Št. 102. V (jorici, v soboto dne 23. decembra 1905. Letnik VII. , ------------ ¦¦ l.ll— ..II. ... II . ------ I. I I |_ ^M^HH Izhaja vsak torek in aoboto ob 11. uii j)redpoldiie za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dncva praznik izide dati prej ob si. zvečer. Staue po pošti prejeiiian ali v Gorici na doin posilja.ii celoletno 8 K, pollotno 4 K in Četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jel 1 ersitz y Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. UKILA (Zjutranje Izdanje.) UrednitStvo in uprayniätvo se nahajata v cNarodni tiikarni», nlica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, o^Iase.in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi so računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 Tin., 3-krat po 8 vin. Ako se veökrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. I Izdajatelj in odgororni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). Kdoje Wva nevspehov? i. Odkar je „Soča" pri zadnjih volitvah propadla s svojiini kandidati, klobasa po veakem zasedanja deželnega zbora v dol- goveznih člankih o delovanju naäih po- slancov. V teh člankih ponavlja redno eno in isto laž, da so „klerikalni" po- slanci krivi vaeh nevspehov v deželnem zborn in odboru in da bi bil položaj v naäi deželni zbornici popolnoma druga- čen, ko bi bilo voljenih 10 „naprednja- kov". Da je ta trditev neresnična, doka- zujejo izjave „Sole" in prvih dveh stebrov njene stranke. „Soča" piäe leta 1901 : „Dejan- s^k i gospodarji v deželnem zbo- ru in odboru aoLahi, kateri po- znajo le Forlanijo in Gorico, kadar treba fcaj dati, Slovenci dobijo le tisto, kar že prav raora biti. Stremiti moramo za tern, da pridemo v deželnem zboru do večine." Leto poprej je pisala : „Za Furla- nijo se več skrbi, kakor za obäirni večji del Blovenske dežele. Vzrok tema tiči pač zopet lev premoöi Lahov v de- želnem zboru." Tudi v „Soči" leta 1899 čitamo: „Italijani so edino krivi, da Slovenci ne raorejo doseči n i- Cesar, ker imajo v d e ž e 1 n e m zboru večino in so p ra v o d ločno proti vsaki slovenski zahtevi." Tako se je izražala o vzrokih naših nevspehov „Soöa". Isti vzrok sta nava- jala na raznih shodih tudi dr. Tuma in Gabräöek. Prvi je leta 1900 na shodu v Dolenji Vrtojbi rekel med drugim: „Po- t litični položaj y deželi je označen po razmerju, ki vlada v deželnem zboru, to je, da je 10 slovenskih poslancev proti 11 laäkim poalancem brez vsake ve- ljave in moöi, in da Italijani v de ž e 1 i absol u t n o gospodarijo. . .. Poslanci slovenske narodnosti so po- stavljeni na stran in ne smejo drugega zahtovati nego miloäöino oböinam in okrajem. Položaj v deželnem zboru bi se premenil le tedaj, ako bi Slovenci pri volitvah v trg. in obrtno zbornico zmagali in bi si tako izbojevali äe dva poslanca. Šele takrat, ko bi imeli 12 glasov v de- želnem zborn, bi bilo mogoče skrbeti za povzdig gospodarstva v deželi in šele ta- j krat storimo lahko sami kaj tudi za zbolj- ! äanje kmetskega stanu." \ Tudi Gabräcek je leta 1900 na za- | upnem shodu „Soöine" stranke o polo- S žaju v našem deželnem zboru tako-le j govoril : „Slovencev nas je dve tretjini J prebivalcev, a poslancev imamo v dežel- nem zboru le 10, dočim jih imajo Itali- j jani 11., Torej so oni gospodarji, mismojim pa izročeni skoro da v mi lost [in nemilost. Eobi imeli mi dva poslanca trgovske in obrtne zbomice, potem bi imeli mi v deželnem zboru 12 poslancev; deželni zbor bi bil torej Bklepčen tudi brez Italijanov. Zato je bilo ustanovljeno „Trgovsko-obrtno društvo", katero bo Bkrbelo, da pridemo do primernega zastopstva v trgovski in obrtni zbornici, in potem bomo go- vorilitudi v deželnem zboru nekoliko drugaöe." Iz navedenih izjav dr. Turne, Gabr- Söeka in Gabrščekove „Soče" razvidi vsakdo, da je kriva slovenskih nevspehov laška večina v deželnem zboru, a ne — kakor zdaj laže „Soča" — slovenski „kle- rikalni" poslanci. Zadnje deželnozborske volitve niso premenile ätevila slovenskih in laäkih poslancev ; v deželnem zboru \ je äe vedno 10 slovenskih in 11 laäkih zastopnikov. Torej je vzrok naših ne- U8pehov še vedno ta, kar so dr. Tuma, GabršČek in „Soča" navajali, namreč J premoč na laäki strani. Zato pa je skrajna i nesramnost, da zvrača zdaj „Soöa" vso odgovornost za nevspehe na dr. Gregor- öiöa in njegove soposlance ter slepi jav- nost, da bi se bil položaj v deželnera zboru popolnoma premenil, ko bi bilo i pri zadnjih volitvah prodrlo 10 „napred- njakov". Dokler imajo Italijani v deželnem zboru veöino, bi se dalo več vspehov ' doseči le z najskrajnejäim korakom, to je, z izstopom iz deželnega zbora ali s tako zvano abstinenco. 1 Abstinenčne politike so se bili lotili slovenski poslnnci leta 1897. Kaj je bil vspeh ? Tri zgubljena leta. Kdo je bil temu vzrok? Dr. Tuma in drogi provzro- ! čiteljt domačega razpora. II. Izstop slovenskih poslancev iz de- želnega zbora leta 1897 je dr. Tuma predlagal in aprizoril, ker je bila laäka večina odklonila njegov povsem nedolžen predlog glede gospodarskega odseka. 3. januvarja je pričela abstinenca, a äe ni prešlo leto, in dr. Tuma je že zopet silil nazKJ v deželni zbor, dasi niso bili slo- venski poslanci äe niöesar dosegli. Me- seca januvarja leta 1899 je namreč pred- lagal dr. Tuma v klubovi seji, da se opusti abstinenca. Vseh drugih 9 sloven- skih poslancev je bilo proti lemu pred- logu in zahtevali so večjih garancij za V8top. Dr. Gregoröiö je stavil kot pred- sednik kluba slovenskih poslancev te-le popolnoma opravičene zahteve : Popolna ravnopravnost obeh deželnih jezikov v deželnem zboru, v deželnih uradih in zavodih ; nastavljanje deželnih uradnikov, ki so zmožni obeh deželnih jezikov; pod- pora okrajnim zalogom s sredstvi dežel- nega zaloga v znesku 80 odstotkov uöi- teljskih plač v poviäanje učiteljem ljudskih äol ; sklepanje v deželnem zboru v so- glasju obeh strank; razdelitev poročil v deželnem zboru po narodnostnem načelu; zajamčenje podpor cestam itd.; reäitev vpraäanja ljudske äole v Gorici; odprava mitnic goriäkega mesta ; brezobrestna po- sojila vinorejeem; 100 tisoč gld. za vi- pavsko železnico. Tern nepretiranim slovenskim zahte- vam bi se bili Lahi gotovo udali, ko bi se priöeta abstinenca konsekventno na- daljevala. Vspeh abstinenčne politike je bil odvisen od edinosti in vstrajnosti vseh 10 slovenskih poslancev in od vi- rilnega glasu goriäkega nadäkofa. Ako se udeleži seje deželnega zbora nadäkof ali le en sam slovenski poslanec, je deželni j zbor tudi brez drugih slovenskih poslan- j cev sklepčen, in abatinenca nima več po- mena. Pokojni kardinal Missia je omogo- čil samo enkrat sklepčnost deželnega zbora, in sicer v seji, v kateri se je sprejela davčna reforraa. Ko so domne- vali slovenski poslanci, da se morda kar- dinal vdeleži tudi seje, ki je bila napo- vedana za dan 27. maja leta 1899, so 8klenili pod predsedstvom dr. Gregoröiöa, da položijo vsi svoje mandate, ako gre kardinal v deželni zbor. Ta sklep so mu pismeno naznantli, in seje 27. maja ni bilo. Iz tega odloönega koraka naäih po- slancev je razvidno, koliko je vredno blebetanje lažnjive „Soče", da je kardi- ' nal Missia pognal dr. Gregorčiča sub \. oboedientia canonica v deželnizbor. Od virilista našega deželnega zbora ni pretila več nevarnost naäi abstinenčni politiki, treba je bilo le vstrajnosti in edinosti med slovenskimi poslanci, in uspeh bi bil gotov. Toda edinost je ruäii dr. Tuma. To je priznal I. 1901 v „üöi- teljskem Tovariäu" z besedami. „R a v n o moje staliäce, katero sem zav- zemal glede abstinence in uči- teljstva, je privedlo do raz- pora z večino doželnozbor- skih poslance v." In res ! Kmalu po klubovi seji me- seca januvarja leta 1898 je začel proti abstinenci rovati in spletkariti. V kri- tičnem času, ko je bilo solidarno posto- panje slovenskih poslancev in tajnost pogajanj med obema strankama najpo- trebnejäa, je razkril naduöitelju Vrtovcu, kako so stale reči glede abstinence ter dal povod časnikarskemu boju uöiteljstva proti slovenskim poBlancem in abstinenci. Ta boj je sicer dr. Tuma leta 1899 ob- sojal ter pisal v članku „Abstinenca" : „Časnikarski boj učiteljstva proti poslan- cem in obstinenci mi je bil neljub, ker je bil jako usoden čas, da ne bi absti- nence popolnoma diskreditirali. Zaradi tega sem vedno obsojal na- stop u č i t e 1 j B t v a proti d e ž e 1- nim poalancem inabstinenci, ker je bil v tako kritičnemča- su jako nevar en." A to je bilo le golo farbanje jav- nosti, kajtj leta 1901 je piaal dr. Tuma v „Ücitelj8kem Tovariäu", da je „s i m- | pa tič no sprejemal odpor uöi- | teljev proti abstinence in da je dajal učitelstvu naravnost prav, da jezahtevalo aktivno politiko. Kakor Vrtovca, je informiral dr. Tuma o abstinenci tudi Gabräöeka, ured- nika „Soöe". Ta politiäki otročaj je potem povedal v „Sdöi" 18. aprila 1899 Ita- lijanom in vladi, da med slovenskimi po- slanci ni edinosti glede ebstinence in j© kasneje v svoji strasti in politični krat- kovidnosti celo izblebetal, da so bile za- upnice, ki so odobravale abstinenco, večinoma naročene! Kar niso äkodovali abstinenčni po- litiki žurnali8ti, katerim je dajal Tuma informaeije, ji j© äkodoval on aam. Na LISTEK. 9h, ta prelestnfl sveta noc!.. Vaclav Osečan. Ah, ta prelestna sveta noč 1 ... Kakor bi zrl človek v deviäko oko, vse polno skrivnostnih tajen, vse tako jasno, tako bajno! — Niti sence umazane misli ni v njem. nič grdega, nič hudobnega! Kdor se je zazrl enkrat v tako oko, je ne pozabi nikdar ve<5! Kdor je zastrmel enkrat nad pre- lestjo svete noöi, je ne pozabi nikoli veö 1 Vae je zastrto z neomadeževano, snežnobelo, deviškočisto tančico 1 — Ka- kor miljoni bisernih zvezd migljajo na nebesnem svodu oči aageljev — oznanje- valcev miru 1 — ^ Nocoj je sveta noč! — Mogočne katedrale in male cerkve gorijo v morju jasne svetlobe, ki je vsa prepojena z belim dimom kadila, ki ga prižiga pred altarjem Ijubezni trepetajoča roka častitljivega starčka! — Pod visokimi oboki trepe- tajo glasovi vernega ljudBtva, ki peva fr-nno miru in sprave! ----------------„Nocoj je sveta noč; praznik ljabezni in miru, dan bratstva in sprave! — Nocoj se je rodil Bog nepo- pisne ljubezni, in angelji njegovi so za- peli vesoljnemu cloveätvu mir in spravo ! — Ponižal se je veliki Bog, stopil je med nas in postal naš brat, — da bi nas 8pravil z viäjim Očetom! — Ne zabite tega, deca, da je nocoj praznik ljubezni, miru in sprave! Ljubite se med seboj 'n mir Gospodov bodi vedno z vami!" — Dve svetli solzi bleäcite na lieu Častitljevega svečenika, dve svetli solzi, kakor dva bliščeča bisera! — Vsi obrazi, ki jih zre pred sabo, so nocoj jasni in mirni, vse oči, ki so uprte v njega, tako srečne 1 — Objela jih je vesela zade- voljnost, jasna sreča ! — Nič umazanega, nič grdega ni nocoj na teli obrazih, v teh očeh! — Ne vena ali je resnica, ali so le 8anje razigrane domižlije: Stal sem na holmu in zrl v dolino! — Tu in tarn se je zasvetila baklja in zanjo se je vlekel dolg ognjen pas v črno noč! — Stal sem malo ne do kolen v snegu in zasanjal prelestne sanje svete noči! Tiho, — oprezno so prihajali po svežem snegu. — Bila jih je dolga, dolga vr8ta, ki se speli mimo moje duäe. V sveti noči so me obiskali spomini, že davno presanjani in pozabljeni ! — Bila jih je dolga vrnta in stopali so mimo moje duäe z jasnim licem in ve- selim obrazom. Kako sem Ijubil vse te blagoduäne obraze! Kolikokrat so me obiskali v prejänjih dneh, a sedaj jih ni bilo že dolgo. — Nocoj pa je sveta nod, in obiskali so me zopet. — In priäli so drugi, vsi skesani! — Nekdaj bo bili vsi potuhnjeni, iz oči jim je zrla hudobna škodoželjnost — a nocoj je sveta noč; praznik miru in sprave! nocoj so vai skesani — in jaz jim od- puäcam iz vse duäe ! — In priäli so tretji. — Moj obraz je postal mahoma otožen — moja duša 8kesana 1 „Milosti, Gospod, saj veä, da sem tudi jaz človek 1" V tmino jasne noöi je zazvonil zvon in kllical verne k daritvi ljubezni, ske- sane k daritvi sprave in miru. Sei sem. Pokleknil sem v kot in molil molitve kesanja, proänje odpuäöenja. Nalahko se je sklonil angelj na al- tarju, nalahko, komaj vidno ste vstre- petali njegovi perutnici. Vtihotapil sem ee v svetiäce in ga oskrunil s svojo navzočnostjo. — Obrazi okrog mene so bili vsi jasni in veseli, oči polne miru in zadovoljnosti. „Pax hominibus bonae voluntatis 1" Angelj na altarju je sklonil glavo in prekrstil roki na prsa 1 Zagorela je pred mano mogočna katedrala v jasni svetlobi vsej prepojeni 8 kadilom sprave. 0 ti sveta, mogočna katedrala! 0 ti moja velika duäa ! Kakor mo- gočna katedrala si bila, vsa jasna avet- loba in~ v te so se priplazili hudobni obrazi, z grdimi oömi in opolzlimi mi- 8limi ! Vtihotapili so se v sveto katedralo moje velike duäe hudobni ljudje, in jo hoteli oskruniti, onečastiti! A nocoj je sveti večer in moja skesana duäa je zopet vsa jasna, vsa avetla, kakor veličastna katedrala v sveti noči, ko je zunaj tema in mraz ! Kdor je zasanjal enkrat sanje svete, noči, jih ne pozabi nikoli veö ! Ah, ta preleat svete noöi ! občnem zboro „SlogeM 26. maja 1. 1899. je nastopil proti dr. Gregorčiču in ab- stinenci. Ker je pa zadel na odločen odpor, je sam predlagal dr. Gregorčiča za predsednika „Sloge" in je zatrjeval, da hoče ž njim složno sodelovati. A äe tiati dan je šel za dr. Gregorčičevim hrbtora h kardir.ala, ter se ž njim razgovarjal za- radi vstopa t deželni zbor. 26. maja so imeli slov. poslanci klubovo sejo, v ka- teri so ee posvetovali, kaj naj bi storili, ko bi sei kardinal zopet v deželni zbor. Povedali smo že, da so sklenili odložiti mandate, ako bi deželni zbor postal sklepderi brez slov. poslancev. Pri tem posvetovanju je bil tadi dr. Tama navzoö in jo soglašal s sklepom ostalih sopo- slsncev ter je ž njimi vred podpiaal pis>nio do kardinala. A niti zinil ni o tern, da je bil prejšoji dan pri kardinala ter da se je ž njsm rargovarjal glede vstopa v dvž. zbor. 29. maja je äel h grofa Go- ronini-ju ter ma povedal, da se hoče pogajati z dr. Pajerjem zarad vstopa v deželni zbor. Pri tej priliki je izjavil, da je on pripravljen iti v deželni jbor, č e bi tega tadi nobedea drugi slovenski posUnec ne 8 t o r i I. Meseca avgusta je izdal v ölanku „Abstinenca" vse klabove tajnosti ob- ravnave in glaaovanja glede abstinence; meseca decembra je celö poslal t Trst zanpno osebo, ki je nagovarjala vlado, naj razpuBti deželni zbor, češ, da je ljudstvo proti abstinenci, in da pojdejo novi — seveda Tumovi — poslanci v deželni zbor. S takim rovanjem in splet- karjenjem je dr. Tumainnje- gOT tedanji oproda Gabršček abstinenöno politiko po pol- n o m a d is k redi ti r al. Italijani in vlada so zdaj vedeli,daje me d slovenskimi poslanci tadi eden, kije pripravljen opaatiti abstinenco ter omogočiti sklep- čnost dežolnega zbora — in abstinenčna politika slov. po- slancev je bila le še — prazen s t r a h. Italijanski poslanci so bili že pri prvih pogajanjih privolili v maraika- tere zahtevo slov. poslancev in so bili razpoloženi privoliti tadi žfe t nadaljne zahteve. Ko so pa videli, da ni na alo- veneki atrani jedinoati, niao hoteli nič reč privoliti in začeli so se celö tema umikati, kar so bili že poprej priprav- Ijeni dovoliti. Pogajanja med slovenskimi in italijanskimi poslanci so se potem popolaoma razbila, slevenski poslanci so šli v deželni zbor praznih rok, in tri leta so Lila izgubljena. — S I o v e n c i niso s svojo abstinenco nič dosegli. Zakajne? Natovpra- šanjeje odgovoril Gabraček t „Soči" leta 1899 z besedami: ^Očividno zategadel ne, ker so merodajni krogi vedeli, da slovenski poslanci v tem p o- gleda niso jedin i." K d o j e r a ä i 1 edinost med slovenskimi po- slanci? Dr. Turn a. Kdo jeraz- kril Italijan o%m in v 1 a d i, da niso slovenski poslanci g 1 e d 6 abstinence edini? GabrSček in njegova „Soča". Zato pa sta Tnraa in Gabršček kriv«, da so Lahi odklonili slovenske p o v 8 e m opraviöene zahteve. Posledica tegaje, da nima u č i- teljstvo še zvidanih p 1 a c", d a nimamo v Gorici slovenske mestne sole, da so Italijani ä e vedno absolntni gospodovalci v deželnem zbora in odbora, skratka, dobo „sahih let" imata dr. Tama in Gabrščeknasvoji v e^s t i. Odklonitev slovenskih zahtev je bila voda na dr. Tnmov mlin. Ro bi bili Ita- lijani te zahteve sprejeli, bi bil zavladal mir na GoriSkem, in pozicija dr. Gregor- čiča in grofa Goroninija, ki sta pri po- gajanjih z Italijani zaetopala Slovence, bi bila postala vsled takega vspeha še trdnejša. V dobi mira in zadovoljnosti pa bi bil goriški razkol nemogoč, dr. Tamov načrt neizvršljiv. Dr. Tuma, ki je hlepel že od nekdaj po primata med goriškimi Slovenci,. je hotel imeti svojostranko, po kateri naj bi splezal na vrhunec. Ko so se leta 1899 vršila pogajanja z Italijani glede slovenskih zabtev, je bil načrt že zasnovan, kako naj se složno delovanje goriških Slovencev razbije ter omogoči ustanovilev nove stranke. To dejstvo opisuje Gabršček v „Soči" z besedami : „Ko so poslanci kovali ona slovita pisma | na dr. Pajerja — smo že imeli sedanji razkol." Dr. Tuma je intrigiral iz sebičnih strankarskih nagi- bov proti abstinenčni politiki I slovenskih poslancev, ker ni ! privoščil vspehov dr. Gregor- čiča in njegovim sodrugom tei - opal prili potom razkola do svojega cilja. Saj ni mogel ta člo- j vek nikdar prikrivati svoje zavisti do [ vsega, kar ni izšlo iz njegovih možgan, '. saj je metal povsod le polena pod noge drogim, ki so se tradili, da bi kaj do- segli. Ko je spravil ad absurdam absti- nenco slovenskih poslancev, je ustanovil ' s pomočjo Gabrščekovo svojo stranko, ! razbegal naäe ljudstvo in zanetil sovra- ! štvo po deželi. Pri zadnjih deželnozbor- skih volitvah je propadla sicer večina kandidatov nove stranke, a izvoljen je bil ialibog dr. Tama. Politični položaj v deželnem zbora je ostal takošen, kakor- äen je bil pred abstinenco: Lahi imajo večino, Slovenci smo zopet v manjšini. Da bi mogla slovenska manjäina 8 skraj- nim korakom doseči večjih vspehov, o tem ni po britkih &knšnjah prejšnjih let niti govora, doklerjo mod sloven- a k i m i poslanci nestalni, nedo- sledni, nezanesljivi človeški »tvor, kateremaje ime dr. Tu- rn a. Kot manjSina smo izročeni — da rabimo Gabračekove besede iz leta 1900 — laäki večini skoro da v milost in ne- milost. Besede, katere je govoril dr. Tuma iatega leta na shoda v Dol. Vrtojbi, ve- ljajo tadi danes, da je namreč 10 slo- venskih poslnncev proti 11 laäkim brez vsake veljave in moči in da slovenski poslanci ne smejo drugega zahtevati nego miloščino občinam in okrajem. Razmere u ohrožju tržažhega ui- šep deželnega sodišcn. (Poročilo dr. Ot. Rybäfa na II. glavni skupščlnf „Zveze slov. odvetnikov.") (Konec). Najslabše se nam godi v I s t r i. Sicer se na Volovskem, v Pod- grada, v Pazinu in v Pulja, kjer se na- hajajo namreö slovenski, oziroma hrvat- ski odvetniki in notarji, v jezikovnem oziru äe dovolj pravilno araduje, in tadi na c. kr. okrožnem sodišča v Rovinja se vršijo civilne pravde na hrvatske tožbe v hrvatskera jeziku. V ostalem pa vlada po I a tri izključno le i t a 1 ij a n š č i na in sicer tako izključno, da se tadi 8 stran- kami, ki absolatno ne razamejo nobeno laške besede, sestavljajo edino le laški zapisniki. — Do kakih posledic pa se prihaja, je pokazala porotna razprava, ki se je vršila pred nekoliko meseci v Rovinju in kjer so bili Stiri hrvatski kmetje od porotnikov obsojeni na amrt. Razprava se je vräila s pomočjo famoz- nega tolmača-sodarja in sicer tako do- bro, da je najvišje sodišče razsodbo ka- 8iralo. — Žalibog selevredkih Blučajih dajo konstatirsti kri- v i c e, ki se godijo slovanskemn prebi- valstva vsled neznanja narodnega jezika s strani dotičnih uradnikov in to zato, ker prihajajo tak^ni slučaji le redkokedaj do znanja hrvatBkih odvetnikov. Na to pa grešijo višja oblastva in ker znajo, da je kontrola jako težavna, pošiljajo v Čisto slovenske okruje nradnike, ki ne razumevajo niti ene slovenske ali hrvat- ske beaede. Višja oblastva se izgovarjajo veökrat, da nimajo dovolj jezikovno vsposobljenih moči na razpolago; no, ako bi strogo in odločno za vsak slo- venski okraj zahtevala znanje obeh de- želnih jezikov, ako bi dosledno preteri- rala v takih slučajih jezikovno neaspo- sobljene kandidate, bi se naäi laäki so- deželani kmala začeli ačiti slovenskega, oziroma hrvatskega jezika. Ker pa vidijo, da vseeno avanzirajo, imajo s svojega stališča popolnoma prav, ako se ne mu- čijo z učenjera drngih jezikov. Naposled moram spregovoriti še nekoliko besed o c. kr. višjem d e- želnem sodišču v Trst a. Poudar- jal sem Še lani, da je njeg. ekscelenca dr. Kindinger, objektiven mož, ki ni na- sproten našim opravičenim zahtevam: no, na c. kr. višjem deželnem sodišou nam ta objektivnost ne pomaga veliko, vkljub tema, da imamo takozvani slo- venski senat, ker sodijo v tem senatu votanti, ki ne umejo skoraj nič sloven- skega, gotovo pa nič od važnejših jari- dičnih izvajanj. 2a sodnika ni dovolj, da zapisuje v svojo kvalifikacijsko tabelo, da zna različne deželne jezike, on jih mora tadi v resnici znatu. Sedaj pa je slovenski senat tako sestavljen, da le en del votarHov ameje slovenske dedakcije in slovenski reforat: na viäjem deželnem sodiščo je torej jastieija ne samo slepa, ampak tudi gluha. Krivdo na takem sta- nja imajo c. kr. ministerstvo, ki nam takšne svetovalce imenuje, in dotične niže instance, ki o jezikovnih sposobno- stih kompetentov pošiljajo neresnična poročila. Narod slovenski se mora boriti proti dvema močnima nasprotnikoma za svoj narodni obstanek : od severa pri- tiska na nas nemštvo, na jugu pa nas hoče odtisniti od našega lepega morja italijanstvo. In na obeb frontah stoji za našimi narodnimi nasprotniki z njimi avstrijska vlada. Na severu in celo v 8redišču našega ozemlja proglaša vsa bi- rokraeija nemški aradni, vzlasti pa nem- äki državni jezik za najnujnejšo državno potrebo, bret katere je baje obstanek avstrijske monarhije v največji nevar- nosti, a na juga se nam ista avstrijska vlada prezentira za hudo Italijanko, ki brani tako odločno krivične privilegije laäkega jezika, da n. pr. niti na poslopjn c. kr. viäjega deželnega sodišča ne trpi drazih, razen samo laških napisov ter s tem demonstrira „ad oculos", da je nemški državni jezik za reäitev Avatrije le proti nam nevarnim Slovencem po- treben. Le v občevanja s strankami je po- stala justična uprava vsaj v nekih krajih na Primorskem nam pravičnejša. To je najvažnejše, kar je bilo vredno, da ae poroča o justičnih razme- rah v jezikovnem oziru; menim pa, da je dobro, ako se nekoliko bavimo tudi z administrativno str?njo naäe justice. — Dobro je, da ravno mi odvetniki v jav- noati razpravljamo o tem, ker je od do- bre adminietraeije odvisno v obilni meri tudi dobro poslovanje in dobra judika- tura — in ker smo mi odvetniki toliko neodvisni, da lahko govorimo o stvareh, o katerih uradniki ne smejo javno raz- pravljati. V administrativnem oziru pa mo- ram pred vsem omeniti nedostatno šte- vilo konceptnih in pomožnih uradnikov v mnogih oddelkih, zla?ti v Trslu. 0 pri- merni pomnožilvi osobja noče justična uprava nič slišati, akoravno zaostaja re- (Daljc v prilogi.) Avrelijin nesrečni ženin. Spisal Mark Trv a in. Sledečo dogodbo zvedel sem iz pisma mlade dame, ki živi v lepem mestu San Johe. Ta dama pa mi je popolnoma ne- znana in tudi v pisma se je podpisala samo z „Avrelija Marija", kar bi utegnilo biti tudi kak psevdonim. Toda, naj bo že kakor hoče — ubogemu dekletu hoče sree počiti radi ncsreče, ki se ji je pri- petila; razni prijatelji in neprijatelji so jo 8 svojimi nasprotnjočimi si nasveti tako zbegali, da revica ne ve, kako bi se rešila iz mreže raznih težkoč, v kte e se je tako brezupno zapletla. V tej sti^ki se obrdča na-me in me prosi z ganljivo zgovornostjo, naj ji svetujem in pomagam. Moral bi imeti kamenito erce, če bi se je ne vsmilil. Ta sledi njrga žalostna dogodba. Ko je imela äestnajst let — tako piše — seznanila se je z nekim seat let starejdim mladim gospodom iz mesta New Jersey, po imenu Williamson Bre- ckicridgo Garathers, in zaljubila se je vanj z vhem ognjem svojfga strastnega i)itja. Zuročila sta se v splošno zado- voljnost svojih domačib, in nekaj časa ae je zdelo, da bo njuno življenje prosto vsakoršnih skrbi, ki navadno tarejo uboge zemljane. Toda nazadnje se jima je sreča izneverila : G:uuthers je zbolel i za osepnicami, in ko je po dolgem času i ozdravol, je bil njegov obraz podoben ! „ribežnu", in njegova lepota je izginila i za vedno. Nekaj Časa je mialila na to, • da bi zaroko razdrla, toda usmiljenjo z i nesrečnirn ženinom jo je premagalo in zato je zaroko samo za nekaj mesecev I odnesla, da bi se med tem časom neko- liko sprijaznila s avojo osodo. Istega I dne, kl je bil določen za poroko, pal je Breckinridge, ko je opazoval nek zrako- plov, v globok jarek ter si zlomil nogo, katero so mu morali pozneje nad kolenom odžagati. Zopet je hotela Avrelija zaroko razdreti, toda zopet je zmagala ljubezen, poroko pa je zopet odnesla za nekaj časa, da bi ae med tem privadila novih razmer. Toda zopet je doletela nesreča ubo- zega mladeniča. Pri neki patrijotični Blavnoati stal je blizu topa, ki 8e je 1 prezgodaj vžgal in mu odtrgal eno roko; drugo roko pa mu je odtrgala tri mesece pozneje neka mlatilnica. Te nesreče so skoraj strle Avrelijino sree. Neskončno jo je bolelo, ko je videla, da jej ženin pred očmi takorekoč na kose razpada. Videla je, da njen ubogi Caruthers ne bo mogel dolgo obstati pri tem strašnim redaktivem procesu, toda poznala ni nobenega sredstva, s čimur bi se dalo tema v okom priti. — V svojih solzah in bridkostih se je skoro kesala, da se ni ž njim takoj po prvi nesreči poročila. Vse svoje občutke pa je premagala in sklenila Bprijazniti se nenaravnim na- gnenjem svojega zaročenca. Spet se jü približal določeni poročni dan in spet 8e je dogodila nesreča: Caruthers je nevarno zbolel in v bolezni je oslepel na eno oko. Sorodniki neveete so bili sedaj tega mnenja, da je že več naredila, kot bi se moglo od nje po pa- meti zahtevati, ter so želeli, da naj za- roko razdere. Nekaj časa je Avrelija omahovala, potem pa je z vso veliko- dašnostjo, ki je njej lastna, odločno izja- vila, da je vso zadevo prav dobro pre- mi8lila, ter da ni mogla ničesar najti, kar bi bil v tem slučaju Breckinridge zakrivil. Tako je torej poročni dan spet od- nesla, a med tem Bi je ženin zlomil še drugo nogo. Bil je žalosten dan za ubogo dekle, ko je videla kako so zdrav- niki z resnimi obrazi odnesli iz hiäe nekaj v žaklja zavitega. k prejänje iz- kuänje je vedela, kaj je v tem žaklju, in njeno sree je jasno govorilo, da je spet en del njenega ženina za vedno izgnbljen. Toda čutila je tudi, da se je seme njene Ijubezni vedno bolj včvrščalo in vkoreninjalo, zato se je toliko bolj upi- rala zahtevam svojih sorodnikov in po- novila je svojo obljabo. Malo časa pred dnevom, ki je bil določen za poroko, zgodila se je nova nesreca. V tem leta so namreö Sioux- Indijanci samo enega moža akalpirali in ta edini je Ml ravno Williamson Breckin- ridge Garuthers iz New Jersey a. — Ve- solega area hitel je k svoji nevesti, tu ga je zadela nesreča, izgubil je svoje lase za vedno, in v tej bridki uri bi bil skoraj preklinjal nemilostno milost, ki ni pustila da bi bil popolnoma priäel ob svojo glavo. Sedaj je Avrelija v zadregi, kaj naj stori. Ona še vedno ljubi svojega Breckin- Priloga „Gorici" St. 102. z flue 23. derate 1905. äevanje spisov in mora zaostajati vsled neverjetno hitrega naraščanja vseh agend. Da so agende res pomnožujejo, dokazuje dejetvo, da je morala justična uprava iz enega izvršilnega oddelka napraviti 3 in iz enega honorarnega oddelka za mosto napraviti 4. — A to ne zadostnje še.— Za okolico, ki ima razmeroma več za- puačinskih razprav, nego mesto, in kjer mora referent sam voditi zapuäcinßke razprave, katere v meBtu napravlja no- tar, obstoji le eden sam oddelek z enim edinim referentom. Da ne more tak re- ferent zmagovati dela, je samoobsebi umevno; gospodje predstojniki pa pripi- snjejo te nezmožnogti dotičnega uradnika, menda zato, ker so bili ti reserenti v zadnjem času Slovenci. — Tudi v ze- mljeknjižnem nrada zaostaja delo, ker noče miniater8tvo umeti, da Trst raste. Tržaaka posojilnica in hranilnica se je radi tega že pritožila, in ako se v krat- kem v tern oziru nič ne stori, bomo prosili to naäe druätvo, naj se ono zav- zame za naäo stvar. — V dragi vrsti so čulijo zlasti z Goriäkega in iz Istr*} pri- tožbe, da število slovenskih uradnikov ne stoji v nikakem razmerjn s ätevilom prebivalstva. — Slovenske sodne urad- nike iz Goriäke se poäilja v Istro ali na otoke. Na njih mesto pa se imenojejo Furlani. -- Proti tej praksi, ki je očividno inspirirana in protežirana od laških po- s'ancev, ,bodo morali protestirati naši poslanci... Tretji nedostatek je potem zavla- čevanje z imenovanji. Že preje Bern orae- nil, da je za mnogo oddelkov pri so- diščih sistemizirano nedostatno ätevilo uradnikov. — Ta nedostatek pa povečajo viäje instance äe «i tem, da zavlačujejo imenovanja. Navadno traja: imenovanje uradnika 6. razreda veö nego 4 mesece; uradnika 7. razreda veö nego 4 mesece; uradnika 8. razreda Teč nego 3 in pol mesece; uradnika 9. razreda najmanje 3 in pol mesece. Predno se torej od iz- praznitve službe 6. razreda prihaja do pokritja vsled tega se odpirajočega mesta 9. razreda, mines» najmanje 15 mesecev. Vsled tega ne zaostaja samo delo, am- pak se mlajäim uradnikom jemlje tudi vsako veselje do sodne karijere. — Mi imamo v Trstu precej slučajev, da so se slovenski pravniki rajšeposTetili finančni, ali celo policijski Blužbi, ker bi vkljab syoji popolni usposobljenosti v 3 jezikih morali čakati 6 do 7 let, predno bi pri- gli do adjonktskega mesta. — takim po- stopanjem državna uprava sicer pridobi interkalarije in kakor sem slišal znaäajo isti na leto K 30.000 do K 40.000. Go- tovo je tako špekuliranje na interkala- rije za pravno državo, kakor hoöe biti Avstrija, jako čudno in sramotno! Iz vsega pa je razvidno, da nedo- statki v justični upravi na Primorskem ne iahajajo iz zlohotnosti arstrijskih vlad nasproti politično in gospodarsko moč- nejäim in srečnejšim narodom. Mladina in tobak. Čital v izredni učiteljski konferenci due 17. dec. 1905. pri Sv. Luciji ob Soči F. S. \ Kjer stari delajo, mladi pa tobak kadijo, tarn pogosto bobcn ropoče. i A. M. Slomšek. j Znanstveni dokazi in naäa vsak- | danja skuänja nam pričajo o neizmerni äkodljivosti nlkohola, ki je prvi in naj- j večji sovražnik človeake družbe. Drugi sovražnik, ki enako preti človeakemu rodu , s svojim uničajočim vplivom, je nikotin ali raba tobaka. Tudi tega se opri- jemJje danaänji svet vedno bolj, dä celö nedorasla mladina, ki ne zna niti od daleč presoditi pognbonosnega vpliva ni- kotina na mladi, nerazviti Organizern. = Kar velja o alkoholu, ki uničuje duäevne in telesne moči posameznika kakor tudi celih narodov, isto velja o nikotizmu. Ni- j kolin ne äkodnje samo t e 1 e s u, ampak . vzbuja tudi razne strasti, ki človeka večkrat zvedejo na pogubna pota. Poleg tega p r a z n i tobak m o ä n j i č e k, ki se navadno le s trudom in muko na- polnuje, manjša narodno pre- moženje, ker od denarja, ki ga iz- I damo za tobak, se niti vinar ne vstavi I med Slovenci. Tobak ni toraj samo črv, , ki izpodjeda telesno zdravje in uniöuje človeka nravno, ampak ga spravlja po- lagoma tudi na beraäko palico. Tobak je služil nekdaj popolnoma drugaöni svrhi nego sedaj. V Ameriki, kjer je ta rastlina doma, je namrec" mnogo jako nadležnih muäic, ki človeka pikajo v obraz, kar paö ni prav prijetno. Da bi ae tega mrčesa iznebili, zvijaü so In- ; dijanci tobačne liste, prižigali jih in pu- 1 hali dim okoli sebe, da so tako odganjali od sebe ta nadležni mrčos. V Evropi pa se je rabil tobak izprva izključno le v zdravilstvu. Še le pozneje so Evro- pejci povzeli grdo navado kajenja od ameriäkih divjakov. Toda stroge prepo- vedi od državne kot cerkvene oblasti so branile, da bi bo ta knga brzim korakom äirila. Ruskim kadilcem se je zažugalo, da zgubijo nos, ako jih zalotijo fpri ka- | jenju. V Garigradu so bičali Turka, ako so ga videli s pipo po ulici hoditi. Tudi cerker je povsod svarila in poučevala zaslepljeno ljudstvo. Papež Urban VIII. je leta 1624. izobcil iz sv. cerkve vse ka- dilce in nosljače. AngleSki kralj Jakob I. je spisal sam knjižico, v kateri med drugira piäe: „Kajenje je navada, ostudna za oko, grozna za nos, Skodljiva za že- lodec, nevarna za možgane in pljuča; črni smradljivi dim je na las podoben davečemu soparu, ki se dviga iz pe- ' klenskega brezdna". Ali vse svarjenje je bilo zaman. Zlo se je hitro širilo. Kadilci so ostali zvesti kajenju in pridobili äe rinde a, piäe mi namreč s pravim ženskim čustvom, da neizmerno ljubi svojega ženina, kar ga je äe ostalo, toda njeni stariäi so odločno proti tej zvezi, ker on nima premoženja in je za delo nesposoben, in ona sama pa tudi nima dovolj sredstev, da bi zamogla oba ob tem živeti. „Kaj naj storim ?M tako me vpraša v svoji strašni zadregi. To pa je zelo kočljivo vprašanje, vpraäanje ki se tiče ene ženske in pri- bližno dveh tretjin enega moäkega, in jaz čutim, da bi preveliko odgovornost na se vzel, če bi ji dal kak določen odgovor. Eaj, ko bi poBkušali Caruthers-a na kak način popraviti in zopet vkup „zli- mati"? Če ima Avrelija dovolj sredstev, tedaj bi svojemn ženinn lahko nabavila umetne lesene noge in roke, stekleno oko in lasuljo, vse to bi njegovo zu- nanjost precej spremenilo; potem bi mu dovolila devetdesetdnevni rok in öe bi si v tem času ne zlomil vratu, bi se ž njim poročila in pustila stvar naj gre dalje kakor more. Po mojib mislih bi Avrelija pri tem ne riskirala veliko, ker če bi Garuthers tudi zanaprej pokazal svoje čudno nagnenje ponesrečiti ae pri vBaki mogoči priložnosti, je vendar ver- jetno, da se bo v najkrajäem času pri enem takšnem eksperimentu popolnoma, to se pravi do smrti ponesrečil, in potem je Avrelija prosta. In ako bi bila takrat že poročena, tedaj bi po njegovi smrti vsi njegovi leseni udje, steklena očesa, Ia8ulja in vse take vrednostne reči pri- padle vdovi in Vi Avrelija bi objokavala samo zgubo enega dela plemenitega, toda nesrečnega moža, kateri se je resnično trudil, da bi vse prav naredil, kateri pa se je moral bojevati z jako nenavadnimi instinkti. Poskusite, Avrelija! Jaz sem vso stvar prav dobro in natančno premislil in spoznam, da je to za Vas edina re- šitev. Seveda bi bilo zelo lepo od Ga- ruthers-a če bi svoje eksperimente najprej začel z vratom in si tega najprvo zlomil. Ker pa je äel v tem svojo pot in je vso stvar tako na dolgo zavlekel, tedaj mislim, da mu pri tem ne smemo delati zaprek. Mi moramo v tem slučaju najboljäe vkre- niti, kar se sploh da narediti namreč pustiti vsej stvari svoj pot. novih pristaäev. Sedaj ima vže vsaka , najbolj zakotna vas svojo prodajo tobaka. ' Še za sol ni denarja, pipa pa mora biti vedno v nstih, ali „za sol ni, za tobak pa mora biti", tako rentac'jo žene nad svojimi možmi! Je po pravici I Gospo- dinja škrtari, kjer le more, da je le vse potrebno pri hiši; trga si grižljeje od svojih ust, samo da ima družina kaj pri- j grizniti, mož pa ne zmene se za hiäne ! potrebe, kadi kakor Turek in zapravlja | denar brez potrebe. | Zakaj pa se vedno uči in svari: j ; preß s tobakom! V tobaku je jako hud ' strap, ki ga imenujemo nikotin. To je i prozorna, čista, olju podobna tekočina, ' ki neprijetno diäi in močno zavdaja. Le mali del jedne kaplje tega strupa že za- doača, da umoriš domačega zajca, in jedna kapljica vzame psu življenje. Dä, celö tobačni pepel je tako äkodljiv, da te omami in omrtviči, ako ga le v mali ko- ličini spiješ v kozarcu vina. A kako po- gubna je ona tako zvana „žlindra" iz pip, si lahko vsakdo misli. Ako je temu tako, potem ni nobeno čudo, da äkoduje kajenje celö moäkim. Neizmerna raba tobaka pa je vzrok, da človek oslepi, da si pokvari živce in celö znori. Tak mogočen vpliv ima kajenje vže na razviti, možki Organizern, kakäen vpliv pa naj ima kajenje na mladi no! Kajenje je naravnost po- gubno za mladino. Vsi oni äkod- Ijivci in človeško življenje uničujoči na- sledki, ki jih vidimo pri odraslih, se öe v veči meri opažajo na mladini. Tu se prav očitno pokaže strup tobaka, ki ga mla- dina tako rada vsisava. Tej bi se moralo zabraniti kajenje na vsak način. To je dolžnost stariäev, äole in cerkve ter sploh vseh, katerim je mladina izročena v skrb. Žalostno, da se mladina udaja v naäih dneh kar najhitreje tej strasti. In na- sledki so to, da srečavamo povsod mla- < deniče, ki so po zunanjosti vže pravi starci. O mladeniäki žilavosti, rudečih licih ni duha ne sluha. In to ni prjpi- sovati pomanjkanju, ampak prezgod-" njemu vživanju alkohola in rabi tobaka; ' ta dva 8ta vtisnila mladeniöem neizbrisno znamenje slabosti in starikavosti na čelo. Tobačni dim deluje zlasti na srce in more njegovo delovanje celö vstaviti; dihanje postaja počasno in težavno, mi- äice pa utrujene in onemogle. Tobak za- struplja počftBi ali gotovo cloveäko kri, ustne žlejde izločajo obilnejše sline, že- lodec slabi in prsa suäi, draži pljuča in oöi ter več ali manj krajäa življenje. Vsestransko opravičen je amarikanski pregOTor, da so smodke žreblji za rakev. In to niso morda kake ženske čenčarije, ampak je vse znanstveno do- kazano. Kratkovidni stariäi pa zagovarjajo celö rabo tobaka, ceä: mojemu sinn ko- risti proti glistam, ali zato, da se mu oči čistijo. Nespametne abotnosti! Sin vam je, dragi stariäi, zato bolan, ker kadi. Oni tobačni strup je odvzel vaäemu sinu tek do jela, ker, kdor mnogo kadi, na- vadno malo je. Prazen želodec pa se kmalu pokvari in postane v kratkem ognjiäce raznih bolezni. In od tod tudi ; glisk. Tudi oči so mu oslabela le radi | kajenja. Tobačni strap, nikotin, zastruplja | počasi vse živce človeakega telesa. Zas- trupljenje pa se oprime najprej očesnih živcev, ki so najbolj občutljivi in jim tako 1 počasi vzame vso moč, da niso sposobni za nobeno delovanje in človek polagoma oslepi. To so dejstva, ki so jih priznali sami zdravniki in učenjaki, ki se borijo z preiskovanjem äkodljivih tvarin v to- baku. Trdijo celo, da boleha na jetrih vsak peti človek, najsibode kadilec, nosljaö ali žvekač in mora tudi vsled tega leči v prezgodnji grob. (Dalje pride.) Nekoliko statistike o ponemčevanju Slovanoy in o raz- širjanju nemške ideje med Slovani. (Piše Arjöl.) (Konec.) Nemäke sole v Rusiji. Pan- germanski listi se pritožujejo da od časa Aleksandra III. se ätevilo nemäkih učnih zavodov zmanjšuje in večina teh ru3i'fi- cira. To pa je le nekak atrah brez po- voda, ker nemške äole so dobro situirane. Že 1. 1869. piäe A. Klaus v svcjem dela „Unsere Kolonien", da o kaki rusiükaciji nemäkih šol ni ne more biti govora. V tem letu so imeli r.emški naselniki 480 äol. Od tpga caßa se je položaj Nemcev na Ruskem v vseh ozirih zboljäal in če je tudi ruski jezik uveden v te äole, s tem ni äe torej rečeno, da se rusificira. Največ nemäkih äol je zakraj pruske meje na Poljskem; tarn tvorijo Nemci od 16—20% sploänpga prebivalstva. Njih äole so evangelsko-avgabnräkega in re- formskega izpovedanja. V samej Ijobljin- skej gaberniji imajo Nemci 47 takih äol. V Rigi imajo politehniko, v Revalu viäjo äolo, v Odesi realko, v Petrogradu 4 srednje äole. V drugih večjih ruskih me- stih tudi ne manjka nemäkih äol. Vse te äole v Rosiji so tesno zvezane z razäir- janjem protestantizma. Nemäki kapitali v Rusiji. Med kapitalisti v poljsk'n gubernijah za- vzernajo Nemci eno izmed prvih mest. Mnogo tovarn in dragih podjetij je v njih rokah. Razume se, da je potem večina delavcev nemäkih. V samej Poljskej je kakih 88.000 delavcev — Nemcev. Samo mesto Lodz iraa 100.000 Nemcev in ti mnogo pomagajo pospeäevati nemire, ka- teri so se v zadnjem času pojavljaH. Nemci imajo v ruskej industriji 261 mil. Mark. Kar se tiče zemljiäö, to je že 1. 1890 N. S. Zarjanko na „Zemljevidu slovan. narodnostij" naätel, da v 17. gu- bernijah (iz 49tih) evropake Rusije (brez Poljske) imajo Nemci 4,427.874 desetiu (1 desetina = 14567 ha) ako bi k temu priäteli äe 1 mil. desetin zemljiäc v polj- skih gubernijah, bi priäli do zaključka, da imajo Nemci v 27 gabernijah 5,427.874 desetin ali 796.269 1158 ha. V baltiäkih pokrajinah je volikih posestev 695 (naj- manje obsega 350 desetin) in 248 po- sestev protestantske cerkve z 97.700 desetinami. V drugih ruskih gubernijah je tudi mnogo nemäkih posestev. — Ruski narod se pa sedaj vedno bolj probuja in spoznal bode, kakäna nevarnost mu preti od strani Nemcev, zato bode vedel se uspeäno bojevati proti temu sovražniku Slovanstva. Nemci so si v sveati razäir- jati svoje pangermanske ideje tadi po ruskih planjavah čez matuäko Moskvo, o tem priča tudi naslednja vsenemäka pesen: »Alltdcutschland im Vereine v Gradiäcu, je odpoklican v Trat k na- meatniälvu. V GradišČe pa pride namest- ništveni koncepist g. dr. Maucha. Novi poštni ravnateij v Tratu. — Poštnim ravnateljem v Tn*tu jo ime- novan g. Herman P a 11 a y, kateremu je podeljea ob ti priliki naslov in značaj dvornega svetnika. Imenovanje. — Poätni oficijal g. Izidor Velicogna je imenovan poätnim kontrolorjern v Gorici. Imenovauja v davčni službi. — Davčni kontrolor g. Emilij A n t,o n i n i je imonovan davkarje u ; davčni pristav g. Henrik Toraič postal je davčni kon- trolor ; davčni praktikant gosp. Artar Mai nig pa je imonovan davčnim pri- stavom Za „Solski I>om" so plačali pred- selništu: Ivau Sälak, vikar v Stržiščih 5 K; Jalija Leban, posestaica v Črničah 5 K; za prodani narodni kolek 1 K; ¦i -pc Lf^an župnik v B*tujah 40 K; dr. ¦^» tIlllW_.-_ •"•¦I v Gorici, novo ustanovnino -o" -, .„ant plaöal pri nn- rosiilu narodni kolek 1 K; radovedna punca za pomen čeSke beselo 40 vi- narjev; Avgusta Šdntel za razprodane razglednice 10 K; Ivan Kerpan, krčmar na Travniku I K; Franc GabrScek, c. kr. davkar v p. 5 K ; A. B. v Gjiict 1 K ; Ivan Lipic, krčmar pri belern zajca 1 K; dr. Ferdinand Terkuč, c. kr, notar v Kanala za drogo poluletje 1905 24 K; gospa Marijana Terkučeva, notarjeva v Kanala, za drago poluletjo 1905 12 K. Mesečnino za november ao plačali: Leopold Bolko, deželni poslanec 10 K; Jakob Čebnlar, profonor v p. 2 K ; dr. Josip Dermastia, odvetniški koncipijent 1 K; Ivan Drnfovka, trgovec in poaeatnik 2 K; Fran Finžger, okrajni š. nadzornik 4 K; Anton Fon, trgovec in poaestnik 2 K; Josip Fon, sodni tajnik 2 K; Miha Gabrijelčič, sodni svetnik 2 K; Anton Gvajz, prosesor 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Toodor Hribar, poslovodja v „Krojaški zadrugia4 K ; J. G. t Gurici 3 K; Emil Kaučič, deželni uradnik 2 K; Franc Kaučie, trgovec in poaestnik 2 K; Fran Kokole, c. kr. viSji davčni nad- zornik v p. 2 K; Janez Kokošar, žapnik (za nov. in doc.) 6 K; Jernej Kopač, trgovec in poaestnik 2 K ; Ličan Josip, knezonadSkosijski tajnik 2 K; Ivan Mer- cina, vadnični učitelj 3 K; Gustav Novak, profer.or 2 K; dr. Anton Papež, prosesor 2 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 5 K; dr. Andn-j R.vlica, stolni vikar 4 K; Filip PečenLo, kavarnar 2 K ; Svetoslav Premrou, vodju „Goriške zveze" 2 K; Fran Setiiča^ vodja v „Alojzijevišču" 2 K; Fran Sivec, vadnični uöitelj 2 K; Anton Šantel, profesor 5 K; Andrt'j Tabaj, katehet 2 K; Josip Zornik, trgovec 2 K; Anton Fra% prosesor 4 K; Srečko Eovačič, odvetniäki koncipijent 2 K ; Anton Jakončič, deželni poslanec (za osem meaecav) 16 K; Jjsip G zelj, pro- fesor 2 K; dr. I. Sket, qdvetniski kon- cipTjent 1 K; Katarina Čibej, ravnate- Ijeva 2 K. MeBečnino za november in decomber so plačale gospe in gospodične : Gizela Finäger, Solskega nadzornika 4 K; Irma Fon. sodnega" tajnika 2 K; Štefenija Havel, učiteljica 80 vin.; Antonija Hro- vatin, nadučiteljeva 4 K; Karola Kaučič, trgovčeva 4 K; Marija Kopač, trgovčova 10 K; Milka Klanciö, uöiteljica 2 K; Berta Pavletič, odvetnikov» 4 K; Milena Ptprž, prol'jBorjeva 2 K; Avgusta Šantel, profesorjeva 2 K. Za božičnico so plačali: Matija Fabijan, c. k. okrajni aodnik t Kobaridu 10 K; dr. Ferdinand Terkuc, notar v Kanala 10 K; Blazij Grča, žapnik v Šempasu ö K; Franc Franke, vikar v Oseka 5 K; Anton Kuätrin, trgovec v Gorici 5 K; Ivan Selak, vikar v Slržiščah 5 K; Karol Čigon, vikar na Vojäöici 4 K 60 h; Joaip Abram, karat v Novakah 3 K ; Marijana Terkučeva, notarjeva v Kanalu 5 K; Andrej Žnidarčič, vikar t Gradnem 5 K; G ^cilija Č^bron, alužabnic* v Gorici 2 K; Matko PrimožiČ, deželno- sodni Biötnik v Tolminu 10 K; dr. Anton Gregorčič 20 K. UpravnisUu „GoriceM je doälo za „Solski Dom" : Nadačitelj v pok. Ivan Vogrič kot podpiratelj 5 kron. Za bo- žičnico: Josip Skočir, dekan v Devina 2 K; Teordor Hribar, poslovodja 4 K. Srčna hvala vsem blagim daro- valcem 1 Za božicnico v „Ši>l. Domti" so nadalje darovali äe sledeči dobrotniki: Anton Kruaič, trgovec tri cele obleke ; Anton Potazky, trgovec obuvalo, nogovice in rokovice; Mihael Gasser, trgovec veö šolskih potrebäcin; Anton Jeretič, trgovec več sohkili potrebščin; Josip Z)rnik,trg. volnene rote; gospa Marija Kopaö 1 K; Komjanc Anton 2 K; Bolko Leopold 5 K; Karol Čibej 3 K; Sebastjan Oblascach, trgovec volnene rnte; Karol Draäcek, pe- kovski mojster 850 kolačev ; Jakob Gril, pekovski mojster 100 kolaöev; Poveraj in D^lak, blago, vredno 16 K 10 vin; Lndvik Miachou, trgovec več blaga za obleke. Bog povrni! Predplačila za „Solnki Dom" za S. Gregorčičevo kajlgo ».Job*4 so na- dalje došla : Anton Krašič krojaški niDJ- v Gorici 1 K 80 vin. Izkaz daril za božičnico v Ko- barldu. — Darovali so sledeßi gospodje: Neimenovani dobrotniki 50 K; Jurij Peternel, dekan 34 K; žapanstvo v Kj- barida 30 R. Po 10 K: M. Fabjan, sodnik; M. Premrou, notar; G. Prinzig, okrajni glavar; dr. Rad. GruaUr, od- vetnik; lg. Grantar, notar; Franc Knaöiö, pivovarnar; A. Simoniö, trgovec z usnjem; Milka Mašera nabrala v veseli družbi g. Fabjana, dr. Dolonca, Velčicha, barona Hohenbüchl in Diezta. Po 6 K: Franc Bogataj, naduöitelj. Po 5 K: A, Berginc, poätar, Giril Zamar, kaplan; Giril Vuga, karat; Ivan Kodeli; Franc Miklttviö; dr. Fran Franjek; Jjs. Frandolič, darčni kontrolov; Karolina Jaretič; dr. A. Gre- gorčič; Ivan Miklavič; družitia Kotlarjeva. Po 3 K: Bon Andrjj; Šturm, Žapan; Ljudmila Mika.4; Ljad. Kregftu; A. Stres, učitelj; Franc Umok, nadrespicijent; Ana Gabraček; Iran Lapanja. Po 2 K: Ne- iraenovan iz Kreda; A. Bonač, davč. praktikant; Ana Bajt, Jož^f* Gorjan; A. Maniaco, kancelist; Peter Velikonja; Mari- j^nic»Peternel; Iv. .Gruntar št. 64; Josip Uršič; Mar. Devetak; Mar. Grunta Ši. 45; Petrik, poatajevodja; Ljuboslava Vav- potič. Po 1 K: ,A- Koaavec; Anica Koren; 1. Velčich, davkar; Ivan Kamel; A. Velčich; Apol. Miklavič; Antonija Uršič; Anton Uršič, Staroselo; Neimenovan iz Koburida. 0 d bor. Volltov v poinuožeai okraju! dol. svet za goriško okolico. — V<5eraj se je vršila v Gorici volitev osnrrh članov v pomnoženi okrajni šohki Hvet z» go- riäko okolico. Izvoljeni so bili ti-le g;>- spodie, in sicer: Latraan, župan v Št. Andreža, ki je dobil 174 glasav; Skolaris, poaestnilc v VipolŽHh i 169 glasovi; B r a t u ä, posestaik r Č^povana a 190glaaovi; S a v n i g, veleposestnik v Biljah a 134; V i d m a r, župan v Lo- kavcu s 171 glaqovi; Konjodic, vele- poseatnik v Plaveh s 172 glaaovi ; Križnič, župan v K^nalu s 190 gla- sovi. Med rihemberäkim žapanom gosp. Pavlico, ki je dobil pri prvi volitvi 88 glasov, in med črniškim županom, gosp. Koaovelom, ki je dobil pri prvi volitvi 47 glaaov, je prišlo do ožje volitve, pri kateri je dobil večino glasov g. K o a o v e I. OoriHka čitaluica bode imela 23. t. m. letni občni zbor. Ker je usoda draätva v prvi vrsti odvisna od spret- nosti druätvenega odbora, priporočamo društvenikom, da se rdoleže mnogo- brojno občnega zbora, da ai izvolijo r odbor take može, katerim je na area procvet tega najstarejšeg* goriškoga slo- venskega draštva. Kakor smo ališali, bode Čitalnica praznovala po atari navadi Silvestrov večer, ter pevako ingledališko osobje se že zdaj pridno pripravlja, da preredi draštvenikom in gostora prav veselo in prijetno zabavo. Društvo trgovcev v Gorici nazna- nja občinstvu, da bodo trgovine jutri dne 24. t. m. odprte od 8. ura zj. do 4. are pop., to pt zaradi tega, kor določuje tozadevni štatut, kateregi je aestavilo tržažko nameatnižtvo, da snti9jo biti v dobi od 17. do 25. decerabra pro- dajalnice tadi v nedeljo odprte 8. ur. Izzivauje v tobakarni. — V zadnji ätevilki svojega liata sm) prioböili no- tico, katero smo dobili od neke osebe in v kateri je bilo rečeno, da je natakar hotela „Treh kron" v tobakarni, ki ae nahaja v Gosposki ulici, grdo psoval Slovence. Vsled tegn je priääl v naše uredništvo dotični natakar ter izj ivil, di ni rei, da bi bil on v omenjeni toba- karni psoval Slovene«. Obaojal p* du je le postopanje noke osebe, ki pripttda slaöajno alovenski narodnosti, k^tero postopanje pa ni bilo v nikuki zrezi s slovensko narodnoatjo. Strah pred Slovencl. — Neki ha- domuinüä je nafarbal urednico lista „Corriere Frialano1', da pridejo jutri Slo- venci z dežele tramoma v Gorico ter da bodo tu grozno reči započenjali proti Lahom. Revica se je tega tako vstraäila, da kličo v včerajžnji številki svojega lista na pomoč vse državne oblasti, po- licijo, orožnike in čadno da ne ladi ita- none. Taki „äpasi" so vendar prone- umni in ni prav niö lepo od dotičnega hadomušneža, da spravlja v tak bröz- potreben strah abogo ataro gospo. V pljanostl je iigubil konje in voz. — Neki Ivan Bertolin, ki je doma iz Sovodenj je peljal v četrtek cement za železnico do Kanala. Predno se je pa vrnil proti domu, so ga je nekoliko provoČ nalezel in v takem stanju vračal »e jo z vozom proti Gorici. Pri Plaveh pa pade spec z Toza, ter obleži ob ceatnem jarku. Konja sta jo pa sama mahala naprej in ata Brečno prispela na Travnik. Policija, ridevši konja in voz brez voznika, ju rstavi tor potem odvede v neki hlev. Ne dolgo Z9 tem pride Bertolin na policijo in naznani, da sta mu zmanjkala konja in voz. Na policiji ao Bertolina dobro oäteli, potem ao ma pa povodali za konja in za voz. Razpls dražbe. — Razpisaje se dražba za dobavo vrat in oken za de- želno noriänico poknežene grofovine go- riško-gradiščanske, katera se zdaj gradi. 1. Vsak ponadnik ima vložiti svojo pismeno, zapečateno ponudbo na zapis- nik deželnega odbora do 12. ure 10. januvarja 1906. 2. Vsak ponadnik ima položiti pri deželni blagajni kot začaano varščino znesek 3000 kron v gotovini, državnih obveznicah ali goriško-gradiščanske de- žele ali v zastavnih pismih dežel nega hi- potečnega kreditnega zavoda. 3. Ponudbe naj se sestavijo tako, da se navedejo v „popisa oken in vrat", katerega da dežolni odbor v to avrho in na zahtevo na razpolago, jednotne cene za dobavo oken in yrat, o katerih je govor v tem razpisu, ter za postav- ljenje iatih. Pogojne ponudbe ali za osebe, ki bi ae Še-le navedle, se no bodo jemale v poštev. Vložitev ponudbe slaži t dokaz, da so ponudnikom popolnoma znane vse podrobnoati, katere navaja 5. to'; ka tega razpisa. 4. 0 vloženih ponudbah sklepa de- želni odbor. 5. Splošno zakapno-izročilni pogoji, posebni pogoji za izvräitev mizirskih del, popia oken in vrat, kakor tudi po- drobni narisi del, ki ae im*jo izvräiti, so razpoloženi v dvorani delavnižkega pa- I viljona na norišničnem prostoru, kjer ao razpoloženi tudi modeli zapornic, od 9. do 12. ure predp. in od 2. do 4. pop. in sicer toliko Čaaa, dokler ne mine doba za vlaganje ponudeb, omenjenih pod 1. Ob uradnih urah se dajajo pri nra- dih deželnega odbora vaa pojaanila, ki bi jih kdo zahtoval. 6. Vsa okna in vraU se morajo oddati v smislu zakapne izroöilne po- godbo tekom 10 m^^ecev, raöanajoö od dneva, ko ae pogodba podpiše. j Ozuanilo posestulkom. — Sad- ! jarsko druätvo v Kanala ima za oddati ! 3300 aadnih dreves naslednjih vrst: j Jablane: beli zimski kalvil, velika kaßelska reineta, ananas, šampanjska re- ineta, rumeni belefleur ; hraške : triamf de Vien, figovka (perolico), ostolanka ; t tem so všteti tudi necepljeni divjaki. Gene ao sledeče: 1. za jablane: za po- aeatnike okraja I. vrste po 40 vin., II. vrate po 16 vin., III. vrate po 10 vin.; za posestnike izven okraja : I. vrate po 50 vin, II. vr8te po 20 vin., III. vrBte po 10 vin ; 2. za hruške : za posestnike okraja I. vrste 16 do 40 vin., II. vrate 16 do 20 vin.; za poaestniko izven okraja I. vrdte 25 do 50 vin., II. vrste 20 do 30 vin. Divjaki po kakovoati 4 do 6 vin. LJdtanovniki dobijo brezplačno 6 dreves. Drevesa as» bodo eddajala 2., 3. in 4. janavarja 1906. Izpred sodišča. — V pondeljek se je vršila na tuk. okrožnem kot kaien- 8kem sodišču kazenska obravnava proti Valentinu Lebanu iz Solkana. Tožon je bil zaradi javnega naailstva, ker se je dejanski upiral proti oböinskema slaga, ko ma je ta hotel odnesti zarnbljeno kolo. Leban dobl je 6-tedenako ječo. Ziradi intega zločina ao bill isti dan obsojeni, in Bicer Stefan Saksida iz Saksidov pri Dornberga in njegova si- nova Štefdn in Ladovik, in sicer prvi na 6-tedensko, dragi na 4-tedensko in tretji na 2 meaečno ječo. Tadi omenjeni trije so Me uprli dornberäkema oböinskema sluga, ko je hotel odvesti zarabljeno kolo Ona 14 in pol letna Marija Fa- ganel, ki je, kakor smo svoječasno po- ročali, ukradk neki Paväiö 100 kron in jih je potem z bivšim mestnirn pome- tačem Urbančičem zapravila, je bila ob- aojena na 2 meaeca jočo, ürbanöic pa je dobil 5 mesecev jede. V četrtek zagovarjati se je moral pred tak. okrožnim kot kazenskim ao- diščem 79-letni Štefm Batistič iz Mirna radi nenravnega veJenja proti neki ä^ no 14-letni deklici. 0 >3ojen je bit na 3 dni zapora. Zahvala — Podpisani odbor so tem potom najtopleje zahvaljujo gospem, gdč. in gg. draštvenikom, dobrotaikom, požrtvovalnim diletantom, vrlim pevc3tn, domačim in goriškim trgovcem ter mnogim znsebnikom in polnošteviinim udeložencem, kateri ao na razne načine pripomogli k obilnemu duševnemu in gmotnemu u^pehu nedeljske božične ve- selice in srečkanja v korist domačema „Otroškemu vrtu". Posebno zahvalo pa ljubljenemu g. Srebrniču, učitelju v p. za nepričakovano krasne pevske toöke in izborno vodstvo in učenje nove burke : „Trije ticki". Iz srea amo vsem hvaležni. Bog piačaj 1 Solkan, 21. decembra 1905 OJbor dru§tva „Otroäki vrtu. Vabilo k božičnici, katero priredi dekliška dola „Elizabetišče" v Tomaju dne 26 in 27, decerabra t. 1. ob 3. uri popoludne v Solakih prostorih. Vapored : 1. Božična pesem: „Zakaj avitloba". 2. Deklamacije: božične in novoletne. 3. Pesem : „Sv. Elizabeta". 4. Prolog, govori Bole Amalija. 6. „Sv. Elizabeta Turinška", igrokaz v petih dejanjih a petjem in živo podobo. 6. Pesfni mei posam* znimi do- janji: a) „Želja", b) „Ti* a polnoču, c) „Ave Märija", d) „Veöerna", 9) „Paati- rica1', fj „Pri jaslicah". 7. Žive podobe : a) Sv, Elizabeta v nebeški alavi, b) Sv. Družina v družbi angeljev z deklamacijo in s petjem. 8. Božična pesem: „Sf. No- beaa". K obilni udeležbi vabi „Elizabetišče". Nezvest hlapec. — Stefan Lasnig, po domače „Djlfj", star 22 let, ki je bil v službi pri izvoäöeka in poaestnika g. Ulaju, priäel je v pondeljek k g. J9- retiöa mlajäema tor ai je dal od njega izplačati 102 kroni, katere je bil g. Je- relič dolžan na vožnjah g. U5aju. Djbivši omenjeni zneaek, jo je pa „Dolfo" nekarn popihal, in ga zdaj valed ovadbe g. Ujaja išče policija. Ogenj. — V aredo zjutraj okolo 8. ure in pol je šel 4 letni deöek Joaip Breaaan v hlev avojega očeta, ki se na- haja v ulici Goronini, da bi ai tarn ogledal dva mlada psička. Ker je bila v hlevu tema, je deöek vžgal par Žveplenk ter jih potem vrgel od sebe na kup liatja, ki se je nahajalo v hlevu. Listje, ki je bilo suho," ae je kmalu vnelo, in naatal je ogenj, ki bi bil lahko osodepoln, da niso na dečkovo vpitje naglo prihiteli ljudjp, katerim se je posreöilo ogenj po- gaaiti. Skoda ni prav velika. V c. kr. jctulšnici v Gradiäki sta razpiaani dve meati paznika združeni s plaöo IV. razreda oziroma dve meati pomožnega paznika, združeni z aistemi- ziranimi alužbenimi prejemki. Podružuica slov. plan, drustva v Corkuom priredi dne 31. decembra 1905 članom in povabljenim „Silveatrov večer" z bogato izbranim programom. Izginil je. — Te dni vračali ao se z dela na Štajerskem doinov razni de- lavci z Gar. Tribute. Med temi sta bila j tudi brata Jan. Ko ao ali proti domu, se je v Gorici 24 letni Ivan Jan nekoliko opil in je v takem stanju obležal dne 18. t. m. na robu Solkanake ceate. Ne da bi ga čakali, äli ao drogi naprej, a Aridreja ni hotelo biti za njimi in ga tudi danes ni še. To je njegov oöe na- znanil tuk. policiji, ker je v 8trahu, da 8e je sinu dogodilo kaj slabega, posebno zaradi tega, ker je imel s seboj äe pre- cej denara in tudi arebrno uro. Praktično - teorctični točaj za babice v »lovenskem jeziku ae otvori a 1. februvarjem 1906 na c. kr. uciliäöu za babice v Trstu. PosluSalke ne smojo biti stare 40, neomožene ne pod 24 let. Za „Divaško jamo". •— Da se glaa o krasoti te prelepe podzemjljske jame razäiri tembolj mej svetom, obraila se je tržaaka podražnici „Slov. plan, društva" na razna ravnateljstva železnic, kakor na generalno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice na Dan^ja, ravna- teljstva c. kr. državnih žoleznic v Trstu, Baljaku itd., da bi i-ita dovolila na svojih postajah poataviti in pritrditi reklamne table za „C^arjeviÖ Raijlf. jamo" v Divači. Mej prvimi se je odzvnlo gene- ralno ravnateljstvo južne železnc3, ki je z odlokom od dne 8 dec. t. J. na- znan lo, da drage volje podpira take ta- riBliÖne smotre podražoice ter je dovolilo, da se na vaeh njega postajah, kar jih ima v svojem področju od Danaja do Trsta in Zigreba, nn oglasnem prostoru nabijejo imenovane reklamne table. Upati ae ame torej, da bodo tudi ravna- teljstva c. kr. državnih železnic posne- mala ravnateljstvo jažne železnice. Ponarejeu deuar. — Op"»zarjamo naše čitatelje, da 86 nahajajo že nekaj dni sem v prometu ponarejeni arebrni goldinarji. Ti ao enaki pravini ; apoznati jih je le po zadnjih dveh črkah napisa, ki se nahaja ob roba, namreö „Viribas unitis". R sba črk „I" in „Sk< ni pravilna. Tudi so ti goldinarji nenavadno svetli, poleg tega pa puste na prstih nekako maäcobo. Pomcmajmo Cohe. — Narodni rada češka (narodni svet öeäki) pozivlja 'ehsrnega Čeha, da prigodom Božiča in Novega leta vsako pošiljatev, pismo, voš- čilo, pozdrav opremi z „Narodnim ko- lekom" ! Druibl 8V. Cirila iu Mctodn je prirastla nova pokrovitetjnina pod ime- nom „Smolnikova rodbina pri st. Križu nad Mariborom". Vplačali so jo sedmeri vrli sinovi v spomin svojemu 26. okt. t. 1. umrlemu, nad vse skrbnemu 88- letnemu o*elu Matija Haaptmannu. Po- kroviteljninake pravice bode izvrševal najstarejši njih g. graški prosesor Fran Hauptmann. Blaženo bodi ime umrlemu možn izmed naroda ; mnogokratna slara pa vsem tem sedmiin slovenskim stebrom, izklesanim pod paznim oöetovskim oöesom starčeka ratarja. Iz Trsia poroöajo, da je za novega župnika pri bv. Jakobu namesto vpoko- jenega g. Hrovatina prezentiran g. Anton Vattovaz. V Pulju je umrl strojevodja v c. in kr. mornarici g. Alojzij Zarli, star 35 let. Vellk požar v Trstu. — V sredo predpoludne, okolo 10. are, nastal je t Trsta grozen požar. Ob imenovani ori šel je jeden prodajalcev tvrdke E. Fabris, ki ima svojo prodajalno z igraöami in drngimi drobnarijami na vogalu alic Vin- cenzo Bellini in S. Lazzaro, t zalogo, kjer je imel nekaj poiskati, Ker je pa t zalogi temno, Tzel je seboj prižgano sveöo, katero je, ker ma je bila pri iskanja na poti, postavil poleg neke škatje iz lepenke. Škatlja je bila polna drobnarij. Da ae pa te ne potarejo, je bilo med njimi polno drobnih oblanic. Hkrata je zgoraj omen- jeni uslužbenec opazil, da v zalogi gori. To videväi, tekel je t trgovino ter vpil: „Gori, gori !:' Ko je oaobje prihitelo, je bila že rsa zaloga v plamenu. Telefonirali sojgasilcem, a predno so ti priäli, je bil ogenj prodrl skozi strop ter se v prvem nadstropjn razširil. Gasilci so tako brez- uspeäno gasili, da se je ogenj razäiril tndi v drngem nadstropju. Ob 4. ari po- poladne prišli so na pomoč gasilci Dre- herjeve tovarne, in tem se je posreöilo, da bo okoli pfite ure okrotili ogenj. Med gaäenjem pripetil© so se tudi nesreöe. Eden mestnih gasilcev padel je s prvega nadstropja na nlico ler se procej močno pobil. Veö drugim je pretila ne- varnost, da jib zaduši gosti dim. Škoia, katero je napravil požar, zna*a okoIo 1,000.000 K. Hiša, t kateri je nasta! požar, visoka je bila štiri nad- stropja z 22 stanovanji. Od teh je skoro popolnoma zgorelo 12. Samo v enem sta- novanju t prvem nadstropju napravil je požar 500.000 K Skode. Pri tem gaäenju se je baje izkazala nesposobnost mestnih gasilcev r prav lepi luöi, a Dreherjevi gasilci, ki so naj- veö pripomogli, da se je požar ndašil, izkazali so se kot mojstri v tem pogledu. Naöelnik njih, g. Anton Dreher, sodeloval je sam pri gaäenju. Spenjal je cevi, sple- zal je na streho goreče hiše in poveljeval svojim gasilcem, ki so s svojim nasto- pom pokazali, kako slabo so organizirani in še slabeje disciplinirani mestni gasilci, dočim je poveljnik mestnih gasilcev g. Pregler, mirno hodil pkolo goreöe hiše ter, imajoč bele rokarice na rokah, za- povedaval svojim gasilcem. Električna železnica Trat-Občine podaljša z dovoljenjem ministerstva srojo progo do nove openske postaje državne železnice. Novi poštni urad. — S 1. jan. 1906 se otvori v Obrovem bliza Pod- grada v Istri nor poStni arad. Mož in žoaa umrli skoro ob istem času. — V sredo zvečer je umrl v mornariäki bolnišnici v Pulju, in sicer po jako kratki in muöni bolezni morna- riiki uslužbenec GO-letni Ivan Hulka. Skoro r istem času pa je umrla na last- nem stanovanja njegova žena, ki ni pa o smrti svojega soproga niö vedela. Me so T Orndcu se bode prodajalo meseca januvarja prihodnjega leta to- lovsko od 1*20 do 144 K kg, kravje in bikoro meso po 110 do 136 K kg. Zmaga Slovencev v marlborski okollci. — V mariborskem okrajnem glararstvu so pri volitvah ˇ cenilno ko- misijo za osebni dohodninski darek zma- gali na vsi Örti Slovenci, in sicer ne le T 3. ampak tudi v 2. razredu. S tem so Slovenci dokazali, da so tudi celo ob je- zikovni meji davčno močnejla moö ko Nemci. Strijk v Jlrastnlku. — Iz Gelja poroöajo, da je v Hrastniku priöelo Strajk 922 rudarjer radi diserene z nekim nadzornikom. Mir se ni dosedaj kalil. Anton Medved: Poezije. — V za- logi katoliäke bukrarne v Ljubljani so izäle poezije Antona Medveda, kateri bo veöini naäih bralcer znan po srojih pesmih v „Dom in Svetu"; veöina pesmi v tej zbirki je tudi izäla v že omenjenem listu. Katoliäka bukvarna je poskrbela za bogato in okusno zunanjo obliko in mo- derno opremo knjige, tako, da so Med- vedove „Poezije" v resnici zelo primerno božično ali novoletno darilo. Gena knjigi je 3 K 80 T, v elegantni vezavi 5 K, po pošti 30 T reö. Knjigo prav toplo pri- poroöamo našim bralcem v nakup. Ilrošči po zimi. — Iz raznih krajev poroöajo, da so dobili r sedanji zimi na prostem žive rjave hroäöe. Tadi T Ljubljani so nekateri vlovili že nekaj takih hroäöev. Dvojni samonior v Beljaku. — Dne 8. t. m. se je dogodil v Beljaku dvojni aamomor, ki je prorzročil veli- kansko razbarjenje v celenm mestu. Brano Herzl, sin posestnika v Graden, jo obiskal svojega svaka, nadporoönika Desselya, t Beljaku. Ob tej priliki se je seznanil s höerko nadrevizorja državne železnice Lorenzija, Rozo. Omenjeni dan zvečer pa so naäli na vrtu Pabstmanove vile, kjer stanujejo Lorenzijeri, oba mlada človeka ustreljena. Herzl je bil že mrtev, dekle je pa amrlo še tisto noč. Obenem so naSli tudi dva revolverja, iz česar se da sklepati, da sta se zaljubljenca prosto- voljno usmrtila. Isto pravi tudi pismo dekletovo na sroje stariäe, t katerem je pisalo dekle pred smrtjo, da se je usmrtila vsled nesrečne ijubezni. Uboge stariäe pa je zadela še nova nesreca. Za naklep zaljubljencev je redela tudi Ro- zina sestra, Elza. Ker se ji pa ni po- srečilo zabraniti dvojni samomor, jo je to tako žalostilo, da je t svoji žalosti zblaznela. Prepeljali so jo v celovSko blaznico. Odllkovana namestnika. — Kakor poroča ces. kr. korespondenčni biro, ata namestnik štajerski grol C«ry in na- mestnik moravski grof Zierotin dobila red železne krone 1. razreda. Bolezen nadvojvode Otona bo je obrnila na bolje. KaŠelj je znatno po- nehal, in vnetje v grlu je izgabilo svoj nerarni znaöaj. Imenovanje v poätni stroki. — Glaiom neke korespondence je voditelj trgovinskega miniiterstva imenoval 50 poitnih oficijalov viSimi poätnimi oficijali in 100 poätnih asistentov oficijali. Pasivnl odpor na privttnih že- leznicah. — Ii Olomuca poročajo, da je postaja z vozovi prenapolnjena. Do- hajajoči in odhajajoči vlaki ima jo na raz- polago en sam tir. V Moravski Ostrovi je ves promet z blagom ustavljen. V Lnn- denburgu je odpuičenih veö železničarjer. Zopet oživel. — V neki vasi blizu Padove je živel starček, katerega so ime- novali Giovanella, sam zase. Mučila ga je pa že delj časa neka srčna bolezen, riled katere je v soboto umrl. Sosedje pripravili so že vse potrebno za pogreb, in postavili so pokojnikovo truplo na mrtvaški oder, okolo katerega so gorele sveöe. Celo noö od sobote na nedeljo öu- vali so pokojnikoTO truplo in po stari na- vadi so tudi okolo njega molili. V nedeljo o poludne pa je starček hkratu vzdignil glavo po koncu in začel ves začuden gledati okolo sebe. Ženske, ki so takrat stale pri odru in molile, zbežale so iz starčkove hiäe vse preplaiene ter pripo- vedovale sosedom o tem, kar se je dogo- dilo. Ko so se naSli korajžnejši možje, ki so se podali k starčku, jim je začel ta oöitatf, öes, da se na lako grd način ž njim norčnjejo. Petdesetletnico svojega sveoeniš- kega delovanja obhajal je v torek v Kar- Iotcu metropolit in srbski patrijarh Jarij Brankovič. Čestital mu je tudi cesar in ma podelil veliki križ Leopoldovega reda. Dedi^ina Salezijancev. — Iz Bo- lonije poroöajo, da je tam te dni umrla markiza M. Zambeccari, ki je zapustila Tse svoje premoženje, vredno veö mili- jonov, Salexijancem. Stiride§et oscb zgorelo je pri po- žaru neke velike Oikaške prodajalnice, ki je imela 600 uslužbencev. Mnogo ljudi je gorečih poskakalo ekozi okna ter oble- žalo na tlaku mrtvih. Poslanec Ugron obsojen radf po- narejenja. — Poslanca Ugrona je kra- Ijevo sodisöe obsodilo radi prestopka po- narejenja ob priliki falimenta neke hra- nilnice na 800 K denarne globe, oz. na 6 mesecer jaöe. Parnik z Izseljend je Izginil. — \i Palerma je odpeljal 5. t. m. parnik „Sicilian prince" 754 izseljencev v New York ter od tedaj ni glasu o njem. Skoraj gotovo se je potopil. Premoženje češkega naroda. •— Danes deluje v Pragi 15 bank in 53 podružnic na ČeŠkem, Moravskem, Šlez- kem in drugih avstrijskih kronovinah. Premoženje vseh praäkih bank in poso- jilnic je znašalo 1. 1903 K 2165 mili- jonov — l1/2 milijarde veö kot 1. 1888. Številke menda govore dovolj jasno I Hrast, star 2900 let. — Pozornost prirodoHlovcev vzbaja neki hrast, kateri stoji na otoku Chin v Malej Aziji. Njega mla dost se sodi od öa«a Homerja, bil je močan že ob času Davida in je do danes se silno razrastel na vejah in koreninah. V premeru je äirok devet raetrov. — Prirodoslovec Jaemaine Hjt- tieole trdi, da je to najbrž najstarejše drevo na svetu. Papež posvetll trl ogerske škofe. — V öetrtek piedpoludne je papež v Sikstinski kapeli posvetil tri ogerske äkofe ; Balasa za Rožnav, Prohaszko za Stolni Beligrad, in grosa Zichy-ja za Pečuh. Asistirala sta nadSkof iz Koloöe in äkof Sedmograäki. Škos Szatmarski Mayer ni mogel biti posvečen, ker je obolel. Potres v Zagrcbu. — Kakor po- roöajo iz Zagreba, je bil v pondeljek malo pred ono nro zjntraj najmoönojsi potro-jni sanek od I. 1880. Maogo stvari je padlo na tla, nekatere hiäe so dobile razpokline. Potem so se lažji potresni sanki še ätirikrat ponovili. Potresne sunke so öutili v ponde- Ijek tudi v Kozjem na Štajordkem, v ne- deljo zjutraj pa po Dolenjskem. Sanke je spremljalo podzemsko bobnenje. Obsojeni carigrajskl zarotnlki. — Turäko sodišče je v pondeljek kon- öalo razpravo proti obtožencem zaradi dinamitnega napada as sultana. Belgijec Jauris in trije Armenci, med njimi tudi nekdanji vratar avstriJBke bolnišnice, so obsojeni na smrt, kakor tudi odsotne obtoženke Jaurisova žena, goepa Risp in gospica Lein. Trinajat Armeacev, ki bo pa veöinoma pobegiiili, je bilo obsojenih ˇ dosmrtno jeöo, trije navzoöi Armenci pa v löletno jeöo. Japonski vohun. — Neki angleški vojni dopisnik je nedavno pripovedoval o dogodku, ki se mu je pripetil v Port Artnrju. Isti je nekoliko öasa pred iz- brnhom rusko-japonske vojne priäel v Port Artur, in med dolgo vožnjo so mu zra8li dolgi lasje. Vstopil je v brivnico, ter je bil zelo preseneöen, ko ga je brivec nagovoril v angleäkem jeziku z besedami: „Takoj prdete na vrsto, prej moram äe poslužiti te tri ruske častnike". Nekoliko mesecev potem se je nahajal pri japonskih öetah v Mandžuriji, ko je visok öastnik pristopil k njemu, rekoö : „Me li ne poznate ?•* Angleäki vojni do- pisnik se je nekoliko pomislil, ni se pa mogel spomniti, kje da je videl moža. Japonec se je nasmehnil rekoö: Jaz sem vas vendar tako lepo ostrigel v — Port Arturju !il Ča^tnik je voö mesecev opravljal službo vohuna v Port ArtarjU' ter je slnžil kakor brivec, öeravno je bil ugleden ölen Kurokijevega ätaba. Koliko stan« Izvolitov predsed- nlka severo-amcriSkih Zveznlli držav. — Za izvolitev predsednika severo- ameriökih Zveznih držav, Roo3flvelta in podpredsednika se jo potroSilo nal 6> milijonov kron. Najdražja jr> bila volitov, ko je bil Cleveland drngikrat izvoljen predsednikom. Teduj se jo potrosilo 200 milijonov kron. Rojahi! hupujte narodni holeh „Šolskego Ooma". ^ekel ie. d" TOV V OtHT Srh> Razna ila, parfiunerye iii' Podpisani priporoöa č. gospem in gospodinjam v mostu in na rloželi svoja najfineja mila, pudro, parfume, liäpe^ olja proti izpadu las ter razna zdravniäka mila za kožne bolezni. Razni glavniki, krtaöe za obleke in drugo rabo. V zalogi imam razna sveža novo- Ietna darila. Za blagohotna naroöila se toplo priporoöa udani a. PRimozic Y tlorici, Via Vetturlni štev. B. Kdor ljubi kakao in Sokolado, temu bodl pripoxocen : •* ivana fioffa Kandol-Ka'(ao ki ima najmanj tolšče v aebi, jo torej najlaže pre- baTen, ne provzročR iiikoli znprtosti in je ob utybolj' 4em okusu i/.redno jioconi. Fristun samo z imenotu Uan Hoff in B levjo varstvono enamko. Zavojipo V _ Dobivn, se povBod. Zahvala. Prisröno se zahvaljujemo za mnoge dokaze sožalja in Stevilno 8premstvo pri pogrebu našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma moža, tasta, deda in brata GÜEDÜ LEBflN. Posebno pa še preö. gg. duhovnikom, g. dr. Ferd. Rojic, gg. uöi- teljem, pevcem in drugim gospodom ter sploh vsem udeležencem pogreba, ki so prišli tudi iz bližnjih krajev. V Prvačini, dne 21. decembra 1905. Sorodniki. ZAHVALA. O priliki smrti našega nepozabnega in ljubljenega očeta in soproga gospoda Antona Gruntar, gostilniejirja in posestnika, prisrčno zahvaljujemo vse sorodnike, prijatelje in znance za miiogobrojno udeležbo pri pogrebu, ter za izražena nam sožalja. Vsem iskrena hvala I Kobarid, 21. decembra 1905. Žalujoci ostali. Tržne cene. Za 100 kg. ¦Kava: Ceylon . . . K 294— do 300 — „ Portorico . . „ 260— „ 280 — „ Santos ...» 210— „ 230 — Slakdor.....„ 76— „ 80- •Otrobi debele . . „ 12— „ U — drobne : . „ 12-— „ 13 — Petrolij v sodn . . „ 42'— „ 43 — „ zaboju . „ 13— „ 13 50 M o k a ogerska : ät. 0 K 30 40 St. 1 K 29 20 št. 2 K 28 — „ 3 „ 27-20, „ 4 „ 2640 „ 5 ,. 25 20 St. 6 K 2320. v "W^ "^ ~w ~w -^ -w -^ "v ilnton Krušič krojaški mojster in trgovec v Gorici. Tekališče Jos. Verdi 33 Tekališče Fr. Josipa 35 izdeluje vsakovrstne obleke po najnovejem kroju in po želji gg. naročnikov. V zalogi ima ravnokur dršlo Bvožft »vstrijsko in arglcžko raznovrstno fino blago za ipwTwtfl in tiifli i\m\{\ nemščine in italijanšči- ne v govoru in pistnu. Pismenc ponudbe s spri- \ čcvali o sposobnosti za fa posel na upravnistvo i lista do konca tega leta. I Platilo proti primerni \ varščini po dogovortt. J Pozor! i roapisani priporocam cc. I duhovščini in si. občinstvu v mestu in na dezeli svojo prodajalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vzi- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine *.nideršič & Valencič " ltd. Več vrst olja. — Pošilja I se po pošti najmanj 5 kg. — Jo sin Kiif in ¦» v Gorici. ¦J Semcniška ulica 1 Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vettnrini št. 3. ¦™ -^^^- » ¦¦¦ ¦ -^^^^- ^^^^^ ~^^^^r ~^^^g^- -^^^^^- Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gonca, Stolna ulica hi. St. 2. rrouaja stroje tudi i na leden- ske ali mesečno oboroke. Slroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Peter Skerbic Gorica Riva Corno h. St. 13, priporoea svojo zsilogo ])i- va iz prve slov. pivovarnc G. iluer i>« dedieev v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako onako. /jelodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega. veselega pivca nar'di. Anton Ivonov Pečenho \ Gorica \ priporoCa svojo veliko zalogo pristnih j belih in <5rnih vin \i lastnih in drugih ( priznanih vinogradov; plzenjskega piva ^ »prazdrojc iz slovcčo čcške »Moščanske pi- < vovarnc«, in domačega žganja I. vrste v ( steklonicah, kojoga pristnost so jamsii. | Zaloga ledu katerega se oddaja le na i debelo po 50 kg naprej ( \rino doslavlja na -dom in razpošilja ; po žcleznici na vse kraje avstrijs.ko-ogrske i države v sodih od 56 1 naprej. < Cene zmerne. Postrežba poš- ] tea in točna. m m m m m m j Dr. Reach v bolnišniei sv. Roka v Budapesti.je v vseh slučajih povračujoče- ga se telesnega za- prtja in slabotnega želodčnega živčevega delovanja s presenet- ljivo ugodnim uspe- (ou|B[BApo ;pnO želodčno ' finlrtiTPn G. Piccoli-ja, dvornegazaložnika Nj. Svet. in lekarja v Ljubljani. Ena steklenica velja 20 vinarjev in se vnanja naročila z obratno pošlo izvršujojo. i Gudovitost. t 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lepo verižico, loöna, /. 2-lutnim jamstvoin; izborna lalerna Ma- gica s 25 krasninii slikanii, zelo zabav- na; 1 elegantna zaponka najnovojši fa- <;on, 1 lepa kravatna igla s siiiiili-bri- lantoin, 1 prekrasni koljer iz orijmilal- skih biserov, najinodeniejši nakit za dame s pat. zaklepom, 1 krasna usnjata denarnica, 1 eleganten ustnik za smodko 7. janterjem, 1 garnitura najfinejših Döble zlatih gnmbov s pat. zaklepom za srajen in zapestnike, 1 žepni nož iz ni- klja, krasno loaletno ogledalo, belg. sto- klo v zaklopnici, 20 reči za pisalne po- trebščinc in 200 kosov raznih reči za doinačo rabo. 325 kosov z uro, katera je samu toliko vredna, se dobi proti | pošlnenin povzetju za 2 gld. 10 kr. od ' I zaloge S. Kobane, Krakovo St. 16. I \ Za nepristojeno se denar vrne. Veliko i \N^ pohvalnih pisein. Jf J. Crnko, , žapnik v Vohreda nn Štajerskem, spri- ( ^^% čuje, da je uporabljal 1^3 z najboljšim uspehom \ železnato vino G. Piccolija, dvornega za- \ ložnika Nj. Svetosti in le- karja v Ljubljani. { Pollitrska stekl. velja 2 K in ^ se vnanja naročila z obratno pošto izvršnjejo. ^m Največja iziajJlia Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis Pri naročitvi 10 žepnih ur se da ena gratis Samo 2 gl. 55 kr. velja ravnokar iznajdena nikcl rein, žepna ura z znamko „System - Roskopf Patent", ki teče 3rj ur, z ininut- nim kazalorn, lepa in natančno idoča s .3-letno garancijo. Eleg. urna verižica in 5 nakitov se za- stonj pridene.) Ako ura ne ugaja, se denar vrne in je vsak rizik izključen. Pošilja se le proti povzetju, ali naprej poslanemu nenarju: M. J Ilolzcr Uhren und (äolilwiircii-KiibrikH-MederlKffO vn groK, Krakuu <>ch(. IU«4vlNi,r. 7!J, St. SebutftinnKHKNü 'Hi. Zalagutclj c. kr. državnih uradnikov. llnHtrovitni cuniki ur in zlatnine gr&tiit. Zastopniki se iščejo. Sličuo anonco bo ponarejenc. .NflHODNfl TISKflRNfl" ::ü OQPiüi, ulica 1/etturini št.9::: je preskrbljena z povsem novimi -j ^ črkami, okraski in finim papirjem, jxL$ || ter ,nore prevzeti vsa v ti- ||g 'i\'r/w-z- novrstnih žepnih in stenskih ni- halnihurna zvon z donečim gla- som za gostilne, kavarne, dvo- rane itd. po jako nizkih eenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po eeni. Za vsako uro 1-Ietna garaneija. Cenike razpo- šilja brezplačno. Nadalje priporoča šivalne strojenajbolje vrste po tvorniških eenah, a ne kakor posredovalei. Najzanesljiveje izvrševanje pleshapstva (slikarstva) fcakpr izvrševanje napisov, sli- kanje sot in splol vseh v to stroko späajol lel izvršnie Jos. Makovec v Gorici, ulica Morelli št. 9 Specialist v imitiiciji na lesovju. Ferratln in Ferratose (trkoči Ferratin) najboljše krepčilo pri in blBdici, od zdrarnikov najtop- leje priporočeno. Fer- ratin je v zvezi z be- ljakom, sestavljen že- leznat hranilni preparat. PovekŠuje tek in zboljšuje prebavo. labi se i lekarnah G. F. Boehringer and Sühne Mannheim - Haldhof. Samo enkrat ,...„, naj vsakdo knpiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, ^in nikdar več ne bode iskal drugod boljšegaj llepšega in kakovosti primerno cenega blaga,j ^kakor se tu dobi. ' P Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za jcsensko in ziinwko se- zoiio v nedosegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz öipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje ltd. ]. [pistofoletti lekarnar v Gorici na Travniku, 1 trskino štohfi- žeuo jetnio olje Sredstöo proti ^prsni bolezniin ^tBlesni slabosti Steklemea teera olianravno rniene oarve Jt 14U, oeie ü L'— l Trskino zeleznato jetrno olje Raba toga olja jc sosebno priporoč- Ijiva otrokoin iu dečkom, ki so nervozni in nožne naravi. TPSKino jetrno olje z zel. joaecem. S tem oljcm ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vse' kostne bole/ni, žlozni otoki, golšo, malokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je 1 k 40 vin. Opomba. Olje, kiitercga naroöam direktno iz Norvegije, pro- išoe so vedno v mojoni komičnom laboratoriju prodno so napolnijo I stcklenice. Zato zarnorem jami^iti svojim lič. odjcmalcein glede čistote •ii slalno sposobnosti za zilravljonjc. I uristOTOietti-jeva pijaca \z Kine m zeieza k najboljši pripumoeek pri zriravljeuju h ^k k SteklenTca stane I K 60 vin. A „Gonsko vmarsko društvo v Gorici" reg-istrovana zadruga z om'jenim jamstvom ima v svojih bog-atih zalogah in prodaja iaiaiam.iam.mja napounain- ppistnauina- ¦ iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vso kraje od 56 litrov daljo. Uzorci vina pošiljajo so na z'ihtevo. uene so zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gor.ci, ulica Barzellini štev. 22. Dajte otrokom tečne testenine Žnideršič & Va- lenčič-a ako jih hočete imeti zdrave in rudečelične. Prosiva zahtevati listke Največja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže B potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je knpil pri naju za 100 kron blacra. rrosiva aanievaii 11b c k ei Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno kroüo nagrade M .Centrolna posojilnica* registroVana zadruga ü Dorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. Posojuje svojim člaiiom od 1. novembra 1905 dalje : Na mesečna od- plačila v petih. letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Poeojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z 1ie°lo npravneg* prispevka za Tsao-ja pol leta. Obrestna mera za hranilne v 1 o g e ostane nespremenjena. Dobro si zapomni podobo in ime ^^4-+'^NTlV^ ^l T^ ** (smodoični papir W*^ W UWXiJ-Ciiii ¦ - m ovitki) ker sjponarejanjem se hoče konsumenta le zapeljati. rrtWEITESOR/f^ "OTTOMAN-