Političen list za slovenski narod,
Po poŠti prejemali volja: Za oolo loto prodplačan K» gld., za pol leta 8 gld., za eotrt lota
i Ifld., za en mesoo 1 tflil. 40 kr. V administraciji prejemali voljli: Za celo loto 12 irld., za p»l leta <! url d., za eotrt lota !i gld., za on moseo 1 gld. V Kjuliljani na dom pošiljali velja 1 gld. 20 kr. voč na leto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejoma opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulico št. 2.
Naznanilu (insorati) so sprejemajo in volji tristopna potit-vrsta: 8 kr., Se se t M; i enkrat; 12 kr. ee so tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primorno zmanjša.
Rokopisi so no vračajo, nolVankovaua pisma se no sprejem,ij i. VredniStvo jo v Seraoniških ulicah h. št. 2. Izliaja vsak (lan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/«<>• '»"i popoludno.
^tev. IOO.
V Ljubljani, v sredo 4. maja 1887.
Letuilc X V
llr/avni /bor.
/i Dunaja, 3. inaja.
Budgetna razprava.
(Šesti in sodmi dan.)
K prejšnjim 521 govornikom vpisalo so jih jo šo nokaj, tako da jo za posebno razpravo državnega proračuna pri raznih točkah oglašeuih žo 000 govornikov. Predsednik dr. Smol k a je zarad tega s pričotkom včerajšnje sojo opominjal poslance, da naj so strogo držč stvari in da naj no govorč nepotrebnih reči. Ta dober uk je predsednik vsako leto dajal poslancem, ali kakor se druga lota niso brigali zanj, tako so tudi letos že v prvi seji pozabili na željo iu prošnjo predsednikovo.
Proračun za Najvišji dvor in kabinetno pisarno bil je sprejet brez ugovora; pri točki »državni zbor" pa sta se oglasila T a u s c h o <u K r o ti a \v o t te r. Prvi so jo pritoževal, da je delovanje državnega zbora prepočasno, da mnogo mnogo reči še ui prišlo v razgovor v odsekih, da so napravlja preveč tiskovin iu da naj bi so sostavljal kratek pregled odsekovih sej. Predsednik jo obljubil, da so bode to zgodilo. Dr. Krona \vetter jo pa grajal novo državnozborsko palačo, kjer so žo zgujili nekteri stropni tramovi iu so jih morali z novimi nadomestiti, dasi jo komaj par lot, kar jo bila hiša dodelana.
Proračun za državni zbor, delegacijo, kontrolno komisijo iu državno soduijo jo bil potem potrjen brez premembo.
Obširen razgovor pa se jo vnel pri minister-skom svetu. Profesor 10 v u e r jo rekel, da so sm6 pri ministorskem svetu govoriti o vsem, kor v njem sode vsi ministri in jo jako obširno govoril o slabih razmerah Dunajskega mesta, za ktero so vlada no briga, jo omenjal dotičuih člankov v cosarjevičevi knjigi, iu primerjal razvitek Berolina in Budapešta z Dunajem.
Miuisterski predsednik grof Taaffe bil jo včeraj posebno dobro voljo in jo dajal nasprotnikom krepko in primerne odgovore, ki so simtertje hudo zaskololi in mod poslušalci zbujali pogosto vosolost. Velik smeh so jo zlasti razlegal po dvorani, ko jo minister Exnerju rekel, da ui čuda, ako so Berolin
hitreje vzdigu je, ker jo sploh znano, da otroci hitrejo rastejo kakor odrašeui ljudje; Berolin jo bil prod malo leti še otročajski, bil je stolnica prusko kraljevine, sedaj jo postal glavno mesto velike nemško države, zato jo začel hitro rasti. Da bi vlada Dunaj zanemarjala, ui res, šteje si marveč v najlepšo nalogo, po vsej moči pospeševati razvoj in vtrditov državno stolice. Ki nor ga jo vabil, da naj gre enkrat k nasipom, ki obdajajo mesto in kjer stoje mitnice. Tega mu ui treba; ker je rojen Dunajčan, so jo že kot pobalin igral po imenovanih nasipih in jih dobro pozuii. (Vesolost.) Konečno omenja še, koliko jo cesar storil za Dunaj in koliko bo še storil, ker srce njegovo gori za to mesto, (iovor bil je sprejet z živahnimi dobro-klici, samo Nxnorju so jo malo kadilo in oglasil se jo še enkrat, da bi pobijal ministrove besede, kteremu je očital, da madjarska vlada bolj skrbi za Budapošt, kakor naša za Dunaj.
češki poslanec Ton nor je Kxnerju odgovarjal in omenjal razmer v Pragi, ki ni nič pridobilo od tega, kar jo Dunaj zgubil, ki jo pa vendar zmirom veličastneji. Sicer pa se no smč prezirati, da jo bil Dunaj nekdaj glavno mesto cele državo, zdaj jo lo glavno mesto naše polovice, v drugej polovici pa je Budapešt, kjer naj iščejo, kar jo Duuaju odšlo.
Pickert je povdarjal, da Cehom in Poljakom ni treba posebnih ministrov, da bi Nemci vsaj tudi zaslužili svojega lastnega ministra, tudi jo vprašal, ali dobivata Tnali o in Pražak dvojno plačo, ker v proračunu to ni posebej pojnsneno?
Dr. Lueger jo zlasti zavračal Kxnerja glede obrtnijstva rekši, da ni res, da bi bilo nove obrt-nijske postavo slabo; ljudem samo to ni prav, da so niso šo bolj spremenile prejšnje razmero. Dunaj sicer no peša, ali razvija se tudi no; nasvetoval bodo več za Dunaj potrebnih predlogov, ter priporoča zbornici, da naj tem predlogom pritrdi.
Proračun za ministorski svet bil jo za tem potrjen.
Na vrsto jo prišel dispozicijski zaklad, pri kterem so navadno ponavlja splošnjn razprava. To so je pokazalo tudi včeraj; pričel jo jo Noinvirth, ki je povdarjal, da glasovanje za ta zaklad pomenja nekako zaupnico za ministerstvo, da pa on in njegovi tovariši za to zaupnico no bodo glasovali. Tudi je
ministra opominjal na tisti njegov govor, v kterem je trdil, da je vlada nad strankami. To ui več ros, ministerstvo so je sedaj oklenilo desnico.
Strupeni napadi Neuvvirthovi so ministerskega predsednika prisilili k odgovoru, v kterom jo potrdil program, ki ga je zadnjič razvijal minister Dunajevski. Pred vsem jo omenjal, da v dovolitvi dispozicijskega zaklada ui nobene zaupnice za vlado, ampak k vočemu zaupnica njegovi osebi v priznanje, da so dovoljeni denar ros v to namene obrača, no pa za kako drugo reči. Glodo vlade nad strankami je grof Taaffe odgovarjal, da je to izrekel ob času, ko je bila izvoljena nova zbornica in so stranko šo niso bile za trdno osnovalo. Leta 1881 je rekel, da so mora vsaka vlada opirati na kako stranko; iu tako sodi tudi sedaj, kor sicer bi bila konštitucijonalna vlada nemogoča iu bi so morala ustava odpraviti. Vlada mora državo oskrbljevati nepristransko iu v tem smislu stati nad strankami (živahno odobra-vaujo na desnici), ako pa hoče kak zakon napraviti, se mora zvezati z večino, sicer bi bil vsak nov zakon nemogoč! Glasuo ploskanje se jo razlogalo, ko jo minister končal in nasprotnikom rekel, da bo sicer previden v svojih besedah in izrekih, to ljn-bavi pa jim no bodo skazoval, da bi svoje odgovore čital.
Na vrsto je prišel šo poslance Webor, ki jo pa govoril zgolj lo o šolskih razmerah na Morav-skem in hudo prijemal naučnega ministra, kor jo povišal učnino iu odpravil srednje šole v Viškovu. Kroinerižu in Priboru, na kterih gomilah bodo dijaki Valaških Meziričev žalostne pesmi prepevali. Glasen smeh se je razlegal po dvorani, ko jo sklepal, da bodo mod tem k liogu molil za spreobrnjenje grešnikov.
Mislilo so jo, da bode ta točka včeraj dovršena; ali to ni bilo mogočo, kor jo vpisanih šo več govornikov, kterim so je v zadnjem trenutku pridružil šo Kdvard Suess.
Zato jo včeraj predsednik ob štirih popoludne sklonil sejo, ki se jo bila pričela žo ob desetih dopoludne.
Daues jo prvi govoril levičar Fuss, ki se jo hudoval nad uradnim in vladnim časnikarstvom, češ, da je škandal, kakor pišejo ti časniki, in da so
LISTEK.
Odlomki iz dnevnika enoletnega prostovoljca in visokošolca.
(Daljo.)
(15. fobru v arij a.) Zadnjo nedeljo jo bil tak hud mraz, da nam jo črnilo zmrzovalo v sobi. Udje so nam vsi otrpnoli. Morali bi od */a 1 (.). do */„ 11. uro delati „Go\vohrgrill'o". Nehali smo pa malo prej, kor nam jo mraz lo proveč šol za kožo. Kar stopi naš poveljnik v sobo in ko zapazi, da nismo povelj iv natanko spolnili, zareži nad nami: »Mnrsch hinaus auf den Gang bis 11 Uhr.M „Ks ist zu kalt", to besedo jo čul iz našo srede, pa 011 so začni šo bolj znnšati nad nami: »Ilir vorwoiohlichton Na-turou . . ." Pa le nekaj minut nas je mučil v hudem mrazu na hodišču, očital nam jo meh-kužnost, sam pa jo na vso moč tiščal roko v žepih. Trepetati jo začel snm, »prišel jo do spoznanja",
bi rekel nemški; zapove urno: »a b trot to 11" in popihal jo jo urno na gorko. Mraz nas je rešil. — Včeraj smo šli streljat, onkraj Donave na daljavo dvesto korakov; ko pridemo na strolišče, so privleče gosta megla, da nismo videli niti dva koraka pred seboj. Je pa za to ondotni gostilničar imel dober dan.
(81. f e b r u v a r i j a.) Ta teden v sredo smo imeli hud »marš" v Sclnvechat. Prišli smo šo le ob 2. uri popoludne vsi zdelani donni.
(8. marca.) Včeraj smo imeli »llebungs-niarsch" v Stainorsdorf. Pot jo bila začetkom lepa, proti koncu smo pa morali gazili »grozno" blato. Bilo nas jo za celo brigado, imeli smo seboj dvo godbi, kmalo eno za drugo; kako p oži ve ti glasovi vojakn, čo je utrujen!
(12. marca.) Bilje včeraj prijeten dan, imeli smo »Uebungsmarsch" v Nouvvnldegg. Dan jo bil krasen, pomladansko solnco jo prijazno obsevalo lopo okolico. Kako vesolje, ko som prvič zopet po dolgem času stopil v gozd, kjer diha narava novo spomladansko življenje. Prišli smo domii ob '/«-• ur' P°" polnilne.
(2 4. m a r c a.) Včeraj smo korakali v kraj »Mauer". Bilo jo hladno. Zgodaj smo so napravili na pot,. I,oni Dunajčan jo so radovedno pogledovali skozi okna; izbudilo jih jo rožljanje bobna in godbeni glasovi. Kaj lahko so koraka po taktu »Banovcov". Ta »marš" jo menda vdomačeu pri vseh avstrijskih vojaških godbah. Na potu in pri vajah nas jo mučil nadporočnik (i. Vedno jo bilo troba iti v »Lauf-schritt". Vsi potni smo bili žo. Hvala Bogu, da 11111 jo kmalo ukazal polkovnik ostro: »Lasson Sio die Louto nicht iinmor lan len!"
(3 1. marca.) Prazniki velikonočni so potekli. Opazoval som to duove Dunajsko življonjo. Sicer ima Dunaj precčj brezvorsk značaj, o praznikih «0 pa ljudstvo zelo zanima za vorsko šego in navado — znnbiti lo iz radovednosti. Veliki potok jo obiska-valo ogromno ljudstva cerkve in krasne božjo grobe; molilo so je mnogo, še voč pa zijalo.
Veliko soboto popoludno jo bilo »vstajenje" na cesarskem dvoru. Ljudstvo jo kar truiuoma tjo vrelo. Regimonti so delilirali in cesar jih jo zolo pohvalil.
ministerski predsednik pač ue more izgovarjati. Konečno je prijemal AVeberja in obširno razpravljal razmero med desnico in vlado, češ, da jo je AVeber huje napadal, kakor kak levičar. Prepričan je, da jo bo prijemal tudi naslednji govornik dr. Gregorec. Divji krik se je razlegal na levici, sikanje na desnici, ko je Fuss konečno naznanjal, da bodo vsi levičarji združeni glasovali zoper dispozicijski zaklad.
Za njim je dr. Gregorec imel svoj deviški govor. Levičarji so se zbrali okoli njegf, in radovedno pričakovali njegovih razprav. V začetku niso bili posebno mirni, ker je opravičeval, zakaj da bode glasoval za dispozicijski zaklad. Ministerstvo je le prehodno in pripravlja pot vladi, ki bo Avstrijo primerno vredila; imela je silno težko stanje, ko je prišla ua krmilo, uradniki ji nasprotujejo, ker jih Taaffe ni mogel poslati v pokoj ali večnost. Vlada se protivi carinski zvezi z Nemčijo, ki bi nas uničila, zato bo glasoval za njo. Obširno je govoril ob Aussererji, ki je Cehe in Slovence imenoval li;:npe in ki bi Avstrijo razsekal, ko bi postal minister, kakor si je želel, rekši: Ko bi bil jaz minister! Omenjal je dalje pogodbe z Madjarsko in se potem podal na veliko politično polje, kjer pa ui imel sreče. Levičarji so zaganjali velik halo, ko je omenjal, da bi bil dualizem kmalo zadušen, ko bi viada Francoske ue pustila več poniževati, ko bi se pridružila Rusiji iu bi osnovala južuo-slovansko skupino, ki bi Madjarom kašo vpihala. Jako je levičarjem dopadalo, kar je govoril o razdelitvi narodnih skupin, ki naj same določujejo svoje razmere. Teh izjav nikakor ne moremo odobravati, ker nasprotujejo programu, ki ga je leta 1879. proglašala desnica, in ker nam bode to le škodovalo. Ni dvoma, da bodo nasprotniki te izjave porabili v sumničenje avstrijskega rodoljubja pri slovenskem narodu in nam jih pri vsaki priliki v spomin klicali.
Na desnici so te veliko-politične razprave napravile neprijeten vtis, in dr. Gregorec je vsled tega po dovršeni razpravi izrekel, da ni imel nobenega pooblastila v imenu svojih tovarišev govoriti, ampak da je govoril le v imenu svojih volilcev in po svojem lastnem prepričanji.
Tudi Foregger se je oglasil k dejanskemu popravku in je v prvi vrsti omenjal, da je govoril dr. Gregorec le v svojem imenu, kar je govoril o južno-slovanski skupini, ker se štajarski Slovenci nečejo ločiti od svoje dežele. Dalje je trdil, da beseda „Windischer" ni zabavljica, in da pismo, ki ga je čital dr. Gregorec, ni istinito.
Po konečni besedi poročevalca dr. Mattuša, ki je .gorko zagovarjal rodoljubje vseh narodov in Suessu nasproti, ki je zadnji govoril o tej zadevi, omenjal, da se avstrijski duh ne goji samo v nemških, ampak tudi v čeških, poljskih in slovenskih šolah, ter povdarjal, da je to res zaupnica vladi, bil je dispozicijski zaklad v znesku 50.000 gld. z veliko večino sprejet.
Preden sklenem, naj omenjam, da je včeraj ministerski predsednik odgovarjal na interpelacijo poslanca Bendelna zarad prepovedane svečanosti nemških turnarjev v Pragi. Ker je bilo dotično telegralično poročilo dovolj obširno in jasno, ni treba o njej danes vnovič govoriti.
V četrtek pride menda na vrsto carinska pogodba z Ogersko, kakor je bila sklenjena od go-
spodske zbornice in bo zarad tega budgetna razprava pretrgana.
Zborovanje bo trajalo menda tje do srede meseca juuija, ker ima zbornica rešiti še dokaj važnih reči.
Govor poslanca Sukljeja,
27. aprila v državnem zboru.
(Dalje.)
V svoji jako podučljivi knjigi „Der Staatshaus-halt Oesterreich-Ungarus" je razložil upravni primanjkljej, ki je našemu gospodarskemu primanj-kljeju popolnem podoben. Ko je namreč od tega upravnega primanjkljeja odštel svoto za plačevanje rente, za odkup zakladnih listov, Dunajsko razstavo itd., opomni najvažnejših izplačilnih postavkov, namreč investicij za železnice ter reče po besedi: »Konečno se morajo odšteti tudi oni zneski, ki se porabijo za grajenje železnic." Toraj vidite, da moremo z dobrim vzrokom zagovarjati gospodarski primanjkljej. Kar se tiče mene, naravnost rečem, da ne moremo primerjati različne proračune za posamezne finančne dobe, če ne odštejemo od budgeta take izdatke, ki se le enkrat izdajo ali se ponavljajo le v dolgih presledkih, in če tudi ne odštejemo enake dohodke. Oe se toraj vprašam, kako velik je gospodarski primanjkljej, pridem do resultata, ki se ne strinja z resultatom gospoda glavnega poročevalca. Jaz odštejem namreč svoto za grajenje državnih železnic 7,900.000 gld., dalje glavnico za privatne železnice 700.000 gld., za monumentalue stavbe 273.000 gld., za pristanišče v Trstu 976.000 gld., vrh tega prvi obrok za drugi tir proge Dunaj-Tulln 1,000.000, ker se mi ta svota taka zdi, kakor izdatek za novo železnico. Toraj znese gospodarski primanjkljej 4,220.470 gld. če prištejem doplačilo češke in Moravske za transverzalno železnico 273.000 gld., dobim 4,493.470 gld. kot gospodarski primanjkljej za leto 1SS7. Če s tem primerjam gospodarski primanjkljej lanskega leta, kterega tudi znižam za 700.000 gld., ker se je tačas položil drugi tir iz Grybova v Novi Sandec, znese primanjkljej lanskega leta 1,888.552 gld. Toraj je letošnji gospodarski primanjkljej za 2,604.865 gld. večji od lanskega, če pa še pomislim, da se je med tem izdalo za skupne zadeve 2,234.906 gld., ker so se omislile repetirke, znese gospodarski primanjkljej 369.861 gld. več, kakor lansko leto. Priznam, da se mi v sedanjih razmerah ta resultat ne zdi tako neugoden, kakor so včeraj trdili na več straneh. Včeraj je zaklical dr. Menger: Primanjkljej bo še večji; tudi s temi 66 milijoni ne bomo shajali I Tudi jaz tirjam natančnost pri sestavi budgeta. Mislim, da je natančna sestava budgeta vestna stvar za zbornico in vlado in vsled tega so me svarilni klici opozicije pri budgetni debati vedno napolnjevali z nekim strahom in dvomom. Ta dvom pa je zginil, ko sem primerjal računske sklepe zadnjih let z dotičnimi proračuni.
To je jako hvaležno delo, posebno če se podaljša na večjo dobo. Gospod generalni poročevalec se je tudi potrudil in nam predložil resultate primerjanja na osmi strani svojega poročila.
Izvanredna vestnost in natančnost, ki odlikujete gospoda generalnega poročevalca, ne dopuščate dvom,
Veliki petek popoludne sem cul v jezuitski cerkvi govor slavnega Klinkowstriima; govoril je prelepo iu učeno o dobrem pastirji in zgubljenih ovcah.
V nedeljo sem bil v laški cerkvi; pelo se je prekrasno pri sv. maši. Pa človek zapusti žalosten cerkev — polno je bilo sicer ljudi, pa niso zrli k altarju, kjer se daruje sv. daritev, obračali so maš-niku hrbet ter zijali — na kor.
(5. maja.) Veseli smo in zadovoljni, da imamo sedaj dva dni prosto. Bili so nekteri zadnji dnevi zares mučni. Učili so nas in urili več dni za »Kaiserparado".
Vršila se je »Kaiser-parada" na obširni planjavi „Schmelz". Dež je lil curkoma, prišli smo domov vsi premočeni. Cesar se je pripeljal v vozu; prišedši na »Schmelz", je sedel na konja, nas je ogledal in pohvalil defilovanje. »Bravo, Ilerr Oberst", je klical polkovniku.
(12. maja) V soboto sem bil v operi ter videl opero „Die Afrikanerin", ki jo je vglasbil Mayer-beer. Krasno je pela Ehnn kot morska kraljica, od-
likoval se je tudi Labatt s svojim tenorjem. Oprava je velikanska, bliščeča. Blisk, grom tresk, vse je bilo prav naravno posneto. Posebno krasen je zadnji samospev kraljice, umirajoče pod velikanskim, košatim drevesom.
(29. maja.) Bili smo danes zjutraj v pratru, kjer nas je cesar nadzoroval. Bil je zadovoljen z nami: »Es ist eine vvahre Freude, das Regiment exerziereu zu sehen", je dejal. Naša kompanija, ki je imela prapor, začela se je razvijati. Zapovedal je cesar našemu stotniku H., naj maršira proti »So-fienbrilcke", ter ondi pričakuje sovražnika. Pridno smo streljali s »slepimi" patronami. Stotnik je mene in nekaj druzih vojakov odposlal kot »Seitenhut". Odmarširali smo po travniku. Naenkrat pa čujemo za seboj vpitje, ozremo se in vidimo, kako maha kmet z rokami proti nam in se dere, da naj mu trave ne pokončujemo; z mahanjem in vpitjem nas pač ni prepodil, smejali smo se mu; odškodnino naj si drugje išče.	(Konec prih.)
da bi bile številke napačne. Če pa pridem do nekoliko drugačnega resultata, vzrok je temu v posebni okoliščini.
Gospod poročevalec mi bo pritrdil, da primerja z gospodarskimi vspehi le svote, ki so določene v finančni postavi.
Oziral pa se ni, in sicer z namenom, ua kredite, ktere so dovolile poznejše postave. Jasno je, da se s tem premeni resultat. Leta 1883. razločita se po tabeli proračun in resultat za nekaj več, kakor dva milijona, v resnici pa se razločita za okroglih 12 milijonov, če se oziramo tudi na dohodke. Če primerjamo proračun in gospodarski primanjkljej po konečnih računih, dobimo resultat, kterega razvi-dimo iz konečnih računov, da je v resnici 1. 1880. pravi vspeh bil ugodnejši v primeri s proračuuom za okroglih 18,400.000 gold., leta 1881. za 16,122.000, 1. 1882. za 30,752.000, 1. 1883. za 11,970.000, 1. 1884. za 8,456.000 in 1. 1885., kakor sem zvedel na merodajnem mestu, za 4,830.000 gl.
Vidimo toraj, da skrb g. poslanca dr. Men-ger-a, češ, da bo primanjkljej še večji, v resnici ui osnovana. Dalje je grajal posameznosti, na kar mu bom le ob kratkem odgovarjal. Ugovarjal je, da se je zguba pri denarji proračunih le na 25%, kar se pa v resnici ne vjema z dnevnim kurzom. Opomniti hočem, da sta dobiček in zguba pri denarji v avstrijskem budgetu večinoma prehodna točka, ker plačujemo in dobivamo v zlatu, posebno to velja pri carini. Delegacija je že določila dobiček pri denarji na 25%, iu po mojih mislih bilo bi uapačuo, ko bi na jedni strani pri dohodkih računili dobiček s 25°/0, pri stroških pa zgubo, recimo s 27°/0 pri denarji in še čez.
Delali so včeraj še druge primere, in naj mi bo dovoljeno, da se malo ozrem na govor g. poslanca iz Galicije. Dotakniti se hočem le jedne točke, ki se ne strinja z mojim računom.
Gospod poslanec Hausner je namreč rekel, da je skupni primanjkljej znašal za časa prejšnjega ministerstva 282,700.000 gold., sedaj pa znaša od 1880. do 1887. leta 217,500.000 gold.
V kratkem času nisem mogel presoditi natančnost njegovih podatkov. Toda naredil sem si enak račun in prišel do drugačnega resultata in sicer iz tega vzroka, ker sem se oziral na celo vrsto postavkov, na ktere se moramo ozirati, kedar določujemo primanjkljej. Preračunil sem, da je znesel primanjkljej od 1873. do 1879. leta 336,275,154 gl., na leto toraj 46,610.736 gld.
Za leta 1880 do 1887 dobim primanjkljeja 207,077.145 gld.; pripomnim pa, da sem vzel številke za leta 1880 do 1885 iz konečnih računov, za leti 1886 in 1887 pa iz proračunov, in sicer za leto 1887. proračun s primanjkljejem 66,000.000. Toraj pride na leto v tej dobi 25,884.000 gld., povprek manj na leto 21,000.000 gld.; finančni položaj je vendar nekoliko ugodnejši, kakor so ga popisovali včeraj nekteri gospodje govorniki.
Nekoliko boljše je tudi v blagajnicah. Trditi smem, ne da bi mogel kdo oporekati, da je bilo ravno to znamenje prejšnje finančne uprave, ker je imela majhne gotovine v blagajnicah. Konečni računi nam pričajo o tem.
Od 1. 1873. do 1879 je bilo le jedenkrat koncem računa v blagajnicah 107 milijonov. Bilo je 1. 1878., ker se je gotovina pomnožila z nezalo-ženim posojilom. Najmanj je bilo v blagajnicah 1. 1875., in sicer le 86 milijonov.
Primerjajte sedaj gotovino v blagajnicah. Leta 1880. je znesla 115 milijonov, 1. 1881. 127, 1. 1882. 147, 1. 1883. 138, 1. 1884. zopet 138 milijonov. Tudi 1885. leta znese 133,477.144 gld.
če vse to skupaj primerjam, moram sklepati, da se kaže napredek pod sedanjo finančno upravo v primeri s prejšnjimi leti. Jaz mislim, gospoda moja, če se sploh ktera frakcija v visoki zbornici ne more vladi prilizovati, gotovo je frakcija, ki sedi na klopeh Slovencev. (Tako je! na desnici.)
(Dalje prih).
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. maja.
Notranje dežele.
Levičarji v gosporiski zbornici kličejo skupaj vse svoje verne tovariše, da bi glasovali za Schmerlingov predlog.
Presvitli cesar je podelil apostolskemu pronunciju kardinalu Vanuutelli-ju veliki križ reda sv. Štefana; tajniku msgr. Amoni-ju križ Franc-Josipovega reda in msgr. Straniero-u red železne krone 3. vrste.
Državni zbor bo zboroval še po Binkoštih. Načelniki klubov so to že sklenili, ker se morajo še rešiti mnoge zadeve kot: Kvota, postava o lokalnih železnicah in poštnih hranilnicah in kredit za državne železnice.
Čehi so zadovoljni z govorom ministra Duna-jevskega, ki je trdil, da se vlada opira na desnico. »Politik" je tudi zadovoljna z govorom grofa Taaffe-ja, ki je z Dunajevskim enakega mnenja. Ministerstvo ni strankarsko, akoravno se opira na desnico, ker vodi ga državna potreba. Toraj državna korist veže vlado z desnico.
Volilno gibanje na Ogerskem je vedno ži-vahneje. Vse javno življenje pečii se največ s prihodnjimi volitvami. Vlada hoče hitro končati državni zbor. Ouje se, da pride cesar koncem tega meseca v Budimpešto in bo zaključil državni zbor s pre-stolnim govorom.
Vitanje države.
»Ruski Invalid" je prinesel statistično poročilo o ruski armadi. Brez finskih polkov imela je Rusija 1. januvarija 188G stalne armade 824.762 mož, 30.655 generalov in častnikov; v rezervi je 1,600.815 vojakov. Opolčenci (črna vojska) prve vrste, ki se skličejo o vojski, štejejo 2,160.000 mož. Vsa armada je štela 4,585.578 mož. — Nedavno je pisala »N. Fr. Pr.\ da bo v Parizu Nemirovič-Dau-čenko začel izdajati časnik v ruskem jeziku, in da so mnogi vpokojeni ruski državniki podpisali v ta namen velike svote denarja. Nemirovič-Dančenko pa jev poslal pismo vredništvu »Novosti", v kterem piše: „Oe bo sploh začel izhajati list, oziral se ne bo na nobeno osebo in noben vpliv." Dalje piše, da bo list le slovstven. — 15. aprila prinesel je madjarski list „Nemzet" članek, v kterem očita ruski politiki, da povsod dela nemir. »Ruskij kurjer" mu odgovarja, ter opomni ruske državnike na napade madjarskega lista. Dokler bodo madjarski listi, ki so z vlado v ožji dotiki, očitali Rusiji enake slabe namene, mora Rusija pretrgati vse zveze z Avstrijo. Madjarski listi imajo že staro navado, da vedno brezoziruo in ostro pišejo proti Rusiji, kar pa gotovo ni na korist naši državi. — V Berolinu se je tudi raznesla govorica, da bo grof Šuvalov odstopil, kar pa ue bo imelo posebnih političnih nasledkov. — »Nordd. Allg. Ztg." in Katkov še vedno nadaljujeta prepir, in Avstrija je vedno na vrsti. Nemški list trdi, da mora Katkov sam vedeti, kdo je pričel nemire na Balkanu leta 1875. in 1876. Avstrija ni sama zanetila vstaje, pač pa Aksakovi pomagači. Nato pa je Rusija po pogodbi dovolila Avstriji, da zasede Bosno in Hercegovino.
Ruski »Svet" piše o afganskem vprašanji: »Nedavno smo pisali, da je naša edina močna in varna meja le Hindukuš; kar leži na severni strani tega pogorja, mora biti naše. Anglija naj ima južni del. V tem slučaji dobili bi mi afganski Turkestan. Afganci nimajo nobenih pravic do tega ozemlja. Stari oče in oče sedanjega eraira v Bohari bila sta gospodarja v Turkestanu . . . D-uge varne meje ni, kakor Hindukuš, in mi zelo želimo, da Angleži konečno sprevidijo. Mi in Angleži bi bili zadovoljni.
Iz Bolgarije poročajo listi, da se v kratkem snide malo sobranje. O tem pripovedujejo listi že nekaj mesecev; skoraj gotovo se tudi sedaj ne snide sobranje. Sploh bi pa ue imelo druzega opraviti, kakor preskrbeti državi posojilo. Dvomimo pa, da bi v sedanjih negotovih razmerah mogli dobiti denarja. Ministri Radoslavov, Stojlov in Načevič so se baje že naveličali svojega posla in hočejo odstopiti.
»Novosti" pišejo o srbskih razmerah, da je narod naklonjen Rusiji. Oe tudi ne pride na krmilo drugo ministerstvo, vendar se bo s časom Srbija približala Rusiji. — Pri Prokoplji so arnavtski roparji prestopili srbsko mejo. Srbska mejna straža jih je zapodila nazaj.
Pariški listi so nedavno pisali o neki ltusom prijazni demonstraciji. Nek ruski polkovnik je namreč obiskal svojega rojaka ter izrazil željo, da se in-cognito vdeleži vaj sedmega dragonskega polka. Ko pa vojaki zvedo, da je pričujoč Rus, zaigra godba rusko himno, iu častniki se odkrijejo. To jo Rusa ganilo do solz, ter je izrazil ruske simpatije do Francozov, ko se je igrala marseljeza.
jFrancija ima velike sitnosti s Korziko, kakor nekdaj Avstrija z Benečijo. Leta in doklade računi vlada žendarmeriji na Korziki, kakor v vojski. — Pariški mestni zbor je prepovedal vse knjige po šolah, ki govore o Bogu, večnosti, neumrljivosti itd. Naučui vodja je ugovarjal, ker to so resnice, ktere svet ne more ovreči. Mestni zbor pa je ostal pri svojem sklepu.
Francoski veleposlanik H e r b e 11 e, ki zastopa francosko vlado na nemškem dvoru, pogovarjal se je s predsednikom Grevy-jem in ministroma Gobletom in Flourensom. Vsi trije so hvalili njegovo delavnost v Schnaebelovi zadevi. Herbette upa, da se nemiri ue bodo ponavljali, ako bo francoski narod miren. — Francoska vlada je z okrožnico opozorila vse uraduike ob meji, naj bodo previdni in zmerni. Ravno ob meji je treba največ previdnosti. — Mnogi časnikarji iščejo Schnaebele-a, da bi jim natančneje razložil dogodek, on pa se jim umiče. Govoril je
1. maja dolgo časa z Gobletom in Flourensom. Schnaebele hoče iti v pokoj. Goblet pa mu je rekel: »Ostanite v službi, pa idite za nekaj časa na odpust, kterega ste zaslužili." Schnaebele ide na odpust. — Mnogi francoski listi niso zadovoljni, da je vredništvo lista »France" začelo nabirati prostovoljne doneske, da bi Schnaebele-ju kupili križ z dijamanti. »Journal des Debats" piše, da je Schnaebele-jeva zadeva končana. Vsak mora sprevideti, da je zadeva resna. »Pariš" imenuje nabiranje doneskov otročarijo; »Temps" misli, da Schnaebele ne bo sprejel daru. Kakor se poroča iz Pariza, prosil je Schnaebele vredništvo lista »France", naj ustavi nabiranje. Nabrane prostovoljne doneske bo vredništvo izročilo alzaško-lorenskemu podpornemu društvu.
Belgijski ministerski predsednik Bernaert je razložil odseku, ki se posvetuje o trdnjavah ob reki Maas, evropski položaj. Ker mir ni gotov, mora Belgija skrbeti, da zavaruje svoje ozemlje.
»Moniteur de Rome" piše, da se italijanska vlada ne dogovarja s papežem, kako bi sklenila mir. — Kralj in kraljica odprla sta 2. maja v Benetkah razstavo lepih umetnosti. Vojni minister je predložil zbornici nove načrte o vojaški organizaciji iu upravi. Minister želi, da odsek hitro reši svojo nalogo, ker bi sicer bili slabi nasledki, ktere pa bi ministerstvo ne moglo zagovarjati.
Earl Rosebery, bivši minister v Gladstone-jevem kabinetu, govoril je 27. t. m. v Glasgovvu o irskem vprašanji. Trdil je, da je irsko vprašanje za Anglijo velikega pomena. So ljudje, ki mislijo, da bo liberalna stranka zopet edina, če hoče Gladstoue zavleči ali odložiti irsko vprašanje. Žalibog, Gladstone ne more odložiti tega vprašanja, tudi ko bi imel nadčloveške moči. Vlada sama pospešuje irske nemire z novo kazensko postavo. Naši nasprotniki trdijo, da bodo amerikanski Irci vodili irsko politiko, če jim dovolimo home-rule. To ni res. Ko bi vlada Ircem dovolila avtonomijo, gotovo bi ue pustili, da bi se amerikanski Irci ali Angleži vtikali v njihove domače zadeve. Gladstone ni premenil svoje politike. Njegovo načelo je, da Irci sami upravljajo svoje zadeve. Gladstone in njegovi prijatelji potrdijo vsak načrt, kterega žele Irci in liberalna stranka. In če tudi konservativci predlože načrt, potrdili ga bomo, če se strinja z namenom. Nikoli pa ne bo liberalna stranka glasovala za prisilne postave. Kazenska postava sedanje vlade je brez potrebe. Vendar nam pride prav. Svet bo spoznal politiko sile in spora-zumljenja. Kazenska postava bo Ircem vzela najna-vadueje državljanske pravice, namreč porotne obravnave. Konservativci se izgovarjajo, da na Irskem ni pravoslovcev. To je sicer slabo znamenje, toda s silo se ne bo doseglo ničesa. Vse prejšnje prisilne postave niso zatrle irskih nemirov in zločinov. Vzrok irske revščine so nizke cene pridelkov in visoke najemnine, isti vzroki, ki so provzročili revščino tudi s Škociji in Angliji. Kjer je revščina, je tudi mnogo zločinov. Govornik sklene svoj govor, da je potrebna le mirna politika. Pomirljiva politika je, kakor lahen dež na suho polje. Oe se poprimete pomirljive politike, imeli bote bogato žetev. Oe pa nimate vspeha ž njo, ne bote se kesali, ker približali bote vsaj Anglijo do irskih sodržavljanov.
Prebivalci na otoku Kreti že več let skušajo, da bi se oprostili turške vlade in pridružili se grški kraljevini. V Atenah je tudi stranka, ki očitno podpira vstaje na Kreti. Vse dosedanje vstaje zadušili so Turki s silo, vendar se še vedno ponavljajo. Kedar je Turčija zapletena v sitno vprašanje, oglasijo se zopet prebivalci na Kreti. Tako tudi sedaj. Turčija ima opraviti z Bolgarijo in Egiptom, zato upajo vstaši doseči svoj namen.
Izvirni dopisi.
Iz Slovenske Bistrice, 1. maja. V sedanjih časih veselega krščanskega prebujenja in živahnega katoliškega gibanja so se tudi sv. misijoni po naših slovenskih deželah začeli tako pogostoma obhajati, da so poročila o njih v slovenskih časnikih že skoraj nekaj vsakdanjega postala. Vendar pa mislim, da bi kratko poročilo o sv. misijonu iz Slov. Bistrice utegnilo marsikoga zanimati.
Na povabilo prečast. gosp. dekana Bistriškega prišlo je pet prečast. gg. misijonarjev 16. aprila v Slov. Bistrico sv. misijon obhajat: superior Horvat, Mac ur, Javšovec in Meglič iz Celja in Heidrih iz Ljubljane. Farani so se nenavadno goreče tega misijona vdeleževali. Vse poljsko in vinogradsko delo so pustili te dni na strani, iu skrbeli le za svojo dušo. Velika farna cerkev je bila vsaki dan in pri vsaki pridigi polna pobožuih poslušalcev. Okoli spovednic se je trlo, marsikteri je čakal po dva in še več dni, preden je prišel na vrsto, in še jih je ostalo veliko, ki niso mogli zarad obilnega števila spovedencev k spovedi priti. Kmečko ljudstvo Bistriške fare že poprej ni bilo slabo, čemur se je pri toliki pokvarjenosti mesta res čuditi, in je rado v cerkev hodilo. Po misijonu se bo pa
še v mnogem oziru poboljšalo. Začetek se kaže že sedaj I
Celo nepričakovano ugoden vspeh je pa imel misijon pri mestu samemu, tako ugoden, da se poprej tega ni bilo nadjati. V mestni »klošterski" cerkvi (tako imenovani, ker so do Jožefa II. tamkaj minoriti bivali), kjer se že od nekdaj vsako nedeljo za mestnjane nemška služba božja obhaja, je imel prečast. g. Heidrih skoz celi teden vsaki dan dve nemški pridigi, ki so mestnjane tako očarale, da jih je vse hodilo poslušat, med njimi taki, kterih že leta in leta ni nihče pri kaki pridigi videl. Ravno tako pridno so pa mestnjani tudi sv. zakramente prejemali, in marsikteri, ki že morda več let ni velikonočne spovedi opravil, se je te dni z Bogom spravil.
Skraja so res nekteri liberalni mestnjani zabavljali čez misijon, pa v kratkem je tako govorjenje popolnoma potihnilo in nazadnje je bilo — z malimi izjemami seveda — celo mesto za misijon in misijonarje navdušeno. Pred tridesetimi leti (tako so mi pravili upokojeni, še živeči prečast. g. dekan Druškovič), ko so sami pokojni škof Slomšek v Bistrici misijon vodili, in so imeli 17 duhovnikov, izbornih govornikov, n. pr. prečast. gg. Košar in Stojan itd., za pomoč, niso mestnjani toliko vneti bili za misijon, kakor sedaj! Posebno lepo je bilo tudi to, da so zadnji dan, pred odhodom misijonarjev, prišli štirje izmed najodličnejših mestnjanov, njim na čelu g. S tiger sam, v farovž gg. misijonarjem, osobito pa g. Heidrihu, kot nemškemu pridigarji, v imenu celega mesta zahvalit se za bogati dušni vžitek, ki so ga te dni imeli. »Auf bal-diges Wiedersehen" so bile pomenljive besede, s kterimi je g. Stiger svoj zahvalni govor sklenil.
Dostaviti moram še tudi, da je ves čas misijona v Bistrici bil lep red in mir in ni bilo nika-kega motenja ne po dnevi, ne po noči, tudi nikake nesreče, da-si je posebno k sklepu misijona bila neznanska gnječa v cerkvi in zunaj cerkve.
Bog daj, da bi ta sv. misijon za prihodnost toliko sadu prinesel, kakor se ga sedaj obeta, in da bi Slov. Bistriškemu, po političnih strastih toliko razritemu prebivalstvu prinesel ljubi nebeški mir!
Gradec, 3. maja. (Tukajšnji mesarji in revolver.) Med tukajšnjimi mesarji razširja se čudna bolezen, ki ima svoje korenine v brezsrčnosti. Jeli so namreč svoje ieas z revolverjem na oni svet pošiljati. O velikonočnih praznikih znebil se je na ta način mesar Prohaska svoje žene. s ktero je že več let v vednem razporu živel. Ker je pa za vsako reč izgovor dober, trdil je Prohaska, da mu je žena, s ktero je bil že 17 let poročen, nezvesta postala. Na veliko nedeljo zvečer prišel je pijan domu, kjer mu je žena ob takih prilikah navadne »litanije" napravila. Mož skoči po revolver, žena zbeži, mož vstreli za njo, potem gre v svojo sobo, ne da bi se za ženo kaj več brigal in se spat vleže. Drugo jutro zbudi ga grozen »maček" vže ob 5. Pogleda na posteljo, žene ni. Sedaj jel je premišljevati svoje dejanje in nehanje sinočnega večero. Hitro vstane in gre ven-kaj. Na dvorišči pri vodnjaku najde ženo — mrtvo. Vstrelil jo je bil. Ker sem se nadjal, da je to le nesrečen slučaj, izvirajoč iz mesarske brezsrčnosti, sem tedaj molčal o njem. V nedeljo dne 1. maja prigodil se je prav v enakih okoliščinah drug tak slučaj. Mesar Rus obiskuje v nedeljo 1. maja gostilno za gostilno. Vže je ura zvečer 11 in še ga ni. Ker je imel navado, da je poslednjo postajo še v gostilni ne daleč od svojega stanovanja na Gries-trgu napravil, se je ženi že nekaj dozdevalo, da bi vtegnil ljubeznjivi možiček ondi biti in se odpravi ponj. Res ga dobi in mu takoj v gostilni »levite" bere. Mož tiho vstane in gre venkaj — domu. Ker je bilo stanovanje zaklenjeno in je imela žena ključ, vlomi po sili v sobo in vzame revolver. Na to počaka ne daleč od stanovanja in preži, kedaj bode žena prišla. Pri mizi, kjer je Rus v gostilni sedel, bil je tudi še drug gost, ki je kmalo na to, ker Rusa le ni bilo nazaj, njegovo ženo proti domu spremil. Ni dolgo trajalo, kar iz-za vogla poči in Rusovka vsa prestrašena zavpije. Svinčenka je žvižgala tik ušes Rusovki in njenemu spremljevalcu. V tistem trenotku videla sta pa oba Rusa proti domu steči. Redarji so na pok in krik takoj od vseh strani skupaj prihiteli. Ko jim žena razloži, kako in kaj, so šli takoj po njenega moža, ki je med tem že doma pri mizi sedel in revolver v roci držal. Ko eden redarjev skozi duri v sobo pogleda, plane Rus kviško in zakriči: »Kdor pride notri, ga bodem vstrelil."
Redarjem je bilo pri tolikošnjem divjaku največje zvijače iu opreznosti treba. Jeli so mu polagoma prigovarjati, še vedno pri vratih stoječ, da naj se le pomiri, vsaj se ni nič hudega zgodilo, in uaj povč, kako se je to vse zgodilo. Rus se je res pomiril in je vstal od mize, revolver povesil in šel proti durim. To je bil trenutek, ki ga je pri vratih stoječ redar porabil, da je prijel mesarja. Takoj je bil še drugi in tretji redar pri rokah; najprvo so izvili mesarju revolver iz rok, potem so ga pa vkle-nili in s seboj vzeli. Drugo jutro iaročili so ga c. kr. deželni sodniji, kjer se bo imel zagovarjati zarad hudodelstva poskušanega umora.
Če mesarji smejo, zakaj bi pa usnjar ne smel svoje žene nekoliko pokristijaniti, mislil si je dne poslednjega aprila, t. j. v soboto zvečer usnjar Janez Th. Ker pa revolverja ui bilo pri rokah, zgrabil je mož za uekaj druzega, kar mu je bilo najbolj pri rokah, ter je jel s tistim tako neusmiljeno po svoji zakonski polovici vžigati, da se je tepena žena sosedom smilila in so po redarje poslali, ki so vročekrvnega usnjarja s seboj vzeli, dokler se mu huda jeza malo ohladi.
Domače novice.
(»Triglav".) Slovenske pesmi. Za samospev s spremljevanjem klavirja vredil Ant. Foerster. Zvezek I. — Gosp. skladatelj nam je s tem najnovejšim delom zelo vstregel. Zvezek obsega v jako lični vnanji obliki 12 narodnih in vdomačenih napevov. Nahajajo se tu znane, priljubljene pesmi, kakor: »Saj sem pravil muogokrat", »Rožmarin", »Pod oknom" (Fleišmanov uapev), »Po jezeru", »Otok bleski" itd. s tako izvrstuim iu strokovnjaško, zraven pa priprosto vrejenim spremljevanjem — kar smo do sedaj zelo pogrešali — da moramo gosp. skladatelju k temu le častitati. Radostno toraj pozdravljamo to zbirko! Tržna cena I. zvezku »Triglava" je 1 gl. 20 kr. Udje »Glasbene Matice" dobe ga po znižani ceni 80 kr. pri gosp. skladatelji.
(Na zadnji veliki somenj) prignali so mnogo živine, največ je bilo konjev. Kupčija s konji pa ni bila kaj prida, ker tujci ne smejo izvažati konj čez mejo. Kakor čujeino, prepovedana je izvožnja konjev tudi skozi Reko iu Trst.
(Obešenega) so našli v ponedeljek zvečer na Golovci nekega tujca. Imel je pri sebi nekaj knjig.
(Umrla je) v Celji 96 let stara vdova Neža Cocej, mati dvoh že pokojnih duhovnikov; mlajši, g. Jernej Cocej, je umrl pred nekterimi mesci kot župnik ua Paki. Naj počiva v miru!
(Od Vojnika) se nam z dne 2. t. m. piše: Pri Novi cerkvi je danes gospodarila velika nesreča. Predpoludne je namreč nastal požar. Pogoreli so tik ceste Celje-Dobrnske »pri hrastu" trije gospodarji: Kukec, Dokler, Klinec. Ker je pa pihal močen veter, zatrosil so je ogenj na poslopje, ki stoji sred polja med imenovanim krajem in ostalim kupom vasi. Odtod pa se je čez šolo in cerkev in župnijsko hišo preselil v vas, kjer je plamen oblizal vsa poslopja. Za tiste, ki ta kraj poznajo, bodi rečeno toliko, da je preostala samo cerkev, župnijska hiša in oba gospodarska hrama, potem mežnarija in oboje šolskih poslopij. V ognji je žalibog našel smrt stari Kukec, ta je ves ožgan ležal blizo ceste osamljen; tudi dva otroka pogrešajo, in sodijo, da sta kje na pogorišči, isto velja glede nekoliko glav živine. Pravijo, da so zakurili otroci. Ubogi ljudje! Dopisovalec še naj omeni, da tukaj kot župnik domuje državni poslanec, gosp. kanonik dr. G r e g o r e c ; ta je toraj, hvala Bogu, nesreči ušel. —• Kakor nam piše drug prijatelj iz Rožne doline, pogorela je dne 2. t. m. lepa vas Nova cerkev pri Celji. Petletni fantič zakuril si je okoli 9. ure zjutraj pod kozolcem s turščino. Ker je bil velik vihar, zgrabil je ogenj ne le vasico Hudinje, nego je takoj tudi tik farne cerkve sredi Novocerkevske vasi jelo goreti. Pogorelo je dvajset hišnih številk, vrh tega mnogo gospodarskih poslopij. Kar je pa najbolj žalostno, zgorel je mož onega fantiča, ki je to nesrečo provzročil. Preč. g. kanonik dr. Gregorec bil jo na Dunaji, kjer je imel omenjeni dan v državnem zboru govoriti; čast. gosp. kaplan bil je pri bolniku v hribih. Vendar so cerkev, farovž in šole ognji srečno oteli. Vkljub temu je revščina silno velika, urne pomoči je treba.
(Deželna hiralnica v Ptnji) zahtevala je od deželnega odbora 345 gld. 50 kr. za razne nove naprave v pohištvu in se ji je zahtevana svota tudi dovolila.
(Občina Frankovci) pri Ormoži prosila je deželni odbor za pomoč proti trganji reke Drave, ktera jim zemljo odnaša. Deželni odbor je rekel, da naj se občina poprej obrne do politične gosposke, da se bo napravil kak načrt za obrežno obrambo. Potem se bo za to razpisal konkurs iu še le kedar se bodo približno dali stroški spoznati, odprla se bo Frankovčanom deželna blagajnica, iz ktere bodo dobili nekaj podpore, ktera se bo ravnala po potrebi.
(Štajarski deželni odbor) odobril je v svojih sejah meseca aprila sklep c. kr. deželnega šolskega sveta o podučevanji nemščine na ljudskih šolah po sledečem načrtu: a) Po enorazreduih razdeljenih ljudskih šolah v Brežiškem okraji prične se poduk v nemščini v višjem oddelku dolenje skupine po 2 uri na teden, ter se potem v gornji skupini po 3 ure na teden nadaljuje, b) Na dvorazrednicah podučuje naj se nemščina v višjem oddelku I. razreda po 4 ure na teden, v II. razredu pa v vsakem oddelku po 5 ur na teden, c) Na trirazrednicah prične se poduk v nemščini tudi že v L razredu po 5 ur na teden, ter se v II. in III. razredu po 5 ur nadaljuje. d) Po čveterorazrednicah prične se poduk v nemščini v drugem poluletji prvega šolskega leta s 3 urami ua teden in se po vseh druzih razredih po 5 ur na teden nadaljuje. Vrh tega je v IV. razredu nemščina naučni jezik za geografijo, računstvo in lelovadbo. V obeh ljudskih šolah Brežiških se je priporočal dosedanji način podučevanja.
Razne reči.
—	Celi Evropi je že znan Slavjanski s svojim izvrstnim pevskim zborom. Lansko leto se je proslavil v vseh večjih mestih; vzlasti v Pragi, pa tudi drugod je ostavil sijajen spomin. Sedaj koncer-tuje v Peterburgu. Toliko občinstva ima, da mora na dan po dvakrat prirejati koncert; vendar je vedno vse natlačeno polno. Tudi domačini ga obsipajo s slavo, ktero mu je tujezemstvo že priznalo.
—	Ruske knjige. Za primer, kako se kupujejo ruske knjige, seveda dobre, v očini, bodi tole: Leo Tolstoj je spisal dramo z naslovom: „Ylast' t'my" (Oblast tme); tiskalo se je je 36.000 iztisov, za par dni je bila vsa razprodana. Tiska se že drugi natis.
—	Koliko je pomorskih brzojavnih žic na vsem svetu. Število kablov znaša 950. Države jih imajo v svojej lasti 719 s 13.042-217, zasebna društva 231 s 107.893-316 mornarskih milj dolgosti. V Avstriji imamo: 31 državnih kablov s 103-81 in 1 zaseben iz Trsta v Korfu družbe Eeastern Telegraph Company s 503 mornarskimi miljami daljave.
—	Kavkaz in njegova zgodovina se vedno bolj odkriva. Ruska vlada se je jela zanimati za mnogovrstne starine, ki se ondi nahajajo. Pridno se že koplje in na več mestih se bo še v kratkem pričelo. Krog črnega morja, vzlasti v južnem delu, je obilno starin. Mnogo jih je načelnik tega okraja že poslal v arheologični muzej v Moskvo.
Telegrami.
Dunaj, 4. maja. V zbornici je odgovoril minister za deželno brambo, Welsersheimb, na interpelacijo glede preskrbovanja armade. Trdil je, da so pridelovalci sami krivi svojo male vdcležbe, ker se ne seznanjajo s kupnimi pogoji vojnega ministerstva. Ministerstvo samo želi, da foi bilo neodvisno od prekupcev; občinska društva naj bi posredovala. — Budgetna debata se je na to nadaljevala.
Pariz, 4. maja. Predstava igre „Lohen-grin" se je vršila brez nemirov z veliko polivalo. Pred glediščem jo bilo nekaj neznatnih demonstracij.
Tu j c i.
2. maja.
Pri Slonu: Rudolf Bauer, trgovec, iz Draždan. — K. Sternikel, zdravnik, z Dunaja. — Btinzel, B. Liiwy, W. Lowy, Soukup, Singer, VVeiss in Linok, trgovci, z Dunaja. — Ernest Schuldes, trgovoo, iz Urna. — M. Dollesclial, borštnar, iz Vlo-šina. — Jo/.of Himann, trgovec, iz Dunajskega Novega mesta. — Emil Nossan, trgovoo, iz Zagreba. — A. Deutsch, trgovec,
g Cas Stanje	S 3 a --Veter Vreme iS-*!
nnn.7nva.nin »'»komma toplomora	£ ™
opazo\anja ¥ ram p0 Celziju	^ «
17. u. zjut.j 733 69 + 19 4	si. jzup. oblaeno
3. 2. u. po{>. 733 08 +20-3	sr. jzap. oblaeno 0 00
9. u. zve«. 732 04 4-1» 0	si. jzap, dol. jasno
iz Sisoka. — Gusta pl. Edelmann, zasebnica, iz Colja.5— Maly in Reiterok, tovarnarja, iz Tržiča. — Ponca in Pisehmacht, posestnika, iz Mokronoga. — Egid. Jeglič, posestnik, iz Sela.
—	Vincono Groiner, posostnik, iz Begunj. — Prane Marešič, kaplan, z Sostroga. — Anton Berčo, posestnik, iz Dolenjskega.
—	Simon Ogrin, akad. slikar, z Vrhnike.
Vremensko sporočilo.
j j "	"'»1» i1uiwiiw
18'4° C., za 6-9° nad normalom.
Dunajska boraa.
(Telegratično poroči lo. i 4. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16 % davka)	81	gl.	25	kr.
Sroberna „ 5% ., 100 „ (s 1(5% davka)	82	„	40	„
4% a.vstr. zlata renta, davka prosta	112	.	25	„
Papirna renta, davka prosta	97	„	10	„
Akcije avstr.-ogerske banke	87(5	«	—	„
Kreditno akcije	280	„	(50
London.......126	„	90	„
Srebro.......-	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	04	„
Ces. cekini.......5	„	98	„
Nemško marke . .	62	„	271/, „
Tržne cene
dne 4. maja t. 1.
gL[H
Pšoniea, hktl.	... 7 15
Rož, „	... 4 87
Ječmen, „	... 4 44
Oves, .,	... 2 92
Ajda, „	. . .! 4 22
Proso, „	... i 4 74
Koruza, „	. . .! 5 04
Krompir, „	... 2 50
Leča, „	... 11 —
Orali, „	... 14 —
Fižol......12 -
Maslo,	kgr. . 1 05
Mast,	„ . — 64
Špeli svož,	„ 'II—| 60l
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Govejo meso, kgr. . Telečje „ ,, Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ .
Pišanee.....
Golob .....
Seno, 100 kgr. . . Slama, „ ,, . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka, „ „
«1. kr.
- 68;
-	90l
-	2I
-	8
—	64
—	54
—	60'
—	7o|
-	20:
2	85,
3	12 6 -
4	-!
Da omogočim vsakemu omisliti si, kar jo v vsaki sobi naj-praktičnejo in najlepše, nastavil sem svojim divanoin /.a malo časa nizko ceno gld.
Moji divani preoblečeni so z modernim,"trpežnim blagom, ki ne izgubi barvo. Za dobro delo se jamči. Divani imajo pod sedežem prodalo, a na zahtevanje izdelujem jih tudi brez istega, ltesnim kupcem na deželi jpošljem, če želijo, uzorco blaga franko. Gornja nizka cona velja lc /.a malo časa, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za kterih najboljšo izpeljavo so jamči.
Anion Obre&a,
tapcclrar v Ljubljani, Ključarske ulice štev. 3.
Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonsko garnituro, žiinnlce, posteljne ulogo itd., izdelujejo so po ceni, Ijrzo in solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem na občno zadovoljnošt.	(14)
Ceniki s podobami na zahtevanje zastonj in franko.
ne ozdravlj.i samo odraslo, marveč jo najboljšo sredstvo za glistave otroke, in marsiktera mati, ki je rabila to ločilo za svojo otroke in družino, nam spričnjo s hvaležnim srcem, da ji jo to zdravilo obvarovalo otroke najnevarnejših bolezni, ki tolikokrat izhajajo edino iz glistavosti.
Izdelovatolj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Picooli-jcvi lekarni »pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Rizzioli-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(5)
F»oštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejoma blago in popotnike. Prostora jo za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/,7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob \t5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedoljok. srodo, potek in soboto ob '/»5 popoludne poloti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob >/»5 popoludno poloti, ob 3 pozimi.