PRIMORSKI DNEVNIK Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 78 (8180) TRST, torek, 3. aprila 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik.PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» 7 G°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO PETIH MESECIH TRDEGA IN ODLOČNEGA DELAVSKEGA BOJA Dosežen sporazum o obnovitvi delovne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij Sporazum morajo odobriti še delavci po posameznih podjetjih nars, 2. — Pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe kovi-s pa 1 ,.^e'avcev v zasebnih podjetjih so se zaključila nocoj ob 1.30 lij0r| a lranjem dogovora o osnutku pogodbe, ki zanima več kot mi-(je|ov /vcev, ki že več kot pet mesecev vodijo trdi boj za boljše dela 06 'n živl)enjske pogoje. Doseženi sporazum morajo še odobriti VC| na skupščinah v posameznih podjetjih. auS ^ . .. po polnoči , . Iniki federacije so trije kovinar- delavcev zapustili sestanek. ** so ob odhodu iz mini- S**« jem ■pisarne Povedali časnikar-nij0’ „ s.e delodajalci krčevito bra-lavskP’ nekatere odločilne de-qj zahteve. se jgV^ tnjnik FIOM Pastorino pa ki snrPmital z delegacijo delavcev, zložil v^,a Pogajanja, in ji obra-kitijt^ .e> ki so povzročili pre-jal je /Čanja z delodajalci. Debila ori a s? se pogajanja zatak-0 dnevuClveh vprašanjih, in sicer v velia,,’ s katerim naj stopi Podjetja ? ^Pkni stalež za mala izplačali eJ,° vsoti- ki naj bi jo za janUa deiavcem kot zaostanke storino j ^ruar in marec. Pa-•borejo „ Podaril, da sindikati ne logov rtp?rŽ.t'i zadevnih protipred-°dbhriia toa,ajaleev. Delegacija je Pikov. pravnanJe svojih predstav-tfijg vsea .kratki prekinitvi so se deio.._ orzavni tajniki kovinarskih Coppa vrnili v pisarno ministra Vore ^ 1^ so nadaljevali pogo- l)redsta„?1,ras,'rom brez navzočnosti še pr 7kov delodajalcev. enotne 6f^ern dogodkom, je tajništvo kovinarskih delav-da f j cev obIederacije 80 še ČJil0 sporočilo, ki pravi, v£uno - ■ ■ f°vitev rt«) razsajanja pa katere ovne Pogodbe iri zanika ne-^Sodba j karske vesti' da bi bila uSotavlja 6j sklenjena. Tudi tajništvo važna v' .a so še odprta nekatera Podstavo vSania’ ° katerih delavski 2ara(1i ** ne morei° popustiti, ^aj J /ločilnih pogovorov, ki sta teku pogajanja za ob- teku ^cij6f V** ?etrte derar.nedfžavno na ministrstvu za delo, tajništvo enotne fe- ^ištv0 v /narjev in pokrajinsko taj-tunnu sklenili odložiti za ‘»S*5' aprila, odprte skupščine ^ “larsltia 7 P°Vedanp Q delavcev, ki so bile na-^iivettj j 28 lotri v obratih FIAT, nekaterih drugih važnih turinskih podjetjih. Sindikati pravijo, da če bo prišlo do ugodnega zaključka pogajanj, se bo na skupščinah, ki bodo v četrtek, začela tudi razprava z vsemi delavci o politično-sindikalnih vprašanjih v tovarnah in v državi ter o oceni dogovora, ki je bil sklenjen z delodajalci po petih mesecih odločne in trdne borbe vseh italijanskih kovinarskih delavcev. V INTERVJUJU »TIMESU* Andreotti o odnosih z Jugoslavijo RIM, 2. — Predsednik vlade Andreotti je v intervjuju britanskemu časopisu «Times» govoril o mednarodni vlogi Italije, s posebnim ozirom na EGS in na notranjo politiko. Dotaknil se je tudi vprašanja odnosov z Jugoslavijo. Na vprašanje ali je možen sporazum z Jugoslavijo, kar zadeva vprašanje bivše cone B, je predsednik vlade Andreotti dejal, da Italija in Jugoslavija skušata že vrsto let z uspehom izboljšati medsebojne odnose. Tržaška meja je med najbolj odprtimi v Evropi. Cilj, ki sta ga obe državi dosegli ne gre nikakor ogrožati ali uničiti. Na vidiku ni nobenih juridičnih problemov ki bi dovoljevali kakršnokoli živčnost ali namigovanje. Obe državi morata jasno spoštovati in ščititi manjšine. DUNAJ, 2. — Sudanski predsednik Nimeiri je dopotoval v Bukarešto na štiridnevni uradni obisk. Na letališču ga je dočakal romunski predsednik, Ceausescu.----------- Seja poslanske zbornice RIM, 2. — Med današnjo sejo poslanske zbornice je finančni minister Valsecchi odgovarjal na vrsto interpelacij v zvezi s stavko carinikov. Zbornica je nato začela o-bravnavati zakonski osnutek, ki predvideva povišanje osrednjega sklada za srednjeročna posojila za 300 milijard lir. V razpravo so posegli komunist Gastone, liberalec Altissimo in socialdemokrat Ciampi-gli. Jutri se bo zbornica sestala ob 10.30. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii»iiiiiHmiiiiiiii»niiiiiiiiiiiiiiiiiii SEJA OSREDNJEGA VODSTVA SOCIALDEMOKRATSKE STRANCE Predsednik stranke Tanassi o pogojih za obnovitev levosredinske koalicije Tudi bivši predsednik republike Saragat poudaril potrebo po sodelovanju PSI v vladi - Forlani o Tanassijevih predlogih - Danes bo osrednje vodstvo PSDI sprejelo resolucijo o obnovitvi sodelovanja s socialisti Je je RIM, 2. — Osrednje vodstvo socialdemokratske stranke se danes sestalo in razpravljajo o poročilu tajnika Orlandija, ki se nanašalo predvsem na trenutni politični položaj v Italiji, zlasti še na položaj Andreottijeve vlade in predloge, ki jih je dal predsednik PSDI Tanassi za obnovitev sodelovanja s socialisti in sestavo nove vlade leve sredine. Osrednje vodstvo je po nekaterih današnjih važnih posegih odložilo sejo na jutri, ko bo sprejelo resolucijo o omenjenih vprašanjih. Po Orlandijevem poročilu je predsednik Tanassi v daljšem posegu poudaril, da so socialdemokrati trdili in trdijo, da je sedanja vlada izpolnila svojo dragoceno vlogo za rešiteV krize, ki je takoj po lanskih parlamentarnih volitvah ogrožala celotno državno demokratično strukturo. Potem ko je naglasil, da so socialdemokrati na- I pravili svojo dolžnost v tej vladi, j je zanikal, da bi demokristjani v ‘ ‘ 1 odklonili socialdemokratsko pobudo. Pojasnil je, da demokristjani sicer priznavajo, da prav socialdemokracija lahko stvarno preuči položaj in možnosti sodelovanja s socialistično stranko. Če bodo socialdemokrati ugotovili, je dejal Forlani, da so bile premostene težave, ki so povzročile krizo leve sredine, krščanska demokracija ne bo brezbrižno gledala na te ugotovitve. DELO KOORDINACIJSKE KOMISIJE ZVEZNE SKUPŠČINE Kmalu pripravljen dokončni °suutek nove zvezne ustave Ustavne spremembe bo zvezna skupščina dala v javno razpravo BEog,. , /šega dopisnika) .kftisjjj, Ak)’ 2. — Koordinacijska j/e ; 7seh svetov zvezne skupiva*,!- banes pod predsedstvom Kardelja pričela s pro- sWenj^ i^ko 610 osnutka nove zvezne u-komisije, ki se • j. ———jv-, m jv je de-je bi) riCel°. 7 ieseni leta 1976, k!ett>bn ,, apr°žen postopek za spre-b!»žuje s/e_ iz leta 1963, se pritiske fe/ključku. Delo koordina-/ah. y®Isije je potekalo v dveh S spreiptbrv* so bile pripravljene Geha 2n j Ustavoe spremembe od tu11' so hiv ^ tem’ sPrernem‘ t Posta i- °?nosi zveze in repub-J/ielip .leni na relativno nove Hčenj mi V sk'adu s tem sta bili po]e„ vl°ga in pristojnost zveze. / dela ,ga so v tako imenova-/čio f Vskih amandmajih na nov 11 oblju rrnubrali nekatera načela g.°sPodare ?amoupravno - družbeno je u Sklb odnosov. V drugi fa- S/Oločha^"!//1/ k0miSi'i3 tCČ- ste. kja družb nekalera osnovna vpra .te eno ' gospodarskega si-/tigin r nekatera vprašanja ko->a iti g\in. skupščinskega siste-5?fadi /uličnega sistema ‘sploh, so ij,-] eznik ustavnih r.Drememb. I.lt-Ug^f/. Predlagajo Sija8 ..I82'. ie koordir p So h;T“cilun ustavnih sprememb, Ustih ,.e sprejete v prvi fazi in se predlagajo v sprejem -ja vi,i : jG koordinacijska ko-h spreipK^ženila predložiti skupščini 6eSediir- m v celoti predelano novo Z n Ustave, tleip^uuvim besedilom ustave sta /bih/ sPremenjeni dve tretjini ■a t>aLiUstave iz leta 1963. Osnov-Jptia la nove ustave so razpore-Hkor ^'Idclkov, namesto v 8, V PrVpilh ™a ustava iz leta 1963. /hibe^i.^/lku so ustavne spre-^ g]prt’ kl izhajajo iz amandmaja t>° dol,?- defiuicije SFRJ in z usta-fol6g ,Cenega položaja narodnosti, jttdio 1Zražanja načela, da delovni UiSjjjg. narodi in narodnosti ures-•^PubTh SVoie suverene pravice o jttiah lkab 'n socialističnih pokra-Pt(tli ’ 7 skladu z njihovimi ustavilo prav'carni, se določa tudi na-?dločanju delovnih ljudi. Pačpjj,7 in narodnosti v zvezi, na Vania ” medseboinega sporazume-^rnoj-^ublik in pokrajin, pre- ^jine ove Uafn tn poKrajm, pie- Pbvp0'^’ in vzajemnosti ter enako-kfgj-e udeležbe republik in po-ivp0.? °rgan:h federaciie in nji- V drugem oddelku so izražene osnove socialističnega sistema, v tretjem je določen položaj delovnega človeka v združenem delu in drugih družbeno - gospodarskih odnosih. Četrti oddelek je v največji meri posvečen samoupravljanju kot prednostnemu družbenemu odnosu in družbeno - političnemu sistemu v celoti. Peti, šesti in sedmi oddelek so popolnoma novi. V petem so izražene osnovne smeri socialističnega sistema na področju znanosti, prosvete, kulture in umetnosti; v šestem oddelku so določene osnove socialističnega sistema na področju socialne politike in smotri, za katerimi stremi socialistična družba za zagotovitev gospodarske in socialne varnosti človeka ter ustvarjanju potrebnih pogojev za življenje in delo in vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka; sedmi je posvečen osnovnim načelom o splošni ljudski obrambi; osmi oddelek določa načela o položaju in odgovornosti zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in sindikata; deveti oddelek je posvečen mednarodnim odnosom in je enak besedilu iz ustave leta 1963. Tudi zadnja dva oddelka sta v celoti prenešena iz ustave iz leta 1963 Koord;nacijska komisija, kot se pričakuje, bo delala več dni in bo predložila celotno besedilo ustave zvezni skupščini na proučevanje, ki bo odločila, da se predložene spremembe zvezne ustave dajo v javno razpravo. Predsednik koordinacijske komisije Edvard Kardelj je v intervjuju, ki ga je dal rad:oteleviziji Ljubljana in Beograd, podrobnejše objasnil smisel in vsebino ustavnih sprememb B. B. V Zgovornosti za lastni razvoj „ __________inske skupnosti kot celote. ra^zv°j jugoslovanske sociali Prečkava o telefonskem prisluškovanju Šest tehnikov SIP za zapahi v zaporu San Vittore MILAN, 2. — Na ukaz namestnika milanskega državnega pravd-nika dr. Riccardelliia so orožniki aretirali in prepeljali v kaznilnico San Vittore 6 tehnikov telefonskega podjetja SIP. Gre za Walterja Fabrettija, Costantina Ugettija, Ni- colo Cierija, Severina Cozzia, Gian-franca Roncaglia in Angela Carob-bija. Štirje od aretiranih tehnikov so bili podravnatelji centrale, dva pa specializirana delavca. Obtoženi so podkupovanja javnega funkcionarja in dejanj, ki so v nasprotju z dolžnostmi njihove službe. Pomembnejše za preiskavo pa je bilo zasliševanje Toma Ponzija v milanski polikliniki, kamor so ga pripeljali na ukaz dr. Riccardelli-ja. Rimski preiskovalni sodnik Piz-zutti in namestnik državnega pravd-nika Sica sta dopotovala danes v Milan, da bi zaslišala detektiva v zvezi z izjavami Augusta Fataleja in Alessandra Morganteja. Kot znano so pri tem prvem preiskovalci odkrili gradivo, ki dokazuje, da je vohunil na račun neke zahodne sile (govori se o Grčiji), pri drugem pa so našli načrte francoskega lovca Mirage in nekaterih iz-vidniških čolnov. Kosi^in v Švedski STOCKHOLM, 2. — Predsednik ministrskega sveta SZ Kosigin je začel svoj petdnevni obisk v Švedski. Na letališču so ga dočakali ministrski predsednik Palme ter zunanji minister Wickman in drugi člani švedske vlade. Med svojim obiskom bo Kosigin imel pogovore o mednarodnih vprašanjih (Indoki-na, Bližnji vzhod) ter o dvostranskih vprašanjih, še zlasti na področju trgovinskih in kulturnih izmenjav. je ugotovil, da se je na žalost krščanska demokracija, namesto da bi okrepila svoje vrste, še bolj razcepila in da liberalci niso uspeli okrepiti svoje moči. Ta dejstva združena s pičlo vladno večino in z zelo šibko enotnostjo, niso pripomogla k zagotovitvi politične trdnosti, ki je osnovni pogoj za gospodarsko obnovo. Tanassi' je nato ugotovil, da sedaj, ko Andreottijeva vlada, po mnenju PSDI, ni v stanju da pozitivno odgovori na številna dramatična vprašanja, ki pretresajo državo, mora PSDI storiti vse, da se pozitivno reši sedanji položaj v državi. Potem ko je izjavil, da je prepričan, da pogajanja med ostalimi demokratičnimi strankami in PSI ne bodo lahka, je poudaril, da je po mnenju socialdemokratov prišel trenutek, da prevzamejo konkretno pobudo za izhod iz sedanjega resnega položaja. «Predlog, ki ga dajem v obravnavo osrednjemu vodstvu — je dodal Tanassi — se sedaj nanaša na pobudo, da se poiščejo možnosti, če obstajajo pogoji za oživitev levosredinske koa-licije». V razpravo je na včerajšnjem delu seje posegel tudi bivši predsednik republike Saragat. Poudaril je, da bi bilo utopistično spreminjati vladno večino in sprejeti novo politično smer pred kongresom krščanske demokracije, ali pa povzročiti vladno krizo pred tem kongresom. Saragat je dejal, da ne gre tu za kako podrejevanje socialdemokratske politike odločitvam krščanske demokracije, temveč, da se je treba prepričati, da bo odvisno od sklepov kongresa krščanske demokracije, če bodo dani pogoji za politično rešitev, ki bo pripomogla k okrepitvi prizadevanj za socialni razvoj. Saragat je poudaril, da je sedanja vlada nastala iz določene potrebe. Menil je, da si ne nihče želi, da bi se sedanji položaj še dolgo časa nadaljeval. Sicer pa, je ugotovil Saragat, sedanji politični položaj narekuje, da se to stanje premosti. Po mnenju bivšega predsednika republike se bo morala tudi krščanska demokracija odločiti za globalni dvogovor s socialisti. Zato morajo socialdemokrati podpreti vsako pobudo v okviru demokratičnih sil, da se omogoči socialističnim delavcem, da bodo spet imeli besedo v vladi. Glavni tajnik krščanske demokracije Forlani je v govoru, ki ga je imel včeraj v Ascoli Pičeno, omenil med drugim tudi predlog Ta-nassija in njegove odmeve v italijanskem političnem življenju, ter ŠE Z OBISKA PRI BENEŠKIH SLOVENSKIH EMIGRANTIH V BELGIJI Emigranti zahtevajo novo politiko za globalno zaščito svojih vprašanj Prvi in glavni cilj: doseči delo in zaslužek na domači zemlji in na njej svoje narod, nostne pravice in popolno enakopravnost . Povzetki govorov na uradni otvoritvi sedeža sekcije Društva slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije v Taminesu Gostje in občinstvo med nastopom zbora «Rečan» in Stalnega slovenskega nesu. V sredini med deželnima svetovalcema domači župan Matlard tt„ , T. Marko Petrigh podaja svoje poročilo. Poleg njega predsednik sekcije slovenskih beneških emigrantov v Taminesu, Alfred čičigoj (Foto Feletig) iiiiiiiimiiutiimiiiiiiiiiiiimimiiimiiiimiiMiiimiiiiiniHimmiuiiiiiiiimimiiimiiiimiiiiiumiiiiiuifiiiu JUŽNOVlETNflMSKI DIKTATOR NEPRILJUBLJEN V AMERIKI Ostri protesti v ZDA ob Thieujevem prihodu Nixon ni sprejel gosta v Beli hiši, kot bi terjal protokol NEW YORK, 2. — Južnovietnam- baje zameril Nixonu, ko je tako sla lutkovni predsednik Van Thieu je včeraj prispel v ZDA, kjer se bo pogovarjal z ameriškim predsednikom Nixonom, od katerega bi si hotel zagotoviti dve stvari: podporo pri utrditvi svojega notranjega položaja, pred skorajšnjim političnim bojem, na katerega se opozicija vestno in temeljito pripravlja ter obvezo od ZDA, ki so v Vietnamu zgubile 46.000 mož ter 110 milijard dolarjev, da mu bodo še vnaprej nudile svojo gospodarsko politično in vojaško pomoč, brez katere bi bil Thieu zgubljen. Thieu nikakor ni priljubljen v ZDA: ameriško ljudstvo si je o njem ustvarilo dokaj točno predstavo; ima ga za brezobzirnega in krutega diktatorja. Že sam sprejem na losangeleškem letališču ni bil najbolj prisrčen. Dočakala ga je množica pacifistov in pa skupina Vietnamcev, ki so izrazili svoje negodovanje ob tem obisku. Morala je poseči policija, da ne bi prišlo do neredov. Tudi Nixon se zelo dobro zaveda, da je Thieu skrajno nepriljubljen pri Američanih, zato ga je sprejel v zahodni «Beli hiš:» in ne v Washingtonu, kot bi narekoval protokol. Prevladuje mnenje, da bo Nixon ponovno zagotovil svojo podporo Južnemu Vietnamu, ne da bi pri tem sprejel kakršnekoli obveznosti in ne da bi Thieuju osebno obljubil podporo in nadaljevanje njegove politične kariere. Thieu se je trmasto kljuboval .sporazumu med Kissingerjem in Le Duc Thcjcm, kar je v mnogočem otežkooilo tisto, kar Američani imajo za časten, umik iz Vietnama. Pogovori rr.od Nixonom in Thieujem se bodo nadaljevali jutri. Dolanc v Egiptu KAIRO, 2. — Delegacija ZKJ pod vodstvom tajnika izvršnega biroja predsedstva ZKJ Staneta Dolanca, je včeraj obiskala zgodovinske in turistične znamenitosti gornjega Egipta, danes pa Aleksandrijo, kjer je obiskala nekatere industrijske in zgodovinske objekte in se razgovarjala s krajevnimi funkcionarji Arabske socialistične unije. Jutri bodo v Kairu sklepni razgovori med delegacijo ZKJ in zastopniki CK Arabske socialistične unije, po katerih bo izdano skupno sporočilo o razgovorih. Delegacija ZKJ bo zaključila v sredo, 4. aprila svoj sedemdnevni obisk v Egiptu in odhaja na obisk v Damask. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiMHHiiiiiiiiiiiiiioiioioiiiuiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Odločilna pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe kovinarjev v zasebnih podjetjih, ki so trajala že več kot 40 ur, so se zaključila s parafiranjem osnutka nove delovne pogodbe. Osrednje vodstvo PSDI se je včeraj sestalo in obširno razpravljalo o predlogu, ki ga je svoj čas dal predsednik stranke Tanassi, za obnovitev levosredinske koalicije. Na seji, ki se bo končala jutri, je tajnik stranke Orlandi imel obširno poročilo o trenutnem političnem položaju in napovedal, da bodo ob koncu seje sprejeli lesolucijo, ki bo izraz tanassijevih predlogov. Po Orlandijevem poročilu je najprej govoril Tanassi, ki je potrdil svo- je prejšnje izjave in dejal, da je dolžnost socialdemokratov, da v sedanjem trenutku, ko je Andreottijeva vlada dejansko že opravila svojo vlogo, dajo konkretno pobudo za navezavo dogovora s socialisti, da se poiščejo stvarni pogoji za obnovitev levosredinske vlade. V razpravo je posegel tudi bivši predsednik republike Saragat, ki se je strinjal s Tanassijevim predlogom, hkrati pa je poudaril, da je utopistično misliti, da bi lahko prišlo do obnovitve leve sredine pred kongresom krščanske demokracije. Južnovietnamski predsednik V. Thieu je včeraj dopotoval, v ZDA, kjer se bo pogovarjal z ameriškim predsednikom Nixo-nom Sinoči sta se v Gorici sestala občinski in pokrajinski svet. Na zasedanju prvega so obravnavali zakon o prosti coni, na drugem pa so dodelili razne podpore. Med drugim so podpore dodelili tudi številnim slovenskim ustanovam. V Sovodnjah so imeli v nedeljo občni zbor posojilnice, ki deluje že celih 65 let. Avstralska policija aretirala ustaše SYDNEY, 2. — Avstralska policija je aretirala 25 ustaških skrajnežev ter zaplenila veliko količino orožja in municije v nekaterih poslopjih v Sydneyu. Ustaše sedaj zaslišujejo, nekatere pa je policija že obtožila. Za sedaj vsebina obtožnic ni znana. S tem je avstralska vlada začela izvajati svoje obveznosti, k čemur je pripomogel tudi obisk predsednika ZIS Džemala Bijediča v Avstraliji. BUENOS AIRES, 2. — Trije oboroženi možje so danes ugrabili v Buenos Airesu upokojenega admirala Francisca Alemanna, bivšega podtajnika za trgovsko mornarico. Ugrabitelji so ustavili admiralov avto nedaleč od njegovega stanovanja. Eno vozilo je «presekalo» pot admiralovemu avtomobilu, da je moral šofer zavreti in se ustaviti. Iz bližnjega avta so tedaj iz stopili trije oboreženi moški, ki so prisilili Alemanna, da je šel z njimi. člani Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, pevski zbor «Rečan» iz Ljes ter delegacija, ki jih je na povabilo gostiteljev spremljala in v kateri so bili — kot smo že poročali — slovenska deželna svetovalca Lovriha in Štoka, ki sta zastopala tudi deželnega odbornika za kulturo Giu-sta (Štoka je zastopal tudi Slov. skupnost), predsednik društva «Ivan Trin-kOs> iz Čedada Izidor Predan, predstavnik beneških slovenskih duhovnikov skupine «Dom» Emil Cencič, predsednik SKGZ Boris Race, predstavnica tržaške federacije KPI Jelka Gerbec, ravnatelj SSG Filibert Be-nedetič, predsednik zbora «Rečan» Avgust Lauretig, predstavnik našega dnevnika, iz Švice predsednik Društva slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije Marko Petrigh ter predstavnika furlanskih emigrantskih združenj- ALEF in AGU-ERACLE z Vidma, so se po dvodnevnem bivanju v belgijskem rudarskem središču Tami-nes vrnili v nedeljo zvečer z letalom na ronško letališče. Vrnili so se polni nepozabnih vtisov in z zadoščenjem, da so slovenskim beneškim rojakom, ki si služijo čm kruh globoko v rovih belgijskih rudnikov, prinesli s slovensko besedo, slovensko pesmijo, slovensko gledališko predstavo domačnost njihove ožje domovinice pod Matajurjem in ljubezen vseh zamejskih Slovencev na Tržaškem in Goriškem. Vrnili so se z globokim in dragocenim spoznanjem, da se socialna in narodna zavest beneških emigrantov krepi in razvija in da Združenje slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije poganja z nastajanjem sekcij in odpiranjem sedežev korenine povsod, kamor je grenka usoda pognala delovne beneške ljudi v iskanju dela in kruha, ki ga jim gospodarsko zapuščena Benečija ne more dati. K temu, kar smo že poročali po telefonu neposredno po slovesnosti ob odprtju društvene sekcije v Taminesu ter po kulturnem nastopu v tamkajšnji mestni dvorani, je treba dodati še kaj, ne toliko o vtisih in doživetjih, ki bodo predmet reportažnega zapisa, kot predvsem o problematiki beneških emigrantov, katere so se dotaknili na en ali drugi način vsi govorniki, najbolj občuteno pa Benečani sami, zlasti predsednik društva iz Švice Marko Petrigh, Izidor Predan, Emil Cencič in predstavnika italijanskih in furlanskih emigrantskih združenj. Predsednik Društva slovenskih emigrantov Marko Petrigh, ki je po u-vodnih besedah predsednika domače sekcije Alfreda čičigoja povzel prvi besedo, je dejal med drugim: «Praznik emigrantov v Taminesu ni navaden praznik. To je praznik slovenske kulture v Evropi, to je evropski praznik malega naroda pod Matajurjem, ki se združuje izven svoje domače dežele, ker so ga reakcionarne in konservativne sile pognale iz nje, da bi umrl in v nekaj letih izginil. Pa so se motili: bolj krepak in zavesten je kot prej, ker je v svetu spoznal, da imajo povsod dru- gledališča v mestni dvorani v Tami-(Foto Luciano Feletig) t gi narodi svoje pravice in da so vse druge narodne manjšine boljše zaščitene kot mi. To je resnica, ki vam jo pravi delavec, ki je že 15 let po svetu in ki je v svetu tudi spoznal, da pomeni biti zaveden Slovenec tudi spoštovan in priljubljen pri delavcih drugih narodov v Evropi. Ti narodi nas razumejo, ker so bolj napredni in podpirajo nas v našem boju, ki je težak, ki pa se bo končal z zmago, ker resnica vedno zmaga*. Petrigh je nato govoril o razvoju in širjenju Društva slovenskih beneških emigrantov in ugotovil, da bi »morale končno tudi italijanske oblasti, gluhe do naših zahtev, vzeti iz ušes vato in poslušati ter razumeti, kaj je naša manjšina. Manjšine se zbujajo povsod op svetu, ponekod tudi z ostrino. Mi pa bi hoteli, da bi naše oblasti razumele, da hočemo delati v legalnosti in imeti v legalnosti naše pravice. Sedaj sta v parlamentu dva zakona o emigrantih, socialistični in komunistični. Težka bo njuna pot in nič ne vemo, kdaj in če bosta sploh odobrena. Oba zakonska osnutka smo objavili v našem glasilu «Emigrant*, kdaj pa bomo objavili tudi zakonski osnutek vladajoče Krščanske demokracije?* «Seveda bi ne bili pošteni — je nadaljeval Marko Petrigh — če bi rekli, da v zadnjem času nihče ni nič storil za nas. Oblasti naše dežele so nas včlanile v »Consulta regionale delTemigrazione* in nam dajejo nekaj finančne podpore. Seveda precej manj kot drugim furlanskim društvom. Obljubili so, da nam bodo dali tudi slovenske knjige in plošče in tudi italijanski veleposlanik v Švici nam je pisal, da nam bodo dali nekaj knjig. Dežela je tudi prispevala za kritje stroškov za ta naš današnji praznik. Vse to pa ne sme biti le bonbon, ki ga dajo v usta otroku, da molči. To ne sme pomeniti denar pred deželnimi volitvami, to mora biti samo začetek nove politike naših oblasti za globalno rešitev naših problemov, za globalno zaščito naše manjšine. To mora biti samo prvi korak do investicij dežele in države v Beneški Sloveniji, da se zaustavi emigracija, da nam povrnejo ogromno škodo, ki so nam jo povzročili v sto in več letih, s tem, da nam dajo delo in kruh doma, na naši slovenski zemlji z vsemi našimi slovenskimi pravicami*. Izidor Predan je spregovoril v imenu društva »Ivan Trinko* iz Čedada, ki se — tako je dejal v svojem nagovoru — «že 19 let bije za ohranitev našega jezika, naše kulture in navad in običajev naših mater in očetov. Prav tako se že nad 12 let bijemo, da bi imeli naši delavci delo in zaslužek doma pri svojih družinah, blizu svojih ognjišč*. «Rad bi vam povedal, kako smo veseli, da smo se srečali z vami, trpini naše zemlje, da vidimo kako delate in živite. Vi ste mnogo storili za našo deželo. Prav v tem kraju je bilo veliko naših ljudi, ki so tu pustih svojo mladost, ker so delali v težkih in nevarnih razmerah, trpeli, izgubljali zdravje in življenje, da so lahko pošiljali denar svojim družinam, za katere razen njih ni skrbel nihče. Dosti naših bratov in očetov je tu v rudnikih pustilo svoje življenje. Danes smo prišli k vam, ne samo s kulturnim programom in da bi se skupaj poveselili. Prinesli smo vam našo ljubezen in našo hvaležnost za vse, kar ste naredili in pretrpeli za našo domovino. Današnje srečanje je prvo med vami, a upamo, da ne bo zadnje. Mi in vi se moramo združiti, delati skupaj za našo stvar. Delati moramo tako, da bo življenje po naših dolinah zmeraj boljše, da se boste lahko povrnili v naše vasi, da spet oživijo, kot oživijo vsako leto, ko se za kratek čas vračate. To, kar ste začeli, je lepa in dobra stvar. Vaš sedež, ki ste ga danes odprli, in ki naj bo vaš drugi dom, naj vas povezuje vsaj v čustvih in mislih z vašo domovino*. Emil Cenčič je prinesel pozdrave (Nadaljevanje na 6. strani) j. k. DEŽELNI SVET BO KONČAL ZASEDATI 19. APRILA Oživljeno delovanje strank pred bližajočimi se deželnimi volitvami Jutri prva seja novoizvoljenega pokrajinskega odbora KD - V petek peta deželna konferenca KPI - Prihodnji teden se sestane pokrajinski odbor PSI Deželne volitve se vedno bolj pritožujejo, saj bo deželni svet končal zasedanja 19. aprila, kar resno vpliva tudi na delo krajevnih ustanov občine in pokrajine, ki med volilno kampanjo prekinejo zasedanja, še resneje pa na stranke, ki se že sedaj pripravljajo na volitve. Pokrajinski odbor KD se bo sestal jutri, ko bo izvolil tajništvo in 15-čdanski izvršni odbor. To bo prva seja pokrajinskega odbora, ki so ga izvolili na zadnjem kongresu stranke. Za sedaj še ni mogoče povsem točno predvideti zavezništev med strujami, vendar pa iz kongresnih izidov izhaja najbolj verjetna kombinacija sodelovanja predstavnika leve struje «forze nuo-ve» in Colombove struje. Edini kandidat za ponovno izvolitev za tajnika stranke pa je Sergio Coloni. Komunisti pripravljajo za petek, soboto in v nedeljo peto deželno konferenco, ki se bo pričela v petek ob 18. uri v Avditoriju v Trstu s poročilom deželnega tajnika Antoni na Cuffara. Na konferenci bo prisotnih okrog 500 delegatov, ki so jih izvolili na skupščinah 242 partijskih sekcij v vseh štirih pokrajinah naše dežele. Na skupščinah so obširno razpravljali o dokumentu, ki ga je pripravil deželni komite, v katerem so obravnavana naslednja vprašanja: ustvarjanje demokratične alternative, levosredinska deželna uprava in njena podreditev vladi ter interesom velikih monopolističnih skupin, množični boj za premaganje krize, leva sredina in novi odnosi med regionalističnimj silami za preporod dežele Furlanije - Julijske krajine, kongresi sekcij in utrditev množičnosti ter borbenosti partije. Zadnje poglavje dokumenta je posvečeno predlogom komunistov za enotno politično dejavnost in za takojšnjo politično preusmeritev. Deželna konferenca KPI bo odprtega tipa, tako da bodo ves čas lahko prisotni poleg delegatov tudi gostje in časnikarji. Poleg predstavništev raznih deželnih vodstev KPI iz Italije bodo na deželni konferenci prisotni tudi predstavniki Zveze komunistov Slovenije in Hrvaške, avstrijske komunistične partije in prvikrat Delavsko . socialistične partije Madžarske. Deželna konferenca se bo zaklju- čila v nedeljo dopoldne z javnim zborovanjem, na katerem bo govoril član osrednje direkcije Giancarlo Pajetta. Pokrajinski odbor socialistične stranke se bo sestal prihodnji teh den. ko bo obravnaval prve priprave za deželne volitve, saj bo na dnevnem redu imenovanje kandidacijske komisije in komisije, ki bo pripravila program stranke za deželne volitve. Z zadnjo sejo pokrajinskega odbora, ki je bila pretekli teden, je po vsej verjetnosti odstranjeno z dnevnega reda vprašanje odnosa notranjih sil v stranki, tako da bo ostalo sedanje tajništvo z možnimi spremembami, oziroma z Vključitvijo obeh preostalih struj «riscosse» in «autonomistov» v tajništvo in to tako na osnovi sporazuma o vodstvu v četvero, ali na osnovi statutarnih določil, ki predvidevajo neposredno sodelovanje vseh struj, Danes od 15. do 18. ure stavka avtobusov v Trstu Danes bo po vsej deželi, skladno s sklepom sindikalnega koordinacijskega odbora CGIL, CEL in UIL tretja stavka šoferjev in drugih uslužbencev javnih in zasebnih avtobusnih družb. Zaradi stavke ne bodo vozili avtobusi na vseh progah od 15. do 18. ure. Sindikati nameravajo tudi s to stavko doseči sporazum za delovno pogodbo in izsilita pri krajevnih in deželnih oblasteh obvezo, da bodo pristopile k stvarnemu reševanju vprašanja javnih prevozov, ki so potrebni korenite reforme. Danes poteka 29 let, od kar so nacisti umorili na openskem strelišču 70 talcev, ki so jih vzeli iz koronejskih zaporov, kot kruto maščevanje za partizanski napad Danes 29. obletnica ustrelitve sedemdesetih talcev na Opčinah DELO DEŽELNIH ORGANOV Za razvojni in urbanistični načrt predvidevajo dvotedensko razpravo Danes bosta oba načrta preučili L in V. zakonodajna komisija - Na sporedu tudi vrsta manjših zakonov Danes dopoldne se v Trstu sestaneta I. in V. zakonodajna komisija deželnega sveta. Komisiji bosta vzeli v pretres novi petletni razvojni načrt za Furlanijo - Julijsko krajino in urbanistični načrt dežele. O razvojnem načrtu bo pred razpravo poročal odbornik za načrtovanje Stopper, o drugem načrtu pa bo spregovoril odbornik za urbanistiko De Carli. V obeh primerih gre za zajetna dokumenta, katerih se bo predvidoma razvila široka razprava, tako da je predsednik deželnega sveta Ribezzi odredil, naj se obe komisiji sestaneta tudi popoldne. Deželni svet bo razpravljal o obeh načrtih na sejah, ki si bodo sledile od torka, 10. aprila, do vključno četrtka, 19. aprila, to je do zadnje •niiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniil CARINSKE FORMALNOSTI OPRAVLJAJO FINANČNIKI Položaj v tržaški luki se polagoma normalizira Sindikati grajajo carinske uslužbence - Luška uprava zahteva prekinitev železniške blokade pristanišča Položaj na mejnih prehodih se, kljub stavki carinskih uslužbencev, polagoma normalizira. Znano je, da je za nujne primere vskočila finančna straža, ki je odpravila več vagonov tudi nepokvarljivega blaga. Kljub temu pa je še vedno občuten zastoj v pošiljkah preko Pontablja, kjer čaka 430 vagonov blaga. Približno 20 tovornjakov s prikolicami čaka v Trbižu, oziroma na mejnem prehodu z Avstrijo pri Kokovem. Skoraj popoln je zastoj na železniški postaji v Vidmu. Normaliziran je položaj v Trstu in na mejnih prehodih z Jugoslavijo. Na Proseku in pri Fernetičih so finančni stražniki odpravili skoraj vse tovornjake in vagone, z ritmom, ki je le nekoliko počasnejši v primerjavi z dnevi, ko so delali carinski uslužbenci. Zaenkrat so rešili najbolj pereče primere tovornjakov, ki so že več dni čakali na carinske formalnosti. Zaskrbljenost pa se kljub vestem iz uradnih virov ni polegla, tudi zato, ker «Dirstat» in samostojni sindikati ne nameravajo popustiti in vztrajajo pri stavki, ki naj bi se zaključila šele v nedeljo. S tem v zvezi so tajništva tržaških sindikatov CGIL, CISL in UH, izdala skupno izjavo pristaniških delavcev. V svojem sporočilu sindikati najprej ugotavljajo, da se niso strinjali s stavko carinskih uslužbencev, ker zavzeta taktika nasprotuje interesom delavcev in uradnikov v pristaniščih, kakor tudi gospodarstvu sploh. Zato izražajo pristaniški delavci upanje, da bo vlada posegla in rešila vprašanje carinikov na tak način, da bi se stavka čimprej prekinila. Svoje stališče je objavila tudi uprava pristaniške ustanove, ki je zaprosila vodstvo državnih železnic, naj odpravi železniško «blokado» tržaškega pristanišča. Blokado so namreč izvedli takoj zatem, ko so cariniki oklicali svojo stavko. Sedaj pa uprava luške ustanove ugotavlja, da se položaj lahko normalizira, v kolikor je na razpolago prostor za sprejem avstrijskih železniških pošiljk. Na razpolago je tudi finančna straža za carinske formalnosti, kar pomeni, da je blokada sedaj nepotrebna, saj samo škoduje tržaški pristaniški dejavnosti. To so, kot ugotavlja v zaključku luška uprava, ugotovili tudi gospodarstveniki, ki so se prejšnje dni sestali na Dunaju. Preiskava o atentatu na dolinski naftovod ' V zvezi z atentatom na dolinski naftovod je tržaški preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo zaslišal 31-letno Milančanko Fulvio Boni, ki skupaj z možem in dvema otrokoma živi v neki baraki nedaleč od lombardskega glavnega mesta. Fulvia Boni je žena enega izmed jordanskih Palestincev, ki so ju aretirali, nato pa osvobodili, pri Comu v zvezi s krajo nekih avtomobilov in ponarejanjem potnih listov. Bonijeva je zanikala, da bi pripadala kakršnikoli politični skupini in vedela za dolinski atentat. Bonijev mož pa je, pred dnevi, dokazal, da je bil v dneh atentata v koronejskih zaporih. 16. aprila mu bodo sodili na tržaškem sodišču zaradi kraje avtomobila. seje tekoče mandatne dobe. Deželni svet naj bi se izrekel o razvojnem in o urbanističnem načrtu po osmih sejah. Zaradi skupnega sestanka I. in V. zakonodajne komisije se deželni svet danes ne bo sestal. Na jutrišnji seji bo stekla razprava o zakonskem osnutku deželnega odbora, ki uvaja vrsto sprememb v urbanistične pravilnike v deželnem merilu. Svet bo obravnaval tudi dva zakonska predloga o raztegnitvi lekarniške oskrbe na neposredne obdelovalce, obrtnike in nekatere druge kategorije dežela-nov. En predlog je vložila svetovalska skupina KD, drugega pa svetovalci KPI. V četrtek bosta na dnevnem redu dva zakona in v petek prav tako dva zakona manjšega obsega. V naslednjih dveh tednih bo deželni svet kakor rečeno razpravljal o razvojnem in urbanističnem načrtu. V soboto je zasedala V. komisija, ki jo vodi svetovalec Rigutto. Komisija je z večino glasov sprejela zakonski osnutek o prilagoditvi deželnih urbanističnih norm državni zakonodaji. Proti predlogu so glasovali svetovalci PLI in MSI. medtem ko so se svetovalci KPI vzdržali. V soboto je zasedala tudi I. komisija, ki jo vodi svetovalec Cocianni. Sprejela je zakon o nekaterih spremembah v deželnem proračunu za letošnje leto. Zakon je bil sprejet z večino glasov: svetovalci KPI so glasovali proti, medtem ko sta se predstavnik Slovenske skupnosti in predstavnik Furlanskega gibanja vzdržala. Japonski mojstri v koncertnem društvu K sinočnjemu večeru tržaškega koncertnega društva se je velik del občinstva podal z dokajšnjo mero iskrene estetske radovednosti; raz- logr zanj je imel tako pri nastopajočih japonskih mojstrih tokijskega komornega orkestra kot tudi pri o-srednji točki sporeda, Rekviemu za šakuhači (izvirno japonsko ljudsko glasbilo) in godala mojstra Masa -Aki Hayakawe, sinočnjega dirigenta enajstčlanskega orkestra. Spored je sicer tudi v celoti nevsakdanji saj omenjeni rekviem uokvirjata dva divertimenta — Mozartov K 136 v d-duru in Bartokov, kar razpenja dela v ostro dialektično napetost. Tokijski mojstri so Mozartovo skladbo prednašali z drhtečo, brhko lahkotnostjo, življenjsko polnokrvno: sklepni Presto je še posebej izzvenel v rahel in eleganten fantastičen ognjemet. Hayal$awov rekviem je mogočna in dostojanstvena tožba, ki jo odlikuje, bogata, izrazita pesniška domišljija in visoka skladateljska spretnost. Težko bi se ušteli, če trdimo, da je črpal navdihe pri tragediji Hirošime in Nagasakija. Glasbilo šakuhači, foi ga igra mojster v japonski noši. je iz bambusovega trsa zgrajeno pihalo. Po razponu tonalnega obsega se približuje naši mali flavti; v nižjih legah se pri glasnejši igri oglaša z značilnim pridihom. Izvedba skladbe je navdušila tržaško občinstvo, ki je v dodatek izprosilo staro japonsko pesem v isti zasedbi. Ob Bartokovem divertimentu o-pozarja pisec koncertnega lista na to avtorjevo izjavo: «Mojo umetniško pot označuje vztrajen razvoj, ki me je v zrelih letih privedel do tega, da stremim po vse večji preprostosti. Sinočnji prednašalci so se temu načelu le približali, ali pre-pestro in členovito gibanje izraza je vendar kalilo ljudsko preglednost živahne ritmike in cvetoče motivike. Ravel Kodrič na openski kino, v katerem so se zbirali nemški oficirji in vojaki. Med talci je bil tudi 20-letni Štefan Rodič, ki je bil sicer hudo ranjen, pa si je pod trupli svojih padlih tovarišev rešil življenje. Ko so krvniki odšli, je mladi bosanski! kmet iz Drvarja zlezel v grmovje, nato pa s pomočjo domačinov našel pot k partizanom. Pred nekaj dnevi je bila obletnica smrti štirih partizanov, ki so jih Nemci obesili 25.3.1945 v Ulici Ghega. Dne 23. aprila 1944 so nacisti obesili 50 talcev v Ulici Ghega. Prav pred koncem vojne, dan pred svojim pobegom, in sicer 29. aprila 1945 pa so na Opčinah umorili 14 talcev. Zadnji mesec pred koncem vojne, april 1945, je bil strahoten. Skoraj tri tedne je namreč nepretrgoma deloval tudi krematorij v Rižarni. V tem mesecu imamo torej vrsto žalostnih obletnic ki nas morajo vedno opozarjati in spodbujati, ne sam0 da se s hvaležnostjo spominjamo svojih padlih, ampak da okrepimo svoje napore za uveljavljanje idealov osvobodilnega boja in za poraz neofašizma. Ob obletnici ustrelitve talcev na Opčinah moramo tudi poudariti zahtevo, da se kraj, kjer. so bili u-morjeni tudi Pinko Tomažič in njegova tovariši, dostojno uredi s primernim obeležjem. Zavlačevanj zaradi lastništva ne bi smelo biti. Izvedeli smo namreč, toda vest moramo še preveriti, da je tamkajšnje zemljišče jusarsko. Prispevki Namesto cvetja na grob dragi prijateljici Mariji Sancin darujeta Ve-sala in Silvester Godina 20.000 lir za Dijaško matico. Edvard Čok iz Plavij daruje 10 tisoč lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Mariji Sancin daruje Vida Verk 3.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Včeraj-danes Danes, TOREK, 3. aprila ŽARKO Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 18.35 — Dolžina dneva 12.54 — Luna vzide ob 5.12 in zatone ob 19.00 Jutri, SREDA, 4. aprila IZIDOR Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,6, najnižja 10,4, ob 19. uri 16,8 stopinje, zračni tlak 1006,3, rahlo pada, veter 7 km na uro, vzhodnik jugovzhodnik, vlaga 45-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,5 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. aprila 1973 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 24 oseb. UMRLI SO: 3-letni Luciano Tede-schi, 18-letni Paolo Giustolisi, 80-letna Corinna Rossi por. Renzi, 74-letna Jožefa Hrvatič vd. Žafran, 96-letni Pietro Zerjul, 64-letni Željko Kuret, 74-letni Oliviero Sussi, 85-letna Giu-seppina Sirotich vd. Zimmermann, 77-letni Anton Furlan, 41-letna Nivea Gbersini por. Petelin, 56-letna Ma-. rija Moncher por. Sancin, 77-letni Giovanni Salnj, 69-letni Vincenzo Mar-ceglia, 83-letni Ferdinando Vercani, 79-letna Antonia Zocchi vd. Nadalin 78Jetni Tomaso Invemici, 68-letni Um-berto Del Vita, 81-letna Valeria Machne vd. Businelli, 68-letni Giuseppe Chelleris, 53-letni Silvano Zec-chini, 93-letna Margherita Demetrio vd. De Negri, 70-letna Valeria Valle vd. Pahor, 82-letna Maria Battistig vd. Štolfa, 69-letni Giuseppe Giovini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia. Trg Liberta 6; Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari. Trg Valmaura štev. 11. Mali oglasi Karoserija Stella išče vajenca — tel. 60741. imuiiiimiiiiimiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiuiiuiiiiiiimiiuuiiiiiiiiiiiiuimiiiimiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiii DANES ZAPADEJO NEKATERE ULTIMATIVNE ZAHTEVE Oh 10. uri na univerzi druga študentska skupščina Študentje so v mestu razdelili letak s svojimi osnovnimi zahtevami Današnja druga študentska skup-1 centi, asistenti, skratka ves. sistem ščina na tržaški univerzi bo da- i znanstvene raziskave, ki ga pocire- --jajo interesom velikih industrijskih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiimuiiiiiiiiiiii PRED PETKOVIM PROCESOM Poskus upora jetnikov v koronejskem zaporu? Včeraj so močno okrepili painiško osebje V petek se pred tržaškim porotnim sodiščem prične proces proti skupini mladoletnikov (med njimi je «pustni morilec* Diego Fabbro) zaradi upora v koronejskih zaporih, ki je dva 17-letna zapornika stal življenje. Morda je tudi napeto vzdušje pred sodno obravnavo zanetilo novega u- j pornega duha in napetost v koronei- | ski palači, če so včeraj zjutraj mora- 1 li okrepiti pazniško osebje z agenti javne varnosti. Zaprli so pregrade med oddelki in preprečili vsakršno kretanje po zaporu. Širil se je namreč glas. da se v celicah neti nov poskus upora. Res je skupina jetnikov poskusila glasneje protestirati, a so jih kaj kmalu prisilili k molku. Peterico jetnikov so baje že v prvih popoldanskih urah premestili v druge italijanske zapore. Izdihnil je tri dni po nesreči ENEL ENTE NAZIONALE PER L 'ENERGIA ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na celotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 29.3.73 do torka, 10. aprila. Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe. Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, ki so v tem primeru potrebni. Včeraj popoldne, ob 14. uri, je na oddelku za oživljanje tržaške glavne bolnišnice izdihnil osemnajstletni Paolo Giustolisi, ki se je v petek ponoči hudo ponesrečil na križišču «trbiške» ceste št. 202, malo pred Križem. Giustolisi je upravljal svoj avto giulia 1300. Vozil je v smeri proti Sesljanu, ko je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom da ga je vrglo v skale ob cesti. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v glavno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je imel globoko rano na sencih. Bil je v komi. Poslali so ga na oddelek za oživljanje s strogo pridržano progno zo. Zdravniki so se tri dni borili za njegovo življenje, a zaman. la akademskim in drugim javnim oblastem priložnost, da dokažejo, v kolikšni meri sprejemajo povsem upravičene zahteve vseh Komponent vseučilišča (študentov, neuče-čega osebja in docentov), oziroma. če se te oblasti strinjajo z načrti rimske vlade in šolskega ministra Scalfara. Študentje so že prejšnji teden, v četrtek, postavili akademskim in drugim oblastem (pri tem je mišljena predvsem dežela) ultimativne zahteve. Gre za 425 letnih štipendij, do katerih ima prav toliko študentov pravico, a jih doslej niso izplačali z izgovorom, da univerza nima zadostnih sredstev. Že prejšnje študentsko zborovanje je dokazalo, da se okoli študentov, ki se bore proti Scalfarovi «protireformi» oblikuje širše zavezništvo s sindikati in demokratičnimi silami v družbi. «Univerza za množice* je namreč zahteva, ki odraža interese širših slojev družbe in ne samo študentov in njihovih družin. Da bi to zavezništvo še poglobili in mu dali zavesten množični značaj so študentje tržaške univerze dali natisniti več deset tisoč letakov s svojimi zahtevami in jih razdelili v mestu, po ulicah, pred trgovinami in tovarnami. Letak razčlenjuje trenutni položaj in zahteve študentov. Razdeljen je v poglavja. V prvem poglavju ugotavljajo, da se kljub nekaterim zakonom univerza doslej ni bistveno spremenila. Še vedno ostaja zaprta sinovom in hčeram iz delavskih in kmečkih družin. «Nujnostni ukrepi* vlade priliv študentov iz delavskih slojev še omejujejo s tem. da de jansko ukinjajo delitev študijskih štipendij. Te pa so bile edini vir vzdrževanja za mnoge študente, saj so študetski domovi, menze in biblioteke povsem nezadostne, da bi prenesli socialno težo, ki jim jo nalaga položaj. Druga značilnost italijanskih (in tržaške) univerz je prevelika oblast rednih profesorjev («baronov»). katerim se morajo podrejati drugi do- skupnosti, ne pa družbe. Vladni ukrepi to absolutno oblast «baronov» še utrjujejo, medtem ko ne predvidevajo nikakršne kontrole preko sindikalnih in strokovnih organizacij. Tretje poglavje pa letak posveča vprašanju demokracije v šolskem sistemu, ko bi morali študentje uživati pravico do zbiranja .n soodločanja v didaktičnem procesu. Roparski napad nedaleč od Drevoreda V soboto zvečer sta dva mlada pobalina napadla petnajstletnega dijaka Maurilia Missorija, da bi ga oropala. Zgodilo se je v Ulici Cunicoli, proti koncu Drevoreda XX. septembra. Missori je dosegel vogal z Ulico Pilone, ko sta ga nenadoma napadla dva mladeniča. Skušala sta mu iztrgati torbico, ki jo je nosil v roki. Ker se je skušal braniti, ga je eden udaril s steklenico, kateri je zbil dno in ga ranil po obrazu in vratu. Missori je zbežal in se zatekel v oddelek za prvo pomoč tržaške bolnišnice. Tu so mu razkužili rane in ga poslali domov. Ozdravel bo v petih dneh. Znano je, da krožijo, skoraj nemoteno, po Drevoredu XX. septembra tolpe mladih pobalinov, ki od dijakov izsiljujejo manjše vsote denarja. Še najraje se pojavljajo v opoldanskih urah in proti večeru, ko se dijaki vračajo iz šole domov. Obvestilo izletnikom Vse naročnike in čitatelje Primorskega dnevnika, ki so se prij'avili za naše ietošnje potovanje v Tunis prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine danes, 3. ali jutri, 4. aprila. Ob tej priložnosti naj prinesejo izletniki, ki so se vpisali za skupni potni list, osebno izkaznico (ne starejšo od pet let). Vsi ostali pa naj prinesejo s seboj potni list. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Kulturni dom NASTOP BALETNO - FOLKLORNE SKUPINE OSNOVNE ŠOLE - VIČ LJUBLJANA Program: Belokranjski plesi - Fruške, Ja-buke, Lepa Anka, Seljančica, Gorenjski plesi Splet štajerskih plesov - Cindara, šotiš, Poskakača, Zajček Marjan Kozina - Bela krajina Mayerberg Giacomo - Mazurka Johann Strauss - Dunajski valček Ples na glasbo Wolfgang Amadeus Mozart - Adagio - Allegro -Es-dur Kazačok Vse plese izvajajo člani baletne skupine. Koreograf Tatjana Remškar Danes, 3. aprila 1973 ob 15.30 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst TED WHITEHEAD ALPHA BETA Razpored predstav pod rubriko «Gledališča» Slovenski klub priredi danes, 3. aprila ob 20.30 predavanje MARIO MAGAJNA: Maj‘ska praznika v Bregu Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi lanskih in prejšnjih praznovanj v Boljuncu in Dolini. Vabljeni! VABILO staršem dijakov državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren* v Trstu ALI STE PREPRIČANI, DA JE VAŠ SIN (ALI HČI) TELESNO PRAVILNO RAZVIT? Na vprašanje bo skušal odgovoriti profesor telesne vzgoje Bojan Pavletič v predavanju, ki ga bo imel v sredo, 4. aprila 1973 ob 19.30 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti. Vabi odbor združenja staršev. KOMISIJA ZA DORAŠCAJOČO MLADINO PRI SKGZ organizira letovanje otrok v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11.30 na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9. Izleti KASTA organizira v nedeljo, 8. aprila enodnevni izlet z vlakom v BENETKE. Zbirališče pred železniško blagajno glavne postaje ob 7.30. SPDT priredi 15. aprila 1973 avtobusni izlet na Jelenk nad Spodnjo Idrijo, od koder je približno 2 uri hoda. Kosilo iz nahrbtnika. Neplaninci si bodo lahko ogledali zanimivosti Idrije. Avtobus bo odpeljal izpred sodišča (Foro Ulpiano) točno ob 7. uri. Potovali bomo čez Ajdovščino, Črni vrh in Idrijo do Spodnje Idrije. Povratek čez Most na Soči in Gorico. Pohitite z vpisovanjem, zaradi pravočasne rezervacije avtobusa. Pojasnila pri Norci Zavadlal v Ul. Geppa 9. SPDT priredi za velikonočne praznike zimovanje na Voglu. Iz Trsta se odpotuje v soboto. 21. aprila 1973 ob 15. uri. Povratek v sredo, 25, aprila. Zaradi omejenega števila prenočišč v hotelu »Triglav* v Stari Fužini, se bo vpisovanje zaključilo nepreklicno 4. aprila. Informacije m vpisovanje pri Norci, Ul. Geppa 9. Naprošamo, da pri vpisnini poravnate račun. SPD «lgo Gruden*, ŠD «Sokol» in Kulturni krožek Devin-Štivan organizirajo štiridnevni velikonočni izlet v Budimpešto in na Blatno jezero od 22. do 25. aprila. Cena izleta vse vključeno 35.000 lir. Lahko se prijavite v jutranjih urah na telefonskih številkah 20186 in 20252. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 3. t. m. ob 15.30 nastop 6® letno - folklorne skupine osnovne šo e Vič - Ljubljana. Prodaja vstopnic od 12. do H-ter eno uro pred pričetkom bale13 pri blagajni Kulturnega doma. Stalno slovensko gledališče gostu v sredo, 4. t. m. ob 20. uri v Anhovem s predstavo L. Pirandella * premisli, Giacomino*. _ V nedeljo, 8. t. m. ob 16. uri ■ Whitehead «Alpha Beta* za abonma red F — okoliški. SAG ... v Slovensko amatersko gledališče Trstu gostuje s farso v treh do ^ Jožeta Javorška «Povečevalno steki^ v soboto, 7. aprila ob 20. uri v družnem domu v DEKANIH in nedeljo, 8. aprila 1973 ob 20. uri ŠMARJAH. Za- v red A VERDI V soboto, 7. aprila bo za (parter in lože) in B (balkon “ galerije) premiera opere P. L . kovskega «Pikova dama*. Vstopn so na razpolago pri gledališki “ gajni (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETTI . Danes ob 21. uri ponovitev Carla Bertolazzija «Egoist». . j Rezervacije in prodaja vstopn113 P osrednji blagajni. Pasaža Protti l 36372, 38547). «La Cappella Undergronnd* Pred'/Ž danes ob 19. in 21. «Suspense» (*., . Innocents*. 1961, Velika BritanU3> Barvni film Jacka Claytona. K13^ Deborah Kerr, Martin Stephens Pamela Franklin. Nazionale 16.00 «Cinque matti sl set vizio di leva*. Barvni film. Fenice 15.00—17.25—19.50—22.15 mo tango a Parigi*. Barvni h Marlon Brando in Maria Schnffl ^ Prpnovedano mladini prd ,s ‘p ^ Eden 15.00—22.00 »Ultimo tango a r ngi». Barvili tlim iczipe-,- /L toluccija. Marlon Brando m ^ $ Schneider. Prepovedano mladini 18. letom. g; Grattacielo 16.30-22.20 «Da Hong-K^ 1’urlo, il furore, la morte*. ®ar film. Excelsior 15.00-18.30-22.00 Helmut Berger, Romy Trevor Hovard. Prepi dini pod 14. letom. Ba «Lud'',|f?' ,eider 'n tiim trnu jjuu n. itaum oct. Ritz 15.30 «E simpatico. ma gd r ltl perei il muso». Yves Monta0 Romy Schneider. Barvni fdffl ^ Anrora 16.30 «Corvo rosso non a filia- il mio scalpo* Barvni film-Capitol 16.00 «V o nudo». Barvffl Nino Manfredi in Silva Košema, «11 P3dri’ B- Filodrammatico 16.30 «A.A.A. n1355 L Cristallo 15.30-18.25-21.30 - d„, no». Barvni film. Igra M- Sra giatrice, bella presenza, Barvni film. Prepovedano 01 pod 18. letom. r0i- Modemo 16.30 «11 Decamerone ,a. bito*. Barvni film. Prepovedan0 dini pod 18. letom. ... riti- Vittorio Veneto 16.30 «La poli®3 ^ grazia*. Mariangela Melato 10 _ rico Maria Salerno. Barvni l1 Abbazia 16.00 «Crescendo— c°a j. rore*. Barvni film. S. P°we Olson, M. Scott. Prepovedan0 dini pod 18. letom. , Astra 16.30 «Luci della citta*-Chaplin. Cmobeli film. . si Impero 16.30 «Due ragazzi c jjpo amano*. Barvni film. Prep°f mladim pod 14. letom. «$». Ideale 16.00 «11 tempo degli aVX,n,el3 Barvni film. George Hilton. “ Tudor, Frank WoIf. Razstave V TRŽAŠKI KNJIGARNI, Frančiška št. 20, razstavlja PeZ Švara. „entr« V Italijanskem umetniškem v Ul. S. Nicolo 8 deželna slikark in pisateljic. tpas3' azst3'* V umetniški galeriji Mign°° ža Rossoni) bo do 15. aprila ra del Lidie Giusti. , 10. V občinski galeriji bo ^ej3' aprila razstava del Corrada D? s0pi) V galeriji Rnsso (Pasaža b razstavlja Ottone Griselli- V galeriji «Eorum» v Hi- razstavlja Lojze Spacal- d0 8- V galeriji «Degli Artisti* 00 j.p. aprila razstavljal tržaški s^a rino Aita. .,a d° V galeriji «Tergeste» razstav J ^ 6. aprila svoja dela Carlo Mi°e ' stavlja krajine in marine. ntetva> V umetniški galeriji «La bo Jože Ciuha razstavljal sVOj do 4. maja. ^ r^' V Kulturnem domu slikars stava Jožeta Šajna. MOSKVA IN LENINGRAD 6-dnevna potovanja od 22. aprila do 27. maja 1973. Posebni potovanji za Veliko noč in za 1. maj ! Cena: 117.000 lir Hoteli I. kategorije PALMA DE MALLORCA 8-dnevna potovanja od 21. maja do 22. oktobra 1973 Cena od 58.000 lir dalje. Hoteli I. in II. kategorije Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu «AURORA» - Ul. Clcerone 4, telef. 29-243, Trst Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je za vedno zapustda naša predraga MARIJA SANCIN roj. MONCHER na Pogreb bo danes ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice škedenjsko pokopališče. Na željo drage pokojnice naj bi se prispevalo, namesto cvetja’ v dobrodelne namene. si° Žalujoči soprog Napoleon, dr. Adriano z ženo Luciane in drugi sorodniki Trst, 3. aprila 1973 Preminila je naša draga mama m nona JOŽEFA vd. ŽAFRAN Pogreb bo jutri, 4. t. m. ob 16.30 iz mrtvašnice splošne nišniee naravnost v ricmanjsko cerkev. Silva Žalostno vest sporočajo sin Ivan, hčere Andrejina, in Pierina. snaha »ih ™nLi ter drugo soro° Riemanje, 3. aprila 1973 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3. tel. 38006 K GORIŠKI DNEVNIK SPROŠČENA RAZPRAVA KOT NOV PEDAGOŠKI PRIJEM Pogovor o knjigah na trgovski akademiji Mladi umetniki v nevezanem razgovoru z dijaki „ u°boto ^ na SLovenski tr- | pole, v katere bodo vpisovale vse afc?de™iji «Žiga Zois» v Tr- j izdatke, ki jih bodo imele v roku deset dni. Občinski uslužbenci - —- uivuuemiji «6iga oois» v ir-u zanimiv pogovor; dijaki četrte- tud/” pe.te9a razreda, pozneje tretji razred, so se pogovar- jala z mladimi književnimi ustvar- nestu knjige v šoli, v da-asnji družbi, o njenem pomenu in tenih problemih. Nevezano , Javljanje, na katero je ravnatelj-,J° sole povabilo Marija Čuka, Fifi? fischeria. Marka Kravosa m fin?. Mermoljo, je potekalo prav v bodo izpolnjene pole pobrali ob koncu meseca in jih bodo dokončno izpopolnili. Vsi podatki so strogo tajni. Prvoaprilska šala z bolgarskimi jagnjeti NA SINOČNJI SEJI V GORICI Pokrajinski svet odločno obsodil protislovenski fašistični izpad Solidarnost predsedniku Chientarolliju - Denarne podpore so podelili Slovenski trgovski šoli, Glasbeni matici, Dijaškemu domu, Sirotišču in Alojzijevišču Misovsici pokrajinski svetovalec Cosehina je dobil na sinočnji seji pošteno politično zaušnico potem ko je skušal sramotiti slovensko manjšino, ki živi v mejah italijanske republike in opravičiti pisanje fcšističnih glasil, ki se hudujejo, da daje deželna uprava določene ko obiskuje naše šole prodaj- V zvezi z našim nedeljskim do- i *J° u?*c““ ".S*!«*** « » • ««»U »rlnskfh P“P!± “1 lrzaška anr-. - knjiga, n~ ^ vrtjernljivo izhodišče je seveda u-Sočalo, da so dijaki zastavili več Prasanj v zvezi z izbiro, dostop-Brnw°i knjige, pa tudi glede knjižne ,°aukcije slovenskih založb. In ta- rna že več let. To bencev se oproščamo bralcem vest, da so na razpolago bolgarska jagnjeta po znižani ceni. Marsikdo je, seveda, spoznal, da se med sicer resničnimi vestmi skriva tudi tradicionalna prvoaprilska pote- društvom in ustanovam. Predsednik Chientarolli je dejal, da velja še vedno za pokrajinski svet resolucija o slovenski manjšini, ki je bila sprejeta pred letom dni in da je vsako namerno napihovanje so se kar same od sebe nizale gavščna. Res je, da so bile mes-!rasne mržnJe nedopustno. Do izja-Sotovitve, kako tudi knjiga sledi i niče tudi za 1. april (saj je bila I y,e misovSAe£a precbtavmka je pri- ‘ tlcrn, — - u I - - - - ' — O o nlrt / n oti rt rrtlnlnb t TVivn nnn nn razvoju družbenega življenja neke I nedelja!) zaprte. Zatoke 'večet-! šl° v latls';lcnega urada izvedla žin. v aZa, Preučitev potrošnje dru-brežno skušajo ugotoviti po- *lslugB .Prošnjo živil, izdatke za ran .^I!uSe izdatke, razmerje ga blauo nirni. vrstami porabijene-JUro in „ uPoštevajoč različno struk-zin. geografsko razporeditev dru- benci^t1,, dP®b bodo občinski usluž-le n0 družinam, ki so bi- naključju izbrane, posebne partizanov. Na svečanosti bo govoril predsednik videmske pokrajine odv. Vinicio Turello, navzoči pa bodo tudi predstavniki oblasti, bor čevskih organizacij ter dijaške mladine. Ta svečanost je uvod k veliki manifestaciji 25. aprila, katere se bo udeležil predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini, častni predsednik vsedržavnega združenja ANPI. Na pragu svojega dokončnega poraza, nekaj tednov pred koncem vojne, so nacisti dobesedno pobesneli in dali duška svojim zverinskim nagonom. Tako so 9. aprila zjutraj na notranjem dvorišču videmskega zapora z brzostrelkami in ročnimi bombami umorili 29 furlanskih partizanov, med katerimi so bili tudi priznani voditelji furlanskega odporniškega gibanja. KPI, PLI in MSI. Z zakonom 43 — 1971, ki določa pomoč patronatom, šolskim menzam in dijaškim domovom je dobil Dijaški dom v Gorici 400.000 lir, Sirotišče 200.000 lir, Alojzijevišče pa 150.000 lir od skupnih 9 milijonov. Za ta sklep so glasovali svetovalci KD in PSI, vzdržali pa so se svetovalci KPI, SDZ, MSI in PLI. Izidi kongresov KD Na zadnjih predkongresnih skupščinah krščanske demokracije so morotejci utrdili svoje položaje. V Tržiču imajo relativno večino, nepričakovan pa je uspeh dorotejcev. V tem industrijskem središču sta bili skupščini v sekcijah Aris in Romana. V sekciji Aris so dobili Agostino Candussi je novi tajnik koroške federacije PSDI. Izvolili so ga v soboto zvečer. Podtajnika sta Giulio Portelli in Dario Cioli. V izvršnem odboru so še Kldere Bon, Romolo Cosolo, Giuseppe No- vali in Albino Pillon. Prejšnjega tajnika inž. Lodattija ni več v izvršnem odboru. Kap zadela v hribih dr. V. Tagliolatta Včeraj se je razširila po mestu vest o nenadni smrti 64-letnega dr. Vinicia Tagliolatta po rodu Tržačana. Zadela ga je kap, ko se je s sinom vračal s Cervina (Matter-horna). Tagliolatta je bil več let komisar PS v Gorici in se je ukvarjal s kriminalom. Pozneje je uspešno opravil natečaj ter postal namestnik direktorja splošne bolnišnice, na drugem natečaju je postal u-pravni direktor splošne bolnišnice v Asti. Zapušča ženo in dva odrasla otroka. Tagliolatto je bil navdušen plezalec ter se je v nedeljo iz Zer-matta v Švici odpravil v hribe. Ko mu je postalo slabo, so na Plateau Rosa poklicali helikopter, vendar je umrl med prevozom v dolino. KLJUB STAVKI CARINSKIH URADNIKOV Promet tovornjakov na meji normalen Agenti korpusa finančnih straž so priskočili včeraj na pomoč Skoro 200 tovornjakov včeraj čez mejo v obe smeri Ravnatelj carine dr. Mastropasqua, polkovnik finančnih straž Ali in drugi včeraj med opravljanjem carinskih formalnosti ciiiaiiiiiaiiiiiiiHiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifviiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiif imiif iiiiiiiiiiniiiif ■iiiaiii>iiiaiii>i>Miiiii>iiiiii>-*B*iiiiiiiiiii>i>i>iii> UGOTAVLJANJA NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU Sovodenjska posojilnica opravlja 65 let koristno delo v korist domačega gospodarstva Sedaj šteje 182 članov - Lani so imeli nad tri milijone lir čistega dobička - Hranilne vloge so lani dosegle 414 milijonov lir, t.j. 19 odstotkov več kot prejšnje leto Dvorana Kulturnega doma v So- niča naloženih .89 milijonov lir, voanjah je v nedeljo zjutraj sprejela člane domače Kmečko-dielav-ske posojilnice, ki so imeli svoj redni občni zbor. Možakarji in mlajši fantje so do kraja napolnili dvorano, ki lahko služi ne le kulturnim prireditvam marveč tudi zborovanjem gospodarskega značaja. Brez dvoma je bilo letos prvič, po 65 letih obstoja te posojilnice, da so se njeni člani zbrali v tako lepi in prostorni dvorani. Prejšnje občne zbore so imeli v raznih krajih, v zadnjih letih v majhni dvoranici občinskega sveta, t.j. precej več kot v prejšnjem letu. Splošnega prometa so imeli lani za milijardo in štiristo milijonov lir. Po predsednikovemu poročilu je načelnik nadzornega odbora Mirko Hmeljak prebral poročilo nadzornikov in povedal, da so bili vsi računi v redu. Zdravko Petejan se je nato v imenu prosvetnega in športnega društva Sovodnje zahvalil odbornikom in članom posojilnice za razumevanje, ki so ga pokazali, ko so pomagali pri uresničitvi Kulturnega doma, ki je ze v ki ni morala sprejemati velikega ta^o kratkem času opravičil svoj IIIIIIIIIIIIIUIIIllll||||||||||||IU|lllll||||||||||||llll|lllimiU|„|,i|Ilnl|||imnll|||,||||||||||||n|||||||||||||||||||||||| V NEDELJO V NABREŽINI Redni občni zbor Kmečke in obrtniške posojilnice Močno povečane vloge - Nov odbor V nedeljo je bil v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden?, v Nabrežini redni občni zbor našega domačega denarnega zavoda. Pred precejšnjim številom članov je predsednik Josip Terčon podal poročilo o lanskoletnem delovanju posojilnice in poudaril predvsem važnost vsakodnevnega delovanja, ki se je začelo v zadnjem poslovnem letu. To dejstvo je naletelo na dober odziv med vsemi prebivalci, ki so čutili potrebo po normalnem delovanju tega zavoda. Kmečka in obrtniška posojilnica lahko nudi vsem usluge, ki jih nudijo ostali denarni zavodi, poleg tega pa je delovanje precej olajšano, saj je njen delokrog skoro izključno med domačini de-, vinsko - nabrežinske občine. Tudi urnik uradovanja je prikladnejši, saj so uradi na razpolago tudi k«*' dlu‘vi so prišli na dan tudi ribiči, ki so svoje čolniče pote-'' lz ponteroša na suho, da bi jih popravili in jih na novo prepleskali vsako popoldne vključno v sonoto. Sad vsakodnevnega poslovanja je bilo bistveno povečanje vlog kot tudi posojil. Seveda, je dejai predsednik, je treba pomen domačega zavoda še nekoliko reklamizuati in predvsem pozvati vse domačine, da se ga poslužujejo za vse bančne operacije. Lanskoletni o-bračun se je v primeru s tistim iz leta 1971 precej izboljšal, saj so se vloge povečale za nad 55 milijonov, posojila pa za 23 milijonov. To dokazuje, je poudaril predsednik, zaupanje, ki jo uživa posojilnica med domačim prebivalstvom. Odobritvi bilance je sledilo sporočilo dokončne ostavke oredsed-nika Terčona, ki zapušča tako zaradi zdravstvenih razlogov svoje odgovorno mesto po petnajstih letih predsedstva potem ko je p-ivedel hranilnico od 30 na 280 milijonov letnega obračuna. Predsedniku se je v imenu nadzornega odbora zahvalil Edvard Gruden, občni zbor pa je soglasno sprejel predlog, da imenuje Josipa Terčona za dosmrtnega častnega predsednika, kar je komaj skromno priznanje za ves trud, ki ga je predsednik vložil v dobrobit nabrežinske posojilnice. Sledile so volitve novih organov in članov nadzornega odbora. V odbor sta bila potrjena Lino Vižintin in Alojz Legiša, na novo pa izvoljen Marij Pertot. V nadzorni odbor je občni zbor imenoval Rožico Pertot in Venceslava Rojca, za namestnika pa Rudija Zidariča. Ob koncu so člani sklenili povečati največje menično posojilo od 2 na 5 milijonov ter določili nove obrestne mere za razna posojila in za tekoče račune. Važno se nam zdi, da damo pravo težo sklepu, da se na tekoče nevezane račune izplača koristniku 1 odstot. obresti, tudi če naložena vsota ne dosega dveh milijonov, če pa vsota presega dva milijona in ne dosega 5 milijonov se ta mera dvigne na 3,5 od sto za višje vsote pa bo posojilnica izplačala kar 4,5 od sto. Pogoji za dobro delovanje so bili v nedeljo še izboljšani. Prepričani smo, da se bo čimveč domačinov posluževalo tega denarnega zavoda, ki jim lahko nudi tudi take ugodnosti kot jim druge banke ne morejo. K števila članov posojilnice. Posojilnica ima sedaj 182 članov, več koit polovica jih je bila na občnem zboru prisotnih. Poročilo o delovanju v preteklem letu je imel predsednik posojilnice Jožef Če-ščut. Spomnil se je dogodka pred 65 leti, ko so se domači zbrali okrog kamnite mize in sklenili u-stanoviti posojilnico. To v skladu s tem kar se je dogajalo tudi v drugih slovenskih krajih, saj v Sloveniji praznujejo letos stoletnico ustanavljanja prvih zadružnih posojilnic. «Delo ustanoviteljev ni bilo lahkot», je dejal češčut, «oni so postavili temelje tega kar danes imamo.» Govornik je v kratkih besedah omenil delovanje te gospodarske ustanove. Čas od ustanovitve do prve svetovne vojne je bil razmeroma kratek, po izgnanstvu in koncu prve svetovne vojne si je posojilnica polagoma celila rane. Nekaj let pozneje je svetovna kriza prizadela tudi sovodenjsko posojilnico, fašizem pa je v vseh ozirih otežkočal njeno delo. «Današ-nja posojilnica sloni xyi trdnih osnovah», je dejai češčut, «ima svojo stavbo, vidne in ostale rezerve in napreduje iz leta v leto.» V preteklem letu so hranilne vloge dosegle 414 milijonov lir v primerjavi s 349 milijoni v prejšnjem letu. Povišek znaša torej 19 odstotkov. Vloženih je bilo 166 milijonov, dvignjenih pa 102 milijona. Tudi posojila so se v lanskem letu dvignila, sicer za malo, od 139 na 145 milijonov lir. Posojilnica ima torej precej denarja na razpolago. V bankah ima sovodenjska posojil- obstoj. Več članov je nato poseglo v diskusijo, želelo pojasnila in dajalo predloge. Odborniki s predsednikom češčutom na čelu so vsem dali zaželjeni odgovor V zadnjem času je prišlo na zahtevo nadzornega organa Banca dTtalia do dodoločenih sprememb. Kdor najame posojilo bo moral vsakih šest mesecev vrniti desetino izposojene vsote, poleg tega pa bo moral vsakih šest mesecev obnoviti menico s podpisi porokov. Na občnem zboru so tudi odobrili predlog, da se maksimalna vsota za posojilo dvigne od dosedanjih treh na pet milijonov lir. Jutri, v sredo 4. aprila, ob 20. uri bo v dvorani kluba Simon Gregorčič na Verdijevem korzu 13, redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici Na dnevnem redu so poročila o preteklem delovanju, volitve novega odbora, predlogi za spremembo društvenih pravil, člani so vabljeni na polnoštevilno udeležbo. Podporno društvo za Goriško bo imelo redni letni občni zbor na sedežu v Ulici Malta 2 v torek, 17. aprila ob 20. uri. Poštni urad v Doberdobu obvešča da bodo plačevali jutri, v sredo, v petek, 6. aprila kategorije IO 4. aprila pokojnine kategorije IR za upokojence bivajoče v Jamljah, Dolu in Poljanah, v soboto 7. aprila pa kategorije IO za upokojence bivajoče v Doberdobu. Po štirih dneh mrtvila se je včeraj promet tovornjakov na mednarodnem prehodu pri Rdeči hiši spet normaliziral. Na obeh parkiriščih tostran in onstran državne meje se je nabralo v štirih dneh stavke nad 200 tovornjakov. Čez mejo so lahko šli v prejšnjih dneh le tovornjaki naloženi z živino ali z lahko pokvarljivim blagom, približno dvajset vsak dan. V soboto je vlada v Rimu odredila, da lahko posežejo vmes finančni stražniki in uredijo carinske formalnosti. Tudi v Gorici so finančni stražniki prišli na pomoč, vendarle je v glavnem carinske formalnosti opravil ravnatelj goriš-ke carinske direkcije dr. Mastro-pasqua ob vestni pomoči finančnih straž. Z delom so pričeli ob 8.30 zjutraj in do večera ocarinili približno 150 tovornjakov z blagom namenjenim v Italijo ter 40 tovornjakov z blagom namenjenim v Jugoslavijo. V glavnem so ocarinili skoro vse tovornjake, ki so na mejo dospeli v prejšnjih dneh. Tudi danes bo delo potekalo zelo hitro. Na naši sliki so pripadniki korpusa finančnih straž pri tem izrednem delu na prehodu pri Rdeči hiši. KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ organizira letovanje otrok v Savudriji in v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11.30 na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. iiumniimiiuiimmiiiuiiiimiimmiiiiiuimiimiiiimuiimiimiiiMiiHiimuiHmmmiuumimunuHiiiiit S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Posojilnica je imela lani 3.019.860 lir čistega dobička. Eno četrtino te vsote so namenili v dobrodelne namene, ostalo pa bodo položili v rezervo. Podporo so dobili: prosvetno društvo «Sovodnje» 150.000 lir, prosvetno društvo «Danica» na Vrhu 30.000 lir, prosvetno društvo Rupa-Peč 20.000, športno društvo «Sovodnje» 100.000 lir, župnjišče v Sovodnjah za zvonik 50.000 lir, Dijaški dom v Gorici 70.000 lir, Šolski patronat v Sovodnjah 20.000 lir, Glasbena matica 30.000 lir, Slovensko sirotišče 40.000 lir, Alojzi-jerišče 40.000 lir, ribiška družina «Vipava» 10.000 lir. Nekaj denarja ima posojilnica še vedno na razpolago. Letno bilanco, spremembo možnosti viška posojila, podpore, so člani sprejeli soglasno ali z večino glasov. iiiiiiiiiiimiiimimiiiiimiimiiiniuiiiminiiuimiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiimiii ČRNA NEDEUA NA GORIŠKIH CESTAH Trčenje dveh motociklistom pri goriškem letališču Mopedist se je ponesrečil na Poljanah Dve avtomobilski nesreči v mestu V goriških športnih krogih se je v nedeljo zvečer razširila vest, da se je popoldne na Tržaški cesti ponesrečil znani goriški tekmovalec v motokrosu Ivan Peršolja «Ive», ki je s svojim motorjem trčil v motor prijatelja. Iz Rupe proti Gorici sta se oba prijatelja vozila na dveh močnih motorjih. Nenadoma je prvi, Ernest Ožbot iz Rupe, potem ko ni videi več svojega prijatelja zavil z motorjem, da bi šel pogledat, kaj se je pripetilo. Ravno tedaj pa je z veliko hitrostjo privozil Ivan Peršolja, 27-let star delavec iz Pevme, ki je naravnost trčil v vozilo prijatelja. Oba so sprejeli v goriško bolnišnico, kjer so Ožbotu ugotovili razne udarce po telesu in bo zaradi še je stanje Peršolje, ki se bo zdravil 30 dni zaradi udarca v glavo in verjetnega zloma desne noge. Tretja nesreča se je v nedeljo pripetila v Ul. Lungo Isonzo, kjer je fiat 850 zavozil s ceste in trčil v obcestno drevo. Pri trčenju se je ponesrečilo 5 oseb. ki so se vozile na avtomobilu. Gre za 19-let-nega Lucia Višina iz Ul. Locchi 2, ki bo v bolnišnici ostal nekaj dni zaradi možganskega pretresa in drugih udarcev, 19-letnega Umberta Gabra iz Ul. Pitteri 14, ki so mu dali le prvo pomoč, za 20-letnega Vittorina Rossija iz Majnice 237, ki je dobil možganski pretres in druge udarce, za 43-letnega Duilia Bana iz Trsta, ki se bo zdravil 20 dni zaradi močnega možganskega pretresa ter za 33-letnega Beni-ta Žoggija iz' Gorice, kateremu so teh ostal v bolnišnici 20 dni; huj- tudi nudili le prvo pomoč. Svetovalci odobrili smernice za zakon o prosti coni Zavrnjeni popravki liberalcev in predsednika Trgovinske zbornice Goriški občinski svet je po skoraj triurni razpravi na sinočnji seji odobril stališče glede obnovitve zakona o prosti coni. Okoli tega vprašanja so se načelniki političnih skupin pogovarjali na treh sejah ter se sporazumeli o minimalnem skupnem stališču, ki bo predstavljalo neke vrste mandat tistim organom in tehnikom, ki se bodo v Rimu pogovarjali o podaljšanju tega zakona. Kako težavno je bito sporazumevanje okoli minimalnega skupnega imenovalca je pokazala tudi sinočnja seja, na kateri so, na primer, liberalni svetovalci predložiti kar štiri popravke, demokristjanski svetovalec in predsednik Trgovinske zbornice Lupieri pa enega, vendar jih je občinski svet vse zavrnil z veliko večino glasov. Delio Lupieri se je v svojstvu predsednika Trgovinske zbornice predvsem upiral predlogu, da bi sedanjo upravo proste cone iz rok Trgovinske zbornice prenesli na goriško občinsko upravo. Dokument občinskega sveta, za katerega so glasovale vse skupine (proti so glasovali samo svetovalci PLI in svetovalec Lupieri KD, vzdržal pa se je svetovalec Bratina) obravnava v glavnem načelna vprašanja, med katerimi je tudi bodoča uprava ustanove proste cone. Zaradi upravičenih kritik in govoric, ki jih je povzročilo nedemokratično sklepanje, so se načelniki političnih skupin odločili za predajo uprave kontingentov po znižanih cenah goriški občinski upravi, kjer je izvoljeno predstavništvo vsega prebivalstva in kjer bo mogoče vse sklepe podvreči javnemu nadzorstvu. Povsem odprto pa je tudi po včerajšnji seji ostalo vprašanje izgradnje infrastruktur s pomočjo prelevmanov proste cone, do katerega so posamezne stranke izdelale različna stališča in jih bodo takšna tudi zagovarjale v svoji nadaljnji politični akciji. Podrobnejše poročilo o sklepnem dokumentu in razpravi, v katero so tudi po večkrat posegli načelniki političnih skupin, bomo objavili jutri. Na začetku seje so potrdili vse sklepe, ki jih je občinski odbor sprejel na podlagi pooblastil. Najeli bodo izredno visoka posojila za javne gradnje, med katere sodi tudi izgradnja novega pokritega trga. S tem v zvezi je svetovalec Forna-sir vprašal, če ne bi morda kazalo namesto osrednjega zgraditi več rajonskih trgov za prodajo sadja in zelenjave. OB GOSTOVANJU V GORICI Manifestacija solidarnosti s koroškimi Slovenci Na vabilo Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici je v nedeljo, 1. aprila nastopil v dvorani Katoliškega doma pevski mešani zbor &Jakob Petelin-Gallus» iz Celovca, ki ga vodi prof. Jožko Kovačič. V prvem delu je predstavil Ciganovo kantato «Ustoličenje ka- ■. rantanskega kneza», v drugem pa koroške narodne pesmi. Udeležba je bila presenetljivo lepa, občin- ‘ stvo pa je nagradilo nastopajoče J prisrčnim aplavzom. Goste je pozdravil predsednik ZSKP prof. Kazimir Humar, ki je poudaril tesne vezi med Korošci in Goričani. Zbor «Petelin-Gallus» je goričke- mu občinstvu že znan, saj je že pred leti nastopil v dvorani KD, predstavil pa se je tudi na med- ’ narodnem pevskem tekmovanju «Seghizzn. Zbor je sestavljen iz pevcev cele Koroške, iz Roža, Podjune in Žile ter ima svoj sedež v Celovcu. Ustanovil in vodil ga je do svoje smrti dr. Franc Cigan, profesor petja na slovenski gimnaziji v Celovcu in znan skladatelj. Zbor je tudi že snemal na radijskih postajah v Celovcu in Ljubljani. Kantata «Ustoličenje karantanskega kneza» je pisana za mešani zbor in soliste s spremljavo trobil. Poje o starodavnih običajih pri ustoličevanju slovenskih karantanskih vojvod na Gosposvetskem polju. Drugi del koncerta je obsegal koroške narodne pesmi, med katerimi naj omenimo «Pesem o roj- stvu* (Kramolc), «Rož, Podjuna, Zila» (Kemjak), «Oj, te mlinar* (Kramolc) in «Koroško budnico» (Kramolc). Kantato so nastopajoči odpeli v koncertnih oblekah, drugi del programa pa v koroških narodnih oblačilih. Posebno učinkovito je izzvenela «Koroška budnica», ki so jo spremljala trobila. Gostje so jo morali ponoviti na splošno željo občinstva, ki jo je poslušalo stoje in tako pokazalo svoje simpatije do koroških bratov. Celotna prireditev je izzvenela v pravo narodno manifestacijo. Povezovalec pesmi je ob slovesu dejal, da so koroški Slovenci proti preštevanju in da tudi sedanje volitve ne morejo služiti temu namenu. Gorica VERDI 17.00—22.00 «11 grande valzer», H. Bunkal. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Omicidio per vo-cazione». T. Drake in V. Ciangot-tini. Mladini pod 14. letom prepovedano. , CENTRALE 17.00—21.30 «11 giustizie-re del Kurbistan*.. L. Barker in F. Sancho. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15—22.00 «1 ter-rificanti delitti degli assassini di via Margue». A. Celi in V. Paima. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. VITTORIA 17.15 — 22.00 «Canterbury \ proibito». M Konopka in F. Renus-si. Barvni film Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR 16.00 «1 racconti di Canterburvv. Barvni film PRINCIPE 17.30 «23 pugnalate per Ceverei«. Barvni film. \ovu (.orim DE2URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik št. 34, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Alla Saiutes, Ul. Cosulich. tel. 72480. SOČA «Rdeči krogs, francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Kraja po nalogu britanske tajne službe*, angleški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Tigri iz Malezije*, italijanski barvni film — ob 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. EMPAS Prosto. LANAL Prosto. uiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiimiinummiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiHHiiiimiiimHiiiiiimiu V NEDELJO POPOLDNE Z UKRADENIM AVTOM ZLIKOVCA KONČALA DIVJO DIRKO V SOVODNJAH Agenta prometne policije sta jima sledila iz Caprive do Sovodenj Tu sta zapustila prvi avto in hotela ukrasti drugega Divja dirka dveh avtomobilskih tatov se je v nedeljo popoldne začela v San Giovanniju ob Nadiži in zaključila v Sovodnjah. Dva a-genta prometne policije sta nadzorovala v prazničnem nedeljskem popoldnevu promet na državni cesti Gorica - Videm nekje pri Caprivi. Agenta Ugo Taglioni in Arrigo Za-nuttini sta nenadoma zagledala kako z videmske strani z vso naglico vozi fiat 124. Dala sta znak, po katerem bi se moral avto ustaviti, vendarle šofer avtomobila je še bolj pritisnil na plin in skoro podrl agenta Taglioni ja, ki se je postavil sredi ceste. Agenta sta takoj skočila na svoja motorja in kmalu spet zagledala avtomobil, ki pa se ni hotel kljub številnim opozorilnim znakom ustaviti. Avto je kljub takrat gostemu i"'ometu divjal do Ločniku, po Mostu 9. avgusta, ne meneč se za semaforje, nato po Štandrežu in dalje proti Sovodnjam, kjer sta dva človeka, ki sta bila v fiatu tega zapustila na gradbišču bodoče avtoceste. Zbežala sta v njive, policista sta zaplenila avto, nato obvestila centralo v Gorici. Vrnila sta se v Sovodnje, tu sta na glavni cesti opazila moža, ki je kričal, ker sta mu dva neznanca hotela ukrasti avto. Tudi tokrat je šlo za fiat 124. Policijska agenta sta tokrat ujela mladeniča. To sta stara znanca policije in sodišča, kmalu so ju zaprli v zapor v Ul. Barzellini. Avto sta ukradla popoldne v 8an Giovanniju ob Nadiži. Zlikovca sta 19-letni Mirko Jelen iz Tržiča, Ul. Veita 36 in 21-Ietni Giuseppe Ge-rolin iz Štarancana, Ul. Gramsci 1. Oba sta bila že večkrat obsojena. IAZPRAVE MED SOVJETSKIMI EKONOMISTI Koristni in nujni znanstveni spori Seme, ki ga je zasejal prof. Liberman - Zakaj prikrivajo množicam znanstvene polemike Med sovjetskimi znanstveniki ni miru Med sovjetskimi ekonomisti «sta-je duhov* ni mirno, dasiravno e tako zdi. Resda ni opaziti raz-urjanja v široki javnosti, ker ima nihče interesa, da bi njeno menje valovilo pod vplivom ne-asnih sporov na področju ekono-like socializma. Vendar znanstve-iki niso «odvrgli svojih kopij v rmovje». Med njimi celo do «pre-iirja» ni prišlo. Sovjetski teoretiki sicer svojega ela ne opravljajo na vpogled ši-oke javnosti. Njihove diskusije e ne pojavljajo kot čtivo v časo-lisih velikih naklad. Partijska lasila ne objavljajo znanstvenih olemik, ker se bolj posvečajo poetičnim akcijam, ki ne smejo biti bremenjene z nejasnostjo in dilemami. Politični vrh v deželi pa ahteva od znanstvenikov, da so ejavni in se ne umikajo v «aka-emsko zatišje». Pred petnajstimi aeseci je, postavimo, Centralni kotite KP SZ pismeno opozoril Inšti-ut za ekonomiko Akademije zna-iosti ZSSR, da «ni zagotovil kon-entracije naporov kolektiva za reučitev vprašanj politične eko omije socializma*. Partijsko opozorilo ekonomistom e bolj političnega in ne znanstve-iega pomena. Znanstvenikom oči-ajo, da vodijo «sholastične spo-e», ki se preveč oddaljujejo od iotreb socialistične prakse. Zame-ijo jim v glavnem dve stvari: irvič, ker še niso razčistili sporah vprašanj v politični ekonomiji ocializma in, drugič, ker socia-istična politična ekonomija «še li izrekla odločilne besede» o upo-abi blagovno - denarnih odnosov ' sedanji fazi sovjetskega razsoja. Razlogi portijske kritike so jasli, čeprav nihče ne trdi, da bi :nanstveniki sedeli prekrižanih ok. Za velikim prizoriščem vsa-:odnevnega življenja — na drugem jrizorišču, ki ga pogosto ime-lujejo «znanstveni laboratorij*, :e le-ti posvečajo subtilnemu gra-livu preučevanja teorije in prak-;e socializma. Vsem, ki so obveščeni, je znano, la se ta debata ni začela včeraj, laj so ljubitelji «jubilejev» lansko esen lahko zabeležili desetletnico >d onega septembrskega dne 1. 962, ko je «Pravda» objavila za isti čas nadvse drzno idejo har-covskega profesorja Jevseja Li-jermana, katere jedro je predstav-jala zamisel o večji samostoj-losti podjetij, ne da bi pri tem :anemarili centralnega načrtovala, kot tudi afirmacija dobička ;ot realnega kriterija, s pomočjo katerega je moč izmeriti uspeh ili neuspeh slehernega podjetja. Liberman se je kasneje počutil zelo neprijetno, ne zaradi tega, ker bi bil izustil besede kače velike «herezije», marveč zato, cer so zahodni ekonomisti zlorabili njegovo idejo, prikazujoč jo za malo manj kot «odstopanje od socializma*. Ostaja pa Libermanova zasluga, da je načel neko zelo koristno razpravo. Ob prebiranju dnevnega časopisja je tudi moč imeti vtis, da ekonomske diskusije ni, kakor da so vsi spori že davno razčiščeni in kot da bi obstajala popolna enakost med ekonomsko politiko partije in vsoto različnih gledišč znanstvenikov o ekonomiki socializma. Tak vtis ne odgovarja resničnemu stanju stvari. Nihče od znanstvenikov ne oporeka ekonomske politike partije. Nanjo se celo v svojih znanstvenih raziskovanjih opirajo. Ne odrekajo pa se želji, da bi vplivali na razvijanje ekonomske politike, obenem pa jim naravnih znanstvenih ambicij nihče ne krati. Spori med znanstveniki okrog blagovno - denarnih odnosov ter vloge načrtovanja in tržišča v socializmu ne samo da niso odpravljeni, marveč so danes večji kot kdajkoli. Z vidika današnjih teoretičnih razprav, se zdaj zdi Li-bermanov nastop pred desetimi leti kar «amaterski». Obenem pa ima široka javnost v to strokovno diskusijo ekonomistov manj vpogleda kot prva leta preteklega desetletja. «Pravda» Obstoji neka racionalna razlaga za to, da je ta debata tem manj glasna, čim glouija je. Odgovorni dejavniki priznavajo koristnost tega, da znanstveniki povsem odkrito konfrontirajo svoja gledišča, vendar smatrajo za škodljivo, če bi delovne mnočice bile dezorientirane spričo znanstvenih sporov, objavljenih v visokona-kladnih časopisih. Ni lahko «razvrstiti» sovjeVke ekonomiste na osnovi tega, kakšne poglede v tem pogledu zastopajo, so pa to napravili že sami. Pravijo namreč, da predlagajo tri poti za razvoj socialistične ekonomike: «neblagovno», «blagovno» in «trži-ščno». Vse to so samo pogojni nazivi, tem bolj, ker se mnogi nahajajo «nekje na sredini* med navedenimi smermi. Ko omenjajo imena Kronrod, Le-ontijev, Liberman, Birman, A-balkin, Lisičkin ali Petrakov, je vsakomur jasno najmanj to, da le-ti posvečajo dokajšnjo pozornost tržišču kot regulatorju proizvodnje. Ko navajajo Mališeva, Ca-golova, Sobolja, Lopatkina, Ka-dačigova ali Hesina, vedo vsi, ki se za to zanimajo, da so to ekonomisti, ki jim ni pri srcu blagovna proizvodnja v socializmu, takisto ne funkcija tržišča, marveč v glavnem načrtovanje in distribucija. Njihova skupina ni majhna. Najštevilnejši pa so tisti znanstveniki, katerih teoretična gledišča se v glavnem istovetijo s praktičnimi rešitvami v sovjetski ekonomiki, to se pravi z obstoječo partijsko politiko. Pa-škov, Rumjancev, Fedosejev, Ha-čaturov, Fedorenko, Gatovski, Va-lovoj, Lapšina in velika večina udeležencev debate menijo, da se blagovno - denarni odnosi v socializmu morajo razviti v korist bolj dinamičnega razvoja, vendar obenem trde, da je načelo osrednjega načrtovanja in vodenja neprimerno važnejše od tržišča. Vsi ti znanstveniki pa so si enotni v oceni, da je ekonomski sistem v socializmu moč izpopolnjevati. Za dasego tega predlagajo različne poti, kar je med drugim nasploh naloga znanstvenikov. Zares lepa koncertna prireditev v soboto v društvu «S. Skamperle» V soboto zvečer je prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredilo v veliki dvorani na stadionu «1. maj» koncert harmonikarskega ansambla «Miraman in mladih gojencev društvenega glasbenega tečaja ter nekaterih solistov. Pred začetkom koncerta je v imenu društva spregovoril njegov predsednik Lojze Abram, ki je pozdravil številno občinstvo in izvajalce, posebno harmonikarskega virtuoza Romana Benetella iz Padove, ki je lani na tekmovanju harmonikarjev v San Seba-stianu v Španiji osvojil svetovno nagrado oskarja. Predsednik društva Abram je v svojem kratkem nagovoru med drugim dejal: ((Prosvetno društvo Slavko Škamperle se je v svojem stalnem prizadevanju za poživitev kulturno -prosvetne dejavnosti pri Sv. Ivanu v tekoči delovni sezoni potrudilo, da pripravi večjo kulturno prireditev. Naša želja je bila tokrat privabiti širši krog občinstva, prijateljev društva in poslušalcev. Zamisel se je uresničila in v naši sredi imamo nocoj priznani harmonikarski ansambel «Mira-man. Govornik je zaključil svoj govor z upanjem, da je odbor društva s to koncertno prireditvijo vsaj delno pripomogel k popestritvi kulturno - prosvetnega življenja pri Sv. Ivanu ter želel vsem prisotnim poslušalcem in gostom prijeten večer. V prvem delu koncerta so nastopili mladinski ansambel «Mi-raman in tečajniki prosvetnega društva S. škamverle, ki so pod vodstvom prof. Eliane Zajec zaigrali Volpijev «Intermezzo» in «Videbum» skladatelja Gotza. Nato so nastopili še Lučka Križ-mančič, Helena čuk, Milan Peče-nik in Aleksij Kalc, ki so zelo dobro podali vrsto skladb svetovno znanih skladateljev. Nato je kot gost nastopil harmonikarski virtuoz Romano Bene-tello, ki je prekrasno zaigral več zelo zahtevnih skladb ter žel med publiko veliko priznanja in to kot solist, kot tudi v duetu, ko je nastopil z bratom Brunom, ki je tudi zelo talentiran harmonikar. V zadnji točki bogatega in dobro izbranega sporeda je nastopil harmonikarski ansambel ((Miraman, ki ga že dolgo let vodi prof. Eliana Zajec ter zelo dobro podal kolo iz opere «Ero z onega sveta-». Nato sta prišli na vrsto še Rimskega - Korsakova ((Šeherezadam in A. Dvorakova cSimfoniia z onega svetam. Seveda so člani ansambla izvedli le nekaj stavkov omenjenih skladb. Poslušalci, ki so zasedli vsa mesta v dvorani, so s to res lepo prireditvijo bili zelo zadovoljni in so nagradili nastopaioče ob vsaki točki programa, posebno na koncu z dolgotrajnim aplavzom. Gojenci harmonikarskega tečaja in tudi predsednik društva so se prof. Zajčevi zahvalili za trud in ji podarili cvetja za tako lep in uspel večer. M. M. IL CAVOUR. Letnik VI. štev. 4 za april 1973, mesečnik, ki izhaja v Rimu, uredništvo Piazza S. Loren-zo in Lucina, 4. URSS OGGI. Bilten sovjetskega veleposlaništva v Rimu, letnik 16. Štev. 11. BOREC. Revija za zgodovino NOB. Izdaja zavod BOREC. RAZPRAVE. Letnik 15. št. 1, 2, 3, 4, izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Harmonikarski orkester «Miramar», ki je pod vodstvom prof. Eliane Zajec nastopil v soboto pri Sv. Ivanu v društvu «S. Škamperle« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* KLJUB NEGODOVANJU POSAMEZNIKOV JE TO PRIDOBITEV V slovenskih gozdovih ponovno srečamo rise V temnih kočevskih gozdovih so m svobodi trije pari risov - «Zdravniška» naloga teh divjih zveri, ki pa vendarle niso tako nevarne, kot nekateri menijo Že več vrst iztrebljenih živali se je v zadnjih letih vrnilo v slovenske gozdove po zaslugi lovskih družin. Naselili so kozoroga, ki je manjkal že nekaj desetletij, muflona in svizca. Lovci so tudi pomnožili medvede, katere bi sicer otroci poznali le iz živalskega vrta. Letošnji marec je začel novo dobo verjetno najlepše zveri, ki se je kdaj klatila po slovenskih gozdovih. V kočevskem temnem gozdu bodo spustili na svobodo 6 risov, tri samice in tri samce. V Slovenijo so jih prinesli iz Slovaške, kjer jih zase in za podobne pobude gojijo v živalskem vrtu Ostrave. Cepili so jih proti steklini in ker gredo te dni risi v svate, jim bodo podarili svobodo. Ris je v srednji Evropi skoraj popolnoma izumrl. Ostale so o njem le pripovedi, ki poveličujejo oster vid in rieutešljivo krvoločnost. V starih časih so celo menili, da ris vidi skozi zid. Nekoliko pretirane pa so bile zgodbe o njegovi krvoločnosti, čeprav zver zares ni pohlevna. Ris je velika mačka. V dolžino doseže 1 meter, visoka pa je okoli 70 cm. Tehta približno 40 kilogramov. Nosijo jo zelo močne noge, rep pa je kratek ;n debel, v končni polovici črn. Glava je na licih obraščena z dolgo dlako, podobno bradi, posebnost pa so tudi dlakasti čopki na koncih ušes. Dlaka je sivkasto rdeča, posuta z rjavkastimi lisami in pikami. Samica je bolj rdečkasta in ni tako pisana, mladiči pa imajo svetlejšo dlako. Zver se najraje mudi po samotnih gozdovih v najtemnejših lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiin>iHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiia NAŠA PRIMORSKA PRED PRIHODOM SLOVENCEV Spoznavajmo najprej sebe, nato druge Od takrat, pravi Diakon, se ta gora imenuje «Kraljeva gora*. Toda danes nihče ne ve, kje in kateri naj bi bil omenjeni hrib. Sicer je ob cesti, ki je vodila od Panonije preko Logatca, Hrušice in Ajdovščine proti Italiji, neki hrib, ki se imenuje «Kraljiški vrh*. Ta naj bi bil po mnenju nekaterih hrib, ki ga omenja Diakon. Tudi Nanos, ki se v italijanščini imenuje Monte Re, bi po mnenju nekaterih piscev lahko prišel v poštev, ker je morda prav nanj stopil langobardski kralj. Mogoče pa je tudi, da se Alboin ni povzpel na nobenega od omenjenih hribov. Ko so Langobardi zapustili Panonijo, so se v to deželo priselil: Obri in Sloveni, ali Slovenci, ki so skupno zasedli nove kraje ter podjarmili že tu naseljena ljudstva. Toda že po nekaj desetletjih bivanja v Panoniji sta tudi ta dva naroda začela siliti proti zahodu. Njih večji del je krenil ob Savi in Dravi proti današnji jugozahodni Avstriji, manjše skupine, ki jim bomo sledili, pa nižje v smeri Ljubljana - Primorska. Na tem pohodu proti zahodu so se Obri in Slovenci poslužili cest in prehodov, ki so jih rabili že Rimljani, in sicer čez Vrhniko, Logatec, Hrušico, Podkraj za Nanosom, v Ajdovščino in dalje. Ali pa od Bloške planote do Planine in Postojne, čez Razdrto na Kras in v Vipavsko dolino. Pa še iz Loža in Starega trga čez prelaz Stare Ogljenice na Javorniku na Pivko, v okolico Ilirske Bistrice in Trnovega ter v dolino Škocjanske Reke, Divače, Rodika ter ob cesti ki je že takrat vodila od Trsta mimo Hrpelj na ozemlje vzhodno od Trsta. Na zahodu so se ustavili ob furlanski ravnini, višje pa ob Tilmentu in Karmji ter v Kanalski dolini. V teh zahodnih krajih, zlasti na Furlanskem, so naleteli Slovenci in Obri na hud odpor Furlanov, ker se je to pleme uprlo prodiranju novih pršlekov na svoje o-zemlje. Nekajkrat so se Slovenci in Furlani kar silovito spoprijeli. In kot opisuje te boje že omenjeni zgodovinar Pavel Diakon, so se mnogi teh spopadov končali zmagovito za združene Obre in Slo-vene. Tudi pozneje, ko so Obri zapustili te kraje ter se izgubili nazaj na vzhod, so še skušali Sloveni sami prodreti v notranjost Furlanije. Poizkusih' so izsiliti prehod mimo Čedada in Palmanove, a jim ni uspelo, da bi osvojili kaj več ozemlja, kot so ga že ob svojem prihodu skupaj z Obri. Po nekaj krvavih spopadih s Furlani, ki so trajali več desetletij, so se morali Sloveni umiriti. Ustavili so se in se udomačili na zemlji, ki je segala do furlanske ravnine, kjer se dotikata ta dva naroda še danes, od tega pa je že približno tisoč tristo let. Nekaj spopadov med Sloveni in Furlani je opisal zgodovinar Pavel Diakon. Enega, ki se je končal porazno za Slovence, opisuje Diakon v pretirani obliki v prid svojih rojakov. Piše, da so okrog l. 664 Slovenci mislili napasti in osvojiti Čedad. Bilo jih je približno pet tisoč, Furlanov pa le nekaj stotin. Toda slednji so slovensko taborišče napadli iznenada in skoraj vse Slovence pobili, tako da se jih je le malo rešilo. Zanimivo je opisal še neki drugi spopad med novima sosedoma. Tokrat so šli Furlani na Slovensko, v hribovit svet, a so jih Slovenci, ki so bili na boljših položajih, skoraj vse do zadnjega potolkli. Med padlimi je bilo mnogo furlanskega plemstva, kar je imelo zelo hude posledice za vso deželo. V novi domovini so Slovenci osvojili že prej nastale naselbine in jih poslovenili. Ustanovili pa so tudi mnogo novih. Med najstarejše znane, takrat nastale naselbine prištevano: Hrenovico, Košano, Vreme, Trnovo, Postojno na Notranjskem, Tomaj, Sežano, Lokev. Komen, Zgonik, Opatje selo na Krasu. V Vipavski dolini so se zgodaj razvile vasi: Branica, Vipava, Šempas. Naselja Vrtovin, Ozeljan in Solkan so se tako imenovala že v dobi pred prihodom Slovencev. Naslje Gorico so ustanovili novi prišleki. Kakih dvesto let zatem, ko so se Slovenci že dokončno naselili na sedanjem ozemlju, so vso to deželo zasedli Franki, ki so prišli od nekje iz današnjih namških dežel. In ker so Franki zavzeli tudi Istro, ki je bila takrat slabo naseljena, so pričeli novi gospodarji siliti Slovence, da bi naselili ozemlje južno od meje, ki jo je črtala že omenjena cesta med Trsatom in Trstom. Tako so začeli Slovenci naseljevati kraje južno od Rodika in Kozine, v smeri Miljskega in Koprskega zaliva ter dalje proti Piranu in Buzetu, kjer so se srečali s semkaj prodirajočimi Hrvati. K morju pa naši predniki niso nikoli preveč silili, ker je skoraj vsa obala ostala v posesti mesta Trsta, ki je onemogočalo novim prišlekom dohod na svoje ozemlje. Pa tudi visoki in strmi obronki bližnjega Krasa so bili Slovencem v oviro glede pristopa v Tržaški zaliv. Šele precej kasneje je našim prednikom uspelo prodreti v bližnjo okolico mesta, do Miljskega zaliva, žavelj, Boljunca, v Dolino in drugam. Z naselitvijo Slovencev v današnji slovenski Istri, z njihovim prihodom v bližino Trsta, kot tudi v mesto samo, se je zaključilo prodiranje Slo vencev v kraje na Primorskem. In to, takrat od njih naseljeno o-zemlje je ostalo naradnostno slovensko in se ni mnogo spremenilo v teku dolgih stoletij. Naša sveta dolžnost je, da ga branimo in storimo vse, da bi se tudi v bodoče narodnostno ne predrugačilo. LADO PREMRU goščavah. Za brlog si izbere kako suho votlino. Kot vse mačke nima dobrega voha in njena lovska spretnost sloni na hitrosti. Navadno se zlekne na kako visoko skalo ali na močno vejo in čaka, da gre mimo žival. žival, ki gre mimo, je obsojena na smrt. Z enim samim skokom jo ris doseže, ji zasadi svoje ostre kremplje in se zagrize v vrat. Majhno žival na mestu podere in obvlada, srna pa navadno še nekaj časa teče z risom na hrbtu, uiti pa mu ne more. Ris se napije vroče krvi, razpara trebuh in požre drobovje, včasih pa tudi nekaj boljših kosov z vratu. Drugo pusti lisicam. Ni se pa v tem potešila njegova krvoločnost. Zgodi se, da med eno samo akcijo «pade» tudi po več živali. Stare kronike govore o 30 poklanih ovcah v e-ni sami noči. Samica skoti spomladi po 2 ali 3 mladiče, ki se lahko tudi udomačijo, čeprav nikoli ne bodo posebno dobri prijatelji z ostalimi domačimi živali. Za človeka ris ni nevaren in je lovcu celo izredno lahka tarča. če risa opazimo na preži, ne bo zbežal, niti če bo opazil hitre in sumljive gibe. Le ranjen ris se zna pognati tudi na človeka in tedaj je težko se ga o-tresti. V srednji Evropi je ris izumrl prav zaradi svojega zaupanja v človeka, pa tudi zaradi visoko cenjene kožuhovine in okusnega mesa. Zadnji ris naj bi v Sloveniji padel leta 1908. Kje so vzroki vračanja risa v slovenske gozdove? V glavnem v neuravnovešenem razvoju drugih živali, ki so se razmnožile do nevarnih meja. Lani na primer so našli v Sloveniji nad 4000 od bolezni poginulih srn, veliko pa je bolnih živali, ki komaj živijo. Ris je v tem pogledu pravi zdravnik. Za žrtev si bo vedno izbrali bolno žival, zdravo pa nu-stil mimo. Zabeležili so že primer, ko je ris na preži pustil mimo kar tri srne in skočil komaj na četrto. Prve tri so zatem žive ujeli in pregled je dokazal, da so bile popolnoma zdrave, pregled trupla zaklane pa je pokazal, da je bila žival obsojena dolgemu bolehanju in smrti. Rise so, kot že omenjeno, prinesli iz Ostrave. Pred leti so tam naselili svoje gozdove in nastal je pravi vik in krik med tamkajšnjimi lovci, ker so risi dobesedno mesarili, že tretje leto po naselitvi pa se je stalež srn u-stalil, rod je postajal bolj zdrav in krepak, črede pa enakomerno porazdeljene in neprimerno o-preznejše. Iz istih razlogov ni niti v Slo- iiiitiiHiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinimimiiiiiiiiiiiiiimuiiiitiMuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiimiiiiuiiiuiiiiiuii Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Sprejmite kompromis, ki predstavlja e-dino možnost za rešitev vprašanja. Izpolnjeni boste z veseljem do življenja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne ukvarjajte se preveč z zapletenimi vprašanji in mislite raje na praktične stvari. Zanimajte se tudi za intelektualne dejavnost1 DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) S svojo intuicijo se boste izvlekli iz zagate. Pojasnite čimprej neki ne-všečen primer. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Obvladajte svojo nestrpnost. Ne kažite prevelike radovednosti glede svojih sosedov. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne računajte s tem, da bi vam kdo nepričakovano utegnil pomagati. U-krepajte naglo v neki čustveni zadevi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ponovno si boste pridobili smisel za pobudo. Zvečer se boste udeležili neke zabavne prireditve. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Uspešno boste premagali nekatere finančne težkoče. Bodite bolj previdni do prijateljev. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ne zaupajte sebičnim poslovnim partnerjem. V čustvenem pogledu boste imeli srečo. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Usmerite svoje energije za dosego cilja, ki ste si ga bili postavili. Skušajte ugotoviti posledice neke odločitve. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Odličen dan za vse tehnične dejavnosti. Posvetite se nekoliko tudi športu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V primeru, da bi prišlo do poslovnega tekmovanja, pokažite največjo vztrajnost. Izboljšan družinski položaj. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preden odkrijete svoje načrte, še enkrat premislite. Ustvarile se bodo ugodne možnosti za življenje v dveh. veniji rjs vsem po volji. So pač tudi lovci, ki naravnega razmerja moči ne upoštevajo in vidijo zgolj konkurenta. Razpasle so se tudi govorice o hudi nevarnosti za človeka in da so risi raztrgali nekaj otrok, medtem ko pa so zveri bile še v kletki. V resni-ni o risu nihče ne ve nič stvarnega, ker je vse o njem zvedel le iz knjig. Ris bo seveda strogo zaščiten in kogar bi zasačili, da je risa ustrelil, bo moral odšteti globo poldrugega milijona starih dinarjev. BRUNO KRIŽMAN V FILMSKIH KROŽKIH V «ia Cappella» sedem fantastičnih filmov La Cappella Underground (Ul. Franca 17) bo ta teden v sodelovanju s Centrom gojiteljev cscien-ce - fictionm predstavila tretji del ciklusa ('svetovi možnostim, ki je tokrat posvečen fantastičnemu filmu in predvsem grozljivki. Na sporedu bo 7 izredno zanimivih filmov, ki so med najbolj uspelimi primeri tega pomembnega, pogosto zanemarjenega ljudskega žanra. Danes, v torek, 3. aprila bo ob 19. in 21. uri (kot ostali filmi) na sporedu angleško delo Jacka Clagtona «Suspense» (The lnno-cents, 1961), posneto po romanu Henryja Jamesa «The Turn of the Screw», po katerem se je zgledoval tudi novejši Winnerjev film z Marlonom Brandom «Tre Night-comers» (Improvvisamente un vemo nella notte). Pri scenariju je sodeloval Truman Capote. Fotografijo je posnel Freddie Francis, glasbo je sestavil Georges Auric. Film je prejel posebno nagrado žirije na festivalu v Cannesu. V glavnih vlogah nastopajo Deborah Kerr, Martin Stephens, Pamela Franklin. Jutri, v sredo, 4. t. m., bo predvajana velika ignorirava mojstrovina. Ameriški film Erlea C. Ken-tona «La časa degli orrori* ali «Dracula nella časa degli orrori* (House of Dracula, 1945) združuje vse mogoče motive in mite fantastičnega filma: krvosesa ali vam-pira (ki ga pooseblja John Carra-dine), ki se zaljubi v lepo Milizo (Martha 0’Driscoll), volkodlaka (Lon Chaney jr.), zdravnika (On-slow Stevens), h kateremu se prideta zdravit vampir in volkodlak in ki hoče ozdraviti tudi grbasto Nino (Jane Adams) ter poskuša dati živlienje Frankesteinovemu bitju (Glenn Strange), ko v njem prevlada «zlo-» (združitev vamviri-stičnega motiva z motivom doktorja Jekglla in Mr. Hijdea); v vlogi Holtza nastopa še drugi specialist žanra Lionel Ativill. Za svačene o-braze je poskrbel Jack Pierce, za specialne efekte John P. Fulton. v Filmu 67 minut nimamo le višek grozljivke, imamo tudi višek filmske umetnosti, ki sintetizira vse tendence sodobne umetnosti. V četrtek, 5. t. m., bo na sporedu italijanski film Maria Bave. «0-perazione paura* (1966), ki mu u-spe doseči grozljiv efekt preko zanimive tematike boja med svetlobo in temo. Bava je najbolj uveljavljeni italijanski specialist grozljivke, ki je poleg tega filma režiral še izvrstne in trenutno žal ne- dostopne filme «La maschera del demonio», «1 tre volti della paura», «La frusta e il corpo», «TerrorC nello spazio», «Diabolik» itd. Igra-jo Erika Blanc, Giacomo Rossi Stuart, Fabienne Dali. Micaela Esdra. V petek, 6. t. m., bodo predvajali ameriški film Rogerja Corrna-na «11 mostro del pianeta perduto* (The Dag the World Ended. 1955)-To je tretji film in prvi nastop v filmski fantastiki režiserja Rogerja Cormana, ki se je potem uveljavil kot eden izmed največjih specialistov zvrsti in med najzanimivejšimi filmskimi režiserji sploh-Igrajo Richard Denning, Lori Nelson, Adele Jergens. V soboto, 7. t. m., bo na sporedu repriza angleškega filma Michaela Powella «L’occhio che ucci-de» (Peeping Tom, 1959), pomembno fantastično razmišljanje o filmu, o grozi, o «voyeurizmu» l9ra‘ jo Carl Boehm, Moira Shearer, Anna Masseg. V nedeljo, 8. t. m., bo La Can-pella predvajala ameriški film R°‘ berta Kelljana «Vampire story» (The Return of Conut Yorga, 197 V-katerega smo pred kratkim objavili recenzijo in ki je med najzanimivejšimi grozljivkami zadnnn let. Igrata Robert Quarry in Ma-riette Hartley. Končno, v ponedeljek, 9. t. rabo na sporedu italijanski film meriškega režiserja Michaela Ree-vesa «11 lago di Satana* (ali «La sorella di Satana», angleški naslov «R evenge of the Blood Beasri-1965). Vrednost režiserja Michaela Reevesa odkrivajo šele sedaj. V° njegovi smrti (napravil je samomor, ko je bil star komaj 25 let)-Napravil je le štiri fantastične farne, ki so dosti nad povprečjem-Pred tem filmom je v Italiji režiral v sodelovanju «Castle of tn* Living Dead» (Il castello dei mora vivi), ki je zdaj nedostopen; najpomembnejša pa sta njegova zadnja angleška filma «The Sorče-rerso (Il killer di Satana) 'in «Witchfinder Generalu (Il grande inguisitore). «71 lago di Satana» le ironična grozljivka, ki je Reeves ni ljubil, je pa zelo okusna m atmosfersko uspela; v neki meri anticipira delo Polanskega «-Pf?r favore, non mordermi sul collo!»-V glavnih vlogah nastopajo čudovita Barbata Steele, John Karlsen ter Reevesov zvesti mladi sodelavec in prijatelj lan Ogilvg. SERGIJ GRMEK Kot smo poročali v nedeljo, je bil v soboto v gosteh tržaške Slovenske prosvete zbor Jakob Petelin- Gallus iz Celovca, ki ga vodi Jožko Kovačič TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Saksofon in violina; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.55 Glasbena beležnica; 19.10 Slovenski znanstveniki; 19.20 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 F. Alfano: «Cyrano de Bergerac*; 22.55 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Pisan spored; 16.20 Kulturni pregled. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Orkestri; 10.00 Melodije; 11.15 Poje Memo Remi-gi; 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 16.00 Radijska šola: Od kolesa do avtomobila; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Program za mladino; 17.45 Baritonist Dario Zlobec; 18.00 Parada orkestrov; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petje; 21.00 Srečanja: Božidar Borko; 21.15 The Sweet; 21.30 Dva orkestra; 22.00 Krekova glasba; 22.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden: Tokrat iz Neaplja; 14.00 Četrti program; 15.10 Program za mladino; 15.40 Spored za otroke; 17.05 «Sončnica»; 19.10 Ekonomsko - sindikalna panorama; 19.25 Tenorist E. Stivan in TOREK, 3. APRILA 1973 baritonist G. Galinda; 20.20 «An-data e ritorno*; 21.15 Cilea: «A-driana Lecouvreur*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.15 Orkester; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka: Capitan Fracassa; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Pisan spored; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski razgovori; 20.10 Opravljivci; 21.00 Plošče; 22.43 Nadaljevanja: «Quo vadiš?*. III. PROGRAM 9.30 Bachove skladbe; 10.00 Začetni koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Mendelssohn, Strauss in Wolf; 14.30 Haendlov oratorij «L’allegro e il pensiero-so»; 19.15 Koncert; 20.15 Kalejdoskop; 21.30 Iz Bellinijeve «Nor-me». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Bohinj; 9.35 Moški zbor Polzela; 10.12 Pri vas doma; 12.10 Melodije Gojmirja Kreka; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 B. Lesjak; Hudomušni april; 14.30 Z ansamblom M. Sepeta; 14.30 «Na poti s kitaro*; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Melodije; 16.00 «Vrt.iljak»; 16.40 Naš podlistek — I. Andrič: Velega paše ljubica; 17.10 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Prof. dr. Lev Milčinski: Mehanizmi samomori; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Trio Avgusta Stanka; 20.00 Pro- dajalna melodij; 20.30 Radijska igra — Joe 0’Donnell: Geronimo; 21.30 Lahka glasba; 22.15 Popevke; 23.05 Literarni nokturno -7 V. Hlebnikov: Pesmi; 23.15 Solistična in ansambelska glasba. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Življenje v Veliki Britaniji; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 15.00 Šola; 17-00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Nadaljevanka: «Nessuno deve sa-pere»; 22.00 Ital. umetnik: Gior-gio de Chirico; 23.00 Dnevnik. II KANAL 18.30 Poskusne oddaje za gluhoneme; 18.40 Nove abecede; 21.00 Dnevnik: 21.20 O potrošnji; 22.05 Da, vendar...; 22.20 TV fil® «La signora del grande ranch*. JUG. TELEVIZIJA 9.35 Šola; 17.10 Protislovja interesov delov in celote; 18.00 Risanke; 18.15 Obzornik; 18.30 Od zore do mraka; Na karavli; 19-00 Kako pomagamo naglušnemu 'n gluhemu otroku; 19.20 Robert Kennedy (Odiseja miru); 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih in smereh ustavnih sprememb; 21.30 «Radžev diamant*, TV nanizanka; 21.55 Asistent, film — Stoletje kirurgov; 20.20 Jazz na ekranu; 22.35 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila: 20.30 Vsi vlaki sveta: železnica kralja kraljev* serijski film; 21.00 Cvetoče češnje — film iz serije «Organizacija UNCLE*; 21.50 P o domače z »Dobrimi znanci«, nar. glasba. ŠPORT ŠPORT ŠPORT rari.rVenstvo 4,440 prekinjeno za-LuksembdUr“°dne ^ ItaUja ~ PARI PRIHODNJEGA KOLA: Jin,?S!*ar^ ' Lazio, Fiorentina lank^o 4v soboto), Inter - Ata-Terrr- ' -rm° ’ Vicenza, Roma SamPdoria - Milan, To Bologna, Verona - Napoli. Bari — Lecco ,Tarant0 — Novara 1:1 - Ascoli 1:1 i — Como 2:0 i — Foggia 0:0 — Catanzaro 0:0 — Mantova 3:0 — Brindisi 1:2 a — Reggiana 0:1 5 — Perugia 2:0 — Perugia ’ 2:0 LESTVICA: VaJen°a 44)> Cesena 36, Foggia 34, vareSP •>, . ’ bb in ?se 32, Catania 31, Catanzaro pari 2»li 30, Brindisi 29, Como in Novai-f8’ Reggina in Monza 23, “ranto o_______________- o, t-,_________ 20, 22. Perugia 21, Brescia TOva 19, Lecco 18. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Ascoli - Como - Bari, Foggia - Ce- scia 'K " C eno a, Catanzaro - Bre- 0d<.8, .fantova - Varese, Monza - Sla130* o Novara - Reggina, Peru-Taran* rindisi> Reggiana - Lecco, 81140 - Arezzo A SKUPINA C - ^®ssandria — Cossatese p^nano - Solbiatese p.- ma ~ Cremonese PrnC^Za ~ Seregno Sat, ”erceUi — Triestina 0na — Vigevano Ven”t0 - Padova VpnKZla — Rovereto Udi ania —• Derthona 'anese ^STVICA: 2.Pa.rma 3 ^ 10 Udi, Belluno 0:0 1:1 2:1 1:1 0:0 1:2 1:1 1:0 1:0 2:1 Alessandria 37, Vene-aionep« V?inese 35, Savona 32, Cre- biate,,p ’ Seregno, Trento in Sol-Pro v Pa(4ova 27, Legnano 26, se 25 6^c?Pl>. Belluno in Cossate-cenza’ • ries44r*a 23, Rovereto, Pia-20, vla Derthona 22, Vigevano VARI PRIHODNJEGA KOLA: Vlgevano va . Solb Veunv^1 sti°a VPlacen va . c - Alessandria, Pado-^0Ibiateemonese’ Belluno - Legnano, Ve,....se ' Parma, Rovereto - Pro —-n7a - Savona, Trie-®e, Be.urent°. Cossatese - Udine- Venezia, Seregno - Bari20 ~~ Novara Brescr AscoIi Calania 6scia - Como esena Foggia Catanzaro Lecce ~~ Niantova Rep®-" Brindisi ^ggina i^anto _ Reggiana Monza SpafSl':rPerugia Viterbe. Vlareg8io ^PanT^L^41-KVOTE: 13° 1 X X 1 X X 1 2 2 2 1 1 2 1 NOGOMET V A SKUPINI C LIGE ZA TRIESTINO OSTALO NA LESTVICI PET EKIP Njene motnosti zn obstanek v C ligi so se izboljšale 83.881.200 lir 12 - 1.259.400 lir 6 1- Ettorono f Rio d’Oro L Iton 2- Anyway C Mescaleros “■ Ceciliano 1- Sellasia f Prestigio L Tivoli “■ Sicureto 1- Tassador 2. Idem |VOTE U Z nobenega zadetka 10 ~~ 753.471 lir 45.500 lir X 2 X 1 X 2 X X 2 X 2 1 Pro Verceli — Triestina 0:0 PRO VERCELLI: Castellazzi, Valdinocci, Balocco, Jussich, Bon-ni, Rossetti, Rossi, Stara, Bonano-mi, Tonelli, Bissacco. TRIESTINA: Cantagallo, Saba- din, De Gasperi, Truant, De Luca, Scichilone, Vastini, Brusadelli, Ja-covone, Zamparo, Bertoli. SODNIK: Crista iz Livorna. KOTI: 9:7. V 82. min. izključen Truant. Triestina je osvojila v Vercelli-ju dragoceno točko, s katero je na skupni lestvici pustila za seboj kar pet ekip in si je tako popravila možnosti na obstoj v C ligi. Tržačani so v gosteh prikazali dobro igro, predvsem v prvi uri i-granja, ko so popolnoma pregazili nasprotnika, prišli do gola, zaradi sodnikove odločitve pa (ker je zadetek razveljavil) ostali praznih rok. V nedeljo se je izkazal predvsem Jacovone, ki je bil med najboljšimi v napadu in je imel celo vrsto priložnosti za zadetek. Toda zaradi ostrega nadziranja s strani nasprotnih branilcev so se izjalovili vsi njegovi poskusi. Poleg razveljavljenega gola, za katerega mnogi trde, da je bil dosežen iz regularnega položaja, je nato pri praznih vratih zadel še vratnico. Tržačani so takoj pritisnili na vrata domačinov, pri tem pa jih je vodil Truant, ki je bil v odlični formi. Žal, pa je sredi drugega polčasa odpovedal zaradi utrujenosti. Izkazalo se je, da je bil ta mladi igralec glavna gonilna sila celotnega moštva, kajti ko je popustil, je pobuda prešla v roke Vercellija, ki se je nekajkrat nevarno približal Cantagallu. Vseeno pa se je poznala odsotnost D’Alessija, ki se je v nedeljo poškodoval in ima nogo v mavcu. Še vedno je manjkal tudi Tugliach, zaradi česar obramba ni delovala kot bi morala. Predvsem pa se je občutilo pomanjkanje njegovih pomikov v napadalni vrsti. Ob tem je treba pripomniti, da se je na mestu branilca dobro (bil je med najboljšimi na igrišču) izkazal Sabadin, ki ni dal svojemu neposrednemu nasprotniku nikdar možnosti, da bi streljal v vrata. Kljub remiju so Tržačani zadovoljili, saj so prikazali precej napadalno igro, ki je v glavnem slonela na Truantu in njegovih akcijah. Škoda, da ga je sodnik deset minut pred koncem srečanja izključil zaradi reakcije na grobo napako domačih branilcev. # * * Na vrhu lestvice A skupine C lige je zopet prišlo do spremembe. Parma in Alessandria se izmenjujeta v vodstvu. Piemontski igralci, ki so v nedeljo zasedli vrh lestvice, so remizirali in s tem prepustili vodstvo s točko pred nosti pred Parmo, ki je z golom razlike odpravila nevarni Cremonese. Na tretjem mestu pa sta še vedno z enakim številom točk Venezia in Udinese, oba zmagovita v nedeljskih srečanjih. Savona je morala presenet.liivo pustiti obe točki (in to doma) Vigevanu. ki predzadnji na lestvici. Zmago pa si je privoščila tudi Verbania na račun Derthone. Položaj na dnu lestvice se je tako znatno spremenil, s č;mer se je natbo’’ oko”'V’ la Triestina, kateri je Venezia z zmago nad Roveretom napravila veliko uslugo. Za tržaškim tretje-ligašem se sedaj nahaja kar pet enajsteric, ki se morajo boriti za obstanek. Medtem ko bodo v nedeljo Tržačani igrali doma proti Trentu, bo Rovereto sprejel v goste Pro Vercelh, Piacenza bo doma igrala proti Savoni, ki se bo skušala rehabilitirati, Derthona pa bo sprejela v goste tret.ieuvrščeno Venezio in nima prevelikih upov na zmago. Radi D LIGA Pro Gorizla — Bassano 2:1 Zelo dragocena zmaga Goričanov, ki zdaj upajo, da bodo končno prešli krizo, ki se jih je držala že več časa. Kronika tekme je zabeležila enakovredno igro in ekipi sta se držah bolj na sredini igrišča. V 25. min. prvega dela igre je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška nad napadalcem Bassa-na. Izid 1:0 za goste ni uničil domačinov. Nasprotno začeli so napadati in so izenačili z golom Be-notta. V drugem polčasu pa se je igra precej spremenila in Goričani so pokazali res lep nogomet ter so tudi prešli v vodstvo z golom Mo-messa. P. R. KOŠARKA B LIGA Fluobrene - Spliigen B. 103:77 Goriška ekipa, prepričana, da se bo udeležila finalnega dela prvenstva za vstop v A ligo, je v nedeljo zgubila v Mestrah s precej visokim izidom proti Fluobreneju. Treba je povedati, do so domačini pokazali najlepšo igro v vsean prvenstvu in so zato tudi dosegli tak rezultat. Goričani pa so igrali pod-poprečno in le Pierič ter Flebus sta pokazala lepe akcije. P. R. V NEDELJO V NOGOMETNEM PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE V zelo borbenem srečanju v Bazovici Zarja premagala Vesno z golom D. Grgiča V ostalih tekmah sta Breg in Juventina remizirala, Primorje pa je bilo premagano Zarja — Vesna 1:0 (1:0) ZARJA: Turko, S. Križmančič, Marc, Primožič, Metlika V. Križ- ___rtu n D«« Volfov Pn. mančič, B. Grgič, Bon, žagar, Po-ropat, D Grgič (Kalc), Babuder. VESNA: Tence, Zoffoli, Botti, Germani, Verzier, Zudini, Carmeli, Kelemenich, Savi, Milič, Cicconetti. STRELEC: Darko Grgič v 37. min. KOTI 5:4 za Zarjo, GLEDALCI: 400. Slovenski derbi nogometnega prvenstva 2. kategorije je pritegnil ob rob bazoviškega igrišča še kar precej gledalcev. Tekma je bila zelo borbena, za kar imata zaslugo obe ekipi, ki sta tehnično res dobro pripravljeni, saj sta tako kriški, kot bazoviški napad povzročila precej preglavic nasprotnima o-brambama. Napadalci Zarje sicer niso povsem zadovoljivi, saj niso znali izrabiti nekaj res velikih priložnosti. Dali pa so res krasen gol. Zarja je skušala takoj prevzeti pobudo v svoje roke. To ji je u-spelo, pred kriškimi vratmi pa je naletela na dobro organizirano o-brambo. Do zadetka kljub mnogim napadom ni prišlo vse do 37. minute ko je po Žagarjevi podaji D. Grgič z lepo osebno akcijo prodrl do kazenskega prostora, nato pa s silovitim strelom zatresel mrežo. Drugi napad je bil precej podo- ben prvemu. Zarja je napadala, Križani pa so se urejeno branih in pripravljali protinapade. Izid pa se ni spremenil in Zarja je odnesla dve zelo pomembni točki. Obema ekipama gre ocena 2. Raal Villanova — Juventina 0:0 JUVENTINA: Plesničar, Nanut, Faganel, Paulin, Tomažič, E. Ta-baj, Sirk, Marvin, Ferletič, M. Ta-baj, Uras. VILLANOVA: Buiatti, Scarbolo, Cignacco, Bevilaequa, Borraccia, Antonutti, Mattiazzi, Calligaris, Zamparutti, Montina, Mocchiutti. SODNIK: Zuliani iz Vidma. Juventina je dobila dragoceno točko in napravila še drugi korak naprej k matematični gotovosti za obstanek v tej ligi. Tekma ni bila lahka, kot se je to že predvidevalo, kajti domačini so takoj začeli napadati in so s hitro ter preudarno igro večkrat ogrožah Plesničarja, ki je gotovo odigral svojo najlepšo tekmo odkar brani slovenske barve med vrati. Pohvaliti je treba ekipo Villanove, ki se je do zadnjega borila z veliko požrtvovalnostjo in ni dopustila nasprotniku, da bi z lahkoto prodrl v njeno obrambo. Juventina je od svoje strani računala na protinapad in je večkrat prišla prav blizu zadetka. Rekli smo, da bi lahko štan-dreška ekipa tudi prišla do zadetka, če bi napadalci bili nekoliko bolj požrtvovalni in pazljivi v svojih akcijah. Za to tekmo zaslužijo Štandrežci oceno 3. Bip. 1:1 Inter SS — Breg BREG: Favento, Possega, Rodel-la, črmelj, Vatta, Race, Mikuš, Samec, Modenini, Vižintin. Grahonja (Čuk). INTER SS: Vergineila, Suard, Re_ nier, Marzari, Olenik, Giovanini, Ckala. Angileri, Magris, Riosa, Marino. STRELCA: 123. min. Giovanini in Vižintin 77. min. i Brežani so iztržili še eno pomembno točko. Inter je takoj po uvodnih potezah pokazal, da meri na celotni izkupiček. Brežani so se strnili v obrambi. Enajsterica «pla-vih» je odigrala eno svojih najslabših prvenstvenih tekem. K sreči pa tudi domačina tokrat niso zaigrali dovolj učinkovito. Prvi del tekme je bil sicer ves v korist Interja, ki je prišel do zadetka naravnost po strelu iz kota, katerega je Favento (kot je sam priznal) odbil znotraj bele črte. Brežanski navi- jači pa so po krivem dolžili sodnika. Nasprotniki so po prednosti še naprej pritiskali in zadeli tudi vratnico, vendar niso resneje ogrožah Faventa. V nadaljevanju je nasprotnik obdržal pobudo, toda njegova igra je bila jalova. Po polovici polčasa so se «plavi» končno zbrali in sprožili vrsto napadalnih akcij na nasprotnikovi polovici igrišča, katerih pobudnik je bil navadno Čuk, ki je bil med vsemi najbolj svež. Gol je padel po kotu, ki ga je priboril slednji in katerega je dosegel Vižintin po Mikuševem pre-dložku. Brežani so takoj za tem imeli še dve ugodni priložnosti, ki pa sta se zaradi prenagljenosti izjalovili. Po prikazani igri, kljub pozitivnemu izidu ocenimo ta brežanski nastop z 1. Ist S. Canzian — Primorje 3 : 0 (1:0) S. CANZIAN: Scarpin, Minim, Boscarol, Gahon, Teat, Fontano (Anzanel), Flaborea, Trevisan, Cal-ligaris, Anzanel, Braida. PRIMORJE: Kante, Visintin, Štrekelj, Trampuš, Bezin, Barbia-ni, Barnaba, Driol, Rustja, Husu (Prašelj v 58. min.), Fornasaris. Strelci: Calligaris v 26. min.. (Nadaljevanje na 6. strani) Mimi.................................................................................................................................................................................... V PREDZADNJEM KOLU PRVENSTVA 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Olimpija odpravila Libertas S. Sergio Primorec vzel v Trstu točko ekipi Fiamme Union, Breg B in Sovodnje so ostali v nedeljo praznih rok Olimpija — Libertas Sv. Sergij 1:0 OLIMPIJA: Bogateč, Blažina, Perissutti, Černjava, Trampuš, Štoka, Rebula, Manzutto, Valentino, Ukmar (v 76. min. Daneu), Živec. LIBERTAS SV. SERGIJ: Bene-voli, Bergagna, Santucci, Baggor-do, Bolci, Tonini, Rolli, Ellero, Ghergetta, Spadaro, Marassi. STRELEC: v 53. min. Rebula. Zaključni del tega prvenstva je prinesel Olimpiji že precej točk, saj je trenutno četrta, kar je bil njen cilj v začetku prvenstva. Tudi v nedeljo so fantje trdno sklenili nadaljevati po začrtani poti in izbojevali so zasluženo zmago. V začetku tekme Olimpija sicer ni igrala najbolje, zlasti je bila neorganizirana na sredini igrišča. Ukmar je bil nekoliko netočen. Pobudo so imeli tako nasprotniki, čeprav niso bili preveč nevarni. Proti koncu tega dela igre pa je slovenska ekipa le poprijela. V drugem polčasu je Olimpija začela z napadalno igro in je v 53. minuti povedla z Rebulo. Ta je izkoristil dolgo podajo Čemja-ve in je (sam pred vrati) ukanil vratarja. Od tega trenutka dalje je bilo slovensko moštvo v popolni premoči. Zapravilo je vrsto priložnosti, gostje pa so le včasih sprožili kakšno napadalno akcijo, toda Trampuš je bil vedno na mestu. V nedeljo je prvič odigral vlogo prostega branilca in je bil daleč najboljši na igrišču. Pa tudi ostali so dobro opravili svojo nalogo. Naša ocena za Olimpijo: 3- U. D. Fiamma — Primorec 2:2 (2:1) FIAMMA: Serra, Viher, Salamone, Verbacci, Della Vanezia, Papini, Tavarado, de Valderstein, Pre-donzani, Amadei, Ledda, št. 12 Moscato, 13 Bisani. PRIMOREC: Grgič, Sosič, Sliga, Finotto, čuk, Sinico, Možina Doro, Možina Valdi, Kralj Mauro, De-nich, Stramščak, 13 Kralj Edi. Strelci: v 8. min. (p.p.) Tavarado, v 28. min. (p.p.) Finotto, v 45. min. p.p. Verbacci iz enajstmetrovke, v 29. min. d.p. Možina Valdi. Gledalci: približno 100. Koti 6:2 v korist Primorca. Primorec si je zapravil dragoceno točko. Čeprav je moral dvakrat «zasledovati» domačine je bil stalno v premoči. Predvsem zaradi črnega dne svojih napadalcev pa mu ni uspelo zmagati. Domačini so zaigrali na zmago in so hitro pritisnili proti trebenskim vratom. Že v 8. min. so povedli s Tavaradom, ki je izkoristil napako trebenske obrambe. Primorec se ni vdal in v 28. min. je Finotto le izenačil z močnim strelom od blizu. Treben-ci so še vnaprej pritiskali na vrata a zaman. Nasprotno, pa so domačini povedli v 45. min. Njihov napadalec je ušel obrambi, preigral vratarja Grgiča in streljal v prazna vrata, čuk pa je pritekel in odbil z roko. Streljal je odlični Verbacci in domačini so bili v vodstvu. V drugem polčasu je Primorec stalno napadal, a neučinkotivo. Le v 29. min. je Valdi Možina izenačil z zelo lepim, točnim strelom. Do konca tekme so se igralci Fiamme samo branili, Trebenci pa niso zna- NAŠE OCENE 1. Sovodnje 20 49 2,450 2. Juventina 24 55 2,288 3. Primorje 23 48 2,086 4. Zarja 22 45 2,045 5. Breg 23 44 1,913 6. Primorec 16 30 1,875 7. Vesna 23 43 1,860 8. Olimpija 15 27 1,800 9. Union 15 23 1,533 10. Breg B 13 18 1,384 V prvem stolpcu je število odigranih tekem, v drugem je vsota dosedanjih ocen, v zad- njem stolpcu pa poprečna oce- na vseh doslej odigranih sre- čanj. Ekipe ocenjujemo z neza- dostno (1), dobro (2) in odlič- no (3). li izkoristiti nekaj lepih priložnosti. Naj omenim še, da je v drugem polčasu Edi Kralj zamenjal Stranšč-ka in tako tudi pripomogel k izenačenju. Ocena za Primorca je 2. BRK Sovodnje — L. Montesanto 0 : 1 (0:1) SOVODNJE: Marson, Triveilato, Corva, Batistič, Ferfolja, Kovic, Fajt, Sambo, Marson, Florenin in Pozzo. L. MONTESANTO: Pezzetta, Ghiotto, Bizzieri, Pedrazzetti, Trampuš, .Bala,. Cola, Bertani, . Cande-ia, Storai, Riccardi. Sovodenjci so v nedeljo igrah proti ekipi Montesanta, ki je bila v glavnem sestavljena iz samih vojakov (bilo jih je namreč osem na igrišču) in so zgubili dve dragoceni točki, saj je gostujoča ekipa nižje na lestvici in nihče ni pričakoval, da bodo slovenski igralci klonili proti Montesantu. V prvem polčasu je bila igra precej izenačena in ni bilo videti posebnih napadov, razen tedaj, ko so gostje dosegli svoj edini gol. Že takoj po zadetku so «belomo-dri» hoteli izenačiti in so stalno napadali, da bi prišli do tega cilja. V drugem polčasu je domača e-kipa še bolj napadala in je v nekaterih akcijah za las zgrešila gol. Sovodenjci so stalno ogrožah nasprotnega vratarja, a niso utegnili priti do izenačenja in se je tekma zaključila v korist gostov, ki so povsem nepričakovano odnesli s tujega igrišča dve točki. Za dobro igro, ki so jo Sovodenjci pokazali v drugem polčasu jim gre ocena 2. D. ACEGAT Union 3 : 0 ACEGAT: Mauri, Conti, Perrie-ri, Doz, Vignali, Rossi, Bravin, Catania, Gei, Pisani, Zoch. UNION: Pavatic, Sartori, Vidal, Laska, Apollonio, Nadlišek, Attini, Vicini, Susan, Paludetto, Del Zio, Rosa. Podlonjerski Union je v nedeljo na kriškem igrišču zopet doživel pekoč poraz, ki odraža trenutno krizo v vrstah kluba. Podlonjerci so po dobrem začetku letošnjega prvenstva tretje kategorije popolnoma popustili in igrajo iz nedelje v nedeljo slabše. Tako so morah položiti orožje tudi proti ne premočni enajsterici ACEGAT in to s precej spremenjeno ekipo, ki bi lahko zmagala. Manjkal je Gombač, po daljšem času pa sta zopet nastopila Apollonio in Del Zio, ki je prevzel mesto Čoka. Po nekaj nastopih pa so znova ostali izven, članske ekipe mladinci, za katere je res škoda, da niso igrali, saj so se večkrat bolje izkazali kot pa starejši igralci. Ocena za Union: 1. Radi Domio —. Breg B 2:1 BREG B: Rapotec, Žafran, Slavec, Bandi, Zahar, . Košuta, Zobec (Jež), Ota, Petaros, Strnad. V predzadnjem kolu se je Breg B pomeril s sosedi od Domja. Domio je stopil na igrišče s trdno voljo do zmage, poleg tega je bila njegova igra zrelejša od brežanske. Naj še omenimo, da so v vrstah «plavih» nastopih nekateri naraščajniki, ki se niso mogli lepo izkazati proti spretnejšim nasprotnikom. V prvem polčasu so domačini stalno napadali in so potisnih Brežane v obrambo. «Plavi» so se nekaj časa lepo branili, a sredi polčasa so gostitelji povedli. Naši zastopniki so se tedaj opogumili in ogrožali nasprotnika s hitrimi pritinapadi, a brezuspešno. Manjkalo je le nekaj minut do konca prvega dela tekme, ko je sodnik nerazumljivo dosodil Domiu enajstmetrovko, ki jo je realiziral L. Bertesina. V drugem polčasu se je stan je na igrišču obrnilo. Igralci Do-mia so bih utrujeni in Brežani so se pognali v napad. Proti koncu tekme so dosegli zadetek s Strnadom po lepem predložku Bržana, a vse je bilo zaman. Domačini so kljub stalnim napadom «plavih» obdržali vodstvo in so zasluženo zmagali. Naša ocena za Breg B je 2. Jolo V derbiju sosedov je Breg B podlegel tudi Domiu (na sliki Breg v napadu) Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Radnički Dinamo ■ Velež — C. zveza Hajduk — Vojvodina Vardar — Sarajevo Sloboda - - Ohmpija • željezničar Špartak — Borac Čelik — Bor Partizan - Beograd Sutjeska 1:0 2:1 2:1 2:0 3:0 0:2 1:1 1:1 2:0 LESTVICA: C. zvezda 33, Velež 31, Beograd 29, Partizan 28, Sarajevo 25, Sf boda 24, Željezničar 23, Radnički 22, Borac in Vardar 21, Vojvodina in Čelik 19, Hajduk, Olimpija, Dinamo in Bor 18, Spartak 15, Sutjeska 14. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Olimpija - Vojvodina, Sarajevo -Dinamo, Beograd - Vardar, Partizan - Sloboda, Sutjeska - Radnički, Bor - Hajduk, Čelik - C. zvezda, Borac - Velež, Spartak - Željezničar. II. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Mura — Maribor 0:2 Mercator — Šibenik 0:1 Rudar (T) — Karlovac 0:3 Kozara — Trešnjevka 2:0 Rudar (L) — Split 2:0 Orijent — Rijeka 0:2 Istra — Segesta 0:0 Varteks — Jedinstvo 0:1 Zagreb — Sloboda 3:0 LESTVICA: Zagreb 37, Karlovac 33, Mari- bor 29, Rijeka 27, Orijent in Mura 24, Šibenik 21, Istra, Split, Mercator, Rudar (L), Kozara 20, Var-teks in Segesta 19, Jedinstvo 17, Sloboda 16, Trešnjevka in Rudar (T) 15. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Rudar (T) - Zagreb, Karlovac Mura, Maribor - Kozara, Trešnjev ka - Rudar (L), Split - Orijent Rijeka - Mercator, Šibenik - Istra Segesta - Varteks, Jedinstvo - Slo boda. SNL Aluminij — Ilirija Triglav — Izola Ljubljana — Kovinar Nafta — Slavija Koper — Železničar Kladivar — Drava 2:0 0:1 0:1 2:1 0:0 4:0 LESTVICA: Železničar 18, Ilirija 16, Slavija in Izola 15, Ljubljana 14, Drava in Nafta 12, Aluminij 11, Koper 10, Kovinar 9, Kladivar 8, Triglav 4. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Kladivar - Aluminij, Drava - Koper, Železničar - Nafta, Slavija -Ljubljana, Kovinar - Triglav, Izola - Ihrija. ZCNL Adria — Tolmin 1:2 Primorje — Jadran 3:2 Litija — Slovan 1:2 Usnjar — LTH 4:3 Piran — Sava 1:1 Zagorje — Vozila 0:2 LESTVICA: Slovan in Primorje 19, Vozila 17, 11, LTH in Usnjar 10, Jadran 3, Piran 5, Zagorje 3 Italijansko košarkarsko prvenstvo 1. ITALIJANSKA LIGA , Mobilquattro - Aico 68:71 Forst — Ignis ‘ 71:92 Brili — Sada 79:88 Gamma — Maxmobili 76:73 Norda — Simmenthal 89:86 Gorena — Snaidero 63:68 Partenope — Spliigen Bock 92:85 r>RU(;i£ VESTI NA ŠESTI STRANI Or. ^sksander Qa/a - Peter Partizanski zdravnik 31 iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika ZanQ 50*11404 s svojci niso govorili. Tako vsaj jim je bilo ukaza, b , • so Pri drugih ljudeh v vasi nabirali različne stvari terrr-°Jnic0’ niso srtle,li omenjati, za koga bodo. Zahvaljujoč se kaicT’ da 80 osebje največ sestavljali domačini, nam ni manj-hičesar, kar se tiče hrane in obveščanja o situaciji. ofej^PUoo vse težje situacije zaradi bližajoče se italijanske boI^01V6, smo se večkrat pogovarjali, kaj nam bo storiti, da Seto 1- o4lvar°vali ranjence in sebe pred najhujšim. Vztrajal o£ei 4®na, da se moramo držati bolnice tudi takrat, ko bo š°zd 1Va prek krajev. Vsak od njih dobro pozna te Zaka°Ve in mu ne bo težko skriti se za dan ali dva. Ne vem b0 4°da vsi smo bili prepričani, da najtežja situacija ne bajala več kot dan ali dva. To se pa že da vzdržati, če Potrebno, tudi brez hrane in vode. rojjijPooetka, pravzaprav vse do usodnih dni so bili vsi tega bi] —JQ- Tedaj pa so se nenadoma premislili. Nekdo je me-hi ’ da bi bilo najenostavneje oditi domov, ko pridejo Ita-he k1’ ZaP°sleni bodo z iskanjem partizanov po gozdovih, pa So K°d0 Pazlli na Uudi, ki bodo doma. Nihče ne bo vedel, da se ri - tucb oni partizani. Opravljali bodo svoja kmečka dela, l0ja^ab svojih hiš, pa bo okupator mislil, da so bili zmeraj K temu so jih nagovarjali tudi svojci. Nekje so sli- šali, da je v preteklosti že bilo tako. Kmetje so čez dan opravljani svoje delo, ponoči pa napadali sovražnika. Baje je bilo tako na Kitajskem in tudi drugod. Teže je za vas, ki niste od tod, so menili. Vas ljudje ne poznajo, nimate nobenih dokumentov. Okupator bi takoj opazil, da niste od tod, in kdo ve, kaj bi bilo potem z vami. Tako so mislili skoraj vsi, ki so bili iz Loškega potoka. Le Metod iri njegov brat Peter sta se držala mojega navodila. Njihovo mišljenje, da bodo preslepili sovražnika na opisani način, pa je bila težka, usodna zrr»ta. Niso računali na izdajalce. Do ofenzive smo gledali v vsakem vaščanu, če že ne pravega pristaša OF, vsaj lojalnega človeka, da v težkih okoliščinah ne bo izdal svojega soseda aii bližnjega. Vendar temu ni bilo tako. Okupatorjeva ofenziva je imela globlji namen; ne samo razbiti partizansko vojsko, temveč jo tudi oddvojiti od njenega zaledja, od ljudstva, ki je to vojsko vzdrževalo. že pred ofenzivo se je govorilo, da se nekateri pripravljajo na oborožen boj proti partizanom. Italijani, da jih pri tem podpirajo in organizirajo, dajejo orožje in podobno. Te priprave so bile tajne in spričo našega dokaj ugodnega položaja je bila skrivnost o beli gardi skrbno čuvana. Belogardizem se tedaj še ni mogel močneje uveljaviti. Bela pošast pa je dvignila glavo ob prvi priložnosti, ki jo je ponudila okrutna in zastrašujoča ofenziva. Tako so se ob času ofenzive naenkrat pojavili v doslej povsem partizanski vasi izdajalci. Povedali so okupatorju, kdo vse so partizani. Zagorele so njihove hiše. Partizane, ki so jih ulovili, so brez posebnih ceremonij postrelili. Metod in Peter sta preživela ofenzivo. Vendar tudi njima usoda ni prizanesla. Ko so Italijani odšli, sta se oglasila doma, misleč, da je že toliko varno, da jima ne grozi kaj hujšega. Italijani pa so ju ujeli in odpeljali v zapor. Po prvem naletu, ko so vsakega ujetega partizana ubili, so sedaj spreme- nili taktiko. Tako so oba brata poslali v internacijo. Peter je v internaciji umrl za tifusom. Sredi julija smo zvedeli, da so Lahi razbili naše na Za-potoku, kjer je bil štab grupe odredov. Tam je bila tudi bolnica tov. Tineta, ki sem jo nedolgo tega obiskal. Govorilo ee je, da je na Dolenjskem, kjer se je ofenziva že prej začela, vse uničeno. Lahi požigajo cele vasi in streljajo partizane. Žene, otroke, starce množično pošiljajo v internacijo. Požgane in izropane so cele vasi, posebno hribovske, kjer so se največ zadrževali partizani. Začelo me je resno skrbeti, kaj bo z nami. Tovariši so postali raztreseni, zamišljeni, razdražljivi. Na vprašanja so sicer odgovarjali, vendar je bilo čutiti v njihovih odgovorih odsotnost. Njihova mnenja o tem, kaj nam je storiti, ko se bo ofenziva dotaknila tudi nas, niso bila več tako enotna. Nekega julijskega dne, ko je bilo okoli nas precej streljanja, sva se z Metodom odpravila na Travno goro gledat, kako je z begunci. Prejšnjega dne je namreč stalna bolničina patrola prinesla vest, da se je bolnica iz Zapotoka umaknila nekam na Travno goro. Želel sem se pogovoriti z dr. Tine- tom in drugimi, da ni natančneje izvedel, kakšen je vojaški položaj, kako misli ohraniti svojo bolnico in podobno. Dan je bil lep, vroč. Že zgodaj zjutraj sva se z Metodom odpravila na pot. Ves čas sva napenjala ušesa, da bi zaznala morebiten nenaraven glas, kot prelomljene vejice ali pridušen ropot kamenčka, ki ga je sprožila kaka sovražna noga. Tiste dni so namreč temni in skriti gozdovi naenkrat oživeli. Pričeli so se pojavljati begunci, ki so bežali pred italijansko ofenzivo. Nekateri med njimi so bili oboroženi. Prebivalci okoliških vasi so vozili v gozdove v vama skrivališča hrano, konjsko opremo, vozove, kuhinjske potrebščine, po- steljnino in še sto drugih reči, za katere so mislili, da jih je treba skriti pred sovražnikom. Hoja po gozdu je tako postala nevarna. Vsak je želel, da ga drugi ne zaloti pri iskanju skrivališča ali pri samem skrivanju stvari. Budno so pazili na okolico in če je bilo potrebno, so uporabili tudi orožje. Bilo je že popoldne, ko sva prišla k hiši na Travno goro. Vse naokrog je bilo mnogo partizanov. Konji so vpreženi stali ob vozovih in se prestopala z nogo na nogo, zraven pa obupno suvali z gobci in opletali z repi, skušajoč odgnati brezštevilne vsiljive obade. Nekaj konj, opremljenih s komati, se je paslo po gozdu in obiralo gozdna zelišča in listje z vej nizkih dreves. Nihče ni pazil nanje. Vmes se je paslo nekaj goveje živine. Ob poti so stali vozovi, naloženi s posteljnino, konjsko opremo. Bilo je vsega, kar si hotel. Okoli voz so sedele ali stale ženske, starejši možje, otroci. Na licih jim je bilo videti strah, stisko, negotovost. Starejši so se nervozno prestopali okoli vozov in si dali opraviti s kakšno stvarjo, da bi tako odgnali negotovost. Otroci so se stiskali k materam ali pa so, sedeč na vozovih, odsotno zrli predse v pričakovanju, kaj bo. Vsi ti ljudje so bežali s partizani v gozdove, ker bi se'radi umaknili represalijam soldateske. Očividno je val ofenzive že zapljuskal ob vasi pod Travno goro v ribniški dolini. Po poti proti Travni gori sva srečala nekega duhovnika. Lepo smo se pozdravili in spregovorili nekaj besed. Pravil je, da se vrača od doma proti Sodražici in Novi Štifti, kjer je v samostanu, čudno se ma je zdelo, kaj dela tu posvečena o-seba, in kako, da si je izbral za pot domov prav tiste dni, ko je divjala tlam okoli prava vojna vihra. Toda nd bilo časti m daljše razmišljanje. Tudi je bil možakar videti zelo prizadet od tega, kar je doslej doživel in videl. Govoril’ je, kairo j» vojna huda in nepotrebna. Nič ni vedel, kako je v dolini, v Sodražici, kamor je bil namenjen. Tako nama nd mogel postreči z ničemer, kar naju je v tem trenutku najbolj zanimalo, namreč, kako je pravzaprav z ofenzivo. Brž smo se poslovili in odhiteli vsak v svojo smer. LESTVICA: Simmenthal 44, Ignis 42, Forst 38, Snaidero 24, Spliigen Bock, Norda, Sacla in Maxmobili 20, Mobilquattro in Partenope 18, Brili in Gorena 16 Gamma 10. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Snaidero - Brili, Spliigen Bock -Forst, Maxmobili - Ignis, Gamma -Mobilquattro, Sacla - Norda, Simmenthal - Partenope, Alco - Gorena. (Noddjevonfe steči) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 ^ava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina ^ Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 3. aprila 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki V Ljubljani 501-3-27071 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasl* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se ^ročajo p? oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r. • Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT * SE Z OBISKA PRI BENEŠKIH EMIGRANTIH V BELGIJI USTVARITI POGOJE ZA POVRATEK BENEŠKIH EMIGRANTOV V DOMOVINO! Povzetki iz govorov na uradni otvoritvi sedeža sekcije Društva sloveni skih emigrantov iz Beneške Slovenije v rudarskem središču Tamines (Nadaljevanje s 1. strani) domačih beneških duhovnikov, zbranih okrog verskega lista «Dom». «Mi domači beneški duhovniki, je dejal, smo srečni, da se lahko srečamo z vami, ker ste vi najbolj živa sila naše zemlje, ki so jo nerodovitnost naše domače zemlje in neprevidna nemarnost državnih in deželnih oblasti odtrgale iz naših vasi in razkropile po vsem svetu. Vaša delavnost, vaša nadarjenost, vaše duhovne in telesne lastnosti, ki koristijo drugim deželam, dokazujejo vsemu svetu, s kakimi vrednotami je Bog obdaril in obogatil naše beneško slovensko ljudstvo. Ohranite vedno te naše beneško slovenske značilnosti. Mi dpmači duhovniki smo tudi hvaležni, da ste nam omogočili srečanje z vami, ker se združujete in se zanimate, da bi končno Italija, po več kot 100 letih naše prostovoljne priključitve, priznala tudi nam Benečanom vse naše naravne etnične pravice. Samo če se mi Benečani zavedamo naših naravnih narodnostnih pravic in če bomo 1 združeni uperjali vse naše sile proti i reakcionarnemu in šovinističnemu du- ■ hu, ki še vlada po naših vaseh v 1 besedah in dejanjih nekaterih, tudi i cerkvenih in posebno političnih lju- deh, ki so od fašizma naprej spre- i menili strankarsko srajco ne pa men- i talitete, bomo mogli doseči enako- . pravnost z drugimi italijanskimi dr- i zavijam*. i «Dragi emigranti — je nadaljeval Cenčič — rešitve socialno-ekonomskih ■ problemov naše Benečije se ne more i in ne sme ločiti od rešitve etničnih problemov, ker se ne more in ne sme i v človeku ločiti duha od telesa, člo- vek ne živi samo od kruha. Pomnimo in prepričajmo se, da naše be- ■ neško ljudstvo se ne bo zanimalo za reševanje svojih narodnostnih proble- J mov, ohranitve svojega materinega jezika in svojih slovenskih tradicij, j če ne reši svojega gospodarskega položaja, da bo moglo živeti na svoji zemlji, pri svojih domačih ognjiščih. Naše ljudstvo pa tudi ne bo sposob-' no rešiti svojega ekonomskega pro- blema, če se ne zaveda svoje narod-1 nosti in svojih narodnostnih pravic». 1 To so bile besede beneških rojakov, ki problem izseljevanja svojih ljudi najbolj živo občutijo, bo-i diši ker so sami emigranti, bodisi ker se doma borijo, da bi se izboljšali pogoji za socialno, gospodarsko in narodnostno življenje be-i neških Slovencev na domačih tleh. Toda enake in podobne misli so iz-i ražali tudi ostali govorniki med i uradnim delom tega srečanja v Ta- minesu. Tako je predsednik SKGZ Boris Race poudaril značaj Slovenske kulturno - gospodarske zveze in zlasti še, da je tudi Društvo slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije včlanjeno v SKGZ kot eno najbolj vitalnih društev, ki jih danes imamo. S skupnimi močmi se borimo, da si priborimo pravice, ki jih danes še nimamo. Delo beneških emigrantov in tistih, ki se borijo doma, je zastavljeno na socialno - gospodarski osnovi in u-smerjeno k ustvarjanju pogojev, da bi se emigranti lahko vrnili domov, od koder so morali po sili razmer. Emigrantska organizacija zato ni samo ogniišče, ki vas združuje, temveč tudi organizacija, ki se bori za vaš povratek — je dejal Boris Race — ki se bori za vaše narodnostne pravice, kakor se zanje borijo tudi vse organizacije, ki so včlanjene v SKGZ in SKGZ sama. Vsi skupaj se borimo, da bomo gospodarsko, socialno in narodnostno enakopravni na svojih tleh. Drago Štoka je v svojstvu deželnega odbornika in predstavnika Slovenske skupnosti dejal, da se v deželi mnogo govori o izseljencih, da pa ni vse tako kot bi moralo biti, čeprav «stalno sledimo problemom emigrantov v Švici, Belgiji in drugod». Spomnil je na Župančičevo pesnitev «Duma», v kateri se izseljenci izgubljajo v morju tujinstva in se ne vračajo več. «Danes vidim, da ni več tako — je dejal Štoka — danes so vezi močne, združuje nas narodnostna vez in srečujemo se, da se dogovarjamo o skupnem delu in boju za pravice emigrantov in beneških Slovencev sploh.» Dušan Lovriha je, prav tako v svojstvu deželnega svetovalca in obenem skupno s Štoko kot zastopnik deželnega odbornika Giu-sta omenil, da je dežela prispevala za to srečanje in dejal, da sicer cenimo vsak tak prispevek, da pa smo kritični do dežele, ne za to, kar naredi, temveč za to, česar ne naredi za beneške emigrante in za beneške ljudi v domovini. Naša dežela je podvzela nekatere pobude, ustanovila je komisijo za emigrante, vendar to ni dovolj. Naša želja in cilj je, da bi bili u-stvarjeni pogoji, da se lahko vrnete domov, za to pa je potreben stvaren načrt posegov, ki naj tudi zaležejo. Lovriha se je nato dotaknil narodnostne problematike beneških Slovencev in dejal, da se deželne oblasti ob tem vprašanju vedno sklicujejo na ustavo ali pa na vladno pristojnost ter ne kažejo nobene politične volje za rešitev teh vprašanj. Omenil je tudi, da je dežela zavrnila predlog za podpore emigrantom za njihova potovanja na volitve v domovino. Menil je, da bomo nekaj lahko dosegli le, če bo deželna uprava res demokratična. Predstavnik ALEF (Združenja furlanskih emigrantov in njihovih družin) Conti je poudaril, da ne prinaša le pozdrav, temveč tudi obvezo svoje organizacije, da se bo zavzemala, kot doslej, tudi za pravice slovenskih beneških emigrantov, ker danes emigracija ni le beneški, temveč je državni in evropski problem in da je zato treba okrepiti zveze med posameznimi organizacijami in zastaviti boj na evropski ravni. Obveze morajo biti politične (ne strankarske), emigranti ne potrebujejo moralne, temveč dejansko pomoč, vi pa še posebej kot Slovenci. Conti je dejal, da sicer nismo še prišli do skupne linije, vendar je bilo nekaj že narejenega tudi v sodelovanju z ACLI. Omenil je peticijo z 10.000 podpisi, o kateri pa dežela niti ni razpravljala, temveč jo enostavno odbila. Conti je še dejal, da bi bilo treba spremeniti sedanjo deželno konzulto za emigracijo, da bo lahko resnično delala za povratek e-migrantov v domovino. Končno je kritiziral/dejstvo, da dežela ni pristala na prispevke emigrantom za potovanja v domovino na volitve. zacije ACLI Dessi je poudaril, da «emiigranti hočemo biti protagonisti, hočemo sami imeti svojo usodo v svojih rokah». Deželna kon-zulta za emigracijo mora postati bolj konkretna za probleme v emigraciji in doma. Pojava emigracije ni mogoče gledati restriktivno, ker je to deželni, državni in evropski pojav. Emigracijo povzroča italijanski in evropski kapitalizem, zato so potrebne spremembe družbenih struktur. «Emigranti nočejo podpor, hočejo politiko, emigranti nočejo privilegij, nočejo diskriminacij*, je zaključil svoj nagovor predstavnik ACLI. Jelka Gerbec se je za tržaško in deželno federacijo KPI zahvalila za povabilo in govorila o deležu, ki ga komunistična partija daje za rešitev gospodarskih in narodnostnih vprašanj beneških e-migrantov in ljudi v Benečiji. Naša prizadevanja — je dejala Gerb-čeva — težijo k ustvarjanju pogojev v domovini, da bi se vi lahko vrnili in našli zaposlitev doma. Kritizirala je globalno gospodarsko in socialno politiko italijanske vlade in zlasti še vojaške služnosti in druge faktorje, ki zavirajo ali celo onemogočajo gospodarski razvoj in gospodarsko vlogo naše dežele. Gerbčeva je nato govorila še o potrebi antifašističnega boja proti reakcionarnim naklepom v državi in v naši deželi ter zaželela sekciji beneških emigrantov v Tamine-su dobro delo. Italijanski vicekonzul iz Namurja Mario Chialamberto, ki je prisostvoval celotnemu poteku tega u-radnega dela svečanosti, je na začetku pozdravil vse goste iz Italije in Švice ter emigrante v Ta-minesu, pri čemer je posebej omenjal slovenske emigrante za katere je dejal, da so sicer narodnostna manjšina, da pa so italijanski državljani. Dejal je, da je bral statut organizacije beneških slovenskih emigrantov in izrazil željo, da bi sekcija čim uspešeneje razvila svojo dejavnost v okviru italijanske skupnosti in slovenske manjšine. Priznal je, da emigranti potrebujejo pomoči, ki da ni zadostna. Obžaloval je, da ne razume slovenščine in da ne more ostati na koncertu in pri gledlališki predstavi, dejal pa je, da ve za ugled slovenske pevske in gledališke kulture. Končno je treba omeniti še prijazne besede domačega župana g. Matlarda, ki se sicer ni udeležil uradnega dela srečanja, ki pa je prišel na nastop pevskega zbora «Rečan» in na gledališko predstavo in ves čas s pozornostjo in tudi z vidno sproščenostjo poslušal petje in spremljal igro. Pred nastopom je z odra pozdravil vse udeležence v italijanščini, slovenščini in francoščini ter poudaril zgledno sožitje med domačini in emigranti ter nepristranost občinske uprave do vseh meščanov Taminesa. Poudaril je tudi marljivost slovenskih beneških delavcev, njihovo resnost, žalelel jim je nadaljnjega zadovoljstva in dela, čeprav ve, da mislijo vedno na svoje domače kraje, ker je to naravno. Zahvalil se je za obisk zbora, gledališča in predstavnikov iz Italije in iz Švi-jiovanja v uomovmo na vrnitve. i ce in izrazil svoje osebno zadovolj-Predstavnik emigrantske organi-1 stvo, da je do tega obiska prišlo. NAMIZNI TENIS PRED ODHODOM NA SVETOVNO PRVENSTVO Sonja Miličeva dvakrat prva na državnem turnirju v Bariju Na deželnem turnirju Pertot (Sokol) osvojili, mesto med mladinci in tretjekategorniki Na sobotnem in nedeljskem državnem namiznoteniškem turnirju v Bariju je Krasova igralka, čeprav ni zmagala v članski konkurenci. Že dejstvo, da se Sonja ni vrnila letos z nobenega turnirja, ne da bi osvojila vsaj dve prvi mesti, pa dokazuje, da je v zadnjem času v izredni formi. Sonja Miličeva je osvojila dve prvi in dve tretji mesti. To je vsekakor lep uspeh naše igralke. Do presenečenja je prišlo med mladinkami, kjer je v polfinalu Grecijeva premagala državno prvakinjo Francesco Marconejevo. Ta mlada igralka, ki bo tretja članica reprezentance na SP v Sarajevu je tokrat prvič dosegla tako viden rezultat in nedvomno sodi med najperspektivnejše italijanske igralke. Kljub temu pa ni še dosegla Miličeve in naša igralka je tako z lahkoto zmagala. Med- članicami smo zopet opazili korak nazaj. Zmaga je pripadla starejši Mareelli Marconejevi, druga pa je bila «veteranka» Santifal-lerjeva. Miličeva je v polfinalu zgubila z Marconejevo, kar sicer ni nobeno presenečenje, saj imata obe igralki precej enakovredno igro in je rezultat odvisen od trenutnega razpoloženja. V zadnjem času je sicer večkrat zmagala naša igralka, tokrat pa ji to ni uspelo. Med ženskimi dvojicami sta zmagali Miličeva in F. Marconejeva, ki sta se v finalu oddolžili za poraz Grecijevi in M. Marconejevi, v mešanih dvojicah pa sta zmagala Santifallejjjeva in Pellizola, ki sta v polfinalu odpravila Miličevo in Malescija ter s tem dokazala, da resno merita na državni naslov, ki sta ga osvojila že lani. Kot smo predvidevali, je bil turnir precej živahen, saj so se pomerili med seboj vsi najboljši i-gralci. Kot običajno je tudi tokrat prevladal Bosi, raven igre pa je bila precej visoka in nedvomno bodo «azzurri» odpotovali v Sarajevo polni optimizma. mladinci in med tretjekategorniki. Zadovoljivo je igral tudi Milič, ki je bil peti med mladinci in prav tako peti med neuvrščenimi tretjekategorniki. Drugi Sokolovi igralci na žalost niso nastopili, s čimer so zapravili več dragocenih točk. Občutiti je bilo tako predvsem odsotnost Radoviča in Ukmarja, ki bi lahko zasedla boljša mesta, pa tudi Sanna bi se lahko višje uvrstil. Pertotova zmaga je toliko pomembnejša, ker dokazuje, da je ta igralec končno premostil krizo, ki jo je preživljal že dalj časa. Z zmago v finalu nad Miehelinijem med mladinci z 2:1 (—19, 6, 10) in nad Cipolatom med tretjekategorniki z 2:0 (16, 17) se je ponovno uvrstil med boljše igralce v deželi. Prav zato pa je tudi škoda, da je manjkal Radovič, saj sta ta dva igralca verjetno najboljša mladinca v naši deželi in njuno medsebojno srečanje bi bilo vsekakor zanimivo. V ostalih kategorijah ni prišlo do posebnih presenečenj. Med dečki je namreč zmagal Pilotto, med naraščajniki R. Pertot, med neuvrščenimi tretjekategorniki pa Schuster. Turnir je dobro uspel, raven igre pa je bila precej nizka, kar je treba pripisati predvsem dejstvu, da je manjkalo mnogo dobrih igralcev. Zaradi premajhnega prostora so v nedeljo odigrali le prvi del turnirja. Dekleta se bodo namreč spoprijela šele v soboto in, kljub odsotnosti Miličeve imajo naše igralke lepe možnosti da osvojijo več prvih mest. S. J. LJUBLJANA, 2. — Danes se bo pričel drtigi mednarodni šahovski turnir za Vidmarjev pokal. Po začetku v Ljubljani se bodo nastopajoči, med katerimi je več kot polovica velemojstrov, preselili za zaključno fazo v Portorož. Borovec Kralj v akciji med četrt oiigaško tekmo z ekipo Lido Šanson .......................................................................IIIIIIIIM.....i..............................................................................................................................................................11 ODBOJKA V MOŠKI D LIGI Dobra igra Domove ekipe v Vidmu To je bilo doslej najuspešnejše srečanje Goričanov - F. Mužič najboljši NOGOMET V zelo pomembnem srečanji1 strani) (Nadaljevanje s 5. CSI Friuli — Dom 3:2 (8:15, 14:16, 15:5, 15:2, 15:12) CSI FRIULI: Bassi, Arrigoni L., Costantini, Nanino, Arrigoni E., Plazzotta, Ribis, Tomold (k), Ce-cutti, Branž, Madalozzo in Coletti. DOM (GORICA): Mužič, Simo-neta, Komel, Cej (k), Devetak, Pavšič, Mikluš in Tomažinčič. Sodniki: Tranquillini (TS), Del-li Zuani in Ameli (UD). Domovci so v soboto v Vidmu odigrali gotovo svojo najboljšo tekmo v letošnjem meddeželnem pr- venstvu D lige. Z nekaj več sreče Na nedeljskem deželnem namiz- bi lahko celo zmagali in to po-noteniškem turnirju je Sokolov i- vsem zasluženo, gralec Walter Pertot slavil dvojno V začetku so naši fantje igrali zmago. Prvo mesto je osvojil med I umirjeno igro, tako, da so spra- iiiuiiiiimiiiiiiiiiuiimiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiitmiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiii KOŠARKA V MOŠKI D LIGI Riiiiimiiiiiiiiiiinmiiiimmiiiiiiimiimiiiiiiimiiiminimiiimimimimiiimiimimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiinniiuiiiiiiimiiiiiimmimmiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiililil IZJAVA UPRAVNIKA CIPRSKE BRODARSKE DRUŽBE «G1R0MAR» Libijska vlada je bila obveščena o dobavljanju orožja organizaciji IRA Ladjo «Claudia», ki je peljala orožje upornikom, so natovorili v bližini libijskih teritorialnih voda ■ Kam je izginilo 95 ton orožja? LONDON, 2. — Tovor orožja, ki so ga irski policisti zaplenili prejšnji teden na ladji «Claudia» je še vedno v središču ostrih polemik. Danes je v razpravo posegel upravnik ciprske družbe «Giromar», ki je lastnica ladje, Leinhaueser, ki je dejal, da bi libijska vlada morala biti obveščena o natovarjanju orožja na ladjo. «Ladjo smo natovorili nedaleč od libijskih teritorialnih voda — je dejal upravnik — in libijska vlada, ki bi morala vedeti, kaj se ie dogajalo, ni posegla.* Leinhaueser pa ni hotel odgovoriti na vprašanja časnikarjev, če je Tripolis neposredno vpleten v dobavljanje orožja severnoirski odporniški organi zaciji IRA. Zanimivo pa je, da bi po upravnikovi izjavi, moralo biti na ladji okrog 100 ton orožja, policija pa je zaplenila le pet ton. Na vprašanje, kam je izginil preostali tovor, je Leinhaueser izjavil, da so ga mornarji zelo verjetno zmetali v morje Vse kaže, da se družba «Giro mar* aktivno udejstvuje s prekupčevanjem orožja. Leinhaueser je bil leta 1967 že obsojen na devet mesecev zapora pogojno, ker je skrivaj priskrbel kurdskem uporni kom tovor orožja. V zvezi z zaplenjenim orožjem je izjavil, da so pred kratkim stopili z njim v stik zastopniki severnoirske odporniške organizacije IRA in ga prosili, naj jim priskrbi tovor orožja. V tej zvezi se širijo govorice, da je Leinhaueser dobro znan vsem evropskim obveščevalnim službam zaradi svoje dejavnosti. Izvedelo se je medtem, da je bil tovor orožja, ki so ga irski policisti zaplenili, nepopoln. Manjkali naj bi namreč nekateri ključni deli in iz tega preiskovalci sklepajo, da bo IRA v kratkem dobila drugo pošiljko orožja. Možno pa je ludi, da so deli, ki manjkajo, bili v zabojih, ki naj bi jih bili mornarji «Claudie» zmetali v morje ob prihodu preiskovalcev. V prekupčevanje z orožjem je zelo verjetno vpleten tudi Irec David 0’Conmell. Ta je pred nekaj leti organiziral pošiljko orožja ulstrskim gverilcem, a ves tovor je zaplenila nizozemska policija na letališču v Amsterdamu. Po trditvah britanskega lista «Daily Tele-graph*, naj bi bil 0’Connell prejš nji teden na Irskem, ko so preiskovalci zaplenili orožje. Izvedelo se je tudi, da skupina irskih potapljačev pregleduje morsko dno pristanišča v Belvick Hea-du, kjer je bila ustavljena «Clau- dia». Policija namreč vztrajno išče železno blagajno z dokumenti o kupčiji tovora orožja. Preiskovalci namreč domnevajo, da bi ti dokumenti pojasnili, kam je izginilo 95 ton orožja, ki jih niso našli na ladji. Kri temnopoltih ljudi vsebuje zdravilo proti raku NOGALES (Arizona), 2. — Vse kaže, da ima večina temnopoltih ljudi v krvi neko snov, ki jih brani pred kožnim rakom. Vest sta sporočila dva švedska znanstvenika, ki poučujejo na medicinski fakulteti vvashingtonske univerze, na seminarju, ki ga je priredila ameriška zveza za boj proti raku. Vse kaže, da bi bila plazma, ki bi jo pridobili iz krvi temnopoltih ljudi zelo učinkovito zdravilo proti kožnemu raku. Znanstvenika nista še točno ugotovila za kakšno snov gre, menita pa, da je barvilo, ki počrni kožo temnopoltih ljudi. Močan odpor Bora le v prvem polčasu M. Kralj med našimi najboljšimi - Stroga sodnika Lido Šanson —r Bor 75:53 (33:29) BOR: A. Zavadlal 9, Fabjan IS, Rudeš 6, Kralj, Hrvatič 4, Šare 6, Pertot, Ambrožič 8, D. Zavadlal, sk6rlj 4 LIDO SANSON: Bigatello 11, Bol-drin, Paronuzzi 7, Moretti 5, Seno 12, Laurenti 16, Vinci 2, Ficat-to 6, Bayer 2, Tedesco 14. SODNIKA: Pinzoni in Battistella iz Vidma. PROSTI METI: Bor 7:14, Lido 11:18. Pet osebnih napak: Ambrožič (35:48), Kralj (45:62). «Plavi» so nudili gostom močan odpor le v prvem polčasu. Srečanje pa se je ugodno razpletlo v korist gostov v drugem polčasu, ko so «plave» prijeli s presingom po vsem igrišču. Bila je to žal, usodna poteza za borovce, ki so bili proti taki obrambi kot zbegani. Lido je v 5 minutah povečal vodstvo na 45:31. Borovcem je tekma «ušla» iz rok. Mari je v tern delu poskusil več menjav (Šare, Škerlj, D. Zavadlal) a zaman. Gostje so s protinapadi, z agresivno obrambo in s točnimi meti od daleč onemogočili vse Borove poskuse. «Plavi» so torej zadovoljili le v prvem polčasu. Med posamezniki je bil najboljši Martin Kralj zaradi prizadevnosti v obrambi in agresivnosti v napadu. Delno je zadovoljivo opravil svojo nalogo tudi Ambrožič. Šare je igral malo, a uspešno. Gostje, ki so prvi na lestvici, so dobra ekipa, a po našem mnenju ne najboljša. Sodnika sta imela prestrog kriterij sojenja. Izidi mladinskih moštev: DEČKI Servolana — Bor 110:79 SABA — Polet 75:40 Italsider — Kontovel 67:20 TURNIR SABA Polet — Breg 31:3 PRIJATELJSKE TEKME (minibasket) Bor — Breg 45:12 Polet — Kontovel 25:20 bi ODBOJKA FIRENCE, 2. — Moška in ženska odbojkarska reprezentanca LR Kitajske bosta od 30. junija do 10. julija gostji italijanske odbojkarske federacije. V tem obdobju je predvidenih serija tekem z državnima reprezentancama Italije in morda z nekaterimi prvoligaškimi ekipami. MOTOCIKLIZEM RICCIONE, 2. — Renzo Pasolini si je končno privoščil uspeh nad svojim večnim (in srečnejšim) nasprotnikom Agostinijem. V konkurenci motorjev do 350 ccm je Pasolini s svojim harley davidsonom prav na zadnjem ovinku premagal 12-kratnega svetoVnega prvaka, ki je (kot vedno) tekmoval na - MA agusti. Agostini se je takoj maščeval v višji kategoriji (do 500 ccm), sicer brez svojega nasprotnika, v dveh manjših konkurencah pa je zmagal Buscherini. ATLETIKA V krosu za pokrajinsko fazo mladinskih iger je v B skupini deklic zmagala Nabrežinka Sonja Antoni od PD I. Gruden. NOGOMET Izidi mladinskih prvenstev: MLADINCI Muggesana — Union 2:0 Primorje — Giarizzole 1:3 NARAŠČAJNIKI Gaja — Roianese 0:2 ZAČETNIKI Breg — Rosandra 1:0 Giarizzole — Union 1:0 HOKEJ MOSKVA: 2. — V prvem važnejšem spopadu SP A skupine je Švedska po izenačeni a medli igri presenetljivo premagala ČSSR z 2:0 (0:0, 0:0, 2:0). Prvi švedski gol je padel 5 minut pred koncem, ko so se nasprotniki pognali v napad, je minuto kasneje padel še drugi. Strelca Severstrom in Lundstrbm. KOŠARKA 'JT. MOSKVA, 2. — Leningrajska ženska ekipa Špartaka je v povratni finalni tekmi pokala pokalnih prvakinj premagala praško Šparto s 76:37 (40:16) in tako potrdila premoč v tej konkurenci. Špartak je ta pokal osvojil tudi lani. vili domačine v težave ter jim z lahkoto odvzeli prvi set, z rezultatom 15:8. V drugem setu je Dom že vodil 7:0, ko je CSI prešel celo v vodstvo 13:9. V tem trenutku so domovci ponovno poprijeli in svojili set 16:14. Pri stanju 2:0 za Dom so Goričani že upali na zmago, prvo v letošnjem prvenstvu, toda na žalost so v tretjem in četrtem setu popustili in so skupno v obeh setih zbrali samo 7 točk in tako dovolili, da je CSI Friuli izenačil na 2:2. Nato • je bilo treba odigrati še zadnji, odločilni set. Dom je vodil že 6:0, nato pa 8:2. Po menjavi igrišča se je stanje spremenilo. Domovcero se je zataknilo in domačini so prišli v vodštvo 13:9. V tem trenutku so domovci ponovno stisnili zobe in se približali do stanja 13:12, ko jih je sodnik oškodoval v dveh zaporednih primerih, prav v trenutku, ko je kazalo, da bodo zaključili set v svojo korist in ko je v nasprotnikovem taboru vladala neorganiziranost. Po tem sodnikovem pristopu ni bilo težko domačinom osvojiti set in s tem tudi srečanje s tesnim izidom 3:2. Omeniti moramo še, da je Dom v Vidmu igral okmjem, brez Že-zlina in Carinija; če bi bila tudi onadva bi gotovo bil izid drugačen. Najboljši na igrišču v vrstah Doma je bil tokrat Ferucij Mužič, ki je odigral gotovo svojo najboljšo tekmo; saj je bil vsak njegov udarec neustavljiv za nasprotnike. Prihodnjo tekmo bo Dom igral na domačih tleh v soboto, 7. a-prila proti šesterki Merano ob 21. uri v telovadici Stella Matutina. I. K. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Azzurra — Bor 3:1 (15:17, 15:4, 15:6, 16:14) AZZURRA: Mastroianni, Štern, Dorni, Testa, Nogveira, Pockar, G. in G. Lo Presti, Soprani, Roldo in Barile. BOR: Rauber, Kostnapfei, Bizjak, Prašelj, Božič, Kalan in Pahor. Sodnik: Pavlini: stranski: Ber-not; zapisničarka: Calligaro. Slaba igra in nezanesljivost borovih odbojkaric se nadaljuje. Tudi v osmem prvenstvenem nastopu so ostale praznih rok. To je bil njihov drugi zaporedni poraz ter tretji v letošnjem prvenstvu. V soboto zvečer v Gorici je bilo pričakovati, da se bo le obrnilo na bolje. Začetek je bil več kot obetaven. Zmedene domačinke se niso znašla in gostje so povedle z veliko razliko. Po izdatnem vodstvu 12:3 pa se je pričelo močno zatikati in na igrišču je prišlo do nepričakovanega preobrata. Izdatna prednost je kopnela kot spomladanski sneg in gostje so s skrajnim naporom in minimalno razliko le osvojile uvodni set, ki pa je bil tudi edini v’ tem nastopu. V nadaljevanju so nasprotnice nizale točko za točko. Konec napak je bilo šele po tretjem setu, ko so borovke v drugem zadele v črno samo štirikrat v tretjem pa dvakrat več. To pa je prav gotovo izredno skromna bera glede na to. da ni blestela niti Azzurra. Gostje s tako slabo odbojko resnici na ljubo niso mogle nadaljevati. V četrtem setu je bilo še napak, toda ne več toliko. Z nekoliko bolj prizadevno igro jim je u-spelo spet izdatno povesti. Pri stanju 10:3 se je «plava» barka pričela ponovno potapljati. Goričanke so se vse bolj bližale in prednost borovk je izginila. Stanje na igrišču se je povsem spremenilo v korist domačink. Izidi ostalih srečanj: V isti ligi pri članicah, Sloga ni igrala z ASFRJ, ker ni bilo sodnikov. Prav tako je bilo odgodeno srečanje v soboto zvečer v Vidmu med domačim PAV Dormisch in goriško 01ympio. Ekipi sta se v športni palači zbrali pravočasno, toda sodnikov ni bilo od nikoder. Odbojkarji Sloge pa so to pot le imeli srečo, da niso odpotovali v Turjak zastonj. Izbojevali so osmi zaporedni par točk in njihov zadnji nasprotnik Libertas je srečanje izgubil s 3:1. Izidi ostalih tekem naših šesterk: 2. MOŠKA DIVIZIJA Bor — II Carso 3:0 (5, 9, 14) ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA Mladost — Tomana 2:3 (4, -10, -9, 9, 1) 2. DIVIZIJA ČLANICE Inter — Bor Breg A — FARIT B Sloga — UGSS FARIT A — Breg B 2:3 3:0 2:3 0:3 G. F. Orientacijski pohod Na orientacijskem pohodu RMV v Pevmi je v nedeljo zmagala ekipa, katero so sestavljali Kozorog, Medo, Vladi in Marko. SK Kras sporoča, da bo v četrtek, 5. aprila v prostorih krožka v Zgoniku REDNI OBČNI ZBOR in sicer ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. izvolitev delovnega predsedstva 2. poročila 3. diskusija 4. volitve novega odbora 5. razno Gl Trevisan v 68. min., Anzamel v min. Koti 6:2. Sodnik: Boscin iz p°r' togruara. Gledalci: 450. Tudi Primorje je klonilo razigra ni ekipi S. Canzian, ki je v D-0 di Ijskern srečanju potrdila sv \ sijajno formo. Furlanska ekipa r s hitro igro prevzela pobudo svoje roke; vseeno pa niso Pr°? čani takoj klonili. Domačini popustili, vse dokler niso P°v® 0 s Calligarisom, ki se je sp're polastil kratke, odbite žoge. prejetem golu je Primorje dot) reagiralo, toda na sredini igfis, so si Husu, Drioli in Barbiani volili vse preveč počitka, zato J imela obramba polne roke °e ■ Trampuš in Bezin sta bila pf* stebra pred vratarjem KanteJ® ^ medtem ko nista bila Visintin Štrekelj vedno kos svojim srednim nasprotnikom. Proti ko",. polčasa je prišla do izraza 1 . napadalna trojica Barnaba, K ja in Fornasaris, ki je večkrat uspešno skušala prebiti obral" domačinov. V drugem polčasu so dom®"'1^ s hitro igro spravljali PrimoilF, vedno večjo zagato. V vrstah L sečanov smo opazili pomanjka kondicije in bilo je opaziti, da ^ kateri igralci ne bodo zdržah konca. Tako se je tudi zgodilo . domačini so še dvakrat PretI „j Kantejevo mrežo, vendar vratar kriv za noben gol. Z odločaj obrambo bi se proseška enalsVL\j ca lahko izognila vsaj tretJe golu- lag3!1 Domačini so zasluženo zma aj' in dokazali, da so trenutno . boljši v svoji skupini. Le d°^0 igra Primorja je preprečila v razliko v golih. Najboljši v P seških vrstah so bili Trampuš, zin in Barnaba. _ Naša ocena za Primorje ^ ... boks PO ZMAGI NAD CLAYEM K Norton novo ime v težki kategoriji Clay je kljub težkemu zlomu čeljusti že odšel iz bolnišnic SAN DIEGO. 2. — Poraz Mu-hammada Alija je res pretresel ook-sarski ambient, saj od Kena Nor-tnna, neznanega črnca, ki v svoji karieri ni imel težjih nasprotnikov, nihče ni pričakoval kaj več kot časten poraz. Še boli pa je baje presenetilo kalifornijske zdravnike dejstvo, da je Ali zdržal v ringu toliko časa, čeprav je bil žrtev res hudega zloma. Po prvih vesteh so zdravniki odločili, da se bo mora) bivši svetovni prvak dalj časa zadržati v bolnici, saj poškodbe niso mogli zdraviti z enim samim posegom. Ali pa je zvečer le odšel domov. Drobci kosti so se zarili globoko v meso in zdravniki so izjavili, da bi bile Alijeve bolečine strašne tudi če bi ne dobil drugih udarcev, da bi pa normalen človek sploh ne mogel prenesti tega, kar ie zdržal Muhammad. Vse to na vsak način spravlja v orecej nenavadno luč potek sobotnega srečanja. Kdor je v prvem hipu izjavil, da je Muhammad Ali kot boksar končan, bo imel nrav le če mu bodo pritrdili zdravniki. Premagal ' ga je namreč nesrečni udarec, ki mu je povzročil zlom, ne Da boksar, ki bi bil realno boljši od njega. Res pa je, da so dvomi o njegovem povratku na prizorišče precejšnji. Zdravniki so res izjavili, da operacije čeljusti vedno P."P°več-ma uspejo in je kost po njih ^ krat močnejša ko prej- Ali Pa. in _____i ______ x_________„,,vnvaw moral vseeno dalj časa m^I0V^ciP’ 'M torej znova zgubiti tisto ko" -uirtii do katere se je dokopal s tez . .-ti treningi. in vrsto na videz _ *ra;0 srečanj. Prisilni mir bi torej j huje vplival nanj kot zlom ' gj. neži sicer trdijo, da ga ho V hično uničil prisilni molk). ^ Ken Norton je torej novo 'to® svetu težke kategorije. Presen da se niso zanj zmenili P°zna^r0t- ld so videli Foremanovega naspr° nika Ronu Lilleyu, ki jejzc \J že >adel-, prvem hujšem spopadu propauf ' ji 32 tekmah je Norton zabeležil j. zmag. vedno proti lažjim nasp nikom, 24 celo predčasno. Eto1"1 raz mu je zadal neki Jose „0p in to s k.o., ki so si ga toyjaj. razlagali kot resničen sP°”f«|grj) Zmaga nad Muhammadom At J ^ mu bo po vsej verjetnosti dala P^ vico do nastopa za svetovni "a nec proti Foremanu, ki je tako k koncev med tistimi, ki so od srečanja največ pridobili. Mun mad AJi je znova oddaljen od be za naslov (pritisk za “J? ^ med njim in Foremanom je bIv5P-skoraj nevzdržen), Norton Pa h,, kakor ne bi smel biti tak trd o a Sicer pa smo mislili tako tudi P dvobojem z Alijem.