Poštnin* plačan« v aetavTn? ItšurutOnM Cena i Din Leto V. (XII.), itev. 4 Maribor, sreda 7. januarja 1931 })Wf[I £ lzti«|a razun nedelje >n praznikov vsak dan ob 16. ur' Rtčun pn poitnem ček zev. v Ljubljani it. II 409 1o f>1»-p-*«r) tnnfo Varilskega kredita, obenem pa s svo- jim delovanjem potom zadrug dvignila interes kmetskega naroda za zadružno organizacijo. Ponekod se je število kmetijskih zadrug v zadnjih letih podvojilo. S sanacijo zadružnih central so se ustvarili novi pogoji za koncentracijo našega zadružništva. Vlada in oblasti so pospeševale delo za povzdigo vseh panog kmetijskega gospodarstva, zlasti pa tudi delo na nujno potrebnih prehodih našega poljedelstva na druge panoge produkcije. V cilju borbe proti padanju cen kmetijskim pridelkom se je ustanovila privilegirana izvozna družba in naša država je sodelovala na več mednarodnih kongresih, kojih cilj je skupno delo za interese agrarnih držav in za boljše plasiranje njihovih pridelkov. ! Naš železniški in pomorski promet sta se v minulih dveh letih dobro ure-1 dila. Vagonov ne primanjkuje, zastoja i ni. dobili smo nov vozovni materijah j uredili več prog, naša pomorska to-naža je znatno narasla. Podvzete mere za olajšanje carinskih In davčnih br^m^n v smislu sklepov vladne seje od 11. dec. 1930 so v narodu ugodno odjeknile. Bile so neposredni rezultat potovanj članov vlade po celi državi in niihovih konferenc ter stikov z narodom-| Dasi tudi pri nas, kakor na celem svetu, stresa težka kriza temelje vsega narodnega življenia moramo ven-j dar konstatirati dejstvo, da ne pozna-i mo brezposelnosti v onem ohs°gu. kakor v mnogih drugih državah. Dejstvo je tudi. da se je v letu 1930. vplačalo . več davkov nego v letu 1929. in od ! tega niti pol odstotka eksekutivnlm potom. Takozvane pasivne pokrajine 1 države (Dalmacija, Hercegovina in ; Črna Gora) tekom zadnjih let niso več trebale podpore države za prehrano, ampak so se vzdržale z lastno produkcijo. Ujedinjenje in nova organizacija Sokolstva v minulem letu je važno zgodovinsko dejstvo. Z urejevanjem splošnih prilik se je pričelo dvigati tudi delo na kulturni povzdigi naroda: nešteto novih prosvetnih edinic, nešteto novih šol je temu najDnši dokaz. Novi verski zakon je uredil tudi verske prilike v državi in odstranil mnoge prejšnje težkoče. Nešteta inozemskih odličnih mož je tekom zadnjih dveh let obiskalo našo državo in pisalo o svojih utisih v časopisju svojih držav. Vsi objektivni opazovalci so konstatirnli da se pri nas pnlike ranidno ureiujejo. da s° ne nolavHalo novi gospodarski in noll*fč-n! oofresi. kakor skoro v vseh državah krog nas. in da se opaža pri nas na vseh Področjih dola nonavaden polet. Dejstvo je tudi, da se naša pozicija v širokem svetu stalno krepi in da n*lva naša država v mednarodnem žlvijetihi velik ugled. Vse to je poroštvo, da gremo v znamenju 6. jan. lepši in jasnejši bodočnosti Jugoslavije naproti. Bolgarski homitaši na grSkih tleh ATENE, 7. januarja. Tolpa osmih bolgarskih komitašev je preteklo noč vdrla v grško Trači io ter umorila 6 bogatih vaških prebivalcev na zverinski način. Potem ko so komitaši oplenili vas, so se s številnim plenom umaknili zopet na hnDarsko ozemlje, .še predno jih je pričelo preganjati vojaštvo in orožništvo. Joffrova zadn a Bot FRANCOSKI NAROD JE IZKAZAL DANES SLAVNEMU MARŠALU ZADNJO ČAST. — TRUPLO PREPELJANO V LOUVECINNES, KJER BO POLOŽENO K VEČNEMU POČITKU NA VRTU MARŠALOVE VILE. PARIZ, 7. jan. Današnji pogreb maršala Joffra je bil veličastna manifestacija ljubezni in spoštovanja francoskega naroda do svojega preminulega zmagovalca v znameniti bilki ob Marni. Že na vse zgodaj zjutraj so se pričele zbirati ogromne množice ljudstva pred cerkvijo Notre Dame in v sosednjih ulicah, da spremijo miljenca naroda na njegovi zadnji poti. Policija je le z največjo težavo vzdrževala red in delat prosto pot oficijelnim predstavnikom oblasti ter številnim civilnim in vojaškim odposlanstvom iz inozemstva. Vse trgovine, zabavišča in državni uradi so bili zaprti, vse mesto v žalnih zastavah. Po ulicah, kjer je šel žalni sprevod, so gorele ulične svetiljke, ovite s črnino. Pogrebne svečanosti v cerkvi je opravil pariški kardinal Verdier ob številni asistenci, nakar so francoski generali dvignili krsto z maršalovim truplom in jo ponesli iz cerkve. Žalna povorka. katere so se udeležili med drugimi tudi predsednik republike Doumerque, vsi člani vlade z ministrskim predsednikom Steegom na čelu, celokupen diplomatski zbor. deputacije zavezniških armad Iz svetovne vojne ter nebrojna odposlanstva, je krenila nato preko Trga Concordie pred slavolok Device Orleanske, kjer se ie ustavila. Tu se je od pokojnika poslovil imenom vlade in vsega francoskega naroda vojni minister Barthon, proslavljajoč njegove zasluge in izrekajoč mu večno hvaležnost Francije. Žalna povorka se je pomikala nato proti kolodvoru, kjer so položili krsto v salonski mrtvaški voz posebnega vlaka, ki odpelje maršalovo truplo popoldne v Louvecinnes, kjer bo pokopano na vrtu maršalove vile. Tamkaj bodo tudi zgradili Joffrov muzej, v katerem bodo zbrani vsi spomini na velikega francoskega vojskovodjo. Itallfanskl orekomorski Dolet usoel ITALIJANSKA LETALSKA ESKADRILA PRISPELA V BRAZILIJO. — ENO LETALO POGREŠAJO, ENO PA SE JE POTOPILO NA ODPRTEM MORJU. RIM, 7. januarja. Prvi italijanski prekomorski polet, ki se ga je udeležilo 12 povodnih letal pod vodstvom ministra za letalstvo Balba, je uspel. Italijanska letalska eskadrilja je včeraj ob 1.30 zjutraj startala na afriški obali ter po 18 urnem poletu ob 19.40 dosegla južno-ameriško obal pri Port Natalu, odkoder bo nadaljevala polet v Rio de Janeiro. 10 letal je pristalo v kratkih presledkih, eno se je izgubilo ter je doslej še niso našli, eno pa je moralo radi defekta v motorju pristati na odprtem morju Posadko je sprejela na krov italijanska križarka, dočim se je letalo potopilo. Vest o uspelem prekomorskem poletu italijanskih letalcev je izzvala v Rimu veliko navdušenje. Listi so izdali posebne Banska upraua in cene kruhu LJUBLJANA, 7. jan. Z odlokom ban ske uprave so za mesto Ljubljano določene sledeče cene kruha: beli kruh kg 4 Din. črni 3.50 Din. Cene žemelj ostanejo neizpremenjene, pač pa bo povečana njihova teža. Curiška borza CURIH. 7. jan. Beograd 9.126, Pariz 20 26. London 25.053. Newvork 516.12 Milan 27.015. Berlin 122.84, Dunaj 72.60, Praga 15-30. Uelike korupr|ske afere u Franrji PARIZ, 7. jan. Tu so odkrili zopet dve zelo mučni korupcijski aferi- Pri oddaii javnih del za obnovitev otoka | Martinioue si ie več članov generalnega sveta na nedonpsteri na^in nrila-Istilo dobavo v višini 200 milijonov izdaje, v katerih podrobno opisujejo ves , polet in poveličujejo hrabrost ter sposobnost italijanske avijacije. BUENOS AIRES, 7. januarja. Deset italijanskih vodnih letal je snoči ob 19.40 pristalo v Port Natalu. Posebna brazilska letalska eskadrilja je šla Italijanom nasproti. Po pristanku je priredila več tisoč glav broječa množica med katero je bilo posebno mnogo Italijanov, letalcem burne ovacije. Italijanski piloti so razvili v pristanišču fašistično zastavo in zapeli fašistično himno. Guverner natalske province je čestital ministru Balbu k uspelemu poletu. V vladni palači je bil prirejen zvečer svečan sprejem. Za časa bivanja v Braziliji bodo Italijani gostje o-.srednje vlade v Rio de Janeiro. frankov. Generalni ravnatelj Bessief je bil že aretiran. Drugo afero so odkrili v Lvonu. Na tožbo tamkajšnjega župana in bivšega ministrskega predsednika Herriota je bil aretiran mestni inženjer Sace, ker je podal nanačno poročilo o zadnjem sporu med občino in _ plinsko družbo, za kar je prejel milijon frankov podkupnine. Razen tega je dognano, da je prodal plinski družbi za četrt miliiona frankov razne listine, ki so za občino izredne važnosti. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franc Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec iz-nričujejo, da se izkaže uporaba »Franc Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in .Špecerijskih trgovinah. I* fflerihmski in d Čestit Božič želi svima našim prijateljima in čitaoci-ma pravoslavne vere Redakcija »Večernika«. Hristos se rodi, va istinu se rodi! Pravoslavni badnjak je bil letos zelo veličasten. Včeraj popoldne ob 13.15 se je od vojašnice vojvode Putnika pomikala mogočna povorka pravoslavnih vernikov med sviranjem vojaške godbe in pokanjem pušk po Stritarjevi in Frankopa-novi ulici čez kralja Petra trg in državni most, odtam pa po Gosposki, Slovenski in Vrazovi ulici v mestni park po bad-njake. Povorko je spremljala velika mno žica ostalega prebivalstva. Iz parka je povorka krenila po isti poti nazaj v vojašnico, kjer je prota Trbojevič obavil simbolične obrede blagoslovitve banjaka. Povorko je vodil g. major Nastas Mirkovič. Na večer je po vseh vojašnicah za-viada'o živahno božično veselje pravoslavnih vernikov. Knjige Vodnikove družbe. Člani Vodnikove družbe na mariborskem okrožnem sodišču in oni, ki so se prijavili g. Beletu, bivšemu uradniku Trgovskega gremija, dobe knjige proti izročitvi izkaznice v knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta 13. — Ustanovitev sokolskega društva na Teznu. Mariborska okolica je dobila v nedeljo, dne 4. t. m. novo sokolsko postojanko- Ustanovilo se je sokolsko društvo na Teznu. Popoldne ob 14. se je zbralo v osnovni šoli mnogoštevilno občinstvo, da prisostvuje ustanovitvi Sokola. Prispeli so tudi bratje iz Maribora, Pobrežja in Studencev. Od 14. do 15. ure se je vršilo vpisovanje članstva. Po vpisovanju je predsednik pripravljalnega odbora br. Ivan Tomažič pozdravil občni zbor. nakar je starosta mariborske sokolske župe br. dr. Kovačič v poljudnih besedah razložil pomen in cilj Sokolstva. Od br. Kumerca predlagano društveno upravo je župni starosta takoj potrdil. Starosta društva je br. Ivan Tomažič, znan sokolski delavec predvojnega Maribora. Razveseljivo je dejstvo, da se je vpisal v . Sokola skoraj celoten občinski odbor, ki je že pri proračunski seji pokazal naklonjenost društvu s tem. da je vo-tiral vsoto 5000 Din za Sokola. Tudi nakup zemljišča za letno telovadišče Ima društvo zasigurano. Na občnem zboru pa smo pogrešali Še precej onih. ki se radi ponašajo z narodnostjo in patrijotizmom Vabimo jih. da ne gledajo našega dela no strani- tem več naj pomacmio doseči to. da bomo združeni vsi občani v Sokolstvu. Sokolu na Teznu pa želimo najlenšega razvoja! — Gospod finančni direktor dr. Povalej Josip je v času od 5.—10. t. m. službeno odsoten- Dne 8. in 9. t. m. bo od 10.—12. ure sprejemal stranke v prostorih finančnega inšpektorata v Mariboru. Sprejemanje strank v Ljubljani vsled tega v teh dneh odpade. — Ljudska univerza v Studencih, sporoča svojim obiskovalcem, da se redno predavanje v četrtek, dne 8. t. m. radi kinopredstav v dotičnih prostorih ne vrši. Prihodnje predavanje bo v ponde-liek 1.2. t. m- in bo predaval g. Robnik. Naslov predavanja bomo pravočasno objavili. — Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na zanimivo predavanje prot Vincenta Lavoixa v francoskem jeziku o Parizu v petek, dne 9. januarja ob 8. zvečer. Govoril bo o duši Pariza — njegovih prebivalcih in prebivalkah prof. Lavoix. On Imenuje Pariz svetovno metropolo žene. tako globoko se afirmira njeno izredno čuvstveno življenje in njena duhovitost v vsem javnem življenju. Toča v lanuarlu. V okolici Mostarja je padala te dni kakor oreh debela toča. ki pa ni napravila prav nobene škode, ker posevki še niso vzklili. —• mariborsko glečaližče Sreda, 7. januarja: Zaprto. Četrtek, 8. januarja ob 20. uri: »Grof Luksenburški«. Ab. B. Kuponi. Iz gledališča. V četrtek, 8- t. m. se bo ponovila Leharjeva vesela in melodijoz-na opereta »Grof Luksenburški«, ki je letos radi dobrega podajanja in uspele inscenacije še vselej privabila občinstvo! — »Duh zemlje« (Lulu) zanimiva in povsod l največjimi uspehi igrana moderna drama Franka Wedekinda se študira za najbližji čas. Za predpustne dni pa se pripravlja sijajna burka »Odgodena noč«, ki so jo igrali v Zagrebu in Beogradu večer za večerom pri razprodani hiši. Krasna družabna prireditev Francoskega krožka. Včeraj popoldne se je vršila v »Vesni« srčkana prireditev našega delavnega in zaslužnem Francoskega krožka — la fete enfantine. Nastopili so pred številnim izbranim občinstvom naši najmanjši in najmlajši mariborski »Francozi«. Najprej so zapeli (slovensko) božično pesem »Sveta noč«, nato pa so se vrstile kratke recitacije, nastopi v koru, otroške igre in kratek igrokaz. Mladi umetniki, ki so izvršili svojo nalogo z očivid-nim navdušenjem in temperamentom, so želi obilo zaslužene pohvale. Sledila je naša in francoska himna. Slednjič je g. konzul M. H. Furrer z občutkom predaval lepi pesnitvi: Victor Hugo: -Apres la bataille« in »Alphon-se Daudet: »Le Sous-Prčfet aux champs«. Po prireditvi so bili mladi umetniki in umetnice pogoščeni v telovadnici- Odbor krožka zasluži vse naše priznanie. Največje zasluge za uspelo prireditev pa imajo ^ospod in gospa Furrer in gosne d’Acaro in Vrečko ki so se požrtvovalno posvetili našim mačkom ter jim vcepili v mlada srca iskreno liub^zen do lenega fren^oske^a jezika in do velike francoske kuUure. same; da bi se taki družabni večeri še večkrat vršili. — Zgodovinsko društvo v Mariboru. Kot dosedaj vsako prvo sredo v mesecu, tako bo tudi drevi sestanek zgodovinarjev ob 20 uri v Narodnem domu. Prof. J. Šedivv bo nadaljeval s svojim poročilom o slovanski hi-storiiografiji in ho podal s’'ko zgodovinopisja pri Poljakih. O pri nas malo znanem vprašanju, o alarodi-stiki pa bo poročal prof. M. Grošelj, ki bo očrtal z zgodovinskega stališča najstareiše narode v območju Sredozemskega morja. Važno za delodajalce. Davčna uprava v Mariboru opozarja, da so dolžni privatni službodajalci od 1. januarja 1931 naprej pobirati tudi davek na sanice. V smislu pravilnika k čl. 100. zakona o neposrednih davkih morajo dalje vsi oni službodajalci, ki plačujejo u-službenski davek v markicah, predložiti svoje davčne knjižice za ushižbenski da vek najpozneje do 31. januarja pri davčni upravi soba št. 10 v pregled. Nasprotno pa se morajo vsi oni delodajalci, ki niso zavezani pobirati davka v znamkah in imajo povprečno preko 20 nastavljencev, prijaviti do 25. januarja davčni upravi, da se jih vpiše v knjigo delodajalcev, ki izročajo uslužbfenski davek v denarju. Če tega ne storijo v gornjem roku, se jim predpiše najvišja kazen po čl. 138 prej o-menjenega zakona- Vlomi, sami vlomi. Tekom zadnjih par dni zaznamujemo v Mariboru kakih 7 do 8 vlomov. Zadnji je bil izvršen v stanovanje inž. dri Omana v DvoFakovi ulici 1 (palača Pokojninskega zavoda). Ena soba stanovanja je obenem pisarna tvrdke »Elin«. Ko je služkinja včeraj zjutraj šla pospravljat, je našla sicer zunanja vrata zaklenjena, notranja pa odprta in se je videlo, da so bila odprta s ponarejenim ključem. Iz nasilno odprtega predala miznice ie bila odnesena ročna blagajna s 33.000 Dih. Policija je | nreoričana, da so vsi zadnje dni izvr-i šeni vlomi delo enega storilca, ki so I mu že tla sledu— Smrtna kosa. Na kralja Petra trgu 9 je umrla včeraj gospa Frančiška Kowschetz, hišna posestnica, v 74. letu starosti. — Smrtna nesreča kleparskega mojstra. Danes dopoldne je popravljal žlebe na hiši gospe Schmiderer, na vogalu Gosposke ulice in novega Glavnega trga, kleparski mojster Josip Serjanc. Ob tri četrt na enajsto uro je po nesrečnem naključju padel s strehe na tlak Gosposke ulice in obležal na licu mesta mrtev v mlaki krvi. Seveda se je takoj nabrala tam velika množica ljudi. Samomorilec pri Vurberku. Pod sanatorijem »Ruskega Rdečega Križa« v Vurberku je nastavljenec tampšnjega veleposestva našel obešenega mladeniča. Komisijalrti gled je ugotovil identiteto nesrečneža. Bil je mizarski pomočnik Franc Zelenko, ki je zadnje dni bil zelo zamišljen in je popival po gostilnah. Truplo so prepeljali v'mrtvašnico pri Sv. Martinu. Pri sankanju z glavo v drevo... Včeraj popoldne je na bregovih in obronkih nad Tremi ribniki, vladal radi lepega vremena prav živahen vrvež skromnejših, smučarjev in vzlasti sankačev. Pri tem pa se je pripetila težja nezgoda. Med Številnimi sankači je bil tudi 171etni mehaničarski vajenec Radoslav Saksida, katerega so sanke zanesle med drevje. Ker se v hipu radi prevelike strmine ni mogel izogniti preteči oviri, se je z glavo zaletel v drevo in obležal nezavesten. Ponesrečenca so prenesli v bližnji »Lovski dom«, odkoder so ga z reševalnim autom prepeljali v bolnico. Ker je nesrečnemu mladeniču pri tej nezgodi počila lobanja, je njegovo stanje resno. Ogen] v Strossmajerievl ulici. Danes, okrog 12.45, je naznanil plat zvona ogenj v mestu. Gorelo je v Stross-mayerjevi ulici v elektrotehničnem podjetju »Vatra«. Vnela se je neka šteiaža, ki je bila poleg plinske peči. Domačini in gasilci so ogenj takoj pogasili in preprečili vsako nevarnost. — Teloh, zvončki, trobentice, cvetoča resa... To so paša za oči v kožuhe zavitih meščanov, ako pridejo v dopoldanskih urah na Glavni trg in se malo pošetajo med vrstami stojnic. Včeraj so bili krasno razviti šopki teloha prava tržna senzacija. Nabran je bil v solnčnih legah hočke-ga Pohorja. Uboga ženica ga je prinesla 2 uri daleč na trg... Jugoslovensko kemijsko društvo, sekcija Maribor, priredi v četrtek 8. januarja ob 8, zvečer, v prostorih kina Apolo brezplačno predavanje s filmom o tehniki avtogenega varenja. Vabimo vse gg. inženjerje, mojstre, pomočnike in vajence kovinske stro ke, kakor tudi ostale interesente sorodnih strok. — Izseljevanje v Peru in Belgijo. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja, da je po naredbi vlade države Peru izdaja konzularnih vizov za potovanje iz naše države tja omejena samo na povratnike in na osebe, ki imajo zasigurano delo v primorskih krajih države Peru, — Izseljeniški ko-rnisarijat tudi svari pred izseljevanjem v Belgijo. — Humorističen lov za odojkom- Včeraj zjutraj jfe neki vojak nesel preko državnega mostu v naročju prav čedno rejenega božičnega prašička (odojka), ki mora priti pečen na pravoslavno božično mizo- Lepega belega odojka pa je hipna prijela zla slutnja, izmuznil.se je iz toplega^vojakovega naročja ter zbežal po državnem mostu. Očividno se ni mogel prav orijen-tirati- in begal je pred svojim --ega-njalcem. med avtomobili, autobusi in pasanti proti Kralja Petra trgu. Seveda ni .ušel svoji usodi. — Aretacija vlomilca. Mariborska policija je na podlagi ovadbe in tiralice orožniške postaje v Ločah aretirala 341etnega brezposelnega delavca Rudolfa Vodlaka iz Braslovč. ki je na podlagi raznih indicij osumljen, da je v noči od 13. na 14. nov. 1930 vlomil v Salamonovo trgovino v Zbelovem in odnesel blaga za nad 4000 Din. Mož sicer taji. ne more na dokazati svojega alibi. Policija tudi domneva, da je Salamon v zvezi z vlomi izza zadnjih dni v Mariboru. — KINO s=3=== Oral ski : ====== Samo danes, sredo, in jutri, četrtek, zadnjikrat RICHARD TAUBER ZEMLJA SOLNCA. 100% nemška zvočna opereta. -—====- Union: i:"-........ - Od danes do vključno, pondeljka Veletilm v naravnih barvah. 100% nemški govoreči in zvočni film. KRALJ VAGABUNDOV Mojstrsko delo po istoimenski operi. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15 17. 10 Jn 21 nrt Predprodaia dnevno: od 10. do 12 ure na blacainl. XXVI <•»©10 KIV© V soboto, 10. in nedeljo 11. jan.: POLICISTI K'no .DIANA' Studenci. Torek 6., sredo 7.. četrtek 8. januarja PtfVl poijua Vesela filmska zgodba s priljubljeno ANY ANDRA v glavni ulogi. PREDSTAVE: ob delavnikih ob 8. uri; ob nedeljah in praznikih ob 4., Vsi. Vs9. uri. Moderna godba! Mesečni sestanek perutninariev se bo vršil drevi ob 7. uri v restavraciji g. Birtiča pri mestni klavnici. Ob tej priliki bo poročal g. predsednik mariborske zadruge o zletu v vzorno veleperutninar-no v VVagni pri Lipnici, katero si je včeraj ogledalo precejšnje število članov in gostov. Razgovor bo tudi o delovanju zadruge v tekočem letu. Prijatelji naše domačegrudne štajersko - zagorske kure dobro došli! — Rdeči Križ na Pobrežju bo vprizoril v nedeljo, dne 11. januarja, ob 19. uri, v dvorani gospe Rojko, šaljivo veseloigro v 5. dejanjih »Zmešnjava nad zmešnjavo«. Akademski ples v Ptuju. Društvo jugoslovenskih akademikov v. Ptuju je priredilo v soboto, dne 3. januarja v vseh prostorih Društvenega doma tradicijonalni vsakoletni akademski ples. Tudi letos je uspel nadvse animirano. Ob 21. uri je slavnostna koračnica priznanega »Jonny-jazza« iz Ljubljane pozdravila prihod pokroviteljice ge dr. Senčarjeve in kmalu je v dvorani nastalo živahno rajanje, ki je trajalo v najboljšem razpoloženju do zgodnjih jutranjih ur. Na plesu je bila izvoljena »Miss Academica« gdč. Klara Senčarjeva; obenem je društveni odbor razdelil nagrade trem najboljšim plesnim parom. Prireditev so posetili zastopniki vseh ptujskih državnih uradov, oficirski zbor in drugi odlični gosti. Mo-raličen uspeh prireditve je popoln in tudi z materijalnim je zaslužni pripravljalni odbor menda zadovoljen. • Kamnica. Otvoritvena sokolska veselica bo v so boto, 10. Januarja v gostilni Pavešič ob 8. zvečer. Jako pester spored! Vabimo vse, ki se hočejo veseliti in do jutra sijajno plesati. Ob 8. uri avtobus z Glavnega trga. Vstop le 3 Din. — 38 Planinska srca bodo živahneje utripala na veselici, k! jo priredi kolosarski klub »EdelweiB 1900« pod geslom »Čar gorske noči« dne 10. t. m. v Unionu. Umetna vožnja na kolesih, zvezana s »Schuhplattlerjem«. Kolo veselja. Priskrbite si vstopnice v predprodaji: Schober Franc, Kralja Petra trg, Krempl Josip, Meljska cesta, Čižek Fr., Radvanjska cesta in v hotelu Halbwidl. TRENCHCOATI, površniki, hubertusplaščl. usnjen! lopKl. 300 vrst krzna, pllši, snežni čevlji, snežni škomii, galoše, kakor tudi vse ma-nufakturno blago na obroke. Maribor, Koroška cesta 9. XL111 Samci In male obltelll jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. — Jedilni list iivali BRAT POŽRE BRATA V MATERINEM TELESU. Človek je različno hrano iz rastlinskega in živalskega sveta, poie stvari, ki mu diše ali tudi ne diše. Med bitji ki žive samo od določene hrane in bitji, ki jedo pravzaprav vse, je pa seveda mnogo stopenj. Mesojede živali niso izbirčne in že roparske žuželke imajo precej široko vest. Pa tudi pri višje razvitih živalih naletimo na stopnje v izbiri hrane. V Afriki živi kača, ki se prehranjuje le s ptičjimi jajci. Jajca požira cela, jih potem v požiralniku s pomočjo vratnega vretenca predre, da odteče vsebina v želodec, lupine pa zopet izbruhne. Druge kače zopet se prehranjujejo samo s polži, i!<1 "tere pa žro vsevprek, kar jim pride * i zobe. So plazilci, ki žro samoplazil-lo in dogodilo se je. da so v požrti kači našli tretjo kačo. Nikdo pa ne sme misliti, da ta jedilni list tem živalim trajno ugaja. Razumljivo jo. da tudi živalim stalno ena in ista hrana preseda, toda ne toliko radi okusa kakor človeku, več iz bioloških potreb. Kuščarji, katerim so dajali kot luanivo le črve, ki se zaredijo v moki in jim je to slaščica, so poginili, ker je debela koža teh črvov neprebavljiva in kvari organizem. Povodne želve, katere s slastjo jedo meso sesalcev, poginejo v nekaj letih, ako se jim ne pridaje k mesu nekaj rib ali vsaj deževnikov. Kakor vsi vemo, živali ne žive samo od živih živalskih in rastlinskih teles. Živalska mrhovina je slaščica šakalom, hijenam, roparskim pticam in nekaterim žuželkam. Tudi v mrtvih rastlinskih telesih se zsrede mnogovrstne živali. Še celo v kleju in kisu žive živalice; razkrajajoča se živalska in rastlinska telesa so iskana hrana za živali nižjih vrst. Nekak eksi em jedilnega lista imajo gotovo one žiyali, katere smrti svojih žrtev ne morejo in ne marajo dočakati, ter žive kot zajedalci na živih telesih. Tukaj smo pravzaprav na meji med ropa r:i in zajedalci Roparica nima interesu. da živi žrtev dalje, dočim zajedalci čuvajo svojega gostitelj tako dolgo, do-kier ga rabijo. Sudanske kure nosijo v sebi ogromne trakulje a zato ne hirajo. Isto je z zeleno žabo, ki ima v mehurju in pljučah zajedJce, ki niu življenja ne grenijo. So sicer živali, ki mnogo več u bijajo. kot nameravajo »pojesti«. Med te štejemo lisico, leoparda, volka in druge roparice, ki včasih grozno gospodarijo v čredah domačih živali ali v kurnikih. Gosenica takozvanega volčjaka, ki se dobi v Dalmacii, požre najmanj desetkrat večjo količino kakor je sama — zelo obilen jedilni list — a potrebuje to za pozneje, ko se zabubi. Velike kače si privoščijo tudi ogromne porcije naenkrat: dorastle koze, antilope in druge živali. To je pač višek požrešnosti. Do kanibalizmusa ni več daleč. Zajci, divji, kakor domači, požro mnogokrat svoj zarod. Pri kuščarjih je kanibalstvo zelo pogosto. Posebno znana je samica smaragdnega kuščarja, ki zleže 12 jajčec, se navadno obrne in jih požre, kolikor ji ravno diši, ostale pa pusti. Tudi naša zelena kuščarica ni boljša, ima namreč na jedilnem listu mladiče svoje vrste. Nič boljši niso mnogi samci rib. Tudi med brati in sestrami v tem oziru ni pardona. Znano je to posebno pri črnem planinskem močeradu, ki živi v alpah, in po-žreta dva mladiča svoje brate že v materinem telesu. Razvijeta se namreč le dva, ostali ostanejo v zarodku in ti zarodki služijo obema za prehrano. Gotovo izreden jedilni list imajo nekateri črvi, ki požro počasi in do popolnega razvitka svo.’j mater. Najhujše pa je to pri nekaterih vrstah pajkov. Po oploditvi požre samica svojega »soproga«. Našli so celo neko vrsto kobilic, ki ima na svojem jedilnem listu dele lastnega telesa. Da pa ne končamo s saminn grozotami, se spomnimo še na mravlje, katere si goje v svojih »graščinah« uši vrtnic, ki izločajo neko sladko tekočino. Mravlja poboža uš s tipalnicami po hrbtu, uš pa spusti kapljico te tekočine, ki jo mravlja slastno posrka. Ušica jim je skoraj isto kot nam molzne krave. Še praktičnejši pa so termiti, ker uniču:ejo in izpodjedajo temelje hiš, ako se pojavijo v večji množini. Te živalice goje v svojih stanovanjih, podobnih velikim mravljiščem, neko vrsto gliv in s tem pitajo svoje ličinke. Raznovrsten in res čudežen je jedilni list živali. Kerjenski o soujetskr piatiletki A. K. Kerjenski, ki je bil — kakor znano -- v prvi ruski vladi po februarski revoluciji 1- 1917, v vladi kneza Ljvova, minister pravde, od maja naprej minister vojske in mornarice, od 21. jul. 1917 do oktoberske revolucije pa sam predsednik vlade, in ki je po oktoberski revoluciji 1917, v kateri so zmagali boljševiki, moral pobezniti iz domovine, se je ob božiču mudi! pri »babici ruske revolucije«, gos:pe Breškovski, ki živi blizu Prage. Pri tej priliki ;e na vprašanje novinarjev, kaj misli o sovjetski »pjatiletki«, t. j. o Petletnem načrtu za industrijalizacijo Rusije, izjavil med drugim sledeče: Sovjetski gospodarski petletni načrt, da se v Rusiji v ameriškem tempu potom diktature ustvari industrija, je izzval v inozemstvu, tudi v resnih gospodarskih in Političnih krogih, resno pozornost. -»Pjatiletka« je, stvarno vzeta, poskus, da se gospodarska politika podredi ciljem vladajoče skupine, poskus, da se narodno gospodarstvo pretvori v stran-j .gospodarstvo, pjatiletka, kakor je predvidena v petero zvezkih, ki jih je 1. 1928 izdal Qosp!an, je samo na papirju, -dejansko .'e ul. Pjatiletka je predvidevala n. pr. tudi stabilizacijo červonca in povišanje kupne moči. Mesto tega pa je nastopil zlom finančnega, sistema in padec červonca. Pjatiletka je^ predpostavljala, oo uničila dohodke \i *asebne,rži gospodarstva, zlasti iz poljedelstva, Ist varno pa so uničene vse gospodarske sile. Pja tiletka pa nj predvidevala univerzalne kolektivizacije in nimaio v tem pogledu sedanji Staljinovi prijatelji ničesar skupnega s pjatiletko. Da hi nekotnu naprtila krivda radi neuspeha diktatorskega načrta industrializacije. >e bil insceniran proces proti Ram-zinu in ostalim inženirjem radi sabotiranja pjatilet.ee in socijalistične izgradnje države. Osnovna pojava današnje Rusije — je nadaljeval Kerjenski — m pjatiletka, ne- go dejstvo, da diktatura odbija Nep (novo ekonomsko politiko), da se oddaljuje od pota razvoja in da se Rusija vrača k stanju v 1. 1918 do 1920, t j. stoodstotnemu lenjinizmu Politično pomeni to obnovo državljanske vojne in terorja. Ni mogoče predvidevati, v kakšnem tempu se bodo dogodki razvijali. Popolnoma jasno pa je. da po odklonitvi Nepa morajo nastati zelo resne politične posledice. In ta posledica bo neizogibna sprememba v režimu, t. j likvidacija diktature. To pa se bo zgod!lo ali s prevratom v stranki ali pa kot posledica novega narodnega pokreta. Anekdote Ko so slavnemu francoskemu vojskovodji, princu Conde po neki veliki zmagi priredili Parižani slavnosten sprejem in velikanske ovacije, ga je eden njegovih generalov, ki je bil silno ljubosumen na njegove zmage, kar je bilo že splošno znano, vprašal: »Vojvoda, kaj bodo rekli Vaši sovražniki po tem novem zmagoslavju?« Princ Conde je jedrnato odgovoril: ^-Pravkar sem hotel to Vas vprašati!« * * Neki prosilec je prosil vojvodo Lon-vrtievilla, naj se zavzame pri Ludoviku XIV. za njega in je pripomnil: »Saj se sicer ne morem na nikogar drugega zanesti kakor na Boga in na Vas, Visokost.« »Potem pa mi je zelo žal,« je odgovoril vojvoda, »kajti ravno na naju dva dajo na dvoru najmanj.« * * Grofa Orlova, tniljenca carice Katarine H. je kasneje izpodrinil Potemkin.,Ko je nekoč zapustil zimsko palačo, *je srečal na stopnicah Orlova in ga je vprašal, kaj je novega. »Nič posebnega,« je odvrnil grof Orlov, »samo to, da grem jaz navzdol, Vi pa navzgor* Ciganske prigoče Dogodilo se je nekoč, da je nanesla cigana pot mimo prodajalca meloni. Prodajalcu se je zahotelo šale in zato zakliče ciganu: »Halo. ciganska duša, ako se hitro zlažeš, ti darujem eno melono.« *Kaj mi hočeta dve meloni, dragi gospod, dovolj bi mi bila ena!« »Pa eno sem tudi rekel.« »Kakor je Bog v nebesih, rekel si, da mi daš dve meloni!« »La: 3Š. cigan!« »Dobro torej, ako lažem, daj mi eno melono, katero si mi obljubil, ako se hitro zlažem!« reče cigan in odnese melono. Nekoč privede pop s seboj na dom Švaba in cigana, da bi mu razcepila drva-Najprej pa ju je hotel pogostiti, potem pa odrediti vsakemu svoje delo. Ko je gospodinja postavila na mizo kosilo, vpraša pop: »Kdo bo pojedel juho«? »Jaz« odgovori cigan. »Kdo bo pa pojedel ostale jedi in popil vino?« vpraša dalje pop. “Tudi to bom opravil jaz« se odreže naglo cigan. »Dobro« nadaljuje pop, »toda kdo bo pa razcepil drva?« »Za vraga, zini tudi ti besedo, ne pusti vedno mene govoriti!« se obrne zdajci cigan k Švabu. 4 * Na jesen je ciganu zmanjkalo slame. Napoti se k agi s prošnjo, da mu posodi sveženj slame, dokler mine zima. Aga ugodi ciganovi prošnji. Minil je Božič, toda cigan še ni vrnil agi slame. Pošlje aga ogorčen ciganu sledeče poročilo: »Cigan, ciganski, takoj tni vrni slamo!« »Usmili se me gospod,« prosi cigan, »ni še zima!« »Kako ni še zima,« se huduje dalje aga, »ko je že minul vlaški Božič?« »Gospodar,« odgovori cigan, »Vlahi trdijo, da je Božič jesenski svetnik.« # t> Postaral se je ciganu konj, pa se zmi-sli. da ga nekomu proda in po ciganski navadi kupca tudi opehari. Pride nekega dne k ciganu seljak in se s ciganom za ko nja že skoraj pogodi, ko se naenkrat vmeša v kupčijo ciganka, ki začne na vse pretege zabavljati Čez konja in vidno kvariti ciganu kupčijo. Ko vidi seljak, da ciganka proti svoji navadi in koristi podcenjuje vrednost lastnega konja, vpraša začudeno: »Ali teta, zakaj podcenjuješ svojega lastnega konja?« »Kako bi ga neki ne podcenjevala,« odgovori ciganka, »ko je včeraj vlovil na ju zajca in celega pojedel, mi in moji otroci pa nismo zajca niti okusili.« Seljaku se je to zdelo skoraj nemogoče, toda ciganka je nadaljevala: »Kako bi to ne bilo mogoče, pri Bogu, noben četveronožec ga ne dohiti — komaj ga more preleteti ono., kar Jeti.« Seveda je seljak tako urnega konja tudi takoj kupil. • * Grela se je pri ognju ciganska družina. Spregovori najprej gospodinja: >E, da imamo masla kakor nimamo brašna, pa bi si izposodili v vasi ponev in spekli bi gosposko pogačo!« Nadaljuje mali ciganček: »Nesel bi pogačo v peč, da se lepo speče«! Drugo ciganče okreče roko, grabi, kakor da bi žc jedel: »Ja/, bi, mati, pogačo pa tako-le jedel 1« Ko to vidi oče družine, stari cigan, lopne s pestjo cigančka in zakriči: »Polagoma, mali požrešnež, prestani malo, kaj hočeš ti vso sam pojesti!« * * Peljali so ciganski svatje nevesto. Ko so prispeli na razsežno polje v bližino ženinovega doma, zašepeče ženin kumu: »Čuj Tne ti. reci nevesli, da je vse to polje moje.« Kum pristane na to in reče nevesti: »Vidiš li dekle, to polje — to je vse last tvojega ženina! Nevesta, vsa radostna, začudeno vpraša svate: »Zaboga. bratje, ko to množino polju preorjejo in posejejo, kda> vse to poža-njejo?« »Bogme, lahko je to,* odgovori stari svat. *ko začne žeti vsak lastnik svoj del polja, potem je to zelo lahko opravilo.« Šport 5muška tekma na Pohorju Mariborski smučarski klub priredi dne 11. januarja svojo klubsko tekmo na Pohorju s startom in ciljem Ruška koča. Tekmuje se v treh kategorijah in sicer: senjori, junjori in dame v konkurenci ter senjori in junjori izven konkurence. Dolžina proge je: za senjore km 18. za junjore km 8 in za dame km 5. Tekme se lahko udeleže člani mariborskega smučarskega kluba v konkurenci, člani ostalih klubov JZSS pa izven konkurence. Vsak tekmovalec mora biti verificiran pri JZSS. Starta se ob 9. uri pri Ruški koči. Prijavnina za tekmovalca je Din 10.—. Prijave se sprejemajo pri klubovem tajniku v trgovini Stoječ, Jurčičeva ul. 8, Maribor, do 10. januarja. Poznejše prijave proti dvojni prijavnini do ene ure pred startom. Vodstvo tekme sestoji iz sledečih gg.r Predsednik: ing. Saša Mis, tehnični vodja: inž. Rudi Kudelka, starter: Kocbek, časomerilec na startu: Zitterschlager, časomerilec na cilju: Pirnat, sodnik na cilju: Dekleva, zapisnikarja: gdč. Pivko in Franko, zdravnik: dr. Furlan. Prvoplasirani tekmovalci vseh treh kategorij v konkurerjci prejmejo darila, dru go plasirani klubske plakete, tretje plasirani diplome. Izven konkurence prejmejo prvoplasirani klubske plakete. Zma govalec v kategoriji senjorjev v konkurenci postane klubski prvak za leto 1931. Darila so razstavljena v trgovini Babič, Gosposka ul. Objave doseženih uspehov in razdelitev nagrad bo v Mariboru ” hotelu »Pri zamorcu«. Sokobtftm Ustanovni občni zbor Sokola na Pobrežju se bo vršil v nedeljo, 11. januarja ob 14.30 uri v narodni šoli na Pobrežju. Vsi prijatelji sokolske misli vabljeni. Vpisovanje od 13.30 do 14.30 ure. — Pripravljalni odbor. Sokol Marenberg - Vuhred. Kakor povsod, tako se je tudi pri Sokolu Marenberg - Vuhred nehalo mrtvilo in začelo s smotrenim sokolskim delom. Sokol Marenberg - Vuhred priredi dne 1. svečana letos v Brudermanovi dvorani v Marenbergu maškerado, koje čisti donos je namenjen fondu za zgradbo prepotrebnega Sokolskega doma v Marenbergu. Prosimo vse zavedne Jugoslovane, da se prireditve udeleže v čim večjem številu, da se bo uresničila želja po lastnem domu. Vsa sosedna društva prosimo, da ta dan ne prirede nobene konkurenčne prireditve, ker le v slogi je moč. Zdravo! Odbor. Redna seja župne uprave bo jutri, 8. januarja, ob običajni (19.) urt v župni pisarni. Prosim za čim številnejšo udeležbo, da si razdelimo udeležbo na društvenih občnih zborih- — Zdravo! — Nisem bos iz Sarojeua Neki mladenič vstopi v brivnico, da se obrije. Brivcu, šaljivcu, se zahoče šala in vpraša mladeniča: »Odkod si ti fantič?« — »Iz Sarajeva«, mu odgovori. Brivec nadaljuje: »Slišal sem že mnogo pripovedovati o sarajevskih junakih, ki se baje dajo briti brez mila in vroče vode, samo s hladno vodo; je li to resnica?« Mladenič se hoče postaviti in mu odgovori: »Res je, ako ne veruješ, prepričaj se na meni.«; Brivec ga namoči samo s hladno vodo brez mila in delo se začne. — Od velike muke stiska mladič zobe, krivi ustnice in obrača oči. Ko le ne more več vzdržati zakliče brivcu: »Prosim te. mojster, namoči raje z vročo vodo in namaži z milom, ker nisem baš iz Sarajeva, temveč iz okolice.« Vojvoda Larochefoucauld je rotil grofico Brancas, naj rnu bo vendar naklonjena. Ker pa so bile vse njegove prošnje zaman, ji je rekel: »Dajte mi vendar to miloščino!« Grofica je odgovorila: »Nemogoče, imam že svoje reveže.« v m a r i o o r u,.< ie sesii taj«. . M. Zevaccot i> se^id jezuita Zgodovinski roman. Omeniti je treba, da ni bila radodarna s priimkom »sinko«, ki ga je dajala Lantneju le poredkoma ob gotovih, jako nepogostih prilikah. »Siguren sem popolnoma!« je dejal Lantne in vztrepetal. Zakaj priimek »sinko« ga je navdal — vsled tona, kako ga je izgovarjala — vsele; z neprijetnim čustvom. »To je nekaj čudovitega!« je povzela starka, in res so izražale n'ene oči nepritvorjeno občudovanje. Kaj je pač občudovala? Zmajala je počasi z glavo in zamrmrala med zobmi: »Da, da. Čudne so zvezde usod. Bogme, to je imenitno.« In dodala je z nenadnim vznemirjenjem: »Ali je rana nemara opasna?« »Mislim, da ne,« je odgovoril Lantne. Zdaj je ciganka izustila besede, ki ni razumel njih smisla niti Manfred, niti Lantne: »Bog ne daj, da bi umrl, tega nočem, ne bilo bi pravično!« Neizogibno je, da uvrstimo tukaj dogodek, ki doslej še ni našel mesta v naši povesti, dasi je velike važnosti, ker utegne posvetiti vsaj nekoliko v tem globino Cigankine duše. Gotovo so UKeni’i naši bralci, da je bi' Lantne tisti, ki je nagovoril rokovn ače. naj naskočio Luver. 2e od prvega hipa ni dvomi! Lanene niti majčkeno, da je Manfredov sk'ep neomajen Kaj mu je bilo storiti? Ali naj ga spremi v Luver? To je pomenilo samo smrt obeh A Lnntne je bil zaljubljen: hotel ie še živeti Umreti je bil pripravljen samo, če bi ne bilo dr upreta izhoda. In tako se je porodil v n ego vi glavi smeli načrt, vdreti v Luver z rokovnjači kolikor mogoče naglo nato, ko pojde Manfred vanj. Tistih par dni, ko je bil Manfred zaprt v svojem stanovanju v ulici Froamantel, je porabil Lantne v to, da je pregovoril glavne poveljnike rokovnjačev: kralja 36 Tunskega, vojvodo Egiptovskega, cesar.a Ga:i!ejskesa in njih najvažnejše grofe in podložnike — same osebe, ki se bomo imeli nedvomno še priliko seznaniti z njimi. Lantne je nalete! na precej živahen odpor: njegov predlog se je zdel — kar je popolnoma umevno — sama blazna predrznost. Hrabri tovariši se niso spuščali v takšna podjetja, ako niso vedeli, da imajo tehten vzrok — to je, ako se niso nadejali od njih bogatega dobička. Obupavši nad uspehom, je zahteval Lantne naposled glavno skupščino vsega rokovnjaštva. Ta skupščina se je vršila na predvečer dne, ko je šel Manired v Luver. Tisto noč je pridrlo v Dvor Čudežev osem do deset tisoč moških in žensk in se razvrstilo v najboljšem redti; cigani in ciganke s svojimi tamburini, pokve-čenci in capini vseh vrst, in vse veličanstvo rokovnjaških dvorov s svojimi dostojanstveniki. Globoko molčanje je počivalo nad to množico. Vsak je vedel, da se niso zbrali na pojedino. Pili so kljub temu. Prostor je bil poln miz; okrog njih po sta!i stoli. In zdajci so pohiteli med vrstami podaniki, grofje, pisarji in drugi uradniki rokovnjaških bratovščin — same razcapane in strašne prikazni — in v par minu-tah je bil sleherni brat poučen o namenu nocojšnjega sestanka. Vzd’milo se je veliko mrmrame zamolki šum posvetujočih se ljudi. Trajalo je dobrih deset minut. Nato so izpre^ovorili po vrsti vsi veliki poveljniki. Prvi je govori! kralj Tunski Ime mu je bilo Trikot. Čez dan je opravljal pošteni in dobičkancsni posel berača, ponoči pa še pošteneši in dobičkanosnejši posel tatu in razbojnika. Ta zaposlenost pa ga ni utrudila nikoli; narobe, našel je še čas. da ie zlagal baldde, ki jih ;e pel tovarišem, kadar je bil dobre volje. Bil je človek sumljiv in neprikmen že po svoji zunanjosti. Vzpel se je na sod ter izpregovori! z močnim glasom: »Radi imamo svojega brata Manfreda Toda mi se ne maramo spuščati v aventuro, ki utervne imeti stra-šen^ izid in še strašne se posledice za mir v našem kraljestvu. Povedal sem svoje mnenje.« Obče molčanje je pozdravilo ta govor, govorjen z ostrim, hreščečim glasom in spremljan s strastnimi gestami. Vse je čakalo, da se oglase še drugi poveljniki. Lantne, ki je sta! ob znožju presto’a, to je poleg soda, kamor se je bil povspel Trikot, si je tesnobno grizel ustnice. Cesar Galilejski se je izreke! istotako zoper njegov predlog. Začel je hrup; glasno prerekanje se je razvilo med vsemi skupinami. Res je bila večina te množice pripravljena, ne brigati se za pomisleke in pohiteti z vso svojo silo Manfredu na pomoč. Tudi avtoriteta poveljnikov je bila tolikšna, da s! nihče ni upal ugovarjati ukrepu. Zda:'ci pa se je zgenila množica okrog prestola kralja Tunskega. Pred Trikotom se je pojavila suha ženska postava nenadoma v rdeči luči bakelj. »Ciganka!« Ta klic je zadonel od vseh strani. »Ciganka hoče govoriti!« Nastalo je čudno molčanje. Prizor v tem trenutku ni bil brez nekakšne divje vc” jine: trg Dvora Čudežev, z desettisoč ljudmi, moškimi in ženskami, Ijutih in bledih, strašnih in prepadenih obrazov, mrgolečimi okrog ognjev; kroginkrogtrga hiše s koničastimi strehami, okna z drobnimi steklf v svinčenih obročkih, odbijajočimi rdeče bleščanje smolnatih bakelj; na sredi — prestol kralja Tunskega. (Nadaljev^nie nrfb.' mMMB MMUIIUMM Kniesari! pozor! Sezona za vožnjo s kolesi ie končana Sedaj 'e treha skrbeti za b'i'njo jmm-lai. Pustite Va?;i kn'esa z mnllmi stroški čez zimo., tmrjjsjiito-popravki in k ilo bo spomladi kakor novo Kolo vzame popolnoma narazen ermiMra. ponikla, vse ležaje temeni o očisti, zbrusi ter na novo z naibolišo va^Pno namaže in zopet sestavi, tnko, da ste za nrihodn e leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, naivečja specijnlna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba! Zgub!! sem šofersko legitimacijo z denarnico od Melja do Nove vasi. Legitimacija se glasi na ime Peter Va-rič pri g. Mijašelcu, Tattenbachova ul. 13. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi pri omenjenem gospodu. 50 Gramozne, ?lva’ne stro’e, otroške vozičke in kolesa popravlja najbol ša specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor Tattenbachova ul. 14. Nasproti Narodnega doma. 602 Soho in črkos!ikan’e, vedno na nove *i vzorci na razpolago izvršire poceni hitro in okusno Franlo Ambrožič. Grahka ulica 3 za kavarna »Astoria« X S»-ocobm poročonca brez otrok iščeta v Mariboru a'i okolici dobro gostilno v nntem. Posredovalci izkručeni. Ponudbe pod »Januar« na upravo lista. 3954 Premog Peklenlca brez smradu in kamenja, malo pepela. \A> vozovih Din 3N._ franko dom. B. Guštin. Cankarieva 24, telefon 2499 Spalne sohe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam Mizarstvo Rudolf Kompara. Aleksandrova c. 48. 3106 V mo!em oddelku ostankov Drodaam snežne čevlje za dame znamke 70 ,Wimpan ng‘ par / Z Ulil Franc Kormann, Ha 3bor (Sosorska u1. 3 T /OKLI■_ M ARI © o VSt Inseriraite v ..Veterniku** V n3:em dam ma hno dobro idočo trgovinico. Potreben kapital ca SOOO Din Dopise pod »Pen+abel« na upravo lista. 26 Predini kompletno mehko spalnico za Din 2.500. Mizarstvo, Strossma:er-jeva ul. 10. 52 Starejšega osamlcnca ali osamljenko sprejme poštena družina v dosmrtno o-skrbo v lastni hiši. Koroška c- 10. Razne godbene instrumente prodam, Petrovič, Pobrežje, Zagata 3. BRIKETI, j Mejovšek. Tattenbachova 13, tel. 2457. Radi selitve prodam: spalnico iz mehkega lesa, ve* lik spalni divan, mizo za jedilnico s 4 stoli, toaletno mizo, mahagonijev salon ter razne druge stvari. Vprašati v Tattenbachovi ul. 2 med 13. in 14. uro. "l^ec ?’i trgovski sluga išče službe, je trezen, pošten in vajen tu-ii pojiskega dela. Naslov v upravi »Večernika«. 57 Prazno sobo, srednje veliko, oddam posamezni osebi z lastno opravo. Kuhati se ne dovoli. Cena Din 200. Stritarjeva ul. 5 I. 44 Solnčno stanovanje v Tattenbachovi ulici z dvema do tremi sobami (ena vogalna soba) oddam takoj. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takojšnja vselitev«. Dve opremljeni sobici oddam dvema gospodoma, ulica 35. Koseskega 37 Zahvala Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke Izgube naše iskrenoljubljene, nepozabne mame in tete, gospe Marije Funt,«*Korošec izrekamo tem potom našo najprlsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti- MARIBOR, ORMOŽ, dne 7. januarja 1931. JUTRO ■»Bil nM WII Mojima yW||M| HH58HS35 H5HHB m mm iiH mm ■ PH ; . ' ' « svoJIm naročnikom In tltateUeml Hitite, da ne zamudite usodne prilike! Zb rise se dobe do 10. februarfa 1831- Da omogoči ..Jutro" svoj m orija eli^m nakuo krasnih slovenskih knjig tudi v Mariboru, se dobe v ..Jutru" razoisaie zbirke v podružnici Tis o n? zadruge v Kar bwu, A e^sinirova c^sSa 13 izdaja Konzorcij .Jutra, v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja tn urednik: PKAN BKWnVlC v Mariboru. :ii*ka Manboiska tiskarna d. d, predstavnik S JANKU UBlfiLA « Maiiboru.