r i Največji ilovenalu dnevnik ▼ Združenih državah L- Velja za m leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto . $7.00 Za inozemstvo ceio leto $7.00 GLAS NARODA listslovenskih .delavcev y Ameriki« and legal Holidays* 75,000 TELEFON: CHeUea 3—387B NO. 87. — ŠTEV. 87. Entered u 8econd Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TSLEFOH: CHelsea 9—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 13, 1932. — SREDA, 13. APRILA 1932 VOLUME ZXXX — LETNIK XYYX. FRANCIJA NASPROTUJE AMERIŠKEMU NAČRTU MAKSIM UTVINOV PRAVI, DA SO S0VJETI PRIPRAVLJENI ZNIŽATI SVOJO ARMADO NA POLOVICO Francoski ministrski predsednik Tardieu pravi, da bi bi! ameriški načrt za razorožitev brez vsake koristi. — Po njegovem mnenju bi zamogla le mednarodna policija preprečiti bodoče vojne. — Lit vino v predlaga, naj bi se vse armade, ki imajo več kot trideset t:soč mož, znižale za pet odstotkov. Poizvedovanja po odvedenem otroku ŽENEVA, Švica, I 2. aprila. — V današnji seji razorožitvene konference je francoski ministrski predsednik Andre Tardieu napadel ameriški načrt za razorožitev, ki priporoča odpravo tankov, velikih premičnih topov in strupenih plinov. Francoski napad je bil naperjen proti izjavi a-meriškega poslanika Hugha Gibsona, ki je zavze mal^tališče, da je najboljše sredstvo za narodne varnost odprava modernega napadalnega orožja, proti kateremu so obmejne utrdbe povsem nezadostno sredstvo. Tardieu je odvrnil, da bi bila odprava orožja lc ali one vrste brez vsakega pomena. Odprava nekaterega orožja bi ne zajamčila varnost, ampak bi utegnila biti v gptovih slučajih usodepolna za to ali ono napadeno deželo. 10 njegovem mnenju bi nekaj zalegla le skupna akcija proti napadalcu. Odločno je zagovarjal francoski načrt, naj bi dale vse države Ligi narodov nekaj svojega vojaštva na razpolago, nakar bi Liga osnovala s tem vojaštvom mednarodno policijsko četo. Nadalje je Tardieu očital Amerikancem, da se sicer zavzemajo za odpravo nekaterega orožja, do-čim niti z besedico ne omenjajo bojnih ladij, ki so najmočnejše napadalno orožje. Člane Lige je opozarjal, da ne smejo pozabiti, da se vrši razorožitvena konferenca pod nadzorstvom Lige narodov. Svet Lige narodov je na svoji današnji seji razpravljal o priporočilu finančnega komiteja, naj se da posojila Grčiji, Avstriji, Madžarski in Bolgarski, češ, da je edinole na ta način mogoče rešiti te dežele pred bankrotom. Svet Lir;e narodov je vpošteval resnost in nujnost teh problemov, navzlic temu pa ni prišel do nika-kega zaključka. PARIZ, Francija, 1 2. aprila. — Znani francoska politični pisatelj Pertinax izjavlja danes v ''Echo de Paris", da je včerajšnji ameriški predlog za od-pravo tankov, težke premične artilerije in strupenih plinov nekak manever proti Franciji. "Le Temps" piše, da Gibsonov predlog ne more zadovoljiti Francije, ker se bavi le z razorožitvijo na kopnem, ne omenja pa letal in bojnih ladij. Predlog je sestavila ameriška vlada, ki si hoče zajamčiti pred predsedniškimi volitvami diplomatski uspeh. Vsled svoje zemljepisne lege more biti Francija dobro oborožena na kopnem, dočim Ameriki in drugim deželam tega ni treba, ker so zaščitene z morjem. ŽENEVA, Švica, l 2. aprila. — Sovjetski zunanji komisar in načelnik sovjetske delegacije na raz-orožitveni konferenci, Maksim Litvinov, je zopet predložil konferenci sovjetski načrt za znižanje armad. Litvinov je predlagal, da se znižajo vse armade, ki štejejo 200,000 vojakov, vključno sovjetsko armado, za polovico. Za armade od 30,000 do BRUHANJE VULKANOV V JUŽ. AMERIKI V Andih so pričeli delovati vsi vulkani naen krat. — Pepel pokriva cele pokrajine. — Za-temnelo je solnce. Santiago, Čile, 12. aprila. — V osrednjih Cordellierih v pogorju Andes je nenadoma pričelo več vulkanov metati ogenj in lavo iz svojih žre.I. Oblaki pepela pokrivajo eele pokrajine, zlasti v pro-vineiji Mendoza. iX'otranje ministrstvo jo odredilo, da pošljejo tanke oksigena v te kraje, ker plini. ki prihajajo i7. vulkanov duši-jo prebivalstvo. Pepel, ki prihaja. \z vulkanov, je be! in izgleda kot t>i padal snojr. V Buenos Aires, ki se uahatja .")()() milj oil najbližjega vulkana, je padal pepel in ji* pobelil vse ulice, prišel pa je tudi v stanovanja in pisarne. l*o mnogih krajih v Argentini je vsled pepela za-temnilo solnce. Vlaki so imeli velike zamude, farmeiiji pa •se pepela vesele, ker bo dobro po«rnojil njihova polja. Po celi Južni Ameriki so čutili PROSTOVOLJNI P0VRATEK V KAZNILNICO LIGINA KOMISIJA V MUKDENU Walter Bannigan je po Japonci so za jamčili var-begnil iz ječe.— Skesan! nost kitajskemu delega- se je po 21 letih vrnil. Najbrže bo pomilosčen. Sing Sing, N. Y., 12. aprila. — Walter Banuigan. ki je pred 21 tu, ki spremlja komisijo Lige narodov po Man- IV ... dzuriji. Tokio, Japonsko, 12. aprila. V LONDONU SO IZSLEDILI BANKOVCE, KI SO BILI IZROČENI 0DVAJALCEM Nekaj bankovcev, ki so bili izročeni odvajalcem Lindberghovega otroka, so izsledili v Londonu. — i ozadevno poročilo je objavil dnevnik Daily Mail'. Detektivi Scotland Yarda so na vse načine prizadevajo dognati, na kakšen način so dospeli bankov-- . . * ci v Anglijo. Obveščeni so bili vsi hoteli, banke in leti vodil štiri svoje tovariše iz v.,1 • ^»».uk«« i . . .. . . . . kaznilnice, se je pripeljal z avto- je n'kd da trgOVme* naJ PaZ1J° na VSak ameriški bankovec po mobilom in se je izročil kazenske- 'japonsko vojaštvo, ki je sta- C ,n ~ ork J 1 ' * mu warden u. ! cijonirano v Mandžuriji, skrbelo, Oblasti so že skoro pozabile na (]a ne ,Jr> Wellm~toiiu Koo. ki-Bannigana. ki je 7. oktobra 1!)10 tajskemu zastopniku, ki -prom-s štirimi kaznjenci pob:I stražm- ija I>n>iskovalno komisijo Li** na-ka. zvezal dva paznika in so nato r0(]()V skrjvi, ]lih(V ,;|sn nfl vsi pobegnili v svobodo. '""lavi Po vseh Združenih državah so/* x„va inandžurska vlada j,. bila oblasti iskale pobegle kaznjen- sprva ildUM-.no proti terall tla bi ee. toda vjet (je bil samo Bill prifieI dr Koo v Mandžurijo. . -(ireen leta 1!»11 in se sedaj nalia-: Panjih vladnih mogot- Breckinridge. ja v kaznilnici v Dannemora. ' (M,V v Mandžuriji je dr. Koo pred > Razpravljala sta o novih načr 5, 10 in 20 dolarjev ter naj številke na njem primerjajo s številkami v seznamu, ki ga je objavil Lindbergh začetkom tega tedna. Dr. John F. Condon, ki j»* pia-eal dozdevnim odvajalcem peme-set tisoč dolarjev odkupnine, sn je posvetoval včeraj z I Lindbergh 0 vi ni odvetnikom Ilenrvrjeni Pred dvema letoma je Ban ni- Uratkim rok(,K da gan, ki je sedaj star 47 let. zopet so slamnati možje* japonskih militaristov. postal veren m je potožil svoje. V Mukde.m bo preiskovalni ko težave pastorju George L. Bolto- misiji prir,.jeM sve-all .sprejem., nu. ki ga je pregovoril, da se iz- ]{a21)0 most1u» dele ki že več let odvrml polkovnik Lindbergh, da tih kako bi bilo mogoče stopiti z odvajalci v zvezo. Xa na miga vanja, da bodo odvajale! zahtevali še več denarja, je roči oblastim. so skrbno <»či- ne bo plačal niti centa več, dokler ne bo imel otroka v rokali. In tako se je lian- njs<) bm nipan. pripeljal zopet v ^inp ^in«. stili Warden Lewis K Lawes je od-j .TapoIlsUa poročevalska agentu-] Dr. Condon je zatrdno prepri-ločil Ban n iga nu udobno celico v ra popo,a da so Japonci zavze!i v. -an da sp bo y kr;|tkcm potres. V Curacao je bilo opnldne j »ovejn kazmlniskcm poslopju ,n Mižiui Ciantao mesti Tienpošan in ' novno sestal z zastopniki odva-tako femno kot ponoči. Vse !o!e J«' da ga bo priporočil pred- Xanknumuta. so zaprli. NAPAD NA BRZ0VLAK 2e prejšnji mesec so mehiški banditje napadli ameriški vlak. — Trije so bili ustreljeni. Mexico City, Mehika, 1*2. aprila. Mehiški bandit i so zopet vrgli s tira ameriški brzovlak. ki vozi iz St. Louis. .Mo. v mehiško glavno mesto. Zločin je bil izvršen v državi Guanajuato, blizu kraja, kij -r je 1!>. marca 50 mehiških bandi-tov napadlo ameriški brzovlak. Xekateri domnevajo, da so sedaj hoteli banditje maščevati svo je tovariše, ki so marca vrgli! vlak s tira. pa je bilo vseli 50 ban-ditov vjetili in trije so bili že list rekjeni. Ivo se je zgrnila lokomotiva, sta se dva železniška voza vnela, toda ogenj so kmalu pogasili. Ranjena 'sta bila samo strojevodja in kurjač. Vojni minister Plutareo Elias Calles je poslal vojaštvo da zasleduje zločince. sediku Hoovcrju v pomiloščenje PLAN1N5EK BO PREDAVAL PO RADIO I jaleev. Infanteriji so pomagali letalci.' Xekateri domnevajo, da je bil k. so metali bombe na utrjene po- -,ovpk_ katt»«janke. Diviziji, ki je izvojeralo. ta u-speh. poveljuje japonski general Tamon. ZAMENJAVA ŽENA Xaš rojak Charlie "Eskimo" 2'laninšck bo še enkrat predaval neu-.vorškim rojakom. I)an še ni p0u?hkecpsiei N. y., 12. aprila. doh»een. j»0 večletnem jirijateljstvo dveh Jutri v četrtek <.b štirih I»op«»l-Lc>sednjih dnižin sta po mP(lsebo}. dne bo predaval ,m, radio s posta- urm dogovor|| z niOŽelua Mrs. Li. je WABC o svojih doživljajih na ^ Smith sfara .JH ^ Jn Marion severu in o svoji 10.000 milj dolgi parrott> stara :{r> lot< eon T rock i želi it.i iz Turčije v kake drugo državo iz zdravstvenih ozirov. Troeki je pred nekaj meseci hotel na IVško in ji* celo privolil, da v poroštvo. d modernejše življenje je najbolj dramatični pojav sovietsk«' revolucije. Leila je stara šele 22 let. Ko j»> bila stara 17 let. je odložila puj-, čolan turške žene in je zapustila St. Thomas, Or.t., Kanada, 12.(harenK kamor bila prodana, ko aprila. — Krava Thomasa House j ime)a ]3 j(.t Tjna dva otroka. je podiMj-ala 1,1 se najprej zaletela . Vp- mesecev potem, ko je od-m prvima nogama v dva vpreže-; ,ožila pajt-.0ian. ^ osta!:i Leila v na konja, nato pa jih še ohreala hiši ^r so jfl sramr>vaIa pokaza-z zadnjimi nogami. Oba konja ti svoj obraz 7tW] jp tn Condon denar, eden izmed <>dvaja leev. ki pa ni hotel deliti vsote h svojimi tovariši, ampak se jim je izneveril. Triiuštirideset dni je že minilo izza odvedbe Lindberghovega o-troka. Mrs. Lindbergh je sicer precej junaško prenesla ta udarec, slednjič je pa izčrpala svojo eneržijo in svoje moči. Sinoči se je onesvestila ter je sedaj v zdravniški oskrbi. Njeno stanje je tembolj re-iio, HUDA KRAVA sta poginila, predno ju je mogel no v navadi, toda ob njenem ča- EN CENT DIV1DENDE Baltimore, Md., 11. aprila. PR0TIFASIST1V STRAHU HUDI LISJAKI Milan, Italija, 12. aprila. — S to pet deset meščanov v Baltimo- Italijani, ki so naročeni na liste, re je sprejelo po pošti po en cent ki so pod faš.stavska vlado pre-dividende od City Trust & Bank- povedani in ki jih tiskajo v ino-Jin v-č drugih ing Co. Banka je bila zaprta leta z^mstvu, so v velikem strahu. 1903. I En izvod takega liste je prišel poti gospodar rešiti pred podivjano j RU 1)L, to V(,hk po|rnnl< kajti do-^ravo* leteti jo je nioj;la velika kazen z:«. GROBOVI VIKINGOV V _V UKRAJINI Stockholm, Švedska, 12. aprila. Kot zatrjuje starinoslovee T. J. Arne, so biil najdeni grobovi švedskih Vikingov blizu me*»ta Cerni-gov v Ukrajini. V nekem starem grobu je bilo najdeno okostje švedskega Vikinga. Xa njegovi levici nje ležal o-kostnjak žene, na njegovi desnici pa konj s celo opremo, orožje predmetov, ki bi mu naj služili na njegovi zadnji nepokorščino. Mnogo turških mladih žena so vsled sličuega dejanja usmrtile njih lastne družino. Leilo Mamed Bekovo vsakdo pozna in jim je zgled žene novo Rusije. Letalske šole sovtjetske Riisijd imajo mnogo žensk, ki se uee letanja. _______________ v roke policije. V tej številki opominja upravništvo vse naročnike. 200,000 predlaga petodstotno znižanje, armade, da poravnajo naročnino in ceTo i - • • on nr\rk i- • i * i • arrozi onim. ki naročnino že doljro ki štejejo 30,000 ali manj vojakov, pa naj za sedaj niso pla-ali da ^ list obtjavil njih ostanejo nedotaknjene. j imena in naslove. Slicen načrt je predložil tudi za mornaric« in zra-! bi bjla, imena ob javi je- » i i • ina« naročniki gotovo brli posla- c.no brodovje. | nj Y pregnanstvo na otok I/ipari. Po Arne je veui mnenju je žena po običaju starih Vikingov, ali sama prostovoljno sledila svojemu možu, ali pa je bila ubita, da bi bila njegova t ova riši ca v nepoznanem kraljestvu onstran groba. Izkopanih je bilo veliko število starih grobov, ki vsi nosijo znake Viking-ov, PARIZ ODPRAVLJA POULIČNE ŽELEZNICE Pariz, Francija, 12. aprila. — S pariških ulic polagoma odpravljajo poulične železnice, ker so naj« večja ovira prometa. Odpravljenih je bilo že 23 prog in pred koncem leta jih bo izginilo nadaljnih 11. Mesto liiili bo vo* žilo 50 avtobusov. Naročite m n* "Gia* Naroda- — •ajrečjl ihrreiukl ▼ Sirti too* Mm* al "OLA I VAKOD1" WW YORK, WEDNESDAY, APRIL 13, 1932 THE LARCLVftT SLOVEKX DAILY in U. S. A. Iz Jugoslavije. (A Corporation} tb» eocponttoo and addrewes oi above office?*: efManh*tl*n, New York City. N. T. QUI NAKOPA <▼*«• t tbm pMfH) Day Bzcopt Sundays and Holidays leto valja ttrt aa AmarUto-Za New Točk aa celo le«o «7J0 ta Kanado -$ftJ»|za pol leta---S3.90 to pol leu -43.00 I za tnaaemstvo aa celo leto___47-00 to 6»trt leta ............~...........S1J0 II Za pol leta.................$3.50 Subscription Yearly $«.00. Adr t on Agreement "Qiaa Naroda ■ utupa DogUt braa podpisa in dan tsvawn*! nedell In praznikov. ae no pnoocujejo. Oonar naj se bla-jpfoa pocljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da as nam tudl prejflnje blvaUKe da hitreje najde- mo naslovnika. 'OLA* NABODA-. U« W. ISth Street, Ne« 3—381* M. 1 AMERIŠKA ZUNANJA POLITIKA Zvezni kongres se že dolgo času ni tako intenzivno bavil z zunanjo politiko kot se bavi v zadnjih dneh. Prav nir se ni brigal za odločne ugovore iu proteste državnega department, ampak je z veliko veeiuo sprejel predlog, naj bo vrnjena Filipinreiu neodvisnost v teku osmih let po ustanovitvi narodne vlade, Bodoči «>d-nošaji med obenia "neodvisnima" državama bodo določeni na podlagi prijateljskih pogodb. To se seveda ni zgodilo na zahteve oziroma prošnje Filipineev, pae pa zato, da se ugodi moeuim ameriškim gospodarskim skupinam, ki se hočejo iznebiti filipinske konkureuee. Glavni filipinski produkti, ki prihajajo v to deželo, namret" niso {»odvrženi nobeni earini. Tudi zvezni Mkiiat se. «1h» kmalu bavil s tem vprašanjem, pa bo namesto osemletnega termina postavil petnajstletni termin, nakar bo naloga posebne kongresne komisije poslansko zbornim in senat pobotati, da bo zbornica par let dodala, senat bo pa popustil par let. Ko bo enkrat to urejeno, bo predsednik Hoover, — če bo še predsednik, seveda — predlog vetiral. Ameriški državni department namreč noče dosti slišati -o neodvisnosti Filipinov. Pred kratkim je izdal nekako svarilo, v katerem pravi, da bi izbruhnila na Filipinskem otočju anarhija, ka korhitro bi bile prekinjeni.* zveze med Fifipinei in Ainerikanei. Anarhija bi pa ne trajala dolgo, kajti kaj kmalu bi zasedli Filipinsko otočje Kitajei oziroma .Japonci. Taka domneva je seveda preeej pretirana, kajti v državnem department!! in v zveznem kongresu prav dobro vedo, da juha filipinske neodvisnosti ne bo takoj poje-dena, kakorliitro jo bodo vročo prinesli na mizo. Osem oziroma petnajst let je preeej dolga doba, po-godibe bodo pa dale ameriškemu iuiperijalizmu zadostno priliko, da si bo zajamčil potreben stranski izhod, katerega se bo poslužil, ko mu bo začela dreti votla v grlo. Medtem je državni tajnik Stimpson odpotoval v Kv-ropo, da zopet spravi v tek ženevsko razorožitveno konferenco, ki je zašla na mrtvi tir. Pred svojim odhodom je moral seveda svečano obljubiti senatorju Boralm, načelniku senatnega odboru za zunanje zadeve, da ne bo razpravljal o vprašanju reparacij in medzavezniških dolgov. Da bo še bolj držalo, je bilo v Beli Hiši izdano posebno ugotovilo, da se bo |K*čal Stimson v Evropi izključno le z vprašanjem razorožitve. Filipini in razorožitvena konferenca sta glavna problema, s katerima se bavi v sedanjem času ofieijelna Amerika. Zaenkrat je vse drugo stopilo v ozadje. Komunizem na Poljskem. V zapadnih delih poljske repub-j like Je večina mladine v narodnem taboru, ki ima vedno več pristašev tudi na varšavskih visokih šolali. V Vilni ima številčno premoč via-dnl tabor, abran okrog maršala j Piiaudskega. Vladni blog polaga veliko važnost na vllensko ozemlje, kjer je rojstni kraj maršala Piiaudskega, finančnega ministra Jana Pilsudskega, ministr. predsednika ln prosvetnega ministra, martala senata ter mnogih generalov In vojvod. Mladina naj bi bila naj zanesljive] i element vodilnim , da bi svoj vpliv lažje in utrdili. Toda zadnje .čase |s začela poljska mladina uhajati V komunistični tabor. Ta novi pcfcret poljske mladine med • • propadajočim kapitalizmom in neprimerno obliko sedanjega komunizma". Tako vsaj karakter!-žira pokret poljske mladine najvplivnejši dnevnik "Kurier Wllen-ski". Verska, filozofska in kulturna vprašanja zanimajo komunistično ©rijentirano mladino šele v drugi vrsti. Najbolj ji je pri srcu etika dela. Glavni organ komunistične omladine "Legjonista" piše o tem zelo megleno. Ideologija nove državne oblike mora biti delo, pravi list, opirajoče se na moderno etiko, pri tem pa dopuščajoče vsako versko filozofsko motivacijo. Starejše pokol en je vladnega tabora se je komunističnega pokreta med mladino zelo ustrašilo in Je začela energično nastopati proti njemu,1 S sekiro -na nezvestega fanta. V Subotici se (je odigrala Iju-bavna tragedija. Panika Pejič je navalila s sekiro na svojega nezvestega fanta Boška Mojitka iu pa udarila 13-krat po glavi. Smrtno ranjenega fanta so prepeljali v bolnico, kjer je umrl. Dekle pa je skočilo potenj v vodnjak. pa so ijo potegnili iz njega iu zaprli. Grd zločin v Dubrovniku. Te dni je bila v Dubrovniku u-morjena 36-letna vdova Ivanka Prizmi«. Njen mož je umrl pred dvema mesecema, po njegovi smrti je sama ostala v stari trinad-stropni hiši. Po moževi smrti je ■sprejela na stanovanje delavce, da bi lažje izhaJjala. Te dni zvečer je neki delavec prišel in dolgo časa trkal na vrata. -Sosedje so mn rekli, da Ivanke gotovo ni doma. ker se ne oglasi. Cez nekaj rasa se je zopet povrnil in zopet zaeel razbijati po vratih, kar je še bolj razburilo sosede, ki so se žareli zanimati za Ivanko. Ker niso videli, tla bi Ivanka popoldni* odšla z doma ln ker >-o bila vrata zaklenjena. so sumili, da se j«1 nekaj zgodilo. Neka soseda [ie videla okrog štirih popoldne, da je neki človek tridesetih let prišel z ročnim pletenim kovčkom iz Ivan-kin«* hiše in se hitro odstranil. Zadevo so sporočili policiji, ki je takoj odprla vrata in preiskala hišo. V tretjem nadstropju ^o našli na tleh mrtvo Ivanko, zadavljeno z žico. Policija je takoj uvedla preiskavo in tje baje morilce že na .sledu. 18 let ječe namesto vešal V Požepi je bil obsojen na smrt zaradi premišljenega umora Marko Kovačevič iz Skenderovea. Ko-vačevič je s sekiro umoril Lazo in Katjo Kuzmanovič. Stol snlniori-ee j«' pa smrtno sodbo razveljavil in obsodil Kovaeeviea 11a 18 let ječe. Šimpanz podlegel raku V zagrebškem zoološkem vrtu - • I je poginil te dni šimpanz. ki je podlegel raku. Prvotno >o mislili, tla ima opica tuberkulozo, pozneje je pa zdravnik ugotovil, da ima raka na pljučih. Samomor brezposelnega sodarja. 1 V V uk o vara si je na velikonoč- ( 110 nedeljo končal življenje 32. letni sodarski pomočnik Branislav Avakumovič. Prestrelil si je žih> odvodnico in je kmalu izkrvavel. V >mrt ga je pognala beda. Smrt pod vlakom. Blizu Duge Kese je povozil vlak 11a veliko soboto 72-letno Jelo Kri-vačič. Starka je hotela odnesti na trg nekaj živil, krenila je po bližnjici in ker je bila naglušna, ni slišala vlaka, ki jo je do smrti povozil. Grozen zločin ciganov. V Stefan ju na Hrvatskem so našli pred občinskim poslopjem 10-letno deklico, ki je imela izžgane dlani in stopala. Dekletce se je zvijalo v strašnih mukah in komaj ;je povedalo, da se piše Ljubica Topolovac. Mučili so jo cigani, da bi jo lahko porabili za beračenje. Z neko kislino so ji namazali dlani in stopala, ki jih je kislina tako razjedla. da je nesrečno dekletce v strašnih mukah umrlo. Zločinske cigane so orožniki aretirali. Zagonetna rodbinska tragedija. V vasi Re-hi pri Jasi teharskem se je odigrala v hiši .bogatega kmeta Stjepana Nešiea zagonetna tragedija. Žena je umivala za Lord : Robert Cecgl: USPEHI DRUŠTVA NARODOV DENABNS POŠILJKE Ml že nad 12 let pošHjame denar v stari kraj. Za dibarje in Ure se sedaj te-le cene: 20« Din .. % i 00 |j 100 lir____S S.!»0 500 Din .. t 9.SS 2i*» lir____$ 11 5>j 1.000 Din .. $lS.7t» ; 3O0 lir____$ 1«.S0 2.000 Din .. »37.ro ti 500 lir____S 2T.Ct 3,000 Din .. $37. 3«» :! 1000 Ur____$ 53.25 5.000 Din .. SO3 «0 u 2000 lir____$104.3* Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Izplačujemo tudi * U S. DoUrilb in nakazujemo tudi brzojavno. Prejemnik dobi denar na *voji pofcti bre« vsakega odbitka. — Vst »oftiljke naslovite aa: T »ISO Z A WE A JfrEK OtMfil Sirvlii J35» — 2nd Avs., Now York. N. V. praznike okna, mož je pa prinesel drv in odšel v drugo sobo, da bi vzel revolver, ki je hotel z njim za praenikc streljati. Z zarjavelim iu nabasanim revolverjem je pa baje tako nerodno ravnal, da je zadel svojo 20-letno ženo v gla-,vo. Videč mrtvo ženo preti seboj si je pognal kroglo v glavo. Ljudje govore, da je mož ženo namenoma ustrelil, drugi pa pravijo, da so zakrivili tragedijo domači prepiri. Nesrečna zakonca sta zapustila 7 mesecev starega sinčka. Z noži sta se spoprijela. V vasi Budrovae pri Bjelovaru sta se spoprijela z noži zakoncu Mato in Kata Priselee, ki sta živela že (»d leta lf)17 v srečnem zakonu. Mož je lani zasačil ženo s hlapcem, ki ga je odslovil, toda žena je odšla za njim pa se je posnele vrnila k možu. Zahtevala je ločitev zakona in te dni bi morala priti zadeva pred sodišče. Nekaj dni pred obravnavo je mož ponovno zasačil ženo z ljubčkom. pa ji je kljub temu prigovarjal, naj se zaradi otrok pobotata. Žena je to odločno odklonila in za-' konca sta si skočila v lase. Obde-J Iovati ~ta se začela z noži; mož ej ženo tako obdelal, da ie umrla.' sam ije prt odnesel samo lažje po- j škodbe. Zgorel v hiši. V vasici Stara Dingula pri Mi-troviei -e je pripetila težka nesreča. 62-Ietui Matija Jankovie iz bližnje vasi se je zatekel pred mraizom v bajto Joška Juri ne. kjer ni bilo nikojrar doma. Zakuril je kar sr»>di izbe in ker je bi! zelo utrujen, je kmalu zaspal. Ogenj se je pa hitro širi! in kmalu i-e bila vsa bajta v plamenu. Zgorela je skupaj z Jankovičem. Tragedija zapuščenega sina. V mestnem parku v Zemunu so našli mrtvega *JO-letnega slusate-j Ija sretlnje tehnične šole iijuro j Sebothanerja. Prr njem so našli 1 pisano, naslovljeno na roditelje v Buenos Aries u. Sin se ganljivo posla vitja od roditeljev in jih prosi odpuščanja, da jim s samoromom zagrenja življenje. Zakaj je živel ločeno od staršev, ni znano. Trdovratna samomorilka. V Splitu so našli zastrupljeno s plinom 18-letno frizerko Katico Ijjubetič. uslužbeuo v salonu Xe-deljka Skoti. Ljudje . ki so jo poznali. pravijo, tla je šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Že dvakrat si je hotela končati življenje. pa so jo obakrat rešili in šele tretjič se »ji je posrečilo. Obup zapuščene žene. — Te dni se je odigrala na movtu čez reko Vrbas pri Banja Luki pretresljiva tragedija. Ana škovski je vrgla v vodo svojega petmesečnega otročička. potem je pa hotela skočiti za njim, pa so jo v zadnjem hipu zadržali. Csa policiji je izjavila, da je prišla v Banja Luko s trebuhom za ! kruhom. Seznanila se je z nekim orožnikom in ko je porodila nezakonskega otroka, jo je zapustil. V obupu je vrgla otroka v vodo in hotela skočiti za njim. da bi sku-t>aj umrla. Povprečnemu opazovalen je izgledalo zadnje mesece, da stoje stvari z Društvom narodov zelo' slabo. Ekstremni nacijonalizem je že desetič proglasil njegov bližajoči se razpad, vlade velesil nyka-ko niso hotele stopiti na plan. nesposobnost sveta Društva narodov ustaviti japonsko vojaško pustolovščino na Kitajskem je omajala vo javnosti v može Ženeve. Položaj pa se j»> spremenil na bolje. Vi ljudje bodo vI, Uo zvedo o NuBa-Tont—zdravilu, ki naredi dofti močne, zdrave krvi. Ta izvrstna sestavina odžene iz telesa strupene u* Stanke nastal*- vsled za prt nice, ki je vzrok nepotrebne boltini in revščine. Xuga-Tone uredi in ojaC-a organe. da boljši apetit. odpravi neprebavnost. pline in vzdiganje želodca in frev. odžene obiBtne in mehurne. ter druge enake bolečine povzročene vsled nepravega delovanja črevesja. Potem, ko »te vživali Nuga-Tone nekaj dni, se pričnete počutiti boljge, vaše spanje je počitno in osveiljivo in vstanete v jutro močnejši in energični VI laliko kupite Nuga-Tone kjerkoli ne prodajajo zdravila. Ako vaš trgovec nima tega v zalogi, mu reelt«*. naj ga riaruCi za tas o*I njegovega prekupčevalca. — Adv't. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE BEAOERl Stane um $2.— Naročite ca pri KNJIGARNI GLAS NARODA1 Mesar pripelje k zdravniku svdje^a otroka, ki se mu zdi pre-lakak. Zdravnik mu predpise zdravila in pravi: — To ni nič nevarnega. To je 1«* posledica prenagle rasti. Ravnajte se po mojem receptu in re se hočete prepričati o blagodejnih posledicah, lahko sinčka vsak mesec stehtate. — S priklado ali brez priklade. gospod doktor.' * — Že zopet se jeziš name. ljub-ček — Da. Če bi ne bila žena mojega najboljšega prijatelja, ki takoj prekinil s tebuj vse stike. * Raj na zemlji nastopi št-le tedaj. ko s>e bo sleherni človek vedal. ila živi radi vseh. ne pa. da žive vsi zaradi ujega. * — Ali ni imela tvoja tajnica prej zlatih las.* — Da. toda- zdaj nimamo ver zlate valute. * Ljudje >e bodo razuuieii šele tedaj. ko bodo razumeli, zakaj >e ne razumo.ro. Delo j<* več vredno, ko? vse najlepše besede; toda. kdor zna lepo govoriti, mu nI trfba delati. * — Zdaj pa imaš hudirja! Ta t'alot ti je ugrabil hčerko. Zakaj si mu dovolil zahajati na dom? — Kaj sem vedel, da prihaja zavoljo moje hčerke! Mislil sem da hodi zavoljo moje žene. * — Papa, zakaj pravi materin jezik in n*» očetov .* — Ker »»a mati bolj rabi. * - Zakaj se pa n^i oženil, prijatelj — Ko sem bil .š«> mlad. no mi dejali, da mora človek imeti nekaj pod palcem. «"•♦■ 1i<>.V oženiti. — Saj si dovolj bogat. — Ža res. toda zdau mi pravijo. da mora človek o^tiiti >amee. če si hoče kaj prihraniti. * Poznam dosti ljudi, ki samo od dolgov žive. Pii ne samo. tla hi živeli — še dobro se jim if<>di. * Ot ročice k >e je na pragu i^iii!. njegova mati je pa s sosedo govorila. Govorila j«- že od dveh popoldne, ob šestih pa pride otro-čiček in jo pocuka za krilo. Je bi! že pet let star. »la jo j<-mogrel za krilo pocukati. Poeukal jo je in rekel: — Papa prihaja z dela. In je rekel v veži. da bi rad večerjal. Ka r pa bo za večerjo Mlada mati je prebledela in za-mrmrala : — Vrag in hiulič in kletvina bodo za večerjo, ker nisem še večerje skuhala . . * Skopuh -e pritožuje svojemu prijatelju nad strašnimi bolečinami. Prijatelj: — Zakaj ne stopiš vendar k zobozdravikuT Skopuh : — Saj nisem neumen, čez dve leti bo itak moj sin dovršil študije za zobozdravnika. * — Dovoli, draga teta. da ti predstavim .svojega prijatelja, ki se je nedavno vrnil s Kanarskih otokov. — Ah. kako zanimivo. Ali nam boste zapeli kako pesmico? * Potrpežljiv rojak, ki je imel brado kot stmišee. «je šel k brivcu, da bi za praznike nekoliko oče-dil. T'soda .ie hotela, da je padel v roke mlademu neizkušenemu pomočniku. ki ni še imel dostikrat britve v rokah. '"Ziiik" — je reklo, pa se je pokazala rdeča kri. — In zopet "ziiik** in "ziiik*\ Ko je pa rojak iz petih ran krvavel, je bilo tudi njegove potrpežljivosti konec. Vzravnal se je v sitolu in junaško zahteval: — Daj mi britev! meni daj britev! — Zakaj vendar? Saj te boiu obril in bom pazil za naprej. — Britev mi daj. pravim, da bova oba oborožena in da se bom lahko branil. New Ttrk City I; -a W O DA" NEW TOM, WSDVEWAY, APSU. 1932 THE LABOE8T SLOVENE DAILY in U. B. ML PES IN DIVJI LOVEC Ozrl je na psa z neskončno hvaležnostjo. Mož In pes sta ostala tako dolgo nema, zamaknjena drug v drugega. Pes je prvi po\e-sll glave, kakor da ni zmožen vračati človeku ljubezni. — Lepega psa Imate! — sem dejal, — da bi navezal pogovor. Uf~l je vame svoje sive oči, kot da mi noče prodreti v dno duše; čim dlje je trajal njegov vprašujoč pogled, tem vedje bilo njegovo zaupanje do mene. — Zame to ni pes, temveč brat, — je zamrmral slednjič. Prvi hip sem pomislil, da se temu človeku najbrt meša, toda njegov obraz je izdajal zdravje duha in teie;a. Ce se je zdel malo zahrbten. je bila to naravna prebrisanost preprostega, nekultiviranega človeka, nikakor pa ne rafinirano?t modernega človeka pokvarjene-morale. — Ste lovec? — sem ga vprašal. — Sem, — je odgovoril. — Ne smete pa misliti, da imam psa tako rad zaradi njegovih lovskih vrlin. NI zavohal Jerebice ali dolgo-uhca. ne. storil mi le mnogo večjo us'ugo. Kajne, ti moj dobri Rame, rešil ai mi življenje In čast: Pes je vedelo zalajal in legel k najinim nogam. — Malo je manjkalo, da nisem prišel na morišce. Povem vam to /godbo, saj bi Jo Jutri itak slišali v vasi. — Da, le povejte mi jo. — Pišem se Peter Sakdl in rojen senu bil tu v vasi. Starši so mi umrli, ko ml je bilo šestnajst let Kaj naj bt bil postal v kraju, kjer :o v«i ljudje lovci? Začel sem hoditi z drugimi na lov in poteni, zane ali jerebice. Ta lobrt nima • ka in sodnika. Hitro sem vstal, zlatega dna. ima pa svojo dobio1 — Vi ste bili snoči na lovu, — Hran. Orožnik je bil pri nas do bričina. Pustil me je živeti. Res sem streljal divjačino, toda s tem fem ljudem tudi koristil. Tu pa tan«. jem prinesel zajčka orožniku ali gospodu okrajnemu, pa je bilo vse dobro. Oženil sem se z Leskovo hčerko in ne da bi slutil, sem si s tem nakopal sovražnika. Berneta. najstarejša hči soseda Gentiauxa. je bila zatelebana vame. Moral sem biti slep, da tega nisem opazil. Bila je čedna in nekaj polja je imela, toda jaz niti v sanjah nisem mislil na tako imenitno partijo. Ko sem =.e oženil, se je tudi ona kmalu o-možila, vzela je nekega Saleja. tudi divjega lovca, ki mi je gledal od tistega dne postrani, če sva se kje srečala. Minilo je več let. Berneta je imela že pol tucata otrok, moja žeua pa še enega več. Tedaj so poslali k nam novega orožnika, vestneg?. in strogega. Imel sem še smolo, da sem se na vasi vpričo vseh ljudi sprt z njim. Zažugal »ni jc. da ml že pokaže. Samoljubje me je gnalo še istega večera na lov. Nisem pa bil še sto korakov od vasi, ko sem srečal Saleja. Obrnila sva si hrbet in malo dalje sem zagledal orožnika. N; me opazil. Krenil sem torej v na-pro'no smer." Naključje je hotelo, da sem srečal in pozdravil še babo, ki jc nesla iz gozda butaro su-hljadi. je dejal sodnik. — Ne, — sem tajil. — To vam samo škoduje. — Pa mi dokažite. Sodnik je stopil k meni, me pr> je za roke in si jih natančno ogledal. — Res je. Na lovu ste bili. — Kako to? — Saj sami dobro veste. Kar priznajte. Salejeva žena je vas videla. — To je laž, "videl me je samo Sale. — sem ugovarjal. — On se sploh ni ganil od doma, — je odgovoril sodnik. — Kako ste to storili? — Kaj ;cm storil? — Orožnika so našli mrtvega na razpotju. Prebledel sem. — Jaz tega nisem storil! — Kaj je pa tole? — je vzkliknil sodnik in mi pomolil pod nos poročni prstan. Pogledal sem na svojo levo roko. Poročnega prstana ni bilo nikjer, Vzel sem prstan ki mi ga je dal sodnik. — Ta ni moj, imel sem znotraj vgravirau napis. Pomislil sem. Dotični graver jc bil že umrl. Nikogar drugega nisem imel za pričo. — Mamica Testa je vas srečala. — je nadaljeval sodnik. — Ozirali ste se za orožnikom in nekaj mrmrali. Bila sta sprta. Salejeva j žena je vas srečala na poti v gozd. — Vedno sem ga tako nosil, saj imam priče. Spoznal sem, da sem izgubljen. V obupu sem srdito zaklel. Pribite! je moj pes. Pokazal sem mu prstan, rekoč: — Glej-, kaj zadostuje, da izgubi tvoj gospodar glavo. Me je razumel? Ga je prstan na kaj spominjal? Naj bo že karkoli, izginil je v gozd. Čez pol ure se jt vrnil, držal je moj prstan v zobeh. Izročil sem ga sodniku. — Sem divji lovec, morilec, pa ne! Sodnik je prečital vgravirani napis: "Peter in Marie, poročena 7. februarja 1885." — To seveda bistveno izpremi-nja položaj. — je zamrmral. Čez tri dni so aretirali Saleja. ŽALOSTEN KONEC DON JU ANA Ob enajstih je vzšla luna in s psom sva začela loviti. Komaj sem j ustreli! prvič, sem zaslišal drugi: stan, rekoč: strel ko!, da je odmev mojega. Po- — Gospod sodnik bi vam rad n::ktga dne, sem sc polastil puške znal sem Salejevo puško. Menil sen- nekaj izročil: evo, tu je prstan vain >klenll poskusiti usodo lovca, ki da jc prva divjačina njegova. Stre-' šoj a moža. :ma lov ko karto na podplatih, ka- ljal sem še štirikrat, toda v svoje — Lažete! — mi jc zabrusila v k pi avijo pri nas; skratka, po veliko začudenje Salejeve puške ni- obraz, — moj mož ima prsian na ■•t i1 sem divji lovec. Zdaj sem star sem več slišal. Zadovoljen sem se; roki. petinštirideset let in bog mi je pri- vrnil. Proti poldnevu, ko sem še Privedli so Saleja. Imel je pota, da m-em delal nič drugega ne- dremal, me je zdramilo močno tr- ročni prstan, toda na mezin :u. o streljal v luninih nočeh zaice kanje na vrata. Žena je odprla. —Čudno, zelo čudno,__cem ali pa prežai na divje peteline, fa- na pragu sem zagledal dva orožni-1 pripomnil. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Weil I8th Street New York, N. Y. Kmet Agostino Aimar iz Castel-lara di Paio v Italiji ima sicer že pet križev na grbi, pa je še vedno zelo podjeten prijatelj nežnega spola. Zagledal se je v sosedo Ev-genijo Losano. ki se tudi že približuje Abrahamu in je imela mo-Na vse načine si je prizadeval zapeljati in izneveriti sosedu ženo, ko pa ni šlo. se je začel pogajati z njenim možem. Za ženo mu je penudii 150 lir. In ker je Losano reven kot cerkvena miš. obenem ima pa kopico otrok, je ponudbo navdušeno sprejel. In kmečki Don Juan je odvedel predmet svoje pozne ljubezni z dovoljenjem njenega moža domov. To je bil pa začetek k riževe poti za zaljubljenega moža. ki ga .ie privedla nazadnje celo pred sodišče. Mož njegove izvoljenke je namreč kmalu prišel k njemu m zahteval, naj mu plača še 150 lir za ženo. Dobil je denar, toda zario-— Pokličite jo! — sem dejal. j voljen ni bil. Nekoč sta se srečala Ko je prišla, sem ji pokazal pr- moža ponoči brez prič. Moralno o- gorčeni Losano je premlatil za-peljivca svoje žene tako. da je obležal. poleg tega mu je pa odvzel 550 lir in uro. Tudi to naj bi bilo doplačilo za predano ženo. Losano je zaslužil s tem nekaj let ječe. toda s tem strast podjetnega Don Juana ni ugasnila. Svoje skromno premoženje je pognal z ljubico in ko je ostal brez beliča v žepu. ie začel s kupljeno ženo in 21-letnim sinom krasti. In tako so prišli vsi trije pred sodišče, kjer Aimar opisal žalostno poglavje svoje jesenske ljubezni. Sodišče mu je prisodilo poldrugo leto ječe. POVESTI in ROMANI!Tlso*in rna no* (n,41*, vez. nutln izdaja ........................1.— Splošna Knjižnica: (Nadaljevanjem Št. LMJ. Tar/;m bin opir ...................90 Tarzan sin opir, tr.lo vn....l.H St. SI. Kuka roko ...........................2j Sr. :V2. Živeti .....................................55 št. cj s«iti«tlj KrUpi Vajini s Jiigurto. |k»1<»t. Aut. llok- ler. strank l»roS. .....................3§ ftt .'A, iKsmer Sleško) Listki, H4 Mirani .................................£> št. ::T. Duma*e živali ..................30 št. Tarzan in »m ................I,— Štev. ;bI. I,a Itohrme .....................90 ftr. 47. MKtcriJ duše _________~_____l._ Štev. 4fc. Tarzanov e živali .............1M> štev. 4:», Tarzanov »in. tnl rei ...lil št. fin. ftilka De Grajrc ...............J.JS9 Št. 31. Slav. balade In romance.....80 Št. 54. v nietftu ............................!.— št. 55. Namišljeni bolnik ............. .50 Št. iti. To in onkraj Solit.................31 At. 57. Tarzanov a mladost, trd ve* _________________________~______________1.20 Št. 58. (ilad < Hamsun > ................90 Št. OB. (DostojevskiI Zapiski U mrtvega doma, I. del ....................1.— Št. do. (Dostojevski) Zapiski » .mrtvega doma. II. del V krempljih inkvizicije ..................1.30 2. zv. Hudo krezdno V robati u t Mati."-IC 1 ........................1.25 3. zv. Yes»Ie povesti ZISIKKA SI.OVENSKItf POVESTI 1. zv. Vojnooiir alt poganstvo _______35 .....................35 ..................35 V gorskem zakotju _____35 1 4. zr. Povesti in slike .........................33 V oklopnjaku okrog sveta: 1. >lel .............................................90 2. del ..............................................90 OBA SKI I'AJ ............................1.60 5. zv. Študent naj bo. — Naš vsak danjt kruh ..................................35 j SPISI ZA MLADINO (GANGL) —— 1 Za kruhom, injvest ............................ Nt ni. (Colan Bratje In sestre.....13 2adnJm kmečka voJska 75 št. Idijot. I. del ( I>ostoJevkl .90 jJJ ^^ J .............. Zgodovina o nevidnem človeku Veliki inkvizitor ..............................L—j Vera (Wnldura), l>roS......................35 I Vojska na 'Jalkanu, « slikami .........25 7V ,rdo Vsebuje 12 po- i vesti ...............................................ji® Vrt.iar, 1 RahludruuatU Taj;oret, [ -L zv. trdo vezauo. Vsebuje 3. po- tnlo vezauo .75. vesti .................................................jjfl broširano .......................................60 5- zv. tr«lo rezano. Vinski brat .........50 G. zv. trdo vezauo. Vsebuje 10 po- Volk spokomik in druge povesti....l.—' trdo vezano .......„.......................1.25 Višujrga rrpaticn, roman, 2 knjgi 1.30 %'ojnl, mir ali iMiganstro. 1. zr. .....35 V pusliv je šla. III. zr.....................35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu ....................25 Vodnikova pratika I. 1927 ................-50 Vodnikova praiika I. 192« .................50 Vodniki in preporoki .........................60 Zmhel smrti ......................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......60 JSS fit. iti. Idijot. H del .......................90 Ar. mi je, kakor -hromel. strahotni molk je udaril ijlas mojega oeeta, ki je zajokal, ves iziuuerii. ve> pomaiidran o«l strahu, in riirar jok se je nenadoma zadušil v nekem zateklo piskajin-em zvoku. Ta jok je šel skozi mene kakor ostrina noža. lVpel na t« > siv. nebogljen, z rokami, vise-rimi ob bokih, za globoko vdrtimi oemi je ore omahnil proti vratom. Napol obleeen sem planil milno njega p;< po eesti do kreme. Nekaj ernega, skrivije-nega se jt* mimogrede zrušilo predme. I>vi-sjmil sem roko. da bi odsuuil. — Samo jaz sem... Eda so ubili... teei lir.":, Bil je Jolm. Njegov obraz je bil ena sama nle«'-a rana. Od njegovega plašea ji kapljala kri. Njegova desna roka je bila <»1» ramenu zdrobljena. — Brž! je zasopel iz sebe. rLV«-i, saj nuni ni liir. Samo rana. — Kd je ustreljen. Za i.ožjo volj teei brž. Kd je bil mrtev. John je umiral. JSive nm-jega oeeta je bil > strto. In vse sem imel na vesti samo jaz. Nikoli se ni mogel nilu-e biti tiikn skrušen in skesan, kakor sem bil jaz listo nor. V.-e skupaj jti bilo samo ]ilod moje surove divje narave. Pravi morilce je bil Siinio moj iir-nbvladani temperament. O, da bi ne l>il nikoli prišel domov na obisk! Da bi bil ostal v gorah! Ali da bi me bili v Las Cruees obesili takrat! Na kratki poti do kreme so vse te grenke misli zazrle vame kakor tolpa planil skozi vrata, so ljudje \ Ijek. turek in >,edo zvef-er r prazen. mond Ilill. in v Training School T;un tl h* v veKki ,ulaki k for Teachers Annex. 162. cesta i , • , i - i ■ , i in Hillside Ave.. Jamaica X Y ' kvYl lUl l^al lUOj brat Ka. I*redavanja se vr.še o an-Ie.škem i lobailjo so U1U bill prestielili glaVG. jeziku, ameriških obieajih in ante- VseTkar je i>ilo dobrega in človeškega. riški zgodovini. Kdor hoc«* izbol.i- i i i i v • - • 4 v .. " . . ... . vse, kar ie bilo mehkega v meni, mi .le tesati svojo anjrleseino. naj ne za- . . , , . . . . . .... mudi te prilike do grla m v joku bruhmlo iz me- Xovi tečaji se /a«"iif. is. aprila, ne in tisto uro, ko sem tam sedel z glavo svojega bratci v naročju, z njegovo krvjo po obleki in na rokah, je vse umrlo v meni. Smrt se mi je prikradla v dušo z razdejanjem, ki je bilo še strašnejše od telesne smrti mojega brata. Ni lire ni rekel nobene besede, iiiliee mi ni prožil roke, dokler se ni rez nekaj rasa zdravnik sklonil k nama. — Pusti, Al, da bom pot i pal, vstaui zdaj. Pri teh besedah je lokal naenkrat spet oživel pred menoj. Od vseh strani so s nama gnetli ljudje. Njihovi glasovi in besede so prihajala do mene, kakor da se skale trgajo v gorah. — Tukajle je sedel in je metal kocke. — je nekdo začel, pa ga je nekdo prekinil in spet se je nekdo oglasil vmes. — Od zadaj so streljali —. — Prikradli so se noter —. — Streljali so nanj. ko je bil že na tleli. — In Johna so tudi skoraj končali—. — In nazaduje so se pobrali kakor volkovi—. In potem so vse povzeli še enkrat in so vse še enkrat pripovedovali od začetka. Temple Houston in Jack Love sta bila prišla skozi zadnja vrata, šla mimo godcev in se ločila. Houston je stopil pred Eda, ZAHVALA. Prisrčna hvala ženam Oltarnega društva v Valley, Wash., za vse. kar so storile za mojo maier Margareto Plemel ob času njene smrti. Obiskovale ho jo. ji prinašale cvetlice ter so bile ob njeni zadnji uri pri mji. Posebno se zahvaljujem Mm. Jack Swan, njeni nečakinji Mrs. Lucas JStroyan, Mrs. Itybenk in Mrs. Mary Jtfraek. Hvala tudi Mr. Franku Udermanu, ki jo je pokopal. Zapustila je tri sinove in dve hčeri, ^edaj počiva poleg našega očeta qz. »svojega moža Antona Plcnicla. Dragi oče in mati. počivajta v miru! Mi se vaju vedno v molitvi spominjamo. — Mr. M. A. Vider-vo!. hči. Kellogg. Idaho. Love pa se je skrivajo splazil za njegovo mizo. Oba sta l>ila pijana. — Ali se b» ste opravičili pred menoj siknil Houston. Ed se je (»krenil in ga p »gledal. L«»ve je stal za njegovim hrbtom. — Pridite, kadar boste trezni! Tedaj se bova razgovorila o opravičevanju. To je vse kar snu želel, jt* odgovoril Houston in se odgugal. V ti-Ti-ni hipu je Love Edu nameril sv »j revolver na glavo in sprožil. K<> >r je Kd zgrudil, je Hon>ton planil liazaj in izstrelil >e tlv»* krogli v lobanjo mojega brata. Meti temi streli >o >»• igralci poskrili za svojimi mizami. Ljudje s,» iz pivnice zraven pobegnili na cesto, .foltn je >tal zunaj. Ko je Ed padel, je planil v hišo. Sretli veže sla Houston in Love z nabitimi revolverji padla po njem. (Vedeli je kdo po prvem strahu prišel do sape, >ta l>i!a moril«*a že daleč. Eda s«, odnesli »lomov. John je umiral. Moj oče je straži 1 pri njem. .laz se nisem ii-pal približati lii-i. Zlezel sem na ske- ! nenj in sem čakal. Sam >ebi sem se zdel kakor drugi Kajn. V meni ni bi 1«» nobenega: d v oni; . Vedel sem. da so bile sam«' moje nagle. logotne besede krive umora, t oda L< vi Eda zalezoval in Houston je bi! podkupljen od njega. Mirne duše, preračunano in strahopetno >la morila, -aj >ia streljala od zadaj. Vest o vsem tem se je razširila p • debeli kakor leteči og< nj. še preden je napočil dan. Ves Woodward je siralioma pričakoval strela, ki h ».moral" pasti v odgovor. Vsi skeleči očitki vesti, ki so s,, zvefvr oglašali v meni. so se do jutra izprcnicnili v strupeno >lo po maščevanju. Zd;»j nisem mogel več nazaj. Tista kalna, negotova sivina prvega ju-tra se je še dotikala nočnega neba. ko je moj očr prišel iz hiše k meni na skedenj. Bil je velik, jezen, smrtno bled. — Pojdi z menoj. Pred menoj jc stopal v sobo. v kaTeri je .John ležal v blodnjah. — Til leži eden. je pokazal s prstom. Poteni je tiho šel v drugo s«»bo. v kateri so bili Eila položili na dolgo mizo. Vdrte oči mojega očeta so žarele vame kakor pekoče vprašanje. — Tu je drugi, je dejal. — Kaj hočeš napraviti zdaj? Ali nas hočeš vse spraviti s sveta i Bilo mi je, kakor da me je nekdo z bičem oplazil čez lice in kakor da so st* mi krvave proge začrtale čez oči. Bilo mi je kakor psu, ki >e je potuhnil poti udarci. NADALJEVANJE SLEDI ADVERTISE in "GLAS NARODA" Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ________ __,____ "QUI H A K O D A" ■ —— ygw YORK, WEDNESDAY, A PRIL 13, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Naj ljubezen joče ROMAM IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. R ao (Nadaljevanje.) — Predraga, najlepša, ali bi mogli biti jutri zvečer »b devetih pri iimlili vratih v park.' Toliko imam vam povedati! L*žaljena se fra skuša oprostiti. — I »pustite me, gospod baron. — Xe. dokler tui ne obljubite, za kar vas prosim, vi mali peklenšček. Prav dobro veste, da prihaijam samo zaradi vas in vse «r<»-ri v meni. da se z vami razgovorim. Dovolite mi da vam enkrat povem. Ne bo m- vam treba kesati. Tedaj pa zgrabi bezjrovo vejo. ki jo je imela v roki in «ra ž njo udari v obraz. — Vsako vaše nadlegovanje si prepovedujem, jrospod baron. V nielli sr motite? — pravi jezno ill glas se ji trese. Solze j« peko \ očHi; kaj se je ta človek upal proti njej! l>an»n sr prisiljeno na>»meje. - \e bodite T;tko trdi! S trm ho«*-ete prav «fot<»vo napraviti se L»"l.i «lra«roi-eno. — zaklii"-»> za njo. — saj poznam deklet«.. X /idanom robeem si spahlja b«*z}?ovo cvetje s svetle obleke. Počasi koraka okoli vlikega |x»s|opja do glavnega vhoda v grad. Grofiea mu že pride na-proti v tenis obleki, pripravljena, da •frt* ž njim na iirro. Xf* brž«* "*a je že pričakovala. '/. naglim pogledom jo preleti. Lila je bila rdeča in razburjena in na obrazu je ime- j ia jezne poteze. Ali je bila moj;«*"«' priča njejrnvcjra nenadnega napada na vzjr»-jiteljieoVsekakor .i«- postopal premalo previdno. Seveda i«< ne bi bilo posebno dobro, (»rofica bi bila v svojem |khi<»mi nžaljena. Ve-«lel je. k.iko rada je videla, da je prišel in ji je delal poklmie. T'"tla porabiti je hotel vsako priložnost, da se približa Lori, Lepo dekle mu je vžgalo sree. Pri ijjri je bil /elo pa/ljiv iu proti grofici zelo galanten kot še nikdar poprej; pa tudi gridica mu je izkazovala vso svojo ljubez- njivost Torej vendar ni ničesar videla —- si misli baron z malo olajša vo. Pri čaju je spoznal poslaniškega svetnika ki »;e b.l proti nj«*-iMu Meet illjudeit. toda nekoliko prikrit. Pri \*sem tem pa je ostal j pri večerji, h kateri »je bila tudi izjemoma povabljena Lori I»erger- . eva. Mali Otukar je bil /elo živahni. je govoril in se smejal. V »i o-pomnil mlade vzgojiteljice, da bi bil malo bolj miren, nisu izdali, iiič. Kotiečiio pa v svoji ra/.posajuo*ti še prevrne kozarec mleka, da ra/lije po mizi iu v skledo s solato. (irofica se razjezi iti ozmerja Lori in Otokarja ter ju zapodi t »d mize. Loriile oči /alijo solze; Kaj pri tem ni bila nič kriva m je vendar vpričo gostov bila kaznovana kot kaka šolarica. Lori vstane, lileda ill lie reče besede. M.mia. saj Lori ne more nič /a lo. ako je Otokar neroden. — pravi I'eeilija tVli dan je že I»i V tak in je ni ubogal. tir« 'fico lomi je/a in je v>a rdeča v obrit./; opazi tudi zaniče-valui baronov smeli. Molči. Cecilija! Ti boš tudi vstala in greš takoj v otročjo sobo Poredni oirori ne spadajo k mizi z odraslimi! — Se posebm je/na pa pravi <■ vojeuiii možu: llcrgerjeva spbdi ni zmožna za vzgojVl«4ljico. ker nima na otroke niti najmanjšega vpliva. Cecilija je [»ostala tako 'jezična, da se je moramo sramovati. Ne. Lila. tukaj ti uiorani pa ugovarjati. Cecilija je samo pravična. Ve. da gospiea llergerjeva v tem slučaju ni odgovorna /a Mtokarjevo nerodnost. — pripomni poslaniški svetnik s svojim navadnim glasom. Kateri otrok še ni razlil mleka.' Za to ne morejo pra*• nič !iiti najboljše vzgojiteljice. — pravi baron Iloldin. O. kar dva naenkrat. — si misli Lila polna jeze. — Zdaj je ^anio še treba, da se za Lori |»ergerjevn posla vi še Utokar. Totla Otokar molči Nervozen se igra z vilicami iu gleda z na-gubaneetiini čelom na krožnik. Težko sc /opet prične prijazen |M»jrov«>r. kajti vsakdo se je pečal s svojimi midimi. Tekla prične prva pogovor z baronom. Majhna, ošabna osrbica se |i v beli in roza obtkani obleki kot kaka igrača. Skrbno negova-im plavi kodri .ji padajo spredaj preko ramen. Pripoveduje, da bo šla jeseni v Pariz v nek zavod in se na to že zelo veseli. Kratu-oščine ->• bo popolnoma naučila (iospica llergerjeva nima niti pravil- nega naglasa — lic izplača si' ž njo ukvarjati. Ti uetimnica ! — si misli baron, nato pa pravi glasno; - In ko s«- vrnete, komtesa Tekla, boste krasna, zapeljiva damn. It kateri bodo srca vseh kar frčala v naročje — najprej seveda moje! Da potrdi svoje besede, položi baron roko na levo stran prsi in ji smehljaje prikima. (•rofica morali se boste bati tekmovanja komtcse Tekle. Lila šaljivo odgovori. Rudolfa pa jezi ta neprimeren pogovor. Lil ji slabe volje. Nekaj mu je manjkalo. Lepa. temna dekliška glava, ki je bila njemu nasproti, mu je manjkala, tilii. prisrčni smeh. kadar se je Lori šalila z otroci in njen mehki, sladki glas polu zvoka in dobrote, kadar je govorila ž njimi. Primeroma zgodaj je odšel baron Iloldin. z izgovorom, da noče predolgo pustiti same svoje 'ljube matere", ko ga je grofica ponovno pustila, naj še nekaj časa ostane. Iu odšel je. četudi je bila njegova "ljuba mati" poleti ill pozimi vsak večer že ob devetih v postelji. Hog me varuj. — misli baron. — pred to ošabno družbo. Itlldolf ga sprejme do vrat. ker se je še hotel izprehoditi po parku, kar mu je bilo tako prijetno. Kot deček je marsikatero jlrevo posadil. Mnogi spomini >o ga j »eza11 na llmeljnik — njegove vesele igre kot deček, njegova brezskrbno otroška doba! Zelo je bil navezan na ta dom. zato je vedno j rad prihajal domov, dasi m ti (je svakinja Lila vedno zagrenila nje-1 govo bivanje na gradu. Majhen lunin krajce je plaval po jasnem vederiiem nebu. Le , bleda zarja je še pošiljala zadnji pozdrav poslavljaijočcga dneva.' Zrak je bil nasičen vonja španskeg bezga. Mrak je ogrnil drevje in grmovje v svoj pajčolan in osvežuj«m" hlad je vel okoli Kudolfovega j čela. IWasi ImhIi Kulf in uživa čarobnost večerne ure. znanje: Ona je. katero si iskal, po kateri si hrepenel — ona je. ki bi te s svojo ljubeznijo mogla osrečiti. Kaj je vendar bil.' Samski mož. kateremu je manjkalo v živ- i jen ju vb stopnice, je mirno ležal na vodi. (Dalje prihodnjič.) Ia edino oviro, rta se ni mogla poročiti. Dolgo je razmišljala, kako najti izhod iz obupnega pohiaji slednjič ga je pa našla v tem. da je svoje nesrečne otročičke zadavila Ln si končala življenje. DVE PRETRESLJIVI TRAGEDIJI V Jeni se je odigrala v noči od velikega četrtka na veliki petek strahovita rodbinska tragedija ki je pretresla vso nemško javnost. Svetnik viš. dež. sodišča dr. Kur: Wilhelm Meurer je ustrelil svojo ločeno ženo, svoja otroka v starosti 5 in 7 let. svoja priletna reditelja. svojo nevesto, ločeno ženo svetnika višjega deželnega sodišča dr. RLttwegerja in končno še sebe. Pokojni je bil v pravniških krogih splošno znan. star je bil šele 37 let in za seboj je imel že lepo karijero. Leta 1929 so ga poklicali iz Rudolfstadta. kjer je deloval kot deželnosodni svetnik, v Je^o k viš. deželnemu sodišču. V Jeni se je seznanila njegova rodbina z rodbino svetnika viš. dež. sodišča dr. Rittwegerja in kmalu sta navezali rodbini med seboj prijateljske stike. 361etna soproga dr. P:tt-wegcrja je napravila na Meuierju že na prvi pogled globok vtis in njuno občevanje je postalo kmalu intimno. Slednjič sta dr. Meurer in gospa Rittweger spoznala, da ju je useda sama določila za skupno življenje. Rodbini sta se po huderp prerekanju in dolgih pogajaniih spo- j razumeli, da sta se oba zakona io-čila, da bi se lahko dr. Meurer in1 gospa Rittweger vzela. Pred dobrim mesecem je sodišiče oba za-' kona ločilo. Istočasno je bil d*. | Meurer na lastno prošnjo preme-1 ščen v Altenburg. kjer naj bi na- j stopil službo 1. aprila. Njegova že-i na se je sprijaznila z bridko u-} sodo in hotela je pomagati v isti hiši stanujočim moževim staršem pri selitvi, sama je pa nameraval?, najeti stanovanje v Rudolfstadtu Na veliki četrtek zvečer so bili ra' stanovanju dr. Meurerja njegovi] priletni starši, njegova ločena žena' in njegova nevesta gospa Rittweger. Proti polnoči so pa začuli sosedje sedem strelov. Ko so prihiteli v Meurejevo stanovanje, so zagle- dali gnren prizor. V sobi jc ležalo šest mrličev s prestreljenimi glavami in smrtnoranjen deček. Policija je ugotovila, da je dr. Meurer ustrelil najprej vse tri ženske, ki so sedele na divanu. potem svojega očeta, za njim oba sinčki«. Ki sta že spala, končne je pa pcgnal še sebi kroglo v glavo. Mlajši sip -ček je bil še živ ko so prihiteli v stanovanje sosedje, toda kmalu po prevozu v bo'.nico je tudi on u.nrl Kaj je potisnilo dr. Meurrrju v roke morilno orožje, še ni znano. Morda je prišlo v rodbini do prepira zaradi ločitve obeh zakonov, ni pa tudi izključeno, da je bil dr. Meurer tako rahločuten, da ni mogel preboleti udarca, ki ga jc zadal svoji ženi in možu svoje aruge izvoljenke. Najbrž mož ni i*nel več v oblasti svojih živcev in je se^el v obupu po revolverju. Tako je moralo pasti sedem žrtev na oltar ljubezeni. ki se je bila vnela med Meurerjem in gospo RiUwegerje-vo. Pretresljiva tragedija se je odigrala na veliki petek v Berlinu. 331etna Klara Engwicht je imela tri nezakonske otroke v starcoti odi 3 do 7 let. in vse tri je zadavila, potem se je pa obesila. Stanovala je v podstrešnem stanovanju, kjer je imela samo sobico s kuhinjo. Pred tremi tedni je še imel i službo pomivaike v nekem hotelu pa jc bila zopet noseča in odpustili so jo. Dobivala je sicer skromno pod-j poro. vendar je pa živela v velik: | bedi. V obup jo je baje pognala ne-J srečna ljubezen. Imela je ljubavno. razmerje z nekim brezvestnežem. j ki ji je obetal zakon, ko je pa do-, segel svoj cilj. jo je zapustil. Zve-' del je namreč, da ima že tri nezakonske otroke in zato ni hotel o! zakonski zvezi z njo ničesar sltia-ti. Nesrečna žena je začela svoje nezakonske otroke sovražiti in I pretepati. V njih je namreč v'cie- KOMUNIZEM POD STREHO SVETA SHIPPING - „ NEWS V zadnji številki revije ••Rundschau" pripoveduje E. E. Kise h. kako je izpremenila komunistična propaganda patrijarhalno življenje mohamedanskega prebivalstva v krajih, ki meje na najvišjo planoto sveta Pamir ali Streho sveta. Ta daljna krajina Rusije je bila še nedavno nedostopna evropskemu vplivu, zdaj ima pa že organizirano komunistično mladino in brezb^ž-nike. kakor v katerikoli guberniji evropske Rusije. Pred revolucijo je hodilo v šole. kjer so razlagali koran samo otrok in še ti so bi'i sami dečki. Zdaj pa imajo v pod-pamirskem kraju 160 šol. ki jih pohaja 80rr vseh dečkov, deklic pa hodi v šolo samo 15'Mnogi starši namreč pravijo, da bi raje zadavili svoje hčerke, kakor pa da b. jih poslali v brezverske šole 14. aprila: New York. Hamburg, Cherbourg 15. aprila: Maurctttcr.a, Cherbourg 20. aprila: Euru|-a. Cherbourg. Bremen 21. april«: Albeit Hallln, Hamburg Ou-rKxirg 22. aprila: France, Havre Majestic, Cherbourg 23. aprila: Clexriari'l, Hamburg. » iirriMnirg Si.ii.uJ.im, Boulogne »ur M»r, Hot terdxin 27. aprila: Atiuilatiia. Cherbourg 28. aprila: Hamburg,, Hamburg. Cherl>oura 29. aprila: C jiiimbn. Cherbourg. Bremer) Hoiiierjc. Cherbourg Saturnia, Trst in Dubrovnik 30. i pri la: tie <|e Fran«-«. Havre V«»I»-nti.im. tVui'igne iur Aler. Hotter-dam 4. maja: Bereiu;ar'a. CSi-rtn.urg 5. maja: Bremen. Cherbourg. Bremen Deutsvhland Cherbourg. Hamburg 6. maja: Olympic, Cherbourg 7. maja: Mauietanl« Cherbourg. Kot in dam, Uoulughe Dur Mer. H"l- tervla m 12. maja: Kuropa, Cherbourg. Rremen New York. Cherbourg. Hamburg 14. maja: ran*. Havre Auuitania. Cherbourg VrenUam, Boulogne tSur Mer, Rotterdam Bella nourg 26. maja: Hamburg. Cticrte urg. Hamburg 27. rr.aja: Kiaiice, Havre Oljuipo. Ctiertajurg 29 maja: Kmo|>,i. Cherbourg, Premeri V'.Ien-tam. t^>ul»iH*ih u»lar-| rev iz zvonika bh/.nje v a-* i. Hli/.tt njrjra pridne žvrifolrti »l«ver. Njfjfov« slndka. v/dilin-j nu [H^eiu |»a «"iuienburg, M. J. Bayuk INDIANA XI Lnoiauapolis, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora. J. Butchar Ch.cago, Josepn B.ish. J. Bevčli, J. Lukanicli, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Angelc, Mary Bambicb. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barbonch Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Zagar MARYLAND Steyer, J. čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. 6ekulft Eveleih, Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povš* Virginia, Frank Hrvatlcb MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ MONTANA Klein. John R. Rom Roundup, M M. Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsna Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe CWelanrt. Anton Bobek. Chas Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-nik, Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuiršf Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younastown Anton KikeU OREGON Oregon City. Ore.. J. Kobl--* PENNSYLVANIA Ambridge. Frank Jakš^ Bessemer. Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Brldgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge. A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. *lo. vanžek Crafton, Fr. Machek Expert. G. Pre vič. Louis Zupan, čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math ICamln Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank > renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown. John Polantz, Martin Koroshetz Krayn. Ant. TauielJ Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway. John 2ust Moon Run, Frank Podmlliek Pittsburgh, z! Jakshe, Vine. Art\ J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading, J. Pesdirc . 150 strani dobrega etiva Cena 50 centov Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljite naročilo še danes na Slovenic Publishing Company 216 West I 8th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj. Fr. Bchifrer West Newton, Joseph Jovan Willock. J. L'eternej UTAH Helper, Fr. Kreb« WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik ln Joe Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Frank Skok , WYOMING Rock Springs. Louis Tauch^r Dlamondvllle. Joe Rolicfc Vsak sastopnlk Izda potrdilo »« svoto. katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glaa Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; 'a Stiri mesece $2.; za čet~+ leta $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina ta Evropo