46. Številka. Ljubljana, v petek 26. febrnvarja. XXV. leto, 1892. Isnaja vsak dan iveifr, izimEi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avM ro-oge rske delete ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za j eden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vae leto 13 gld., ca Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za»oznan ila plačuje se od četiristopne petit-vmte po ti kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po S kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. — Crsdiifitvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah fit. 19, Cpravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenščina pri Ljubljanskih sodiščih. ii. Uprašanje glede notranjega jezika ali prav za prav glede tako imenovanega notranjega jezika pri naSih sodiščih je kočljivo, neprijetno in skoraj nedotakljivo. Česa bi nam naši državni poslanci vsega ne očitali, ako bi Čez noč to uprašanje izobesili raz lin svojega ponižnega Časuikarskega doma? S tem uprašanjem, vsaj kolikor se tiče njegovega jedra, se danes ne bodemo pečali, ker itak za nas Se ni tako pereče postalo, kakor je pereče postalo na Češkem. Morda postane nekdaj tudi pri naB to uprašanje isto tako pereče, kakor je pereče na Češkem, ali Časi ae bodo morali do tje bistveno spremeniti! V Gorici se dandanes pred poslancem Laginjo prekriža vajo; če bi morda ta gospod zahteval za naša sodišča notranji slovanski jezik, ne prekriževali bi se samo pred njim, pač pa bi ga kar naravnost na križ pribili in urednik „Nove Soče" privlekel bi kar dve kladvi, da bi se žeblji pošteno in dosledno pognali skozi meso isterskemu državnemu poslancu! Upajmo, da se časi spremene! Za danes pa se imamo pečati z nekaterimi naredbami, koje je izdalo deželnega sodišča predsedništvo v Ljubljani in o kojib hočemo govoriti s tisto spoštljivoatjo, ki nas vsekdar navdaja proti osobi onega, ki vodi prvo sodišče v naSi deželi. Deželnega sodišča predsedstvo v Ljubljani izdalo je pred kratkim zaukazbo vsem podložnim sodiščem, v kateri naglasa, da je notranjijezik pri naših sodiSčih nemški jezik in v kateri strogo zahteva, da imajo sodnijski sluge, Če kje rubijo ali kak drug posel opravljajo, svoje poročilo oddati sodišču v nemškem jeziku. 2e poprej je isto predsedništvo od notarjev, ki so imeli v rokah zapuščinsko razprave, zahtevalo, da imajo konečno dognano, v celoti slovensko spisauo zapuščinsko razpravo sodišču predložiti s poročilom vnemSkem jeziku. Deželnega sodišča predsedništvo zahteva torej, da naj notarji, če oddajajo završene zapuščinske akte, pišejo sodišču konečno svoje poročilo v nemškem jeziku in isto tako zahteva od sodnih slug, Če so tu in tam zarubili kako premičnino, da naj svoja poročila ulože v nemškem jeziku in to brez vBacega ozira, je 1 i dotični eksekucijski akt do zadnje črke pisan v slovenščini ali ne. Tako zankazbo imamo pred očmi, in o nji hočemo le toliko govoriti, kolikor je pametno, in dopuntno ! V prvi vrsti naglasa deželnega sodišča predseduik, da je nemški jezik notranji jezik pri naših sodiščih. V tem oziru ue Bpuščamo se v nikako debato, ali dovoljeno pa nam mora biti, da očitno in pred celim svetom naglašamo, da ni zakona, ki bi za vojvodioo Kranjsko predpisal, da ima nemščina biti notranji jezik pri naših sodiščih. Tacega zakona do sedaj še ni, naredbe predsedništva deželnega sodišča veljajo ad hoc, značaja ali veljavnosti zakona pa nemajo 1 Vzlic izdani naredbi deželnega sodišča v Ljubljani, in oziroma njegovega predsedništva torej še nikakor po zakoniti poti ni rešeno vprašanje, ima li biti nemščina notranji jezik naših sodišč ali ne. Če so jedni za „prou, smemo se drugi z ravno isto odločnostjo izreči za „contra". Kakor rečeno, pa to vprašanje dandanes Še ni pereče, in ljubemu zdravju naših državnih poslancev želimo, da bi še tako hitro pereče ne postalo! Gotovo pa bo dopustni nekateri dvomi o tem, je li ostalo postopanje dežolnosodnijskega predsednika v tistih mejah, koje predpisuje vprašanje o notranjem uradnem jeziku, ali ne! če se od notarjev zahteva, da naj slovenske akte z nemškim poročilom sodiščem predlagajo, če se od sodnih slug zahteva, da naj pri slovenskih eksekucijah svoja poročila ali relacije v nemškem jeziku — iu ti moj ljubi Bog, kaka nemščina je to skoraj vselej! — spisujejo, potem menimo, ne glede na to, da ni zakona, ki bi notarjem ali sodnim slugam kaj tacega izrecno nalagal, da se je tukaj vprašanje o notranjem jeziku z vprašanjem o tako imenovanem zunanjem jeziku pomešalo. Stvari, ki spadajo pod zadnje vprašanje, potisuile so se pod prvo vprašanje, ter tako izdale za notranji jezik naredbe, ki sezajo čez mejo v zunanji jezik. Resnica je, da se meja mej notranjim in zunanjim jezikom ne da določiti ostro in tesno. Gotovo je, da se ima ta meja pri mnogih prilikah določevati od slučaja do slučaja. Ravno tako gotovo pa je, da se na korist „notranjemu jeziku" ne smejo kratiti pravice „zunanjega jezikau| Kaj je notranji jezik, in kdaj naj stopi v veljavo? Človek bi menil, da je ta jezik, kojega piše obla-stvo do oblastva oziroma sodišče do sodišča Kako naj sodišče s sodiščem govori, o tem naj določata zakon in potreba; notranja pa je zadeva samo takrat, kadar se tiče sodišča samega, kadar na nji zafiebna stranka čisto nič interesovana ni. Vsak spis torej, v kojem se ima napraviti rešitev, strankam namenjena, ne spada več mej notranje zadeve, pač pa mej zunanje, pri kojib se rabi tako imenovani „zunanji" jezik. Če predloži notar zapuščinski akt, ki je od pričetka do konca pisan slovensko, z nemškim poročilom, to poročilo ni nikakor notranja zadeva, ker se mora ravno rešiti, in sicer rešiti s priaojilnim pismom, na kojem je stranka bolj interesovana, nego sodišče samo. Nam se torej zahteva deželnoso-diškega predsednika v Ljubljani, da naj notarji o slovenskih zapuščinah poročajo sodiščem nemški, ne vidi zadostno utemeljena in vsekako bila bi naša notarska kamora poklicana, da vse to predloži justičnemu ministru, ki naj prouzroči, da se glede tega uprašanja še kdo drugi izreče in ne Bamo deželno Bodiško predsedstvo v Ljubljani! Nikar ne mislite, da je stvar brez pomena 1 Ravno pri deželnem sodišču v Ljubljani smo doživeli, da se je slovenski zapuščin-ski akt temeljem nemškega poročila do-tičnegu notarja rešil v nemškem jeziku, to se pravi, dotično pri ho ji I o je kot „Ein-a n t w ort u n g s u r k u u d e" v nemškem jeziku zagledalo beli dan! „Exempla traliunt!" Zatorej bo bojimo pribodnjosti! Vse to, kur smo omenjali radi zapuščinskih aktov, velja pa še v večji meri o eksekucijskih aktih. EksekuciJBki zapisnik, kojega sestavi sluga, ali kak drug sodiški odposlanec, je prvi in jedini dokaz o tem, kako in v kakem obsegu se je ekseku-cija izvršila. Nedvojbeno je ta zapisnik najvažnejši del eksekucijskega akta; to ni notranja zadeva, to je čista in polna zunanja zadeva, kar zakon sam s tem pri poznava, da dovoljuje stranki, da sme zahtevati prepis dotičnoga eksekucijskega zapisnika! LISTEK. V nočni tišini. (Ruski napisal S. Pronskij, prevel V. K. Ratimir.) iDalje.) Radostno je jelo biti moje Brce, ko sem, zi-baje se že več nego štiri ure v poštnem vozu, zagledal naposled opečno streho roditeljske hiše. Hudo pot sem imel takrat. Bilo je silno slabo vreme. Sneg je slepil oči, veter je besno žvižgal, pretresajo me mrazom, odkrivajo mi irhasto čepico in razde-vaje kožuh. Trepetal sem do kosti j; roke so otrpnile mraza. Plahta, katero mi je poštar ponudil, mi je malo grela zamrzle noge. Naposled sem se pripeljal. Ne bodem Vam popisoval radosti svidenja z družino, katera je bila že vsa zbrana, niti veselega obeda, presrčnih večernih razgovorov v očetovem kabinetu, ko smo vsi, — kakor prej, ko smo bili Še otroci, — seli krog mize in klepetali neprestano, vse to vas ne zanima . . . Prišel je čas nočnega počitka. — And rejce, rekla mi je mamica, — vse sobe ■o polne, razven sobice v stolpu. Se li hočeš na- seliti tam? Znam, da je majhen proBtor, a kaj hočeš, srček? Kjer ni, pa ni! — Radovoljno bodem spal, kjer hočeš, samo odpusti me. Tako sem se utrudil, da kar na nogah ne morem Btati, sem odgovoril. — Te li ni strah spati tam? prašala me je trepetajo manjša sestra. — Veš, sam bodeš, popolnoma sam! — Pomisli, da spim že brez varuhinje! glej, kako sera velik! odgovoril sem s pritvorjeno resnostjo. Vsi so se zagrohotali. Kmalu smo se poslovili drug z drugim in se razšli po svojih oglih. Jaz sem vzel svečo in začel stopati po ozkih stopnicah. Zavito so se vrtele v stolpu. Dospel sem do druge ploščadi, kjer bo bile duri moje sobe, Htopil v svojo malo izbo in se slekel. Mamica, vedno dobra in skrbna, se je potrudila, da bi napravila vse, kolikor možno dobro, a prostor je bil tako majhen, da je mogla, vzlic svoji bistroumnosti, postaviti samo skladno, premično postelj, iz otročjih let znano mi nočno omaro rudečkastega lesa, umivalnik in neveliko pisno mizo. Dva stola, jeden pri postelji, drugi pred mizo, popolnila sta nebistro- umno opravo moje sobe. Na oknu so visela za-grinjala. Polica za knjige je bila pribita ua jedni steni, druge so krasile fotografije. Krima, katere je nekdaj oče kupil, za časa potovanja na južni breg, postavljene Bedaj v okvire domačega izdelka. Iz temnega ogla nad poBteljo gledala je otožno in svečano na-me podoba Zveličarjeva, v bogati, a nekoliko počrneli zlati opravi. Pred njim je brlela lučica, razprostirajo slabotno, tajinstveno Bvetlubo. Grozuo truden radi tridnevne poti, začel sem se brzo razpravljati, odložil plašč in naglo jemal iz potnega kovčega druga oblačila; dokler sem se razpravljal, obračal se je moj pogled neprestano na podobo. Celo čudno, spominjam se — ne da bi hotel gledati, gledal sem jo nehote. „Bi li ne molil nocoj ?" prišlo mi je na um. Moram Vam reči, da stopivši na vseučilišče, sem se nabral takoj liberalnih idej, in kot prvo stvar opustil sem molitev, zmatraje jo opravilom nazad-njakov, ne „inteligencije11, kakor se je govrilo sredi tovarišev. „Mirno spanje in presladko mi daruj!" Spominjal sem se besed molitve, katero me je nekdaj že davno, naučila mamica. Glede takih spisov ne velja in ne sme veljati praksa, ki se hoče upeljati s tako imenovanim notranjim uradnim jezikom. Zaukazba nagega de-želnosodiškega predsedstva je tedaj velike važnosti, in mi bi svoje državne in deželne poslance prosili, da pri prihodnjih zasedanjih nikakor ne pozabijo — na njo I — Politični razgled. Hotranjc dežele. V Ljubljani, 26. februvarja. i>eželni zbori, Deželui odbori prirejajo povsod kar treba za bližajoče se deželuo/.borske seaije. Javno mnenje je seveda najbolj radovedno, kako se bodo razvile stvari v deželnem zboru češkem, kjer je situvacija korenito izpremenjena, odkar so se odločili staro-češki deželni poslanci, da pridrže svoje mandate, in odkar so obljubili češki veleposestniki, da bodo glasovali proti punktacuam. Levičarska glasila obe-Čajo že sedaj, da bodo nemški poslanci v češkem deželnem zboru to „izdajstvo čeških strank primemo ožigosali". Sodimo, da se Čehom teh gro žen) ni bat ; vsertako bode pa zasedanje deželnega zbora češkega jako zanimivo. — Konti.kt, ki je nastal mej deželnim predsednikom bukovinskim, grofom Pačetom, in deželnim glavarjem baronom Was-sllkom, prekoračil ju meje osobnosti in postal političen faktor. Poljski, maloruski in nemški deželni poslanci podpirajo groft Paceta in da bi omogočili vladi, nadomestiti dosedanjega deželnega glavarja, odložili so že nekateri teh poslancev deželnozborske svoje mandata, drugi bodo pa to še storili. Deželni zbor bukovinski postal bode vsled tega nesklepčen in vlada ga bode razpustila. Katoliška univerza v Solnogratlu. Pred sedmimi leti ustanovili so goreči klerikalci v Soluogtadu posebno društvo, da zbira doneske za ustanovitev katoliške univerze. To društvo nabralo je doslej 100.000 gld. ter na zadnjem občnem zboru ukrenilo pozvati katoličane, naj podpišejo letne doneske, da se te univerze pravoslovna in modroslovna fakulteta čim prej otvorita. V dotič-nem oklicu čitamo tudi te-le stavke: „ Katoliški Avstrijci! Ako hočete katoliških profesorjev, katoliških n t :> rje v, katoliških odvetnikov, katoliških Bodnikov, katoliških uradnikov, katoliških zdravnikov — potem pomagajte ustanoviti svobodno katoliško univerzo. Sodimo, da je dovolj, če so notarji, odvetniki, sodniki, uradniki in zdravniki veščaki; je li so tudi uneti katoliki, je za praktično življenje povsem irelevantno." Ogerski ffržavni zbor bavi se sedaj h tistimi pripravami, katere treba rešiti pred končnim konstituiranjem. Glavno delo je seveda pregledovanje volilnih zapisnikov; včeraj poročal je dotični odsek o nekaterih volitvah ter jih priporočal v odobrenje. Čim bode verifikovana volitev polovice poslancev, volih si bodo predsednika. Bržkone zgodilo se je to že včeraj. Danes stavili so poslanci predloge glede adrese in volili zajedno poseben odsek, da io izdela. Adresna debata, ki bode izvestno jako zanimiva, začela se bode šele 7. marca. % nanje države. Srbija in Francija. Te dni smo javili, da se je francoski poslanec Drevfuss pred kratkim mudil v Belemgradu, kjer bo mu opozicijonalni poslanci narodne skupščine priredili velik banket. Z ozirom na ta demonstrativni vsprejem francoskega politika priobčilo je ofi-cijozno glasilo srbske vlade „Male Novine" članek, Kakih pet minut preganjale so me te besede in nadlegovaje donele v mojih ušesih, a sramuje se svoje slabosti sem se premagal in odgnal te drzne misli, katere so se nekako predrznile zabresti v moj 23letni liberalni in popolnoma tačasni um. Ko Nem se slekel in zaklenil duri, sem pihnil svečo in legel, a slaboten svit svetilke mi je kar branil spati. „Pihnem še njo", sem pomislil, skočil s post« lje in napravil se k podobi. Tu sem ae zopet domislil, da je greh pihniti pred praznikom užgano luč. Je«len trenotek sem ostal neodločno, potem, domislivši se vseh novih horizontov, katere mi je veda odkrila, pomrdal sem z rumeni in pihnil. Svit je ugasnil, jaz sem pa tipaje vrnil se v posteljo in kmalu izvrstno zaspal mladeniško spanje. Sredi noči vzbudil me je lehek šum, jednak škripanju peresa. Odprl sem oči, a takoj sem jih zopet zatisuil, misleč, da še vedno spim, da se nesem za pravo vzbudil. Vender me je premagala radovednost, znova sem pogledal, stresel z glavo na zglavji in zopet mel si oči z roko . . . Ne, to neso sanje — to je istina! Toda, kako je vse to čudno! Moja sobica, v kateri je bila, ko sem zaspal, popolua trna, bila je čudue oblike, Bedaj bledo razsvetljeua s slabotno lučjo Ktare lampice. (Dalje prih.) v katerem pravi: Dočim nas pitajo francoski politiki s puhlimi frazami, pritiskajo na Francoskem na naše papirje in odškodujejo naš kredit, kar najbolj mogoče, vzlic temu, da so finančne ra«raere Srbije sedaj jako ugodne. S tem sili Francija malo Srbijo Nemčiji v roke. S platoniškim prijateljstvom nam ni pomagano ničesar. Poljaki na Nemškem* Odkar je odstopil Bismarck, spremenila se je tudi pruska politika nekoliko, zlasti s Poljaki, ki bo bili prej brutalno zatirani, začeli so v Berolinu nekoliko prijazneje ravnati, vsaj v teoriji. Poljski državuozborski poslanci plačevali so vladno, prijaz nost. z brezpogojno udanostjo. Pri proračunu za mornarico poročal je poljski poslanec Koscielski, a večina je baš zaradi tega odbila osem milijonov mark. Koscielski odpovedal se je na to poročanju, a vlada želi, da ostane i nadalje poročevalec na veliko jezo opozicije, ki se pri vsaki priliki zaganja v Poljakom prijazno vladno politiko. Francoska ministernka kriza bode skoro končana, kajti Rouvier. dosedanji finančni minister, sestavil bode novi kabinet, v katerem bodo tudi Frevcinet, Coustans, Ribot in Bourgeois, torej glavne osebe, ki so odločale pravec tudi prejšnjega miuisterstva. — Novi kabinet bode nekoliko bolj konservativen, kakor prejšnji, je li se pa bode vzdržal, t«) je težko že naprej presoditi. Oportuni stiski in konservativni listi pozdravljajo novi kabinet jako prijazno, radikalni listi pa niso Rouvierja nič kaj veseli in ga napadajo jako ostro. Govori se, da je Rouvier stavit pogoj, da sme razpustiti zbornico, kadar mu drago, kar je radikalce zelo razburilo. Dopisi. Iz Utlje 25. februvarja. [Izv. dop.] Vesel večer doživela je Litija dne 24. t. m. Gosp. okr glavar M. Grill praznoval je ta dan svoj imendan in ob jeduem 30. letnico svojega službovanja. V ta namen zbrali so se okolu 1 j9 ure požarni hrambi in pevski društvi iz Šmartiua iu Litije "ter vrli „Sokol" iz Zagorja na Litijskem trgu. Od tod odrili so mej pokanjem topičev in godbo proti c. kr. okr. glavarstvu. Litijsko pevsko društvo zapelo je dve pesni „Večernica" in „Pozdrav Gorenjski", Šmartiusko pevsko društvo pa je zapelo pod vodstvom g. učitelja Bartla lep slavospev, ki ga je pevovodja zložil nalašč v ta namen, za tem pa „Domoljubje" tega skladatelja. Ko vse pesni prezicno odpoje, švigati se jele lepe rakete mej sviranjem rudniške godbe visoko v zrak ter oznanovale in poveličevale redko slavnost. V prostorni gostilni g. Oblaka vršile so se še razne napitnice, namenjene g. glavarju. Gosp. glavar sme tedaj prepričan biti, da je nam drag in ljub, da vživa občo ljubezen udanega prebivalstva, katero si je pridobil s svojim korektnim postopanjem in s skrbnostjo za naš blagor. Ker nam je ljub in drag, kličemo mu: Bog ga ohrani nam še dolgo tako krepkega in čilega, da bode obhaj il tudi svojo 40. letnico. —x— Si. Paul, MMiiiieaota v severni Ameriki, februvarja meneča. [Izv. dop.] Ubogi štajerski Nemci, koliko trpito pred Slovenci ! Kar „poručati" vas hočejo, kaj ne da. No le potrpite, vaš obupen klic se sliši celo v Ameriko! „Wandereru je že navdušil amerikanske milijonarje: takoj se začne nabiranje dolarjev, ž njimi najmejo križarsko vojsko, da zatre ta nepridni sad, te Slovence — zatiralce Nemcev!! Smeha sem skoraj počil čitajoč v amerikanskem „Wandererju" naslednje vrstice: Cilli. Die slovenischen Agitatoren suehen uuser deutsches Gemeinvvesen immer wieder zu beunruhigen. Da das Ersiheinen der Laibacher Kampfvereine f(ir die „slavisehe Idee" ohne reehte NVirkung blieb, versehrieb man sich aus der krai-nichen Hauptetadt einen besonderen Agitator, der hier eine slovenische Bachdruckerei errichtete und ein eigenes fdderalistisch russisches Blattchen be-griindete. In jiingster Zeit orvvarb man durch ent-sprechende SchachzUge mitten in der deutschen Stadt ein Gebiiude zur Errichtung eines Nationai-huuses. Das die nationale Bedriingniss bereits eine unertraglicbe gevvorden, bevvoisf. besonders die jiingste Stellungnahme unseres Gemeinderatha geg en die Einmischungen in unseres geordnetes Communal-vvesen und die Rede, wodurch unser Btirgermeister die Situation und die Vorkehrungen der Stadt gegen die nationalen Anstiirme in ofLmtlicher Sitzung unter dem Beifal der Gemeindorathe konnzeichnete. Živeli slovenski „agitatorji"! Živeli vrli štajerski Slovenci l aWanderer" je imel pri tem svojo politiko. Nemci v Združenih državah niso nič kaj priljubljeni, ker hočejo svoj jezik in svoje iz rajha prine- sene navade obdržati. Amerikanci imajo geslo: Kar je v Ameriki, bodi američansko ! Zato pa Nemee pisano gledajo. Angleško in nemško časopisje imata veden ravs in kavs: prostost tiska jim to dovoljuje. Amerikanci hvalijo Slovence, da so dobri, prijazni ljudje, ki se znajo tujim šegam in navadam privaditi. Vsi slovenski duhovniki imajo dobra, častna mesta v državi. „VVanderer" hoče reči: „Glejte jih Slovence kaj počenjajo doma; ti vam bodo še tudi sitnosti napravljali* ! Ravno danes mi je pisal č. g. generalvikar J. F. B u h. Zaradi bolezni prestali „Amerikanski Slovenec" se bode prerodi!; uredoval ga bode g. B u h sam. Zagotovil sem mu svoje sodelovanje. Ako ne bode posebnih zaprek, izide prva številka prvi petek v marcu. G. Buh mi je tudi omenil, da je bolehal na hripi. a da je že skoraj okreval. Za hripo je zbolel tudi naš rojak in rektor v Duluthu, Minn, g. K oš mrl j. Sedaj se ga je poprijela pljučnica; pravijo, da se je bati za njegovo življenje. — Slovencem pozdrav ! M. Š. Društvo zdravnikov za Kranjsko. Zadnja seja tega društva dne 22. t. m. bila je tako muogobrojno obiskana, kakor nobena poprej. Zbranih je bilo nad 30 zdravnikov. Glavna točka programa je bilo poročilo zdravniškega društva na vlado, kako naj se (»snuje zdravniška zbornica za Kranjsko. Poročati je imel neizogibni dr. P ros sina gg, kateri je naznanil, da sta gg. dr. Kopfiva in dr. Vošnjak izstopila iz agitacijskega odbora zdravniškega društva , kamor so ju izvolili „ad captandam benevolentiam" in da je g. Globo čn i k starejši naznanil, da se ne udeleži seje tega odbora. Na to je bral svoje poročilo na vlado, katero ni bilo druzega, kakor polemika proti oklicu, katerega so razglasili neodvisni Ljubljanski zdravniki do svojih kolegov glede prihodnje zdravniške zbornice. Silno nejevoljen je bil, da ti zdravniki zahtevajo, naj ima zbornica „slovensko lice", da ja „narodna zbornica za nas tako potrebna, kakor ribi voda," da „dobi sloveuski živelj svoje pravice" in da ne bode »slovenščina te pastorka". Nikakor mu ni bilo umevno, čemu hočejo kazati zdravniki, da „Slovau stopa na dan". Vse te nastavne stavke vzel je iz oklica Ljubljanskih zdravnikov, katerim je dodal svoje mneuje „uber die geringe Entvvickelung der neuslovenischen Terminologie, ilber die deutsche Kultursprache" in jednake neslanosti. Vsled oporekanja in konec-klicev neodvisnih zdravnikov moral je večkrat svoje poročilo pretrgati. Prišel je naposled do sklepa, da je treba na Kranjskem dveh zdravniških zbornic, nemške in slovenske, katerih prva naj se imenuje „die Aerztekammer von Krain", druga pa »prva slovensko-narodna kranjska zdrav-* niška zbornica v Ljubljani". Temu modremu sklepu je dodal, da naj vsak zdravnik svoje narodno politično mišljenje vladi naznani in se tam z izjavo zaveže, za Časa svojega življenja na podlagi tega naznanila v nemško ali slovensko zdravniško zbor« mco voliti. V imenu organizovanih neodvisnih zdravnikov oglasil se je dr. D le i we i s, kateri je rekel, da je Prossinaggovo poročilo dobro za „Tages-pošto", nikakor pa ne za vlado, katere vse to na briga. Izrazil je svoje začudenje, da je sploh mogoče, da pride volilni odbor zdravniškega društva s takim poročilom. — Vsi so se čudili, da je imel ta odbor, v katerem bo Valenta, .Ing od iz, Morscher, Mahr, Prossinag in kot svetovalec Keesbacher, toliko poguma, tako nezaslišano žaliti narodni čut slovenskih zdravnikov. Na to je dr. G r ego r i č v imenu narodnih zdravnikov predlagal, da naj bode le jedna zbornica, broječa devet članov s sedežem v Ljubljani (nasprotniki bo najbrže hoteli imeti sedež nemške zbornice v Kučevji! op. por.) v katero voli mesto Ljubljana tri člane, Gorenjska, Dolenjska in Notranjska pa po dva člana. Ta predlog, kakor tudi predlog, da se vse Prossinagg-ovo poročilo zavrže, dobil je lepo večino. Dr. Gregorič je tudi povedal, da nemška zbornica sploh ni mogoča, ker bi bilo težko dobiti na Kranjskem potrebnih 18 zdravnikov, kateri bi se zavezati v nemško zbornico voliti. Če bi pa tudi dobili se, potem bi bili pa v s i odborniki ali namestniki nemške zdravniške zbornice. Za njim vstane dr. Keesbacher ter v svojem in v imenu vlade obžaluje, da se tudi narodno stališče zagovarja. Prišel je do zaključka, da bi imela vlada več zaupanja v zbornice, kakor si jih narodni nasprotniki žele, nego v narodne. Slovenski zdravniki so bili na to pripravljeni in so odgovorili, . da jim je znano, da ti krogi ne vidijo radi, če Slovan zahteva svoje pravice. Dr. Mahr uprasal je neodvisne zdravnike, zakaj žele slovensko zbornico? V imenu teh mu je odgovoril dr. Bleivveis: Mi smo po večini Slovenci, stanujoči na Slovenskem in hočemo narodno zbornico, ker si ne pustimo dalje zapovedovati od neprijateljev našega naroda, kateri ste nas sedaj povsod prezirali. Mi delamo javno, budemo našo narodnost varovali, ob jednem zatrjujem, da se tudi nasprotnikom ne bode od nage strani nobena krivica godila. Ta izjava je tako zbegala gospodo, da niso znali, kaj bi začeli. Dr. Mahr je rekel, da ne bode glasoval za narodni predlog, in se mu je moralo povedati, da je predlog že pred četrt ure vsprejet. Dr. Pro ss i nag g je zagovarjal nemško mišljenje vodstva zdravniškega društva s tem, da je rekel, da je vsled oportunitete vse nemško, češ, Slovenci ste vsi nemščine zmožni, mi pa ne znamo slovenski. Na to so se Čuli glasovi, naj se Nemci uče tudi slovenščine, ker imajo večinoma opravila z bolniki, kateri niso nemščine zmožni. Ta seja je zopet kazala, kako brezozirni so Nemci celo tam, kjer so v manjšini. Morebiti pride še do tega, da si prepovejo slovenske pacijente. Gotovo bodo pa Nemci v deželah, kjer imajo večino, bolj kolegijalni in bodo v Gradcu ali na Dunaji Slovencem in Čehom nekaj Redežev v zdravniške zbornice prepustili? Vederemo 1 Domače stvari — („Slovenski Narod" contra „Nova 8očau.) Pod tem naslovom peča se „ Edinost" v Trstu z našim najnovejšim Goriškim prepirom. Radi pritrjujemo, da nam gospod urednik Tržaške »Edinosti* ni „izdal" omenjenega pisma, radi kojega se sedaj urednik „Nove Soče" kesa, da ga je pisal, če je to pismo brez pomena, in res tako nedolžno, potem ne vemo, čemu ta hrup? Gospod Ga-beršček naj objavi celo pismo, pa bo dobrot Nam pa že zadostuje, da je list obračal se proti poslancu Laginji, in da ga je smatral urednik „Edinosti" tako zelo važnim, da ga je predložil predsedniku političnega društva „Edinosti". Sicer pa v ti Tržaški epistoli ne tiči jedro našega prepira z „Novo Soču". Uzrok prepira je le ta, da smo bili od prijateljskega lista brez uzroka in povoda zavratno napadeni. Če uum kdo naznaui pameten uzrok, s kojega je smela „Nova Soča" proti nam tako pisati, kakor je pisala, hočemo takoj obstati, da smo grešili! Dokler se pa nam ne pove, kaka pametna politika je gospoda Andreja Gaberšček-a napotila, da je s svojim cepcem zamahnil proti nam, toliko časa pa hočemo v svesti živeti, da smo pošteno ravnali, Če smo z istim orožjem, s kojim smo napadeni bili, odvrnili razposajanega razgrajalca. — (Osobne vesti.) G. Josip Jen ko, gim-nazijalni učitelj v Ljubljani, je napravil včeraj na Graškem vseučilišči izpite iz zgodovine in geografijo ; g- Josip A p i h, deželne realke profesor v No vem Jičinu, pa iz slovenščine za spodnjo gimnazijo, čestitamo! — (Družbe sv. Cirila in Metoda Goriška ženska podružnica) nam je doposlala svoje poročilo za I. 1891. Ker iz njega leno odseva vzorno delovanje vrlih rodoljubkinj ob bistri Soči, podajamo tu slovenskemu občinstvu kratko vsebino. — „Med mnogimi družbami" — tako se pričenja poročilo — „se težko katera dobi, ki bi tako globoko segala v vse sloje narodove in tako splošno zanimala vse zavedne Slovence, kakor uprav družba sv. Cirila in Metoda. Lepa njena ideja nas združuje, kakor ude jedne družine krog domačega ogujišča. Ob veselih in žalostnih prilikah se je spominjamo ter polagajoč darove na žrtvenik domovine, nadaljujemo delo sv. blagovestoikov. Da bi še bolj goreče mogle vršiti domoljubni posel, združile smo 8e Goriške Slovenke v žensko podružnico, ki je po letih sicer še mlada, a je pognalo že tako krepke mladike, da je ue omaje vsak vetrič. To dokazuje uprav preteklo leto. Poleg načelništva v Gorici so ae trudile za družbin provspeh še p. n. poverjenice: gospdč. Josipina Dominko v Kobaridu, gospa Paljika v Volčah, gospa Josipina Kovači č pri Sv. Luciji, gospdč. Gabrijela Dol jak v Solkanu, gospa Makuc v Podgori, gospa Roza Bajt v Št. Andreji, gospdč. Justina Štrukelj v Komnu, gospa Marija Lok ar v Ajdovščini, gospdč. Olga F a li- ja ni v Šerničah in gospa Alojzija Mozetič v Pr-vačini. — Najlepši podružnični praznik je bila sijajna veselica 15. novembra 1891. I.; z njenimi dohodki so se lahko pokrili stroški za „božičnico* v otroških vrtcih v Pevmi in Podgori. Mej ubožnejšo deco se je tedaj razdelila obleka, obuvalo, perilo in razne jestvine. Koliko veselje je bilo to za nedolžna otroška srca! Naj bi iskrica nedolžnega otroškega veselja šinila v srce blagih dobrotnikov mladine in jim vzbudila sladak spomin na mlade dni! Bog čuvaj blage dobrotnike! Bog čuvaj nedolžno deco! — Podružnično načelništvo je imelo 7 sej. Vseh dohodkov je bilo 418 gld. 13 kr., mej njimi 78 gld. 64 kr. radodarnih doneskov. — V četrtem letu svojega delovanja, t. j. 1. 1892., ima Goriška ženska podružnica 349 družbenic in sicer 19 usta-novnic, 161 letnic in 169 popornic. V načelništvo so voljene: g. Avgusta Šantel prvom putnicu, g. Sofija Hamel zapisnikarlca, g. Marija Kancler blagajničarica; njih nanestnice so pa: g. Ivana Dekle v a, g. Viktorija Kavčič, g. Julija Kaj gel. — Naj li dodamo poročilu še kaj uauduševalnih besedi) V Ne! Prepričani smo, da Goriške rodoljubkinje in ž njimi vred vae Slovenke goreče ljubijo in bodo ljubile našo mladino in da se tekmovaje trudijo za njeno versko, dinastično in narodno vzgojo. Vodstvo družbe sv. Cirila In Metoda. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo predstavljala se bode pustna burka v 5 dejanjih „Vrban Debeluhar" ali „Na Dunaj po nevesto". Ustopnina je znižana. — (Ustopnice za maskarado „Sokola" Ljubljanskega) dobivale se bodo od jutri naprej v prodnjulnici gosp. Sosa po naznanjenih cenah. V torek popoludne od 2.—4. ure pa v Čitalnici. — (Koncert gospodične Bronislave W (i I h k e in gosp. Leona J u i t'o a.) Nismo se motili, ko smo obećali obiskovalcem včeranjega koncerta izreden muzikuien užitek, kajti tako je bilo v istini. Kakor povsod, kjer je nastopila mlada poljska umetnica, pridobila si je srca tuli nagega občinstva v prvem hipu. Oim dalje je pela, tembolj preverili so se tudi veščaki, da se g. Wolska po vsej pravici prišteva mej najbolje koncertne pevke. Simpatični, polni in zvonki njeu mezzosupran, ki je izredne obsežnosti, spada v ono vrsto glasov, ki se koj prikupijo poslušalcu. Če se h takim glasom še druži izborna šola in globoka čut, kakor jo nahajamo pri g. VVolski, je povsem naravno, da mora očarati občinstvo. Navadno posvetijo se koncertnemu petju že izpete, autikvirane gledališke primadone. G. Wolska nastopila je sicer tudi v štirih gledališčih, a odrekla se je gledališki karijeri mlada in ko je komaj začela žeti lovore in posvetila se je izključno koncertuemu petju. Slovanska pesem našla je v njej izborno predoašalko. Pela nam je včeraj pesmi v poljskem, ruskem, češkem in dve v slovenskem jeziku, katerim je pridejala še jedno v francoskem. Težko je reči, kateri dati prednost. Ven-der smemo reči, da največi umetniški efekt dosegla je z Brahmsovo uspavanko, katero je pela s tako dovršeno umetnim mezzavoce, da jo je morala ponavljati na splošno burno odobravanje. Jako lepo izvršila je rusko „Salawieja in češko „Poupatka v zahradč", izmej poljskih dopadli sta se posebno „Spiew Janka", katero je skladatelj VVronski poklonil slavni pevki in „Skrzypki swaty", pa tudi ostali dve prednašala je dovršeno. Seveda bi pesmi neizmerno pridobile, da poslušalec razume popolnoma vse besede. To se je najbolj pokazalo pri dveh peandh Gerbičevih, katere je pela v slovenskem jeziku. Posebno z drugo „Želei bi, da bil bi ptica", je občinstvo uprav ruzunela. Vsako besedo razumelo se je tako lepo in izgovarjala je tako pravilno in vokalizovala tako korektno, da bi ne verjel človek, da pevka ni Slovenka. Ljubko kompozicijo Gerbičevo morala je na burno zahtevanje ponoviti. Tudi prvo „Skupaj sva pri oknu stala" pela je isto tako lepo. Veliko arija iz „Afrikanke" je pela izborno in dosegla ž njo prav lep uspeh. Navlic slabi akustiki čitaloiške dvorane prodrl je njen zvonki glas v vseh točkah sijajno, tudi v mezzavoce. Kot pikantno doklado zapela je končno še francosko skladbo baronice Rothschildove „Si vous n' avez rien a me dire" z dovršeno finoBtjo. — Gosp. Juffe pokazal se je prav izvrstnega umetnika na svojem violončelu in se je odlikoval posebno z bri-Iautno tehniko, s katero je izvajal vse svojo točke. Popperjevo težko „PrediŠko" moral je ponavljati, v Servaisovem „Souvenir de Spaa" in v Piattia .Airs Boskvrs" pa je poleg brilantne tehnike tudi Še imel priliko razviti se popolnoma tudi v mirni igri in Beči s svojim instrumentom do srca. Tudi njemu izražalo je občinstvo opetovano svoje odobro-vanje. Prav požrtvovalno prevzel je g. Hoffmei-ster spremljevanje vseh koncertnih točk in izvedel svojo nalogo tako mojsterski, kakor smo to že vajeni pri njem. Ne mala zasluga lepega umetniškega uspeha gre tudi njemu. Preverjeni smo, da bode naše občinstvo radostno pozdravilo „ poljskega slavčka" gdč. Wolako, kadar jo pot zopet pripelje v naše mesto. Obiskan je bil koncert za zadnje dni pustnega časa še dosti povoljno. —i. — (Novo deželno gledališče.) Zadnja dela oddal je deželni odbor te dni, in sicer samo tukajšnjim tvrdkam. Železni spodnji oder izdelal bode ključar g. Žabkar, gornji oder mizar g. Bi n der, pohištvo dvorni liferant g. Mathian, svetilnike iz pozlačene bronce g. Tratnik. Slikarska dela so nekoliko zaostala zaradi mokrot-nega vremena in kiparska dela so do malega dodelana. Torej bode novo deželno gledališče skoro popolnoma gotovo in se bode moglo izročiti svojemu namenu — (Nov slovenski list.) Na Dunaji začel bode izhajati nov slovenski list „Vesna". Obšir-neji doposlani nam program prijavimo jutri. — (Ljudski shod) bode dne 28. febru-varja t. I. v steklenem salonu kazinske restavracije (Kongresni trg). Dnevni „red: I. Podražba živil. II. Položaj.delavcev in malih obrtnikov. Začetek ob 9. uri dopoludne. — (Vreme.) Komaj je magistrat pospravil zadnji sneg z mestnih ulic in se je nekoliko začelo sušiti neskoučno blatno morje, začel je danes padati nov sneg in sneži že ves popoludsn prav čvrsto. — (Občina Št. V i d - Z a t i č i n a) je dne 23. februvarja pri občinski seji imenovala za častnega občana gosp. Matijo G r i l l - a, c. kr. okrajnega glavarja v Litiji, radi mnogih zaslug. Naznanilo se mu je to o priliki godovanja in tridesetletnica njegovega službovauja. — (Iz Cirknega na Goriškem) uam je došla pritožba, da tamošuja Čitalnica dobiva jako neredno naš in tudi druge liste. Na nas ni krivda, ker se list odpravlja redno. Naj se torej vodstvo Čitalnice pritoži naravnost pri poštnem vodstvu v Trstu, ako se gode nereduosti in gotovo «e bodo odpravile. Morda pa bode zadoščala ta opomba, če treba, govorili bodemo pa jasneje. — (Prva slovenska knjižica s cirilico tiskana) izšla jo te dni v Trstu, „tiskom i nakladoj tiskare Dolenčeve". Imenuje se „Kitica povestic, po raznih vrtih spletel (?) Matvej Andreje vir Lamurskij". V resuici pa knjižica ne obsega povestic, ampak epičue pesni, ki so prestavljene iz Gdtheja („Viluec" - Erlkdnig), Seidla, Miekiewicza in Puškina, Za gaslo ima kujižica kopitarjev vzdih: „Utinam et Slavi latini ritus uuas et casdem i i t— teras uaborent". Izdaua je v spomin štiristoletnice, odkar je bila m 'kirilico napečatana pri Feoliji v Krakovem prva slovauska knjiga, namreč Oktoih. Gosp. pisatelj ni zadovoljen z Vukoko „graždanico", nego je segel zopet po starosloveuskih uusuikih in „ bukvah" za različne e-glusnike. — (Dalmacija) iz djela avatro-ugarska monarhija opisana i ilustrovans, prievod iz njemačkoga, je naslov posebni izdaji v hrvatskem jeziku, katera je počela izhajati v Spletu v zalogi mej-narodne knjigarne F. M a r š i č a. Prvi zvezek ima 32 strani, cena mu je 30 kr. Vse delo bode obsegalo kakih 12 zvezkov in 114 krasnih ilustracij. Vsak tretji ali četrti teden prišel bode na svetlo po jeden zvezek. Kdor se predbroji na vse delo s vsoto 3 gld. 50 kr., dobival bode posamične zvezke poštnine proste na dom. Društvene veselice. — (Telovadno društvo „Zagorski Sokol") priredi v nedeljo 8. t. m. „Plesni venček" s sledečim vsporedom: 1. Igra „Nemški ne znajo." 2. Petje. 3. Ples. Svirala bode vojaška godba Leopolda št. 53 iz Zagreba. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina za osebo 30, za obitelj 50 kr. — (Slovanska čitalnica v Mariboru) priredi v nedeljo dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih šaljivi večer s plesom, h kateremu se društveniki in od društvenikov upeljani gostje uljudno vabijo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 25. februvarja. Pomarikanje mej delavci na Dunaji je veliko. Okolu 30.000 delavcev je brez dela, mej temi kakih 10.000, ki imajo rodbine in so v največji bedi. Čmovci 25. februvarja. Mesto Sučava volilo grofa Paceta Častnim meščanom. Peterburg 25. februvarja. Po oficijelnih poročilih uvedli bodo pri ruskem trdnjavskem topničarstvu brzostreljajoči novi jekleni pozicijski top (kaliber 57 centimetrov). Beligrad 25. februvarja. Dosedanji podpredsednik Vukovič voljen s 75 glasovi predsednikom skupščine, Joka Jovanovič pa z 61 glasovi podpredsednikom. Sofija 25. februvarja. Bivši finančni mi* nister Salabašcv imenovan je justičnim ministrom. u i Dunaj 26. februvarja. Cesar došel danes zjutraj iz Budimpešte. Dunaj 26. februvarja. O bolezni nadvojvod i nje Marije Valerije ne bodo se izdajala nadaljna poročila, ker se ozdravljenje vrši povsem normalno. Berolin 26. februvarja. Včeraj zvečer proti 6. uri bili novi izgredi v mestnem oddelku Frankfurt-Kepniškem. Tolpe po več sto oseb broječe plenile so pekovske in mesarske prodajalnice, razbile okna ter odnesle razpostavljena jedila. Mej policijo in izgredniki prišlo je do boja in še le proti deseti uri naredila je policija mir. Razne vesti. *(Prvi me) narodni vinski semenj) združen z razstavo pridelkov in živil bode v Bero-linu od 20. maja do 6. junija t. t Namen mu je izrabili uov položaj, kakor je nastal po novih trgovinskih pogodbah in oživiti uvažanje vin in raznih drugih pridelkov. * (Mesto Dunaj kot ded.) Po pokojnem zasebniku Alojziju Draschetu podedovalo je mesto Dunaj vsoto 350.000 gld. * (Ukraden dinamit) V kamenolomu v Soisv-Sous Etoillesu na Francoskem bilo je ukradenih :J60 dinamitnih patron. Pariška policija je zasledila pri anarhistih v Parizu in v okolici 100 tacih patron ter zaprla dve osebi. Dalje se je poizvedel«', da so anarhisti hoteli razstreliti palačo španskega poslanika, da maščujejo usmrčene tovariše iz Xeresa. * (Nesreča na železnici.) Na Progi iz Pariza v Donay zadel je vlak z nekim delavskim vlakom. Strojevodja je mrtev in 13 oseb ranjenih. * (Zaklad.) V mestu Aurillacu na Franco skem našli bo v neki hiši, ko so popravljali temeljne zidove, posodo v kateri je bilo muogo španskega, francoskega in italijanskega zlatega denarja iz 15. in 16. stoletja. Vrednost najdenega zaklada ceni se na 150.000 frankov. Bržkone zakopali so ga za Časov verskih vojn. Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja po- Erafievauja po „Moli-oveni francoskem žganja in soli" do-aznjn uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot ho I cm 11 utttšujoče, dobro znano antirovniatično zdravijo. V steklenicah po JM) kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLIj, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tin hl.mbi n 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic 16 ne pošilja. 4 (42—3> Tujci t 25. februvarja. Pri MnllAi t Mahler, Dettelheiin, Hatner, Michl, Hit zog, Kockner, Kiillman, Karpeles, Reichenberger z Dunaja. — Gorup iz lteko. — Deutscher iz Ljubljane. — Hullich iz Trsta. — Pnch iz Gradca. - Osvvald iz Kočevja. — Doganotz iz Velike Kanižc. Pri Nlomi : S<:hweiiiburg, Herman, Polatzek, Ekert z Dunaja. - Iteti is Budimpešto. — Maver iz Herolina. — Maver iz Roko. — Jellbieg li Ilirske Bistrice. Pri »«Mlrl|Hl.eiu tiMiurJu : llandelsholer iz Gradoa. Pri Iih\ arNki'in dvoru: Egcr z Dunaja. — Kumer iz Trsta. Umrli so v I,jei!»ljatei: 21. februvarja: Barbara Kramar, mestna uboga, 76 let, Karlovska cesta St. 7, marasmus. — Reza (bažem, pleskarjeva žena, 24 let, sv. Potra cesta št. 35, tuberkuloza. — Uršula Peternel, ožit ninskoga primatelja vdova. 56 let, Florjanske ulice St. 18, pljučni edem. — Albin Linzbauer, delavec, 32 IT-1, Poljauski nasip St. f>0, jetika, — Mihajl Bregar, želuzniSkt sprevodnik, 66 let, Peseljova cesta St. 27. carcinouua- MeteorologiČno poročilo. 1 1 g .5 Cas opa-^vanja Stanje barometra y »Mm, Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v 1 111 Ml. 25. febr. 1 7. zjutraj B. popoi. 9.zvečer 740-3 mm. 741'3 mm. 7416 mm. 1J" C 4 0° C 1'8°C si. vzh.l obl. b1. s/.b. obl. si. szh. obl. 0-00 min. TDuLrisjslta. "borza ilne 26. februvarja t. 1. včeraj — danes §j| Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 5°/0 marčna renta . , Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . London ...... Srebro...... Napol....... C. kr. cekini .... Nemške marke . . . 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 . . 250 gld. Državne srečke iz 1, 1864 . . 100 „ Ogerska zlata renta 4"/,...... Ogerska papirna renta 5°/0..... Dunava reg. srečke 6°/0 . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4'/i7o zlati zast- listi • Kreditne srečke......100 gld Rndolfove srečke...... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke. . . 120 „ Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . , gld. 94-85 — gld. 94-85 n 94 30 — rt 94 25 x 110*80 — 11080 71 102-HO — 102-55 n 1010 — — 1040 — n 309-75 — 307-25 9 118 25 — 118*25 n n 9-37«/, _ ■ 9-38 ji 5-56 — n 5-66 n 57«H2'/f — m 67-90 138 gld. — kr. 182 107 102 123 116 18« 20 157 241 60 90 20 25 75 75 Poslano. Firmi Fran Dottor, zaloga strojov v Ljubljani. Na Vaše naznanilo in »varilo v štev. 36 „Slovenskega Naroda", katero ste izvolili sestaviti tako nerodno, kakor da bi se bil jaz službeno pregrešil in zaradi tega bil odpuščen, — usojam si Vam odgovoriti, da ste menda pozabili, da sem služil pri ranjkem gospodu Franu Detter-ju sest let, kar bi se gotovo no bilo zgodilo, ako bi ne bil vestno opravljal svojega posla. Da sem iz službe izstopil le zaradi smrti gospoda Frana Detter-ja, dokažem lahko z Vajini, meni izročenim spričevalom. .TletiI |e le prl|etno, da pri sedanjih razmerah Vaše firme ž nfo nimam ničesar već opraviti. V zadoščenje pa mi je, da me je takoj v svojo službo vsprejela svetoviiosnaiia firma Ig. Heller na Diiiih]I. Prepuščam torej slavnemu občiostvu sodbo o breztaktnem in neosno-vanem Vašem svarilu. V Ljubljani, dne 25. februvarja 1892. (194) Ivan Grebene, zastopnik firme Ig. Heller na Dunaji. VABILO domači Veselici katera bode jutri v soboto dne 27. februvarja t. 1. -*i v gostilnici „pri Raku" h- Krakoviki nasip št. i. (197) Začetek ob ». ari. — UMtopnlna prosta. = Kašlja ni veo! = Ntaro in preizkušeno «■<»• inare zdrnvilu so pri8tDi ——'—tle\ie;ieVl °*53ss" ki presenetljivo hitro nplivajo proti kašlju, liripnvonti, khhII-zenju i. t. d. Ze izbornu sestava mojih bonbonov je porok za usptih. Paziti je torej natančno na imu O-rA-rt** Tietze in na ,.<■<'*##//«<# icnamle****. ker so prodajajo posnetki, ki so brez vre«lnoitti ali ctdo »kodljlvl. — V »vešojlli A 20 in 40 kr. Glavna zahi^n: Lekar F. Križan, KroineriŠ. Zuloge pri vseh lukarjih in trgovcih s špecerijskim blagom. V Ljubljani pri: U. pl. Triik«M-*.v-|", lekarju in I.. CJrecel-uii, lokarju. (918 23) . Gostilna „pri L,ozarju" priredi (199) v soboto dno 27. februvarja ivmio f !§§it h kateri se uljudno vabi čast. p. n. občinstvo. Začetek ob 8. uri. Ustopnina 30 kr. V zalogi vina dediče? Štefana Juriševič-a v Miljah dobiti je (175—3) dobra bela in črna istrska viola, potem refošk in mnskatelec v steklenicah In sodih. Proda se obstoječe iz potrebnega gospodarskega poslopja; mesnice in ledenice, travnikov in gozda. Pri posestvu izvršuje se že nad 30 let gostilnićarski in mesarski obrt z dobrim uspehom; skrbijeno je tudi za prenočevanje tujcev. Posestvo je v vcčjem*trgu na Dolenjskem, kjer se nahajajo c. kr. uradi, okr. glavarstvo, poŠta, železniška postaja in tudi več tovaren. — Kupci blagovolijo naj se obrniti pod M. 6. na upravništvo tega lista. (168—8) puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstne uov« puške in revolverje ter vse lovske priprave, patrure ter drugo streljivo po najnižjih cenah. — Puške »o vse prs« Hkniene na ces. kr. izkušavaliSči ter zaznamenovane s znamko tega zavoda. (175—100) Za isbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. Protin, revmatizem, sploina oslabelost živcev, nevralglja, iMchia*. nervozua oslabelost Želodca, glavobol, mr-tvudnuit, vremruoHt, bolečine v križu, hrbtna suslea, sapeeek itd., proti vsem tem boleznim priporočajo prve medioinske avtoritete pre-sku&eno (790—23) c. kr. izklj. priv. galvano-električno frotir no orlprjavo katero lahko vsakdo sam uporablja. »s« Cena pripravi 13 gi«l. — Iliiatr. brošure z navodilom in spričevali dobiti je zastonj od izumitelja: Tli. lileriiiaiiiiN-ii ZDTJ"3>T_A_y, X., Scl3.-u.lexistretsse IS. Srednja temporatur>! za 1-8' mid -tormalom. Izurjen pisav vešč slovenskega in nem-škegu jezika, z lepo pi-FBfo, želi ustopiti h kakemu c kr. notarju ali advokatu. Vec se izve pri upravništvo „Slovenskoga Naroda". (196—1) taotovo in kitro npli- vajoče HredHtvq proti kurjim očesbm, aul j«'«, i.ii podplatih, petah in SsV drugim trdim ^ praskom ^* kuže. Ss\>>^ Veliko " priznahiih pisem je na na ogled v Dobiva so v lekar- JL-v nah. yO® ^PJgJc S'avn* razpošiljalnici: ^ VL Scbwonk-a lekarna (524) Meidlln£-Dunaj. 4» " OT Pristen samo, če imata navod tn obli* varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj ae pazi n zavrne vse manj vredie ponaredke. Pristnega imajo v l.jiilt- l|anl J. Swoboda, II. pl. Trnkoczy, O. Piccoli, L. Greoel; v KuOol fo vem S. pl.Sbidovič, F. Haika; v Kuinnikn J. Močnik; v Celovel A. Egger, W. Thurmmld, J. Birnba-clur; v llreruli A. Aich-inger; v Trgn na Koroškem) (J. Menner; v Beliaku F. Scholz, Dr. E. Kuuipf; v Oorlel G. B. Pontoni: v IVolfii-bergu A. lin tli; v Kra-uji K. Savoik; v Kad< jgoul C. E Andrien; v Idriji Josip Warto; v Kado*lile! A. Kobl.-k; v Cel|l«|. Kupterselimid. Izdajatelj in odgovorni urednik: J u s i p N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.