljem Klavdijem Brajnikom.
Odpreti podružnico v mestnem središču, sta poudarila, je bil cilj, ki si ga je Hranilnica zastavila že pred več kot desetimi leti, ko je vložila prvo prošnjo. Dejstvo, da je sedaj dobila dovoljenje od državne Banca dTtalia, da podružnico lahko odpre, je nedvomno priznanje za Hranilnico, za uspešnost in strokovnost njenega delovanja.
Obenem pa je odprtje podružnice v mestu nujno potrebno za utrditev in rast HPO. S podružnico v mestnem središču bo Hranilnica zadostila potrebam tistih svojih klientov, ki stanujejo v mestu ali pa imajo v mestu svojo dejavnost, obenem pa bo to možnost širjenja delokroga in pridobivanja novih klientov. S tega vidika je podružnica dosežek (prvi mesec poslovanja od neformalnega odprtja do današnjega slavja je to že pokazal) in obenem izziv, ki sili Hranilnico k nudenju še kakovostnejših storitev, kot so dosedanje. Pri temu bo v nedvomno pomoč dejstvo, da bo v podružnici poslovala tudi generalna agencija za Trst zavarovalnice Assimoco, s katero je Hranilnica razširila svoje delovaje na nezgodno in življenjsko zavarovanje in s katero je že zavarovala vlagatelje in posojilojemalce ter lastnike tekočih računov (v primeru smrti zaradi nezgode ali invalidnosti so naslovnik in svojci kriti).
Običajno bančno poslovanje Hranilnica dopolnjuje s storitvami osrednjih ustanov združenja hranilnic in posojilnic kot so Osrednji kreditni zavod hranilnic, finančni družbi Agrileasing in Autolea-se ter že omenjena zavarovalnica Assimoco. Na ta način lahko HPO nudi vse storitve, ki jih zahteva sodobno finančno poslovanje. Poleg navadnih posojil nudi Hranilnica ugodne kredite gospodarstvenikom in zasebnikom za nakup ali gradnjo »prve hiše« na osnovi deželnih in državnih zakonov. Kot predstavnica Agrileasin-ga in Autoleaseja pa posluje na premičninskem in nepremičninskem trgu.
Hranilnica posluje v mednarodni trgovini, v varčevanju in dodeljevanju kreditov s tujo valuto in kot članica združenja Hranilnic, ki vključuje preko 1.500 zavodov, sta poudarila Milič in Brajnik, se HPO približuje kreditnim ustanovam vsedržavnega pomena. Kljub temu pa, sta večkrat podčrtala. HPO ohranja pozitivne lastnosti krajevne banke, ki je vraščena v stvarnost iz katere je zrasla. V tern okviru pri Hranilnici poudarjaj0 pomen domačnosti, in prijateljskega pristopa do ljudi, ki se m°' rajo tudi v banki počututi k°t doma, v uslužbencu pa videti svojega svetovalca in ne hladnega izvrševalca ukazov. O vraščenosti v opensko stvarnost pa priča dejstvo, da je s sponsorizacijo, namensko reklamo in drugimi pri' stopi Hranilnica in posojilnica na Opčinah lani podprla delovanj6 društev in drugih pobud z 250 milijoni lir, kar je okoli 10 odstotkov lanskega zaslužka.
SOGZOlfl
CF
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V ITALIJI ZDRUŽENI V BANČNI SEKCIJI SDGZ gj
ČESTITAJO HRANILNICI IN POSOJILNICI
OPČINE
OB OTVORITVI NOVE PODRUŽNICE V TRSTU IN JI ŽELIJO NADALJNJIH POSLOVNIH USPEHOV
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA Ssm, IN POSOJILNICA V SOVODNJAH
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPCINK-TItST
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
BCIkb
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
33 Kmečka banka 3	Gorica
Na sedežu nove podružnice openske Hranilnice deluje tudi agencija zavarovalnice
Assimoco: mlada in dinamična zavarovalna družba ki se pri delu oslanja na hranilnice in posojilnice
Na sedežu nove podružnice openske Hranilnice in posojilnice bo delovala tudi generalna agencija zavarovalnice Assimoco. Gre za zavarovalnico, ki je povezana z Združenjem italijanskih hranilnic in posojilnic, s sindikalno konfederacijo CISL in zadružnim gibanjem katoliške usmeritve. Prisotnost Assimoco v Trstu predstavlja za mesto nedvomno novost v ponudbi zavarovalnih storitev na področju življenjskega in nezgodnega zavarovanja, odprtje tržaške agencije pa sodi v okvir strategije razvoja, ki ga je izdelala dražba in ki temelji na raz-predenosti katoliškega zadružnega gibanja ter na razširjenosti okenc hranilnic in posojilnic.
Assimoco je mlada in dinamična zavarovalna družba, ki je bila ustanovljena v začetku osemdesetih let. Načrt za njen nastanek pa sodi v konec sedemdesetih let, ko je jasneje prišla do izraza potreba, da katoliško usmerjeno zadružno gibanje ter hranilnice in posojilnice razpolagajo z zavarovalno strukturo, ki bo us-
trezala potrebam družbenega tkiva, katerega izraz so.
V primerjavi z drugimi podobnimi izkušnjami je uresničevanje načrta Assimoco začela z zamudo, ki pa bo lahko nadoknadena, če bo znala družba siner-gično izkoristiti znatni potencial družbenih sil, ki so udeležene v uresničevanju projekta. Značilnost Assimoca je namreč, da vključuje družabnike, ki imajo svoj referenčni okvir v družbi, in »tehnične« družabnike (sedaj družbo Toro, prej pa Grupo Tirrenia), ki so dali na razpolago svoj »know-how«. Pomembna pa je tudi prisotnost sindikata CISL prek finančne družbe Finlavoro, ki omogoča dodatni razvoj na še ne povsem raziskanem področju življenjskih polic.
Poleg italijanskih družabnikov pa so prisotni tudi nemški partnerji in sicer Rhein Main Rueckversicherang, in R + V Versicherungs Holding AG, ki je odraz katoliškega zadružnega gibanja v Nemčiji. Ta nemška grupa, vključuje 8 zava-
zovalniških družb, ki so prisotne v vseh sektorjih zavarovalne dejavnosti.
Družba Assimoco je v letu 1990 zbrala za okoli 40 milijard lir premij, kar je 40 odstotkov več kot leto prej. Njen vodstveni sedež je v naselju Milanu Ol-tre nedaleč od letališča Linate. V tem sedežu so združene vse tehnične in upravne službe, ki se poslužujejo novega elektronskega sistema.
Police, ki jih nudi Assimoco, zadevajo zaščito zdravja, zaščito doraščajočih otrok, zaščito trgovcev, zaščito doma. Ponudbo pa dopolnjuje še s policami, ki so zasnovane kot nalašč za kmetijska podjetja, za obrtnike in male industrijce. S tega vidika je družba Assimoco resnično odraz potreb tistih gospodarskih sektorjev, ki se v naj večji meri poslužujejo storitev hranilnic in posojilnic. V tem pogledu je tudi idealno dopolnilo storitvam openske Hranilnice in pososjilnice.
Na sliki: generalni direktor družbe Assimoco Giuseppe Preti
Dreika
Arhitektura za notranjo opremo
DRE 101/3
PROJEKTIRANJE IN REALIZACIJA PO SISTEMU »KLJUČI V ROKE«
BOLZANO - Drevored Druso 78/A - Telefon (0471) 919300 - Telefax (0471) 920214
MARMORNO PODJETJE
VRECH o.
obdelava marmorjev - kamna - granitov gradbeništvo - oprema
KVALIFICIRANO OSEBJE ZA POLAGANJE
Cervignano del Friuli (UD) - Ul. degli Onez 42
Tel. (0431) 32348 - 32885 - Fax (0431) 32348
Tvojemu mestu zagotovljena varnost
VARNOSTNE NAPRAVE
BLINDIRANA VRATA IN TREZORJI
-	AVTOMATSKA VHODNA VRATA
-	TELEFONSKE NAPRAVE
PODJETJE REGISTRIRANO IMQ 3. STOPNJE
TRST - UL SV. FRANČIŠKA 48 - Tel. 764573 - 764379 - 755793
MEHANIČNE DELAVNICE
KOVINSKE ZASTEKLITVE - SPECIALNE KONSTRUKCIJE
Ul. Trevisana, 7 - Tel. (0422) 778055 - MASERADA SUL PIAVE (TV)
CARA01/1
PODJETJE ELEKTRIČNIH NAPELJAV
(H ALCIDE CARAVAGGIO
električne inštalacije za civilne in industrijske objekte
električni panoji
načrtovanje in inštalacije razsvetljav v parkih in vrtovih
namestitev alarmnih in varnostnih naprav
TRST Ul. Scttefuntanc S4 Tel. (040) 391569 Tele* (040) 394730
delta
edile
('at taro Fabio
gradbena dela
Ul
Namestitve
TRST - Ul. Udine 25/a - Tel. 422884 - Fax 44955
LEGO01/1
L. E. G. O- s. r. I.
La Edile Grandi Opere
TRST
Ul. Torrebianca 20
Ul. Timeus 7 - uradi
Tel. 365005 - Fax 371248
Tam kjer je mesto, ki proizvaja,
/e tudi Assimoco.
Trst, 21. septembra
Odpiramo novo generalno agencijo Assimoco in Assimocovita, ki bo imela sedež pri openski Hranilnici in posojilnici na Trgu della Liberta 5.
Pričakujemo Vas, da bi Vam predstavili svoje police, ki pomenijo naj popolnejši odgovor za varstvo tistih, ki delajo, za zaščito zdravja, otroka in doma.
Assimoco ^^Assimocovita
Boljše zavarovanje, večja gotovost. *
*
Srečanje SKGZ z Unijo Italijanov
KOPER — Sodelovanje med manjšinami dobiva v tem trenutku ključen pomen, še posebej z ozirom na dejstvo, da ravno ta vprašanja prihajajo v ospredje mednarodnih pogovorov. Gre za priložnost, ki je ne gre zamuditi, da se popravijo mnoge napake iz preteklosti. Predsednik in tajnik slovenske kulturno gospodarske zveze Klavdij Palčič in Dušan Kalc sta se v Kopru sestala z Mauriziom Tremulom, predsednikom izvršnega odbora Unije Italijanov, in Robertom Batellijem, vodjo italijanskih poslancev v slovenski skupščini.
Do srečanja je prišlo po obojestransko izraženi želji, da si manjšini izmenjata informacije o sedanjem položaju, v katerem dobiva vloga manjšin pri prizadevanjih za vzpostavitev miru v jugoslovanskem prostoru vse večji pomen.
Manjšini sicer živita in delujeta v različnih okoliščinah, obema pa so skupni ali sorodni številni problemi, s katerimi se je treba soočati. Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in Unijo Italijanov še posebej povezujejo dolgoletne izkušnje medsebojnega sodelovanja, ki ga je potrebno v sedanjih okoliščinah po mnenju obeh organizacij še okrepiti. Predznak uspešnega sodelovanja med manjšinama je vsekakor odsotnost vsakršnih predsodkov v medsebojnih odnosih, kajti obema skupnos-tima gre za iste cilje uveljavljanja pravic in ustvarjanja sožitja med narodi.
Na sestanku v Kopru je bilo začrtanih več smernic za skupne pobude na področjih kulture, šolstva in informacije. V kratkem pa bodo predstavniki Unije Italijanov na javnem informativnem srečanju v Trstu spregovorili o svojih problemih in načrtih.
Soglasna resolucija predsednikov ob včerajšnjem srečanju v Linzu
Dežele Alpe-Jadrana spodbujajo k priznanju Slovenije in Hrvaške
LINZ Predsedniki osemnajstih republik, dežel, regij, kantonov in drugih upravnih sredin delovne skupnosti Alpe-Jadran so včeraj soglasno odobrili resolucijo, ki najodločneje obsoja vojaški napad na Hrvaško in zahteva umik zvezne vojske z njenega ozemlja. Hkrati so sklenili nasloviti nujnosten poziv Evropski skupnosti, naj posreduje za pomiritev na Hrvaškem, istočasno pa spodbuditi Varnostni svet OZN, naj ustrezno poseže. Toda resolucija gre še dlje: vpričo »zamrznjene« Evrope, ki je ostala brez vsakega vpliva, vpričo »dvomljive« pobude Heksago-nale, »saj ji predseduje vlada, ki je ni več«, in vpričo »obredne diplomacije« v Haagu predsedniki A-A vabijo osrednje vlade Italije, Avstrije, Madžarske, Nemčije in Švice, naj priznajo republiki Slovenijo in Hrvaško ter naj pritisnejo na OZN, da bi takšno priznanje prišlo tudi od drugih evropskih držav.
Skupnost Alpe-Jadran se čuti torej neposredno prizadeta, saj divja vojna na enem od njenih območij, prav zaradi tega pa so se predsedniki v Linzu odločili za dve takojšnji pobudi: prvič, da pošljejo že v torek ali sredo v Hrvaško lastno delegacijo (v njej bodo zastopniki Gornje Avstrije in »neposrednih sosedov« Hrvatske), drugič pa, da nemudoma prispevajo prizadetemu prebivalstvu kot prvo pomoč znesek okoli 190 milijonov lir — 80 odstotkov za Hrvaško in 20 odstotkov za Slovenijo. To ni veliko, ima pa jasen političen pomen, so naglasili v Linzu, saj znaša gmotna škoda zaradi vojne na Hrvaškem več kot 15 milijard dolarjev, kakor je pojasnil hrvaški ministrski
predsednik Franjo Gregurič. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle pa je povedal, da se tudi Slovenija v gospodarskem pogledu duši in da nikakor ne bo podaljšala moratorija, za katerega se je domenila julija z zveznim predsedstvom in vlado in ki bo zapadel opolnoči 7. oktobra.
Predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti je po sestanku v Linzu naglasil, da se je treba enkrat za vselej sprijazniti z dejstvom, da Jugoslavije ni več, pa ne samo zaradi etničnih razlogov, pač pa predvsem zaradi političnih, saj ostaja en del bivše Jugoslavije zasidran na odmrlih komunističnih modelih. Dosedanji poskusi Evropske skupnosti, Zahodne evropske unije in KVSE so po Biasuttije-vem zatrdilu propadli zaradi tega, ker so sloneli na shemah, ki jih je čas že pohodil, saj niso upoštevale razpada Jugoslavije. Danes sta potrebna dva formalna, vendar izjemno važna ukrepa, je nadaljeval Biasutti: priznanje nedovišnosti Slovenije in Hrvaške ter osvojitev tez, ki jih je iznesel svoj čas avstrijski zunanji minister Mock glede posega OZN. Predsednik FJK je nato opozoril na pomen, ki ga bo lahko zado-bila v danih razmerah umestitev permanentnega tajništva ustanavljajočega se sveta deželnih skupnosti, ki so nastale v zadnjih letih (poleg Alpe-Jadrana še Arge Alp, Skupnost obdonavskih dežel, v kateri je tudi Srbija, in Skupnost spodnjega in gornjega Jadrana). Tajništvo naj bi imelo sedež v Benetkah in bilo bi politično močno, vplivno, je poudaril Biasutti. (fdg)
Udeleženci 7. deželnega kongresa sindikata CGIL potrdili enotnost
VIDEM - V Magnanu in Riviera se je zaključil včeraj sedmi deželni kongres sindikata CGIL, ki se ga je udeležilo več kot 273 delegatov v zastopstvu kakšnih 100.000 članov. Zadnja beseda je pripadla vsedržavnemu tajniku te organizacije Giulianu Caz-zoli, ki je posvetil osrednji del svojega govora najpomembnejšim vidikom pogajanj med vlado, sindikati in podjetništvom v zvezi s ceno dela. Z druge strani Pa je izrecno poudaril potrebo, da bi prišlo v najkrajšem do prave reforme pokojninskega sistema, seveda takšne, da bo zadovoljila upokojence, saj je kupna moč penzij iz meseca v mesec slabša.
Deželni tajnik CGIL Graziano Pasgual, ki je kongres sicer tudi uvedel, se je pozitivno izrekel o poteku razprave, v katero je poseglo preko trideset delegatov v imenu vseh teritorialnih in stanovskih organizacij in med katero so predložili dve resoluciji; 76% delegatov je podprlo 'tezo Trentin-Del Turco",
16% je dobila teza "Biti sindikat", 8% upravičencev pa se je glasovanja vzdržalo.
Med kongresom so še prav posebno pozornost namenili jugoslovanski krizi, kakor tudi možnosti oziroma potrebi, da se sindikat dejavneje vključi v dialog v sklopu delovne skupnosti Alpe-Jadran. »Pritegnili smo veliko pozornosti,« je poudaril Pasgual, »dokaz tega pa je tudi udeležba avstrijsko-štaj erske, slovenske, hrvaške in madžarske sindikalne delegacije ter predstavnikov deželnega političnega in gospodarskega življenja na tem kongresu.« To pa je še toliko pomembneje, ker se je kongres zaključil v znamenju enotnosti, je dodal Pasgual s pripombo, da lahko torej CGIL zre v prihodnost z novim elanom.
Ob koncu leta 1990 je bilo v Furlaniji-Julijski krajini vpisanih v to najbolj reprezentativno sindikalno organizacijo 109.200 delovnih ljudi z vseh področij javnega in zasebnega gospodarskega udejstvovanja.
iz Kopra v Benetke
”Histria“
KOPER — Skupnost Italijanov iz Kopra je v prostorih koprskega pokrajinskega muzeja organizirala posebno slovesnost ob zaključku razstave z naslovom "Histria - popotovanje v preteklost ", s katero so predstavili risbe in akvarele velikega italijanskega mojstra Nella Pac-chietta, ki se je rodil v Kopru, živi pa v Benetkah.
Slovesnost so ob zaključku pripravili zaradi tega, ker so to ob začetku in odprtju razstave preprečili oboroženi spopadi v Sloveniji, saj je vojna ravno takrat izbruhnila.
Salvator Žitko, ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Kopru je to, več kot dva meseca trajajočo razstavo, ki so
jo bili predstavili že v Mestrah, Gorici in Umagu, ocenil kot najvidnejšo kulturno manifestacijo v zadnjih letih, ki se je odvijala v prostorih omenjenega muzeja. Razstavo so namestili v dvorani muzeja, v Palači Belgramoni-Tacco, ki jo je prav Nel-
10	Pacchietto tako dovršeno ovekovečil, preselili pa jo bodo tudi v Benetke.
Razstavo je predstavil in uredil Ivo Prandin, novinar in pisatelj iz Benetk (poročevalec beneškega lista
11	Gazzettino). O Nellu Pacchiettu pa povejmo, da njegova dela hranijo v Galerijah sodobne umetnosti v Rimu in Benetkah, v Zbirki Bertarel-li v Milanu, v muzejih v Forliju, Vi-
cenzi, Veroni in Trstu, pa v Puškinovem muzeju v Moskvi in v leningrajskem Ermitažu.
»Razstava je prav lepa priložnost za vzpostavitev boljših stikov med Koprom in Benetkami in to ne samo na kulturnem področju,« je ocenil Aurelio Juri, koprski župan, in mojstrove podobe opisal kot slike Kopra in Istre ki jih je danes težko videti, saj te slike največkrat odkrivajo stare podobe istrskih krajev. »Prav gotovo nam bodo te slike v pomoč v naši veliki akciji prenove mesta, ki smo si jo zastavili, saj bi radi čim-prej ponovno oživeli identiteto starega Kopra,« je še povedal župan Aurelio Juri. BORIS ŠULIGOJ
Mednarodni posvet le še potrdil kako žlahtna in bogata je v Reziji tradicija ljudskih pesmi in glasbe
Pogled na Solbico v Reziji
RAVANCA (Rezija) — V rezijanskem Kulturnem domu so prejšnji teden, v organizaciji Občine Rezija, italijanske ustanove za etnomuzikologijo, ljubljanskega Inštituta za slovensko narodopisje in SAZU ter pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine, pripravili tridnevni mednarodni posvet na temo "Ljudska glasba v alpskem loku - verski napevi".
Posvet je vsebinsko pomenil nadaljevanje simpozijev, ki sta se lani in predlanskim odvijala na Tirolskem in v Dolini Aoste. Na rezijanskem srečanju so muzikologi in raziskovalci glasbene ljudske kulture iz Italije, Slovenije, Francije in Avstrije ocenili zanimivosti rezijanske glasbene tradicije. Med poročevalci gre omeniti Zmaga Kumerja, Julijana Štrajnarja in Mirka Ramovša iz Ljubljane ter Roberta Starca iz Trsta.
Štiridesetletno raziskovalno delo v Reziji, je bilo mnenje številnih razpravljalcev, predstavlja izredno bogato zakladnico ljudske glasbe in petja. Ob tem gre povedati, da je na posvetu posebno mesto bilo izkazano verski glasbi in petju, o čemer je posebej poročal prof. Pavle Merku.
Mednarodno srečanje etnomuzikologov so sklenili z mašo, ki jo je v režijanščini daroval župnik Maurizio Ridolfi, na njej pa so sodelovali zbori iz Gnive, Solbice in Bile.	(R.P.)
Pred odkritjem Slomškovega spomenika v Mariboru
.. MARIBOR — V obdravski metropoli, ki P je daroval eno svojih najplodnejših ži-VIienjskih obdobij, tečejo sklepne priprave n° odkritje veličastnega spomenika velika-slovenstva in slovenske Cerkve, škofu Antonu Martinu Slomšku. Na letošnjo, 10. j*1bilejno Slomškovo nedeljo, 29. septem-ra' bo središče severovzhodne Slovenije Po dolgih desetletjih pričakovanj dobilo '°rnškov spomenik, delo akademskega ki-Porja Marjana Dreva. S tem bodo priredit-
1992
Pod okriljem Slomškovega triletja 1989-
v spomin na 130-letnico selitve sede-
V	'	Lil 1 IlU. X Jt/ Jvlilivu OUI	OVCiC.
Q lavantinske škofije iz Št. Andraža na o roškem v Maribor in 130-letnice Slom-Hoye smrti (1862-1992), doživele enega v°jih vrhuncev.
Škof A. M. Slomšek je z zgodovinskim lv]aniem leta 1859 (podobno kot slabih 60 0 Pozneje general Rudolf Meister) bil v°boditelj Maribora in odločen borec za ^ o vensko severno mejo v letih 1918-1919, šk smise^no zaokrožil meje lavantinske stvG Jn dokončno opredelil meje sloven-a na najobčutljivejšem nemško-sloven-
skem narodnostnem stičišču. S to pogumno odločitvijo (pred ponemčevanjem je rešil kakih 200.000 Slovencev) je opravil enega najpomembnejših narodnostno utemeljitve-nih dejanj v slovenski zgodovini. Hkrati je prispeval dragocen delež slovenski Cerkvi in bistveno obogatil kulturo svojega naroda v znamenju vodila: "Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jeziki'
Prvi mariborski škof A. M. Slomšek je torej izjemna zgodovinska in kulturna osebnost, ki zasluži čim več novih, trajnih upodobitev. Ena od njih je prvi Slomškov spomenik na javnem prostoru. Reš je sicer, da ima Slomšek spomenik v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika, vendar so že kmalu po škofovi smrti razmišljali o spomeniku na javnem prostoru, tega pa mu Maribor do danes še ni postavil. Proti javnemu spomeniku slovenskemu škofu se je odločno uprlo mariborsko občinsko vodstvo, ki je bilo v šestdesetih letih 19. stoletja v nemških rokah. Tako so spomenik Slomšku v mariborski stolnici iz kararske-
ga marmorja, delo. znamenitega slovenskega kiparja Franceta Zajca, odkrili leta 1878. Na slavju so bili zastopani vsi Slovenci, tudi tržaški, goriški in koroški. Govoril je Franc Kosar, prvi Slomškov življenjepisec, ki je bil tudi očividec njegove smrti, 24. septembra 1862. Potem je zamisel o javnem Slomškovem spomeniku ponovno zaživela med vojnama (1. 1936 je bil pripravljen osnutek spomenika kiparke Karle Bulovec-Mrakove), po drugi svetovni vojni pa več kot 40 let ni bilo posluha, da bi v Mariboru postavili Slomškov spomenik. Tako je šele pred nekaj leti prišlo do odločitve mestne skupščine in kulturnih ustanov Maribora za postavitev Slomškovega spomenika na trgu, ki nosi njegovo ime. Spomenik bo imel napis: "Anton Martin Slomšek, prvi mariborski škof, narodni buditelj, vzgojitelj in pisec, 1800-1862".
Osrednja slovesnost bo 29. septembra ob 14. uri pred mariborsko stolnico. Po slovesnem prihodu škofov in duhovnikov-so-maševalcev bo goste iz domovine in tujine pozdravila predsednika Skupščine občine
Maribor Magdalena Tovornik, slavnostni govornik pa bo predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Sledil bo govor mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, šestega Slomškovega naslednika na sedežu mariborsko-levantin-ske škofije, nakar bo predsednik Kučan odkril spomenik, ki ga blagoslovil apostolski pronuncij v Beogradu, nadškof Gabriele Montalvo. Zatem bo slovesno bogoslužje v stolnici sv. Janeza Krstnika, kjer je pokopan prvi mariborski škof,- vodil ga bo apostolski pronuncij Montalvo, slovesno somaševanje pa bodo oblikovali združeni pevski zbori mariborskih župnij, zbor sv. Vik-torina iz Ptuja in orkester mariborske Opere pod vodstvom Maksimilijana Feguša (izvedli bodo slavnostno Mašo v čast sv. Janeza Krstnika, skladatelja Janeza Gaš-pariča); združeni zbori bodo nato ob spremljavi orkestra Opere SNG v Mariboru zapeli priljubljeno Slomškovo pesem Večernica.	IVAN VIRNIK
Na srečanju s krajevnimi organizacijami
V Zgoniku predstavili vsebino osnutka občinskega statuta
Tiskovna konferenca posl. Bordona
»Monteshell
nedopustno
izsiljuje«
Vso zadevo naj bi »zakuhal« jugoslovanski premier Markovič
Pri EGS grozijo s prepovedjo uvažanja mesa iz Slovenije
Župan Budin in člani pripravljalne komisije so v četrtek predstavili in obrazložili zastopnikom krajevnih organizacij ŠK Kras, KD Rdeča zvezda, Shinkai Karate Club kluba in prostovoljne gasilske enote osnutek statuta občine Zgonik, ki ga mora občinski svet dokončno odobriti do polovice oktobra. Občani in društva se lahko seznanijo z vsebino tega temeljnega zakona za upravljanje občine in imajo možnost, da do 7. oktobra posredujejo morebitne popravke v pisni obliki, ki jih bo komisija proučila pred formulacijo dokončnega besedila.
V skladu s smernicami zakona št. 142 in ob soglasju vseh treh političnih sil, ki so zastopane v zgo-niškem občinskem svetu, so bile v osnutku statuta točno začrtane pristojnosti ter funkcije vseh občinskih organov in služb. Nekatere postavke so v duhu avtonomije bile vključene samostojno kot odraz specifike krajevne stvarnosti. V splošnih obrisih statut dejansko kodificira obstoječi status quo, saj pogojuje sprejemanje važnejših sklepov predhodnemu posvetovanju z občani in predvideva celo posvetovalni referendum. Obstaja tudi možnost prostovojnega združevanja občin, oziroma skupnega upravljanja posameznih služb.
Osnovna karakteristika statuta pa je vsekakor vrednotenje popolne jezikovne enakopravnosti in dosledne dvojezičnosti, ki je zajamčena tako pri notranjem delovanju občinskih uradov, kot tudi v vseh zunanjih odnosih. Slovenski jezik se paritetično uporablja z enakim poudarkom kot italijanščina tako v ustni, kot pisni obliki pri vseh javnih aktih in isto velja tudi za toponomastiko. Občina bo tudi spodbujala in podpirala pobude ter dejavnosti za ohranitev in valorizacijo jezika in kulturnega bogastva slovenske manjšine, pa tudi pobude, ki težijo h krepitvi kulture miru in sožitja med vsemi jezikovnimi komponentami. Poleg osebja morata tako občinski tajnik kot državljanov branilec obvezno obvladati slovenski jezik, da se tako zajamči boljše spoznavanje in tolmačenje potreb občanov. Valorizacija jezikovne enakopravnosti, ki je v zgoniški stvarnosti nekaj povsem naravnega in samoumevnega, pa bo morala prestati še politični preizkus na ravni deželnega nadzornega organa, ki se bo moral izreči o legitimnosti statuta. Negacija enakega dostojanstva slovenskega jezika pri delovanju občinskih uradov in organov bi predstavljala nesprejemljivo odrekanje manjšini ene osnovnih pravic, ki nikakor ne ogroža nikogar.
O vprašanju občinskega statuta bodo govorili v ponedeljek tudi v Nabrežini, kjer se bo sestal občinski svet, ki naj bi odobril ta pomembni dokument, ki je bil v tej občini že predmet polemik v vrstah upravne večine.
Mestni jamstveni odbor organizacija, ki se že nekaj časa bori proti gradnji rezervoarjev utekočinjenega plina GPL na področju bivše naftne čistilnice Aguila je včeraj priredil tiskovno konferenco, na katetri je poslanec DSL VViller Bordon obtožil Monteshell, da skuša ponovno pritiskati na tržaško javnost z nedopustnim izsiljevanjem, češ »ali nas pustite graditi ali pa bomo odpustili delavce«. Bordon je pojasnil, da nekateri pokazatelji dajejo misliti, da namerava deželni odbor, kljub nasprotovanju javnosti, omogočiti Monteshellu ter družbi Sea Stoch gradnjo rezervoarjev. »Deželni odbor namerava _ podpisati posebni programski sporazum skupaj z župani iz Trsta in Milj, ki bi prižgal zeleno luč za gradnjo rezervoarjev,« je dejal Bordon, ki je takole nadaljeval: »Tega ne bomo dopustili. Ge bo potrebno, bomo v Miljah, tako kot predvideva novi občinski statut, priredili referendum, s katerim bodo občani odločali o umestnosti gradnje rezervoarjev.«
Ravnatelj naravoslovne fakultete pri Tržaški univerzi Giacomo Costa pa je pristavil, da obstaja nevarnost, da bodo razne sile »z birokratskim golpejem preprečile javnosti vpogled v upravni postopek odločanja o umestnosti gradnje rezervoarjev. Na ta način,« je nadaljeval Costa, »bi znal deželni odbor odvzeti ljudem demokratično pravico odločanja o stvareh, ki bodo pogojevale bodoči gospodarski ter urbanistični razvoj našega mesta.« Costa je pojasnil, da Mestni jamstveni odbor zahteva od raznih upravnih organov, da javnost seznanijo z vsemi podatki v zvezi z načrti za gradnjo rezervoarjev. »Že raziskovanja, ki jih je po nalogu deželnega odborništva za načrtovanje opravila družba Ei-dos, so pokazala, da so rezervoarji nevarni. Ni jasno, zakaj dežela ne upošteva mnenja raziskovalcev, ki jih je sama izbrala.« (w)
Se bo v kratkem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Slovenijo vnela prava mesna vojna? Vprašanje je postalo aktualno potem, ko je med sredino tiskovno konferenco v Trstu predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan opozoril na sklep Evropske gospodarske skupnosti, ki ne dovoli več uvoza mesa iz Slovenije, češ da nadzorstvo in jamstva za kakovost niso več taka kot pred časom.
Po mnenju ravnatelja predstavništva Gospodarske zbornice Slovenije v Trstu Bruna Koreliča je vso zadevo »skuhal« zvezni minister Ante Markovič, doslej pa uradno še ni prišlo do prepovedi uvoza mesa in mesnih izdelkov iz Slovenije v dr^ žave EGS, čeprav bi lahko tak sklep stopil v veljavo iz dneva v dan. Evropska gospodarska skupnost je pred časom izdala odlok o prepovedi uvoza mesa in živine iz Bolgarije zaradi parkljevke, obenem pa je tudi državam članicam priporočila, naj ne uvažajo več žive živine, mesa in mesnih izdelkov iz Jugoslavije. To priporočilo naj bi
Danes skupščina Zveze trgovcev
Jugoslovanska kriza bo v ospredju današnje skupščine tržaške Zveze trgovcev. Adalberto Donaggio bo namreč zajeten del svojega predsedniškega poročila posvetil prav katastrofalnim posledicam politične krize v bližnji republiki na tržaško trgovino na drobno in na uvozno-izvozne dejavnosti, kar so na lastni koži najhuje občutili tisti, ki so bili zaradi upada jugoslovanskih kupcev ob delovno mesto.
Skupščine, ki se bo začela ob 10.30 v kongresnem centru Tržaškega velesejma, se bo udeležil tudi minister za industrijo, trgovino in obrtništvo Gui-do Bodrato, ki bo ob koncu tudi povzel zaključke skupščine.
Med drugimi bosta spregovorila tudi vsedržavni predsednik Zveze trgovcev Francesco Colucci in predsednik deželnega odbora FJK Adriano Bi-asutti.
»izzval« poseg jugoslovanskega premiera Anteja Markoviča, ki je organe evropske dvanajsterice seznanil, »da — odkar je slovenska carina prevzela posle zvezne carine — na mejnih prehodih ni več take veterinarske in druge inšpekcijske službe, kot je delovala za časa zvezne carinske službe.«
Ante Markovič je hotel s tem prizadeti slovensko mesno gospodarstvo in živinorejo, dejansko pa je storil medvedjo uslugo vsej Jugoslaviji in s tem tudi vladi, ki ji predseduje.
Vest o zmanjšani kontroli na slovenskih mejnih prehodih z Italijo in Avstrijo je povsem iz trte izzvita, saj opravljajo sedaj veterinarske izvide in druge inšpekcije isti ljudje, kot za časa zvezne carinske službe, delujejo pa tudi po istih predpisih, tistih, ki jih je Evropska gospodarska skupnost tudi sama odobravala. Slovenski operaterji so se ob nameravani odločitvi EGS o prepovedi uvoza mesa in mesnih izdelkov iz Slovenije in Jugoslavije obrnili na slovensko zunanje ministrstvo in zaprosili za poseg pri evropskih oblasteh, saj se v njihovih hlevih že kopiči živina, namenjena izvozu. Slovensko zunanje ministrstvo je takoj posredovalo pri italijanskem generalnem konzulu v Ljubljani in ga seznanilo, da so vseskozi zagotovljeni vsi pogoji (veterinarski in varnostni) za brezhibno delovanje inšpekcijske službe in carine. Podobno se je tudi predsednik Kučan zavzel pri predsedniku Furlanije-Ju-lijske krajine med omenjenim obiskom v Trstu.
Slovenski izvoz žive živine, govejega mesa in perutnine znaša skoraj desetino vsega slovenskega izvoza. V prvih šestih mesecih letos je namreč znašal izvoz slovenskih predmetov in proizvodov v tujino skupno 434 milijonov dolarjev. Slovenska podjetja so iz izvoza živih živali iztržila 13,7 milijona dolarjev, iz izvoza govejega mesa 8,2 milijarde dolarjev, iz izvoza perutnine pa 5 milijonov dolarjev. Gre torej za lep kupček deviz, ki bi splaval po vodi, če bi Evropska gospodarska skupnost odobrila prepoved uvoza mesa. Prepoved pa ne bi prizadela le Slovenije, pač pa (in v še večji meri) tudi Hrvaško, Srbijo in druge jugoslovanske republike. Ante Markovič je torej s svojim posegom resnično stopil na nogo samemu sebi...
Dela za postavitev cevi in priključkov se nadaljujejo s pospešenim tempom
V Sesljanu, Vižovljah in delno v Nabrežini bo plin na razpolago pred prihodnjo zimo
V Sesljanu, Vižovljah in delno v Nabrežini bo plin na razpolago v stanovanjih že pred zimo 1992/1993. Ta obveza je bila potrjena na sestanku, do katerega je prišlo v petek na devinsko-nabrežinskem županstvu in katerega so se udeležili predsednik in direktor ACEGA, Skodler in Romano, župan Caldi in podžupan in odbornik za javna dela Brecelj ter predsednik podjetja ICI iz Ronk, ki ima v zakupu dela, Simeon, skupno z nekaterimi funkcionarji in tehniki.
Za izpolnitev navedene obveze je bilo na sestanku sklenjeno, da se bodo v prihodnjih tednih in mesecih nadaljevala s pospešenim ritmom dela za napeljavo glavnih cevi in nato za realizacijo priključkov s posameznimi porabniki. Program in potek te druge faze del bosta v kratkem natančneje določena na srečanju tehničnega značaja, ki se ga bo udeležilo tudi predstavništvo konzorcija krajevnih obrtnikov, s katerim sta svoj čas devinsko-nabrežinska občinska uprava in podjetje ACEGA sklenila posebno pogodbo. Na tem drugem sestanku bo tudi določen način, kako bi pravočasno in na ustrezen način seznanili zainteresirane občane.
Kalčeva (DSL) zahteva, naj tržaški občinski svet obsodi mazaške akcije
Fašistična mazaška akcija na Krasu bo odjeknila tudi v tržaškem občinskem svetu. Občinska svetovalka Demokratične stranke levice Anamarija Kalc je namreč predložila občinskemu svetu resolucijo, v kateri poziva svet, naj odločno obsodi pomazanje slovenskih spomenikov padlim v NOB in naj zahteva od organov javne varnosti, da izsledijo storilce in poostrijo pozornost, da bi se podobni dogodki ne ponovili.
Obenem je v predloženi resoluciji res zanimiv predlog: Občina naj bi poskrbela za izdajo publikacije o spomenikih padlim med vojno proti nacifašizmu v Trstu, pri čemer naj bi sodelovali tržaški slovenski in italijanski zgodovinski inštituti. Publikacijo naj bi potem ob sodelovanju tržaškega šolskega skrbništva predstavili šolam, da bi se lahko mladi seznanili s tistim delom zgodovine, o katerem v zgodovinskih učbenikih ni besedice. Na ta način, meni Kalčeva, bi lahko mladi spoznali, kolikšen je bil doprinos vseh, ki so dali svoja življenja za vrednote miru, enakopravnosti in svobode, kar bi bil tudi korak naprej na poti sožitja med tu živečima skupnostima.
POSOJILNICA OPČINE
Hranilnica in posojilnica na Opčinah vabi člane in stranke na slavnostno odprtje podružnice, ki bo v soboto, 21. septembra 1991 ob 12.00 na Trgu della Liberta 5 v Trstu.
Obisk pri znani zdravnici in družbeni delavki ob njenem rojstnem dnevu
Sonja Mašera slavila 80-letnico
Kaj je lepšega in bolj prijetnega, kot _ voščiti vse dobro, predvsem zdravja in osebne sreče, dr. Sonji Mašera, priznani zdravnici, navdušeni planinki, vsesplošno cenjeni družbeni delavki, ki je prav včeraj praznovala svoj 80. rojstni dan?!
Bili smo pri njej na strmi Rebri za Kontovel 71, kjer si je našla stanovanje, ki povsem ustreza njeni osebnosti, njenemu značaju in njenim željam. Hiša, visoko v hribu, s pogledom na morje, ostre stopnice, ki vodijo do samega stanovanja, okrog hiše pa polno cvetja in zelenja. Vse je tako, kot bi bili v lepi planinski koči; pa smo tik nad' Barkovljami, pod Konto-velom, kjer je jubilantka, dobro razpoložena sprejela nas in še učence osnovne šole F. S. Finžgar iz Barkovelj s svojimi dosedanjimi in novimi učiteljicami.
»Nič mi ne pišite takšnih člankov, ki so v navadi za takšne "mladostnike", kot sem sama. O tem je bilo že toliko in še preveč napisanega. Morda lahko zapišete le to, da sem se rodila v Gorici točno ob 5.30 pred osemdesetimi leti seveda in to tako hitro, da sta bili presenečeni babica in tudi moja mama. Tej deklici pa se bo vse življenje mudilo. In res se mi je. Vedno sem hitela, pri delu, pri hoji v hrib, morda tudi pri svojih odločitvah. Tudi slovo od življenja bi si želela hitro, po možnosti brez bolečin - a kaj bi v tem trenutku govorili o smrti, ko si še želim življenja, kontakta z mojimi ljudmi, prijatelji, bivšimi pacienti in pa z vsemi, ki me imajo radi in jih imam rada tudi sama.«
Ko sva se z našim fotoreporterjem Mariom povzpela po strmem klancu, ki vodi na Kontovel, sva pri hišni številki 71 že zaslišala veselo otroško govorjenje, pa tudi
lepo slovensko, barkovljansko pesem.
Učenci osnovne šole iz Barkovelj so prišli tja malo pred nami. Jubilantki so izročili vsak posebej rožnati nagelj, vsi skupaj pa so ji izpisali pergament, s katerim so jubilantki svečano voščili vse dobro in ji tako povedali, kako radi jo imajo - kako radi jo imamo pra-zaprav vsi mi.
Potem smo bili svededa vsi deležni dobrot. Ogledali smo si čestitke in šopke cvetje, ki jih je že prejela - od njej naj ljubšega Slovenska planinskega društva, številnih prijateljev, znancev, svojih pacientov, ki jih je toliko in toliko, pa še od raznih ustanov, kot tudi od posameznikov.
»Tu mi je lepo. Vaš obisk me je očitno razveselil. In v trenutku sem se tudi sama spomnila svojih nakdanjih funkcij, tega, kar je in kar še predstavlja za nas Slovensko planinsko društvo, za katerega sem živela in delala, kaj predstavljamo mi, kot slovenska skupnost.«
»Moje želje so seveda posvečene predvsem mladim rodovom-Barko vij anska šola je že kraj,_ kjer se del teh naših otrok zbira. Želela bi, da bi bilo otrok v naših šolah vedno več in več, da bi starši občutili pomen vpisa svojega otroka v šolo, kjer se govori jezik njihovih staršev in pradedov.«
Na lepi terasi pred stanovanjem so ji učenci zapeli vrsto lepih slovenskih, pa tudi barkovljanskih pesmi. Ko sva z Mariom odhajala, so vsi skupaj peli pesem »Mi se imamo radi«. In med najbolj glasnimi je bila prav naša jubilantka, ki je s svojo dejavnostjo, s svojim nasebičnim razdajanjem ljubezni do vseh, ki so je bili potrebni, dokazala, da je svojih 80 let preživela koristno - večkrat morda tudi v težavah - toda vedno v zavesti, da ima ob sebi ljudi, ki jo imajo radi, ki si želijo, da bi takšna, kot je sedaj, ostala v naši sredi še dolg°,
dolg°'	NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna): jubi' lan tka v družbi barkovljanskih osnovnošolcev, ki so ji prisl1 voščit ob 80. rojstnem dnevu.
Zadovoljstvo občinstva nad sinočnjo oddajo RAIUNO »Gli specchi di Trie st e«
V lahkotnem ritmu znanih operetnih skladb prikaz »skrivnostne privlačnosti« Trsta
Obrat bo še naprej deloval
Nove naprave za tržaško tobačno tovarno
Raina Kabaivanska	Carla Fraccl in Erič Vu An
Uvodni pozdrav je veljal »skrivnostni privlačnosti« Trsta z verzi, ki jih je zapisal Umberto Saba, recitiral pa Giorgio Streh-ler, v zaključnem pozdravu pa so se nastopajoči predali lažje dojemljivemu čaru Leharjevih valčkov. Med umirjenim tonom in živahnejšim ritmom je nihal tudi celoten dve uri trajajoč program megaprodukcije »Gli specchi di Trieste«, ki ga je sinoči prva mreža Rai preko evrovizije in intervi-zije prenašala v svet. Težko je reči, kakšno sliko o Trstu in o njegovi »drugačnosti« so si ustvarili televizijski gledalci, ki v našem mestu še nikoli niso bili in niso osebno trčili ob njegovo »muhasto ljubkost«. Vsekakor pa je avtorice oddaje še najbolj privlačila »drugačnost« Trsta, ki so jo brale predvsem kot razliko v primerjavi z drugimi italijanskimi mesti, ne da bi to omamno značilnost mesta natančneje ali celo narodnostno opredelile (o slovenski prisotnosti ni bilo besede, še Mihca in Jakca, ki navadno bijeta ure na občinski palači so utišali); smisel tako pisane prireditve pa so
označile tudi kot pomembno priložnost, da se umetniki oziroma skupine bližnjih držav srečujejo in spoznavajo v veselju in želji po utrjevanju miru.
V tako »zagonetno mesto« so skušale avtorice - Vittoria Cap-pelli, Roberta Lubich in Vittoria Ottolenghi - prodreti s pomočjo operete: domiselni scenograf Ce-sarini da Senigallia je Trg Unita spremenil v sprejemnico Ane Glavari, »vesele vdove« iz istoimenske operete Franza Leharja. V tem lepem salonu, ki so mu dodaten lesk dajale umetelno razsvetljene palače, so tri tržaške gospe Glavari -napovedalka Alessandra Martines, sopranistka Raina Kabaivanska in plesalka Carla Frac-ci- sprejemale številne goste, na pomoč pa so jim priskočili še ple-salecc Erič Vu An kot grof Danilo, člani plesnega ansambka Ater-balletto s solistom Vladimirom Deraviankom in skupina privlačnih tržaških deklet. Najprej pa so gospe Glavari salon »posodile« dvema »sencama« iz davnejše preteklosti, nesrečnima Maksimi-
ljanu in Charlotti, ki sta jo v plesu občuteno podala Alessandro Molin in Alessandra Ferri, v mira-marskem gradu pa je njima v čast Chopenov nokturno zaigral pianist Ivo Pogorelič.
Pričevanja in branje odlomkov slavnih avtorjev, ki so bili iz Trsta ali v mestu skoraj doma (Sve-vo, Joyce in Slataper), so avtorice zaupale pisatelju Claudiju Magri-su ter igralcema Omeru Antonut-tiju in Massimu De Francovichu. H gospem Glavari v goste so prišli še folklorni ansambel Honved in ciganski orkester Antal Szalay, oba iz Madžarske, iz Prage pa pantomim Boris Hybner s svojo skupino. S pomočjo burje je zapel tudi zborček Mednarodnega zavoda združenega sveta iz Devina, v »nevdovski vlogi« je s Paulom Chalmarom zaplesala Carla Frac-ci, v prijetnem skeču pa sta se izkazali lutki skupine »I Piccoli di Podrecca«. Pomen znanstvene dejavnosti so v krajšem plesu skušali prikazati člani skupine Chille De La Balanza. Prehode v programu pa so z zavidljivim čutom za
A. Martines (foto Križmančič)
ironijo izvrstno zapolnili člani ameriške skupine Momix.
V finalu pa so nastopile godbe na pihala, ki so kot vedno navdušile tržaško občinstvo: najprej je na krovu ladje Andrea Doria zaigrala Godba italijanske vojne mornarice, na trgu pa so se po-strojile Godba madžarske vojske, Godba slovenske milice in Če-hoslovaška vojaška godba, medtem ko je Vojaška godba gardnega bataljona z Dunaja ob izvajanju nepogrešljivega marša Rade tzky prikorakala na Trg Unita. Vendar pa je zadnja beseda pripadla Lebarjevim valčkom, ki so se jim predali vsi nastopajoči in sodelujoči. Številno občinstvo je vse nagradilo z burnim aplavzom in s tem očitno izrazilo zadovoljstvo nad predstavo (vsem, ki do vabila za Trg Unita niso prišli,y lahko zaupamo, da je bila lepša televizijska oddaja od same predstave na trgu). Ko je učinek tako blesteč, večina verjetno »spregleda« tudi dejstvo, da je tržaška ve-leoodaja stala veliko, menda 4 milijarde lir... (bip)
Tržaška tobačna tovarna bo še dalje obratovala: bojazen o zaprtju, ki je pretresla zaposlene potem, ko so bili seznanjeni z novim vsedržavnim načrtom o preosnovi tovrstnih industrijskih obratov, je vsaj za sedaj 'odveč. Vsedržavni plan predvideva zmanjšanje števila tobačnih tovarn od sedanjih 21 na 15. Tako preosnovo, oziroma »skrčenje« bi morali po predvidevanjih izvesti do leta 1995.
Prav ta argument je bil v ospredju včerajšnjega srečanja med vodstvom tržaške tobačne tovarne in predstavniki pokrajinskega tajništva sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL. Vodstvo tovarne je sindikaliste obvestilo, da bo obrat še naprej deloval. Prav pred kratkim so bile tržaški tovarni namenjene nove tehnološke naprave, s katerimi naj bi v Trstu izdelali povsem nov proizvod, ki naj bi ga nato plasirali na tržišču. Vodstvo tovarne je tudi izrazilo željo, da bi še nadalje delovalo vštric s sindikalnimi organizacijami, kar naj bi bilo še posebno pomembno za obrambo delovnih mest.
O dobrih, konstruktivnih odnosih med vodstvom tovarne in sindikalnimi organizacijami priča skupno tiskovno poročilo, ki so ga izdali po srečanju. V njem se oboji zavzemajo za nadaljevanje dialoga in za poglobitev nekaterih tem, ki so ključnega pomena za obstoj tovarne (na primer odnos med tržiščem in proizvodi, organizacija dela in zaposlovanje).
■ Predsednik EZIT Tabacco je
izrazil v tiskovni noti zaskrbljenost zaradi položaja v IRET-u, kjer je med drugim sodna pobuda FRIE privedla do začasne zaplembe nepremičnine. Predvsem pa za-skrblja, da sedanje lastništvo ni spoštovalo obvez, ki jih je sprejelo na srečanju z EZIT. Tabacco se bo v ponedeljek sestal s predstavniki delavcev.
Začetek mednarodnega srečanja oftalmologov
Mateja, Martina in Ivan osrečili mamico Vando in očka Jožefa Semoliča
Doberdobski trojčki privekali v Trstu
Na Pomorski postaji so se včeraj začela že 15. Mednarodna oftalmološka srečanja Alpe-Jad-ran, ki se jih udeležujejo strokovnjaki iz Italije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske, slednji so letos prvič prisotni. Tema letošnjega posveta je »Iatrogena nevarnost v oftalmologiji«, ki jo izvedenci obravnavajo v štirih delovnih skupinah. Po pozdravnih nagovorih - med drugim predsednika zdravniške zbornice tržaške Pokrajine prof. Parlata in dekana Medicinske fakultete tržaške uni-verze prof. Bratine, je imel uvodni Poseg prof. Ravalico, ki je tudi Predsednik organizacijskega odmera. Prof. Ravalico je izrazil zadovoljstvo, da je do tega mednarodnega srečanja lahko prišlo kljub "vojnim vetrovom", ki žal Pihajo nedaleč od nas, in da so se y Trstu srečali zdravniki in strokovnjaki, ki mimo etničnih ali jezikovnih meja čutijo, da pripadajo isti skupnosti.
Včeraj sta zasedali delovni sku-Puii, ki se ukvarjata predvsem z Vprašanjem morebitnih poškodb aradi zdravniške terapije, danes Pa bo govor predvsem o možnih Posledicah kirurških posegov.
Težak tovornjak vzvratno v hišo
TRasloch,
MihisGaiio
Q £ RMAN I A
0 2 1 2*7. 8 5 5 2
SOL I N G E N
»Tako je zabobnelo, da sem mislila, da se bo del hiše porušil«. Na srečo je šlo samo za občutek stanovalke vogalne hiše med ulicami Molino a Vento, Montecchi in Muraglione, na katero se je sinoči okrog 19.15 težko naslonil tovornjak prevoznega podjetja Tom-maso Minisgallo z registrsko tablico pokrajine Lecce. Do nesreče, ki je povzročila gmotno škodo in veliko mero preplaha, je prišlo na precej nepreglednem križišču med ulicama Montecchi in Molino a Vento. Vendar pa se je tovornjak zaradi nerodnega upravljanja vzvratno zaletel v hišo (foto Križmančič) in pri tem poškodoval dva avtomobila, eden od teh je bil parkiran, drugi pa je privozil ob »nepravem trenutku« privozil.
O
temenom- <3FT«M$@s»<>	>
Sfi£C-W>	»M UAOHAN
Z jfiSKtm
Simpozij se bo zaključil danes zvečer.
Na sliki (foto Magajna) včerajšnji začetek simpozija na Pomorski postaji.
V tržaški otroški bolnišnici Bur-lo Garofalo se je včerajšnji običajni delovni dan za zdravnike, bolničarje, pa tudi za pacientke in obiskovalce v popoldanskih urah spremenil v prazničnega: malo pred 17. uro so v operacijski sobi v prvem nadstropju privekali na svet trojčki, dve deklici in fantek, ki jih je očku Jožefu Semoliču povila žena Vanda Terzoni. Zdravstveno stanje vseh treh dojenčkov je dobro, iz varnosti pa so še vedno v inkubacijskem centru za nedonošenčke.
Družina Semolič živi v Doberdobu, rojstnem kraju očeta Jožefa, medtem ko je mamica Vanda Terzoni po rodu iz devinsko-nabre-žinske občine. Pred včerajšnjim trojnim rojstvom je Semoličeve že osrečil prihod otroka, tako da se je s prihodom novorojenčkov mlada slovenska družina kar lepo »podvojila«.
Vanda Semolič je že po treh mesecih nosečnosti izvedela, da
»pričakuje« trojčke: izvidi ehogra-fije so bili neizpodbitni. In tako je tudi bilo. Nosečnica se je zatekla v tržaško porodnišnico v četrtek zvečer, ko sta manjkala le dva tedna do izteka devetega meseca nosečnosti. V včerajšnjih popoldanskih urah so jo odpeljali v operacijsko sobo, kjer je po carskem rezu rodila trojčke. Prva je ugledala luč sveta 2,700 kg težka Mateja. Babica operacijskega oddelka nam je povedala tudi točno uro rojstva: 16.47. Minuto za tem je bila na vrsti Matejina sestrica Martina. Tehtala je 2,100 kg. Še minuto in sestricama se je pridružil še bratec Ivan, ki je tehtal 1,730 kg.
Ob našem sinočnjem obisku nismo mogli fotografirati srečne mamice in njenih trojčkov. Mamica je bila še pod vplivom aneste-zijskih sredstev, medtem ko so bili Mateja, Martina in Ivan pod strogim zdravniškim nadzor-
stvom. Na operacijskem oddelku so nam povedali, da je tako nadzorstvo povsem običajno v tako izjemnih primerih, kot je bil včerajšnji.
O izjemnosti včerajšnjega poroda ni nobenega dvoma. Zadnjič so v tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofalo »slavili« trojčke pred dobrimi sedmimi leti. Po tolikem času je torej Trst, mesto ostarelih, spet dočakal nevsakdanji porod, pa čeprav si je moral novorojenčke »izposoditi« iz bližnje Goriške...
V Trstu je nujno potreben sprejemni center za begunce
Predsednik združenja ACLI iz Trsta Franco Codega in podpredsednik tržaške Caritas Aldo Cogli-atti sta včeraj objavila tiskovno sporočilo, v katerem opozarjata, da v Trstu ni nobenega sprejemnega centra za begunce, in to kljub temu, da tako imenovani zakon Martelli izrecno nalaga občinam, naj jih v primeru potrebe uredijo. Takšen center bi bil zdaj v Trstu krvavo potreben tudi za begunce iz Hrvaške.
Minister Bodrato na obisku v Trstu
Minister za industrijo posl. Gui-do Bodrato bo jutri v našem mestu, kjer se bo udeležil okrogle mize krožka Giuseppe Donati o sedanjosti in prihodnosti Trsta. Srečanje, ki bo v sinji palači hotela savoia Excelsior ob 18. uri, bo uvedel tržaški demokrščanski poslanec Sergio Coloni, pred Bodra-tom pa bosta imela besedo tržaški župan Franco Richetti in podrav-natelj CENSIS Giuseppe Roma.
Poslovilna maša je bila prejšnjo soboto
Hvaležnost Banovcev župniku V. Žerjalu
Premala je bila domača cerkvica, da bi sprejela vse tiste, ki so želeli se posloviti od gosp. župnika Viljema Žerjala prejšnjo soboto pri Banih, saj so tudi izven nje sledili maši in čakali, da se osebno poslovijo od priljubljenega duhovnika ter prijatelja vseh, ne glede na jezik ali prepričanje. Še posebno ga bodo pogrešali ostareli in bolniki, ki so zelo cenili njegove obiske in dobre besede. Vse, kar je naredil v tej župniji, najprej kot kaplan, nato kot župni upravitelj, nakar kot župnik in nazadnje spet kot župni upravitelj, bo ostalo zapisano v srcih tukajšnjih ljudi, kot je bilo poudarjeno z branjem poslovilnega pisma Banovcev. Niso zalegli podpisi polnoletnih župljanov, ni zalegla volja ljudi, da bi obdržali človeka, ki ni bil, kot rečeno, samo duhovnik, ampak tudi prijatelj v potrebi, v bolezni in težavah tega življenja. Te misli so obenem izražale žalost in ogorčenje. V pismu je bilo nadalje izraženo upanje in želja, da bi tudi v novem okolju žel obilno trgatev v Božjem vinogradu. Zaključilo pa se je s temi besedami: »S stiskom rok se poslavljamo, a obenem združujemo v neprekinjeno vez ljubezni, spoštovanja in ponosa za pokončno držo,
tudi v težkih preizkušnjah življenja.«
Vse te želje in občutene misli so se zlivale v lepo oblikovani maši: otroci s prošnjami, dekleta v narodnih nošah z branjem beril, žene s podaritvijo slovenskega pušeljca in darila, ter s petjem domačega cerkvenega zbora. Prisotni so bili tudi predstavniki z Opčin, ki so izročili denarni prispevek v dobrodelne namene, kot so to storili tudi Banovci in Ferlu-govci.
Vidno ganjen za izredno številno udeležbo in občutene besede se je župnik zahvalil vsem za dolgoletno sodelovanje v domači cerkvi. Poudaril je, da ni nikoli delal razlik glede na jezikovno pripadnost ali osebno ideološko prepričanje posameznikov: vsi so bili zanj ljudje, ki so v določenih trenutkih življenja potrebovali dobre in iskrene besede človeka odprtega srca. Zahvalil se je vsem in vsakemu posamezniku, nato pozdravil vse dijake in jih spodbudil k študiju v novem šolskem letu. Spomnil se je tudi svojih domačih in vseh, kjer je opravljal dušno-pastirsko poslanstvo. Poslovil se je tudi v italijanščini od cerkovnika in ostalih italijanskih vaščanov.
Na sliki: slovo od g. Žerjala pred cerkvijo pri Banih.
Ekipa Slovenskega etnografskega muzeja končuie z delom v renenski Kraški hiši
V Kraški hiši v Repnu gredo h koncu dela, ki jih je pred dvema tednoma začela ekipa Slovenskega etnograiskega muzeja iz Ljubljane ob finančni pomoči ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Gre za zahtevno delo sistematičnega urejanja in restavriranja kovinskih predmetov v Kraški hiši, ki jih izvaja tehnični oddelek etnografskega muzeja pod vodstvom konservatorja dr. Franceta Goloba in restavratorja Janeza Černeta, ob istočasnem risanju konservatorske dokumentacije obravnavanih predmetov. Hvalevredna akcija se bo nadaljevala prihodnje leto, ko bodo prišli na vrsto predmeti iz lesa (Foto Magajna)
menjalnica
20. 9. 1991
FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE	MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar —	.. 1220,700	1220,—	Japonski jen 		9,427	9,20
Nemška marka —	748,25	743,—	Švicarski frank		. 857,150	845.—
Francoski frank ...	.. 219,660	216.-	Avstrijski šiling		.	106,345	105,—
Holandski florint .	.. 664,020	658.	Norveška krona		191,24	187.—
Belgijski frank —	..	36,309	35,50	Švedska krona 		. 205,450	202,—
Funt šterling		.. 2189,300	2160.—	Portugalski eskudo	8,717	8,20
Irski šterling		.. 2000,850	1965.	Španska pese ta ....	11,917	11,30
Danska krona		.. 193,860	190.	Avstralski dolar —	. 1009,150	940.—
Grška drahma		6,742	6,30	Jugoslov. dinar ....	- —	26,—
Kanadski dolar		.. 1119,100	1060,-	ECU		. 1533,300			
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija * Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
BALETNA ŠOLA
Nova sezona baletne šole prične v sredo, 2. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istegu dne ob 16. uri.
Rodila se je
EVA
S Katarino in Daniem se veselimo. Mali Evi pa vso srečo želimo.
Kolektiv Eurodata
Danes se poročita
ALENKA RUPEL in
ROBERTO PAGAN
Vso srečo na skupni življenski poti jima želi
Amaterski oder Jaka Štoka
gledališča
Gledališče ROSSETTI V ponedeljek, 23. t. m., ob 11. uri bo
v Hotelu Savoia (dvorana Imperatore) tiskovna konferenca ob predstavitvi nove gledališke sezone 1991/92. Od torka 24. t. m. dalje bo vpisovanje novih in potrjevavanje starih abonmajev.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
Danes, 21. t. m., ob 18. uri bo pod
vodstvom dirigenta Carla Mellesa na sporedu ponovitev koncerta 18-letne ruske violinistke NATALIE PRISHENKO. Izvajala bo Paganinijeve in Schubertove skladbe.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
razna obvestila
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta tudi danes, 21. septembra popoldne ter v ponedeljek, 23. septembra od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure.
Danes, 21. t. m., ob 15. uri bo v Domu A. Sirk v Križu predavanje o zdravilnih masažah vzhodnih narodov. Na koncu bo praktični prikaz z zdravstvenimi nasveti in diagnozami. Sledil bo tečaj o bolečinah nog, hrbteničnih težavah in alergijah. Informacije po tel. št. 251016.
Godbeno društvo Nabrežina prireja glasbeno šolo za otroke, ki bi radi igrali v godbi. Informacije in vpisovanje na sedežu društva v Nabrežini v ponedeljek, 93 in torek. 24. t. m., od 18.30 do 19.30.
Glasbena šola Godbe na pihala iz Ricmanj obveša, da vpisuje gojence za šolsko leto 1991-92, danes, 21. t. m., od 15. do 18. ure v prostorih Babne hiše v Ric-manjih. Šola nudi pod mentorstvom diplomiranih profesorjev sledeče tečaje: trobente, bas tube, baritona, roga, klarineta, saksofona, flavte, tolkala in teorije sol-feggia. Za otroke od 4. leta starosti dalje voklano instrumentalni tečaj Kodaly-Orff. V ponedeljek, 23. t. m., ob 18.30 bo potekal v Babni hiši informativni sestanek s profesorji glasbene šole in glasbenim pedagogom prof. Dariom Pobego.
Dekliški pevski zbor »I.Gruden« iz Nabrežine vabi nove pevke na prvo vajo, ki bo v sredo, 25.t.m. ob 20. uri v Nabrežini v prostorih Glasbene matice.
Sklad »M.Čuk« obvešča, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289.
Skupina animatork v sklopu ZSKD prireja intezivni gledališki tečaj na temo »Telo in gib« namenjen članom amaterskih gledaliških skupin, animatorjem, ljubiteljem gledališke umetnosti in kulturnim delavcem. Tečaj, ki ga bo vodila Susan Petri, bo v dneh 1., 2., 3., 8., 9. in 10 oktobra 1991, od 20.30 do 22. ure v Gregorčičevi dvorani, ul. s. Francesco 20/11. nadstropje. Informacije in prijave do 30. t.m. na ZSKD — ul. s. Francesco 20 v Trstu — Tel. 635626 ob uradnih urah.
izleti
SPDT prireja jutri, 21. t.m. avtobusni izlet na Coglians. Hoje je za 8 — 9 ur. Izlet vodi Stojan Bolčina (tel. 213701). Odhod bo ob 6. uri izpred društva Tabor na Opčinah.
KD Kraški dom organizira v nedeljo, 29. septembra izlet v Caorle pri Benetkah. Za zabavo bosta poskrbeli Tonca in Vanka. Vpisovanje in dodatne informacije: tel. 327124.
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina prireja v nedeljo, 6. oktobra enodnevni izlet v Savinjsko dolino, Tabor in Celje. Prijave po telefonu na št. 228481.
Sindikat upokojencev CGIL za vzhodni Kras Opčine organizira 8., 9. in 10. oktobra tridnevni izlet v Albo na »Šagro gomoljk«. Vpisovanje na sedežu, Narodna ul.69 - Opčine, telefon 214222 v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure.
razstave
V	TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
V	pritličnih prostorih TKB - Ul. Filzi 10 razstavlja svoja novejša dela slikar ALDO PIRIH.
V	Muzeju Revoltella, v Ul. Diaz 27, bo na ogled do 30. t. m. razstava 1'OTTO-CENTO RITROVATO - restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Do konca septembra so na voljo vodeni obiski za vse in sicer po sledečem urniku: v sredo, 25. t. m., ob 18. uri: v ponedeljek, 23., v petek, 27. in v ponedeljek, 30. t. m., ob 11. uri.
V	galeriji Cartesius je do 29. t. m. na ogled razstava skulptur PINA CORRA-DINIJA.
ČEDAD - V prostorih TKB in v galeriji Paolo Diacono razstavlja do 30. t. m. slikarka CLAUDIA RAZA.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled do 5. oktobra razstava tržaškega slikarja Francesca VOL-PIJA.
Bridarjeva hiša-Devin. Do 29. t. m. je v prostorih Bridarjeve hiše v Devinu na ogled razstava Serene Bellini in Paola Pascutta ZNAKI IN SANJE.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 21. septembra 1991
MATEJ
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.06 .- Dolžina dneva 12.16 - Luna vzide ob 17.45 in zatone ob 4.04.
Jutri, NEDELJA, 22. septembra 1991
MAVRICIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.53 najnižja -43 cm, ob 9.22 najvišja 42 cm, ob 15.26 najnižja -30 cm, ob 21.11 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje, zračni tlak 1015,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Sara Lofino, Filippo Zaffret, Ilaria Nobile, Matteo Viviani.
UMRLI SO: 54-letni Bruno Ban, 93-let-na Maria Scoziani, 84-letni Mario Carle-si, 84-letna Maria Budal, 63-letni Itaio Cumar, 76-letni Francesco Marchetti, 72-letni Fernando Tadicini, 65-letni Claudio Fiorentino, 70-letni Carlo Mondo, 82-let-na Eufemia Cosimo, 81-letna Luigia Manzoni, 60-letna Maria Scherli.
OKLICI: uradnik Roberto de VValder-stein in uradnica Francesca de Gravisi, inženir Maurizio Cergol in uradnica Gi-ovanna Perco, šofer Vincenzo Marino in računalniška operaterka Sylvia Mira Ier-man, inženir Federico Siriani in bolničarka Lynne Katherina Voce, uradnik Enrico Tirabasso in uradnica Liliana Ma-reschi, trgovec Silvio Gol din in frizerka Maria Dekovic, v pričakovanju zaposlitve Massimiliano Lezzi in univerzitetna študentka Rossella De Vitis, uradnik Eraldo Indri in prodajalka Daniela Asqu-ini, finančni stražnik Luca Sester in uradnica Alessandra Da Riz, skladiščnik Maurizio Delbello in uradnica Fulvia Benedetti.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. septembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17, (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
___________prispevki________________
Tatjana Panjek daruje 50.000 lir za dekliški pevski zbor iz Devina.
Namesto cvetja na grob Evgenije Furlan por. Križman darujejo Grisonič (Col 62) 10.000, Hmeljak (Repentabor 77)
10.000,	Škabar (Repentabor 79) 10.000, Škabar (Repentabor 4) 10.000, Hrovatič (Col 40) 10.000, Slavka Canziani (Col 40)
100.000,	Reati (Repentabor 129) 100.000 in Purič (Col 13) 15.000 lir za župnijo Repentabor.
Ob 11. obletnici smrti Radota Komarja darujeta žena Nadja in hči Tamara 50.000 lir za MPZ Zvonček (Repentabor).
Ob krstu Bernarda Puriča darujejo starši 200.000 lir ter nono 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob krstu Jana in Aljoše Čok darujejo starši 100.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 10. obletnici smrti dragega očeta Riccarda Guština darujeta hčerki Adriana in Graziella 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Ob smrti Alberta Sossija darijeta Vit-toria Sossi in Lidia Starc 50.000 lir za pevski zbor sv. Jernej.
V spomin na pok. Marijo Grgič daruje družina Grgič (Padriče 45) 25.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
koncerti
Ciklus koncertov Repentabor
Jutri, 22. t. m., ob 18. url bo v cerkvi na Repentabru na sporedu drugi koncert ciklusa Glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe na Repentabru. JACO-BUS GALLUS bo izvajal "Missa super mixolydium".
Glasbeni september
V	ponedeljek, 23. t. m. , ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa koncert organista VVOLFGANGA DALLA VECCHIE.
V	Palasportu pri Čarboli bo 7. oktobra, ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA.
VERDI - Festival TRIESTE PRIMA
V	ponedeljek, 23. t. m. , ob 20.30 bo v Luteranski cekrvi - Largo panfili koncert PIHALNEGA KVINTETA RTV SLOVENIJE. Na sporedu skladbe slovenskih skladateljev.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 II muro di gorama, r. Marco Risi.
EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Scappatella con il morto, i. Kristie Alley.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Che vita da cani, i. Mel Brooks.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Indiziato dl reato, i. Robert De Niro.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 I ragazzi degli anni 50.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Tartarug-he Ninja 2 - II segreto dl Ooze.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 New Jack City, r. M. Van Peebles, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Fuoco as-sassino, i. K. Russell, R. De Niro.
MIGNON - 16.30, 22.15 II silenzio degli innocenti, i. J. Foster.
EDEN - 15.30, 22.10 Pretty anal, porn., □ D
CAPITOL - 15.30, 21.30 Balla col lupi,
r-i. Kevin Costner.
LUMIERE - 17.45, 22.15 Amleto, r. F. Zef-firelli, i. M. Gibson, G. Close.
ALCIONE - 17.30, 22.00 II marito della parrucchiera, r. P. Leconte, i. A. Galie-na, J. Rochefort.
RADIO - 15.30, 21.30 Le donne di Man-dingo, porn., i. Moana Pozzi, Ciccioli-na, □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
mali oglasi
EDIM01/5
311 EDI UBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
TERMOHIDRAVLIKA - obrtnika specialista iščem za delo v hiši. Tel. 575145.
MLAD PAR išče brez posrednika majhno stanovanje izven centra. Klicati na tel. št. 418625.
ANGLEŠČINO - intenzivna metoda, tečaji za odrasle in otroke poučuje angleški inštruktor. Informacije po tel. 040/212289.
OSMICO je odprl Miro Lovriha - Dolina 233. Toči belo in črno vino.
DAJEM V NAJEM trgovino jestvin sadja, zelenjave ter trafiko. Tel. 229157 ali 229527.
OSEBNI RAČUNALNIK Machintosh LC še v garanciji prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM nov še nerabljen šivlani stroj znamke Singer. Tel. 228889.
PRODAM lancia prisma 1600, letnik '86, 64.000 km, v dobrem stanju za 7.500.000 lir. Tel. 946635 ali 381616 - Simonič.
PRODAM fiat 126, prevoženih 65.000 km. Tel. 228637 od 19. do 20. ure.
PRODAM profesionalen mountain bike (gorsko kolo) v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 412997.
ZAPOSLITEV dobita takoj izkušena kuharica ali kuhar, ter prijazna natakarica v znani gostilni na Krasu. Ponudbe pod šifro »izkušen in prijazen« poslati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 —-Trst.
ŽIVINOZDRAVNIK dr. Egon Malalan obvešča, da poleg stare telefonske številke 212068 je na razpolago klientom tel. štev. prenosnega telefona 0337538703.
BLIZU UL. RAFFINERIA (trg Garibaldi) v Trstu se je izgubil 10 let star psiček, temnorjave barve z belo liso na prsih, šepa na zadnjo nogo in sliši na ime Roky. Informacije na tel. 829963 v popoldanskih urah.
PRODAM 4 nožno mehansko dvigalo za mehanično delavnico, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Telefon 200115 ob uri obedov.
PRODAM knjigi »Fizika 1 in 2« Rudija Kladnika za znanstveni licej po polovični ceni. Telefonirati zjutraj 305430 ali 567751.
VAJENCA išče pekarna v Sesljanu. Telefon 299147 ali 299236.
PRODAM Mini maifair, letnik 1986, v dobrem stanju. Telefonirati od 19. ure dalje 51795.
DEKLE s prakso sprejme otroke v varstvo. Telefon 910142.
MEDICINSKA sestra z možem nudi p°: moč pri hišnih opravilih, na vrtu, neg1 starejših oseb, čuvanju otrok v Trstu m okolici. Telfon 003866/51326 po 20. uri.
DIPLOMIRANA vzgojiteljica s speciab-zacijo za delo s prizadetimi otroki i§če primerno zaposlitev. Telefon 232250.
PRODAM skoraj nov 600 literski sod iz nerjavečega jekla. Telefon 569357.
PRIJAZNA univerzitetna študenta iščeta primerno stanovanje na Opčinah ah Trstu. Pokličite ob uri kosila ali zvečer na št. 0481/82779 ali 040/731016.
Demille v ospredju Dnevov nemega fihna
Pasquarelli odločno branil Vespo in TG1
Ob 25-letnici operne hiše v Lincolnovem centru
Pavarotti in Domingo prvič nastopila skupaj v Ameriki
PORDENON - Pordenonski Dnevi nemega filma so dosegli letos svojo deseto jubilewjno izvedbo. Prireditev, ki se je uveljavila kot eden najbolj zanimivih prikazov nemega filma, bo letos v dobri meri posvečena družini Demille, eni od najbolj znanih in uspešnih dinastij Hollywooda. In prav s filmom Carmen, ki ga je Cecile B. Demille režiral, montiral in produciral leta 1921 bodo 12. oktobra odprli pordenonsko razstavo.
Glavna igralka v filmu je bila Geraldine Farrar, tedaj najbolj znana ameriška sopranistka. Za pordenonsko predstavitev je ameriška muzikologinja Gillian B. Anderson izsledila izvirno glasbeno kuliso, ki jo je Cecil Demille predvidel za svoj film. Andersonova bo ob tej priložnosti osebno vodila ljubljanski orkester Camerata la-bacensis, medtem ko bodo trije
Film o umetnosti
RIM - Od 24. do 28. septembra bo v Asolu prenovljeni Mednarodni festival filma umetnosti.Na festivalu bodo prikazali najrazličnejše filmske žanre od dokumentarnega filma, do didaktičnega videa in eksperimentalnega videa, ki odražajo filmski umetniški pristop. Poseben prostor bo letos odmerjen retrospektivnemu prikazu britanskega dokumentarnega filmu o umetnosti v tridesetletju 1950-80. Na sporedu bodo številne redkosti med katerimi tudi delo gau-di Kena Russella.
operni pevci izvajali izbor iz arij Bizetove opere.
Ljubljanski orkester bo, pod vodstvom znanega Carla Davisa, zaključil 26. oktobra Dneve nemega filma. Spored prireditve, ki jih prirejajo s podporo Dežele FJK, občinske in pokrajinske uprave in s sponzorstvom tovarne Selečo, predvideva letos predvajanje kopice filmov, med katerimi tudi delo The Strong man (1926) Franka Capre, ki je bil tedaj na začetku svoje filmske in režiserke kariere, vrsto razstav in razprav.
Osrednja tema prireditve pa. bo vsekakor posvečena družini Demille in njenemu delu. Pordenonski prireditelji in njihovi sodelavci so za to priložnost dobesedno prebrskali vse ameriške kinoteke in s pomočjo ustanove Demille Foundation zbrali okoli petdeset filmov.
Poleg dela Cecila Demilla bodo na razstavi prikazali delo tudi manj znanega, zato pa nič manj genialnega brata Williama, ki je bil avtor zelo zanimivih filmov kot Miss Lulu Bett (1921) in Jack Straw (1920). V Pordenonu bodo prvič prikazali vse njegove filme, ki so še ohranjeni in ki so jih našli v ameriških pa tudi v evropskih kinotekah.
Pregled dela Demillov do dopolnila razstava, ki bo odprta do sredine novembra v vili Galvani, kjer bodo na ogled rokopisi, fotografije, scenski materiali, lepaki in kostimi, ki so povezani z delom znane družine režiserjev in producentov.
Zahteven program pordenonske prireditve bo dopolnil še prikaz dela ameriškega komičnega igralca Lloyda Hamiltona, ki je danes že pozabljan, katerega pa je sloviti Buster Keaton imel za enega naj-zabavnejših likov nemega filma.
RIM - Polemike, v katere je bila v zadnjih časih vpletena Rai, so bile v središču seje upravnega sveta italijanske radijske in televizijske ustanove. Glavno pozornost so pri tem namenili polemiki med predsednikom republike Cossigo in odgovornim urednikom prvega televizijskega dnevnika Brunom Vespo.
Predsednik Manca je v zvezi s tem dogodkom dejal, da je imel Cossiga kot vsakdo pravico, da kritizira dnevnik, ni pa soglašal z vsebino te kritike. Bolj odločno je Vespo in TG1 branil generalni direktor Pasguarelli, po mnenju katerega je uredništvo dnevnika z odogovornim urednikom na čelu dokazalo veliko strokovnost, s katero si je pridobil v vseh teh letih znatno gledanost. Tudi v primeru polemike z državnim poglavarjem je TG1 po Pasguarelli-jevem prepričanju dokazal odprtost za informiranje, saj je vestno zabeležil kritike in tudi replike.
Ostra pa sta bila Manca in Pasguarelli z zasebno televizijsko grupo Fininvest, ki je z možnostjo neposrednega prenosa uvedla ob nedeljah oddajo Domenica stadio z neposrednimi prenosi nekaterih nogometnih tekem. Na ta način je bil po besedah generalnega direktorja Rai kršen sporazum z nogometno zvezo, kateri je Rai odštela znatno vsoto, da bi si zagotovila ekskluzivni prenos. Zato Rai ne namerava več dopuščati kršitev, ki jo oškodujejo.
Ob koncu je upravni svet tudi sklenil, da pripravi načrt za poseg Rai na področje pay-TV.
Časopisi se po navadi razpišejo, ko med zvezdniki prevladuje nevoščljivost, h kateri jih sili sam značaj poklica. Vendar so tudi izjeme in najbrž ne maloštevilne. Primer sta Luciano Pavarotti in Placido Domingo, ki sta v četrtek prvič nastopila skupaj na ameriških tleh ob proslavah za 25. obletnico delovanja opernega gledališča v Lincolnovem Centru v New Yorku. Fotograf je ujel v »tretje oko« tenorista, ko sta si privoščila trenutek oddiha in si s prisrčnim objemom vzajemno čestitala.
današnji televizijski in radijski sporedi
[~(fc RAI 1_________________
7.00	Nan.: Nel regno della fiaba - II vestito nuovo delFimperatore
7.55	Šport: IP v veslanju
11.00	Aktualno: Ciao Italia
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Baletni maraton
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Aktualno: Prix Italia
14.10	Nanizanka: Provaci an-
cora Harry
15.00	Šport: golf, 15.30 kolesarska dirka po Emiliji,
16.30	konjske dirke
17.00	Aktualno: Premio Es-tense, nagrajevanje
18.00	Izžrebanje lota
18.05	Rockovska noč (vodi Angie Everhart)
18.35	Dokumenti: Atlante
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik in šport
20.40	Variete: Variete: Uno, due, tre... RAI - Vela d -oro (vodi Pippo Baudo)
22.45	Dnevnik
23.00	Dnevnik - Posebnosti
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Film: Langelo ubriaco (dram., Jap. 1948, r. Aki-ra Kurosawa, i. Toshiro Mifune)
^ RAI 2
7.00	Male in velike zgodbe
8.30	Nan.: Larca del dr. Ba-yer, 9.15 Cera una volta... Fiabe famose
10.00	Dok.: La bottega del te-atro (vodi V. Gassman)
10.30	Ena rastlina na dan
11.15	Nanizanka: Al di qua del Paradiso
12.00	Sereno variabile
13.00	Dnevnik
13.15	Športna odd.: Dribbling
14.00	Sereno variabile, 2. del
14.55	Film: Ad ovest del Montana (vestern, ZDA 1984, r. Burt Kennedy)
16.10	Izžrebanje lota
16.15	Rotošport: IP v odbojki,
17.45	IP v košarki
18.45	Nanizanka: • Hill Street
19.45	Dnevnik in pregled športnih vesti
20.30	Nanizanka: Commissa-rio Navarro
22.05	Variete: New Model Today
22.40	Nan.: La stella del parco - Nuovo contrabbando (i. Stefania Sandrelli)
23.35	Dnevnik, vremenska napoved in horoskop
23.55	Šport: boks, La Grasta-Vottero (IP v superlahki kat.), dresura, EP senio-res v kotalkanju
RAI 3_______________
10.30	Dok.: Pred 20 leti
11.00	Koncerti RAI 3: Mednarodno tekmovanje v klavirju F. Busoni
12.30	Film: Per amore ho cat-turato una spia russa (krim., VB 1971, r. Dick Clement, i. Kirk Douglas, Marlene Jobert)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.40	Aktualno: Ambiente Italia
15.15	Tenis: Italija-Danska (za Davisov pokal)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Videobox 91
20.30	Nanizanke Lassie: II collezionista, Un bambi-no perfetto, II terremo-to, La cucciolata (i. Christopher Stone)
21.55	Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti)
22.25	Nočni dnevnik - On the road - TV3 na potepu
23.10	Vremenska napoved
23.15	Filmske novosti
23.25	Film: L'amore stregone (dram., Šp. 1986, r. Carlos Saura, i. Antonio Gades, Cristina Hoyos)
|~ ^ TV Slovenija 1	~|
8.35	Mozaik. Angleščina, 9.00
Radovedni Taček - Piščal, 9.20 Lonček kuhaj -Piškoti iz ovsenih kosmičev, 9.30 nan. Alf
9.55	Zgodbe iz školjke
10.55	Lolek in bolek
11.05	Mozart na turneji
12.05	Oči kritike in Forum v
13.00	Poročila
13.10	Večerni gost
14.15	Maribora Musič Show
14.45	Show Rudija Carrella
16.20	Sova (pon.), vmes nanizanka Pri Huxtablovih
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Goldy - Zadnji zlati medved (pust., ZDA r. Trevor Black)
18.40	Dok.: V kaj drvimo skupaj z zemljo?
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.35	Največji glasbeni klovn vseh časov: V. Borge
21.35	Sova: nan. Na zdravje
22.00	Dnevnik, šport, vreme
22.25	Sova, vmes nad. Vojna
in spomin in film Avanturisti (pust., Fr. 1969, r. R. Enrico, i. A. Delon)
1.55	Video strani
|~PP| TV Koper_____________
17.30	Športna oddaja
19.00	TVD Novice
19.25	Video agenda
19.30	Nabožna oddaja: Jutri je nedelja
19.40	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes dok. Enciclopedia giramon-do in nanizanka La guerra di Tom Grattan
20.30	Film: Skido (kom., ZDA 1969, r. Otto Preminger,
i.	Mickey G odney, Frankie Avalon)
22.00	TVD Novice
22.10	Nan.: Agente Pepper
23.00	Športna oddaja
TV Slovenija 2
8.00	Program HTV 1
14.45	Hokej: Olimpija-Varese
15.30	Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice
16.00	Videonoč (pon.)
19.00	Garfield in prijatelji
19.30	TV Dnevnik - Beograd
20.00	Žarišče
20.30	Film: Svengali (ZDA 1983, r. Anthony Har-vey, i. Peter 0'Toole, Jodie Foster)
22.05	Šport: EP v dresuri
23.05	Yutel
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Potpuri; 9.00 Otroški kotiček: Slavec; 9.20 Potpuri; 9.30 Roman: Golobje in jastrebi (zadnji del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v
Gorici; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Muzeji pri nas; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Drobtinice; 14.25 Tropicana; 15.00 Oddaja o Indijancih: Prgišče neba; 15.30 Potpuri; 16.00 Debelost in akupuntura-, 16.20 Ever-greeni; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Ravel; 18.00 Satirični kabaret (z Borisom Kobalom in Sergejem Verčem); 18.30 Evergreeni; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.00 Tedenski aktualni mozaik; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glasba.
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanke: Bonanza
9.30	Aktualno: Jesen 91
10.05	Nan.: II ritorno di Missio-
ne Impossibile - II coyote 11-15 Aktualno: Anteprima U.45 Kviza: II cercaparole,
11.50	II pranzo e servito
12.40	Variete: Non e la RAI
12.55	Canale 5 News
14.25	Kviz: II cercaparole
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi)
16.00	Otroški variete
18.00	Kviz: Ok il prezzo e giu-sto
19.00	Nan.: Časa dolce časa 19-40 Canale 5 News
19.45	Kviz: II gioco dei 9 (vodi _ Gerry Scotti)
20.25	Varieteja: II Tg delle va-canze, 20.40 Bellezze al bagno (vodijo Claudio Lippi, Gigi in Andrea)
22-55 Glasba: Raf in concerto 4-00 Canale 5 News 0.05 Aktualno: Jesen 1991 0-30 Variete: II Tg delle va-canze
0-45 Nanizanke non stop
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1	ODEON
8.00	Nanizanka: Lou Grant
8.55	Nadaljevanke: La valle
dei pini, 9.30 Senorita Andrea, 10.05 Stellina,
11.00	Valeria
11.50	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.50	Piccola Cenerento-la, 15.25 Senora, 16.00 Riviera, 16.45 Stellina,
17.20	La valle dei pini
17.55	TV 4 Novice
18.00	Nadaljevanki: General Hospital, 18.30 Febbre damore (i. J. Douglas)
19.00	Risanke: Lady Oscar - La sfida di Oscar
19.40	Nadaljevanka: Primave-ra (i. Gigi Zanchetta)
20.30	Film: Toto a colori (kom., It. 1952, r. Steno, i. Toto, Isa Barzizza)
22.10	Aktualno: Ceravamo tanto amati
22.45	Film: Le folli notti del dottor Jerryl (kom., ZDA 1963, r.-i. Jerry Lewis, Stella Stevens)
1.00	Nan.: I Jefferson
1.35	Programi non stop
7.00	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.00	Nanizanke: SuperVicky
9.30	Chips - L’unica trac-cia, 10.30 Magnum P.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano
13.45	Nanizanka: McGyver
14.55	Avtomobilizem Fl: VN
Portugalske (poskusne vožnje)
16.20	Glasba: TopVenti
17.20	Nanizanka: A-Team
18.20	Šport in vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Šport: Calciomania
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Film: Ricchi, ricchissi-mi... praticamente in mu-tande (kom., It. 1982, r. Sergio Martino, i. Renato Pozzetto, Pippo Franco)
22.50	Šport: Posebno o Fl - VN Portugalske
23.20	Film: Convoy-Trincea d asfalto (pust., ZDA 1978, r. Sam Peckinpah, i. Kris Kristofferson)
0.30 Odprti studio
1.20	Sporedi non stop
13.00	Rafting
13.30	Variete: Emozioni nel blu
14.30	Nautical Show
15.00	Rubrika o zdravju
15.30	Film: I tromboni di Fra' Diavolo (kom., It. 1962, r. Giorgio Šimonelli)
17.00	Film: 007 Operazione Luna (kom., It. 1955, r. Lucio Fulci, i. Franco Franchi, C. Ingrassia)
18.30	Variete: Fiori di zucca
19.30	Mozartovi koncerti
20.30	Film: Ray Master l'inaf-ferrabile (dram., It. 1966, r. Vittorio Sala)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: La lunga ombra del lupo (dram., It. 1971, r.-i. GianniManera)
TMC
12.15	Rubrika o motorjih
13.00	Šport Show
17.05	Film: La leggenda di Robin Hood [pust., 1938, r. M. Curtiz, i. E. Flynn)
19.00	Rubrika: Mondocalcio
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: II giorno piu lungo di Scotland Yard (dram., VB 1975, r. Don Sharp, i. Rod Steiger)
22.20	Film: Le ombre del pavo-ne (dram., Avstral. 1987, r. Philip Nyce)
24.00	Film: Capitan Apache (vestern, ZDA 1971, r. AIexander Singer, i. Lee Van Cleef, C. Baker)
TELEFRIULI
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Risanke: G.I. Joe
9.30	Nan.: II fantastico mondo di Mr. Monroe
10.00	Risanke: Šcooby Doo
10.30	Nanizanka: Batman
11.00	Risanke
11.15	Neurejeni potopis: Portugalska
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Zgodovina pop glasbe
16.00	Risanke: Ciao ragazzi
18.00	Rubrika: Črno belo
19.00	Dnevnik
19.30	Anteprima šport
20.00	Kronike iz Parlamenta
20.30	Film: Nozze di zolfo (krim., i. Agnes Soral)
22.00	Nanizanka: Ouando suo-na la sirena
22.45	Nočne vesti
23.15	Nan.: Vita con il padre
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.30 Melodije morja in sonca;
19.30	Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Komedijant; 16.00 Mixage; 17.00 Hot Hits;
18.30	Souvenir d'Italy; 19.00 Najlepše popevke; 20.00 Nočni program - glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Musič fantasy; 20.00 Zabavna oddaja: Morski val.
Dela na nogometnem igrišču v Štandrežu v zaključni fazi
Juventina bo v novi sezoni morda le igrala na domačem igrišču
Novo nogometno igrišče v Štandrežu, z izjemo travnate površine bo nared že letos novembra. To je med četrtkovim ogledom težko pričakovanega športnega objekta povedal načrtovalec in vodja del arh. Jože Cej.
Ogleda so se udeležili predsednik rajonskega sveta Walter Ressi, nekateri rajonski svetovalci, predsednik športnega društva Juventina Lado Marchi ter tehnični vodja Miloš Tabaj. Arhitekt Cej je obrazložil dosedanji potek del in nakazal še zadnje posege za dokončno ureditev igrišča.
Novi občinski športni objekt bo stal približno milijardo in 800 milijonov lir, igrišče pa bo zadoščalo predpisom italijanske nogometne zveze za nastope tudi prvoligaških ekip. Začetni načrt je namreč predvideval nekoliko ožjo travnato površino, zato pa so med izvajanjem del načrt prilagodili tudi tem zahtevam. Igrišče bo tako v širino merilo 60 metrov. Razširitev je seveda šla na škodo betonskih tribun.
Trenutno je največji problem ureditev travnate površine. Razumljivo, saj je travišče, oziroma igrišče osnovni element, brez tega nogometa ni. September je namreč najugodnejši čas za sejanje trave, saj se korenine do zime dovolj razvijejo in spomladi požene dovolj čvrsta zelena preproga.
Teden ali dva zakasnitve bi pomenil, da trave ne bodo posejali, končni rezultat pa ta, da Juventina tudi v naslednji sezoni ne bi mogla igrati na domačem igrišču. Specializirano podjetje, poverjeno za ureditev travišča se menda pro-tivi setvi, dokler prostor, oziroma objekt ne bo ograjen.
To naj bi, po besedah arh. Cej a storili v naslednjih petnajstih dneh. Problem je namreč leva stran igrišča, ki meji na skupino vrstnih hiš. Tu bi morali sami stanovalci žgraditi približno meter visok ograjni zid, na katerega bi nato vsidrali drogove za mrežo.
Rajonski svetovalci so med drugim opozorili na nekatere pomanjkljivosti objekta. Občinska uprava žal nima zadostnih denarnih sredstev, da bi vključila še nekatere popravke, zato bodo najverjetneje vsa bodoča manjša ureditvena dela slonela na ramenih društva Juvetine, ki bo objekt upravljalo. Pred igriščem naj bi tudi , kar v lastni režiji uredili manjše igrišče za treninge. Kot se zdi bo torej novo igrišče v Štandrežu le nared, slovesna otvoritev pa naj bi bila predvidoma spomladi.
Na sliki (foto Čubej): med četrtkovim ogledom novega nogometnega objekta v Štandrežu.
Delegaciji sta se sešli v Novi Gorici
Poziv mladih socialistov in liberalcev proti nasilju
V Novi Gorici sta se pred kratkim srečali delegaciji mladih novogoriške Liberalno-demokratske stranke, ki so jo sestavljali poslanca Borut Bašin in Andrej Malnič ter podpredsednica državnega IO ML D Martina Skok, in Gibanja mladih socialistov goriške pokrajine. Slednjo so sestavljali člana državnega sveta Fabio Zanini in Aleš VValtritsch ter pokrajinski tajnik GMS Aleš Cej. Med drugim je bil goVor o sedanjem stanju na Hrvaškem. V zvezi s tem sta delegaciji pripravili sledeče sporočilo:
»Srhljiv prizor prej slovenskih in zdaj hrvaških nekoč bujnih zelenih gmajn ne želimo niti našim najhujšim sovražnikom. Vihra srbske svete vojne še vedno pustoši vse, kar dobi na svoji umazani poti, čeprav so njeni sami poveljniki že večkrat sprejeli ponujeno premirje. Ne moremo mimo že zdavnaj jasno izrečene želje slovenskega in hrvaškega naroda po samostojnem razvoju. Oba naroda sta to izrecno zahtevala, kar samo po sebi pomeni, da ne bosta pustila okupatorju niti najmanjšega dela svojega ozemlja. Zgodovina nas med drugim uči, da so vsi zatirani narodi prej ali slej prišli do svojega lastnega ozemlja. Čudimo se le temu, kako lahko civiliziran svet v dvajsetem stoletju še prenaša teroristično agresijo, ne da bi proti temu korenito ukrepal.
Evropa in svet se navidez sprenevedata, v resnici pa je povpraševanje po prevladi na svetovnem političnem trgu tako veliko, da se cena za neodvisnost izraža v litrih krvi. Neuspehi diplomacije in masakr na Hrvaškem kažeta, da mera še ni izpolnjena. Kdaj se bo moloh svetovne diplomacije dokončno in odločno zdramil? Ko-
liko krvi bo še steklo, preden bo okupatorska pošast ukročena?
V strahu pred ekonomskim in demografskim kolapsom neke države, ki bo prav gotovo imel hude posledice tudi v tujini, predvsem v naši neposredni bližini, še enkrat pozivamo Evropo in svet k spoštovanju pravice do samoodločbe narodov. Lahko se namreč odpovemo skupnemu evropskemu trgu, lahko se odpovemo Evropi brez meja, v svetu, ki ne spoštuje temeljnih človekovih pravic, pa ne moremo več dolgo živeti«.
________prispevki_________
Vence in Ana Tabaj darujeta 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Štandreža.
Rock koncert v Gradišču
Drevi ob 20. uri se s koncertom skupin Doppio Malto, Rabbits in Sygma Five zaključi v Gradišču 1. pokrajinski festival mladih socialistov. Na sporedu bo blues in rock glasba. Koncert bo v velikem šotornem prostoru na Trgu Unita.
'Ko si Adrijan bil še mlad, smo hodili v tvoj urad; zdaj Graziella te je ujela, nič ne bo več tvoj’ga dela!
Obilo sreče na novi živi jenski poti vama želi kolektiv Saura Srl.
Čaplji sta si privoščili počitek na upepeljevalniku
Spet smrtni primer zaradi mamila? Žrtev je pomorščak iz Šempetra
Za Sovodenjce je dober znak, saj pravijo, da štorklje prinašajo otroke. Ce to drži, se bo pokazalo spomladi. Ekologisti tolmačijo dogodek po svoje. Menijo, da sta ptici, ki sta se v četrtek proti večeru spustili na streho upepelj evalnika pri Sovodnjah ugotovili, da je naprava, ki je v več kakor petnajstih letih obratovanja zadobra zastrupila okolico, v remontu in da to-rej ni prav nobene nevarnosti.
Če bi bilo to pred letom dni, ko je upepeljevalnik, kljub dotrajanosti,
redno obratoval, bi se čaplji najbrž v velikem loku izognili visokemu dimniku in oblaku strupenih snovi. Pa še ena misel se je utrnila: kaj če sta ptici prileteli iz Posavine, kjer divja vojna ?
Zamikala ju je le nekaj sto metrov oddaljena Soča in rokavi stoječe vode. Vmes pa sta si privoščili še počitek. Morda res na nekoliko nepravem mestu.
Slika, ki jo objavljamo, (foto Čubej), ni arhivski posnetek. Nastala je v četrtek, 19. t.m., nekaj minut po 18.30.
Dobra dva tedna sta minila, odkar so v Foljanu našli mrtvega Alessandra Furlana, ki je umrl zaradi mamila in že moramo poročati o podobnem primeru v Ronkah. Čeprav potek dogodkov še ni v celoti pojasnjen, tudi zaradi morebitne odgovornosti drugi oseb, (ena je v policijskem priporu), je dovolj znakov, ki kažejo na to, da je podlegel mamilu 33—letni pomorščak Robert Antony Dessi iz Šempetra ob Soči, Dantejeva ulica 31. Umrl je v gostilni All aereoporto v Ronkah, ki jo upravlja Moreno Tolar, ki je , prav zaradi nekaterih nepojasnjenih okoliščinah, še zmeraj v priporu.
Po do zdaj razpoložljivih informacijah, naj bi Dessi vstopil v gostilno v četrtek, okrog 24. ure. Tu so ga nekaj časa zatem našli mrtvega bolničarji ustanove UME. Ugotovili so le lahko mladeničevo smrt. Opravljen je bil sodni ogled in izdan nalog, da se truplo prepelje v bolnišnico v Gorici, kjer bodo opravili nekroskopski pregled. Po nepotrjenih vesteh naj bi ob truplu našli brizgalko in druge pripomočke, ki narkomanom pomagajo do "umet-
V vojašnici obmejnih enot na Ajševici, kjer je bilo poveljstvo graničar-skega bataljona in ki so jo predstavniki JA predali Teritorialni obrambi v ponedeljek, so včeraj slovesno dvignili slovensko zastavo. Na slovesnosti sta govorila poveljnik štaba Teritorialne obrambe, polkovnik Bogdan Beltram in novogoriški župan Sergij Pelhan.
Beltram je opisal vlogo vojašnice, kjer je bilo spravljeno tudi orožje TO, med vojaško agresijo. V objekt se je vselila tudi zvezna policija, ki je imela nalogo prevzeti mejne prehode, okrog vojašnice so namestili mine in jo zava-
nega raja", žal zmeraj bolj pogosto pa tudi v smrt.
Ker je preiskava še v teku in ker je upravitelj omenjene gostilne v policijskem priporu ni jasno, kaj se je med prihodom Dessija in trenutkom, ko so poklicali rešilni avto, žal prepozno, dogajalo v javnem lokalu, ali drugih prostorih omenjene stavbe. Nad gostilno, ki je v ulici Aguileia 2 ima Tolar namreč stanovanje.
Kje in kako je nesrečnega Dessija obšla slabost še ni razjasnjeno. Prav policijski pripor Tolarja opozarja na možnost, da imajo preiskovalci na njegov račun precej obremenilnih elementov. Ni mogoče povsem izključiti hipotezo, da naj bi Tolar tako ali drugače posredoval Dessiju zadnjo dozo mamila. Tudi to okoliščino bodo preiskovalci verjetno že v teku današnjega dne povsem razjasnili.
Drugi primer smrti zaradi mamila v dobrih dveh tednih (Furlana so našli mrtvega 5. septembra v stanovanju v Foljanu), opozarja na dejstvo, da so na tržišču prisotna mamila v znatno večji
rovali tudi s tankom. Iz vojašnice pa so tudi grozili, da bodo z minometalci porušili Novo Gorico.
Župan Sergij Pelhan je posebej opozoril na dejstvo, da na območju celotne občine ni več nobenega vojaka bivše zvezne vojske in da je tako kar lep del območja na meji z Italijo dejansko demilitariziran.
Medtem smo izvedeli, da se tudi v manjših posadkah, ki še varujejo vojaške objekte v Sloveniji, nadaljuje razpad vojske. Tako je iz vojašnice v Ajdovščini predvčerajšnjim pobegnilo sedem vojakov.
meri, kakor sicer izgleda navzven. In tudi, da zaplemba večjih količin mamila v zadnjem času, ni bistveno vplivala na upadanje narkomanije.
Imata primera Alessandra Furlana in Roberta Dessija kaj skupnega ? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti izvedenci in seveda preiskovalci.
kino
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Scappatella con il morto«.
VERDI 18.00-22.00 »Che vita da cani«. Igra Mel Brooks.
VITTORIA Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »V postelji z Madono«, 22.30 »Karin in Barbara superzvezde«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Zgodba iz
DESKLE 20.00 »Planine meseca«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti — Travnik 34 tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio — dr. Vittori — ul. Romana 147 — tel. 40497.
__________pogrebi____________
Danes ob 10.45 Ernesta Riccabon vdova Benvenuto iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke, ob 11. uri Italia Pri' mosig vdova Philip iz kraja Pasian di Prato v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, ob 12. uri Alojzija Kuricic por. Filipič iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče.
Slovesnost na Ajševici
Fiesta Power 1.3 paolo gratton
S.R.L.
UL. AOUILE1A 42 GORICA TEL. 0481/520121
Na poskušnji danes, 21. in jutri, 22. septembra pri
”Museo Ford Gratton"
Ul. Gorizia 164 Fara
Novi z motorji Power 1.3
Poiskusi novi avtomobil Fiesta Power z novim 1.3 HCS. S 60 KM že pri 2500 obratih omogoča sproščeno vožnjo z izjemno nizko porabo goriva: 22,7 km/l pri 90 km/h.
Mladostni v različici Catalyst.
Fiesta Power je tudi Catalyst z novim motorjem 1.3 CFi z vbrizgom, tristeznim katalizatorjem in sondo lambdo v izpušnem loncu. S prijetno vožnjo varuješ tudi okolje. Fiesta te bo osvojil tudi s popolnoma opremljeno centralizirano ključavnico, z novima objemajočima sedežema in električnim pomikom šip na vratih.
Edini Ford s svobodno izbiro.
Naj lepša zamisel na svetu. Lahko izbiraš po lastni želji tip motorja 1.1 ali 1.3 za isto ceno.
Država vedno bolj zadolžena
RIM — Vrzel v državni blagajni se naglo poglablja: po podatkih, ki jih je objavilo včeraj zakladno ministrstvo, se je primanjkljaj v prvih sedmih mesecih letos povečal kar na 70.079 milijard lir, to pa pomeni porast za 26 odstotkov v primerjavi z deficitom 55.400 milijard lir, ki so ga zabeležili ob koncu lanskega obdobja januar-julij. Letošnji sedemmesečni obračun izkazuje čisti negativni saldo 90.608 milijard lir, kolikor znaša pač razlika med končnim obsegom prihodkov (224.916 milijard lir) in končnim obsegom odhodkov (315.524 milijard lir). "Luknjo" so lahko delno ublažili z aktivnim saldom v višini 20.529 milijard lir pri blagajniških operacijah. Na tekočem računu, ki ga ima zakladno ministrstvo pri Banci d'Italia, je zapisanih z rdečim 65.911 milijard lir, kar je sicer nekaj manj kakor v ustreznem razdobju lanskega leta (71.063 milijard lir). Kako bodo zapolnili vrzel? Z ene strani se bo Država zadolžila na srednji in dolgi rok na notranjem trgu denarja za 64.666 milijard lir, z druge strani pa računa na prihodek 5.647 milijard lir od finančnih operacij s tujino.
Mala podjetja brez zaslombe
RIM - Sklep zakladnega ministra Gnida Carlija, da prekine senatno razpravo o zakonskem osnutku v korist malih podjetij, je izzval celo vrsto kritik in protestov tako v političnih kot in seveda še posebno v podjetniških krogih. Podpredsednik za malo industrijo pri Confindustrii Nicola Fabiano je izjavil, da osnutek ne predvideva ogromnih stroškov, ampak samo 1.500 milijard lir v treh letih, in da tudi sicer ne gre za kakšno širokogrudno odpiranje mošnjička, temveč za nujnost. To ni strošek, to je investicija, je dejal s pripombo, da bi zakon bistveno prispeval k razvoju in tehnološki inovaciji podjetij; denar bi porabili za okrepitev servisiranja podjetij, kakor tudi za davčne olajšave, ki bi spodbudile nove naložbe.
Odgovorni za industrijo pri socialistični stranki Fabrizio Cicchitto pa je dejal, da čakajo mala podjetja na takšen zakon že dolga leta in da je bilo njegovo besedilo med parlamentarno razpravo tudi tehnično izpopolnjeno. Res je, da so državne finance na psu, res pa je tudi, da uporablja vlada dvojno merilo: velika podjetja se lahko oslanjajo na pomoč v smislu zakona št. 46, mala podjetja pa so brez vsake opore.
Na jesen bo vroče
Spet se nam obeta vroča sindikalna jesen. Potem ko so se hudo zaostrila politična ribanja in so se začeli finančni ministri med sabo kregati zaradi vprašanja državnih vrednostnih papirjev oziroma predvidenega beleženja le-teh v dohodkovno prijavo (uvod v obdavčenje vrednotnic?), smo zdaj na pragu tako silovitega socialnega pretresa, kakršnemu nismo prisostvovali morda že celih 10 let: Pa pravijo, da izkušnja človeka izuči...
Kljub stiski v industriji, ki se ustrojno presnavlja, in kljub nevarnosti vnovičnega hudega osipa v številu zaposlenih bomo imeli opraviti z množičnim protestom nezadovoljnih delavcev in z bremenilnim valom stavk, kar bo samo še ošibilo že itak ohlapne izglede za dostojanstven vstop Italije v združeno Evropo.
Mimo napovedi o privitju davkov in podražitvi zdravstvenih ticketov, mimo grmade prošenj za predčasno upokojitev (35.000) in neusmiljenega seganja po dopolnilni blagajni v mehanski, kemijski in jeklarski industriji, imamo tu zaprepadene upokojence in razjarjene uslužbence tisočev podjetij, ki zahtevajo ugodnejšo delovno pogodbo. Tako je v javnih službah, prevozništvu ter v celi vrsti industrijskih panog; in to v trenutku, ko je skrajno nujno rešiti problem cene dela in reforme pokojnin. Seveda pa smo spet pred strategijo odlašanja, absurdnega taktiziranja, političnih zdrah in posledično nemočjo vlade, ki je postala že kronična. Nič čudnega torej, če se je znašel Rim med tnalom sindikatov in nakovalom industrijcev.
Sicer pa se je vroča jesen že začela s stavko na šolah in z napovedjo stavk letalskih kontrolorjev in cobasov na železnici. Za priboljšek pa še razcep v sindikatu zaradi pokojninske reforme: Pizzinato (Cgil) zagovarja splošno stavko proti ministru Mariniju, večji del Cgil in Cisl sta proti njej, upokojenci pa čakajo. Se bodo pristojni ministri vendarle izvlekli iz letargičnega stanja, v katerega jih je pahnila politika!?
F. D. GAŠPERLIN
Po predlogu socialističnega ekponomista Francesca Forteja
Premična lestvica naj se ohrani toda naveže na evropske cene
RIM — Če hočemo obvarovati plače oziroma njihovo realno kupno moč, ne smemo odpraviti premične lestvice za določanje draginj ske doklade, temveč gre lestvico navezati na povprečje evropskih cen. To je predlagal odgovorni za gospodarstvo pri socialistični stranki Francesco Forte, ki je kritiziral srž pogajanj med vlado, industrije! in sindikati o ceni dela. Prvladuje namreč teza, po kateri naj bi premično lestvico ukinili, kupno moč plač pa določali na podlagi vnaprej preračunane, torej domnevne, vsekakor referenčne stopnje inflacije.
Odprava premične lestvice bi bila huda napaka, trdi Forte, to napako pa bi šlo pripisati »kulturni zamudi« Italije nasproti preostali
Evropi.	Francesco Forte
gospodarski dopis iz Slovenije
Slovenski denar
JOŽE PETROVČIČ
Zdaj je vse bolj preprosto: politične in gospodarske razmere so take, da mora Slovenija uvesti svoj denar. Zaradi okoliščin je odpadel ugovor, ki je v uvedbi slovenskega denarja videl gospodarsko nesmotrnost. Še bolj nesmotrno bi namreč bilo, če ne bi nič naredili proti denarni blokadi, ki jo je pred slovensko denarno oblast postavila zvezna narodna banka, in proti denarni razsipnosti, ki si jo je privoščilo vodstvo zveznih financ zato, da lahko financira delovanje države, predvsem pa delovanje jugoslovanske armade. Treba se je torej zavestno odločiti za manjše zlo, ali lepše rečeno — za manjše stroške.
Že iz tega uvoda se vidi, da se slovenske finančne oblasti niso odločile za uvedbo slovenskega denarja zato, ker bi nanje tako močno pritiskali slovenski gospodarski romantiki, ki so že pred letom dni želeli kar na hitro upeljati slovenski denar. Odločili so se zaradi nuje. Čeprav je nuja velika, pa novega slovenskega denarja ne bo morda še celega pol leta. Zaradi vrste vzrokov (predvšem pa zaradi obračunskega obdobja enega leta) bi kazalo slovenski denar uvesti že za novo leto, vendar pa bo za tako zahtevno opravilo zmanjkalo časa. Priprave na uvedbo denarja so namreč dolgotrajne, predvsem pa bi mu morali zagotoviti kolikor toliko trdno podlago, da ne bi postal slabši kot dinar, ki se ga odrekamo prav zaradi njegove (zdajšnje in bodoče) šibkosti.
Kakšen bo ta denar, še ni določeno, odločeno pa ni niti, kakšen bo njegov tečaj. Najbrž ne bo imel trdnega (fiksnega) tečaja, takega kot ga ima v tem hipu na primer dinar, ki uradno že dalj časa sloni na razmerju 13 dinarjev za eno nemško marko. Za takšno trdnost bi morala imeti Slovenija dokaj močne devizne zaloge. (Jugoslavija jih tudi nima, zato se tečaj dinarja na črnem trgu že vrti pri 30 dinarjih za nemško marko). Finančni minister Dušan Šešok je dejal,
da ima zdaj Slovenija za 100 milijonov mark deviznih zalog, kar je nedvomno lep dosežek v takšnih gospodarskih razmerah, in da bi lahko devizne rezerve do konca leta povečala na 200 milijonov mark. To pa je premalo za zagotavljanje trdnega tečaja, saj bi za posredovanje na deviznem trgu (s takim posredovanjem se zagotavlja devizno stabilnost) morali imeti veliko več deviz. Pred časom so nekateri ekonomisti govorili, da bi za finančno samostojnost Slovenije rabili 1,7 milijarde dolarjev tuje pomoči.
Ker deviz za zagotovitev fiksnega tečaja ne bo, bo vrednost nove slovenske valute določal drseči tečaj, ki je zelo podoben tistemu na črnem trgu denarja. Tudi ta tečaj bo določalo več stvari. Poleg omenjene višine deviznih rezerv predvsem to, kako bo s proračunom, če bodo proračunski izdatki pokriti z realnimi denarnimi viri, potem bi lahko bil slovenski denar dokaj trden (če bodo tudi devizne rezerve dovolj velike). Vendar pa realnih virov ne bo lahko zagotoviti za vse izdatke. Upoštevati je treba, da bodo želje po denarju strašansko velike, hkrati pa je treba upoštevati tudi to, da bo morala Slovenija prevzeti del jugoslovanskih dolgov in jih spremeniti v javni dolg, ki pa ga bo morala vzdrževati s proračunom.
Če se bi slovenska finančna politika zlomila na tej točki, potem ni pričakovati, da bi lahko bil nov slovenski denar kaj boljši od jugoslovanskega denarja. Upati pa je, da je v slovenskih, političnih krogih le več finančnega razuma in discipline kot v jugoslovanskih. Slovenska finančna oblast se bo morala z vsemi močmi tolči za zaupanje pri ljudeh. Zaupanje v "slovenske finance" je močno povezano z zaupanjem v "slovensko politiko". Gre za izjemno usodno vplivanje "financ na politiko". Zato ne preseneča, če finančni minister in guverner trdita, da potrebujejo za uvedbo slovenskega denarja še pol leta priprav. Vmes se bomo reševali z boni.
S Componento ’91 Avstrija globlje v A-A
CELOVEC — Postopno utrjevanje Evropske gospodarske skupnosti ob vzporednem pe-šanju moči in pomena evropske cone za svobo-dono menjavo EFTA ter še zlasti novi, do nedavnega nepredvidljivi politično gospodarski premiki v vzhodni Evropi in v okviru sveta za vzajemno gospodarsko pomoč SEV: vse to bi postavilo avstrijsko gospodarstvo pred dilemo, kako ukrepati, da se bodoči proizvodni in trgovinski tokovi na evropski celini ne bi razvijali povsem mimo njega. In Avstrija je začela prilagajati svojo ekonomsko politiko novim realnostim. Eden izmed prvih korakov v tej smeri je znaten zasuk v sejemski politiki. Na celovškem sejmu, ki se je sicer v preteklosti uveljavil kot eden izmed najpomembnejših prireditev na področju gozdarstva in lesarstva, so se tako odločili za prehod še k drugi specializaciji, to je k specializaciji na področju poddobav.
V času od 9. do 12. oktobra bo tako v glavnem mestu Koroške prvi tovrstni specializirani sejem z naslovom COMPONENTA '91, na katerem bo nastopilo okrog 320 razstavljalcev, pretežno iz republik in dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. To že nakazuje usmerjenost avstrijskega gospodarstva, ki pa pri tem računa predvsem na možnosti svojega bodočega postopnega uveljavljanja v Sloveniji, na Hr-
vatskem in na Češkoslovaškem. To so odkrito povedali na tiskovni konferenci ob Vrbskem jezeru, na kateri so delničarji celovške sejemske ustanove, Koroška gospodarska zbornica, Deželna uprava, Celovška občina in druge ustanove predstavili novo sejemsko prireditev.
Z njo nameravajo Korošci zbrati na enem samem mestu proizvajalce in uporabnike izdelkov in sestavnih delov, potrebnih za nemoteno delovanje industrije in obrti ob spretnem izkoriščanju svojih komparativnih prednosti na posameznih področjih, predvsem pa kar zadeva tako imenovano komponentistiko, elektroniko in avtomobilsko industrijo. In uspeh seveda ne bo izostal; čeprav gre za prvi poskus, bo namreč na skorajšnjem sejmu Componenta nastopilo kar 50 firm iz Češkoslovaške in 60 iz Slovenije. Ta zadnji podatek je med drugim v določeni meri tudi zgovoren pokazatelj o tem, v kolikšni meri je gospodarstvo republike Slovenije danes orientirano na Avstrijo oziroma širše na področje nemške marke. Za primerjavo naj navedemo, da bo nasprotno dežela Fur-lanija-Julijska krajina na sejmu prisotna le s tremi firmami, katerim je sicer treba dodati še informativni štand Zavoda za zunanjo trgovino ICE, ki je v ta namen zakupil 20 kv. metrov sejemske površine.
Avstrijci se torej pripravljajo na to, da bodo kolikor le mogoče izkoristili možnosti, ki jih bo v prihodnje nudilo tržišče delovne skupnosti Alpe Jadran, ne da bi seveda zato zanemarjali drugih območij. Toda zavedajo se, da so tržišča zahodne Evrope neprimerno trši oreh kot pa tržišča nekaterih članic Alpe-Jadrana.
Vse svoje ekonomske partnerje pa v sedanji gospodarski konjunkturi Avstrijci vabijo, naj bi nalagali kapitale v Avstriji in še posebej na Koroškem. Tod, pravijo, so vam na voljo že utrjena proizvodna podjetja, specializirana delovna sila in razne olajšave (dežela Koroška me drugim pripravlja tudi nove oblike pomoči za tuje partnerje, ki bi bili pripravljeni nalagati v samostojna ali skupna podjetja). Železniško vozlišče pri Beljaku je zdaj že urejeno, pravijo nadalje Korošci, in avtocesta proti Dunaju bo tudi »fertig« najkasneje leta 1993. Prevozni pogoji so torej tudi vabljivi za tuje partnerje. Slednji naj konec koncev ne pozabijo, da se bodo po truda polnem delu lahko odpočili v neskaljenem naravnem okolju prelepe dežele, ki je in še bolj hoče biti v prihodnje razvojni katalizator zemljepisnega območja, ki se razprostira med Alpami in Jadranskim morjem.
ELIO FORNAZARIČ
•FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.f.l. Tel. (040) 365424
Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
(nMrOnrra
. UVOZ-IZVOZ ZASTOPSTVALJ S.p.A

POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV

LANCIA IVECO Iirelli
SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO
34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. dell’Industria 6 - Tel. (0481) 522012
Prvi dan poskusnih voženj za VN Portugalske r formuli ena oviral dež
Razmerje moči se ne spreminja
ESTORIL Razmerje moči v formuli ena se tudi v Estorilu, kjer bo jutri dirka za VN Portugalske, ni prav nič spremenilo. Tako vsaj kaže po prvem dnevu poskusnih voženj. Na vrhu so Mclarnova vozila, za njima VVilliamsova in zatem še Ferrarijeva. Pri McLarnu je bil Berger hitrejši od Senne, vendar treba povedati, da je dež oviral poskusne vožnje, ki so se končale predčasno. Med tistimi, ki ki niso opravili dveh krogov, so bili tudi Senna, Mansell in Prost. Ne glede na to, da se je Prost moral predčasno vrniti v box, pa so bili pri Ferrariju nasploh nezadovoljni z vozili. Tudi v jutranjih prostih
poskusnih vožnjah so namreč zaostajali za najboljšimi.
Včeraj je veliko pričakovanje vladala za morebitne novosti v zvezi s Proštom. Prejšnje dni je namreč v izjavah francoskem tisku dal razumeti, da bo v teku včerajšnjega dne odgovoril Ligieru, ki mu je ponudil organizacijo novega francoskega teama v formuli ena. To pa bi pomenilo, da zapušča Ferrari. Prost o tem ni hotel nič povedati, zato pa je potožil nad dosedanjimi res skromnimi rezultati. Pristavil je še, da niso resnične številke o vsotah, ki naj bi bile na razpolago pri Ferrariju: »Trošimo veliko manj od tega, kar neka-
Na evropskem kotalkarskem prvenstvu
Dve zlati za Kokorovca
ROSETO DEGLI ABRUZZI — Poletov kotalkar Samo Kokorovec
je na evropskem prvenstvu v Ro-setu degli Abruzzi dosegel še en izjemen uspeh v svoji itak bogati karieri in še bolj obogatil svojo bero kolajn z raznih nastopov. Srebrni kolajni, ki jo je osvojil v sredo v obveznih likih, je namreč sinoči dodal kar dve najžlahtnejši odličji, v prostem programu in v kombinaciji.
Že predsinočnjim, po izvedbi kratkega programa, je kazalo na najbolje, saj je Kokorovec vodil pred Patrickom Veneruccijem (Rimini) in Massimom Giraldijem. Sinoči pa je z brezhibno izvedbo dolgega programa osvojil končno prvo mesto in s tem zlato kolajno. Na 2. mesto se je uvrstil Veneruc-ci, 3. je bil Španec Cisneros (drugi na lestvici kombinacije), 4. pa Italijan Giraldi.
Visoko točkovanje je Kokorov-cu prineslo tudi zlato odličje v kombinaciji, tako da je bilo slavje popolno. Čestitamo!
teri navajajo, medtem ko bi morali imeti na razpolago več sredstev za naložbe, da bi lahko šli v korak s časom.«
VRSTNI RED: 1. Berger (Av.) mclaren honda T13"221 (poprečna hitrost 213,87 km/h); 2. Senna (Braz.) mclaren honda 1'13"752; Mansell (VN) williams renault 1T3"944; 4. Patrese (It.) vvilliams renault 1T4"041; 5. Prost (Fr.) fer-rari 1'15"018; 6. Martini (It.) minar-di ferrari 1'15"394; 7. Capelli (It.) leyton house ilmor 1'15"481; 8. Aleši (Fr.) ferrari 1T5"572; 9. De Cesaris (It.) jordan ford 1'15"972; 10. Modena (It.) tyrrell honda V10 1'16"018; 11. Piguet (Braz.) benet-ton ford 1T6"241; 12. Schumacher (Nem.) benetton ford 1T6 '477; 13. Morbidelli (It.) minardi ferrari 1'16"540; 14. Blundell (VB) brab-ham yamaha 1'16"567; 15. Lehto (Fin.) dallara judd V10 1'16"724; 16. Pirro (It.) dallara judd V10 1'16"725; 17. Nakajima (Jap.) tyr-rell honda V10 1T6"926; 18. Moreno (Braz.) jordan ford 1'16"956; 19. Gugelmin (Braz.) leyton house ilmor 1'17"214; 20. Brundle (VB) brabham yamaha 1'17"298.
Lancia in toyota vodita v Avstraliji
PERTH (Avstralija) Po prvem dnevu avtomobilskega rallyja v Avstraliji, 8. tekmi za svetovno prvenstvo avtomobilskih hiš in 10. za svetovno prvenstvo pilotov, sta v vodstvu Kankkunen (lancia) in Schwarz (toyota), ki sta na približno 2 km dolgi predetapi dosegla enak čas (T32"). Sledijo: Auriol (lancia) po 1"; 4. Sainz (toyota) 2"; 5. Alen (subaru) 2"-, 5. Eriksson (mitsubishi) 3".
Danes pa bo šlo zares. Tekmovalce namreč čaka 513 km dolga prva etapa, na kateri je predvidenih 10 posebnih voženj. Dirka se bo zaključila v torek v Perthu, kjer je tudi njen start.
V zvezi z odhodi igralcev
V Jugoslaviji in SZ odslej brez omejitev
MONTREUX (Švica) — Na izrednem kongresu UEFA so zavrnili pravilo, katerega se držijo v Jugoslaviji ter Sovjetski zvezi, in ki omejuje odhod mlajših igralcev v tujino. Evropska zveza bo sedaj stopila v stik s FIFA, da vprašanje rešijo skupno, vsekakor v skladu s stališči UEFA same, ki pa Jugoslaviji in SZ daje dve leti časa, da se prilagodita novemu določilu.
Sklenili pa so, da začasno dovoljenje, ki ga je dobil še ne 26-letni Prosinečki za igranje pri Real Madridu, postane dokončno. Isto velja za Bobana, ki bo lahko igral za Milan ali za kak drug klub, in za Boksiča (Marseille).
Na kongresu so nadalje sklenili, da posamezna društva lahko najamejo po pet tujih igralcev, vendar niso določili, kdaj bo to stopilo v veljavo.
Za prijateljsko tekmo proti Bolgariji
Vidni izbral »azzurre«
RIM — Za prijateljsko srečanje Bolgarija - Italija, ki bo v sredo v Sofiji (ob 19. uri, ob 18.00 po našem času) je italijanski selektor Vicini sklical 18 igralcev. To so: Baggio (Juventus), Baresi (Milan), Berti (Inter), Crippa (Napoli), De Agostini (Juventus), Donadoni (Milan), Eranio (Genoa), Ferrara (Napoli), Giannini (Roma), Lombardo (Sampdoria), Maldini (Milan), Mancini (Sampdoria), Pagliu-ca (Sampdoria), Rizzitelli (Roma), Schillaci (Juventus), Vialli (Sampdoria), Vierchovvod (Sampdoria) in Zenga (Inter).
Tekma z enim od vzhodnoevropskim moštev naj bi Viciniju služila, da najde pravi ritem za odločilno (in obupno) srečanje s Sovjetsko zvezo v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo.
Dirka Iris
TURIN Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 18-22-19. Dobitnikov je bilo 1.791, prejeli pa bodo po 1.421.300 lir. Skupni nagradni fond je znašal 3.789.130.000 lir.
»Grand Prix« osvojila Bubka in Henkelova
BARCELONA — Sovjetski skakalec s palico Sergej Bubka in nemška skakalka v višino Heike Henkel sta osvojila »Grand Prix« IAAF Mobil 1991.
Bubka je zbral 69 točk in prehitel češkoslovaškega metalca kopja Jana Zeleznyja, ameriškega sprin-terga Michaela Johnsona in alžirskega srednjeprogaša Noureddi-neja Morcelija (63).
Henkelova pa je s svoje strani bila boljša od Jamajčanke Otteye-ve, Sovjetinje Artemove in Američanke Farmer-Patrickove.
V Bariju v prvem dnevu Davisovega pokala Italija - Danska 1:1
Omar Camporese nepričakovano izgubil
BARI — Že itak načeti italijanski teniški ugled je včeraj verjetno doživel novo katastrofo. Zgodilo se je na prvem srečanju včerajšnjega dodatnega dvoboja Davisovega pokala pred nazadovanjem v B grupo. Skoraj neznani danski igralec Fedrik Fetterlein je namreč premagal Italijana Omarja Camporeseja, ki Danca na svetovnih lestvicah prekaša kar za 279 mest, s 3:6, 6:3, 6:2, 6:4.
Po dobljenem prvem setu je Camporese začel podcenjevati nasprotnika, kar se mu je nazadnje bridko maščevalo in opravičilo po koncu tekme Italijana, ki je dejal, da je bil psihološko utrujen od naporne sezone, je iz trte zvito. Takega kiksa si Camporese ne more privoščiti.
Danski igralec je bil po zmagi presrečen in je dejal, da bi lahko njegova zmaga popeljala Dansko celo do končnega slavja, kar bi bilo prvovrstno presenečenje.
Točko za Italijo je včeraj osvojil Claudio Pistolesi na drugi tekmi proti Michaelu Tausonu. Pistolesi je stopil na igrišče zelo zbran, tako da je prva dva seta osvojil kar s 6:1 in 6:2. V tretjem je povedel na 5:2, nato pa se je moral zelo potruditi, da je strl odpor nasprotnika in naposled zmagal po tie-breaku s 7:6 (7:4).
Včeraj se je začelo tudi polfinalno srečanje v svetovni skupini med Francijo in Jugoslavijo. Po pričakovanju Francija vodi z 2:0. Izida:
FRANCIJA - JUGOSLAVIJA 2:0 (Forget - Muškatirovič 6:2, 6:1, 6:4; Santoro - Živojinovič 4:6, 7:5, 7:6, 3:6, 6:3).
Omar Camporese
Drevi start italijanskih košarkarjev
Stefanel - Philips
Vinny Del Negro (levo) In Toni Kukoč
S TV prenosom drevišnje tekme med tržaškim Stefanelom in milanskim Philipsom se bo torej tudi uradno začelo letošnje 70. italijansko prvoligaško košarkarsko prvenstvo, morda ne naj lepša, kot so trdili mnogi, prav gotovo pa naj-bogatejša liga za ameriško NBA.
Ljubitelji športa med košema so letos dobili več priložnosti kot kdajkoli prej za komentiranje premikov in potez na tržišču naj bogatejših klubov, ki hočeš nočeš že zaradi svoje tradicije sodijo v krog favoritov za državni naslov. Letos bolj kot kdajkoli prej smo lahko spremljali absolutno zmagoslavje marketinške košarke, popolno uveljavitev naložbene in tr-žiščne logike v svetu košarke. Pogodbe, ki so jih podpisali nekateri zvezdniki (na primer Toni Kukoč), letanje menežerjev in posrednikov, bajne vsote in še neverjetne) -še zahteve posameznih košarkarjev, katerim klubi niso privolili (na primer Pittis, Sbaragli), vse to je bilo še pred petimi leti v košarkarskem svetu nepojmljivo, danes pa je prešlo v okvire navadne stvarnosti.
Če se povrnemo k igri in vrednostim na igrišču, potem moramo podčrtati, da je prav milanski Philips, drevišnji nasprotnik tržaškega Stefanela, po mnenju mnogih naj večji favorit za osvojitev naslova. Dantonijeva ekipa je v primerjavi s preteklo sezono dejansko močnejša: na centru bo igral sloviti Tarryl Davvkins, ob njem bo novi tujec Johnny Rogers (ki je skupaj z Draganom Petrovičem odigral eno sezono pri madridskem Realu), nato pa bo na krilni poziciji zaigral reprezentant Pessi-na. Kukočev Benetton je po ocenah izvedencev takoj na drugem mestu predprvenstvene jakostne lestvice. Poleg splitskega zvezdnika je tu še izvrstni Američan Del
Negro, pod košem pa bo moral v center Rusconi, ki že kar nekaj sezon samo v perspektivi dokazuje, da se na njega lahko resno računa tudi v boju za vrhunska mesta. Rimski Messaggero je s prihodom "zloglasnega" Ricky Mahoma in play-makerja Fantozzija postal prava ekipa in tretja na tovrstni jakostni lestvici. Scavolini iz Pesa-ra, Knorr Bologna in Clear Cantu so si nekje enakovredni tekmeci, ki zasedajo mesta od 4. do 6. v tej jakostni skupini. Zanimivo bo videti, kako se bo Jure Zdovc znašel na mestu slovitega Richardsona v vrstah bolonjskega Knorra. Italijanski prvaki Phonole iz Caserte so zaradi poškodbe Esposita in zamenjave obeh Američanov verjetno precej na slabšem v primerjavi s preteklo sezono.
V prvi jakostni skupini najdemo tudi tržaški Stefanel. Tanjevičeva postava je v bistvu ostala nespremenjena, ampak skupina je homogena, vedno bolj uigrana, za leto izkušenejša. V pričakovanju dokončne uveljavitve Gregorja Pučke in ostalih mlajših protagonistov ter ob potrditvi dobrega učinka obeh Američanov bi moral tržaški prvoligaš poskrbeti za marsikatero presenečenje. Pri Stefanelu tako sploh ne prikrivajo, da merijo na višja mesta na razpredelnici. Prvo "jakostno skupino" sklenemo z postavo Glaxo iz Verone, ki je že lani presenetila vse italijanske košarkarske izvedence z osvojitvijo italijanskega pokala in ki se letos tudi uvršča v deveterico močnejših. Tudi ostale ekipe bodo seveda imele priložnost za presenečenje, vendar menimo, da je navedena deveterica moštev vendarle nekoliko boljša od ostalih. Če bo vsemu temu res tako, pa bo jasno že čez nekaj kol, ko se bodo posamezne vrednosti ustalile. (Cancia)
obvestila - obvestila
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se prične plesno-rit-mična telovadba za deklice od 4. leta dalje v torek, 24. t.m., ob 15.30 v telovadnici na Kontovelu. Vabljeni.
GIMNASTIČNI ODSEK
ŠZ BOR
sporoča, da bo vpisovanje telovadcev in telovadk za novo sezono v Borovem športnem centru v ponedeljek, 23. t.m. od 17. do 19. ure tudi po telefonu 51377.
PLAVALNI KLUB BOR organizira tudi letos v bazenu pri Alturi plavalne tečaje za neplavalce, tehnike plavanja za plavalce in vadbo rekreativcev. Vpisovanje od 23. do 27. t.m. od 18. do 20. ure po telefonu št. 51377.
ŠZ SLOGA
organizira tečaj otroške telovadbe, ki bo vsebinsko vezan na osnove MI-NIODBOJKE za fante in dekleta osnovnih šol. Tečaj bo vodil strokovnjak prof. F. Drasič s sodelavci in bo potekal v telovadnici nižje srednje šole na Opčinah. Tečaj bo ob
sredah (14.45 - 16.30) in sobotah (14.45 - 16.45) od 25. septembra dalje-ŠD BREG
SMUČARSKI ODSEK vabi na sestanek, ki bo v telovadnici v Dolini v ponedeljek, 23. t.m. ob 20.30. Vabljeni simpatizerji in starši otrok, ki jih smučanje zanima.
KK BOR
SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da so treningi v minibaske-tu na stadionu Prvi maj, kot sledi: ob torkih in petkih ob 16.00 za letnik6 1982-85; za letnike 1980 in 1981 ob ponedeljkih in torkih ob 16.30 v telovadnici osnovne šole pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio in ob petkih ob 15.30 na stadionu Prvi maj.
ZSŠDI
obvešča, da danes, 21. t.m. ob 15. uri. prireja tekmovalni spust s kajaki P° Vipavi med Gabrjami in Pečjo. In" formacije na sedežu ZSŠDI v Gorici. Ul. Malta 2 (tel. 33029).
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča,da bo odborova seja v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 v Borovem športnem centru.
Danes in jutri na mednarodnem članskem košarkarskem turnirju
Jadran TKB v Celovcu
Jadranovci, med prijateljsko tekmo v Doberdobu proti Itali San Marco, bodo danes in jutri v Celovcu pred težko nalogo.	(Foto Cubej)
Še borna dva tedna nas ločita od pričetka košarkarske C lige, v kateri bo tudi letos nastopila Jad-ranova ekipa. Prvo tekmo bodo jadranovci igrali dpoma, v tržaški športni palači ob 20.30 proti videmskemu CBU, ki ga je zveza, kljub lanskemu nazadovanju v D ligo, uvrstila v tretjeligaško konkurenco zaradi odpovedi ene od ekip iz B-2 lige.
Jadranovci se za start prvenstva temeljito pripravljajo pod vodstvom Janeza Drvariča in njegovega pomočnika Jureta Krečiča. Doslej so igrali več prijateljskih tekem, uspešmno pa so tudi nastopili na turnirju v Pordenonu, kjer so v ostri konkurenci B-2 ligašev osvojili odlično drugo mesto. V četrtek so v San Donaju igrali trening tekmo z domačim moštvom, ki nastopa v B-2 ligi. Jadranovci so v prvem polčasu zelo dobro igrali, v drugem pa je precej »škripalo«, tako da so na koncu naši izgubili z 12 točk razlike.
Že danes in jutri pa se bo jad-ran TKB podal v Celovec, kjer bo na sporedu mednarodni turnir z zelo ostro konkurenco. Poleg avstrijskega prvoligaša Citroen Karaten, ki uvršča tudi dva tuja igralca, bosta v Celovcu nastopila tudi ljubljanska Smelt Olimpija in reški Kvarner.
Skoraj odveč je, da pristavimo, da bo ta turnir za jadranovce naj-zahtevneša preizkušnja pred začetkom tretjeligaškega prvenstva. Res je, da košarka v Avstriji ne pomeni veliko, na dlani pa je, da bodo naši danes igrali proti prvo-
ligašu, kar bo za jadranovce še poseben izziv.
SPORED DANES, 21. T. M.
17.00: Citroen Karaten - Jadran TKB
18.30: Smelt Olimpija - Kvarner JUTRI, 22. T. M.
10.00: finale za 3. mesto
11.30: finale za 1. mesto
V začetku oktobra start za Jadranove mladince
Prvi teden oktobra bo startalo tudi mladinsko državno košarkar-
sko prvenstvo za letnike 1972 in mlajše, na katerem bo tudi letos nastopilo Jadranovo moštvo. Tudi Kontovel je prijavil svojo ekipo, košarkarska zveza pa prošnje, žal, ni sprejela.
V Jadranovi skupini tega prvenstva, ki je že meddeželnega značaja, bodo igrali še Stefanel iz Trsta, APU Videm, Pall. Pordenone in CRUP Pordenone, Servolana Latte Carso iz Trsta, Bernardi Gorica in Benetton Treviso.
Košarka: danes in jutri na stadionu »Prvi maj« v Trstu
Kadeti Bora in Kontovela na turnirju Adriaimpex
V organizaciji KK Bor bo danes in jutri na stadionu »Prvi maj« v Trstu zanimive kadetski košarkarski turnir za trofejo Adriaimpex, na katerem bodo nastopile poleg Bora še ekipe Stefanela, Ricreato-rija in Kontovela.
Današnji spored bo za kadetsko kategorijo ob nekoliko neobičajni uri, danes pa bo Stefanel v Trstu igral 1. kolo italijanske A-l lige proti milanskemu Philipsu, poleg tega pa bo tudi neposredni prenos. Organizatorzato ni hotel prikrajšati udeležence turnirja in eventualne gledalce za drevišnji velik koašrakrski dogodek v Trstu.
SPORED
TURNIRJA ADRIAIMPEK DANES, 21. T. M.
19.15: Bor - Ricreatori 21.00: Kontovel - Stefanel JUTRI, 22. T. M.
09.15: finale za 3. mesto 11.00: finale za 1. mesto Vse tekme bodo na stadionu »Prvi maj« v Trstu.
Prihodnji teden v Portogruaru
Naši dve kadetski ekipi, Bor in Kontovel, bosta že prihodnji konec tedna zaposleni na turnirju v Portogruaru. V petek, 27. t.m. bosta polfinalni srečanji: v prvem bo neposredni obračun med Borom in Kontovelom, sledilo bo srečanje Conegliano - Portogruaro. V nedeljo pa bosta finalni tekmi za 3., oz. za 1. mesto.
Kontovelci s polno paro
Kontovelci se temeljito pripravljajo za skorajšnji začetek D lige. Po prijateljskih tekmah in turnirjev v Sežani ter v Nabrežini so med tednom odigrali prijateljsko trening tekmo proti tretjeligašu Latte Carso. Čeprav so Mednovi varovanci nastopili precej okrnjeni, pa so vseeno zmagali za sedem točk, kar kaže, da so naši fantje že kar dobro pripr-vljeni za hude boje v četrtoligaškem prvenstvu.
Prihodnjo soboto in nedeljo pa bodo Kontovelci zaposleni na turnirju v Portogruaru, kjer bodo nastopili še borovci, domače moštvo Portograuara (D liga) in Vigorja iz Conegliana, ki je v lanski sezoni nazadoval iz C v četrtoligaško konkurenco.
Sicer se v tem predprvenstvenem obdobju morajo Kontovelci predvsem ubadati s številnimi poškodbami, ki so skoraj zdesetkale ekipo. Peter Štoka je moral na operacijo kolena, poškodovana sta tudi Jan Gregori in Kristjan Rebula. Za nameček pa si je na turnirju v Nabrežini poškodoval prst še Danijel Gulič.
»Glede poškodb imamo precej smole, upamo pa, da bomo kar se da nared za prvenstvo, ki bo zelo naporno in izenačeno,« nam je na kratko dejal Kontovelov trener Igor Meden.
V jutrišnjem 2. kolu v amaterskih nogometnih ligah bo nastopil čas preverjanja ocen, ki so se med protagonisti pojavile po prvih tekmah sezone.
PROMOCIJSKA LIGA JUVENTINA - SAN CANZIAN
Štandrežci bodo jutri ponovno nastopili pred domačim občinstvom, tokrat proti solidni enajsterici San Can-ziana. Naši ne bodo pred lahko nalogo, saj so igralci iz Škocjana pričeli letošnje prvenstvo dokaj poletavno. V Prvem kolu so namreč na domačih tleh visoko premagali ekipo iz Cervi-njana, zato bodo prav gotovo dospeli v Gorico prepričani v pozitiven nastop. Cisto obratno pa so prejšnjo nedeljo nastopili Maurijevi varovanci, ki jim očitno še manjka uigranost. Nekateri Posamezniki so sicer že prikazali zadovoljivo formo - tu mislimo predvsem na Trevisana in Capotorta -, vsi ostali pa očitno še niso preboleli izdatnejšega treninga začetnih kondicijskih priprav. Žal bodo belo-rdeči nastopili brez kapetana Tabaja, ki se je v Prejšnjem kolu huje poškodoval. Zlomil si je prst na nogi in v bolnišnici so (nu dali nogo v mavec. Tega bo nosil še dva tedna, sledila bo rehabilitacija, zato ga nekaj kol ne bo na igrišču. Njegova odsotnost bo verjetno primorala naše, da bodo nekoliko spremenil igralsko taktiko. Sicer bo Mauri imel na razpolago vse ostale igralce. Jutrišnji nastop bo vsekakor za Juventino Predstavljal manjši popravni izpit po neprepričljivem nastopu v prvem kolu.
1. AMATERSKA LIGA ZARJA - CORNO
Zarja bo tudi v svojem drugem zaporednem domačem nastopu skušala Priti do obeh točk. K temu cilju jo delno vodi dober vtis, ki ga je zapustila v nvodnem nastopu proti Tarcentini, delno pa vesti, po katerih naj bi bil Gorno letos dokaj pomlajen, predvsem Pn brez svojih odličnih veteranov, bra-tQv Di Lena.
Zarja bo jutri predvidoma nastopila Y isti postavi kot prejšnjo nedeljo, čeprav imata Voljč in R. Kalc težave z nategnjenimi mišicami na nogah. Zanesljivo bo manjkal tudi Boris Grgič, kl je bil prejšnjo nedeljo izključen. V Yyatih bo spet zaigral komaj 19-letni Crosilla, ki je že proti Tarcentini so-ndno zamenjal Cocevarija. Ta bo zara-rane na prstu »preskočil« najmanj 6 tri tekme.
Corno je prejšnjo nedeljo igral ne-dločeno 1:1 s Cividalesejem.
T ARGENTINA - PRIMORJE Po uspešnem krstnem nastopu bodo .ngometaši Primorja gostovali pri arcentini, ki jo je v uvodni tekmi z 't Premagala Zarja. Trener Proseča-
nov Nevio Bidussi si je jutrišnjega nasprotnika ogledal na neki tekmi pred pričetkom prvenstva. Vedel je povedati, da so igralci Tarcentine telesno zelo dobro pripravljeni, predvajajo trd nogomet, vendar pa so tehnično komaj solidni.
Glede na to, da bo med Prosečani manjkal le diskvalificirani Milani (jutri bo prestal še zadnje od dveh kol kazni), na voljo pa sta spet Comino in Štoka (svojo kazen sta prestala že prejšnjo nedeljo) in so med tednom vsi redno trenirali, lahko na gostovanje gledamo z optimizmom. Odsotnosti poškodovanega napadalca Sullinija (ki ga še dalj čase ne bo) v zmagovitem nastopu proti Rivieri ni bilo občutiti, še zlasti uspešno ga je namreč v napadu nadomestil De Marco, ki je dosegel tudi enega od treh golov, ostala pa je zabil Antoni.
VESNA - CIVIDALEŠE
Dograditev kriškega igrišča je za pristaše Vesne še naprej prava fata morgana in tako bodo Križani tudi letos vsa domača srečanja odigrali v ... gosteh. Lani je bil sedež domačih tekem Repen, letos je na vrsti Prosek.
Vesna je v Tolmeču igrala solidno in zasluženo osvojila točko, tokrat pa ji bo nasproti stal menda še boljši nasprotnik, to je čedajski Cividalese. Žal bo Vesna tudi tokrat igrala v nepopolni postavi, zanesljivo bo namreč manjkal nov nakup Malusa, ki je bil med tekmo v Tolmeču izključen. Njegova odsotnost verjetno ne bo neopazna. Pričakovati je, da bo Vesna tokrat igrala z napadalcem več, se pravi, da bo ob Kostanpflu v konici deloval še kdo. Cividalese je v prvem kolu igral v Comu 1:1.
2.	AMATERSKA LIGA Skupina D
BREG - SAN NAZARIO
Novinec Breg v Palazzolu ni igral najbolje, a je uspešno prestal ognjeni krst v višji ligi, jutri pa ga čaka eden od treh pokrajinskih derbijev prvega dela sezone. V prvem nastopu pred domačimi gledalci se bo namreč v Dolini pomeril s San Nazariom. V tej tekmi bodo svoj doprinos, še v večji meri kot doslej, dali mladinci, kajti Renzo Slavec je poškodovan, novoporočenca Pavletič in Lacalamita pa sta na medenem tednu. Klop za menjave bo v celoti zasedena z »underji«, kdo izmed teh bo nemara spet tudi na igrišču. Možen je krstni nastop branilca Amo-rosa. San Nazario je v nedeljo igral doma 1:1 proti Talmassonsu.
Skupina F
SOVODNJE - AUDAX
Igralci Sovodenj bodo jutri igrali prvo letošnjo tekmo na domačih tleh. Modulovi varovanci so pričeli prven-
stvena nastope res uspešno, saj so v Marjanu zasluženo visoko premagali domačo istoimensko enajsterico. Naši so prikazali zadovoljivo formo, še zlasti napad je bil posebno razpoložen. Jutrišnje srečanje bo nedvomno zelo zanimivo, saj gre za spopad med trenutno najbolj razpoloženima ekipama prvenstva. Audax je namreč prejšnjo nedeljo na tujem nasul Capri vi kar štiri gole. Pravega favorita ni, morda pa bodo le domače igrišče in zvesti navijači nudili odločilno podporo Sovodenj cem.
PRIMOREC - ISONZO
Trebenskega društva se že v tem uvodnem delu sezone drži velika smola. Zlasti to velja za Dimitrija Ferlugo. Poškodba vezi na kolenu, ki jo je staknil med nedeljsko tekmo, zahteva namreč operacijo in več mesecev prisiljenega počitka, zato mu vsi iskreno želimo, da bi čimprej okreval. V tekmi proti Zaulam se je poškodoval tudi Edvin Kralj, ki pa bo najbrž pod silo razmer moral vseeno igrati. Zanesljivo ne bo tudi Fulvia Čuka, ki si je nategnil mišico, Kristjan Canziani pa je na počitnicah. Vprašanje je, koliko igralcev bo lahko sploh sedelo na klopi za menjave, zato pa je še bolj aktualno vprašanje morebitnih novih nakupov, za katere se društvo že zavzema.
Kljub vsem tem težavam pa optimizma še naprej ne manjka, čeprav proti lanskemu zmagovalcu mešane
ko.
FOGLIANO - KRAS
Tudi za Kras se prvenstvena pot že vzpenja, saj mora v Foljanu nadoknaditi poraz z domačega nastopa proti Medei. Krašovci v nedeljo niso igrali slabo, a so bili zelo netočni pri zaključevanjih. Jutri ne bo igral Fabris, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen na osnovi novih pravil. Fogliano je prejšni teden v gosteh proti San Lorenzu igral neodločeno 1:1.
PRO FARRA - GAJA
Gaja bo skušala v Fari (proti ekipi, ki je prejšnji teden v Tržiču z 2:1 premagala tamkajšnjega Fincantierija) osvojiti najmanj točko, sa je v tako izenačenem prvenstvu, kakršno se obeta, težko jurišati na zmago tudi na gostovanjih. Poškodovanega libera Lupa bo v zadnji vrsti nadomestil Gabrielli, ki je zdaj povsem nared za igro. Društvo si prizadeva še izopopol-niti igralski kader z najetjem enega visokega branilca. Kaže tudi, da se bo vojak Čermelj iz oddaljene La Spezie približal k domu, tako da bi lahko bil spet na razpolago ekipi.
Dober obisk na treningih in končno dovolj širok izbor igralcev omogoča, da pri Gaji gledajo na nedeljsko tekmo in tudi na prihodnje nastope s precejšnjim optimizmom.
V nogometnih AL doma Juventina, Zarja, Vesna, Breg, Primorec in Sovodnje
Z e čas preverjanja uvodnih ocen
Posnetek s tekme med Krasom in Medeo v Repnu (Foto Magajna)
skupine 3. AL Isonzom jutri ne bo lah-
Memorial Dominik Grillo na Vrhu
Domači balinarji osvojili prvo mesto
Balinarski klub Danica Unitecno z Vrha je prejšnji konec tedna priredil ekipno mednarodno tekmovanje v balinanju za memorial Dominik Grillo. Tekmovanje je povsem uspelo, saj se je prirediteljem odzvalo kar 12 ekip z goriške in tržaške pokrajine ter z Novogoriškega. Tekmovalo se je na stezah pri Kulturnem domu v Sovodnjah in v športno-kulturnem središču na Vrhu, kjer so bila na sporedu tudi finalna srečanja. Pokal so osvojili domačini, ki so v velikem finalu kar s 13:0 odpravili predstavnike iz Renč. Tretje mesto je pripadlo Kraškemu domu, ki je tesno (9:8) premagal predstavnike Krasa. Sledilo je slovesno nagrajevanje in prosta zabava.
IZIDI: POLFINALE: Danica Vrh Unitecno - Kraški dom 7:6, Renče (mladinci) - Kras 8:5. FINALE ZA 3. MESTO: Kras - Kraški dom 8:9. FINALE ZA 1. MESTO: Danica Unitecno - Renče 13:0.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Danica Vrh Unitecno, 2. Renče, 3. Kraški dom, 4. Kras, 5. Mip Nova Gorica, 6. Nabrežina, 7. Sovodnje, 8. Kostanjevica, 9. Zarja, 10. Nova Gorica, 11. Sokol, 12. Mak Štandrež.
(mar)
Ruzzier devetnajsti
Prd dnevi je bilo v Vogheri državno absolutno prvenstvo v hoji na 20 km, ki se ga je udeležilo 68 atletov iz vseh krajev Italije, med katerimi je bil tudi naš' specialist Fabio Ruzzier. Glede kakovosti tekmovanja naj omenimo le, da je bila na startu celotna ekipa, ki je spomladi osvojila v Kaliforniji svetovni pokal v hoji z De Benedecti-som na čelu. Prav slednji atlet je letos že tretjič zaporedoma osvojil državni naslov, tudi glede na to da svetovni prvak iz Tokia Damilano ni nastopil zaradi preutrujenosti po obilnih praznovanjih. Rekli smo že, da je zmagovalec postal De Bene-dictis, ki je prehitel presenetljivega Di Mezzo in Spagnula.
Naš atlet Ruzzier se je po treh letih spet prerinil na tej razdalji med prve 20, kar je v Italiji glede na odmevnost panoge že odličen dosežek in je bil z 19. mestom drugi med neprofesionalen
P0S031L
od teto 1909 uspesrm
delamo zo ^ sm0
V osemdeseti te^.^
N1CA OPČINE
uarui zras
v-.',-


1 Mi :	I
GRAFICENTER