22:t. Številka.
Trst, v petek 29. septembra IS99.
Tečaj XXIV
..Edinost"
i7)int« ii v ji h rat na dan. raznti nedelj in pravnikov, Ejutraj in zvečer oh 7. tiri.
ponedeljkih in po praznikih izhaja nt) uri zjutraj.
Ntiro^nlmi /.aaftit : 0!.e izditnji na leto . . . irld. 21-Za »amo večerro ladanje .	1*2'—
Za pol leta četrt !eta in na mesec rtc/.merno.
Naročnino le plačevati naprej. Ni na-r 'čl«1 Hre* priložene naročnine <ie uprava ne ozira.
Nh tlrohno h* prodajajo v Trstu 7,jnt-ranje Slevilke pi> 3 11 vč. večerne Številke po 4 nvČ.; poneiMjnke /.jutranje Številke po 3 uvfi. Izven Trata po I nvč. več.
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. H70.
4 nvč.
\ e.ilimutl je moč!
Oblast
se nižiniaio po vrstah v netitu. /,u večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana. osmrtnice in javne zalivale, ilo-mači o*lasi itd. se računajo po pt>go.|hi.
Vsi >loi)\Mi nuj se pošiljajo tirerinUt vn. Nefrankovani dopisi se ne sprejeniajp. Rokopisi <e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogluše sprejema npravnlAtro. Naročnino in oglase je jdncevati loeo l ist.
1' red niši tu in tlakama se nahajata v ulici (.'aiintia *iv. t "i. l'pravniftlvtt, odprav ni Atv o in sprejemanje Inseratov
v ulici Molin pici-olo Siv. II. nailsir.
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Godni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
l)iili»J 2H. Kriza se še ni približala rešitvi. Cesar je sprejel dopolnilne finančnega ministra dr. Kaizla, predsednik a zbornice poslancev tir. Fuehsa, <lr. Kathreina in tir. Kngeln.
Dunaj 2H. Razglas o seji parlamentarne komisije poljskega kluba pravi, da se je ista o pre-t reso vanj u političnega položaja osvedočila, tla mora poljski klub ostati tudi zanaprej v zvezi desnice, kajti sprememba v kabinetu ne more uplivati na politično prepričanje strank. Poljski klub hoče dobivati na to, tln nastopijo znova redne parlamentarne razmere.
ISnd i nipcsta 2*. Obe zbornici sta danes začeli delovati. Zbornica poslancev se je sešla ob desetih. Predsednik čita kraljevo poslanico, s katero se je zborovanje odložilo dne 17. julija 't. 1. Poslanico so vzeli na znanje ter poslali zbornici magnatov. Z dopisom ministra-predsednika se je izrazila kraljeva zahvala na čestitkah o priliki rojstnega dne. Zbornica je povlastila predsednika, da čestita kralju za god.
O čitanju peticij glede Hentzijevega spomenika jo predlagal Fran Kossath, da se iste i z roče komisiji z naročilom, da ti irjib poroča v najkrajšem roku. Predsednik se strinja s tem predlogom. Prihodnja seja bo jutri.
London 24. »Dailv Telegraph« javlja iz Kapa, da se množijo dokazi o veliki holandski zaroti proti prevladi Angležev v južni Afriki. Tudi Oranjska republika je udeležena; Oranjska vlada želi, da bi prišlo do vojne.
Loildoil 2*. »Times« poročajo iz Johanes-burga dne 2»i. t. m.: Uplivni uradniki transvaal-ske vlade pravijo, da napočijo sovražnosti bržkone tekoin enega tetina.
p o d i, i s t i<: ic.
Vida.
Spisala Kopriva.
Vida je zardela, kajti imela je ravno njegov »Naroti« v roki.
»Oprostite, pogledala sem, če je kaj novega.«
»O prosim, prosim gospiea, veselilo bi me le, Če bi se hoteli vselej poslužiti časnika, saj jaz tako bolj pozno prihajam na pošto.«
»Pt •osim — litini tako svobodna včasih. — Tu dve priporočeni pismi, nakaznica, tu pismo na gozdarski urad — prosim tu nakaznica — izvolite podpisati !«
»No, danes imam pa precej« — je odvrnil in podpisoval recepise. Vrnivši jej le-te, je zagledal ondi na Vidini mizi kos konceptnega papirja z veliko, trdno pisavo: »Dve pospici, jedna plavo — druga« — dobro se je videlo, pa ne, — saj ni radoveden!
Pogledal je proč. Vida je ravno vpisovala nakaznico v postno knjigo, — in on naj bi ne pogledal, kaj je ?!
»Dve gospici, jedna plavo-, druga črnolaska, želiti vstopiti z izobraženim, duhovitim gospodom v korespondenco.
Smoter dopisovanja je seveda le zabava. — Pisma naj se naslovijo pod št. 11» ali 20 poste re-stante, Ljubljana.«
»A — a«, skoro, da se ni začudil na glas;
Lastnik konsorcij lista „Edinosti14.
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Srnice »Agenee telcgraplmpie Imlgare« naglasa, kako blagodejno je uplivni na vse sloje bolgarskega naroda častni sprejem kneza Ferdinanda na dunajskem dvoru.
licligntd 2«. Kakor je slišati, hočejo obsedno stanje v llelemgradu dvigniti čim prej. Kralj Aleksander je popoltidne sprejel Pašica, ki se mu je zahvalil za pomiloščenje.
V dnevih krize.
Torej vendar! Zelja nemških liberalcev se izpolni menda vendnr-le. Več tudi ne morejo želeti ob okolnostih, ki obstoje in katerih ne morejo spremeniti vsi mogočni protektorji, ki osrečujejo stranko generalov brez armade.
Kakor v kalejdoskopu se je spreminjalo pogorišče avstrijske ininisterske krize skoro od ure do ure. Sedaj se nam je z vso gotovostjo prorokovala popolna zmaga obstrukcije z nastopom strogo nemško liberalnega kabineta ; v bližnji hip se je pojavil nemški konservativec knez Alfred Liechtenstein, o katerega namenih pa se je zopet vsaki trenotek menjalo menenje. .letini so ga videli na čelu kabineta, sestavljenega pretežno v zmislu obstrukeijskih strank. Drugi so bili zopet uverjeni, da sestavlja ministarstvo, ki bo po svoji sestavi jednako blizo desnici in levici. Tretji so se zopet spominjali, da je bil Liechtenstein tesen somišljenik pok. Hohemvarta in da po tradicijah bivšega llohenvvartovega kluba, katerega odličen člen je bil visokorodni knez, ne more misliti na drugo, nego na ministerstvo, vzeto izključno iz vrst desnice. Tako so se plele najrazličneje kombinacije okolo glave kneza Alfreda Liechtcnsteina. Pa no le po nepoznanju njega nakan je knez držal po-
-— pa ne, tiho mora biti, Vida bi drugače vedela, tla je bil indiskreten.
»Prosim, gospod Milčič, pet, deset, petnajst, dvajset, petindvajset. — Je prav?«
»Da, gospiea«, spravil je denar, poklonil se in odšel.
»Kaj neki poinenja oni mistični list v poštni pisarni ? < Y> so ne motim, je to pisava Vrbovske učiteljice«, je mislil mej potjo Mirko Milčič. Ko pa je prišel domov, je pozabil stvar. Na dvorišču je imel nekaj delavcev; žagali so drva, pa mu je pravil eden njih, da je zjutraj, ko je šel semkaj, gori v gozdu zapazil volčji sled.
To ni bilo ravno kaj posebno nenavadnega, njega pa je vendar zanimala ta novica.
Pogledal je na uro — poludesete — lahko še pride tlo polnilne domov.
Pa je šel gori v gozd na Jelenov vrh, kjer je zapazil, kakor je dejal oni delavec, volčjo sled.
Mrzlo je bilo, a Milčič je čvrsto stopal gori v hrib in ni ga inrazilo.
Zopet mu je prišel na misel oni list papirja z liertino pisavo.
»Radoveden sem«, je govoril sam sebi, »Hetnu dekle ta Berta Bavdek, Vrbovska učiteljica. Samo preveč ponosna je, a jaz nimam navade klanjati se.«
Na vrhu je bil. Res je kmalu našei sled; stopinje v snegu so se dobro poznale.
»Čakaj, te že dobim«, je dejal in zopet pozabil Berto in oni list v poštni pisarni.
litiško javnost v napeti vznemirjenosti, ampak tudi s tem, tla so se od trenotka do trenotka spreminjala sporočila o vsprejeinu, ki ga je našel pri onih, katere bi hotel pritegniti v svoj kabinet. Trditvi, da ima kneževa kandidatura vse uade vspeha, je že sledila druga trditev, da se je njegova misija popolnoma izjalovila; ali brzojav še ni raznese I tega drugega zatrdila v svet, že je prihajalo tretje, češ, da kandidatura Liechtenntcinova še ni mrtva, kakor se je mislilo. Težave da so sicer velike, ali nade da je vendar precejšnje, da so mu posreči sestava kabineta, ki naj reši parlamentarno krizo in dovede zbornico do rednega delovanja. Kakovo ministerstvo bo to, od kodi tla hoče vzeti svoje čudotvorce — tega pa nam zopet niso povedali. In zopet smo stali v temi gledd vprašanja, ki nas je zanimalo najbolj.
Tako smo tavali v negotovosti. Siguren znak te negotovosti je bil ta, da je bilo vedenje rezervirano na vseli straneh. Tudi iz tabora obstrukcije, ki jo vendar z strmoglavljenjem ministerstva Thunovega dosegla toli zaželjeni, četudi le vnanji vspeli, ni bilo čuti običajnega zmagi »slavja. Vse je pač brzdala zavest, tla sleherni trenotek lahko prinese veliko presenečenje — povoljno, ali nepovoljni >.
Rezervirani v svojem vedenju so torej na desni in ua levi. Toda, kolika razlika v razpoloženju ! Na desni so ostali hladni, kakor je hladen oni, ki se zaveda svoje moči, in ve, da se mu ne more zgoditi hudega, če se ne zapusti sam. Na levi pa se sicer tudi kažejo rezervirane, ali njihova hladnost je hladnost igralca, hazardistu. Obraz mu je ledeno mrzel, ali v njem yro in kuha.
Sedaj jim je menda nekoliko odleglo. Ako ne varajo znamenja, sta zadnja dva dneva douesla vsaj toliko jasnosti v razvoj kt ize, da nam je pri-
Pregledoval je še nekaj časa okolico in potem odšel zadovoljen.
Zakasnil se je; dekla, zajemajoča vodo pri studencu, mu je opazila takoj, da je kosilo že vse postano.
»Nič ne dč«, je rekel in vstopil v hišo.
Bilo je to prijazno, lepo poslopje, na samem, a vendar v lepi legi.
Ze dolgo let je, kar so se Milčičevi nastanili tu. Mirko ta tedaj še ni bilo na svetu. Stari Milčič je bil prijazen mož; rada ga je imela vsa soseščina in vsakdo se je tudi še zdaj, ko ga je že krila hladna zemlja, rad spominjal njegovega plemenitega značaja.
Mati Mirkova je še živela; bila je slaba ženica, a dobrega, blagega srca. Nosila se je pol gosposko in z vsakim rada govorila o tem in onem.
Mirka je imela zelo rada. Prej, ko je še študiral, je vselej komaj čakala, kedaj se vrne zopet na počitnice, a sedaj, ko je Mirko dovršil gozdarsko akademijo v (iradeu in se je stalno vrnil domov, bila je vsa srečna.
Čakala je že mati Mirka in ko je vstopil, obesil puško v kot in se odkril, bila je že miza pogrnjena. Sedla sta in prijazno pogovarjajo uživala jed.
Po kosilu pa je Mirko odšel gori v sobico, legel na počivalnik, se.sukal cigareto in segel po »Narodu« na mizi.	(Pride še.)
čakovati ministerstva, sestavljenega iz visokih uradnikov. t"resničila se je torej želja nemških lil>eral-cev. Dosegli so, kolikor so sploh mogli želeti ol> obstoječih razmerah. Armada brez generalov je zmagala. Seveda se nam poreče, da ministerstvo uradnikov Ih> »nevtralno«, da bo nad strankami. K, ko l>i nam ne pravile »kušnje, kako treba tak-nirati tako nevtralnost, ko hi je ne poznali te avstrijske birokracije! »Nevtralna« vlada uradnikov l>o pomenjala vlado po nemškoliberalnih željah. Mi hi grešili, ako l>i se hoteli varati v tem pogledu. Ohlika l»o morda manje ostra, nekoliko v pavolo povita, ali zato nič manj oltčutna po svojih efektih, kakor zdravilo ne zgublja na svoji grenkobi, ako smo stekleniei nadeli lepo etiketo v milih Imrvali.
Parlamentarna revolucija se je izkazala izborno sredstvo. Brezobzirnost se je pokazala moč-nejo, nego so hili vsi etični razlogi na strani naših zastopnikov, nego je vsa številna in moralna sila, ki izvira iz načela parlamentarizmu: večina odločuj! Manjšina je zmagala nad večino! Vlada ne je morala umakniti pred manjšino, da-si je imela večino za ho boj. In odslej se bo vladalo po željah in inteneijah manjšine. Kako dolgo? To je zopet usodno vprašanje! Odgovor pa je zopet odvisen od — večine. In t«» je zopet okolnost, ki mora greniti dušo onim, ki so zmagali. Da, če l>o hotela večina, bo (o »nevtralno« vladanje jako joko kratko, Saj večini ne treba druzega nego da malce posnema - manjšino. Opozicija se deli .m vemo na koliko skupin in skupinic in vsaka hoče nekaj drtizega in jedna je iz srca sovražna drugi. Ali združili so se vendar in ukupno vojevali v znamenju — negacije, zanikanja! Združili so se v podiranju. Zanikali so jednostavno vse. Na takem delu je zložnost prav lahko mogoča tudi mej naj-različnejiini življi. Saj tudi tatovi so navadno ne kregajo, kadar kradejo, ampak tedaj, ko treba — de liti. Tako se tudi parlamentarne stranke prav lahko zložne, ko treba nasprotovati čemu, a drugače j c, ko se treba izreči z a k a j !! Zanikanje je izborno privlačno sredstvo. »Neue Freie Presse« He je te dni rogala solidarnosti večine, češ : kaka solidarnost je to, ako jo morajo povdarjati vsaki hip, da sploh kdo verjame vanjo?! Dobro. Tudi če bi bilo res, kaj potem ? Tudi če bi bilo res, da ni zložnosti mej njimi glede pozitivnega programa, ali radi tega še vedno niso nič na slabšem, nego je manjšina. Tudi večini je na razpolago tisto čarodej no sredstvo, tudi njej je odprta tista pot: pozitivno delo i n skrb za druge naj lepo p r e pusti » n e v t r a 1 n e m u m i n i s t e r s t v u« i n o d k 1 a n j a u a j in z a n i k u j e v s e, k a r j e j ne u g a j a in v s e, k a r j e po želji d o s e d a -n j e o p o z i c i j e ! Tako naj dela ob vsakem vprašanju in z neizprosno doslednostjo. Skupine na desni naj se iznebe dosedanje teanosrčnosti in tenkovestnosti in dokažejo naj, da tudi one poznajo umetnost zanikanja in podiranja. Pa da vidimo, kako jo hojo vozili »nevtralni« ministri ob podpori dosedanjih obstrukeijonistov. Dosedaj so vedno le Nemci dokazovali, kako da proti njim ni možno vladati v Avstriji; zakaj naj bi Slovani enkrat ne poskrbeli za pošten do-k a z, d a t u <1 i proti nji m n i m o ž n o vladati?! In še le potem, ko bo dovršen ta dokaz na nedvomen način, utegnejo spoznati tudi na nemški strani, kako nezmiseln je boj mej dvema, od katerih nima ni jeden ni drugI nade, da bi uničil nasprotnika, in kako da je vendar jedina možna in za oba koristna ona pot, ki vodi do — poštenega sporazumljenja !
Politični pregled.
TRST 21». septembra 1899.
Kriza se bržkone bliža svoji rešitvi. In izvolil se je menda v to najlažji način: sestavi se ministerstvo uradnikov. To je najlažji način, smo rekli, ker se taka ministerstva z lahkoto sestavljajo. Tu ni treba nikacih dolgih pogajanj, ker ne treba premagovati ovir, nastajajočih iz političnih načel in programov onih, ki naj hi sestavili tako ministerstvo. Tu se k večemu pošteva strokovna sposobnost dotičnika za posle, katerih vodstvo aaj bi prevzel. To je pač najložji način rešitve krize; temu ni možno oporekati. Da-li je pa tildi najbolji in najsreeneji ? To je drugo vprašanje, na katero
moramo koj odgovoriti z odločnim: ne! Od imenovanja takih ministerstev, ki nimajo nikogar za sabo, razum svojo ministersko avtoriteto, ni pričakovati zboljšanja bolnih razmer. To je palijativno sredstvo, s katerim se bolnika le preklada s postelje na posteljo, a se ga ne zdravi: s katerim se kriza le odlaša, ne pa rešuje. Jedino, kar utegne dobiti država od prihodnjega uradniškega ministrstva, utegnejo biti volitve v delegacije. Zakonodaja pa ostan v stari stagnaciji, kajti o kaki inicijativi take vlade ne more biti govora, ker bo imela večino proti sebi, a manjšino ne za sabo. Da tako stanje ne bo moglo dolgo trajati, je jasno. Prvo važneje glasovanje bo smrtni zvonček mini-sterstvu in stali bomo zopet tam, kjer smo zdaj : j notri sredi krize.
O tem, da se je baron Chlumctzkv imenoval kakor načelnik bodočemu uradniškemu ministerstvu, meni »Information«, da je bilo to le slaba šala. ( hlumctzkv ni uradnik, ampak državnik in torej ne more biti »nevtralen«. Istotako pozdravlja isti list z zadoščenjem, da je ime Korherja zginilo z liste. Ta uradnik da je ob enem tudi pravi državnik, je velika delavna moč, kakoršno si mora država hraniti kakor rezervo za velike politiške momčine, ne pa jih obrabljati za hipne potrebo. Sploh sodi »Information« v soglasju z nami, da tudi uradniško ministerstvo no bo moglo vršiti niti svoje skromne naloge, ako se ne sporazumi — s strankami desnice. Ako ne stori tega, bo ministerstvo »nevtralnih« sekeijskih načelnikov že na dan rojstva stalo ob svoji — krsti. Tako je! In Avstrijo bo za jeden ponesrečeni eksperiinet bogatejša.
Vojna med Anglijo in Transvalom.
- Ako se v zadnji hip stvari ne zasučejo proti vsemu pričakovanju, je vojna med mogočno Anglijo in malo republiko postala neizogibljiva. Od dneva do dneva se pričakuje, da ministarski svet Angleški sklene napoved vojne. In ta vojna bo imela dalekosežnih posledic: ona odloči o prihodnjem državnopravnom položaju Transvala in države Oranje in o položaju Angležev v južni Afriki, kajti vsa južna Afrika bo v boju proti Angležem za svojo neodvisnost. Vojna sila Anglije bo znašala približno (irt/.V.C) ljudi j, 18.138 konj, 2401 voz in 15« topov. Poleg tega računajo na do 20.000 dobro-voljeev iz Natala in Kaplanda. Na strani »Boe-rov« pa bo približno: IS.000 transvalskih čet, j 1(5.000 iz Oranja, 8000 iz Kaplanda, 2000 iz Natala, (»000 Ilolandcev, Nemcev in drugih dobro-voljeev. Iz teh številk je razvidno, da si bodo moči na obeh straneh blizu jednake. A treba pošteva ti dvojno, ki prihaja domačinom v prilog. Boeri so v prvo doma in v drugo so pleme, vajeno bojev za svojo svobodo. Boer je izvrsten strelec in vztra-I jen ter dober konjik. Izvrstno napadu in izvrstno se brani. Očitno je torej, da bo borba huda in dolgotrajna in da Angleži ne bodo imeli baš lahkega stanja. No, ti poslednji računajo na veliki vir svojih sil in so uverjeni o svoji konečni zmagi.
Orozovlada v Srbiji. Nagla sodba deluje strogo in naglo, kakor da jo je namazal sam—Milan. Včeraj je obsodila jednega profesorja na tri leta, jednega železniškega uradnika na šest let, njega brata na osem let in jednega bivšega ministra na dve leti ječe, vse zara ii razžaljenja Njeg. Veličanstva, ki vrhu vsega niti ni »veličanstvo«, ampak navaden in — slab generalissimus. Tudi ko bi bili dotičniki resnično razžalili in resnično veličanstvo, nikjer drugje bi jim ne bi bili prisodili takih drakoničnih kazni. Ali v Srbiji se tudi sodi po — Milanovo. Izborno opaža k tem obsodbam »Obzor«: Razkralj Milan, generalissimus srbske vojske, je dodal svojim trofejam od Slivnice trofeje svoje zmage nad srbskimi radikalci. Dvomimo pa, da bi mirno spal v senci teh trofej — kajti to pot je premaganec srbski narod, katerega štiri petine so radikalne stranke. Poleg tega premaganca, ki se zvija pod nogami višega zapovednika srbske vojske, je še vrsta družili premagancev, nad katerimi Milan slavi svoj triumf. To so: v prah poteptani kredit srbskega pravosodja, zdrobljena javna morrfla, ponižani ponos srbstva. Težka rana na ledjih razkralja je oprana s krvjo in glavo klateža Kneževića. Zares grandseigneurska odškodnina za onih par kapljic grandseigneurske krvi Milanove.
Ali vendar prijatelji in neprijatelji razkralja Milana soglašajo v tem, tla ne bi hoteli biti v Milanovi koži. Vsi vidijo, kako se nad zatrjevano
, idilo v srbski kraljevini nabirajo oblaki, o katerih nikdo ne ve. kaj nosijo v sebi in nad katero glavo | se usuje huda ura prej ali slej.
I	_
I
Domače vesti.
Slovenskemu žcnstril. Pišejo nam: Naši nasprotniki Italijani, imajoči v zakupu 2000-letno kulturo, si ne morejo kaj, da ne bi liki opice posnemali nas «harbare» ! Mi smo si ustanovili našo družbo sv. Cirila in Metoda, oni, posnemajoči nas, so si stanovih, prej «Propatrijo», a ko ja bila le-ta razpuščena po vladi, pa sedanjo — »Zalego nacional*.
Mi smo priredili svoje narodne žveplenke, oni nas posnemajo; toda pri teb poslednjih, kakor navadno, se kažejo oni mnogo bolj podjetne od nas.
Ni še teden dnij, da so dobili te svoje žveplenke, a že so jih razširili po vsem mestu tako, da ga skoraj ni lokala, kjer bi vara ne silili teh zale-ginih židovskih žveplenk !
(tovore z nekaterimi naših trgovcev, sera vprašal, da-li imajo naše narodne žveplenke in cikorijo? Odgovorilo se mi je : Žveplenk nimamo, ker nam jih nikdo ne ponuja v prodajo {!), cikorijo imamo, toda, te nam ne kaže prodajati, ker nobeden ne vpraša za-njo 1 I
Slovenke 1 Delajte tudi ve tako, kakor to delajo naši nasprotniki. Zahtevajte povsod narodno «cikorijo» in narodne žveplenke, kar bo vplivalo na naše trgovce, ker bodo siljeni prodajati zraven zalegi ni 11 proizvodov tudi naše. Delajmo, dokler je čas ! —
Spoznavajmo se! Piše se nam: Slovenci imamo že od narave to sposobnost, da se lahko učimo tujim jezikom. Ako smo se podali po svetu med druge narode, se kaj lahko priučimo jeziku dotičnega kraja, kjer smo se nastanili. Kadar nam je pa sreča tako mila, da smo prišli med svoje krvne brate Slovane, tedaj pa ne samo, da se priučimo jeziku, ampak gledamo tudi, da pridemo v dotiko z narodnimi krogi, mej katerimi se najrajse veselimo ali žalostimo, kakor že nanaša prilika.
Slovenec, v Rusiji, v Pragi, v Zagrebu, Be-lemgradu itd. postane v ptu mesecih kakor domačin. On govori isti jezik, ki ga govorč prebivalci omenjenih mest, dežel ali držav. On v najkrajšem Času spozna vse, kar more zanimati Slovana, pozna društva, časopisje in osebe, ki čutijo in delajo za slovanstvo.
Tako dela Slovenec! Sedaj si pa oglejmo, kako postopajo ostala slovanska plemena, osobito tu v Trstu. Tu imamo Rusov, Cehov, Poljakov, Srbov in Hrvatov, ki žive leta med nami, ki pa često ne vedo niti tega, da je Slovencev v Trstu ! Jzvzemši hrvatsko inteligenco, nimamo v naših precej številnih društvih menda niti toliko družili Slovanov, kolikor je prstov na dveh rokah. To je, mislim, dovolj žalostno!
V najnovejšem času se je sicer jelo rekoliko obračati na bolje, osobito kar se dostaje bratov Cehov, ali to v tako skromnih demenzijah, da ni skoraj vredno omenjati!
Ko bi bratje Slovani vedeli, s kakim otroškim veseljem jih sprejemamo v svojo sredo, kako nas veseli, ko jih vidimo prihajati v naše družbe, na naše zabave! Ko bi oni vedeli to, bi se gotovo ne odtegali tukajšnjemu mnogoštevilnemu slovenstvu.
Res, da smo mi tržaški Slovenci po večini reveži, vendar pa imamo tudi svojih imovitnikov in precej inteligence. Ako bi se vsa tu bivajoča slovanska plemena združila na ukupno delo, bi bili bogati in močni dovolj za najkrepkeji odpor proti našim skupnim sovragom in za odbijanje njih napadov tia naše ukupno slovanstvo !
Posebno bi bilo želeti, da se vsi tu bivajoči Slovani upoznamo, da se pobratimo; a najiskrenejša želja moja je ta, da bi se, ako že ne odrasli, pa vsaj deea naših bratov učili tukajšnjega deželnega, slovenskega jezika. Tega menenja je tudi cenjena «Politik* i/, Prage. Tudi ona priporoča vsem, mej ostalimi Slovani bivajočim ('ehom, naj se priuče jezikom, ki ga govorč dotična slovanska plemena, med katerimi bivajo.
Mi tu v Trstu živeči Slovenci umomo — vsaj za silo — vse (»stale brate Slovane, ne pa tako ostali bratje širom naše ogromno domovine Slavije. Upoštevajte, dragi bratje, to našo srčno željo in
zagotovimo Vam, da se boste počutili lx>Ijo, nego se počutite osamljeni — inej tujci !
Lenjer ali Slovenja \as? (Zgodovinska črtica. - Iz Istre.) Dopisnik iz Slovenje Vasi v cenj. .Kclmosti* t. I., teč. XXIV. št. 207 večr. izdanje, hi rad prekrstil Vas fjonjer po «villa sela-vorum* listine od 12." 14 v Slovenja Vas. kar Ui bilo povsem nepremišljeno in krivično.
Trditev Krnneesehi-jeva, da so samo v tej vasi ♦ villa selavorum de Longera« bivali Slovenci, a po drugih vaseh tržaške okolice da so bivali Italijani, je šepava in neresnična. Omenjeni istrski zgodovinar bi rad dokazal, da je bilo v starodavnih časih v okolici tržaški le Italijanov, pravcatih potomcev nekdanjih Rimljanov, pa trditev je le trditev, a ne dokaz.
Imena vasi in selišč tržaške okolice, kakor tudi bližnje Istre, so izvirno čisto slovenska in po-memljiva, ne potrebujejo torej komentarja a la de Francesehi, n. pr.: Bezoviea, Breg in stari Breg nad Trstom, [Boljim (boljši vir ali voda inemo druge), BrdinišČe, Gropada, Hudoleto, Karned, Ključ (dober izraz za strategično lego kraja), Opčine (občinski prostori, pašniki, livade), Riemanje (gmajna na gorici), Rosanda (rosnati kraj. Rosnnda je tudi družina v puljskem okraju), Šija (tilnik ali zatilnik), Trepče, prvotno se po asimilaciji italijanske govorice pretvorilo v Trebče (je selo na hrvaškem v banski pokrajini, Kispat. št. 147), /avle (obal ali morske obrežje), Završje.
Tudi beseda Lonjer je čisto slovenska, izvira od staroslovenske Lonj, kar pomenja potok ali tudi strugo, po kateri voda teče, kar se vjema s krajevno lego vasi Lonjer. Tacih imen imamo po Slovenskem, n. pr.: Lonjsko polje na Hrvatskem; v zagorski županiji na Kranjskem je tudi posestvo part. 380, kateremu se pravi: na Lonjerji.
Besede «villa selavorum de Longera« naj ne motijo čisto nič čitatelja, ker to je bila tadanjim inorodeem navada ali običaj, nazivljati tako selišča ali naselbino Slovencev. Tudi prosto ljadstvo itali-jansko-istrski h obalnih mest se dandanes imenuje kraje, v katerih bivajo Slovenci : «Selavonia».
Longera ali Longhera, to je poitalijančini izraz za slovenski Lonjer, kar je navadno pri drugojezičnih ljudeh, da ptuja imena izgovarjajo po svoje. Lonjer ostani tudi zanaprej Slovencem, Longera ali Longhcra inorednim — pa mirna Bosna!	ft ^
ledu liska družita Stoj kov I če vn je uprizorila sinoči lepo narodno igro »Graničari«. Dvorana jo bila polna, kar beležimo s posebnim zadovoljstvom. To pa tembolj, ker ima ta družba zares prav dobre moči, ki zaslužijo vse podpore in ker smo jej podpore dolžni tudi zato, ker je morala več dni čakati, pred no je mogla premagati zapreke, ki so se jej stavile na pot od raznih strani.
Jutri v soboto ob 8. in pol uri zvečer uprizori «Revizorja* od Gogolja. To je znamenit umotvor, nagrajen s tisoč rublji od Njegovega veličanstva carja Rusije, Aleksandra II. samega.
Opozarjamo torej našo občinstvo še enkrat na to predstavo.
Razglas. Vsled ukaza o. kr. namestništva od dne 22. avgusta 1899 št. 1G708 X razpisuje so nagrada v znesku 69*30 gld. avstr. vel j. iz ustanove Viljehna pl. Riiclce za šolsko leto 18(.>(.> do 1900.
Pravico do uživanja te ustanove imajo sinovi in sirote členov I. vojaškega veteranskega društva za Trst iu okolico, kateri obiskujejo oddelek poslovne ali više obrtnijske šole na državni obrtni šoli v Trstu in se izkažejo z dobrim spričevalom v vedenju in napredku.
Prositelji naj predložč svoje, po njih okrajnih poveljnikih vidirane prošnje predsedništvu veteranskega društva, ulica Gelsi št. 8, I. nadstr., do 20 oktobra.
Prošnjam naj so priloži:
1.	krstni ali rojstni list,
2.	spričevalo 1. in 2. semestra zadnjega šolskega leta,
;•}. potrdilo vodstva državne obrtne šole v Trstu, da je prositelj upisan v to šolo kakor redni učenec za šolsko leto 1899—1900.
Opozarja se še, da, ako bi se nihče ne oglasil za podporo iz omenjene ustanove, se le-ta razdeli med dve udovi bivših veteranov.
Pt •ošnjam, vidiranini od dotičnih okrajnih poveljnikov, naj se pridenejo spričevalo uboštva in
mrtvaški list ter natančni naslov. Tako opremljene prošnje naj se potem i z roče v pisarni veteranskega društva.
Vodstvo I. vojaškega veteranskega društva.
Trst, dne 2.4. septembra 1H<>9.
A n «1 r e j P a e o r I. r. predsednik.
Josip Steincr 1. r.	R. Arming 1. r.
preglednik.	tajnik.
IVvel »Slovanskem* pevskega društva« se
udeleže v nedeljo, dne 1. oktobra, popoludanske veselice bora bratovščine sv. Cirila in Metoda pod vodstvom gospoda Kakušc. — Zajedno daje društvo na znanje, da so se pričele redne vaje in se vrše vsaki torek v »Del. pod p. društvu« in vsaki četrtek v »Slov. čitalnici«. Novi udje dobro došli. Vaje pričenjajo oh H'^ uri zvečer.
Nemške provokacije v Ljubljani. V torek se je v Ljubljani vršila velikonemška ilavnost dijaškega društva »Karnijola«. Velezanimivo in pre-značilno za dvojno mero, ki velja za postopanje oblasti nasproti Nemcem in Slovanom, je dejstvo, da se je »slavnostnega« zborovanja nemških buršev udeležilo tudi več sodnih uradnikov in se je jedcu c. k. profesor dal celo fotografirati notri sredi burši z velikonemškimi znaki in da se je vse to godilo na 'o rise u realke, da so se torej tudi dijaki tega zavoda mogli naslajati na tem divnim prizoru!
Rekriminacij — da si se nam usiljiijejo same po sebi — nočemo pisati, ali jedino to nam gre po glavi, kaj bi se zgodilo z slovenskim uradnikom, in še celo z slovenskim profesorjem, ako bi take vzglede dajal mladini?!
Nil zdraviliški postaji se je včeraj podelila pot noč sledečim osebam : lli-letnemu klesar ju Ludoviku Janci iz ulice Toretta, kateremu je padel
na nogo težek kamen: 17-letnemu Josipu Germanisti iz ul. Sette Fontane, katerega je brcnil konj v levo roko; lo-letnemu Ivanu Sembianti iz ulice Gliega, slučajno poškodovanemu nad lev
i m očesom; 2(5-letn: Olgi Sancin, katero je nekdo pretepel in .41-letnemu Antonu Jenko iz Skednja, ki je dejal, da je 4 rane na levi roki dobil — slučajno.
Izpred naših sodišč. Marij P. je bil včeraj obsojen v globo v znesku 10 gld., ker se je o demonstracijah, prirejenih Garibaldiju na čast, mešal v posle redarstva.
Istega dno so obsodili Rektorja S. v petdnevni zapor, ker oh isti priliki ni ubogal redarja, ki mu je zapovedal, da se oddalji z mesta, kjer so se vršile demonstracije.
Ljubitelj »Sporta«. Rdunind Lokmnr iz Rocola je imel včeraj popoludne opraviti v neki hiši na borznem trgu. V tem času je postavil svoje kolo v vežo dotične hiše. Da-si je bil le malo časa odsoten, je to zadostovalo, da je neznan ljubitelj kolesarskega športa za jahal konjiča ter izginil. Bi-eikel je vreden 70 gld.
Najdeno. Na policijskem ravnateljstvu je shranjen listič tuk. zastavljavnice, katerega je neka gospa našla na cesti.
Z iimn je 20-letni dninar Fran B., ki se je sinoči v zagati S. L aurenzo, na javni cesti, slekel do nagega. Zavod gosp. Trevesa ga je spravil v bolnišnico, katero je siromak zapustil še le nedavne temu.
Dražbe premičnin. V soboto, dne ,40. septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: Corso št. 1, galanterije; v ulici Caserma št. lli, jestvine in štacunska oprema; na trgu Sv. Giovanni št. (J, hišna oprava; v ulici Kornaee št. 0, hišna oprava; v ulici deli' Aeijuedotto št. 19, jestvine in štacunska oprema.
Različne vesti.
Kuga na Portugalskem. Zadnje dni seje kuga v Oportu pojavila posebno nevarno. Dne 24. t. m. so 4 osebe znova obolele, 2 sta umrli ; dne 24. javljajo 4 novi slučaji in 'J smrtna, dne 25. en, dne 2ti. štirje novi slučaji. Tudi izven kordona se je pojavila kuga; tukaj je K) oseb zbolelo in f> umrlo. Zato so sklenili, da se kordon razširi čez Villannovo.
Umor v Polni. Zdravnik bolnišnice v Nemškem Brodil, dr. Seliubert, javlja, da je bil Salo-
mon \Vassermann, katerega je Hilsner obdolžil sokrivde na umoru Neže Hruza, v dobi, ko se je izvršil dotični zločin, v bolnišnici v Nemškem Brodu, da se je toroj Hilsner motil v osebi, ali pa lagal.
Vlak je skočil s tira. Kakor javljajo iz ( liartreuxa dne 2H. t. m., je tamkaj skočil s tira ekspresni vlak, ki je prihajal i/. Lemange-a. Strojevodja in kurjač sta mrtva.
Zakon kakor kazen V Sijamu imajo zakon, ki sili ljudi v ženitev za — kazen. Deve, ki so prekoračile gotovo dobo, ne da bi se bile omožile, se sprejemajo, ako to želijo, v javni imenik neuda-nih deklet. Sij nmski zakonodajalec je določil /a neke prestopke prisilno ženitev, in sicer si smejo manjši grešniki izbrati eno teli registriranih nevest, dočim s«« drugim prestopnikom kar uradoma imenuje bodoča žena. To je seveda v nekaterih slučajih strašna kazen. Včasih pa so baje tudi taki zakoni izvir sreče in zadovoljstva.
0 Levčevem „pravopisu".
(Dalje.)
Gosp. profesor sicer sam pravi, da je najboljše popolnoma ogibati se tujk v knjižni slovenščini... to je prav, ali nikakor ni prav, kar on uči, kako naj jih krojimo, če si jili izposojujemo; nego jedino prav je, kakor sem uže omenil, da jemljimo koren ali deblo tujih besed ter ju potem oblikujino slovanskim načinom, n. pr. ab sol vere - absol-viti-dovršiti, rešiti, osloboditi; appellare — apelati, apelovati-zvati, prozvati, prizvati, prizivati, goriški in panonski pri za vati (viši sod), citare — citati, citovati ■ pozvati, pozivati, goriški in panonski pozavati (na sod), navesti, navajati (zakon); eri-ticare — kritikati, kritikovati — razsoditi, razsoje-vati, presoditi, presoje vati, pretresati, pretresovati; deelamare — deklamati, deklamovati — besed i ti, ! besedovati; disinfettare (desinfettare) disinfetati, j disinfetovati == razkužiti, razkuževati: docere — j dociti, docevati — učiti, poučevati (javno na velikih šolah); existere (esistere) — eksistiti, eksiste-vati = biti, obstajati, živeti; esereitarc (esereitare)
—	eksereitati, eksereitovati — vožbati, uvežbovati, vršiti (obrt, trgovino); fallire — faliti, falevati == obrnaniti, varati, propasti (v trgovini); ignorare — ignorati, ignorovati neznati, ne umeti, prezirati; intalovare (intabulare) — intavolati, intavolovati popoditi deskami (pod), obložiti deskami (steno), začeti (igro), vknjižiti (v zemljišču i e,o); interessare
—	interesati, interesovati udružiti se (v trgovino s kom), zaprositi koga kaj, zanimati k o g a k a j , biti ko m u d o č e s a, brigati se za kaj, vdeležen biti na Čem, zavzeti se za koga; ingaggiare — ingažati = obvezati se pogodboj, pogoditi se, udinjati se, zapisati se ; marciare — marčati, marčevati = iti, hoditi, potovati; operare — operati, operovati = delati, seči, rezati, pomagati (zdrav.), vojevati; politica — po-litikati, poli ti ko v a ti = modrovati o državništvu, pa tudi o svoji koristi; presentare — prezenta ti, prezentovati = dati, predati, predavati, izročiti, izničevati, pokloniti, poklanjati, nuditi, ponuditi, ponujati, predstaviti, predstavljati, predočiti (me-njico); produeere (produrre) — produciti, produ-eevati, roditi, ploditi, navesti, navajati (za dokaz), tvoriti, tvarjati, izgotoviti, izgotavljati, proizvesti, proizvoditi, proizvajati, prodursi — produciti, pro-duoevati se = kazati, — pokazati, — pokazovati se; promovere— promoviti, promovevati = pro-makniti, promikati, povišati, poviševati; radiare — radijati = sijati, izbrisati; reforma re (ritbrmare)
—	reformati, reformovati = preobraziti, preobra-zovati, popraviti, popravljati, preinačiti, promeuiti, promenjevati; replicare — replikati, replikovati = ponoviti, ponavljati, opetovati, zopet odgovoriti, odgovarjati, prigovoriti, prigovarjati; seceare — sekati (sekilt' — ne sekAj me više, več si me dosta sekttl — pravi isterski Hrvat) = sušiti, nadlegovati ; sezionare — secijonati — parati, razparati ; Btudiare — študijati = učiti se, promišljati ; vo-tare — votati = glasovati o čem, glas dati za koga...	(Pride še.)
/
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Ihinaj	('esar je vsprejel danes pred|>o-
litdne zjutraj došlega namestnika štirskcga, grota Clarvja, potem pa bivšega ministra pl. Korberja.
IMlliaj (ilasom poročil v listih so včeraj o«I cesarja vsprcjeti voditelji delnice dohili utis, da se je cesar odločil /a uradniško ministerstvo. Oni listi, ki s<> včeraj govorili, da baron < iautsch utopi 11:1 čelo uradniškega niinisterstvn, preklicujejo danes sami to govorico. Nadalje javljajo listi, tla cesar v^prejme danes tudi zastopnike opozicijskih strank.
IMlliaj IJ'.I. Cesar je poveril sestavo uradniškega niinisterstvn štajerskemu namestniku, grofu Clarv Aldriugenu.
IMlliaj 20. Danes je vsprejel cesar načelnike opozicijskih strank. Govori se v politiških krogih, da jim je izjavil, da je to ministerstvo le začasno in da mu 1h> kmalu sledilo parlamentarno.
IMlliaj 2'.'. Cesarje vsprejel danes tudi slo-venskega poslanca Povšeta in pozneje Nemca dra. F u n keja.
Pariz 2'J. Z ozirom na govorico, da je v tajnih spisih o orleanistiški zaroti tudi jedno pismo, ki komproinituje vojnega ministra Uallifeta, je do-poslal poslednji epigaru* pismo, v katerem pravi, <la je leta 1H9H, res pisal neko pismo vojvodi < >rlennskemu,
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljuje najiskreneje vsem, ki so sodelovali na pomembni slavnosti društva »Zarja« v Hojami. Zahvaljujemo veleč. g. župnika .1 u r i z z o, prehlagorodno gospo kumico I v a n k o V a to vč evo, vsa mila bratska društva, posebno pa »Hajdriha«, »Slavo«, »Delalsko podp. društvu?, »Slovansko pevsko društvo« in »Kolo«, ki so došla korporativno. Slednjič zahvaljujemo vse one drage Slovence i u Slovenke iz mesta in okolice, ki so dvakrat prihiteli poveličevat našo slav-nost in jo povzdigat do veličastne, nepozabne in pomembne narodne manifestacije. Se enkrat: hvala vsem, ki so o tej priliki pokazali na toli ganljiv način, da bratstvo med nami ni prazna beseda brez vsebine.
Y	Hojami, 27. septembra 1W.>.
Slavnostni odbor društva »Zarja«.
Poslano.
V	hiši štev. 22i> pri sv. M. M. spodnji stanuje neka udova, Slovenka iz Marezig. Dotična je dala svojega otroka v italijansko šolo v Skednju.
Podpisana sva storila svojo narodno dolžnost ter sva pokarala dotično zaradi tega čina.
Dne 2<i. t. m. je prišel o. kr. redar v hišo prvopodpisanega z nalotrom od c. kr. redarstvenoga nadzornika Najdiča iz Skednja, da se imava istemu predstaviti,
Poslušna kakor sva c. kr. oblastim v vsem, sva se podala še istega dne tlo rečenega c. k. nadzornika, ki naju je vprašal najprej, da-li nama je znano, zakaj tla sva klicana. Ko sva odgovorila, da nama ni znan uzrok tega poziva, nama je gospod povedal, tla jo bila imenovana ženska pri njem, da mu je povedala, tla sva jo podpisana žalila in grozila otroku (!!!) gamo zato, ker ga je upisala v laški oddelek.
Priznala sva, tla sva materi povedala, kar ji je šlu, tla pa nisva žalila in še manj grozila, ne materi, a knmo-li — otroku!
Gospod c. kr. nadzornik naju je na to imenoval: »Divjake, fanatike in suroveže«, ter dostavil, tla, ako bi imel on otrok, ne bi jih ti a 1 v slovensko šolo, pač pa v laško ali n e luško!!!
Toliko sva se čutila dolžna objaviti v svoje opravičen je in prepuščava javnosti, naj ona stali o postopanju gosp. nadzornika.
Trst, 2H. septembra 1X«.»(.I.
Vckoslav Kodrih.	Josip Koejančlč.
Konsumno društvo v sv. Križu
pri Trstu
išče kirnuirjii. Ziihteva so 1 f)0 gld. kavcijo. Obrniti se do predsednistva rečenega društvu pismeno ali ustineno.
Gospodična
išče mesta kakor odgojiteljicu, eventuelno masozu. Poučuje tiuli v italijanščini, nemščini in francoščini. Natančneje v našem upravništvu.
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor nm zdravilstva m socijalist za oš« bolezn
se je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na »lomu vsaki dan od s (]0 szjutraj in od 1 tlo 2 |M>polutlne. - Za uboge od 2 tlo .1 v ulici Moliti piecolo štev. 1, I. na.Istr.
H Prisilimo nujlHiljtli x v;i/ninii patentiranimi novimtnii lunine | i/.u:ij.llu' tchnltnn ilovritani
gf laso vir j i
tiuli« »m niijt><il|it in iimJis'ik'J)* iliroktnn jirl InfiirMrJu
Henrihu Bremitz
o. kr, dvornemu zalagatelju,
Trst — Borzni trie številka «.» Trst
■	lllislrimnl katalogi na /iilitfvitnj« franku.
F I L I J A L K A
c. Kr. pri?. aslrijsta Kreditnega zavoda
/a trgovino i n obrt v Trstu.
Novol za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-tlnevni irkaz 2"%	»dnevni odkaz 9(«//;,
...	*0*	.»-mesečni	2'//
.10- ,,	J 4 „	^ .. -2 V/
nit pismu, katera se mornjo izplačati v sedanjih liatikovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takne v krepost z dnem "24. .junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. V vredn. papirjih '2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest
Nakaznloe na Dunaj, l'rago, 1'eSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arnd, liielitz, Gablonz. (Irailec, Sibinj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, Olomue, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1"„„ provizije. Inkaso vseli vrst pod mijumestnajSirni pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. NaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke itulijmifu|
Hprej
v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu, rejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali >rni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
sre
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
*c prodaja, iv.zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
na južnem kolodvoru.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST
/.ulovit po h lit v a /.a Jediltiief, »puhtite in spre-Jcmiiire. Umni? in peresnle. ogledal in železnih Muvaju, po remi h, tla se ni bati konkurence.
Špiritu« sinapia oompoiltni
ALGO FON.
Jedino sredstvo proti zobobolu. revmatič. glavobolu, migreni itd
Steklenica z navodilom stane le 20 nvč.
ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza pilile TRST
Paziti na ponarejanja.
KKKKKKXKKKKXXKKWXK
Konsumna zaloga olja
razpošiljatvc i/ glavnih pridelkov od 5 litrov naprej (prosto Gorica).
nvč.
ci o
h
■n «
O
-P <
	Oj
	+J
	KO
<	RS
o	y
cc	j
o	
CĐ	rs
	U
	'/>
	C
	
	Z
Olje jedilno fino	;>2
., dalmatinsko	.'!< >
., istrsko	4(1
,, nami/no I .a	44
„ najfinejše	4H
extra	06
,, .. ' specijalitetom	60
., Posebno /a cerkveno luč	3K
Riimione Airiatica ii Sicarta t Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva druSlva dne 31. (Mra 1892.:
gld. -i(K)O.tKM)-— 1 ,l».'V2.248-22
(llavniea društva......
Preinljniv reserva zavarovanja na življenje ........
Premiina reserva zavarovanja proti
<>g».l11......; •
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju......
Reserva na razpolaganje . . . Reserva zavarovanja proti premi-njanju kurzov, bilanca (A) . . Keserva zavarovanja proti preini-njanju kurzov, bilanca (B) . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobitkov . . .
45I.4I55-07 oOO.OOO—
3ii;].822'42
243.33183
'>00.000'— 1,187.1 »i4'8l>
l'rad ravnateljstva : Via Valdiriv" it. 2, (v lastni hlftij.
via Geppa štv. 5.
Speiicijsta in komisijska poslovnica.
Vsprejme vsakovrstna zastopstva.
lOOOOOCOOOOOOOOOOOOg
Priporoča su slavnemu slovenskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vrste pošilja t ve bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju i/ Trsta. Preskrblja vse potrebne mani|>ulacije na carinskih uradih, vsprejemljc blago v pobrano.
< )prt na na veliko izvežbanost, pridobljeno v 10-letnem delovanju v tej stroki, /agotovlja lahko najtočnejo postrežbo.
R. Pretncr.
Korespoiiilenea se votli v slovenskem, hrvatskem, češkem, lieinškeiii in italijanskem Jeziku.
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1*1)7...........Kron l.V.UK)V>7tt'—
Letno vplačilo premij in obresti tlo vil. decembra 1SU7..... »
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) .	»	—
V letu LS',17. izdanih 74<»S polic /a glavnico tnl....... » «7.881,851-91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
IISp* Glavno zastopstvo v Trstu.	i
Via del Teatro stv. 1, ,,Tergesteo" Scala IV.
3WIšč ejo se dobri, z a s t o p n i k i a g e n tj e in p o t o v a I c i.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxkS