Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 11 Lpravn^tvo: Ljuoijaaa K.natljeva ulica b — leietun &L 3122, 3123, 3124 3125 3120 lnseratri' oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ni. 3. - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 — Teieton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 1 - Teleton št 190 ' Kačun< pr pošt ček svodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. W'en Jt 105 ?41 LJubljana, sreda 2$. Januarja 1933 Cena Din t- Naročnin« maš« mesečno L)u> 25.— Za možem On 40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knaftjeva ulica 5 Telefon »t 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje Kocenova tri 8 Tel St m Rokopisi se oe vračajo. — Oglasi po tarif u. Nova smer v Ameriki? i Kolonialna debata v Ženevi Iz poročil, ki prihajajo iz Amerike o pripravah novoizvoljenega predsednika za prevzem vlade in državnih poslov, bi se dalo sklepati, da zadnje volitve niso prinesle samo osebne spremembe, marveč da se pripravlja ne le v notranji politiki Združenih držav nov kurz, marveč da je pričakovati tudi bistvene spremembe razmerja, ki ga je vzdrževala Hoovrova Amerika napram drugim državam, zlasti napram Evropi. v . Že Rooseveltov nastop v vprašanju vojnih dolgov kaže, da novi predsednik razmerje Amerike napram Evropi presoja precej drugače, kakor njegov prednik, ki danes še vrši oblast. Hoover se je kazal napram vsem stremljenjem Anglije, Francije in drugih prizadetih držav povsem nepristopnega, dočim Roosevelt revizije ne odklanja načeloma^ in kaže pripravljenost za pogajanja. Kakor smo že poročali, se je pred dnevi vršil med odstopajočim in novim predsednikom sestanek, ki je veljal v prvi vrsti posvetovanju v vprašanju vojnih dolgov. Prišlo oa je tudi do izmenjave misli o drugih", zlasti zunanjepolitičnih zadevah. Podrobnosti konference obeh predsednikov seveda niso znane, toda takoj po svojem sestanku s Hoovrom je Roosevelt zastopnikom tiska izjavil, da se bodo začela pogajanja z zastopniki Velike Britanije že v začetku marca, in je pristavil, da so za pogajanja vrata odprta tudi Franciji in vsem drugim državam. ki se želijo obrniti do Amerike za revizijo ureditve vojnih dolgov. Vidi se torej, da kaže novi ameriški režim dobro voljo, najti pot za zboljšanje odnosajev med Ameriko in Evropo, p- al išče predsednika Roosevelta na po-liu mednarodne trgovske in carinske politike ie znano že iz volitvenega boja. V tem pogledu Roosevelt ni pristaš absolutne ameriške ekskluzivnosti in želi boljših odnosa jev in živahnejšega sodelovanja z evropskimi državami. Nobenega dvoma ni. da bi aktivno sodelovanje" Amerike z ostalim svetom ugodno vplivale na splošni gospodarski razvoj in na postoono likvidacijo krize, ki tare vse svetovno gospodarstvo. Ker pa so mednarodna gospodarska vpraša-nia v neločlji/i zvezi s politično konsolidacijo bo odločilnega pomena stališče, ki ga bo zavzela Amerika pod novim režimom v zadevah internacionalne politike. Koever je dosledno odklanjal vsako politično intervencijo v evropskih meddržavnih zadevah. Sploh je prevladovala v ameriškem javnem mnenju doktrina, ki ji je da' izraza že stari Wa-shington: ne se vmešavati v neameriške zadeve. Ta doktrina je seveda pomenja-la politično, pa tudi gospodarsko izolacijo Amerike od ostalega sveta. Toda razmere, ki so nastale kot posledica vojne. so poučile ameriško javnost, da je taka izolacija trajno težko izvedljiva in da se zakoni gospodarskega razvoja ne dajo ustaviti no državnih mejah. Tudi Amerika, bo dosegla sanacijo gospodarske krize le skupno z ostalim svetom. Da to spoznanje ni ostalo brez vpliva na politično miselnost današnje Ame-rike, dokazujeta knjigi, ki ju je nedavno izdal eden izmed najvplivnejših političnih publicistov Amerike Frank S. Si monds. Na podlagi natančnega prouče vanja mednarodnih političnih razmer Ln na podlagi lastnih opazovanj, ki so mu jih prinesla študijska potovanja po Evropi, je obrazložil svoje poglede na mednarodne politične razmere v delih: »Can Europa keep peace« (Ali more Evropa ohraniti mir?) in »Can America stay at home« (Ali more Amerika ostati doma?). Obe knjigi sta vzbudili veliko pozornost v ameriških političnih krogih, pa tudi zanimanje v ostalem svetu in sta bili prevedeni že na več jezikov. Razmotrivajoč položaj, ki je nastal v Evropi in Ameriki po svetovni vojni, prihaja Simond do zaključka, da je nemogoča politična in gospodarska odde-litev Amerike od ostalega sveta, pred vsem od Evrope. Razvoj zadnjih let je dokazal, da je sanacija ameriške krize mogoča le, če ozdravi tudi Evropa. V Evropi si stojita nasproti skupini zmagovalnih in premaganih držav. Slednje stremijo po odpravi bremen, ki so jim jih naložile mirovne pogodbe, in vidijo rešitev iz krize v reviziji teh pogodb. Revizija pa ni mogoča, ker hočejo države zmagovalke ohraniti svoje posebno stanje. Zato obstoji v Evropi nevarnost vojne, ta nevarnost pa ovira tudi izboljšanje ameriških gospodarskih razmer. Če bi Amerika stopila aktivno na stran zapadnih evropskih sil in bi se zavzela za garancijo sedanjega mirovnega stanja, bi morali revizionisti spoznati, da njihova prizadevanja ne morejo privesti do uspeha. Te države bi se torej morale pomiriti z obstoječim stanjem, ki se bo s tem stabiliziralo in ne bi več oviralo gospodarskega odzdravljenja ne le Evrope, marveč tudi Amerike Zato je nemogoče da bi Amerika ostala neaktivna v evropskem vprašaniu. ako ho^p misliti nq svoio lastno bodočnost. Svetovni lis4"! zatriuieio. da je Si-mondova sodba za ameriško javno mnenje bistvenega pomena in da jo zlasti politika 70. zasedanje sveta DN — Osamosvojitev Sinje — Dr. Beneš je poročevalec v spora med Anglijo ln Perzijo — Japonsko oboroževanje Ekspoze predsednika Molotova — Nenapadalni pakti — Zatrjevanje miroljubnosti — Polemika z Japonsko ženeva, 24. jan. s. Danes je bilo pod predsedstvom italijanskega zastopnika Aloi-siia otvorjeno 70. zasedanje sveta Društva narodov Daljša razprava sc je takoj v začetku razvila o poročilu, ki ga je podal češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš o pokrajinah, ki so pod mandati velesil Predsednik Aloisi je odločno zahteval, da morajo biti vsi kraji, ki so pod mandatom, v gospodarskem pogledu absolutno enakopravni. Hkrati je izrekel toole simpatije Italije za prizadevanje prebivalstva v Siriji, da bi si pridobilo neodvisnost. Zastopnik Nemčije K o 11 e r je zahteval, naj stalna mandatna komisija čim prej prouči možnost, ali sc da Tanganika, ki je pod angleškim mandatom, spojiti z angleškimi kolonijami Kenjo in Ugando, kakor je to nameravala angleška vlada. V Nemčiji in drugod so se namreč pojavile kritike zoper ta načrt. Zastopnik Francije, državni podtajnik C o t, je izvajal, da je razpravljanje o vprašanju emancipacije Sirije izpod francoskega mandata preuranjeno. Francoski vrhovni komisar v Damasku je sporočil mandatni komisiji podrobnosti o francoskem načrtu glede postopne emancipacije teh krajev, Francija pa je seveda mnenja, da Je treba razvoj, ki stremi po popolni neodvisnosti Sirije, čim bolj pospešiti. Kot zadnja točka današnjega dnevnega reda je bila kratka razprava o sporu meri Anglijo in Perzijo zaradi razveljavljenja koncesij Anglo-Persian. Oil Company. Generalni tajnik A v e n o 1 je sporočil, da je pred eskaj tedni nujno zaprosil obe stranki, naj ne ukreneta ničesar, kar bi utegnilo položaj izpremeniti ali celo poslabšati. Nato je bil za poročevalca, o tem vprašanju imenovan češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki bo stopil v stik z angleško in perzijsko delegacijo ter na eni izmed prihodnjih sej sveta predložil začasno poročilo v razpravo. London, 24. jan. č. >Daily Hera1d< poroča v senzacionalni obliki, da se bavi svet Društva narodov z vprašanjem japonskih vojnih baz na Marijanskili in Karolinških otokih v Tihem oceanu, ki so pod japonskim mandatom. Pred vojno so bili ti otoki nemške kolonije. Ker r začela graditi mornariške utrdbe na otokih, je Japonska kršila 22 čl. oakta Društva narodov in washingtonsko pogodbo štirih velesil glede Tihega oceana. Mandatska komisija Društva narodov je na svojih tajnih sejah zahtevala od japonskega zastopnika natančna pojasnila, nakar je japonski delegat izjavil, da je japonska viada izdala za te otoke že nad 100.000 funtov šterlingov. Morna. riške baze na otokih bodo služile le trgovskim namenom. Zgrajene so bile le take in pristaniška skladišča. V ameriških krogih v ženevi pravijo, da je postalo to vprašanje zelo važno. Vse tudi kaže. da je bila ta informacija lansira"" iz ženevskih ameriških virov. Moskva, 24. januarja r. Včeraj se je prijelo zasedanje osrednjega izvršnega odbora Sovjetske unije. Po otvoritvi zasedanja po predsedniku Kalininu je sledilo večurno poročilo predsednika sveta ljudskih komi-sariev Molotova o gospodarjih načrtih za 1. 1933. Molotov je zagotavljal, da je bil kljub navidezno neugodnim številkam v bistvu namen prve petletke vendar dosežen, ker se je Sovjetska unija preosnovala v industrijsko državo. Pri tem se je Molotov skrbno izog bal da bi se spuščal v razpravo o sedanjih hudih gospodarskih težavah, ki se pojavljajo v Rusiji. Glede zunanje politike je Molotov izjavil, da so odnošajn z vsemi sosedn mi državami normalni in urejeni, zlasti po «»-kljucitvi novih pogodb v poslednjem letu Izrazil je upanje, d-a bo tudi Francija v kratkem ratificirala pogodbo o nenapada-nju. Brezuspešna so ostala samo pogajania. da bi se sklenila slična pogodba tudi z Rumunijo Posebno stališče zavzema med ev-ropskVmi državam Nemčija, s katero vzdržuje Rusi;a neizpremenjeno tesne gospodarske zveze. Molotov je ponovno zatrdil. da je sovjetska zunanja politika usmerjena na vzdr- ževanje miru in je z zadoščenjem omenjaj turški poset v poslednjem letu ter obnovo odnošajev s Kitajsko. Nadalje je omemi, da se Češkoslovaška še vedno obotavlja priznati Sovjetsko unijo Odpoved trgovn-ske pogodbe z Anglijo ni bila ;zvršena na rusko pobudo ter tud? še ni jasno, kakšne cilje zasledujejo Angleži, napačno pa ni bilo. če bi kdo hotel Rusijo ustrahovat na ta način. Glede Daljnega vzhoda je izjavil Molotov, da bo Sovjetska unija vztrajala pri svoji politiki oevmešavanja in stroge nevtralnost v knajsko-iaponskem sporu n v mandžurskem vprašanju. Dejal je. da Japonska za sedaj še ne misli na zsfcljučitev pogodbe o nenapadanju z Rusijo. Pri tem je opozoril na zadržanje nekaterih japonskih krogov. Tako je n. pr. nedavno objavilo japonsko vojno ministrstvo tendeneno noto o namerah sovjetskega poslaništva na K;tajskem »Čeprav je Rusbzinekovih načrtih. Pri zaslišanju treh drugih fašističnih voditeljev v Pragi pa so ugotovili, da je Gajda celo pisal Kobzineku, naj ne za-počne prevrata. Iz tega sledi, da je cen- tralno vodstvo češkoslovaških fašistov v Pragi vedelo o namerah za napad. Tudi iz zaslišanja v Brnu aretiranih fašistov je ugotovljeno, da so se fašisti odzvali Kob-zinekovemu pozivu, v prepričanju, da je to ukazal Gajda V Pragi se nadaljujejo hišne preiskave in zasliševanja. V vili polkovnika Feliksa, čegar soproga je voditeljica fašističnih žen je policija zaplenila znatno količino orožja, pušk in municije. Razumljivo je, da dobivajo češkoslovaški uradi največ obremenilnega gradiva pri fašističnih organizacijah. V Brnu tn Pragi je bilo doslej v zvezi s to zadevo aretiranih 80 oseb. Vsi krivci napada bodo prišli pred sodišče za zaščito države. Berlin, 24. januarja d. Državni kancelar Schleicher je včeraj poročal predsedniku , Hindenburgu o političnem položaju. V vladnih krogih so mnenja, da bo rok, ki je bil dovoljen strankam za pogajanja o osnovanju državnozborske večine, potekel neizrabljen. Centrum se dTŽi prav tako rezervirano kakor narodni socialisti, od katerih je izvedba tega načrta v prvi vrsti odvisna. Hitler je snoči odpotoval iz Berlina, kar pomeni dejansko konec poslednjih poizkusov za osnovanje strnjene parlamentarne večine. V teh okoliščinah sta Schleicher in Hindenburg brez dvoma razpravljala predvsem o pooblastilih, ki bi bila potrebna, če bi se vnovič pokazalo delo s parlamentom nemogoče. Splošno .se govori, da bo parlament že prihodnji teden razpuščen. volitve pa razpisane za prvo nedeljo meseca aprila. K tem vestem ugotavljajo desničarski listi, da bi bil« nove parlamentarne volitve zaman, ker so že zadnje pokazale, da parlament obstruira. Ti listi so mnenja, da bi stiska, v kateri se nahaja država, opravičila izredne odredbe, ki naj bi jih vlada sprejela brez parlamenta. Berlin, 24 jan. A A Policijski ravnatelj je dovolil, da prirede komunisti jutri na Biilovvplatzu protestno demonstracijo proti nedeljskemu hitlerievskemu obhodu. Prav tako je policija dovolila socialistično manifestacijo za prihodnjo nedeljo v protest proti politiki nemške vlade. Berlin, 24. jan. AA. Državni komisar za Prusijo je imenoval Herberta Bismarka, vnuka kancelarja Bismarka za državnega tajnika v pruskem notranjem ministrstvu. V levičarskih krogih s tem imenovanjem niso zadovoljni, češ, da bo tako dobil v svoje roke vso prusko policijo, in se boje, da jo bo izrabljal proti demokraciji. Po razpustu grškega parlamenta Opozicija očita predsedniku republike, da je kršil ustavo, iu mu grozi z obtožbo Kralj in kraljica v Sinaji Sfnaja, 24. januarja, p. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta se danes odpeljala z rumunskim kraliiem Karolom v petrolejske kraje v MorelMi ter posetila mesto Cimpi-no, ki je središče rumunske petrolejske industrije. Pred odlhodom iz Sina je je kralj Aleksander sprejel odposlanstvo petih oficirjev 9. lovskega polika kraljeve garde, ki nosi ntjegovo ime. Opoldne je kralj položil venec na grob pokojnega rumniroskega državnika Taka Junesca. Jutri se bo kralj Aleksander poklonil na grobu pokojnega romunskega kralja Ferdinanda. Ameriški senat za odpravo prohibicije Washington, 24. jan. d. Pravna komiaija senata je odobrila zakonski načrt, v katerem se izjavlja, da je prodaja piva in vina, ki nima več kakor 3.50 odstotkov alkohola, zakonito dovoljena. upoštevajo krogi okrog Roosevelta. Ako je temu tako in se je javno mnenje politične Amerike res okrenilo v označeno smer, bi to pomenilo važen korak naprej v izgraditvi evropske mirovne organizacije. Približalo bi nas pa tudi olajšanju gospodarske situacije. Minister Titulescu operiran Bukarešta, 24. jan. AA. Rador poroča: Zunanji minister Titulescu je obolel na vnetju srednjega ušesa in je ostal doma. Snoči je prestal manjšo operacijo. Davi je vročina popustila, vendar se ne ve, ali se bo minister že jutri lahko vrnil v Bukarešto lz Sinaje dalje poročajo, da je jugoslovenski minister Bogoljub Jevtič ob 18. uri poiskal obolelega rumunskega zunanjega ministra Titulesca in ostal pri njem do 19.30. Gospodarska zveza i o v>« . nn v«. med Grčijo m lurcijo Beograd, 24 jan. p. Kakor poročajo iz Aten, so se tamkaj končala pogajanja, pričeta že lani za osnovanje gospodarske zveze med Turčijo, Bolgarijo in Grčijo. Po objavi grške vlade, so pogajanja s Turčijo rodila precej zadovoljive uspehe ter bosta grška in turška delegac:ja v kratkem odpotovali v Sofijo, kjer bosta pričeli pogajanja z zastopniki bolgarske vlade Ostavka katalonske vlade Barcelona. 24 jan A A. Zaradi nesoglasij v nekaterih točkah katalonske ustave so štirje ministri podal5 ostavko. Da omogočijo Maciji rekonstrukcijo kabineta, so tudi ostali člani vlade nato podali ostavko. Atene, 34 jan. d. Do razpusta grškega parlamenta je prišlo na ta način, da je predsednik republike Zaimis poslal včeraj senatu poslanico, v kateri je zahteval v smi-slu us#tve razpust poslanske zbornice. Nove volitve naj bi se vršile 5. marca. Ker imajo republikanske stranke v senatu močno večino, je bila seveda ta zahteva sprejeta. Vodja opozicije Tsaldaris je objavil izjavo, v kateri označuje razpust parlamenta kot prevratno dejanje, ker nova vlada Venizelosa v poslanski zbornici še ni podala svoje deklaracije. Rizpust je izzval velik odpor v opoziciji. Več opozicijskih poslancev namerava obtožiti predsednika republike Zaimisa zaradi kršitve ustave, kar bi pa bilo mogoče samo v tem primeru, če bi opozicija zmagala p.n novih volitvah. , . ., Atene, 24. jan. AA. Da se je predsednik republike odločil zahtevati od senata sklep o razpustu parlamenta, je bilo vzrok pismo. ki ga je Venizelos poslal predsedniku repuotfke. V tem pismu pravi Venizelos, da je bilo že takoj po volitvah 25. septembra 1. 1. jasno, da sedanji parlament ne bo dolgotrajen in da ne bo sposoben za normalno delo. razen če bi politične stranke sklenile premirje in se zedin:le za koncentracijsko vlado, ki bi edina bila zmožna rešiti mnogoštevilne probleme države. Na žalost, nadaljuje Venizelos. se je vse prizadevanje za sestavo take vlade razbilo na trmastem odporu narodne stranke ki tega ni hotela, dočim so bile vse druge stranke pripravljene stopiti v koncentracijsko vlado. Nato navaja Venizelos dogodke, do katerih je prišlo pied poslednio vladno krizo in ki so rodili koalicijsko vlado pod njegovim predsedstvom Venizelos nagla-ša, da bi bilo za njegovo vlado odveč stopiti pred parlament, v katerem bi dobila le 124 glasov proti 121, ne glede na to. da bi se z debato samo kratil dragoceni čas. Zato je vlada rajši šla po ravni poti in zahtevala razpust parlamenta. Trdijo, nadaljuje Venizelos, da čl. 89. ustave obvezuje vlado da se mora na vsak način predstaviti parlamentu, ki mora sklepati o zaupnici, toda določ:la ustave in vsa pravna določila se morajo tolmačiti po duhu. ne pa v prvi vrsti po črki. Kadar že dejstva sama dokazujejo, da je razpust parlamenta potreben, se res ne vidi, zakaj nai bi vlada stopila predeni. Na koncu nasrlaša Venizelos nepotrebnost eksperimentov, ki so vnaprej obsojeni na neuspeh ter prosi predsednika republike. naj na podlagi M. 79. ustave zahteva od senat? odobritev razpusta parlamenta. Iste razloge je navaial Venizelos tudi na snočnji seji senata, ki ie z 79 glasovi proti 20 glasovom sklenil razpust parlamenta. Uradni list z objavo predsedn'škega ukaza o razpustu parlamenta in razpisu novih volitev 5. marca je izšel še v teku noči. Delo skupščinskih odborov Včeraj so imeli seje skoro vsi odbori — Finančni odbor je rešil proračuna prosvetnega in vojnega ministrstva — Zakon o lekarnah Beograd, 24. januarja p. Ministrski svet je imel dopoldne m popoldne sejo, na kateri je predvsem razpravljal o delu Narodne skupščine m o zakonskih predlogih, kn jih sedaj obravnavajo skupščinski odbori. Skupščinski odbori delajo intenzivno m so imeli tudi danes več sej. Odbor za proučitev zakonskega načrta o občinah je mel sejo dopoldne m popoldne pod predsedstvom dr Stojadmoviča Razpravljal ie o tretje«) poglavju ki govori o organizaciji občin. Finančni odbor je dopoldne obravnaval še proračun ministrstva za prosveto. Izvoli! je pododbor devetih poslancev, tned katertni je tudi poslanec Lovro Petovar, in mu poveril nalogo, da se podrobno bavi z osebnimi izdatki v državnem proračunu; tako se bo olajšala in pospeš la razprava v p len umu finančnega odbora. Proračun mi-ri=trst^a za prosveto je finančni odbor odo- bril do 1. popoldn«. Na popoldanski seja pa je pričel ra,.pravi jati o proračunu ministrstva za vojsko n mornarico ter je pri tej pri liki podai vojni minister general Sto-janovic daljši ekspoze o stanju naše vojske. Po debati, ki se je nato razvila, je bil proračun ministrstva za vojsko in mornarico ob 8. zvečer odobren. Danes se je sestal tudi skupščinski odbor za proučitev zakona o lekarnarjih. Kakor znano, je bilo na eni zadnjih sej Narodne skupščine sklenjeno, da s« obstoječi zakon o lekarnarjih v gotovih točkah spremeni. Današnja seja sikupšč nskega odbora je sklenila. da se spremen* čl. 4. v tem »mislu, da "se zmanjša za pridobitev lekarniške koncesije doslej zahtevana pripravljalna služba petih let na tri leta. Odbor je dalje sklenil k čl. 5. dostaviti posebne določbe Slede ob črnskih lck.-^n v občinah, kjer n: nobene lekarne. Slovaški lisi o Koroščevih punktacijah Zanimiv članek »Slovenske ga Dennika« v Bratislavi -Koroščevo postopanje je nerazumljivo Bratislava, 24. januarja v. »Slovenski Dennik« je objavil daljši članek pod nasloven »Korošcev federalizem«. V članku <-e bavi z najnovejšim političnrn programom dr Korošca, kot je formuliran v njegov.h aunktacijah. V punktacijah vid slovaški list federalistični čredo dr. Korošca in mu zdi naravno, da so izzvale v vsej^ Jugoslaviji zlasti pa v Sloveniji sami hudo ogorčenje. List nato nadaljuje: "»Skoro ves jugoslovenski tisk je ostro reagit«! na ta načrt m politična, kulturna in gospodarska društva v Sloveniji so takoj ^zavzeta negatvoo stališče proti tej najnovejši fazi Koroščevega političnega razvoja. Vsa jugoslovenska javnost pa je bila predvsem iznenadena zaradi tega. ker je « takim programom moge! stopiti pred njo človek, ki "je od početka pc/nagal pri graditvi edrictva Jugoslavije bil po svetovni voini mnogokrat m nister in celo predsednik vlade ter nadalje nad poldrugo leto minister v vladi generala 2-lvkoviča. ki je prevzel vodstvo "državn;h poslov predvsem 7«radi tega. da bi 7 izrednim po!'t:čnim režimom izvede! načela državnega iti narodnega edinstva. Dr. Korošec je v punktaci- jah postavil svobodne jugoslovenske Slovence. ki tvorijo dei jugoslovenske narodne večine, oolitično na n.vo onih zasužnjenih Slovencev, ki so bili z mirovnimi pogodbeni' prepuščen! Italiji, Avstriji in Madžarski. Na ta način je dr. Korošec postavi! vprašanje slovenske iredente ter se postavil'ob stran vsem on-m revizionistom, ki želijo razdor in razkroj Jugoslavije. Pn tem je popolnoma pozabil povedati, na kakšen način je v stanju združiti vse Slovence v svoji imaginarni enoti. Zahteva dr. Korošca, ki se tiče Slovencev v Jugoslavija je tudi drugače nerazumljiva. Slovenci so kljub centralistični državni obl:ki dobib takoj po vojni glede na svoje predstavnike v vlad skoro popoltfo-ma avtonomen položaj, tako da se je usoda Slovencev nahajala vse od uedeny eden zmed teh delavcev popisuje sedal svoje vt.ske Preprosto pisanje tf-ga bivšotra pristaša komu nistične stranke in temna slika delavskega življenja v boljševišk; tcusiji so na mase učinkovale boM nego vse teoretično razglab Ijanje učen h p'seev. še bolj pa je pospešilo pre'om poročilo o potovanju dveh znanih če3k:b javnih delavcev novnaria inž .1 šroma in prof I. Slavika Oba sta po nekoliko let sistema tično študira'3 rusko »sivlierie oba pa sta •p- iqi-fc-eni bivanju doma oonevno poseti-1^'SSR. da hinj, a so njihovi izlet' v te kraje prenehali po voj-n. »ker je Bohinj ostal na jugoslovenskem ozemlju in se je meja začrtala po gorskem grebenu Triglav-Cma prst. Ker Bohinj ni bil vključen v italijansko ozemlje to dejstvo ne samo da nam ovira ali vsaj otežuje dostop v te kraje, temveč ima za naše mesto (TrsO še druge režje in občut-nejše posledice. Transdninska žcleznica,ki oi morala vezati Trst direktno z avstr jsko nemškimi deželami stopa, ko prihaja v Bohinj, na jugoslovenska tla in s carinskim postopkom znatno ovt.a promet, zlasti potniški, pa se poinki izogibajo te vožnje « Predavatelj je nato op:sova! 1 riglav in planinsko življenje v njegovem območju in obširno govori! o delovanju italijanskega planinskega društva v tem go-skem svetu, o italijanski planinski koči »Napoleone Cozzi« na D ;lcu Svoje pre.lava.ije jo zaključi s pozivom naj italijanski planinci kar najbolj pugos.o hodijo na Triglav. »ki ni zanimiv samo po impuzant-nosti svoje kope, po veličastnosti svojih sten, po slikoviti lepoti svojih dolin, temveč tudi po svoji — pnebni zemljepisni legiU Tržaški list dodaja, da se je v tem pogledu treba spomniti besed, ki jih je ekscelenca Manaresi, predsednik splošnega i'alijan-3'kega planinskega društva (»Club Alpino Italiano«), napisal za uvod Cher-sijevemu »Vodiču na Triglav« in ki se glase: »Julijske planine morajo vedno bolj postajati, bolj kot gorske ograje, ograje jeklene volje, nezmagljive meje za druge., zmagijive pa za na*, da gremo dalje! Da se pa to zgodi, moramo gorovje poznati, hoditi po njem in ga ljubiti!« — Stvar je povedana tako jasno, da jasnejše besede ni mogoče, niti potrebno reči Italijanske plan'nske postojanke v naših planinah so po njihovem lastnem priznanju postojanke italijanskega »svetega egoizma« italijanskega pohlepa po našf zemlji Meja na Triglavu mora biti ne-zmagljiva za vse druge, zmagljiva pa za Italijane, — da — prdejo dalje! »Per an-dare piu oltre!« Dalje na drugo, na našo stran! Jeseniški kovinarji proti punktašem Podružnica Narodne strokovne zveze na Jesenicah je sklicala v nedeljo 22. t. m. zborovanje v Sokolskem domu. Zborovanja se je udeležlo nenavadno veliko število članstva, vodil pa ga je podružnični predsednik Franc Kralj, ki je uvodoma poudaril, da so se nacionalni kovinarji zbrali, da dajo duška ogorčenosti proti razdiralcem državnega ed nstva in da se pogovorijo o težkih razmerah, ki vladajo v tovarni. Za njim je govoril tajnik M a r -ko vič, ki je poročal o mezdnem gibanju pri KID, o pogajanjih za kolektivno pogodbo in o vol tvah obratnih zaupnikov. V svojem govoru je naslikal položaj na Jesenicah in tudi ugotovil razburjenost delavstva proti marksistom; delavstvo je končno spoznalo, kam je vodila politika Internacaonale strokovne organizacije in je zato prišel čas obračuna. Kot drusr' eovornik ie nastopil predsednik NSZ Rudolf Juvan, ki je predvsem izrazil svoje zadovoljstvo, da ee ie nacionalno delavstvo zbralo v tako lepem številu na svo-iem zborovanju. Nadalje se je pečal z nekaterimi aktualnimi delavskimi socialntmi vprašanj5 in obsodil postopanje marksistične strokovne organizacije V svojem nadalj-nem govoru se je bavi) g. Juvan s punkta-cijami dr. Korošca in ostro žisoeal nastop vseh onih. ki rušijo s takimi izpadi temelje močne in enotne Jugoslaviie Odločno je obsodil tudi postopanje cerkvenih krosov, ki so s svojim pastirskim listom neosnova no napadli Sokolstvo. to edino našo viteško organizacij. Zborovalci so z vel kini ogorčenjem daiali duška proti vsem. ki skušajo rušiti temelje države. Nastopilo je še nekaj govornikov, nakar so zborovalci sprejeli resolucijo, ki pravi med drugim: »Jugoslovensko narodno in državno edinstvo je bilo že pred vojno ideal slovenskega zavednega delavstva Narodni delavci slovesno izjavljamo, da vidimo ie v enotni in močni Jugoslaviji svojo rešitev Zato najodločneje odklanjamo vse poizkuse rušenja te naše države in njenih temeljnih principov in obsojamo akcijo, ki je na pe.rjena proti državnemu edinstvu Obsojamo tudi vsak napad na Sokolstvo. pa naj pride od katerekoli strani Narodno zavedno delavstvo Jesenic kliče ob tej priliki: Naj živi kralj Aleksander I! Naj živi edinstvena in močna Jugoslavija!« Znižanje obr<*stne mere vČSR Praga. 24. jan. h V zvezi z akcijo češkoslovaške vlade zd splošno znižanje ob-estne mere. je češkoslovaška Narodna banka po daljših posvetovanjih z vlado in z organizacijo denarnih zavodov sklenila danes znižanje diskontne obrestne mere od 4.5 a 3.5 odstotka Lombardna obrestna mera je bila ziržana za pol odstotka in sicer na 5.5 odnosno 6 odstotkov. Sprememba ameriške ustave Was.hington, 24. ian. č. Zakonski načrt o izpremembi dosedanjih določil, po katerih je novoizvoljeni pred^edtrk Zed™.ien;h držav prevzema! svojo oblast 4. marca, ie sprejelo 36 držav. Po novem zakonu bo novoizvoljeni predsednik vsakokrat prevzel svojo oblast že 1 ianuaria Zakon bo dorfa ob-ičali v snegu dve lokomotivi. Tudi avtobusnega prometa tamkaj zaradi neprehodnih cest še ni bilo mogoče obnoviti v polnem obsegu. Zaradi nizkega stanja Dunava in ledenih plošč je bi!o treba na Dunavu ustaviti ves ladijski promet parmke pa zasidrati v zimskih pristaniščih. Budimpešta. 24. jan. s. Iz raznih komita-tov. predvsem iz komitata Tolne poročajo o več metrov visoki snežni odeji ki je povsod povzročila velike prometne zapreke. Pn Kisoku so našli nekega starega kmeta zmrznjenega na cesti Bukarešta. 24 januaria. A A Že tri dni silno mede sneg Zasnežitev zavzema oon--kod že katastrofalen obseg Vse železniške proge, ki vežeio Moldaviio s prestolnico so zasnežene. Braila na Dunavu je popolnoma odrezana od sveta. Praga. 24 ianuaria. g- Val mraza je or> r^sel na Češkoslovaškem ponekod tf»mr>prn-ture 22 do 24 stopinj. Promet na t>odež !-skib eeetah je zaradi visokega snega zelo otežkočen. Milan. 24. januarja, g. Po vsei Italiji je pritisnil izredno hud mraz. V Trstu briie močna buria London. 24 januarja AA Tudi dane« pritiska nad Angliio nenavadno hud mraz. Danes ie bil najbolj mrzel dan v zadnjih Stirh letih Moskva. 24. jan. s Leningrajska pomorska oblast je danes kljub neugodnemu letnemu času odredila, da mora ledolomec »K-a*:n« takoj odriniti k Novi zemlji, ker grozi 14 ljudem na tamkajšnji me'e-reološki opazovalnici smrt zaradi lakot« in mraza. V Ameriki pa ravno narobe Nev-york, 24. jan. č. Dočim je zavladal v Evropi neobičajen zimski mraz. je dosegla tem^ratura na zatiadni obali v Ze-dinienih državah 17 stopenj C. Take r.m-ske gorkote v zapadni Ameriki že od !eta 1906 ni bilo. Delo reševalcev in čuvarjev Ljubljane Kljub malemu številu so poklicni gasilci in reševalci tudi lani vzorno vršili svofo nalogo in izpopolnili svojo opremo LJubljana, 24. januarja. Ljubljanskii gasilski urad polaga poročilo 0 delovanju preteklega leta. Naglašati pomen te institucije za Ljubljančane in mesto v celoti, je odveč. Njene naloge posegajo od primera do primera v široko življenje Ljubljane v znamenju čuječnosti-Gasilmi urad in reševalno postajo vodi že nad 10 let poveljnik, magistralni uradnik g. Janez Furian kar najpožrtvova!nejše V teku preteklega leta ie bilo treba reSiti različna gospodarska vprašanja, v prvi vrsti potrebne nabave, pri čemer je odlično sodeloval magistratmi nadsvetnik. vodna gospodarskega urada g. Jančigaj. Tako so si opomogli gasrloi in reševalna postaja z novim orodjem, ki pa seveda samo služi občinstvu. Dasi je aparat za napredujočo Ljubljano sila skromen, je vendar tudi lani moštvo s poveljnikom popolnoma doraslo svoji nalogi. Gasilski urad je obstoja! iz poveljnika, enega teleformsta. treh šoferje^ m sedmih gasilcev, reševalna postaja pa iz 1 telefonista 2 šoferjev in 6 reševalcev. Posamezniki vrSe v partijah po 48 ur službo in uživajo !e po 24 ur prostega časa. Navzlic temu pa so bi!« razmere prav dobre in je moštvo bolehalo skupno samo 77 dni. Pri tem pa so se dovolil« moštvu dopusti izključno samo za dobo. ki jo dovoljuje službena pragmatika. Požari ln nezgode Lani so poklicni gasilci posredovali v 64 požarih, tako predvsem na Dolenjski cesti, v Veliikj čolnarski ulici, pri državnih barakah v Dravljah. v Stre!i§ki ulici, v Igriški ulici, na Poljanski cesti, pri paviljonu Higienske razstave na velesejmu, pri požaru v palači OUZD in na Novem trgu. Dalje so bili poklicani na pomoč gasilci nri 30 malih požarih v mestu, pri 9 požarih v dimnikih, pri 10 mišljenih požarih in 7 primerih reševanja nezgod, to se pravi: največ pri nerodah, ki so zašle v poznih nočn h urah in cepnile v Liubljaniči-no strugo. Reševalne vožnje Reševalni avtomobili so prevozili v preteklem letu skupno 17280 km, od tega je absolvira! voz Austro-Fiat 11.704. starejši voz tipa Steyer 1740 in novi ameriški avto znamke Internationa! 3856 km. Skupni zaslužek od 1799 voženj z rešilnimi avtomobil znaša 232.356 Din. z vozovi s konjsko vprego pa je napravilo 778 voženj, ki so vrg'e 36.71 n Din. kar da skupaj 269 tisoč 66 Din. Če se vpošteva deistvo. da so vozovi prevažali že nekaj mesecev v preteklem letu Hudi po znižani tarifi in da ni bilo vplačanih še 'epo število voženj, je rezultat še vedno zadovoljiv. Statistika prevozo-' Bilo je 412 prevozov zaradi raznih poškodb. 10 zaradi zlomljene roke. 95 zara-d$ziomljene noge. 2 zaradi izvitja roke, 7 zvitia noge. 118 zaradi slepiča, 7 zaradi kile, 3 od pasjega ugriza. 727 notranjih bo'ezni. 44 reumatizma. 39 zastrupljenja krv\ 11 ope.riin. I ozebline, 6 kožne bolezni, 5 spolne bolezni. 55 zaradi umobolno-sti, 5 mrtvouda. 23 živčnih bolezni. 23 kapi. 1 božjasti. 8 epilepsije. 6 ošpic 1 gripe 3 malarije. 18 angine. 22 škrlatice. 11 davi-ce. 8 šena. 1 tifus. 23 za rad poskusa samomora. 24 vnaniih bolezm. 266 poroda 154 krvavlien.ia. 43 splavov. 1 griže. 1 prisada. 3 vodenice. 412 prevozov oa iz bolnice na do-m. Vse te vožnje so se izvršile v popolnem redu >n ni bilo od strani strank nobenh pritožb Tarifo za reševalne vožnje ie v teku 'eta znižal magistratov gremil-za reševalrr avto v mestu od 80 na Din izven mesta pa od 10 na 6 Din za km polec takse. Delavnice Vse osob:t institucije tvorijo mimo vodstva sami obrtniki, ki so letos izvrševali vsak svoio obrt v mizarskr in ključavničarski delavnici za trestno občino. V de'av-nici so popravili mestni osebni avtomobil, dalje so napravili več pohištvene opreme za razne mestne urade, čevljarji in krojači so izvršili vso obleko in obutev za poklicne gasilce: v ostalem so pregledali v teku leta vse hidrante v mestu in poročali o nedostatskih vodstvu mestnega vodovoda. Skuoni zaslužek izven poklicnega de'a bi znašal tu 50.933 Din. Požarno . policijski ogledi Lani po pregledali gasilci hiše. skladišča, podstrešja .i druge prostore v naslednjih ulicah: Tjrševa, Strossmayerjeva. Linhartova, Kariovška cesta, Jegličeva cesta. Go-sposvedeska cesta, Vošniakova uhica in Šmartin«ika cesta, doč;m so bili drugi mestni deli og'edani že prej. Gasilci so dalje dajali straže in inšpekcije ob raznih prilikah v najrazličnejših poslopjeh in pri najrazličnejših prireditvah. Nabave Z zadovoljstvom je treba beležiti, da je občinska uprava tudi v preteklem poslovnem letu veliko storila za varnost ljubljanskega mesta, to navzlic vsej krizi. Nabav-ke za reševalce so iznašale nad 700 000 dinarjev, za kar smo dobli novo avtomo-bifaio lestvo Magirus, dva aparata proti plinom in pa moderni reševa!n*i avto 'International«. Bilanca urada je tako v splošnem prav zadovoljiva. Agende urada se leto za !etom množijo. Poleg internega dela in reševanja uradnih spisov mora delati vodstvo z moštvom vred v prvi vrstri na strokovnem polju, za kar so potrebne gasilske vaje m teoretična predavanja. Pač pa trpi mstituciia na pomarei!kat*iu primernih prostorov in bo treba čimprej razmišljati o novi stavbi, ki naj b: shizila samo (Toksičnemu gasilstvu in pa reševalni postaji* V nedeljo, 29. t m. vsi v Sokolsk! dom v SiškJ na VELIKI SHOD vsedržavne stranke JRKD Na shodu bo podal g. minister dr. Albert Kramer svoj veliki referat o političnem !n gospodarskem položaju v državi. Poleg tega govore se drugI. Začetek točno ob pol II. uri dopoldne. Krajevni odbor JRKD v Šiški. Imenovanja na ljubljanski univerzi Beograd, 24. jan. p. Na Ljubljanski univerzi je napredoval za eno skupino redni profesor na pravni fakulteti dr. Albin Oeris Izredni profesorji na tehnični fakulteti a poslana dela naših avtoriev v Za.n poč!norrikn Ni. Vel. kralju. . ....... _ IJ^i V is. Ju, a uluSrAr Pesem nežne ljubezni, opereta ve-• lega humorja, komičnih prizorov, Kj| smeha in petja ki je poklonil društveno zastavo ter z odlikovanjem počastil GM in celo vrsto njenih vnetih sodelavcev. Posebna zahvala velja tudi vladi, zlasti pa ministrstvu pro-svete in ministroma gg. dr. Kramerju in Puclju, banski upravi, mestnemu načelstvu in knezoškofu dr. Rožmanu. GM se vztrajno in požrtvovalno oklepa svojega cilja navzgor do najvišje popolnosti in gotovo ga bo dosegla če ji ostanejo zvesti vsi njeni dosedanji sodelavci in prijatelji. Pri apnen ju arterij v možganih in srcu dosežemo ori vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polno stransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ____ Kamnik in združitev občin Kamnik, 24. januarja. Kočljivo vprašanje tvori za Kamnik novi zakonski načrt za združitev občin v večje upravne edinice. O tem je na občinski seji izčrpno poročal sreski načelnik gosp. Voušek, ki je poudarjal, da je to vprašanje v kamniškem srezu še posebno težavno. ker ima 57 majhnih občin. V sosednjem kranjskem srezu je pri istem številu prebivalstva samo 19 občin. Za mesto Kamnik bi prišle v poštev tri možnosti: 1. da sedanji Kamnik z 984 ha površine, 2548 prebivalci in 233.863 Din davčne podlage ostane: 2. da se ustvari veliki Kamnik s priklopitvijo cele okolice, ki gospodarsko teža v center (občine Paloviče, Nevlje. Mekinje. Tunjice in Pohorje), ki bi obsegal 3989 ha in imel 5483 prebivalcev z davčno podlago 300.592 Din. S tem bi se mesto povečalo za 3000 ha, prebivalstvo bi se podvojilo, davčna podlaga bi se zvišala samo za 70.000 Din; 3. da se priključi mestu samo to. kar ima me3tni značaj, to je Ba-kovnik in Duptjica ter del Spodnjih Mekinj. Iz oklepa občin, ki obdajajo Kamnik, pa bi se ustvarila velika okoliška občina, ki bi imela svoje središče v Kamniku. Od Mekinj bi prišel k priklopitvi v Kamnik v poštev pas ob Bistrici, ki bi mu bila meja vzhodni zid tovarne Vesna in cesta do Prašnikarja ter dalje do sedanjega mestnega kopalšča. Izčrpna debata o tem Je pokazala, da se obč. odborniki v polni meri zavedajo velike važnosti, ki jo ima to vprašanje za bodoči razvoj Kamnika. Gibanje naših splitskih Cirilmetodarjev Split, v januarju. Na Sil ves t novo so splitski Ciril-iMeto-darji obračunali s starim letom kakor se za ta večer spodobi. Z malega društvenega odra so s-e iskrile šale in kupleti in vse je očaral zlasti prisrčen in neposreden humor g. Holvja. Originalen je bil nastop Gorenjca z orglicami ter brzoslikarja, ki je v par minutah z neverjetno naglico posnel kopico posrečenih karikatur raznih oseb iz društvenega kroga. Oba je postavil g. prof. Kopač, pa tudi ostali sodelujoči so po najboljših močeh prispevali k razpoloženju večera. Prikrajšani so bili mogoče edino plesa željni pari, k: jim zasedena dvorana ni nudila dovolj prostora, dasi je poskočna muzika, predvsem izvrstna harmonika, kar silila v pete. V polnočnem govoru je predsednik inž. Go-riup pozdravil mlado leto in čestital prisotnim ter se z izrazi vdanosti spomnil tudi našega vladarja, kateremu je dvorana navdušeno vzklikala. Dasi se tudi s tega večera ni dala popolnoma pregnati pošast sedanje krize in se silvestrovanje, kakor tudi pri drugih splitskih društvih, ni razvilo v široko, brezskrbno veseljače-nje. ki je ta večer običajno, vendar so se ljudje v dobri volji razhajali še-le v poznih nočnih urah. Drugi, resnejši obračun s starim letom je sledil 14. januarja, ko se je vršil drugi redni občni zbor splitske Ciril-Metodove podružnice Poročila funkcionarjev so dala dober pregled društvenega delovanja, ki izkazuje izredno živahno gibanje, kakršno se v sedanjih razmerah pač malo-kie najde. Društvo, ki šteje okrog 170 članov, je razdelilo delo na štiri odseke: prosvetni, zabavni in diletantski, pevski in informativni odsek. Delokrog prvih treh izhaja že iz njihovega imena, informativni odsek pa je rodila potreba sama, ko so se jeli obračati na društvo premnogi rojaki, ki so prihajali v Split za kruhom in so potrebovali informacij, priporočil. pa tudi dejanske podpore. Vendar je tudi tu marsikdaj morala dobra volja nadoknadili želje po pomoči, ker je bila potreba velika, a sredstva preskromna. V okviru ostalih odsekov je bila prirejena predvsem Gregorčičeva proslava v Sokolskem domu s predavanjem o Gregorčiču ter z deklamacijami in pevskimi točkami, potem predavanje dr. Rubiča o Julijski Krajini, dalje tri veseloigre (»Ljubosumnost«, »Bucek v strahu«, »Anarhist«), poleg raznih zabavnih prireditev kakor: pustna zabava, trgatev. Miklavže-vanje. Silvestrova zabava in slično, ter nekoliko izlefov v okolico Splita. Povsod je nastopal zelo marljivi pevski zbor, ki se je nedavno s pritegnitvijo ženskih glasov kompletiral v mešani zbor, broječ 38 članov. Ker je dosedanji agilni predsednik g. inž. Goriup zaradi prezaposlenosti odklonil ponovno kandidaturo, je bil izvoljen za predsednika podružnice g. Miloš Pe-trič in ž njim, zaradi odstopa večine odbornikov, v bistvu nov odbor. Najtežja skrb, ki tare društvo, je zaenkrat vprašanje lastnih prostorov, kjer bi našli primerno mesto pevski zbor, knjižnica in obnovljena čitalnica. Ker je vse to zvezano z novimi izdatki, je to vprašanje posebno kočljivo in pri vsem takem raz-motrivanju se opazovalcu nehote vsiljuje misel, kako je moglo usmeriti društvo svoje moči k tolikim nalogam in kako iih zmaguje, ker dejstvo je, da uspevajo Toda — ali niso bremena pretežka? Pokazala bo bodočnost, ki naj bo mladi podružnici ugodna, da vzrase ob obali Jadrana res krepko, dostojno središče splitskih Slovencev. Treba pa je predvsem sloge in ljubezni, ki gore prestavlja. KONTESA PLEŠE Opereta o mladem knezu, ki ni hotel poročiti princese, katero so mu izbrali... Še o združitvi Ormoža z okoliškimi občinami Odmož, 24. januarja. V sobotnem »Slovencu« odgovarja or moški dopisnik na »Jutrov« članek o meščanski šoli v Ormožu ter pravi, da župana občin Pušinci in Hardek nista proti meščanski šoli. temveč samo proti vsaki dajatvi za to šolo. Meščanska šola v Ormožu je bila ustanovljena pod gotovimi pogoji ter spadajo v ta okvir tudi prispevki mesta Ormoža, občine Središče, okrajnega zastopa in Okrajne posojilnice. Gre predvsem za ro. kdo naj po ukinitvi okrajnih zastopov prevzame od tega prevzeti prispevek. Občina Ormož je v kon-sek venci teh svoječasnih dogovorov striktno izjavila, da plača svoj prispevek naprej, imenovana župana sta pa v začetku razgovorov izjavila, da meščanske šole ni treba. Dopisnik se sklicuje na zapisnik, kakor da ne bi vedel, da ie vsak zapisnik vedno stvar doseženega kompromisa. Prvotna izjava imenovanih županov je bila absolutno negativna. Šele po dolgi debati, ko se je imenovanima pojasnilo, da je dolo- Danes nepreklicno zadnjikrat! NAJVEČJE Oglejte si še danes monumentalni velefilm 0M, 0 ne odgovarja . . Najgrandioznejše milijonsko filmsko veledelo te sezije! HANS ALBERS PauS Hartmann Syfelfla Sehmitz Peter Lorre Predstave ob 4., 7. in >410. zvečer Danes nov tednik! Najnovejše vesti v Ufinem zvočnem tedniku! j&iitm fsSno Matica Telefon 2124 28. In 29« januarja BOHINJ SMUSK0 IEKM0VANIE PRED TEKMAMI FISA * POSEBNI VLAK * P O L O VI Č N A V O Ž N J A čen za meščansko šolo v Ormožu kmetijski značaj, ki se bo uvedel, čim bo za to izdelan pravilnik, se je podala izjava, da pod temi pogoji nista proti meščanski šoli, pač pa proti vsaki dajatvi za meščansko šolo, ki pride, če se prelevi na tako s kmetijskim značajem, predvsem v korist samo kmetski okolici Ormoška občina je pa kakor prej izjavila, da svoj 25c/o prispevek plača. 2e iz tega dejstva se vidijo vnaprej boji, ki bodo nastali, če se občine združijo. Seveda računijo imenovani, da v tem primeru mnenja in želje mestne občine Ormož sploh ne bodo več prišle do veljave, ker bodo odločale druge glave. V tem pa prav za prav leži zajec. Ker sem pisal citirani zapisnik sam ter sem tudi sam posegal v debato, v kateri sem bil celo prav oster, dočim dopisnik »Slovenca« ni bil navzoč, ga prosim, naj v prihodnje piše malo bolj objektivno, posebno če v svojih člankih piše o Runču, s čimer me poziva na plan. Jaz nisem nikdar uckal na enem koncu vasi zaradi tega, da bi lahko nato kmetske fante, ki so se mi oglašali na drugem koncu, naznanil zaradi kaljenja nočnega miru, tudi nisem za časa svojega 32 ietnega političnega dela nikdar poznal več kakor eno samo edino stranko ter tudi nisem nikdar nikogar ovajal za stvari, o katerih sem vedel v naprej, da niso istinite, — zato tudi v nobeni drugi stvari zavijanj ne poznam. Rcsnica nad vse in za vsakega. Janko Grivec. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnelše odvajalno sredstvo. Dva mladeniča v blejskem jezeru Bled, 22. januarja. Pred kratkim smo poročali, da se je začel na jezerski gladini tvoriti led in ;e južni del jezera že ves v ledenem oklepu. Seveda je led še precej tanek, vendar pa že toliko trden, da na nekaterih krajih že lahko hodiš po ijem. Ker je pa pred nekaj dnevi jug le^ precej zmehčal, je seveda b lo nevarno hoditi po ledeni nlo-šči. In res se je preteklo soboto zgodila prva nesreča v letošnji zimi, ko sta domala postala žrtvi jezera dva mladeniča. Bilo je proti večeru, ko je hotel mladenič Jože Knaflič z Mlinega iti po opravkih čez ledeno ploščo na otok. Nekaj časa mu je šlo po sreči, a nedaleč od - rega se mu je začel naenkrat udirati led pri nogami in mladec je štrbunknil v globoko ledeno vodo. Začel je kričati na ves glas in otepati -koli sebe. H^tel j seveda skobacati na led, a se mu to ni posrečilo, ker se mu je led .sproti lomil. Na njegov krik je pritekel Franc Bijol, sin otoškega cerkovnika. ki mu je !..m> otvj-lil de-ko, da b. se je Kr.r.flič oprijel in bi ga tako izvlekel iz vode. Toda tanek in krhek led se je pod Bijolom enako udri in pogreznil se je tudi on v vodo. Začel se je obupen boj za življenje. Mladeniča sta opletala okoli sebe in se opri-j -ala ledenih plošč, a vsaka se je odlomka. Se dobro, da sta znala plavati, icer bi j,^iovo utonila. Ko so jima začele moči p :tr»ati, je na njuno vpitje še pravo-ia no pritekel oče Franca Bijola, ki je naglo skočil v čoln in veslal do njiju. Mla-den.ta sta se srečm skobacala v čoln in se iznebila mrzle kopeli. Vsa nremočena in šk'epetajoča z zobmi je cerkovnik Bijol popeljal mladeniča v mežnarijo, kjer ata ;-e preoblekla in pogrela. Evropska šahovska ekspedicija in drugo Ljubljana, 24. januarja. V poslednjih dnevih se je šahovsko življenje v Ljubljani še prav posebno razgibalo. Turnir, ki ga igra pod pokroviteljstvom g. Tonejca ekipa neopredeljenih kavarniških šahistov »Evrope«, doživlja baš v zadnjih dneh svoj finale, prepoln burnih senzacij. »Sršena«, ki je vodil z jakim naletom vso prvo, drugo in tudi še zadnjo turnirsko tretjino z eno samo izgubljeno partijo, tako da Je bi'10 računati na njegovo nepobitno zmago, je tik pred finishem naporne ekspedicije in-ficirala pohlevna »bolha« ter mu izsrkala dobršno merico »hude« krvi. Sršena se je polotila oslabelost in anemija... Postal je vrtoglav, da se je skoro opote- kel na vratolomnem klinu turnirsko lestvice. Toda »gospod profesor« — priznan šahovski akrobat in plezalec — mu je koj ponudil svojo samaritansko pomoč. Junaško se je pognal, tvegajoč svoje lastno življenje, za klin višje ter sršena kolegi-jalno potrepljaj po rami: »Nič se ne boj. prijateljček, te že držim!« Sršen se mu je ginjeno zahvalil in ga nežno poljubil. Nato sta se oba, že precej izmučena od naporne ture, ozrla navzdol po ostali družbi. Z busolo in zemljevidom v roki sta kmalu ugotovila, da se nahajata v nedosegljivi relati%mi višini, ki znaša, trans-ponirana v absolutno mero, 1814 km nad morsko gladino. Tedaj sta si oddahnila v trdni zavesti, da jima v te nebotične višave ne bo mogel slediti nihče drugi od ostalih amaterskih plezalcev ... In res! »Gospodin Franjo« je obtičal pri hektometerskem kamnu s številko 15.5. Sicer ima še nekaj okrepčilnega konjaka v svojem nahrbtniku, vendar za dolgo pot 2% km skromna merica ne bo zadostovala. Sploh je imel »gospodin Franjo« vso plezalno turo stalno smolo. Zaupal mi je, da laborira na želodcu, odkar mu je tam obtičala grenka »velikonočna« potica ... Gospod »Vinko« in »Ciril« sta vratolomno turo malce podcenjevala. Prvi je imel sicer novo, dobro podkovano obutev. povsem v skladu z navodili dr. Vid-marjevega »Vodiča«, toda mož je praktično treniral doslej le v okolici Šmarne gore in Sv. Katarine, pa se je izkazalo, da težjim plezalnim evropskim turam še ni docela kos. Tovariš Ciril pa kaže vse simptome prevelike razneženosti. Ker se preveč in stalno vozari z »Magistrom«, ga je naporna tura že od vsega početka vidno upehala ... O ostalih udeležencih evropske ekspedicije trenutno ni mogoče povedati mnogo konkretnega. Kolikor je mogoče v gosti megli, ki je zajela dolino, razločiti, ni še nihče priplezal preko sredine poti. Potrpeti bo treba še par dni, da zašije solnce in bom tedaj skušal reproducirati a fotografskim posnetkom niihove trenutne usode in postojanke ... * Po končanem »evropskem« turnirju napoveduje Ljubljanski šahovski klub, ki se je dokončno nastanil s svojim štabom v kavarni Evropi, svojo prvo prireditev v večjem slogu: — splošni šahovski turnir. Namen turnirja je, opredeliti po svojem šahovskem znanju mlajši klubov naraščaj, ki doslej še ni našel prilike nastopiti oficielno in javno pokazati svojo sposobnost. Zmagovalci na splošnem turnirju, to so oni igralci, ki dosežejo nad 5G% možnih točk, se usposobijo za tekmovanje v naslednjem ožjem turnirju, ki se bo predvidoma igral še v letošnjem marcu. Ožjemu bo sledil kasneje, predvidoma v aprilu, glavni turnir, ki bo določil letošnjega klubovega prvaka. Vsi, ki žele sodelovati na splošnem turnirju, naj se prijavijo ustmeno aH pismeno klubovemu vodstvu v kavarni Evropi. Prijavnina za splošni turnir znaša 15 Din za osebo. Za zmagovalce je določenih nekaj primernih nagrad. Ker mora vodstvo pravočasno poskrbeti vse za turnir potrebne tehnične priprave, se po 29. t. m. došle prijave ne bodo sprejmale več pod nobenim pogojem. Turnir sam pa prične nepreklicno dne 1. februarja po turair-skem pravilniku in igralnem redu, ki bo igralcem pravočasno objavljen. Kot zadnjo šahovsko novico naj omenim še danes — redni letni občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba. Vršil se bo v četrtek 26. t. m. ob 20. v restavraciji »Slon«. Ker je občni zbor za vse bodoče šahovsko življenje v Ljubljani velike važnosti, so vabljeni vsi ljubljanski šahisti — člani in nečlani — k udeležbi. Poleg volitev definitivnega klubovega odbora bo občni zbor razpravljal o mnogih perečih šahovskih vprašanjih. Na dnevnem redu je med drugim tudi glasovanje o osnutku novega, modernega šahovskega pravilnika, ki utegne gotovo zanimati vso našo šahovsko javnost. Afirko Kragelj. KONTESA PLEŠE Film, ki bo očaral staro in mlado. Lien Deyers — Georg Aleksander CI? deSsm in črnem" v (Ob 150-!etnici njegovega rojstva) V ponedeljek je poteklo 150 let, kar se je rodil eden najpomembnejših francoskih romanopiscev in eden največjih tvorcev svetovna literature obenem — Henr Bev]p-Stendhal (23 januaria 17,93). 0 Stendhalu smo \ božični številki »Jutra« obiavili kratek pa 7? dr Sturm. založila Tiskovna zadniua. zbirka Moi-»tri in sodobniki). V tei j Kron ki leta 1S:'0 ' je Stendhal z drz-n?. prodorne analizo zajel vso temno, kaotično razjibano sliko Napoleonove dobe in iz časa in kraja rasejo pred čitateljevimi očmi liki osf-b kakor da so klesane iz kamna ?Hedko se pr meri v svetovni literaturi, * niše dr ^turm. »kjer bi pokazal umetnik človeško dušo v tako neusmiljeni naeo-ti. kakor :o ie razgalil Stendhal v Julijanu Soreln (r?lavnem junaku romana). S tem bistrim opazovanjem, o točno analizo, skrbno motivacijo n objektivno resničnostjo je Stendhal prehitel svoje sodobnike več ko za pol stoletja ter zagotovil svojim delom trajno vrednost.« Prehitel je čas. S suvereno gesto je Stendhal zavračal nerazumevanje in odnor. 9 katerim je njegovo genialno delo sprejemala javnost njegove dobe. S suverenim nasmehom je odgovarjal, da ni njegova ambicija. b'ti priznan nri ljudeh in v dneh, ki 9e ie z dušo in z vsem svojim delom boril proti njim. niegova ambicija ie bila — in to je izpovedal brez sramu, da bi ga brali ljudje v letu 1935 Zdaj je v resnici prišel njegov fas, zdaj je aktualno njegovo delo kakor morda še nikoli. Ostro nabmšen sepirni nož. ki išče temo in svetlobo v človeku in v družbi, je njegova beseda Težek bič lažem in tiraniji je njegova nrsel. Z brezsramno roko, kakršno je Bog dal samo izvoljenemu umetniku, odgrinja zadnje tajne človeškega sroa in najbolj črne, najbolj brutalne Laži morale in družbe. Na slepo smo iz razkosane obilice ostrih misli, ki so razsejane po vsem njegovem čudovtem. obširnem, »nenravnem« — kakor ironično pravi Stendhal sam — romanu »Rdeče in črno«, zajeli nekaj odlomkov, ki bodo morda ob njegovi besedi dali slutiti vso živo razgibanost njegovega duha. Ta roman o mladem semeniščniku Julijanu So-relu, o tvm tesarjevem sinu, uporniku in ljubavnem pueto^Tu, ki se po svoji telesni lepoti in talentih dokoplje do plemiškega naslova in postane ubijalec, je pač ena najboljših mojstrovin svetovne literature. • Katero veliko dejanje ni ekstrem v trenutku, ko ga človek započne. Šele, ko je dovršeno, se zdi povprečnim ljudem možno. Te uglajene pariške šege so našle skrivnost, kako vse pokvariti, celo ljubezen. * Razumejte vendar, da se človek, kadar je zagrešil kakšno neumnost, vedno sklicuje na svoje srce. • Podobni ste trapistu. ker pretiravate načelo resnosti. Žalosten obraz se ne uiema z dobrim tonom, pač pa morate imeti dolgočasen izraz. Ako ste žalostni, se to pravi, da vam nečesa manjka, da vaim je nekaj iz-podletelo To se pravi, kazati svojo podrejenost Nasprotno pa. ako se dolgočasite, se to pravi, da je podrejeno to, kar vam je zaman skušalo ugajati. Pojmite vendar, dragi moji, kako resna stvar je zaničevanje. • Previdnosti gotovo ne nedostaja mladim dekletom, ki so krasile plese letošnje zime. "v tn ko tudi ne mislim, da jih smemo dolžiti, češ da preveč prezirajo sijajno bodočnost. konje, lepa posestva, sploh vse. kar jim zagotavlja na svetu lep položaj. V teh dobrotah ne vidijo morda samo sitnosti. narobe, te stvari so predmet najvztrajnejših želj, in če je v kakem srcu kaj strasti, je posvečena tem 9tvarem. * Gorje učenemu človeku, ki ne pripada nobeni kliki! Očitajo mu celo male in zelo dvor* ' e uspehe in v imenu javne morale ga brez pomisleka okradejo. Kaj zaleže vsa hinavščina duhovnikov? Ali more biti le količkaj na kvar resnici in vzvišeni božji misli? * Hotel eem ubijati, moram torej umreti. * Kaj bi s kesanjem? Razžaljen sem bil krvavo, ubijal sem, zaslužil sem smrt, to pa je tudi vse. Poravnal sem pred smrtjo svoje račune s človeštvom. Nikake obveznosti ne puščam za seboj neizpolnjene, nikomur n'eem ničesar dolžan; moja smrt nima ničesar sramotnega razen orodja, ki jo bo izvršilo: res je, da že samo to več kakor zadostuje, da mi nakoplje sramoto v očeh verriereskih meščanov; toda kaj je bolj zaničevanja vrednega, ako trezno presodim- (Julijan Sorel pred svojo smrtno obsodbo) • Ej. gospoda, roman je ogledalo, ki se sprehaja po veliki cesti. Vaše oči vidijo sedaj modrino neba, ki odseva v njem, sedaj blato cestnih mlnkuž. In človeka, ki nosi v svojem nahrbtnem košu ogledalo, beste dolžili nemoralnoeti. Njegovo ogledalo kaže blato in obsodili boste ogledalo! Obsojajte rajši veliko cesto, kier je mlaka, še boli pa cestnega nadzornika, ki dopušča, da zastaja umazana voda in se delajo luže. ■ Tudi bi bil pisatelj najrajši vstavil polno stran samib pik. »To bi se zdelo neokusno,« je oporekel založnik, »in grešiti proti okusu. to bi za tako nenravno knjigo pomenilo smrt.« »Politika.« je odvrnil nato pisatelj, »je vesli ♦ Osebna vest. Pri direkciji šum t Ljubljani je direktor Cvetko Božič napredoval v 1. stopnjo 4. položajne skupine. ♦ Upraviteljstva osnovnih, meščanskih in 6rednjih io| opozarjamo, da se na dan »v. Save v petek 27. t m. ob 11.15 svetosav-ska prosla/a, ki jo bo oddajala I. deška meščanska šola v Ljubljani po naslednjem s;K>redu: 1. Govor o sv. Savi; govori g. Jankovič Bratislav. 2. Himna o sv. Savi. 3. Sv. Sava, deklamacija. 4. Pregelj: Gor čez izaro (3 glasni deški zbor). 5. Pregelj: Oj lepo je res na deželi (4 glasni deški zbor). 6. Stevan Sremac: Rastko, recitacija T Prelovec: Oj Doberdob. (4 glasni deški zbor). 8. Adamič Jurjevanje (2 glasni deški zbor). 9. Adamič: Tam gori za našo zemljo (glasni deški zbor). 10. Miljutin Rakič: Rosa pada, deklamacija. 11. Oton Župančič: Naša beseda, deklamacija. 12. Adamič: 3 narodne, _ Kolo. Zbor goslačev s sprem!jevaniem klavirja. 13. Grobming: "Uspavanka, violina solo. 14. Soitlovsky: Melodija, violina solo. 15. Jenko: Bože praVfie (deški zbor.). Najvažnejši za življenje je vitamin C. Največ ga je v JAFFA POMARANČI ♦ 300 letnica varaždinske gimnazije bo proslavljena v jeseni prihodnjega leta in se njena uprava obrača do vseh nekdanjih dijakov in učnih moči tega zavoda, da se ji čim prej javijo, če so pripravljeni sodelovati pri "tej proslavi mosroče tudi s kakimi soominskicni spisi. Javijo na, kaj nameravajo obravnavati, in v kolikem obsegu, da redakcijski odbor mogel računati s prispevki po snovi in obsegu. ♦ Ekonomsko združenje zdravnikov Jugoslavije bo imelo 28. t. m. ob 18. v predavalnici interne klinike v Zagrebu, Draško-vičeva ulica 19. svoj prvi občni zbor s poročili društvenih funkcionarjev in ureditvijo članarine za prihodnje leto. Člani naj po društvenih pravilih pošljejo svoje predloge tajniku dr. Miillerju, Zagreb, Jelači-čev trg 15-1. ♦ Zlata protetika v zobnem ambulatori-ju OUZD v Ljubljani. Prejeli smo: Urad sporoča članstvu, da se je za dela v zlatu v zobnem ambulatoriju v Ljubljani spremenil ordinacijski čas in sicer traja ordinacija odslej od 12. do 14. ure. Cene so ostale iste kljub podražitvi zlata. Zlate krone se izdelujejo po 200 Din. Pravico posluževati s« zobnih dajatev pri Okrožnem uradu imajo vsi člani in njihovi svojci. ♦ Malo je manjkalo, da ni bil živ pokopan. V selu Kešincih v okolici Osijeka se je pripetilo, da bi bil domala pokopan živ človek Pastir Pavel Malenčevar je čuval ovce na paši. Ker je bi! hud mraz, je zmrzni! sredi polja Ko so ga našli, ni bilo opaziti ia njem nikakih znakov življenja in vsi so mislili, da je res mrtev. Prenesli so ga v domačo hišo ter v topli sobi položili na mrtvaški oder. čez par ur pa se je R mrtvec« začel premikati in na veliko začudenje so se navzoči prepričali, da je Pavel še živ, čeravno so se pogrebci že pripravljali. da ga poneso na pokopališče. ♦ V Gorici je umrl Vilhar Fran, upokojeni nadučit.elj v visoki starosti 81 let. Rodil se je v Studenem pri Postojni, a učitelje val je skoraj 50 let na Goriškem in sicpr na Brjah. v 0re okrniti niti Goldsteinova izpoved. ♦ Aretacija falzifikatorja dvodinarskih novcev. Občinskim policijskim organom v Veliki Kikindi se je posrečilo prijeti falzifikatorja dvodinarskih novcev Cvetka če-letkiča. Trgovec Oton Lener je policiji prijavil, da sta prišli v njegovo trgovino dve dek'ici in kupili drva, ki 6ta jih plača i s falzificiranimi dvodinarskimi novci. Ulovilo se je, da sta bili to hčerki kleparja Cvetka čeletkiča, ki je pri zas;išavj>.i vsa priznal. Policija je našla tudi vse priprave za izdelovanje falzifikatov. Nthaka ječa ne sme biti SMUČARSKI ČEVELJ za vašo nogo. Ta se mora v njem počutit) kakor doma Čevelj mora biti nepremočljiv trpežen, prave oblike in tako prostoren, da more vsak prst dobiti svojo oporo Z našimi smučarskimi čevlji so vsi smučarji izredno zadovoljni. Brata NAGLIC, Industrija čevljev. Siri. Zaloga za Ljubl jano pri A. Goreč. d. z o. z., Ljubljana. Tyrševa cesta. ♦ Velika defravdacija v slovenski banki v Ameriki. V First State banki v slovenski naselbini v Elyju so državni nadzorniki odkrili primanjkljaj v znesku 15.000 dolarjev. Blagajnik Lenart Slobodnik, ki se je hotel ustreliti, je pod policijskim nadzorstvom v bolnici. Poškodba je težka, vendar pa ni izključeno, da mož ostane pri življenju.. Državni nadzorniki so, kakor poroča »Prosveta«, dne 4. januarja banko zaprli in preiskujejo vso afero Banka je imela za 250.000 dolarjev vlog. Ustanovljena je bila pred dvanajstimi leti Slobodnik je bil že od početka pomožni blagajnik in je skupaj z ravnateljem Brozičem vodil zavarovalni oddelek zavoda. Rodil se je v Ameriki, je oženjen in oče dveh otrok. ♦ Kačja naselbina. V Smederevu so delavci, zaposleni pri izsuševanju Godomina, naleteli štiri metre pod površino na zimsko zavetišče, v katerem je bilo nad 200 kač. izmed katerih so nekatere bile dolge do dva metra. Kače so na površini kmalu po. ginile. ♦ Dr. med. A. Kunze: Naš svetovalec v bolezni in zdravju. 737 strani, 295 slik v tekstu. 32 tpbel na celi strani v barvah, kot prilogi razložljiva modela moškega in ženskega telesa Založila Nakladna knjižara M. O. Groh, Zagreb Poljudno zdravstvena knjiga, ki v sedanji stiski lahko služi vsa komur z dobro premišljenimi nasveti glede "hranitve zdravja, mu v neštetih primerih obolenja pomaga s priporočilom raznih naravnih sredstev, a ga v vseh resnih pri. merih napoti pravočasno do zdravnika Vsebina knjige, ki je samo zato tako bogato ooremljena s ponazorili, ker je delo izšlo že v skoro vseh evropskih jezikih, je razdeljena smotreno na pet delov. Opisu zdravilnih rastlin v abecednem redu in z navedbo njihove zdravilne vrednosti sledi obširen opis bolezni in domačih zdravil Posebno poglavje obravnava na 218 stra- RIBJE OLJE norveško, vedno sveže v DROGERIJI KANC Židovska ulica 1. 1916 so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Proti prenosu nalezljivih bolezni dupline v grlu in ustih uporabljajte okusne ANACOT PASTILJE DR. VVANDERJA. Dobivajo se po vseh lekarnah. neh ves potek materinstva, obenem z navodili, kako ravnati z dojenčkom in dora-ščajočim detetom. Daljše poglavje se bavi s homeopatijo, ki zadnje čase zopet po vsem svetu zavzema vidnejše mesto, — saj se ustanavljajo zanjo celo stolice na univerzah — in navaja številne homeopatične recepte. Zaključna je razprava o preiskavi seča. Obsežno stvarno kazalo omoeočuie naglo uporabo. Pisatelja j«: vodila pri sestavi knjige misel, da le narava lahko vrne človeku zdravje, človek, zdravnik ali lajik, ji z negovanjem le pomaga. Knjiga je trdo vezana. Založba ni štedila pri opremi. ♦ Vremenska poročila SPD: Krvavec 20. t. m. snega na stari podlagi 50 cm, pršič, severni veter, smuka idealna; — Mrzi studenec pod Triglavom: 23. t. m. —12, snega 50 cm na trdi podlagi, smuka idealna; — Kofce 24. t. m. —10, sneg na stari podlagi izpihan, sneži, vzhodni veter, izgledi za smuške ture dobri smuka za tečajnike idealna. ♦ Obleke In klobuke kemično 8'stl, bar-va, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz LfuMJaiie u_ Ob 20 letnici obstoja bolnice za ženske bolezni se oglaša ona tiha notranja hvaležnost vseh onih žen&, ki so kedaj in na katerikoli način spoznale dobrote tega, za naš ženske tolikanj važnega zavoda. Koliko je mater ln žena, katerim se je tu rešilo življenje tudi takih, ki so bile že smrti zapisane! Zelo veliko zdravniške pomoči, vsestranske nege in pozornosti se posveča ženam v tej bolnici. A naj ne bo zapisana samo hvaležnost onih, ki se jim je nudilo ozdravljenje, temveč tudi zahvala onih tisočih nebogljenčkov, ki so tu zagledali luč sveta. Prepričani naj bodo vsi blagi činitelji tega zavoda od prej in sedaj, da so deležni presrčne hvaležnosti. Posebno zahvalo ob lepi obletnici naj sprejmejo: gospod profesor in primarij dr. Alojz Za-lokar, dolgoletni šef bolnice, dalje g, dr. Pehani, g. upravitelj A. Turk, ter č. mati prednica Agneta. — V imenu mnogih drugih: hvaležna pacientka M. G. u_ Na nocojšnjem predavanju ZKD bo prof. dr. Pavel Pestotnik podal zanimive odlomke iz Kulturnih poglavij. Predmet predavanja so miselni prehodi iz glavnih kulturnih epoh Vabljena je vsa javnost. Predavanje bo ob 20. v Kazini II. u_ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v petek dne 27. t. m. ob IS. znanstveni sestanek v predavalnici internega od-delka državne bolnice z naslednjim sporedom: 1. dr. Zalokar: Statistika splavov v zadnjih desetih letih. 2. Asistent dr. P. Pehani: O runturah simfize. 3. Sekun-darij dr. A. Lunaček: Metoda carskega reza po Dorflerju. Vsi gg. zdravniki vabljeni. u_ Udruženje jugosiovenskih inženjer- jev in arhitekto" _ sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 27. t. m. ob 20. v lastnem lokalu v Kazini (Kongresni trg l-II). Predaval bo g. inž Drago Mattanovich o strelovod,nih napravah. Vabljeno članstvo in vsi, ki se zanimajo. u_ Litaipe v druitvu »Krka«. V petek 27. t. m. se bo vršilo v društvu »Krka« pri Mlkliču predavanje o največjem kitajskem pesniku Litaipeju. Govorili bodo kot glavni referent pesnik Alojz Gradnik, kot stranska pa pesnik in pisatelj Miran Jarc in pisatelj Mirko Javornik Vsi govori bodo trajali kvečjemu eno uro. Po tem oficielnem delu godba jazz Odeona K temu otvoritvenemu predavanju iz cikla »Zastopniki svetovne literature« vabimo vse člane in prijatelje »Krke« Brez vstopnine! POLNOVREDNE IN MODERNE RADIO aparate kupite pri tvrdki H.SUTTNER LJUBLJANA 4 Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 1B. Ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte brezplačni cenik. a— Preporodašice v četrtek ob IT. predava ga. Kroftova o ženskem pokretu. Pridite vse in točno! u_ Prihodnja interna produkcija gojencev državnega konservatorija bo v ponedeljek, 30. t m od 6. do pol 8. zvečer v dvorani Fllharmouične družbe. Vstop je vsakomur prost proti nakupu programa, ki stane 2 Din. Ravnateljstvo vljudno vabi starše in sorodnike gojencev ter prijatelje konservatorija k obilnemu posetu. u_ Naš glas v tujini Pretekle dni je predavala v Gradcu in na Dunaju s skiop-tiinimi slikami naša znana alpinistka ga. Marko Debelakova in žela navdušena priznanja. Ob koncu svojih predavanj o naših Alpah pa je predvajala najnovejši ciklus siik ljubljanskega fotoamaterja g. Cveta šviglja, ki so dosegle pred kritičnimi Gradčani in Dunajčani izreden uspeh. Kakor čujemo se odpravlja sedaj ga. Debelakova naprej v Solnograd, da tudi tam z besedo in sliko utrdi sloves naše zemlje. u_ Komorni večer »Sloge«. V ponedeljek 23. t. m. se je vršil v kino dvorani Ljubljanskega dvora koncert na pihala kot drugi komorni večer »Narodnega že-lezničarskega glasbena društva Sloge«. Hvalevredno del0 vrši »Sloga« s prirejanjem takih koncertov, posebno pa še s kvintetom pihal, ki so zelo redki, velika pa ze požrtvovalnost instrumentalistov, ki poleg tega, da igrajo v opernem orkestru, še najdejo časa, da se udejstvujejo tudi na koncertnem polju. Igrali so lepo in precizno, za kar so prejeli od občinstva hvaležen aplavz. Na sporedu so bila sama znamenita d*la. škoda, da ni bilo na tem umetniškem koncertu konservatoristov in drugih godbenikov, ki bi se tu lahko veliko naučili. Koncert je bil oddajan tudi po radiu. Ce Vas boli glava ali zobje, če imate m greno ali neuralgijO ubhžuje bolečine :Wandesa OriJ. fijola z 20 tabl. Din 20"— 1 tableta Din l 50 Dobiva se v vseh lekarnah. Odobreno od Min. »oe. politik« a oaredneja tdrana S. Br 17429 od i oktobra 1932. u_ Strokovno in podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev vljudno naznanja svojim članom, da bo redni občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 15. v društvenem lokalu pred škofijo št. 18. Udeležba obvezna. u_ Tivolski ribnik Je oživel. Kakor drugod po jezerih, se je na njem stvorila trdna ledena skorja, ki jo že nekaj d.ni gladijo mestni delavci. Preden pa je ribnik ofiei-elno otvorjen kot drsališče se udejstvujejo tamkaj že številni mladi drsalci od zgodnjega dopoldneva do večera. Zaenkrat Je seveda pristop drsalcev dovoljen brezplačno, v bodoče >a se bo menda že pobirala vstopnina. Kadasr k Slamicn zavifem, oj kako z veseljem pečemeo z zeljem s sladkim rizlingom zalijem u_ Drevesa podirajo. V drevoredu nad Nunsko ulico, so začeli te dni podirati stara trhla drevesa, v glavnem kostanje. Mestni delavci so izpodkopali in podžagali doslej 4 stara kostanjeva drevesa, ki so bila že močno trhla. Včeraj pa so pričeli izpod-kopavati tudi lepo brezovo drevo, ki stoji na desni strani drevoreda tik nad železniškim prelazom Usahnile so korenine in je drevo že lani popolnoma opešalo. Na mesto posekanih dreves bodo mestni vrtnarji seveda posadili nova zdrava drevesca. u— Zasavska kmečka tragedija. V Zasavju se mnogo govori o tragediji družin Sevšek in Skalar z Brinjeka v občini Dole Kakor smo že svoječasno poročali je mladi 4gnac Sevšek iz Predloga umrl 26. junija 1932 na nekem podu pri farni cerkvi v Dolu, kamor je prišel k prvi maši. Popadli so ga krči, pomoči ni bilo. Pred smrtjo je obdolžil svojo ženo Ivanko, da mu je navdala Poročena sta bila šele pol leta. Nekaj dni po dogodku je bila Ivanka Sevšek, rojena Skalarjeva, aretirajia in je na sodišču svoje dejanje priznala. Par dni nato je njen oče Josip Skalar izvršil samomor. Obto ženka je svoje prvotno priznanje preklicala in povedala, da je vzela krivdo nase, dejansko pa da je njen rajnki oče dal brez njene vednosti strup v žganju in ona je nič hudega sluteča to žganje nudila možu pred odhodom k maši Zadeva je sedaj pred ljubljanskim deželnim sodiščem in pride pred »veliki senat« (pet sodnikov). Z vprašanjem krivde je združeno tudi drugo, kdo bo dedič umorjenca, — ali bo moževo polovico premoženja podedovala vdova, ali pa umor-jenčev oče Tega zastopa kot zasebnega udeleženca g. dr. Natlačen, obtoženko Ivanko Sevškovo pa g. dr Kna.flič. Glavna razprava je določena na 10. februarja v dvorani št 79 kamen, privezan literaturi okrog vratu, ki jo potegne po,j vodo. preden mine šest mesecev. Politika sredi dela. ki ga je ustva rila domišljija ie strel iz pištole sredi kon-jerta Ta pouk je glušeč. ne da bi bil pri tem energičen. Ne sklada se z zvokom ni-kakega instrumenta Ta politika bo polovico čitateliev smrtno žalila in dolgočasila rinilo polovico, ki se ii je zdela vse drugače izredna in energična v ju trnjem listu . • .« »Ako vaše osebe ne bodo govorile o po-1 tiki.« odvrne založnik, »to ne bodo vef Francozi 1. 1830. in vaša knjiga ne bo več ogledalo, kar vi trdite o njej!« K pnrofilu o operi »Košfuia«. Prejeli smo: V moje poročilo o »Koštani« s« je vrinilo več tiskovnih pogrčškov ki jih ne bom popravljal Pač pa je do neljubi pomoti izostalo ime g. Mareeca. Svojo ulogo je izvedel prav dostomo. Nai mi oprosti, da sem ga v naglici pozabil — * Slovenci v ameriški literaturi. Louis Adamič je objavil v januarskem »Harper<» Ma-gaz*nu« sestavek »\Vedding in Carniola« (Svatba v Sloveniri), v katerem v leposlovni obliki opisuie naše svatbene običaje n8 kmetih. — Adamič ie te dni v Beogradu odkoder poidp še v Macedonijo nakar se bo vrnil v SI oven i io Po kratkem izletu do nekaterih državah Evrope namerava odpotovati aprila v Ameriko. Svoje novo delo roman »Planota, ki ee temni«, ie dokončal, o «vojib vtisih >z Jugoslavije Da to napisal posebno knjigo. O tOrliei« Juša Kozaka, ki le nedavno izšla pri Tiskovni zadrugi«. «e zagrebška »No- vosti« z dne 22. t. m. priobčile referat svojega sotrudnika ž (Žimbrek**) Hrvaški kritik sodi o Kozakovem najnovejšem delu. da pisec v svojem umietničkom stvaraniu lebdi r.ad teškim realnim životom da ga mimo-ilazi, pa ie zato njegova najnovija knjiga oboiena lakom romanti^nom noto-n.< Ko ie tako za čudo uvrstil Juša Kozaka med romantike. piše: »Zapisi su kralki i jezgrovi-ti, komponirani jednostavno. pomalo sentimentalni i — što se naročit.-, vidi — mnogo preradjivani i usavršivani U njima se vide tragovi psihoanalize (niegova mladosl težnje i grijesi mladosti), a i to. da ih je autor oisao (po zabilieškama) dosta kasno, tako da su nastali svježi i nenosredni utisci. Nai-veča njihova odlika je stil. zaista dva bisera. ko ji svjetlp sa stranica te tanke knjižice imoresionističnih ispoviiesti.« O ljubljanski operi, nieni preteklosti in sedanjosti ie obiavila nedeljska »Pravda« daljši članek v obliki interviewa z opernim ravnateljem g. Mirkom Polioem. Joža Gostif ? Splitu. Kakor poročajo iz Splita, je preteklo nedeljo v operet! »Mala Floramie« gostoval v glavni tenorski partiji gosp Joža Gostič. član Ijubliattakega gledališča Gledališče ie bilo do zadnjega kotička zasedeno. Gostič kakor tudi avtor, ki ie dirigiral, sta bila večkrat priklicana pred za štor. »Naš rod« priobčuie v pravkar Izišli številki nadalievanie povesti Oskarja Huda-lesa »Med vulkani in Atoli« (z ilustracijami R Jakca). črtico Tvana Matičiča »Na Razko-panem«. odlomek iz proze Maksirna Gorke-ga, konec proze Hinka SmreVarja »Pri mle-karici na počitnicah«; črtico Ludvika Mrzela »Deske za golobnjak«, Erjavčevo dramat-sko sliko »V Slomškovi nedeliski šoli«. Toneta Sdiškarja članek o kiparju Tinetu Kosu. krajepisna prispevka Cirila Drekonje in dr. Oskarja Reje (»Na Severnem rtiču in med Laponci«) ter več drugih krajših prispevkov. Niko Miljan. jugoslovenski slikar iz Dalmacije, je razstavil v Pragi svoie slike. Pro-tektorat ie prevzel praški odbor »Jadranske Straže« Josip Rijavee je nastopil kot solist na velikem koncertu ČfSke filharmonije v Pragi pod vodstvom Aleksandra Zemlinskega-Na sporedu ie bila med drugim Beethovnova IX. simfonija. Grad Devin in R. M. Rilke. Eden največjih sodobnih pesnikov, pokojni Rainer^ Ma-ria Rilke, |e predmet nenehnega proučevanja književnih kritikov. V zadnjih let h je izšlo o niem več izbornih študij, ki so jih spisali med drugimi Lon Andreas - Salomo. Wilhelm Michel, Robert Musil. Štefan Zweig. Rilke, potomec koroških plemičev. v katerih je nemara tekla slovenska kri. p oboževal Prago in napisal krasne pesmi o Češki, v spominih na Moskvo na je zapisa!, da je tu občutil dih svojo slovanske pradomovine Kakor je Goethe nad vse ljubil ItaMio. je Rilke gorel za Franciio. pisni tud; v francoščini in |e na francoskih tleh or-.d leti umrl Neraziskani so njegovi stiki s slovensko zemlio R lke >e več let zahajal na sloveči grad Devin. čigar lastnica je bila kneginja Mariia von Tburn und Taxis Hohenloe. zelo fina in naobražena dama-ljubiteljica njegove poeziie. Devin s svo|o divno okolico je pos!al velikemu poetu dru- ga domovina in ga je navdahnil h kraanim pesmim, ki so dobile po niem ime »Duine-sar Elegien«. Pravkar je njecova prijateljica kneginja Hohenlohe izdala knjgo »Erin-nerung an R. M. Rilke«. ki jo nemška kritika označuje kot dragocen prispevek k spoznavanju Rilkejevega življenja in dela. Avtorica predvsem pripoveduje o Rilke je-vem bivanju v Devnu. o razgovorih in meditacijah na tem gradu, o Rilkeievi ljubezni do devinske okolice in Jadranskega mor ia. Ob ir-tem času ie izšlo boli znanstveno delo o Rilkeju z naslovom: »Frankreich und das Erlpbnis der Form 'm Werke Rainer Maria Rilkes« iz peresa dr. Hartmanna Goertza- Jaromir Weinberger. skladatelj tudi pri nas uprizorjene ooere »švanda dudak«, je spisal opereto »Pomladni viharji«, ki je imela te dni premiero v Berlinu s Tauber-iem. Novotno in Homolko. Občinstvo ie novo opereto sprejelo orav ugodno, kritika pa imn dpliena mnenja. TOlctnica K S Stanislavskepa. Utemeljitelj in idejni vodja Moskovskfsa Hudofp-stvenega teatra čigar posamezne družine so gostovale tud; v Ljubljani. K. S. Stani-slavskii. ie doživel 70 let Stanislavskii je eden naigenialnejših režiserjev sveta in niegovi spomini, ki eo pred neksi leti izšb v Moskvi, so neizčrpen vrelec oobud za vse-ki sodeluielo pri sodobnem gledališču. 'Ha-nislavskemu are hvala dp so Hudožestveni-ki dosegi1 vprav nenadkriliivo višino in svetovni sloves Nietrove zasluge je morala priznati tudi sovietska vlada, ki mu je omogočila nadaljnie delo, dasi se ni nikdar prelevil v komunista. drogeriji „Sanitas" Celje ali pa v Ljubljani na Dunajski cesti št. 5 2065 u_ Domov hočejo. Navzlic »tevilnim racijam je ostalo t mestu še vedno lepo število brezposelnih, ki so prišli t Ljubljano iz tujih krajev, deloma res v veri, da bodo tu našli zaslužka So to ljudje z dežele, večinoma iz dravske banovine, mnogo pa jih je tudi iz drugih banovin največ iz notranjosti države. V Ljubljani pa so doživeli samo razočaranje, saj ne najdejo zaslužka niti ljubljanski revni občani. Mestni socialni urad jim ne more pomagati. Kadar pride sila do vrhunca, in če že nimajo kaj jesti in ne kje spati, se obrnejo naposled na politično upravo, proseč, da jih odpošljejo s prisilnim potnim listom t domovinske občine u_ železniški promet Je v dravski banovini kljub nekoliko hujšemu mrazu in snežnim viharjem po nekaterih krajih izven banovine povsem normalen. Vlaki prihajajo na glavni kolodvor s prav malimi zamudami. Jutranji beograjski vlak je imel včeraj samo 29 minut zamude. OSE le 1 minuto, jeseniški brzovlak pa 25 minut. Potniški vlaki vozijo v redu. u_ Tiskovne pravde, V preteklem letm Je bilo pri deželnem kot tiskovnem sodišču v Ljubljani podanih 38 novih obtožb zaradi klevete po tiskovnem zakonu (predlanskim 39). Od teh je bila 1 od državnega tožilstva, ostale pa od zasebnih tožiteljev. Končanih je bilo 15 tiskovnih pravd, ostale Se teko. Izrečene so bile 3 oprostilne sodbe. Pri novomeškem okrožnem sodišču ni bilo nobene tiskovne tožbe, v Celju lani S (predlanskim 3), v Mariboru pa lani 6 (predlanskim 8) u_ Pred malim senatom se Je vršila včeraj daljša razprava proti nekemu kovaškemu pomočniku iz kovorske okolice na Gorenjskem Pomočnik je prišel pred senat r vojaški uniformi. Obtožen je bil, da j« julija poleti udaril s sekiro Antona Marču-na tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo in je bila poškodba smrtno nevar. na. Vendar je Marčun okreval Fantje so pač ponoči »avfall« in pomočnikova skupina je klicala Marčuna na korajžo Predsednik priči Marčunu: >Z?.kaj ste pa šli za njimi?« Priča: .Povabili so nas!« Predsednik: *Na pretep?« Priča: »Hotel sem pokazati korajžo.« Kovaški pomočnik je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, toda pogojno za 5 let. — Dalje bo prišli pred sodnike trije člani dmže z* »nabavo« in razprodajo koles čevljarski pomočnii Ludvik B in pekovski pomočnik Angel F., sta lani od maja do junija v rasnih kra^ jih ljubljanske okolice pokradla 20 koles v vrednosti 15.300 Din. razen tega pa še obleko in druge stvari, vredne 1200 Din Kolesa je deloma prevzemal za 200 do 300 Din mlademu čevljarskemu mojstru Jožetu, deloma pa so šla na Dolenjsko. Ludvik je bil obsojen na 20 mesecev in Angel na 15 mesecev strogega zapora, vštevši preiskovalni zapor od IS. jTiliJ". lani. Jože je dobil 2 meseca strogega zapora, toda pogojno za pet let. u_ Nekaj kriminalne statistike. Na kazenskem oddelku deželnega sodišča je bilo lani 1685 novih kazenskih ovadb, podanih od državnega tožilstva, 84 zasebnih tožilcev in 6 zasenih udeležencev. Ob koncu leta je ostalo 297 kazenskih zadev nerešenih. Glavnih razprav pred senatom odnosno sodnikom poedincem je bilo 722 (predlanskim 2350). Da je število tako nizko, je vzrok v tem, ker so odpadle po novembrski noveli iz 1. 1931. vsa kazenske zadeve zaradi žaljenla časti. V preiskovalnem zaporu je bilo lani 1000 oseb (755), ob koncu leta jih je še ostalo 71 (45). Državno tožilstvo je dvignilo proti 890 (922) osebam javno obtožbo zaradi različnih deliktov, zasebni tožilci 74 (934) in zasebni udeleženci 8 (6) Na obtožbo državnega tožilstva Je bilo obsojenih 740 oseb (1134), na obtožbo zasebnega tožilca 25 (420) In zasebnega udeleženca 2 (3). KINO LJl iKMA^Stvl DVOR Telefon 2730_ DOLORES DEL RIO v prekrasnem filmu Rdeča plesalka iz Moskve Samo Se danes! Najnižje cene ob 4., ta 9. zv. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številne ca označbo Kraja pomenijo: L Ca« opazovanja 2 »tanje barometra. 3 temperatura, 4 reiat* vna rlaga v %. l» smer m brzina vetra. 6 oblačnost i_ 10, 7 vrsti padavin 8 padavine v mm Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, lruge najnižjo temperaturo 24. januarja LJubljana 7, 772.1, —10.3. 94. SE3, 10. 0.7, sneg; Ljubljana 13. 772.3, -7.9, 94, SW3, 10, ni merjeno; Maribor 7, 772.6, —11. 80. SSE2, 10, 1.0, sneg; Zagreb 7, 772.3, -10. 90, N8, 10, 1.0, sneg; Beograd 7. 770.0, -10. 90, W4, 10, 4.0. sneg; Sarajevo 7, 770.7, —12, 90. mirno, 10, —, —; Skoplje 7, 766 5, —7, 90, NW6. 10, —, —; Solit 7. 760.1. 0.0, 50, NE10, 10, —, _; Kumbor 7. 756.5 4 0. 50. mirno, 9, —, _; Rab 7. 762.7. 0.0. 60, NW8, 9, —, Vis 7. 760.1, 1.0, 50. ENE10. 10. — Temperatura: LJubljana —6.3. —10.5; Maribor —4. —11, Zagreb —7, —11. BeogTad -9. —11; Sarajevo -S. —12; Skoplje —3. -7; Split 2.0, —1. Kumbor —, 3; Rab —. -2; Vis _ -1 Sonce vzhaja ob 7.29, zahaja ob 16.54. Luna vzhaja ob 6.58. zahaja ob 14.39. Iz Maribora s_ Poračunska seja mestnega občinskega »veta bo v torek 31. t m ob 18. v sejni dvorani mestnega magistrata. a_ Seja zbora društvenih načelnikov mariborske sokolske žuDe bo v nedeljo 29 t. m. ob 8.30 y mali dvorani Narodnega do ma Zaradi važnih vprašani je seja za vse načelnike in načelnice. oziroma njih zastopnike strogo obvezna a— Ljudska univerza v Studencih. Jutri ob 19 bo predaval šolski upravitelj g. Anton Hren o družini, občini in državi. a_ Za pomožno akciio za siromašne sloje mesta Maribora so darovali: trgovina s čevlji .Humanik« 8 parov coDat. treovec I. Trpin 14 m blaga. F. Skrabl. treovec. 6 moških srajc, trgovec M Feldin 16 kosov konfekcijskega blaga in trgovec F Greiner 5 kg sladkorja in pol kg. kave. Vodstvo pomožne akcije se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. a_ Oslabelost. Na cesti se je zgrudil predvčerajšnjim popoldne 20 letni delavec France Sluršak Nezavestnega mladeniča j«* našel policijski stražnik, ki je alarmiral reševalce, da so ga odpeljali z avtomobilom v bolnišnico. a_ Poskušen samomor. Predvčerajšnjim zvečer si je v samomorilnem namenu pre-rezal z britvijo vrat 21 letni posestnikov sin Iran G. iz Selnice ob Dravi. Mariborski reševalci, ki so bili poklicani na oomoč. tK> mladeniča, čisar stanje je resno, z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. a_ Dve tatvini. Učenki meščanske šole Slavki Klavorovi v Kopališki ulici so bile ukradene 200 Din vredne smučke. Kroia-škemu mojstru Rudolfu štibercu je odpe-lial neznan tat 300 Din vredne sanke, ko se je mudil pri Arbeiterjevem dvorišču do opravkih. . . a_ Napeljčke, šopke, vence. Kličite telefon 27-66, Jemec, vrtnarstvo, Maribor, Iz Celfa e— »Vest« v celjskem gledališču. Ljubljanska drama je v ponedeljek zvečer po dolgem presledku gostovala v Celju. Ciost-je so uprizorili Rostandovo »Vest«, pretresljivo. globoko zajeto dramo generacije, ki so io vojne grozote uničile, četudi ie na front: ušla smrti. Tragična povest čioveka. ki blodi po svetu s težko za-vestio, da je na fronti umoril človeka, ki gi m p^j nikoli videl in ki ga ni sovražil, izzveni v mogočno izpoved pacitizma in prave ljubezni do bližnjega Režiser g. Ciril Debevec j« strogo varoval avtorjevo koncepcijo, »črpal snov do podrobnosti in ustvaril z dmševnosti-o učinkujoče naravno enoto brez nepotrebnih zunanjih igralskih efektov. Gosp. Debevec ie podal vlogo mori lca-spokornika Marcela, ki mu po pisanih človeških pravicah nihče ne more očitati zločina, prepričevalno in z globokim notranjim doživljanjem. Uprav komorno sta tudi igrala ga. Marija Vera m g■ Skrbinšes kot starša v vojni padlega pacifista Hermana Holde-rliJia. Gdč. Boltarjeva kot nevesta padlega Holderlina in g. KraM kot duhovnik sta se dobro prilagodila snovi in ambijentu. Gostje so nudili Dravi umetniški užitek, za katerega se ie občinstvo oddolžilo s prisrčnim aplavzom. Scenerija Je b!'a primerna, kulise pa so potrebne temeljitega popravila. Gledališče j® bilo !e sredn e obiskano, ker sta se vršili v istem času še dve priredi tvi. Bolje bi bilo, če bi se bilo vršilo gostovanje v torek 34. t. nikakor je bilo sprva določeno. Nekateri sploh niso vedeli, da bo gostovanje že v ponedeljek. Ljubljanske goste bi radi večkrat videli na celjskem odru. — R. P. e— Seja okoliškega občinskega sveta bo v petek 27. t m. že ob 18. i>n ne ob 19.. kakor je bilo sprva določeno e- Pri ekspozituri javne borze dela v Celju dobe delo: 1 knjigovez, 1 delavec, 2 h apca, 3 služkinje, 2 kuharici, 2 kmečki dekli. 1 natakarica in 1 hotelska sobarica. e— Nočni požar sredi mesta. V torek 24. t m. okrog tričetrt na 3. zjutraj sta opazila službujoči stražnik in neki pasant. da se vali gost dim s podstrešja nad gostilno g. Josipa Kreuha v Gubčevi ulici 4. Vnele so se saje v dimniku nn jgeni se ie kmalu razširil na strešni tram ob dimniku ter na ostalo streho. O požaru so bili takoj obveščeni celjski gasilci, ki so odhiteli v Gubčevo ulico in kmalu lokalizirali ogenj, ki je uničil de! strehe. Škoda znaša 25 do 30.000 Din. e— Žrtev poklica. Ko je gnal 23!etni mesarski pomočnik Jerne> Pliberšek iz Štor 21. t. m. telico po cesti, se ie žival nenadno sp ašila m vrgla Pliberška v cestni jarek. Tel:ca je padla na pomočnika in tepta a po niem. Pliberšek je dobil težje no-tranie poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. e_ Policijske prijave. Policijska stražnica v mestu je napravila lani 1789. stražnica v Gaberju pa prijav zaradi raz-n h deliktov m prestopkov. Število prijav je bilo 'ani znatno večje nego predlanskim. e— Zaradi vlačuganja in tatvine sta bila te dir aretirana v CeHu dva fanta v starost 23 in 20 et. ki sta pred dnevi ukradla v Sp Šiški srednjo vsoto denarja. Fanta imata naibrž §e več tatvin na vesti. e— Srečke drž. razredne loterije za zad nje. glavno žrebanie so že prispele in jih je treba obnoviti do 31. t. m. Nove srečke se dobe v podružnici »Jutra« v Cellu. e_ Mestni kino ostan dane-s zaprt. Bratu Vilku Perdanu onkraj groba Ljubljana, 24. januarja. Prepozno Ti pišem - Ker ne moreš več slišati tn občutit naših besed. Teb' je sedaj dobro, bolje kakor bi T" tukaj moglo biti. In vendar — zakaj si šel? Ak ai že vse dotrpel? Ali je bila Tvoja duša trpljenja že polna do roba odrešitve?? Vilko! Skupaj smo si utrjevali smernice, enake so bile naše zamisli, naši zanosi. Zakaj odšel iz naše srede? Saj prijateljev ne vežejo govorjene besede — vežejo j:h misli! Samo roko smo si podali in smo se razumeli. Saj smo stali drug ob drugem, čeprav tako oddaljeni! Bil si Sokol, bil si naš brat, naš prijatelj. In to bratstvo in prijateljstvo ni bilo samo po obličju — nas je vezala skupna kri v vsem našem dejanju in nehsnju. Bil si vodnik našega naraščaja. Saj si ga ljubil v njegovem delovanju in napredku — sto in 6to vezi je združevalo sto in sto src — saj je hla to mogočna in resnična pesem! Saj so bile naše zanvsli zidane v zdravje, po trdni poti so šle proti pravemu smotru! In katero razumevanje je večje, kakor tisto, ki razume prijateljstvo in skupnost tudi brez besede? Vse je na svetu prav in potrebno, naj se godi karkoli. In vsak ima po svoje prav. Tudi Ti. Ali samo zase. — Bil si naš brat in drug, naš nenadomestljivi brat in drug Tvoje neodmorno delovanje m bilo ŽTtvo-vanje samega sebe — saj Ti nisi hotel žrtev — Tvoje neodmorno delovanje je bilo Tvoje življenje, ki ee je izživljalo v skupnem življenju nas vseh, ki se je izživljalo v skupno dobro m s tem v lastno zadovoljstvo. A zakaj je morala priti sedaj Tvoja žrtev? Pa to ni bih žrtev, žrtvovana od Tebe. Vem. Pač pa od nas. — Ali smo res tako slabi, da nas morajo take žrtve voditi in podpirati na naši poti, da moramo šele iz takih žrtev postati močnejši? Stali bomo ob Tvoji gomib in v mislih ne bomo klonili glave — v prijateljstvu je vse odpust-Ijivo — zanos se nam bo dvigal v srcu, in Ti boš za nas žrtev, iz katere se bo polnila naša kri z novo močjo in vero. Oprosti nam to. Saj mora iz enega nehanja zrasti novo dejanje. Saij si tudi Ti vedmo tako hotel., In mi Te nismo izgub li, mi Te ne bomo izgubili — vase smo Te in Te bomo sprejeli in z nami boš živel in trpel naprej, z nami se boš še naprej dvigal k uspehom in sreči. Skoda, da smo si enkrat premalo podali roko, da bi se skupaj iztrgaLi nad vse. kar delamo in hočemo, nad vse. kar se god: okrog nas — da bi se skupaj dvignili na visoko goro. kjer se razprostira razgled na vse, kar je spodaj, v vsak še tako skrit kotiček, _ kjer je blizu sonce in čisti zrak — na goro razumne odpovedi. Prezgodaj r šinil proti soncu, Tvoja krila še niso bila dovolj močna, da bi Te vzdržala Strnjene vrste Sokolov, med katerimi si bil s telesom io duhom, z vsem svojim življenjem bodo korakale naprej — tud; v tvoje veselje. Tvoj duh bo šel z njimi Tvoja moč bo tudi v njih. in vse bo tako kakor prej in bo raslo svojo pot. Le vrzel za Teboj, našim drugom in bratom m prijateljem — kdo jo bo izpolnil? — Samo spomin. ^^ Ž€ zasiu?u rnrr. dragi Vilko. mi si ga bomo morali šele priboriti. Mitja. Uspehi sW*>*igraških •iev drugi strani pa so upniki, ki poznajo samo dolžnikovo obvezo pa nočejo priznati one nezaonito priznane, pa vendar obstoječe m nedvomljive višje sile. ki tudi najpoštenejšemu dolžniku onemogoča izpolnitev njegovih obvez Novo društvo si je nadelo nalogo posredovalca v takih, za gospodarski obstanek dolžnika gotovo prevažnih primerih. . . Društvu je namen, da varuje koristi svojih članov in po možnosti najde pot, da se dolžnik ohrani, poravna m reši stečaja Ono vodi v dolžnikovem imenu pogajanja z upniki, da bi se dosegel sporazum. Z dmge strani pa obvešča ter daje navodila in nasvete za dobivanje kredita. Ce je treba, društvo po svojih izvedencih orouči gmotno stanje dolžnikov in na podlagi te ocenitve skuša vplivati n« upnika da ne goni dolžnika v propast. Društvo daje svojim članom pravne svete, da bi zaradi nepoznavanja zakonov nc zašli v neprilike. Je pa tudi v zvezi z upniškimi društvi, da bi se tako varovale obojestraske koristi. Dolžnost društva je naposled, da na merodajnih mestih deluje na to, da se tudi * zakonom zavarujejo koristi dolžnikov. Društvo ima sedaj okoli 800 članov v vsej državi, a smatra, da bo zlasti uredba o posredovanjskem postopku privedla veliko število novega članstva, kar bo imelo za posledico, da »e bodo predvsem v glavnih mest'h banovin ustanovile podružnice. V odboru so med drugimi člani tudi trije odvetniki s podeželja. od ars t vo Slovenjgradec. 24. januarja. Kako važna je sadjereja za naš okraj, sta posebno pokazali zadnji dve leti. ko so naši sadje-ejci dobili lepe denarce za svoj t sadje, kar je bil njihov edini zaslužek zadnjih let ko je lesna trgovina popolnoma popustila. Sadjarska podružnica je imela nedavno občni zbor, na katerem se je hvaHo do^danje delovanje ter ie bil soglasno izvoljen odbor z načelnikom Francem Pečolarjem. V odboru so sami taki možje, ki jamčijo, da se bo sadjereia v našem srezu še bolj smotrno razvijala. , . . , , V preteklem letu je podružnica dobavila svojim članom po primerni ceni p^e-ko 1000 komadov sadnih dreves le taksne vrste ki so v sadnem izboru določene za naš okraj. Podružnica ima tudi svojo lastno drevesnico, ki krasno uspeva, m se bo že prihodnje leto lahko razdelila velika množina dreves med člane Priredila je več predavanj, ki so bila zelo dobro obiskana. Tako je predaval sreski kmetijski referent g. Franc Wernig o zboljšanju sadjereje, g. Vinko Hrastnik o splošnem sajenju in oskrbovanju sadnega drevja, nadalje o obiranju, spravljanju in zapakovanju sadja To je bilo posebno važno, ker je dobra prodaja sadja odvtsma zlasti od njegovega obiranja, sortiranja in shranjevanja. O trgovini, shrambi in posameznih vrstah sadja je predaval g Franjo Cajnko, ki je obenem nazorno orisal, katere vrste se lahko pla-siraio na domačem in katere na inozemskem trgu Ker je ravno naš srez dobil lepe vsote za svoje sadje, izvoženo v inozemstvo, naj sadjerejci zastavijo vse svoje sile. da bo sadjereja v našem sTezu čim lepše napredovala ker bo z njo napredovala tudi ljudska blaginja. Med letom sc je priredij tudi poučni izlet v Sadjarsko in vinarsko ftolo v Mariboru in drevesnico bratov Dolinškov v Kamnici Nadalje se je v oktobru vršila sadna razstava, k' je odlično uspela. Sodobno novo društvo »za varstvo dolžnikov« Beograd, 23. Januarja. Te dni je pristojno oblastvo potrdilo v Beogradu obstanek novega društva, kakor ga še menda ni b'lo v naši državi in kakor ga ni, vsaj kolikor »e ve, v naših sosednjih državah Razmere »o danes pač take, da vse išče obrambe in varstva svojih koristi v skupnosti ljudi, ki jih tarejo iste nadloge pa so se zbrali tudi ljudje, ki se čutijo ogroženi v svojih koristih, dasi niso dajali, temveč le prejemali pa bi morali vračati, ali ne morejo. Ustanovilo * je v Beogradu — društvo za za-Ščit o dolžnikov. Je pač danes tako. da Je malo ljudi, ki bi ne bili dolžniki, tn med temi je zopet gotovo velika večina takih, ki kliub svoji najboljši volj' ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti, ne po svoji krivdi, pač pa ravno zaradi današnjih nesrečnih vsesplošnih gospodarskih razmer. Na V borbi za 40-urni dshvui teden Mednarodna konferenca za ureditev delovnega časa, o katere poteku smo že bili poročali, je z veliko večino odklonila predlog strokovnih organizacij, da bi se zakonito uvedel 40-urni delovni teden z neiz-premenjemmii sedanjimi mezdami. Sprejela pa je z 41 nasproti 31 glasovom (7 delegatov ni glasovalo) kompromisni predlog Italije. Nemčije, Francije, Španije, Belgije, Nizozemske in Chileja za uvedbo 40-urnega delovnega tedna kot enega sredstev za omiljenje brezposelnosti. Predlog izvaja, da bi se moral pri morebitni uvedbi 40-urnega tedna v svrho zmanjšanja števila nezaposlenih obdržati sedanji življenjski standard delavstva. To vprašanje naj se še podrobneje prouči. Zanimivi so pomisleki, ki so se 5uli glede uvedbe 40-urnega tedna. Sedaj se ceni število brezposelnih v industrijskih drža- , vah z rodbinskimi člani vred na skoro 100 milijonov. Po računih nekaterih bi uvedba 40-urnega delovnega tedna prinesla večini dežel le neznatno emiljenje brezposelnosti, ker se po sili razmer zdaj itak ne dela na teden mnogo nad 40 ur. v mnogih industrijah pa niti toliko časa. V Nemčiji na primer bi tako ureditev dela imela za uspeh kako 10-odstotno zmanjšanje števila nezaposlenih, daai so v Nemčiji, kakor navajajo nasprotniki 40-urnika, danes znatno ugodnejše delovne razmere kakor v mnogih drugih deželah. Delodajalci so Imeli največje pomisleke glede zahteve strokovnih organizac'j po nezmanjšanih mezdah. Dalje so se slišale na konferenci grožnje, da bi bila industrija v primeru uvedbe tekega delovnega časa, ki bi pomenil podražitev produkcijskih stroškov. prisiljena delovati na dal jn ji racionalizaciji 'n mehanizaciji obratov, kar bi značilo nadaljnje odpuščanje delavstva. S tem bi bil seveda dosežen nasprotni učinek od tega, kar ima za svrho 40-urnik. Naposled so se delodajalci izrekli proti 40-urn;ku tudi zaradi negotovosti.^ oe bi se res vse države z enako strogostjo in doslednostjo držale zadevnih predpisov. Pravi pot za dosego lepih ,_,.(_ --.U kakor tudi istočasna odstranite* iJcMn ZOO neokusno barvanega xobnegfc tsms^BimBmaaa 0b|0žka i« sledeč: Iztisnite mal< oličinoChlorodont zobne paste na suhoChiorodoni n h no ščetko (t J. specijalna Sčetka t lobčastirc ezom), drgnite svoje zobe od vseb strani, kako? udi od zgoraj na vzdol. Pom čite šele nato sčetk > vodo, ter izplaknite si usta temeljito, grgraje t Chlorodont ustnovodo Usp?h Je presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka j« izginila in ostane Vam v ustib prijeten svež občutek. Zahtevajte izrecno Chlorodont »obno pasto. Tubi Din. 8.— in Din. 13.—. Dobiva se povsod. Gospodarske vesti = Padec Industrijske proizvodnje v Avstriji. Po službeni podatkih avstrijske industrije je ugotovljeno, da je kapaciteta avstrijske industrijske proizvodnje v letu 1932. znašala samo 33 do 35 odstotkov nasproti proizvodindi v letu 1929. Temu zmanjšanju produkcije ustreza tudi sorazmerno zmanjšanje produkcijske vrednosti. Skupna vredmost proizvodmije ie znašala v letu 1929. okoli 6.5 milijarde šilingov, med tem ko se za lansko leto ceni na 2 do 2.50 milijarde šilingov. = U stavljenje produkcij© bakpa v Zedl-njenih državah. Ameriški rudniki bakra delajo na tem, da se ustavi produkcija vseh rudmikov, dokle; se ne izčrpajo sedanje zaloge. Proti tej nameri so samo redki lastniki bakrenih rudnikov. = V naših pristaniščih je pristak> decembra lani 7063 ladij z 1.1 milijona ton (v decembru leta 1931. pa 6983 ladij z 1.2 milijona ton). Od ladij, k.i so priplule v decembru lani v naša pristanišča, je bilo pod našo zastavo 6565 = Vinska kupčija v duna^ki banOvim Po službeni oceni je pridelala v Jeseni du-navska banovina okoli 2 milijona hektolitrov vina Stare zaloge so še samo pri vinogradniških zadrugah in v velikih vzornih kleteh. Trgovina je letos precej slaba Kupuje skoro samo ceneno vino. V tujino se izvažajo mesečno le 2 do 3 vagoni. Cene so naslednje: fruškogorska stara namiz na vina 3 — 6, nova namizna 1.75 — 5, sortirane stare vrste 8—10 Din liter; sme-derevska zadruga ponuja vino po 4.50 do 8, medtem ko je ostalemu stnederevskemu vinu cena od 1.50 — 3 Din liter; banatsko belo namizno vino se ponuja po 1 — 2 otelo po 1 50 — 2.50 Din liter; baranjsko staro namizno vino je po 4 — 5, a novo po 3 _ 4, novo namizno iz okolice Subo- ticc in Horgoša po 2 — 3, staro po 4, a izbrane vrste po 5 Din za liter; vina iz Topole so po 2 — 5 Din liter. = Prodaja moke za gotovino. Mlini, ki obratujejo v glavnem za prodajo, so imeli v Beogradu konferenco, na kateri je bilo ugotovljeno, da morajo mlini plačevati v gotovini pšenico, pogonski material skupni davek tn verjetno tudi vreče, medtem ko se moka zahteva od njih na kredi'. Ker je z uredbo o posredovalnem postopku znatno poslabšan položaj mlinov, ki so kreditirali blago, so ostali mlini zaradi negibnih terjatev brez obratnega kapitala Žara di tega se je sklenilo, da se bo prodaja moke v bodoče vršila samo za gotovino — zakon o zaščiti kmetov in poljski de. lavci (dninarji). V Vojvodini Je prišlo do nesporazuma zaradi planila dolga poljskim delavcem, ki s»o bli zaposleni pri kmetih za katere velja zakon o zaščiti kmetov. Novosadska delavska zbornica se je zato darujte aašo tlečo kaj hujšega ne nakoplje. Dajte jim \panflavin-i š RASTIbE obrnila na pristojna vl8ja oblastva za pravilno tolmačenje zakona v tej točki. Dobila je odgovor, da se morajo plačati zahtevki poljskih delavcev, ki so nastali po 20. ok- j tobru L 1931., in sicer do največ 500 Din. Do te vsote se cLa tudi iztožiti dolžno plačilo. — Izdelava načrta zakonskega predloga o pomorskem pravo. Iz Splita poročajo, da je začela delo komisija za načrt omenjenega zakonskega prediloga. Komisiji predseduje bivši ban dr. Štllovič, a člani so dr. Mogan, dr. Šlkarica in Stiipanovič, ravnatelj direkcije pomorskega prometa. = Število nezaposlenih v Franciji narašča dalje. Po uradnih podatkih je šitevilo registriranih nezaposlenih naraslo v Franciji od 7. do 14. t. m. za 13.000. tako da šteje zdaj 297.300 oseb (za 100.000 več kakor v istem času lanskega leta.). Od tega števila odipade na Pariz 992.000. Dejansko je seveda število nezaposlenih v Franciji znatno večje. = Velesejem v Bruslju bo od 5. do 19. aprila in kaže, da bo dobro uspel. Mesto Bruselj je posvoji zemljepisni legi trgovinsko križišče Zapadne Evrope, kjer se sestajajo vsako leto t.govci in kupci iz vseh krajev sveta. Podatki glede udeležbe na tem velesejmu se dobe pri belgijskem konzulatu v Ljubljani. = Izvoz opojnih drog v lanskem letu je znašal po objavi urada za opij v ministrstvu trgovine in industrije b!izu 16.000 kg v vrednosti 5.5 milijona Din. Med izvoženimi opojnimi drogami je bilo sirovega opija, in sicer za vrednost 5.1 milijona dinarjev. Sčrovemu opiju sledijo v majhnih količinah morfin. herion, etilmorfin, kodein in benzilmorfin. Sirov opij se je izvozil največ v Nemčijo, potem v Zedinjene države, Francijo. Češkoslovaško, Italijo, Av-striio. Portugalsko, Belgijo in Angliio. = Valilna jajca po znižani ceni Banska uprava dravske banovine bo razdelila v mesecih marcu in aprilu valilna jajca se-lekcijonirane in standardizirane štajerske kokoši po znatno znižani ceni. Interesenti naj se takoj prijavijo pri pristojnih sreskih kmetijskih referentih, m sicer preko kmetijskih organizacij, pri katerih so včlanjeni, ali pa prko šolskih vodstev in županstev = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do L februarja ponudbe glede dobave 4 sit za premog, 30 jamskih strgač, 400 kub. m mehkega jamskega lesa 200 kub. metrov hrastovega Jamskega lesa. _ Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 1. februarja ponudbe glede dobave filtrov, do 8. februarja pa glede dobave 10.000 kg železa. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 6. februarja ponudbe glede dobave mizarskega materiala, raznega pisarniškega materiala, 50 kub. metrov bukovih hlodov, sedlarskega materiala, 3000 kg bencina in ponudbe glede dobave zidarskega orodja. — Direkcija državnega rudnika Ugljenik sprejema do 9. feruarja ponudbe glede dobave jeklenega motvoza. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 13. februarja ponudbe glede dobave jeklenih osovin, naprave za ležaje, 1000 kg olja za mazanje in 5000 kg mineralnega strojnega olja. železniška direkcija v Subotici spre Jema do 3. februarja ponudbe glede dobave 450 kub. metrov lomljenega kamenja, do 4. februarja pa glede dobave 840 kub. metrov gramoza Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave lice in šarnirjev, do 12. febr. pa glede dobave delov za Dieslov motor. — Dne 10. februarja bo pri upravi smodnišni-ce r Kamniku licitacija glede dobave 10.000 kilogramov aluminija; 27. februarja glede dobave 300.000 kg amonijevega solitra Id 30.000 kg preje od jI, pogoji pa pri komandi. — Dne 11. februarja bo pri komandi III. armijske oblasti v Skoplju licitacija glede dobave 20.000 knb. metrov drv Oglas v Zbornici TOI, pogoji pri komandi. Borza 24 januarja. Na ljubljanski borzi so vse devize razen neizpremenjenih Curiha. Londona in Pariza dalje popustile. Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem kbrineu po 9 — 9.06 D'n. Na zaarebskem efektnem tržišču so bile vse državne vrednote čvrste j še. Vojna ško da se je zaključila za kaso po 207 in 215. a za februar po 207 in 212. Nadalje so bili zaključeni 7*/» Blair po 37. 8»/. Blair po 40.50 in 7°/o posoflo Državne hipotekarne po 43. Privilegirana agrarna se je zaključila po 220. Deviie. Ljubljana. Anraterdam 2302.07 — 2313.43, Berlin 1361.25 - 1372.05, Bruselj 794.68 do 798.62. Curih 1108.35 - 1113.85. Lon.ion 192.36 - 193.96. New York ček 5704.09 -5732.35. Pariz 223 88 - 225. Zagreb. Amsterdam 2302.07 - »13.43. Berlin 1361 25 1372-05. Bruselj 794.68 do 798.62. London 192.36 - 193.96 Milan 292.6S do 295.08. Nevrorii kabel 5726 09 -5754 35 f.nk 704-09 _ 573? 35 Par z 22K-88 — 225 Pmsa 169.79 — 170.65 Curih Pariz 20 195. London 17.405. New-vork 515 75 Bru«*>1i 71 70. Milan 26 42. Ma 0* 400 — 410; banatska. vOc 410—420. + Novosadska Masovna borzn (24. t m.) Tendenca čvrsta. Promet 57 vagonov. Pšenica: ba?-ka. okolica Novi Sad. prednj^-in eorn iebaška 214 — 216. okolica Som bor 212 — 214- bnSUa potiska 216 — 21S; baška. ladia T'sa 218 - 220: iužno- in fornie-banatfka 212 — 214. Ječmm: baški 'n sremski, 64'65 k2 100 — 105; pomladn, 66'67 k? 105 — 110. Oves: baški in srenvk? 95 _ 97.50. TurSčica: baška in sremsl"? garantirana 70 — 72: za marc. april, mai S4 do 86: banateka garantirana W — 70: In-5Va in 78 — 80. Moka: ba- ška in banateka >0?< in >«V «15 _ »5c °95 — 905: >6c 250 do 260: >7« 100 - 200: >8* 87 50 - P<>-Otrobi: bp?ki in Preroški v j't tasti h vrefeh 72.50 — 75: banatslri v nitastih vrefeb 70 do 72.50. Fižol: baški beli 115 — 120. 4- Somborska blagovna borza (21 t. m.) Tendenca čvrsta- Promet 45 vagonov. Pš*-nira: bačka. okolica SoivHor 212 50—215.50: eorniehaSka 215 — 217.50; slavonska 210 do 212: sremska 212.50 — 215 "0: baška poliskn 215.50 — 217.50: banateka 210 lo 212. Oves: baški 95 — 100: grem*1*? 07 50 do 100. Ječmen: ViSki in prem*k;. 63'64 kg 97.50 — 102.50. Turšfipa: baška nrorn^tnn 70 — 72, za marc. april, ma? 82.50—87-50; baška. Dunav in Tisa slep 74 _ 76. Moka: baška in baltska jn VVr^ >2« 3^ - ?30; »5«- 300 - 310; 255 do <>65; 195 — 205; >8« 95 — 100. Fifcl; baški 105 - 110. vi v V + Mariborski živinski sejem (24. t. m.) Dogon je bil slab io je znašal skupaj samo 320 glav: 4 konji, 9 bikov, 91 volov. 200 krav in 16 telet. Slaba je bila tudi kupčija. Prodanih je b lo komaj 155 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže: debeli voli po 3.50—7.50. po Id-beli voli 2—3. voli za rejo 1.25—1.50, biki 2.50—3. debele krave 1.75—2.50, krave za klobase 1.20—i-40. mlada živina 3—4, teleta 4—5 D n. Mesne cene: volovsko meso l. 10—12. II. 8—10, meso bikov, krav in telic 4—6. teletina I. 12—14 II.8—10. svinjina pa po 8—16 D n za kg. — Skupno je bilo lani prignano na mariborske sejme 19.603 glav živine m sicer 250 konj, 33 bikov. 34C4 volov. 7033 krav. 343 telet. 82266 prašičev n 5 koz. Od teh je bilo prodanih skupno 12.727 g'av živine. l>»gon je bil lani slabši kakor prejšnja leta. Tudi kupčija je bla slabša. + Živinski sejem v Kartovcn (23. t m.). Precejšen dogon živine. Prodaia za doma.e potrebe je bila slabša, za tujino ra zelo dobra. Posebno so kupovali govejo živino in pitane svinje za Avstrijo. Ttaiiio in Madžarsko. Cene so nekoliko popustile. Za kilogram žive teže so se trgovali: volj po 3 do 5. biki po 330 do 4. olernenske krave in krave za mesarje po 3 do 4. m'ada živina po 3 do 4.50, svinje po 7 do 9 Din. Nemo propheta in patria Iz življenja Fašizem na Japonskem Louis Tiffany Ia New Yorka poročajo, da je amrl ▼ 85. letu znani umetni steklar Lous Tlf-£any. Bil je vodja vel kega zlatarskega in galanterijskega podjetja, ki ga je ustanovil njegov oče in ki je delalo največ za ameriške milijonarje in mil jarderje. Proti novemu stoletju se je Louis TSffany, ki ostavlja ogromno imetje, proslavil z novo vrsto kovinsko irizirajoč h stekel, ki so posnemala sijaj nekaterih antičnih stekel in so sama našla mnogo posnemovalcev. Pozneje je dal temu sijaju tudi večjo trajnost in razkcšnost. tako da so jim ljudje z okusom očitali ned ostajanje pravega steklenega značaja. Masa in bogatini pa so ta luksuzna stekla in izdelke iz njih silno kupovali in to po visoknh cenah. Danes hranijo takšna »tekla kot kurioziteto samo še v muzejih. Komponist „Mar?e" Navzlic letošnji dosedaj razmeroma mili zimi, je zapadel v Španiji sneg in pobelil glave celo častitljivim palmam v Madridu sveta Palme v snegu Mož s krinko 23 t m je preteklo 150 let po Stendha. lovem rojstvu, rojstvu moža, ki je dejal o samem sebi, da ga bodo »ljudje razume li šeie 1 1935« Navzlic temu da so ga že za njegovega življenja občudovali mož je, kakor Goethe, da so ga proslavljali Balzaci m se mu klanjali Nietzschejt, so ga ljudje po njegovi smrti tako pozabili, da niso Nietzscheju niti vseučiliški profe sorji vedeli povedati o njem ničesar in da je moral priti šele Poljak Kazimir Stryen fski. da ga ie ponovno odkril njegovim rojakom in svet«; Stendha! je bi' pač eden izmed tistih genijev, ki gredo daleč pred svojim fasnm -v zato ni čudno, da se svet šeie danes bavi i nlim in da zanimanje zan1 on dne do dne narašča. Stendhai. s pravim imenom Henri Bey-le je bii že kot človek zanimiva in zagonetna pojava, ki ie živela v sk'adu s svo jo dvoimenostir tud' dvojno življenje Niso era zaman imenovali človeka s krinko in modernim psihoanalitikom daje že kot tak šen silno bogato gradivo za proučevanje Tudi kot umetnik skriva pod oklopom iro n\je trdote 1n frivolnosti mehko, sanjavc bistvo in svo-io »sentimentalnost V tem je podoben F^aubertu ki morda baš zaradi te oodobnosti Stendhala nI oriznaval. Je lluzionis*- in sk-mtik obenem, romantični patos niegove duševnost' preveva tegoba in resignacija Z neko posebno slastjo razodeva v svojih delih samega sebe in svojo notranjost in je predhodnik tistega tipa v moderni literaturi, ki razčlenja v prvi vrsti ps hologijo svojih junakov. Po okusu in nazoru je silno podoben Nietzscheju. Kakor ta ljubi samo južno svetlo in čutno muziko kakšnega Rossini-ja. a Beethoven mu je s svojo severnjaško problematičnostjo tuj V slikarstvu ljubi kakor Nietzsche Lorraina. Raffaela. femi-ninega Corregg a in nežnega Luinija, kakor Nietzscfte je amora'ist. ki postavlja Krepko osebnost in čutno uživanje nad mo-ralične imperative. V ostalem pa poudarja bolj nega Nietzsche lastni »jaz« in je v tem oziru prej Stirnerjeve sorte. Mnogo je v njegovi osebnost' takšnega, kar si nasprotuje a kar je vedno svojevrstno in zanimivo. Stendhai je v prvi vrsti živel in šele potem pisal Ni presenetljivo, da je začel pisati šele pozno pri štiridesetem letu »za nekoliko srečnih«, ko je že bil izobličil svoje življenje. 2ivel je v dobi. ki je bila po razočaranju nad resničnostjo ;n po svojih d;ametralnih nasprotstvih zelo podobna naši dobi zato pa ga naša doba tudi bolj razume nego prejšnja (Stendha-'ov roman »Rdeče in črno« 1e pravkar rz-šel v slovenskem prevodu; izdala ga je Tiskovna zadnifra v Ljubljani.) Nov komet Komet, ki ga je našel ravnatelj zvezdar-ne v Adeladeu Dodwp]l leni 17. decembra, eo opazili te dni prvič dunajski astronomu V bližini Toursa v južnozapadni Franciji se je nenadoma utrgala ogromna skala in se spustila navzdol, podrla tri hiše ter ubila več ljudi. Reševalna akcija Je bila izredno težavna, ker so bili nekateri prebivalci ure in ure pod kamenjem živi pokopani jezikih sveta. Za te prevedbe bo poskrbelo samo uredništvo »Timesa«. Seveda postane Loser s tem deležen vseh nagrad in ugodnost^ ki so razpisane za srečne avtorje odbranih del. Loser je svojevrstna prnkazen. Sola mu ni dala dosti, kajti pohajal je samo v štiri razrede ljudske šole. Doma je iz Salzburga, kjer se je narodil v stan kmečki hiši. Po četrtem razTedu ljudske šole ga je vzelo ž;vljenje v svoje roke. Pustolovil je in se potepal, bril je ključavničar, cirkuški art:9t, model slikarjem in kiparjem, hodil je oo svetu tudi kot zastopnik raznih tvrdk. To pisano življenje mu je slednj.č potisnilo pero v roke. V mladosti se je uril v pesništvu m ko je pred leti slišal režispr Make Rein-hardt njegov sonorni glas na nekem recita-cijskem večeru, ga je angažiral za napovedovalca vlog v »Šlenern-ku«. Od 1. 1926 ve nastopal v Salzburgu v tej vlogi, zdaj pa je doživel tudi priznanje kot pisatelj. Hripa na Amrleškem Na Angleškem razsaia. kakor smo že poročali, izredno huda epidemija hripe. Žrtve so zelo mnogoštevilne. Doslej je bolezen pobrala mnogo odličnikov. med drugimi tudi kirurga Percvja Sargenta, primanja ▼ londonski bolnišnici sv. Tomaža. S:t Sar-gent je bil zna t kot spreten operater pri kompliciranih operacijah in je už:val v tej stroki svetoven sloves. Po zadnj.;h poročilih je položila hripa na posteljo tudt slavnega romanopisca Johna Galswarthvja ki je lani prejel Nobelovo nagrado za književnost. Po drugih verzijah je Galswortvja zadela kap, po tretjih poročilih pa so zdravniki ugotovili zastrupi j e-nje s pokvarjeno hrs.no. Vsekakor visi Gal-sorthvievc življenje na lasu. Anglež: Tsk:h druž'n, da bi imele tu vlogo učite-!iov v pametnem ravnanju s severnimi Jeleni. V ostalem so Lanond zelo pohleven, a bister narod Največio slavo si je med njimi pribori pesnik Thuri. ki svoia dela samo ^'ktira ker je — ana^fabet. Znan je po p v m'; h de';b mpd velikimi narodi. Med Lano"'"? slov! pr^d vse^ kot eden največjih — n„v,.--fpVMT volkov. XTW je 7, lastno roko na d ir>n vntknv 'n t« ne s puško, temveč pn laronsk' še?i ? nožem. L^rli*', Irj trmo ria otpžkonpni telesni potreb^ i" lr? pv fP^i tega mijoiio krvno ■pr-AnpnniTTipnie trebuha. r>ritisk (v mo-žrrpnv} krvi v TP^^ano. glavobol, močno titHr>«nie srca, df»Hs. ki trpe na bolezni dsimp eiiiT-nicp. fiširmh. hemero^dal^pm zamotkn, fis+plab. iemliHo za iztrebiie-nio črevesa zbi+raj in zvečer po čefrtinko »Franz Jo«ofov*»^Fran7 ?To«pfoTe« srren-čice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. v**«' rian ena Cigani so, kakor znano, silno plodoviti, a vendar izumirajo. Vzrok tega je silna umrljivost njih otrok. O ciganih si prav za prav še danes n smo na jasnem, od kod izvirajo a po raziskavanjih v zadnjih časih so verjetno indijsko ljudstvo, saj imajo v svojem jeziku mnogo hindustanskih in sanskritskih besed. Vsi poskusi, da bi te nomade nekje stalno naselili, so se doslej večinoma izjalovili Avstrijski nadvojvoda Jožef star., ki se je silno bavil s študijem tega 7anim:vega ljudstva in ga je imel zelo rad, je nekoč povabil vse madžarske cigane v goste na svoje posestvo Alcsuth Prišlo jih je kakšnih 150.000. Njegova namera. da bi jih v tem kraju stalno naselil. pa se ni obnesla, čez kratek čas so se namreč razkropili na vse strani. Cigani so gotovo za neke stvari, kakor za glasbo, zelo nadarjeno ljudstvo, ker pa se jih držijo tudi znane neprijetne lastnosti, jih smatrajo v civiliziranih deželah za veliko nadlego in so jim oblasti vedno za petami. Fenomen v računanfu lirika Ringstrandova 6-letna švedinja, je pravcati fenomen v matematiki. Pohaja šele ljudsko šolo in preseneča skandinavske znanstvene in zdravniške kroge s svojo izredno nadarjenostjo za matematične probleme. Množitev najtežjih ulomkov na pamet v nekaj trenutkih je njena posebnost »Prezident Doumer« V La Ciotatu so te dni spustili v morje novo francosko ladjo »Prezident Doumer«, ki bo oskrbovala promet z Daljnim vzhodom. Ladja mer v dolžino 150 m in ima prostora za 895 potn;inie. Pr ncesa se je ločila od grofa pre«i dvema letcma in kot ločitveni razso'aik je fungiral bivši francoski državni predsedrrk Poincare. Z možem, ki ga po srcu !'ub , se ne more poročiti, ker ji to prepovedujejo francoski zakoni. Ta mož je zdravn-k za ženske bolezni dr. Delmasso v Monegasseu, rodom Italijan. Princesa šarlota r>o kakor dosle, prej-unrtla opanažo iz gralnice in njeni dohodki se ne bodo zaradi odpovedi v kor* r>rav nič skrčili. © T Pred velikim smučarskim praznikom V petek, soboto in nedeljo se vrši v smučarsko prvenstvo Jugoslavije. ■ Nade celokupno smučarstvo stoji pred svojimi najvažnejšimi dnevi v letu. V krasnem Bohinju bodo naši tekmovalci merili svoje moči med seboj, pa tudi z znanimi in priznanimi inozemskimi tekmovalci. Ne bo to navadno tekmovanje, temveč bo šlo za največji naslov v smučarstvu: za prvenstvo Jugoslavije. Ze lani ko nam zima ob času državnega prvenstva nd bila preveč naklonjena, je b lo zanimanje za to tekmovanje po vsej naši državi in tudi v inozemstvu izredno veliko Od lani pa j« armada smučarjev ln onih k' se zanimajo za ta lepi šport, še bolj narastla. Naravno je, da bodo tudi prihodnjo soboto in nedeljo romale velike množice gledalcev da prisostvujejo velikemu smučarskemu prazniku. Nikomur ne bo žal. da br pohitel v Bohinj, ker je naš agilnt JZSS ukreni! vse potrebno, da bo organizacij* v vsakem ozira brezhibna. V naslednjem objavljamo potrebne informacije za tekmovalce in za gledalce. Tekmovanja Tekmuje se za prvenstvo države v smučanju v komoini-anem tekmovanju (tek in skoki) Poooldne v nedeljo se vrši mednarodna smučarska tekma v skokih. Zaključek prijav je 25 t. m. Klubi naj prijavijo predvsem Tvoje najboljše tekmovalce, ki so »e na dosedanjih tekmah pokazali kot sposobne za večie prireditve. Tekmovalci morajo biti verificirani stari nad 18 let. Prijave Je posuti ns Savez. Polovična vožnja Z odredbo m:n;«trstva saobračaja br. 27660. od 24. novembra 1932 je dovoljena polovična vožnja rta vseh vlakih, izvzemši rw SOE. z« vse tekmovalce in gledalce, m sicer od 22. jan. do 2 febr 1933. Vsakdo kupi celo karto, ki jo shrani ter se z isto karto in s potrdilom Saveza vreča Karta mora imeti mokn ž;g. Iz Ljubljane bosta vozila po vsej priliki 2 posebna vlaka v nedeljo zjutraj. Stanovanje in prehrana Vsi tekmovalci in vodstvo imajo stanovale in hrano v hotelu sv Janez. Tekmovalci, ki se prijavijo za tekmo, plačajo Din 25- za dnevno hrano in stanovanje Sobe so kurjene. Gledalci naj pošljejo prijave za stanovanje na Tujsko prometno društvo za ao-tranj' Bohinj, ki bo preskrbelo vsem zadosti stanovanj. Kdor želi stanovati v Bohinjski Bistrici, naj se javi na Smuški klub Bohinj. Bohinjska Bistrica. Dnevni red prireditev Petek, 27 jan., zvečer ob 17.30: pozdrav tekmovalcev v hotelu Sv. Janez, žrebanje, objava proge; Sobota. 28. jan.. zjutraj ob 9.: Start za 18 km tekmo v teku in v kom b«'. rane m tekmovanju. Tek velja kot savezno prvenstvo v teku in tekmujejo jugosl. tekmovalci v razredih; Nedelj«. 20 jan.. zjutraj ob 9.: Skoki v kemb niranem tekmovanju n« Hansse-novi skakalnici; ob 13.30: Velika mednarodna skakalna tekma r,a rlanssenovi skakalnici; 17.30: v Bohinjski Bistrici v Sokolekem domu — objava rezultatov, proglasitev državnega prvaka, razdelitev daril. Prvak Jugoslavije postane zmagovalec v kombiniranem tekmovanju. Skakalnica bo od petka opoldne dalje zaprta za trening. Tekmovalci Na startu bomo imeli najboljše srednjeevropske smučarje tako v teku kot v skokih. Osobito velia tO za skoke, kjer se bodo menli ti srednjeevropski mojstri z odličnim zastopnikom Norveške. Naši s kake a- so letos mnogo pridobili ter ie verjetno, da bodo dosegli dober placement kljub hudi borbi. Tako bo na startu vse. kar količkaj porneni v Jugoslaviji, merili bodo svoje znanje in moči najboljši jugoslovenski smučarji z mojstri Srednje Evrope. Šport, kot ga bodo nudile te tekme, ni bil ▼ Jugoslaviji še dosežen ter je ta prireditev najmočnejša letošnja prireditev v Evropi pred FIS-inimi tekmami v Irms-brucku. Gledalci Prilika je tedaj izredna, da vidi ta naša ogromna smučarska armada, bi se je razvila šele v zadnjih letih tekme :ti skoke, kot jih n' videti tako kmalu Vsak klub Bohinju mednarodno tekmovanje za ■ Izredno zanimanje po vsej državi naj bi organiziral izlet svojih članov v Bohinj, vsak kraj naj bi posla! svoje zastopnike k prireditvi, pa tudi smučarji bodo imeli priliko, občudovat veličastnost črnuških dkokev, izvedenih mojstrsko po Norvežanu m Srednjeevropcih Nikomur ne bo žal, da ridi prireditev takega stila. Prehrana in stanovanje se lahko dob'ta v Bohinju poceni, snega je obilo, smuka sijajna, vreme dan za dnem jasno V soboto ta nedeljo bodi deviza vseh smučarjev: V Bohinj! Medklnbske tekme S m. kluba Begunje dne 5. februarja za vse v JZSS verificirane člane. Smučarski tek v nedeljo 5. februarja s startom ob 9.30 na gorski progi 8 km, višinska razlika 270 m. Start in cilj v Be-gunjau. Tek s« bo ocenjeval posamezno. Otvoritev skakalnice v Dragi ob 14.30 in skakalna tekma. Skoki se bodo ocenjevali posamezno. Možni skoki do 40 m. Tekmuje se po pravilih JZSS. Prijavnina 5 Din. Predpisane prijave s prijavnino je poslati na naslov kluba do sobote 4. febr., katerega dne se vrši ob 19. žrebanje v restavraciji »Turist« v Begunjah. Tekmovalci morajo biti na startu 1 uro pred pričetkom tekme, kjer dobe startne številke in pojasnila glede prege. Razglasitev rezultatov ob 18. v restavraciji »Turist«. Darila: Lepe priznanice dobe prv4 trije v vsaki skupini. ASK Prlmorje. (Predsedstvo). Redni občni zbor kluba bo danes ob 19.30 v kletni dvorani hotela Mikliča z običajnim dnevnim redom Pristop na občni zbor ima jo klubovi člani le proti izkazu o vplačani članarini ln aktivni člani. Današnjega khi-bovega rednega občnega zbora naj se članstvo nogometne sekcije polnoštevilno udeleži. — Lahkoatletsška sekcija ima pred občnim zborom ob 19. kratek sestanek vseh aktivnih članov sekcije, da zavzamemo naše stališče k fuzji z Ildrijo. Ker se bo odločevalo o naši lahki atletiki, je dolžnost vseh aktivnih članov, da temu sestanku prisostvujejo. Izredni občni zbor SK Ilirije bo danes ob 19.30 v dvorani Delavske zbornice (ne OUZD) na Miklošičevi cesti. Zarad^ važnosti občnega zbora se prosi polnoštevilns udeležba. Glasovalno pravico imajo samo oni redni člani, ki imajo poravnano članarino do 31. decembra 1932. Kdor tej članski dolžnosti še ni zadostil, naj stori to še pred občnim zborom. — Nogometni trening I. Skupine bo danes ob 18.30 v paviljonu. Obenem sestanek igralcev z ozirom na današnji občni zbor. ŽSK Hermefl, Danes ob 20. seja prlreddt-venega odbora v gostilni pri Beliču. Vabijo se dr. Mauri, Lukežič, Kuret, Cigler. Kosornik, Erlšh, Sernec, Novak, Maver, žornada ter gdč. M ra Otrinova. Vse sek-cije naj pošljejo po 1 odbornika. Seja zelo važna, zato" vsa in točno. — Nogometna sekeijai ima danes strogo obvezen sestanek vseh igralcev ob 20. pri Beliču. Isto ima zimskosportna sekcija ter se vabijo vsi ki hočejo aktivno sodelovati. — Medklubski odbor. (Predsedstvo). Danes ob 19.30 važen sestanek načelnikov n. razr. klubov pri Fabijanu zaradi ponudene nedeljske tekme. SK Korotan (Kranj). Danes ob 19.30 od- borova seja v restavracijskih prostorih Narodnega doma (vhod z dvorišča). Vsi načelniki sekc:j in vsi odborniki sigurno! Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 19.30 važen sestanek tekmovalcev v dam-skd sobi kavarne Emona. Po sestanku običajna odborova seja. Vremensko poročilo b; Kranjske g«re. Barometer 763 mm, temperatura —10 C, vreme oblačno, veter severozahodni, višina snega 15 do 40 cm, vrsta snega: pršič. smuka idealna, skakalnica uporabna, san-kaUšče uporabno, izgledi za nedeljo odlični. Z dilcami na Dolenjsko! Dne 22. t. m. so se vrš-le v Velikih Laščah okrožne smučarske tekme sokolskega okrožja v Ribnici. Tekem se je udeležilo mnogo smučarjev kot gledalcev, kot tekmovalcev pa: 24 članov, 12 moškega naraščaja in 3 članice. Člani so tekmovali na 11 km dolgi progi, ki se je vila po lepih planjavah ;n terenih okrog Velikih Lašč Prvo mesto si je priboril Jen-čič Hubert iz Kočevja v času 55 min 30 sek, drugo Smole Vlado iz Kočevja v 59 min 30 sek, tretje Andolšek Vilče ;z Velikih Lašč v času 59 min 33 sek. Moški naraščaj je tekmoval na 5 km dolgi progi, ki jo je prvi prevozil Rus Ciril Kočevje 30 min 28 sekund, drugi Arko Stane. Ribn-ca 32 min 10 sek. tretji Benolič Drago, Kočevje, 33 minut 4 sekunde. Izmed članic je na protfi 3 ie pol km prispela prva Ančiik Vida a Ribn-ce v 18 nun 54 sek, druga kastelic Rožca iz Velikih Lašč v 23 mm tretja Klava Tinka. Ribnica, v 23 min 40 sek. Vs: tekmovalci so pokarali veliko d-sciplmo, vzdržnost m vstrajnost v smučanju in pričakujemo, da se bodo nekateri plasirali tudi pri župmh tekmah na prva mesta. — Smučarji z vseh krajev naše ožje domovine so bili navdušeni nad iepm- tereni m bogatimi prirodnnr krasotam Velikih Lašč njihove okolice. Saj nudijo Velike Lašče in okolica tudi najbolj razvajenemu smučarju vse ugodnosti, divne nižinske in višinske strme, položne in dolge jmuške terene. Stanovanje in hrana fta zelo poceni. Sodimo, da nas smučarji še v?e premalo poznajo -n zato ne izkoristijo ugodne prilike. Za vsa pojonrk giede smučarskih pritik, hran« ta stanovanja naj se amitčarji obračajo na Hočevarja Josip«, Velike Lašče štev. 8. ki jim bo brezplačno in rade volje dal točna navodila. .. . Sokol Velike Lašče V telovadnici se je pričelo živahno zimsko delo v vseh oddelkih, kajti vse se pripravlja z« pokrajinski zlet v Ljubljani. Tudi prosveta deluje. 21-t m. je predaval predavatelj od ZKD iz Ljubljane o sodobni gospodarski krizi, gospodarski vojni m finančnih sodobnih vprašajih glede na domače prilike. Z zanimanjem smo poslušaVi lepo in koristno predavanje m »i želimo, da bi nas ZKD večkrat in skoro razveselila z dobrimi predavanji. Predavatelju se za lepo predavanje najtop-leje zahvaljujemo. Na sedenje! Naš oder pripravlja igro »Revček Andrejček«. iz življenja na deželi Iz Konjic nj— Od Sv. Kunigunde pri Konjicah. Akademija z živo sliko, gledališko predstavo in s petjem 15. t. m. v šoli pod vodstvom upravitelja g. Vogiarja in župana g. Merc-nika je uspela razveseljivo. V tednih prostorih šole je bilo zbranih 124 oseb, vehko ljudi je odšlo brez vstopnic, ker ni bilo več prostora. Prireditev sama je domačinom tako ugajala da bi bili vztrajali se nekaj ur, kakor so sami pravili. Skupnih prejemkov je bilo 452 Din. izdatkov 241 Din, čisti dohodek 210 Din gre v fond za obdarovanje revnih šolarjev za Božič 1933. Neverjetno in vendar resnično je, da se Je kljub človekoljubnemu namenu te prireditve z gotove strani delalo na vse kriplje zoper udeležbo, a brezuspešno, kar je najboljši odgovor hujskačem. nj— Na egiptovsko temo, o kateri poroča »Slovenec« od 15. t. m. odgovarjamo samo kratko, da v poletju ni nikoli po dnevi gorela v trgu luč, razen v času popravil električne napeljave. Sedaj pozimi pa gori gotovo število luči do polnoči in od takrat naprej do 7. zjutraj manjše štev^o luči, kakor določajo tozadevni predpisi. Ce pa je dopisnik »Slovenca« pripravljen posebej kaj prispevati za luč, lahko gorijo vso noč vse hiči. Iz Ptuja j— Iz sodne službe. Gdč. Angela Obrano- va, pisarniška pripravnica IX. skupine, je položila pri apelacijskem sodišču v Ljubljani II. pisarniški szpit. j— Kuhinja za brezposeln«, ki »e je otvo-rila v »Mladiki« in katero je posetilo prvi dan okrog 80 brezposelnih, ki so dobili dobro zakuhano juho in košček mesa ter vsak po pol kilograma kruha, se je izkazala kot zelo potrebna ustanova v hudi zimi. Za podporno akcijo so dosedaj darovali: uprava veleposestev grofa Herbensteina en vagon me »ki h drv, tovarna strojil v Majšper-gu dva sežnja drv. firma Reanhardt pa 100 kilogramov riža. Gremij trgovcev ee je obvezal, da bo skupno z trgovskimi nameščenci prispeval mesečno po 3000 Din. Tudi delavske organizacije so 9e izjavile, da bodo prispevali vsak delavec po 50 par tedensko. njihovi delodajalci po 1 Din tedensko za vsakega nameščenca. Tudi mestna občina je 9tavila v proračun znesek 25.000 dinarjev. Graje vredno pa je, da so nekateri odklonili vsako podporo, ko so se zgla-sile pri njih naše požrtvovalne nabiralke. j— Velika nesreča kmečke družine. Poročali smo že, da se je posestn:ci Ivani Krambergerjevi v Svetincih pri Sv. Urbanu zadušila v noči na 20. t. m. vsa živina: 11 glav in okoli 60 kokoši. To mrhovino so Eeljali skozi mesto k konjedercu v Budino, i jo je pokopal. Veliko posestvo je ostalo brez vsake živine in je škoda, ki se ceni na 15.000 Din, za posestnico še veliko večja, ker ji je živina na posestvu veliko koristila. Orožniki še vedno marljivo poizvedujejo o vzroku nesreče. j— Težka nezgoda. V nedeljo je hodila družba moških po mestnih hišah pope vat za Svečnico po starem običaju. Med pevci je bil tudi krojač Jožef Koledn:k, kateremu je na stopnicah spodrsnilo n se je tako hudo poškodoval na glavi, da so ga nezavestnega z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. , » j— Nezgoda. Tukajšnji profesor g. Anton Kolarič je zaradi poledenice na cesti tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo ter so ga morali prepeljati v bolnico, j— Kino predvaia danes in jutri ob pol 19. in pol 21. velefilm »Quo vadiš«. * BLED. Tujsko-prometno in olepševalno društvo »Zarja«, Bled II., (Rečica) je imelo v nedeljo v prostorih hotela Triglav svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila nad vse pričakovanje dobra. Preteklo leto se je napravila nova pešpot čez Višce in postavilo več klopi. Pričelo se je tudi z delom nove poti na Stan od koder je eden najlepših razgledov na jezero. Agilnemu odboru so izrekli člani zahvalo, nakar se je izvolil naslednji odbor: načelnik Zirovn k Joža, podnačelnik Majer Franc, tajnik Krai-ner Rupert. blagajnik Olivotti France in z , odborniki P&pler Aldjz, Burja Jožef, Majer Ivan, Florjančič Janez in Cerne Ivan. Društvo »Zarja« ima svoj delokrog v kolodvorskem delu Bleda, ki je ohranil največ naravne nepoikvarjene lepote našega svetovnega letovišča. MAREN8ERG. Kolo jugoslovenskih sester letos zopet vzdržuje šolsko kuhinjo in razdeli dnevno do 160 obedov. Društvo se zaveda, da je sedaj v času krize kuhinja bolj potrebna kakor kdaj prej in bo stalo lačnim sirotam ob strani do Velike noči. MUTA. V nedeljo. 15. t. m. je učiteljetvo osnovne šole in otroškega vrtca priredilo revn*n šolarjem božičnioo, na kater; je bilo obdarovanih 145 otrok s Čevlji in oblekami. Da se je mogla obdaritev vršiti v takem obsegu, se je treba predvsem zahvaliti Družbi sv. Cirila in Metoda ter njeni podružnici na Muti, ki sta prispevali lepe de narne zneske, družbino vodstvo pa je poslalo za našo obmejno deco obilico blaga. Tudi ravnateljstvo železarne je podarilo 300 Din, istotoliko pa banska uprava. Ga. I učiteljica J. Suša je v ta namen nabrala med trškim prebivalstvom 750 Din ter prispevke živil za šolsko kuhinjo, ki se je z novim letom ustanovila za oddaljeno in revno deco. Najlepšo zahvalo pa izrekamo tudi raznim tvrdkam, ki so na prošnjo uoiteljstva prispevale k božičnici m to: v Mariboru: Fr. Mastek, I. Trpin Miloš Oset, Cirilova tiskarna, tovarna Zlatorog, Fr. Majer, Rog-lič, L. Franz in sinovi, v Ljubljani: I. C. Mayer, A. & E Sikaberne, Učiteljska tiskarna ter Kolinska tovarna. Celjska mila ma in H. Franck, Zagreb. — Ob tej priliki naj bo izrečena zahvala tudi nadučite-1 ju v p. g. Groslmgerju, ki je poklonil šolski knjižnici večje število pedagoških in leposlovnih knjig. POLZELA. V nedeljo, 22. t. m. se je vršil pri Jelenu ob številni udeležbi občni zbor krajevne organizacije JRKD. Kot gost se je udeležil zborovanja g. Lušin, ki je v lepo zasnovanem govoru očital smernice vsedržavne stranke. Nato je podal g. Bre-skovar poročilo o številu članstva, ki je razmeroma že jako veliko in še stalno narašča. Izrekel je tudi Se posebno zahvalo g. ravnatelju Eftkowskemu. ki je tukajšnji organizaciji že mnogo pripomogel k njenemu razmahu. Sledile so volitve. Za Sastneg« predsednika le bfi izvoljen g. dr. Cervinka, za predsednika pa g. Breskovar. Odbor je sestavljen tako, da »o v njem zastopani vsi sloji. _ p0 volitvah se je razvila živahna debata zlasti glede nove ureditve občine. — Sprejeta je bila resolucija proti vsaki razdelitvi občine. Branko Sodnik: Ljubavno pismo Nocoj pridem k tebi; takrat, ko boš najmanj mislila name, te obiščem. Sklonim se čez tvojo ramo in te poljubim na ustne, nič slutečo. Nagnila boš glavo nazaj in me pogledala. Z rokami se boš oklenila mojega vrata in mi tiho rekla: j> Zakaj si rne prestrašil, nagajivec?« Tako si mi rekla že tolikrat in vselej sern se ti nasmejal. Kaj m res smešno? Kako te morem prestrašiti? Ce bi me res ljubila, kakor praviš?... Toda ti me ne ljubiš tako. Dobro vem to. Igračka si, majhna muca, ki je zadovoljna, če jo kdo pogladi. Da, igračka, nikar ne bodi užaljena. Kaj ni res? Zadnjič si me videla z drugo — res, to ni nič hudega, toda človek, moški je že navajen potem očitkov in sumničenj. Tudi jaz sem se nanje pripravil. Sto izgovorov bi ti bil povedal in ti bi mi bila verjela. Pa sem prišel k tebi. Z izgovorov svetlim mečem opasan sem se sklonil čez tvojo ramo in te poljubil. Z rokami si se oprijela mojega vratu in mi tiho rekla: »Zakaj si me prestrašil, nagajivec?« Vidiš, to ni bilo prav. Ljubezen je tudi bojazen. Da si mi takrat rekla: »Za-fcij si šel takrat z drugo in mi komaj odzdravil, ko sem te očitaje in proseče pogledala?...« bi bil v tebe verjel. Zdaj ne verjamem več tako zelo. Z ljubeznijo pride v srce tudi črviček, čisto majhen črviček, ki zna grizti. Sprva je ponižen, potem nič več. Poznaš tisto basen o ježu in lisici? Ne? Ezop jo je napisal in Ezop ni bil neunjen, čeprav je že dolgo, dolgo, kar je umrl. Vidiš, s tem črvičkom je nekaj podobnega. Nikar se tako ne muzaj! Ko bi te videl kdo drugi, ki rekel, da si hinavka. Nikar se tako ne muzaj, sicer bom užaljen. Ne pridem več k tebi! Ne, ne, saj pridem. Škoda bi bilo, da bi se jokala. Potem bi bila grda. Kolobarjev pod očmi ne gledam rad. Smeh ljubim. Ti poljube, kaj ne? Ko sem bil zadnjič pri tebi, si mi igrala. Ne vem, kaj je bilo, samo to vem, da je bilo lepo, strašno lepo. Ko je umrl zadnji akord, sem prijel tvoje roke in jih dolgo gledal. »Ali gledaš moj prstan?« si me vprašala. Takrat sem se zasmejal na ves glas, tako zasmejal, kakor že dolgo ne. Tako vprašanje! Videl sem potem, zardela si in bila si v zadregi... Tvoje prste sem gledal, male, bele prstke in se jim čudil. Za trenutek sem se zaljubil samo vanje, ▼ te male ča- rovnike, ki so znali iz mrtvih črt in pik napraviti tako lepo pesem. Sele potem sem se zavedel, da jim je to pesem ukazala tvoja duša. In pogledal sem ti v oči, v njih sem jo videl, malo, bedno ptičico. Veš. kakšna se mi je zdela? Ptičica, majhen vrabček, trepečoč v mrazu. Ce bi jo bil mogel s poljubi ogreti... Iskal sem jo in našel sem tvoje usfice. Sklonil sem se k tebi in te poljubil. Z rokami si se oprijela mojega vratu in mi tiho rekla... Kaj si mi re-kla ? • • • »Zakaj ti ustne drhte?...« Povem ti, zadnjič, ne zadnjič, dolgo je že tega, kar sem poljubil neko drugo. Prav tako kakor tebe. Prižela se je k meni in mi rekla: »Ostani pri meni, dragi!« .... in nisem ostal. Sel sem in nikdar več se nisem vrnil. Glej, da ne boš storila tudi ti tako! Ko pridem nocoj k tebi ob pozni uri, ko boš najmanj mislila name. se ti bom sklonil čez rame in te poljubil na ustne. Takrat se moraš okleniti mojega vratu in mi tiho reči: »Zakaj si me prestrašil, nagajivec?« VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev! Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 26-: Kar hočete. B. Četrtek 26.; Zaprto. Petek. 27.: Dopusl na Francoskem Premera. C. OPERA Začetek ob 20. Sreda. 25.: Nižava. Sreda. C-ftrtek, 26-: Koštana. A. Petek. 27.: Zaprto. Shakespearejev« veseloigro >Kar hočete« unrizore v drami drevi za red B. Komedijo, pri kateri nastopa do maleea ves dramski ansambl. režira dr. Gavella kot eoet. - Premiera angleške veseloigre »Dopust na Francoskem« bo v petek za red C. V komediji, katere snov :e vzeta iz svetovne voine. nastopal ee Nablorka :n Medvenova in n. Levar. Grecrorin. Dr^novec, Cesar. Plut in Zelernik. Režira prof Sest- . Abonenti stalneea abonmana Sreda imajo drevi za svni abonma operno predstavo. D'Albertovo »Ni?avo< « so. ThierrVjevo m es. Betcttom. Primožičem in Marčetem v clavnib ulo^ah. o®t?.le ulo?e poio ce. Pol'-čeva. Ribičeva, Golobova. Ramšakova in 22. Banovec in M. Rus Dirigira kapelnik Nef-lat režira e. Primožič. - Konicif-pva ra »KoStana«. eno naiboli^ih del hrsoslo v obiske glasben«1 rtprainre. sp poie jutri z 20 Zlato Gjungiečevo v naslovni ulogi. Din gira ravnateli Polič. Predstava ie za red A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE 7a?etek ob 20. Sreda, 25.: Zaprto. četrtek 'H f' • i»alem konjičku. B. h gledališča. Naslednia dramska novost bo drugi del »Dobrega voinka švejka«. ki ie bil svoj ča« najbolj privl-^nn predstava mariborskih dramskih sezon. Drugi del ie nadaljevanje prvega ter se godi v ruskem ujetništvu. Režira J Kovič. kot Svejk nastopil priliulieni komik Daneš. SENTJAKOPSKO nT,FT>ALlšCE Začetek ob 2015 Sobota. 28.: Drzni plava?. Nedelia. 29.: Drzni nlavač Premiera na šentjakobskem odm. V eo-boto ob 20.15 upr zore šentiakobčani izvrstno. zabavno burko komičnih sitMcij. da človek ne pride iz smeha. Za zabavo skrbijo gg. Košak. Lavrič, Moser in Metka Bučarjeva. V ostalih ulogah nastopa ves ansambl odra. Režijo vodi 2- Karus. Kdor se hoče rvi srca nasmejati, naj si ogleda to predstavo. Smeh. smeh in smeh! V nedeljo se bo burka ponovila______ Poskusite ta novi recept za Vašo kožo M^ n ii i €i Sreda 25. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevene vesti. — 13: Ca«, plošče, borza. — 17-30: Otroški kotiček. - 18: Angleška glasba na ploščah. — 18.30: Fonetični poskusi dr. Vebra — 19: Ruščina. — 19 30: Literarna ura. — 20: Večer Davorina Jenka (prenos iz Uniona). — 21.30: Salonski kvintet _ 2-15: Cas. poročila. Četrtek. 26. januarja. LJUBLJANA 12.15: Radio - kvartet — 13: Cas, radio - kvartet borza. — 17.80: Valčkova ura. — 18.30: Italijanščina. — 19: O človeškem stradanju. — 19-30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos opere »Madame Butterfly« iz gledališča. — 22.30: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Prenos i* Ljubljane. - Lahka glasba. - ZAGREB 12-30: Plošče. — 17: Orkester balalajk. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.10: Godba za pl«e. _ PRAGA 20.05: Prenos simfoničnega koncerta iz gledališča v Moravski Ostravi. — 2215: Jazz- — BRNO 20.05: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Plošče. — 18: Lahka glasba. - 20: Orkestralen koncert. - 21.30: Igra. - 22.15: Ciganska in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet- — 15.20: Paganinijeve variacije. — 17.10: Plesna glasba. — 19.25: Prenos oper »Cavaleria rusticana« in >Glumači< iz gledališča. - 22.25: Godba za ples. - BERLIN 21: HaTdnova simfonija v D-duru. _ 21.30: Dvofakova s;mfoniia v E-molu. — Pk®"?1 crlasba. — 24: Orkestralen koncert — KO-NIGSBERG 20.05: Plesni večer. — MUHL-ACKER 19.30: Dunajska glasba, na ploščah. — 20: Operetni večer. — 21.35: Brahmso-ve komorne skladbe. - BUDIMPEŠTA 18: Ciganska godba - 1930: Prenos opere iz gledališča. — Godba za ples. — RIM 17.dU: Koncert orkestra. - 20.45: Simfoničen koncert . Zahvala Vsem, ki so sočustvovali s tolažil-nlmi besedami v trenutkih težke izgube in nas počastili na zadnji poti naže dobre, nepozabne soproge, matere, blagopokojne gospe IDE UNGER roj. Wernlgg soproge pekovskega mojstra ta posestnika v Slovenjgradcu naša naJiskreneJSa zahvala. Prav posebno se zahvaljujemo slovenjgraški požarni brambi in vsem sorodnikom, priiatellem ta znancem, ki 90 spremili pokojnico na njeni zadnji poti. in vsem darovalcem vencev ta cvetja. Slovenjgradee, 22. januarja 1933 Avgust Unger s hčerkami bi ostalim sorodstvom. Profesor dunajske univerze Dr. Stejskal je izvršil neverjetne tehnične poizkuse i Biocelom (dobljenim od mladih živali) _ ______Pri ženskah v starosti od 55 do 72 let so po šestih tednih popolnoma izginile gube (glej popolno izvestje v dunat-skim medicin, listu). Uvele mišice na obratu postanejo sveže in čvrste; uvela polt s« naglo pomladi Ženske 50 let morejo izgledati, kot da jim je 30 let, in dobe polt, za kakršno bi iih zavidalo marsikako mlado <*ek!e o , ui Ako negujete Vašo kožo i Biocelom. B pomlajuje, Tokalon-krema, hrana za kožo rožnate barve, dokler Vi spite. Uoorablia nai se ponoči. Ziutrai rabite Tokalon kremo bele barve (ne mastno), ta odstranjuje razširjene znoj-nice in sojedce 'n po treh različnih porabah ▼ treh dneh postane koža bela. Tehnični uradnik za obračunavanje mezd in kalkulira-nje se takoj sprejme. Prednost ima absolvent višje strojne šole, 20—25 let star, samec, vešč nemščini. Lastnoročno pisane ponudbe pod šifro »štajerska« na ogl. oddelek >Jutra«. 2095 Vaše ZDRAVJE, življenjska SREČA, velike denarne ŽRTVE za vise od kvalitete. — Zahtevajte samo x »O L L A«! Vaše zaupanje zasluži samo blago, čigar kvaliteta je preizkušena in ki je že de-cenije poznano po vsem svetu. 62 Specijelni en tel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & MiScel. LitibSjana poleg hotela štrukelj. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic, predtiskana roč. dela. »Breda« žepni robci kom 2 Din. beli robci s čipkami 5 Din, batlst ta svileni robe' 79 ttoTKXU St 21 8 SreŽa, 25. t 1933. K Roeeohajnt: 9 Štiri prigode Joeja Jenkinsa »Da.« »In srečka je v njem?« »Da, gospod Jenkins.« »Rad bi X) videl. Peljrva se k vam.« »Sami bi šli z menoj, gospod Jenkins?« »Da. Stvar me zanima. Zakaj, ce me vse ne vara, se skriva za temi rečmi nekaj čisto drugega, ne-o danes slutite.« Avtomobil je obstal v eni izmed neskončnih, enoličnih ulic vzhodnega Berlina, dokaj daleč od cilja, to je, od hiše, kjer je imel mladi pisar svojo sobico. »Varovati se morava, da* ne zbudiva pozornosti,« je rekel Joe Jenkins, ko je pritisnil na žogo in ustavil. Ob tistem času je bila ulica malone prazna. V tem kraju ni inenda nihče postopal brez dela; mladina obojega spola je bila v tovarnah in delavnicah, in le tu pa tam je smuknila mimo tebe kaka starejša žena s tržno torbico na komolcu. Joe Jenkins je vzdignil glavo. »Kje stanujete?« je vprašal. »V petem nadstropju.« Američan se je s smešnim obupom ozrl proti vrtoglavi višini najemne kasarne. Bila je eden tistih človeških hlevov, ki v njih živijo velikomestni parile glava ob glavi, tek) ob telesu. Val slabega zraka jima je zatohlo udaril naproti. Joe Jenkins je hitro potegnil svojo pipo iz žepa, jo prižgal in krenil ia spremljevalcem po stopnicah, obdajaje se z močnimi oblaki dima. »Soba še ni pospravljena.« se je opravičil Deliin. ko sta stopila vanjo Joe Jenkins ie mahnil z roko. češ. kaj to de. Njegove oči so zletele po siromašnem pohištvu in obstale na starem orehovem predalniku. »Rad bi videl ovoj in srečko. Naffbrže sta spravljena v katerem izmed teh predalov.« Mladi človek je peki m al. »Odprite ga.« Pisar je izvlekel majhen sveženj ključev in odklenil srednja predal. Pogledal ie vanj in omahnil. Sveženj ključev je žvenketaie padel na tla, in Feliks Deliin je počasi obrnil svoj smrtno!)ledi obraz proti detektivu. Joe Jenkins je pokimail. »Ne čudim se. gospod Deliin,« je rekel počasi; »gospodje aranžerji so z občudovanja vredno doslednostjo i z ve dih svoj spored. Po pravici vam povem, da bi se bi>l čudil, če bi bila ovoj in srečka še na mestu---« Molče sta krenila po stopnicah ni zdel. Molče sta stopila na cesto. Nebo se je bilo pooblačilo, in siva megla je visela nad brezkončnimi, golimi vrstami hiš. »In zdaj,« je pričel Joe Jenkins, »zdaj potrebujem najprej naslov tistega trgovca s starinami, ki ste mu prodali tobačnico. Napišite mi ime m ulico na tole karto.« Feliks Delim mu je ustregel. »In tistih dva tisoč mark? Alli naj ne grem ponje, gospod Jenkins?« je vprašaj z negotovim glasom. »Ne. Seveda ne. Prosil bi vas tudi, da nikar ne načenjajte tisočaka, ki ste ga že dobili.« Detektiv >e postavil nogo na stopalo avtomobila, ki je še vedno čakal za vogalom. »Se nekaj,« je dejal, okretiivši glavo; »kakor vidim, je poševno nasproti vaše hiše majhen restoran. Ala zahajate vanj?« »Ne, gospod Jenkins,« je smehljaje se odvrnil pisar. »Takih dragih navad se ogibljein.« »Nu,« je odvrni Američan, in tuda njegove črte je izpreletel smehljaj, »izjemoma si pač lahko kaj privoščite. Veliko mi je do tega.« — tako govoreč mu je gledal naravnost v oči — »da prese-dite od danes naprej vsak večer po nekaj ur v tej gostilni Kakor hitro se kaj zgodi, kar bi se vam zdelo kakorkoli sumljivo aii nenavadno, me obvestite po telefonu.« Dal je šoferju karto z naslovom, in ta je pognal avtomobil. Motor je zabrnel. Feliks Deliin je zmajal z glavo. »Samega me puščate, gospod Jenkins.« je rekel tiho. »Prav za prav vem toliko kakor prej — ne, skoraj b; rekel, da mi je po tem zadnjem odkritju vse še bolj zagonetno.« Tesnobna napetost se zrcalila na njegovem obrazu. »In vi. gospod Jenkms.« je nadal.ievai, »ali si morete vse to pojasniti? Ali vidite kak razlog, da mi nekdo pošlje srečko, mi da zadeti tri tisoč mark m mi nazadnje ukrade srečko, ko imam dobitek že v rokah. Al: je za vse to sploh kak pameten razlog?« Detektiv je pogledal v tla. »Razlog je,« je mimo odvrnil. »Ako je tisti, ki ga domnevam, boste že jutri spet slišali o meni.« Po teh besedah je avtomobil potegnil in odbrzei proti zahodu--- Cene malim oglasom Zenltve h dapisovtmja. čuk« beseda Lhn i— ter enkratna prt-arojbina ta klfro ali ta dajanja naslova Din i.—. Oglasa trgovskega tn rtktamnega enačaja: vsaka beseda Din L— Po Din lta besedo ga vračunajo nadaiie vsi oglas i. ki tpadafo pod rubrika »Kam pa kam«. »Auto moto* »Kapital«, »C lajem« »Posest* »Lokati* »Sta ttovanta odda* »Stroh* »Vrednote* »Informacije*. mZiva/i*, »Obrt« »Les« tet pod rubrikama »Trgovski potnikiW tn »Zašlo-tek*, če te t oglasom tudi zaslužek, oziroma, če te tiče pomika. Kdor ti pa pod tema rubrikama lič« tasluika aii ttuiba. plača za Za odgovor v znamUtaft vsako besedo 50 pat Pri vaeh oglasih, let ta taroCunajo po Din l.— M besedo te earacune enkratna prtstoibina Din 5.— ta titro ah ta dafanfe naslovk V ti ostali oglasi fnnnlnego rnačt.)i> m računajo po V) par ta vsako beseao Enkratna pristojbina tu iitro aii tB dajanje naslova pn oglasih, ki te zaračunajo po W par za vsako besedo tnais Dir i — NajmanfH znesek pet oglasih po 50 pm ta besedo, }e Din 10.—. erl oglasih po I Din ra besedo cu* Din 15.— Va» pristojbina ta male oglasa fe plačati pn predali naročila, oz*-roma tih te vpnslaH v oismn nem » laro^i/om Službo dobi VnU Deaeda 50 par, u da ?® tiria^lova ali u šifr« m s Din (1) Predtiskarico m žetir-ka ročna ie.ia sprej m-m Bit,, mora i o-t>r» risarka ia vestna i»ri delu. Na*!'>v v oglasnem oddelku »Jutra«._2007 1 Dva orodničana ■prej m« v »i už bo tovarna k-ovtntkih id-ikov » Slavoniji- — P-V3vrst.n.- 1» Uivoi t večletno u-akso n»j pošljejo «voje pon ul be og-asn,: »ddelek »Ju-ra« ood š;fro »<>-o na naslov: Neč;mer, Rln^ka eeeta i O/m. 2270-1 Spretnega retušeria {š,"-em. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« t>od šifro »Povečave« 2310-1 Obrt. pomočnika poročenega. brez otrok, sprejmem ?-a hišnika Na «'OY pove oglasni jdi°!ek »Jutra«. " 2203-1 tleseda i Din: ta da janje naslova ali ta žifro S Din Dijaki, ki iščejo instrukeij«. plavaj« vsako besedo 50 par; ra šifro ali ta dajan j (> naslova S Din (4) Šofer. šola E. Čeh Tyrieva f Dunajska) eesta it. 3C Zabavajte prospekt Mesto natakar, ali brivskega vajenca kjer bi jr.el hrano in sta novanje v hiši- iščem ' za »vojega si na Gospodarju piač-a.m 50 D>n mesečno. Vaat«vv v oglas, oddelku '»Jutra«. 224044 Učenca poštenih staršev, č primerno šolsko tzobrazbo, močnega in zdravega. De p'»d 15 !e; gtarega takoj sprej me veletrgovina špecerijske in kolonija! ne ro-be Ignac Andrašrč. K-ano- 2304-44 Vajenca s primerno šo-l-sko no-brii-}K' »prejme '.akoj v špecerijsko trgovin« M. II9-var, Punat6k3 cesta K. 2280-44 Vajenca sprejme Jo«; p Klemen-HS, trgoviina z mešfinMn bla-pjm t Kanmik-n. Ž300-44 j Vsaka besed* 1 Din. j i ts dajani« naslova »H I j šifre ra 5 Di-v (9J J Radio De Wa'd eedemeevni. prodam — tudi proti hraniiini knjižici. Xa^fov v og!«&neni oddel ku »Jutra«. 2302-9 KdoT 1 S 4 e i«!uika. plača u vsake besedo V par; u naslov ali šifro 8 Din. — Kdor nudi tasluiek. pa za vsako bw*k> 1 Din. ta dajanj« naalova ali Šifro pa 5 Din. (31 Vsak dan fn takol gotovina i našimi nepo-g-ešljav.ijni novostmi. — Agenitje (i.nje) dobrt-doSli. Omnia. Dunajska e. 36. 2311-3 Kot čudežno izginejo hibe polti OporaMJaJte redoe »Lavnnor« vo^s ca k,<*&> ia '»brai Vsebuje kixm«-ttčm rftok* »Virg'ju;&utga ter oblega jfrmiAj«- Hamaimei* (Haona rirpiiiM'« Wiit«ii Hsiiet). ki ga bvaJirjvj awtorijr.ete bo>t 6an>bno rdra »iio. OdiE,ravc t«»inf arbe astvar« ]«»»•». m—bfco. h»br»i ■ kirvj«* prr-pliito koSo. pr«4«i« pabo. rn-gr ia taromat Ir.r«h™» ta oego r»»> pai& aa ftadjo owii«f« moi »Vtrg" rvi?.nega S»rnbn<«ga grmiič jac. PrehAnršte „LAVENORM vodo za kožo m obraz Oeoa maji itotl«nica Dim 20__, vednj Din 96__i» »eiiiki Ufin 48.— IzdelovatelJ: Jtlnger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rlja Gregortft, Ljubljana, Prešernova r Na deželi in v mestih išče-mo vpeljane osebe za izvrsten predmet. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zaslužek takoj«. 224£»-3 Stalen zaslužek potK>m dela doma uudim vsakomur. — Pismene po-Kudbe 9 povratno znamko na nat*! oor: M Tomažin. Ljubija-na, Lrvada št 31. 2309 3 K (k« iič* mest« ptn I nik*. plača za vsako j beseio 5(1 par; ta ia j janje naslova aii za i šifro 3 Din. - K dot [ sprejema potnike, p'a . ča be«*dio po 1 Dinj j ta dajanj« naslova ali j %a šifro pa 5 Din. (5) i Zastopnika aii potnika ki totenilvno obiskuje Sp-Stajereko, iščemo za io-bro vpeljano večje ndu strijsko podjetje. Po-uudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2e večletno obiskovanje«. 2005-5 Zastopnika za nov način prodaje iščemo. Nafiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2264-5 UgosJ crg. značaja po ; 1 Din beseda: za da janje naslova ali u | šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa Sta be«ed* oft par; za dajanje na-»!eva ali za iifno pa 3 Din. (€~i Perfe belo. Sohanu Din 36 kg; sivo. čo-liano. 34 Din n ?4 Dto kg: beli puh Dtn 160 kg po poštnem povzetju razpošilja L. Broz-iv'<. Zagreb, tliča 82. T2-6 Puhasto perje 15 Din, čohano 32 Din. puh 140 Din kg ter volno in žitno za madrace izredno poceni prodaja' šsga. Wol-fova 12 (dvorišče). 1479-6 Porcelanaste in lesene n?ne več-jo UMiožine prodom. ' Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pipe«. 2247-6 Večje rentabilno pod!et?e 6 skalnimi d.uevni-mi do-ho-iki v gotovini, prevza nw.' večje vloge le od pr-vovr^tjiih denarnih zavodov proti mesečnem« aH tedenskemu odplačevajiju. e.veut tudi soudeležbi. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Din 800.000*. 1608-16 Otrobi voričeV skoraj nov — ka.kor tudi žele/en štedilnik nanrodai na Glincah. cesta X 5. 2252 6 tdgar Kit« Burrougba: Tarzan^ kralf džtmgl® DRUGI DEL 183 »Se svetlejše barve je bila kakor ta tujec,« je rekel ta s palcem pokazal na Tarzana. Ta opazka je zbudila Tarzanovo pozornost. Obsul je samca z vprašanji, da mu je komaj utegnU odgovarjati. »Da, samci so bili čokati in grdi, ta na komolcih ta nogah so nosili rumene obroče. Oblečeni so bili v Numove ta Sitove kože, v rokah bo pa imeli palice to nože, Potnike za prvovrstem (>re>dimet sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Raaprodaja«. 2266-5 Vsaka beseda 1 Dia; z« dajanj« naslova ali za Alfro p» 5 Din. (10) 2 elektromotorja 2e0/m 3 HP. in kom pleten va.rilni antogenski ararat proda Mihael Kavčič v Zg. Šiški. 2083-10 Oglasi trg. značaja p« 1 Din beseda; za d»-janj« naslova ali u šifro 5 Dm. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Nove krojaške odrezke volnene in suknjene v ve« ki množini kupuj« Jos. P o ( 1 a k Ljubljana Sv. Petra cesta 7. 2036-7 Službe Uče v»aka beseda 50 par. os dajenj« nas'ova ali r.% Šifro p« 3 Din. (2) Brivski pomočnik mlad, dober brivec in bu-bi štucer. želi premeniti službo tak-oj ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2259-2 Pošteno dekle vajeno kuhanja is drugih hišnih de., išče »lužbo pri boljši družini. Na«Iov pove oglaanj oddelek Jutra. 2242-2 Kuharica ieli takoj ali pozneje mesto pri bo liže m samostoj nem goeT^n Gre kamorkoli. Pismen« pontidbp na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Kamorkoli 13«. 2261-2 Vdova srednjih let. išče mesto inkasantinje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 10.000«. 2277-2 Samostojna vdova prevzame gospodinjstvo pri samostojnem gospodu. — Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod »Vzorna«. 3278-2 Bivši pol. stražnik išče službo sluge vratarja ■.•nkasanta čuvaja tli fcemu slično. Naslov pri podružnici »Jutra« v Ma riboru. 2298-2 Srnuški dres z« srednj-e močno dnmo in detektor (slu&alike) pnoda Predem, Beethovnova ulica 1C/'V. 2260-6 Trgovsko opravo s pulti in tehtnico, pripravno za specerijo. prodam Naslov pove osr'«*™' oddelek »Jutra«. 5305-6 Vsa. k a beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali u š5frci pa a Din (20f Na Bledu prodam idealno ležečo parcelo blizu jezera primerno za lokale (apoteko). Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bled«. 2230-20 ^.. r>tv*-->d 1 Vidovdantsk« ceste, pri gf-stilni Možiti«. 70 j Vsaka beseda 1 Din. j j 0» dajani« aaslova ali ' j ra iifro p* 5 Din. (12) 1 Salonsko garnituro klavir m več raznega pohištva prodam tudi za knjižico Ljubljanske kreditne banke. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2092-12 Dve spalnici črefcnjevo za 5550 Din in brestovo za 5050 Din ter dve kuhinji po 1060 Din proda les-na industrija Martinec, Skof-lica. »258-12 Vsaka Onseda | Dm, ta tavanj* naslova ali ta »ffro pa S Din (161 Večje podjetje rentabilno, s stalnimi dnevn'm: dohodki v gotovini. prevzame večje vloge le »d prvovrstnih denarnih zavodov proti mesečnemu ali tedenskemu ►dplačevanju. event. tudi »oudeležbi Ponudbe pod • Din «00.000« na og's»ni videlek »Jutra«. 1608-16 Dolžniki, pozor! Kako poravnate dolgove po novem zakonu in pre prečite rubežni. Vam uredi Posredovalsica za nakup iti prodajo hiš ter posestev, VVo-lfova nI. 1. 2273-16 Lastnik večje žage n« dobrem kraju Gorenj-s-ke. išče solidnega soudeleženca s primernim ka-pitalom. na skupno last ni no alt «amo k produkciji o-zir 'osni 'rgovini Vpra šati: Ivan Berčnn. Ljubljana. poštni predal 151. 1626-16 S 100—150 Din gotovine pristopim k ren-tabi'neiru podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina 22« 2283-16 Viožno knjižico Ljubljanske mestne hranilnice. z vlogo 4000 Din in Poljed. banke v Cabm z vlogo 13.000 Din p-odam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po«! »Knjižice«. 2292-16 Hranilne knjige Celjske mes-toe hranilnic«, z vlogo do 200.000 Din kupim. Ponudbe na po drninico »Jutra« v Ce ju pod »Gotovina«. 2205-16 V riajeni Vsak« beseda I Din. za dajanj« naslova aH za Šifro pa 5 Din (1TJ Mesnico klavovco in podružnico, 1 vF-em inventarjem oddam takoj v najem. Poizve se v gios>tiln£ Aniur, Vevče. 2265-17 VsaKa »»sni* I Din lm 'lajanj« naslova ali ia iifro pa 5 Din. (33) C bul- zdravo, domačo, kakor t-udi rveža jajca dobavlja v vpoki množini fv> dnevnih cenah Joško Lah. Osluševci pri Ptuju. 2237-33 Biz-ljsko vino irborno. 15 hI belega In 12 hI rdečega po 3 Din proda Miha Verst-ovšek, viTKisradn-ik, Globoko pri Brežicah. 2171-33 Vsaka beoeda I Din. ta tajanj« naslova ali ta Šifro pa 5 Din (15) 40 m3 desk smrekovih in nekaj bojeviti. pol suho Nago. prve, druge in tretje vre.te. dimenzija polovica 50 mm. drudd«lek »Jutra« pod »Častnik« 2235-23/a Kot sostanovalka bi šia solidna gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sostanovalka«. 2225-33/a V Mariboru iščem sobo z vso oskrbo. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra v L:uh!jani pod značko »Maribor«. 2290-23/a ianpvanje j Vsaka beaeda t Din; I j ta dajanja oasionra aH I j ta šifro pa 5 Din. (31) j Moderno štirisobno stanovanje s kopalnico in plinom s« odda za pimerno najemnino v sredini Ljubljane. — Vprašati prt Društvu posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6. 2206-21 Stanovanje obstoječe iz 2 »ob io ku htnje, solnčno. v podpri-tliCjfl vil« 'akoj oddam. Vp'a*ati v Knafjjevi alic! St 13/11 1711-21 Dvosob. stanovanie « pritiklinami jddam takoj v Mariborski ulici št. 23. 2191 31 Dvosob. stanovanje s kabinetffln in pritikMna mi. v centru mesta oddam Naslov v oglas, »ddeikn »Jutra«. 2271-21 Trisob. stanovanie s kopalnico, i verandama in vrtom ugodno odda,m v bližini Mi rja. Vpra-šatf v Oražnovi ulici št. 31 2274-31 Dvosob. stanovanie s kuhinjo, predsobo io prl-tiklinamj oddam s 1 februarjem na Tvrševi cesti št. 88. " 2279-21 Dvosob. stanovanie udobno, t vsemi pritikll nami. 5 minut od pošte oddam. — Pojasnila daje hi-šnrk T Groharjevi al. 2 2284-21 Dvosob. stanovanie v novi hiši pri dolenjskem kolodvoru oddam s febru arjem. Naslov pove ogl. oddelek »Ju-tra«. 2286-21 Trisob. stanovanje c pritiklinami in velikim vrtom oddam na Mirju — Lepi pot 4. 2307-21 Sobo odda Vsalca beaeda 50 par. za dajanje naslova ali ta šitro 3 Din. (23) Opremljeno sobo snažno, soln&oo. separirano. t e!ekt.r razsvetljavo in postrežbo, erent. z vso oskrbo oddam »talnemu gospodo takoj ali s 1. februarjem. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 2080-23 Kabinet dobro op-emljeo. z elektriko in postrežbo ta 300 Din mesečno oddam t Knaf ljevi nlW IS/TI. 1912-28 Opremljeno sobo z 2 posteljama, posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam e 1. februarjem v Rožni dolini, cesta X št. 25 — pod Robnikom. 2223-33 Dva gospoda sprejmem poceni na stanovanje « Trnovem, Mi v ka št. 28. 2243-23 Prazno sobo z vhodom s «U>pmji?5a. za 300 Din mese&no oddam v Tavčarjevi ulici 11/1, levo 2256-23 Sobico s posebnim vhodom, souporabo kopalnice in v«o oskrbo za 700 Din oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 2287 23 Opremljeno sobo zračno, z elektriko, odda K. Tavčar. Karlorška e. St. lo/n. levo. 2263 23 Sobo prazno »H opremljeno oddam s 1. februarjem. Na slov pove oflasni oddelek • Jutra«. 2272-23 Sobo solnčmo itn veliko, s hra ao ali brez oddam nasproti uči-teljašr-a. Naslov v oglasnem oddelke Jutra 2308 23 2 prazni sobi veliki, skupni, v pritličju takoj oddatn ta pi-arno ali ordinacijo Izve se v oglasnem oddelku »Ju-ta« 2254-23 Sostanovalca dijaka, sprejmem v sred. mesta Nas'ov v og'as. 2281-22 oddelku »Jutra«. Opremljeno faka r>es«)a 1 D:n. I ».« dajanje naslova ali I J '.t šifro na 5 Din ,'SO I P .or. -C - Večjo količino lep h le osnih škafov prodam V partijah >d 20 komadov naprej -ezpe&il e K Sfhauec — poš'a Crm-ošn;ice pri Sem;ču. 2i36 30 f/Ti "ifij^t-i' Vsaka beseda Hii 1 ar •a dajanj« naslova aju ta šifro oa 3 Din (28' Vaaia b»ed« t Din za dajanj« naslova ali Sifr* pa 5 Din (24" Dama v modrem piašču, s črno kožuhovino, v svetlo-m-edr: baretia. ki s« je vozila dne 32. t. m o-b 2. pop. s cestno železnico do bol niče, naj sporoči gospodu, ki s« je istočasno ž njo peljal na priklopnem vozu. sestanek v svrb-o poznanstva. n« oglasni oddeiek »Jutra« pod šiiro »Z rožami«. 2180-34 Resno, dvigni pismo v oglasnem oddelku Jutra 2289-34 »Winter« Dvignit« pismo v o-24 Vsaka Oeeeda 1 Dn: aa dajanje naslova alt za Šifro pa 5 Din. (27 Mlad 'ovski pes *e je zatekel v Orloro ul. št. 21. 2263-27 Zelen paoagajček j« ušel iz Čopove nI. 21 III. nadstr. Kdor ga prinese nazaj, dobi nag-ado. 2355-27 Mlad, resast ptičar se te iigubil Sporočitti je na naslov: Ivan Lapajne. Moste pri Ljubljani. 2231-27 Stroji Vsaka »ene-ia 1 Dtn. aa dajanje aaalova ali za tifro o* * D;o. (29) 4 Čevljarski stroji levoro6n<. naprodaj. Na »lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2268-29 Pisalni stroj vsled opustitve trgovin« ugodno prodam. — Naslov pove Al orna Oomj»auy d. z ». z.. Ljubljana. 22®-29 Denarnice z zapestno uro tn nekaj drobiža sem zgub" a >d kapeltc-t v Rožit dolini do gfist.ilne »Newy ork« ti a Tržašk' sesa. Pošten najditelj naj jio odda na stražnic: na Viča. 1952-28 Vsaka D'.li ta 'ia Janje aasjova al" i ta fHfro I« 5 Din (37 I Telefon 2059 PREMOG suliadrva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Alojz Grebene nakup in prortaja vrei, Ljubliana. Duna ;.«ka ce-36 69-37 Drva in p^esres Prt rv. scHu^n « Dolenjska cesta Telefon št. 29oi naročili skupine romanov tz »Ju-trove« knjižnice po znižanih cenah. Naročite, da boste deležni dobrodelnega razvedrila! Pjilll1:! lil ■ m ■ 8 si 1 Oblastveno dovoljena 20Sč RHZPR0DH Ker naša razprodaja manufakturnega blaga le še krti tek čas traja, smo cene ponovno znižali, tako da ie vsa komur mogoče kupiti za malo denarja dobro blago. Oblačilnlca »ILIRIJA« LJUBLJANA, Mestni trg 17-1. Urejuje Davorin Kavtjen. izdaja «a Ronaorcij »Jutra* AdoU tubmiiai. ia Narodno atoau d. d. kot uskaruarja fraot Jeaeršei. 2a inaeratm del je odgovoren Ak»j» Novak. Va ? Ljubljani