Poštnina plačana v gotovini
inturUforsM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 121
Maribor, pondeljek 1, junija 1931
»JUTRA«
a -azun nede je n praznikov vsak dan ob 16. ur t^afiun pr* postnem ček. zev. v Ljubljani it. 11.409 mesečno Dreiemen v upravi al> po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica Št. 4
tenka borba
|e Pričela' v ltaiiji, borba med fašizmom ,n Katoliško akcijo, borba tned fašizmom ? Vatikanom. Fašistični tisk je proglasu Katoliško akcijo za protifašistično organizacijo in jo postavil na fašistični indeks. Kakor svoiečasno proti drugim strankam, skupinam in organizacijam v Italiji, tako nastopa fašizem danes proti Katoliški akciji. Alarm je dvignil »La-voro fascista«, ki je naznani! svetu, da je Katoliška akcija organizirala zaroto proti fašističnemu režimu. Ves fašistični tisk je otvoril ogenj na Katoliško akcijo in zahteval, da državna oblast obračuna z zarotniki, ker je javnost silno razburjena in bi moglo priti do neprijetnih incidentov, lahko bi se kalila mir in disci-Plijea v Italiji. Pričeli so se napadi fašist,čne mladine na pripadnike in člane Katoliške akcije, na njihove trdnjave, vrši-J® So se javne skupščine fašistov proti Katoliški akciji, prišlo je do spopadov, j^sistični tisk je naglašal vedno bolj, da "^toliška akcija ni več verska organista, ampak politična stranka, ki vrši . eSalno delo, pripravlja zarote in po go-°Vem strateškem načrtu navaljuje na "Cistični režim. Pri tem izkorišča ta ^cija, ki prikrito zastruplja fašizem, za tvojo protifašistično akcijo cerkev in ol-taje, in cerkvene oblasti jo v tem podajo. Vatikan sam podpira Katoliško akcijo in za državnega podtajnika v Varanu bo prišel človek, ki ga želi ge-ejalštab Katoliške akcije.
»atikanski tisk seveda na te izpade ni očal in je protestiral proti fašističnim zzivom in nasiljem. To je še bolj pod-galo borbenost fašizma, in fašistični tisk ia tUi°5no podčrtaval, da je provokaciji* ? članov Katoliške akcije. Do-ln se ie nm* spužCala v politično akciji Ji! ,6 nl dotaknil, ko pa je pri-če a organizirati polltiCne zarote, je močni SZeemgeirnpi Di*ej nastopiti. Fašistični tisk je šel celo še dalje in ie zahte
val razpust vseh katoliških organizacij zlasti mladinskih Mladina se orlvzS' jati v fašističnih balilah in ne gre, da je obenem v katoliških organizacijah] ki so leglo antifašizma. Fašistični tisk naravnost obtožuje Kato!iško akcijo, da, je prl-Dravljala svoje bojne kadre v katoliških organizacijah profesorjev, dijakov, zdravnikov in železničarjev.
Skrajno napetost, ki ie zavladala med fašizmom, in Vatikanom, je povečalo še naročilo vlade pokrajinskim ob'astim, da jhorajo na podlagi zakona o zaščiti države razpustiti vsa katoliška mladinska društva In zapleniti njihova premoženja. Odlok vlade je bil takoj povsod z naj-taČjo dos'ednostio izvršen. V fašističnih krogih Je zavladajo veliko zadovolistvo, v krofih Katoliške akciie pa naravno ^avnotako veliko razbiirjenje. Voditelji Katoliške akcije sp se takoj sestali na razgovor V Vatikanu so za enkrat poginom« rezervirani, zatrjuje se pa, da
f,Pravliajo tam demaršo pri italiianski adi, ker smatra Vatikan vladin odlok kat0,,8kih organizacij za kr-nn* ji. . ,0ril!’ta odnosno lateranske ?odbe, ki v 51. 43 }am5l svob^drn n Jel-
Papež ne odineha
FAŠISTIČNE OBLASTI SO PRIČELE PO RAZPUSTU ORGANIZACIJ KATOLIŠKE AKCIJE Z ARETACIJAMI NJENIH VODITELJEV.
RIM, 1. junija. Radi razpusta katoli-ških organizacij, ki so ga odredile oblasti, se je napetost med Vatikanom in Kvirinaiom še povečala. Organ Vatikana »Osservatore Romano« piše danes, da je ta nepričakovani korak Italijanske vlade lateranske kroge zelo presenetil. Že več dni so se vršila dipiomatična pogajanja, da bi se ustvarilo med obema državama znosijivo vzdušje, kar pa je sedaj onemogočeno. List meni, da postopanje fašističnih oblasti dovolj jasno dokazuje, da Italiji ni čisto nič ležeče na tem, da bi živela z Vatikanom in katoliškim svetom v miru. Zato tudi Vatikan nima prav nobenega razloga za obzirnost. Storiti bo treba vse, da se zaščitijo interesi katoliške cerkve v Italiji.
To stališče je naglašal včeraj tudi papež sam in sicer o priliki sprejema salezijanskih gojencev. Rekel je med drugim, da mu sicer lahko vzamejo življenje, da pa nikakor ne bo molčal. Nikdo mu ne more preprečiti, da ne bi nastopil za zaščito interesov katoliške cerkve. Vsemu svetu mora povedati, da rimski režim z nasiljem napada ravno ono, kar !e papežu najdražje.
Iz teh besed je razvidno, da je Vatikan trdno odločen, da se brani do skrajnosti.
Fašistično časopisje se silno razburja nad pisanjem vatikanskega glasila in smatra to za novo hujskanje proti vladajočemu režimu. »Osservatore Roma no« pa že vnaprej zavrača vse podobne ritke in navaja nove primere fašističnih nasilstev. Tako piše list, da je v Veroni druhal polila s petrolejem škofijsko pa iačo in jo zažgala, vendar pa se je posrečilo ogenj takoj zadušiti. Do težkih Izgredov Je prišlo v Benetkah, kjer so fašisti opustošlli celo vrsto Katoliških domov in voditelje močno pretepli.
Predsednik Katoliške akcije objavlja Izjavo, v kateri pravi, da ta organizacija nima nobenih političnih ciljev in da ni istovetna s svoječasno ljudsko stranko. Katoliška akcija hoče le v tesnem sode lovanju s fašizmom vzgajati italijansko mladino in se tudi v bodoče in sploh nikdar ne bo politično udejstvovala. Njeno delovanje in udejstvovanje se vrše v najožjem sporazumu z Vatikanom.
Toda tudi ta Izjava ni mogla pomiriti fašistov, ki že odgovarjajo z aretacijam katoliških voditeljev. Vrh tega so se vršile pri voditeljih Katoliške akcije hišne preiskave. Fašistično časopisje piše, da bodo ugotovitve preiskave javnost zelo presenetile. Domneva se, da gre pri tem za namigavanje o veleizdajalskem udejstvovanju Katoliške akcije.
Piccarč se urača u Bruselj
INOMOST, 1. junija. Piccard je odpotoval včeraj v Augsburg, kjer ostane nekaj dni, da poroča vodstvu balonske tvcrnice o svojih opazovanjih v stratosferi, nakar se vrne v Bruselj k svoji družini. Izjavil je, da bo izvršil že v doglednem času svoj drugi polet v stratosfero. Balon prepeljejo iz Obergurgla v Augsburg, gondola pa ostane začasno še na ledeniku. Predlagano je bilo tudi, da bi ostala gondola na sedanjem mestu kot večni spomenik za Piccarda in Kipferja.
PARIZ, 1. junija. Francoska letalca La-louette in Permangle, ki sta hotela včeraj poto'či svetovni rekord v ravni črti, sta 48 km južno od Barcelone padla na tla in se ubila. Zdi se, da je eksplodiral motor, Lalouette ie bil eden naj-bobšlh francoskih letalcev. Znan je zlasti po svojih rekordnih poletih v francoske kolohije v Afriki in po svojem svetovnem hitrostnem rekordu.
Prosuetni dan ZKD u Beltincih
.Včeraj dopoldne se je vršila v Beltin-c v s°kolski dvorani lepa prireditev mariborske ZKD: prosvetni dan z zani-.Ji-t in P°ii2niml predavanji. Iz celega a k effa. ke'f'nskega, črenšovskega in dobrovskega okoliša, pa tudi iz Gomi-i se<Je 'ce, Lipe, od Murske Sobote 1 rngod so prispeli kmetovalci, njihove
že..., sinovi in hčerke in napolnili dvo rano ter še sosedno sobo. Bivši minister
g.	dr. Kukovec je na podlagi zgodovine pokazal razvoj slovanskega pokreta, ki sloni na razvoju duševnega napredka in kulture med slovanskimi narodi. V domačih besedah je prekmurski rojak g. dipl. agronom Šiftar pokazal na najbolj akutne probleme prekmurskega kmečkega gospodarstva, in marsikako bridko resnico je stvarno podprl z golimi dejstvi. G. urednik Milan Mrovfje iz Ljubljane pa je prikazal današnje stanje problema agrarne reforme, ki je v Prekmurju še vedno akutno. Film, ki ga je hotela ZKD tudi predvajati, je bil odgo-den za poznejšo dobo, ker so bili poslušalci deloma po triurnem zborovanju že ''irujeni. deloma, ker je predvajanje a-di tehničnih ovir tokrat bilo nemogoče. Predvaial se bo v doglednem času obenem s predavanjem tamošnjega g. zdravnika. Zborovame je otvoril in vodi! predsednik ZKD Špindler.
Med predavanji pa so se v posebni so-! hotela pri Kroni na povabilo Zvezi-nega predsedstva zbrali delegati v ZKD včlanienih društev in drugi prosvetni delavci na prosvetno konferenco, ki se ;e vršila pod vodstvom Zvezinega predsednika. Po referatih g. šol. upravitelja Gabrijelčiča iz Murske Sobote in g. učitelja Izidora Horvata iz Dol. Lendave o stanju prosvetne in gospodarske organizacije v Prekmurju se je razvila zanimiva debata o nalogah, ki čakajo pro-
st vova nje Katoliške akcije in organiziranje m'adine v katoliških društvih. Vatikan ie na odlok vlade tudi odgovoril s tem, da je odgodi! svetovni evharistični kongres, ki bi se imel letos vršiti v Ri-mu in ki bi bil privabil tja več sto tisoč vernikov Iz vsega sveta.
Velika borba med fašizmom in Katoliško akcijo odnosno Vatikanom je torej
pričela. Kako bo končala, kdo ve? In kdo ve, ali se bo smatrala ena in druga stran za dovolj močno, da bi borbo vodila jjo skrajnih konsekvenc, in ali se ne bota sovražna tabora zopet znašla na pol pota pri novih pogajanjih za premirje in za eventualno spremembo sedanjih pogodb med Vatikanom in Kvirinaiom?
svetne delavce v Prekmurju v bližnji bodočnosti. Padlo je mnogo zdravih predlogov, ki jih bo Zveza pri svojem nadaljnjem delu upoštevala. Sklenjeno je bilo, da se v svrho smotrenega enotnega prosvetnega in gospodarskega dela v Prekmurju iz obeh okrajnih pododborov ZKD izvoli eksekutiva, ki bo kot posvetovalni organ centralnega odbora ZKD vodila vse prosvetno delo v Prekmurju. Predvsem bo sklicala prosvetne konference za posamezne manjše okoliše v svrho podrobne proučitve potreb na polju prosvetnega in gospodarskega dela.
Včerajšnji dan v Beltincih je mejnik v nadaljnjem razvoju prosvetno-kulturn«' ga dela v Slovenski Krajini.
Samomor starca.
V	Janžekovičevem gozdu v Peklu so našli obešenega 61 letnega viničarja Romana Buglerja iz Košakov. Že trikrat poprej je baje poskušal samomor. Žena in sin pravita, da je po povratku iz svetovne vojne močno trpel na živcih in da se je v obupu udal pijači.
Težja avtomobilska nezgoda
se je dogodila na cesti pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v bližini »Črnega gozda« v soboto krog 18. ure. Šofer Dervuško-ve opekarne je vozil s Fordovim traktorjem velik, s strešno opeko natovorjen voz. Nenadoma je počila os traktorja in vozilo se je s tovorom vred preobrnilo v jarek. Na vozu so bili poleg šoferja Šorija tudi 81etna Zora Belibak, 341etna delavka Marija Šnopl, lOletni Ivan Kos, 281etna delavka Marija Harič in še neka ženska. Prvi trije so dobili težje poškodbe (Sori na levi nogi in levi rami, Belibak ima zlomljeno desno nogo, Šnopl pa je dobila težjo rano na glavi) in so jih z osebnim avtom tvrdke Kiffmann prepeljali v mariborsko bolnico. lOletni Kos je dobil le lahke poškodbe, Marija Ha< rič in še ena ženska pa ste ostali nepoškodovani. Škodo na vozilu in opeki cenijo na 50.000 Din.
Kolesarski tat aretiran.
Aretiran je bil v Mariboru 361etni Ivan Zupanc, doma od Šmarja, po poklicu potepuh in tat. Bil je 11. aprila izpuščen iz kaznilnice v Stari Gradiški, a že 13. aprila je v Celju ukradel kolo in ga prodal naprej. Pri njem so našli celo vrsto dokumentov s ponarejenimi žigi in podpisi. Policija sumi, da ima Zupanc ns vest’ še več kolesnih tatvin iz zadnje dobe in je raztegnila preiskavo na več slučajev, nato ga pa bo oddala sodišču.
Mamo Je prišel Iskat.
Včeraj ie stražnik na mariborskih ulicah našel Sletnega fantka, ki je sicer vedel, da se piše Alojz Vakaj, ni pa vedel imena vasi, odkoder je prišel. Povedal je le, da je prišel iskat svojo mamo. Tudi je povedal, da njegovega očeta imenujejo Pepeka in da je pri Sv. Benediktu. Oddali so ga začasno v Dečji dom,
»Pivka prosi, žaba prosi.,,
poje Oton Zupančič, a naši vrtovi, njive in livade prosijo še bolj. Zevajoče odprtine naših gred in prah na poljih in že uveli travniki kažejo vse znake preteče suše. Kmetje se bojijo košnje zrele trave, ker obstoja opasnost, da bodo korenine ožgane. Večerno in jutranje škrop-ienje nič ne zaleže. Včeraj se ie sicer pripravljalo ne-le k dežju, ampak ce'o k levihti, vendar je močan veter pregnal oblake. »Kaj bo, Če ne bo skoraj dežja?!« se obupno vprašujejo vsi, ki upoštevajo realno plat življenja
Stran 2.
Mariborski V t C i: K N 1 K Jun a
V	M a r i b o r u, unc 1. vi. iv.ji
MT —M—BBM———————
Kal le z Velikim Mariborom
LJUBLJANA SE PRIPRAVLJA. - IN MARIBOR -?
Kakor smo čitali, je storil ljubljanski občinski svet v svoji zadnji seji važen sklep glede priključitve šestih okoliških občin k mestu. Ta svoj sklep je utemeljil s potrebo in koristnostjo lastne mestne, kakor tudi okoliških občin, ki imajo že mestni značaj.
Tako v Ljubljani. Tudi o raznih drugih občinah v naši banovini imamo pogosto priliko čitati v časopisju, da se gibljejo v tem oziru ter navajajo pro in contra argumente glede združitve v večje občine.
In naš Maribor ter njegova okoliša?
O	tem molčimo kakor grob, kakor da bi ta zadeva za nas ne bila aktualna in bi bilo vse v najlepšem redu v tem oziru! Preje se je še včasih kdo oglasil v javnosti, dasi stvar še zdaleka ni bila tako nujna kakor danes. Sedaj pa dozoreva, kakor pravijo, in potreba je, da si bomo vsaj sami na čistem, kaj in kako.
Zanimivo je, da so se tudi ljubljanske okoliške občine izrekle proti inkorpora-ciii. Torej je v tem oziru tam prav tako kakor tukaj. Seveda pa jim to ne bode prav nič pomagalo. Zakaj naraven razvoj gre svojo pot brez ozira na levo in desno ter ne pozna nikakih sentimentalnosti. Kar spada po naravi, po svojem bitju in žitju skupaj, to se mora in se tudi bode preji ali slej združilo. Ako pa danes kogarkoli izmed tujcev vodite na Piramido, Kalvarijo ali na Pohorja, pa mu pokažete naše mesto ter mu raztolmačite (če mu sploh morete) mestno mejo in meje sosednih občin, se Vam bode smejal in sicer docela upravičeno ter imel Mariborčane in okoličane za prave Abderite.
Ako bi življenje in razvoj mesta ter okolice tekla tako počasi, kakor je bilo to še pred petnajstimi ali dvajsetimi leti, no, potem bi še ne bilo tako velike nesreče, pa če bi čakali s priključitvijo okolice k mestu makari še kakih dčset ali pa morda še več let. A danes je drugače. Ljudsko štetje je pokazalo, da se razvija neposredna okolica Maribora mnogo hitrejše, nego mesto samo. Saj je tudi naravno, ker ima okolica več prostora, kakor mesto in je gradnja v okolici radi manjše cene zemljiščem nižja in življenje radi nižjega obdavčenja nekoliko ceneje. Saj je Pobrežje napredovalo tekom desetih let po številu prebivalstva za celih 70%, mesto pa komaj za 10%!
Ker se okolica razvija tako naglo, se mora vendar tudi mnogo graditi. In res se gradi. Pa kako! Iz malih lokalnih vidikov in potreb, ki bi morda zadostova-
lo	za kako podeželsko vaško občino za nekaj desetletja, nikakor pa ne za predmestje, ki se priključi že v par letih k mestu. Zato se delajo nevede in nehote ravno pri gradnji napake, za kat re bodo nam zanamci prav tako malo hvaležni, kakor smo mi svojim prednikom, ko so hiše in hišice kopičili in postavljali v vrsto tako, kakor se je komu zljubilo. Že radi enotnega stavbenega načria je združitev neobhodno potrebna in ^udi nujna. In koliko je še raznih drugih razlogov!
Ljubljana steza roke precej daleč iz svojega mestnega teritorija ven v okolico glede priključitve. Kdor ve, kje je Št. Vid, Ježica in Rudnik, oziroma, kje so bili ti kraji še pred prevratom, ta si lahko ustvari sliko, kakšen obseg bode imela potem Ljubljana, če bi Maribor v tem oziru posnemal Ljubljano, potem bi moral k mestu priključiti tudi Kamnico, Pekre, Limbuš, Radvanje in celo Št. Peter, kar sicer res spada geografsko in gospodarsko skupaj, kakor je to dokazal svoj čas g. prof. Baš v svoji razpravi v mariborskem »Časopisu za na-rodoDisie in zgodovino«.
Pri naših malenkostnih in često kaj čudnih razmerah seveda ni misliti na kaj takega. V tem pogledu ni Maribor — vsaj doslej še ne — pokazal nikake velikopoteznosti. In vendar bi bila tu bolj na mestu, kakor je bila — žal — marsikje drugje v preteklosti.
Ljubljana gre še dalje. Z razširjeno in povečano Ljubljano ter z bodočimi bližnjimi in daljnimi sosednimi občinami hoče ustvariti »neko interesno delovno skupnost v svrho obravnavanja skupnih gospodarskih in sociialnih vprašanj«, dasi je potrebno to urediti še-le z zakonom.
Taka »interesna delovna skupnost« bi bila vsekako potrebna tudi pri nas in sicer z gori omenjenimi sosednimi občinami, ki se še ne dotikajo neposredno mesta. Za sedaj pa bomo morali biti zadovoljni, da izvedemo priključitev najbližjih občin namreč: Košaki, Krčevina, Pobrežje, Studenci in Tezno.
Ker dozoreva to vprašanje za druge občine, dozoreva seveda tudi za Maribor. Zato pozivamo mestno občino, kakor tudi okoliške, da začno zadevo pravočasno študirati in pripravljati pro in contra gradivo. Zakaj naj bi to vprašanje ne našlo nas nepripravljenih. Sedanja generacija nosi kakor v vseh tako tudi v tem vprašanju polno odgovornost na-pram poznejšim rodovom.
Mariborski in dnevni drobiš
Uradniške slaunostne prire-čitue u mariboru
Te dni je. uradništvo naše države tu v Mariboru imelo svoj velik praznik: desetletnico svojega zadružništva, proslavo lOletnice Saveza nabavljalnih zadrug in mariborske nabavljalne zadruge. Krog 150 delegatov nabavljalnih zadrug iz cele države se je zbralo v Mariboru, vsem na čelu predsednik Saveza, g. Dušan Le-tica, prvi pomočnik finančnega ministra.
V	soboto popoldne se je vršil v dvorani Nabavljalne zadruge občni zbor Saveza pod predsedstvom g. Letice. Upravni odbor je z malimi izjemami ostal dosedanji. Zvečer je bil pri Gambrinu prijateljski sestanek delegatov z mariborskimi tovariši.
Včeraj dopoldne pa se je v dvorani Narodnega doma vršila slavnostna seja,
manifestacijski kongres propagatorjev zadružne ideje med uradništvom pod vodstvom g. Letice, ki je toplo pozdravil navzoče zastopnike vojaških oblasti generala Pavloviča kot zastopnika kralja, polkovnika Radovanoviča kot zastopnika ministra za vojsko, dalje zastopnike civilnih oblasti, predsednika okrožnega sodišča dr. Žihra, okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha kot zastopnika vlade in bana, podžupana dr. Li-polda, stolnega župnika Umeka itd. Nato je predsednik poročal o delu Zveze v minulem letu, predsednik mariborske zadruge Rehar pa o njenem razvoju in poslovanju. Vseučiliščni profesor Toto-mijanc iz Prage je predaval o smernicah zadružnega dela. Po pozdravih raznih zastopnikov je kongres sprejel predlog, da se pošljejo udanostna brzojavka kralju ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade in drugim.
Po zaključku kongresa ob pol 12. se je v Unionski dvorani vršil svečan banket, pri katerem je skrbelo za zabavo pevsko društvo »Jadran«, po banketu pa so gostje izleteli na Mariborski otok in v druge kraje lepe mariborske okolice.
Velika kavarna	Novi	umetniSki	trio
Danes debutl Novi kabaretni spored
mariborsko glečaližče
REPERTOAR:
Pondeljek, 1. junija. Zaprto.
Torek, 2. junija ob 20. uri »Kavalir Miško«, ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Sreda, 3. junija ob 20. uri »Labirint«, ab. B. Kuponi.
Četrtek, 4. junija. Zaprto.
Iz gledališča: V torek, 2. junija se bo vprizorila zabavna opereta »Kavalir Miško« za ab. C. Predstava bo pri znižanih cenah in zadnjič. — Prva ponovitev Milana Skrbinška družinske drame »Labirint«, ki je pri sobotni premijeri zelo uspela, bo v sredo, 3. t. m. Ab. B. — V kratkem bo letošnja premijera Kienzlo-ve krasne opere »Evangeljnik«, ki je že svojčas žel na mariborskem odru odlične uspehe. Pri operi bodo v glavnih partijah nastopali tudi trije gostje:	ga.
Zamejič-Kovičeva ter gg. Neralič in Jarc. Dirigent g. Herzog, režiser g. Trbuho-vič.
»Ljudska knjižnica« kopalcem.
Vodstvo »Ljudske knjižnice« sicer z veseljem opaža, da si občinstvo kljub lepi sezoni prav marljivo izposojuje knjige ter izrablja tudi prosti čas med kopanjem za čitanje dobrih knjig. Vendar se žal ponavljajo slučaji, da puste kopalci dragocene knjige ležati na solncu, ali pa jih omočijo z umazano vodo in še
sicer zanikamo premetavajo sem in tja ter na ta način vračajo knjige v skrajno pokvarjenem stanju. Takšno brezob zirno ravnanje z dragoceno knjigo, je skrajno nehvaležno napram »Ljudski knjižnici«, ki nabavlja knjige le s težkimi žrtvami. Kdor ljubi lepo čtivo, mora pokazati tudi primerno spoštovanje pred to najboljšo prijateljico človeštva. Vodstvo »Ljudske knjižnice« upa, da bo la opomin zadostoval in prosi tudi dru ge, da opozore izposojevalce, če bodo videli knjige »Ljudske knjižnice«, ki jih je spoznati že po skrbnem ovitku, da ne bodo več kvarili knjig.
Živinski sejem v Mariboru.
Na zadnji živinski sejem je bilo pri gnanih 570 komadov živine in sicer: 27 konj, 15 bikov, 139 volov, 354 krav in 35 te'„\ prodanih pa je bilo 224 komadov, od teh v Avstrijo 16. Cene: debeli voli,
1	kg žive teže, 5.50—7.50, poldebeli 4.25 —5, plemenski 3.50—4.50, biki za klanje
4—5, debele klavne krave 3—4, za klo base 1.75—2.50, molzne 4—5, breje 4— 4.50, mlada živina 4.50—7 Din. — Na svinjskem sejmu pa so bile cene sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 60—80, 7—
9	tednov 90—140, 3—4 mesece 160—250,
5—7 mesecev 300—350, 8—10 mesecev 40C--4EO, 1 leto 600—700 Din, 1 kg žive f "j 6—8, 1 kg ... c teže 9—10 Din.
Srečke za I. razred 22. kola so prispele v upravo »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Pomlloščena terorista.
V beograjskem procesu proti teroristom Seletkoviču in tovarišem na smrt na vešalih obsojena Josip Kirhmajer in Andrija Tilman sta bila z ukazom Nj. Vel. kralja pomiloščena na dosmrtno robijo. Glavni obtoženec Seletkovič, ki je v inozemstvu in ki je bil tudi obsojen v smrt na vešalih, ni bil pomiloščen.
Jugoslovansko-češkoslovaški večer.
V soboto, dne 6. junija, ob 20. uri, priredi Jugoslovansko-češkoslovaška liga skupno s Češkim klubom zaključek kurzov češkega jezika, pri katerem sodelujejo udeleženci teh tečajev. Na sporedu je petje češkoslovaške himne, deklamacije in pa predavanje učitelja češke dopolnilne šole g. Drlyja o češkem pisatelju Havličku, ob priliki 751etnice njegove smrti. V nedeljo, dne 7. iunj]a pa priredi JČ-liga skupno s Češkim klubom za tečajnike izlet k Sv. Urbanu.
Zadruga za rejo perutnine v Mariboru ima svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 4. junija ob 17. uri v restavraciji pri mestni klavnici (Birtič).
Studenška nedelja.
V soboto zvečer je deška osnovna šola priredila v Sokolskem domu igrico »Vraže«, ki je lepo uspela. Na žalost je le malo odraslih posetilo mladinsko prireditev ... Izredno dobro pa je bila obiskana nedeljska veselica požarne hrambe in njene nove godbe, ki je podala v »parku« prvi promenadni koncert. Celo vinotoči v okolici so občutili ta dan, da Studenčani veseljačijo doma. — Sočutje prebivalstva je vzbudil slučaj Sonje De dičeve, ki se je ob padcu po stopnjicah tako nesrečno ranila na glavi, da je v nedeljo v bolnici umrla.
Ženska podružnica CMD
irr.a svoj občni zbor danes ob 20. uri v rest: "raciji Narodnega doma.
Smrtna kos*.
V bolnici je sinoči umrie 24lstna Souja Dedičeva iz Studencev, ki :e v soboto padla po stopnjicah tako nesrečne, da si je razbila lobanjo. Kijob takojSnli
zdravniški pomoči je stoijiaHCIno rfekl* godiegio poškodbi. Blag ji spomin!
Ustanov/iteu Zueze čevljarskih zadrug
Dne 18. marca je banska uprava potrdila pravila nove obrtniške organizacije, Zveze čevljarskih zadrug za Dravsko banovino, za katero so se zadruge borile že polna tri leta. Včeraj pa se je vršil v Celju ustanovni občni zbor Zveze pod predsedstvom g. Ant. Krajcerja ;z Maribora, ki je spretno vodil pripravljalna dela. Zveza je nastala iz nujne potrebe močnejše in učinkovitejše zaščite čevljarske stroke, katera zaradi silnega pritiska inozemske produkcije vedno bolj propada, in bi naj združila v naši banovini vse legitimne čevljarske mojstre v strogo strokovnih obrtnih zadrugah, slednjim pa nudila vsako pomoč ter s svojim delom in reprezentativnostjo zasi-gurala ugled in boljše varovanje stro' kovnih interesov.
Točasno obstoja v Dravski banovini samo 15 strokovnih čevljarskih zadrug z okrog 1900 obrtniki, med tem ko je prilično enako število čevljarskih mojstrov organiziranih deloma skupno z drugimi oblačilnimi strokami, deloma pa še v kolektivnih zadrugah. Od imenovanih 15 zadrug je doslej v Zveži včlanjenih 12, od katerih je bilo na ustanovnem zboru zastopanih 10 po 22 delegatih z 36 glasovi. Poleg tega je na zbor odposlal svoje zastopnike tudi velik del ostalih obrtnih zadrug, v katerih so včlanjeni čevljarski mojstri.
Zboru so prisostvovali zastopniki banske uprave, mestnega načelstva iz Celja, Zbornice za TOI, ljubljanske Zveze obrtnih zadrug, beograjsko Udruženje obu-čarskih majstora, ter usnjarske industrije. Pismeno ali brzojavno so zbor pozdravili med drugimi Zveza industrijcev v Ljubljani, Savez hrv. obrtnikov v Zagrebu, Skupna obrtna zadruga v Stični, novo ustanovljena čevljarska obrtna zadruga v Kočevju. Med navdušenimi ovacijami so bile poslane udanostna brzojavka kralju, pozdravne brzojavke Pa ministru Demetroviču in banu dr. MafU‘ šiču.
V	načelstvo so'bili na pretnog posebnega volilnega odbora izbrani za dobo 3 let štirje člani iz Ljubljane, 2 iz Maribora, po eden iz Celja, Brežic, Ptuja, Radovljice, Tržiča in Zagorja. Kot prispevek za kritje Zvezinega proračuna je bil istotako soglasno za tekoče leto določen znesek 15 Din za vsakega zadružnega člana. Debata je bila vseskozi stvarna, velik del posvetovanj je zavze-la razprava o sredstvih proti tovarniŠ^ konkurenci in šušmarsvu, o mojstrske^ zavarovanju, o obligatornosti zveznih organizacij, o ustanovitvi centralne zveze in o zastopstvu na mednarodnem kongresu, ki bo od 10. do 15. sept. t. 1. na Dunaju.
Posebnost svoje vrste je tvoril na zbo-rc vanju nastop mariborskih pevcev, mojstrov in pomočnikov, ki so tako ob začetku kakor ob koncu zborovanja in pozneje med skupnim obedom zapeli nekaj prav lepih domačih, za kar so želi burno odobravanje vseh zborovalcev.
Seja širšega sosveta UJU
sc je vršila včeraj v Mariboru ob polnoštevilni udeležbi predsednikov učiteljskih društev iz cele banovine. Seja se je obširno bavila z navodili za sestavljanje statistike o izvenšolskem delu učiteljstva. G. Dimnik pa je izčrpno poročal o novem uradniškem zakonu in še je
o	predmetu razvila stvarna debati. Banovinska skupščina UJU bo 3. julija v Ljubljani. O. šol. Hpr. ie še poročal o učiteljskih gospodarskih ustanovah.
Pralno čudo!
Perl s pralnim kompresorjem! Pralnih dui ni več, temveč samo ie pralne ure! V 5 rotnu-tak je perilo snežno balo oprana. Saznapro-dala: J. O O Y E D 1 C', PrtinnOrj ellci št. 19.	XXX
Predavanje in po«kaano p?anie v torek, dne 2. junija oti 16. flri.
J
Dr. Kac se jt? vrrt Jer r#dno ordinir*
Javni nastoo sokolskega društva Maribor-matica
i
Tajinstven otok u Uelikem Oceanu
V	nedeljo je privabil nastop matične- J ga Sokolskega društva obilo občinstva 11letno telovadišče, da prisostvuje obračunu intenzivnega dela po telovadnicah v teku .minule zime. Moram takoj iz početka povdariti, da bilanca ni bila si-Nna. Vzroka pa ni iskati v društvu sa-mem, pač pa v merodajnih okoliščinah, rorda celo v visoki sokolski hijerarhi i,
■\ R!so do^rl^vpi« usnehov, ki smo jih sicer vajeni občudovati pri tem društvu, ^sak javen nastop mora biti skrbno pri-Pravlem Ne(je’;Ski ni bil. Moral se je j;r vršiti prav to nedeljo, preložiti ga
11	kazalo, a je bil čas za izvežbanje ab-So!l,tno prekratek, saj je društvo dobilo note za nekatere vaje šele v zadnjem renutku. Nepopolna, osobito časovno Prpkratka priprava pa izključuje prav D,ri vsakem telovadnem nastopu v masi "“er uspeh.
j -ciino, res izredno točko programa, so v^rile ‘ poljubne proste vaje za medna-v°<Wo tekmo v Parizu, ki so jih proiz-bratje Lapajne, Štukelj in Primo-j ' Samo strokovnjaku-poznavalc je da jih more pravilno ceniti in še ., Je sodba težka, ako vidi izvedbo le r"f- Vse tri sestave so na vsak na-sijajne, silno težke, efektne in bi se , 3'a redovati kot najboljša Primožičeva, za spoznanje manj divni Štukljeva
1	Lapajnetova. Sicer pa je, kakor rejeno, v tem o“->u sodba zelo težka. Gobovo ne bomo Jugoslovani med zadnjimi v ‘ m mednarodnih tekmovalcev.
Vse ostale točke niso bile na višku. Motile so časovne neskladnosti in napake posameznikov, ki so pričale o nezadostni pripravi. Celo kritje ni bilo takrat brezhibno in je ta napaka posledica nepazljivosti, da ne rečeni brezbrižnosti poedincev, ki so vrh vsega morda hodili neredno k vajam. Na splošno je Ma opažati pri celem nastopu nekaka neubranost, nerazpoloženje, ki ni prizanašalo niti korifejam. Pretrganih vaj pri ‘®adarih doslej nismo doživljali in se je “Obrodušni gledalec povzpel celo do zajoka, da so bili posamezni »kiksj« ho-toa izvedeni iz — bratske vzajemno-i1' Češ, Tonetu se je ponesrečilo, pa bom J jaz, Pepe, malce zgrešil, da ne bo iQnetova slava preveč zatemnela. Res !® Da res, da se proti takozvani smo i °govi zaman bojujejo.
Simultanka na štirih drogih! Nekaj no-Ve2a! Zahteva je seveda ta, da četvo-riCa strogo istočasno izvede vajo, pa na.’ si bodi lažja, ali težja, toda na vsak ”aČin strogo istočasno. Razen v enem P^meru se ta naloga ni posrečila. Vzroji Več jih je. Najprej morajo telovadci suvereno obvladati vajo; to je conditio qua non. Ravno tako absolutno po-.^e do skrajnosti fino izvežbani mas-aMnVčut’, .kl mai mora vrh vsega poda ga vsH b-n?’ 3 tako glasno štetie’
boli? slastaVajaIci res slišijo’ ali pa- še bolje, glasba, m sicer ^ ysako vajo
vedno isti komad, pa naj jo izvajajo pi-
R ’ fph 3;!“ pa mkkar gramofon. Brez teh predpogojev je uspeh izključen Seveda se mora v ta glasbeni komad uziveti ne le telovadčevo uho pa, — da se drastično izražam, —’ Sleherna telovadčeva mišica, a je treba za to ponavljanja in zopet ponavljanja; dve tri vaje ne zadostujejo. Kolikor mi je znano, tukajšnje društvo ne razpola~a niti z gramofonom, a odločajo pri simultanih vajah časovne razdalje ene desetinke sekunde, ki jih more diferencirati edinole s pomočjo glasbe telovadec, ki mu pomaga vrh vsega tisti takozvani Sesti čut, t. j. najtesneje sodelovanje vida, sluha, zmisla za takt, gibalnega živčevja in tistega gotovega »nekaj«, ki se Jie da definirati, a mora postati telesna 'n duševna lastnina telovadca pri simultanih vajah.
Od skupnih prostih vaj so bile najboljše izvedene članske, najmanj dobro je odrezal ženski naraščaj, a ne zadeva krivda naraščaja samega. Tudi ta se da o gotove mere izvežbati, a je treba za 0 ~ ^asa in Precejšnjega števila vaj. iaiX'^er Po,Je vsa snov- ^ i° ie predva-31 ‘ r"aJn?ka sokolsko društvo v na vuIU' i° nc"e,1a za vsesokolski izlet
lin Tl *\l932 v Pragi- Prepričan
’ da se v 13 mesecih dado tudi te,
brezdvomno zelo težke in komplicirane vaje, brezhibno navežbati.
Še nekaj! Ali je res potrebno, da ste posamezniki, čeravno ranžirate med prvake, ali quasi-prvake, in sicer vedno isti, skoro prav povsod zraven, tako na bradlji, na krogih, na drogu, pri simultanih orodnih in poljubnih prostih vajah in celo pri prenašanju in postavljanju orodja? Ljudje ste, utrudljivi, polbogovi če hočete, bogovi pa le ne!
Neprijetno je dirnila popolna neprisotnost vojaštva med občinstvom. As.
Župni zlet v Mariboru.
Jedva je minil društveni nastop Sok. društva Maribor-matica, že doznavamo, da bo naše mesto imelo dne 29. junija priliko, da pozdravi v svoji sredi telovadce iz vse mariborske župe, ki se je po reorganizacije našega Sokolstva v SKJ razvila v najjačjo župo naše drža-ve, in sicer ob njenem župnem zletu. Gotovo bo to za našo mejo zopet eden velikih in lepih dni.
Sokolsko društvo Maribor III. Krčevina Košaki
se marljivo pripravlja na prvi društveni telovadni nastop, ki bo 14. junija popoldne na dvorišču krčevinske šole, ker drugega pripravnega prostora v Krčevini oziroma v Košakih tačas ni dobiti. Spored prireditve bo raz ven telovadnega nastopa vseh oddelkov nudil tudi petje moškega zbora, sodelovala pa bo vojaška godba. Ker bo društveni odbor poskrbel tudi za razna cenena okrepčila zato pričakuje, da bo občinstvo ta prvi društveni nastop v obilnem številu po setilo. — Zdravo!
Potom operacije iz ženske moški
Znan je slučaj nekega danskega slikarja W., ki se je, kot se je o tem obširno poročalo, izpremenil potoni operacije v žensko in ostal nato pri svoji ženi kot njena najboljša »prijateljica«. Sedaj pa poročajo iz Dunaja o sličnem slučaju. Neka dunajska slikarka se je dala operirati, da postane moški; operacija se je izvršila pred dnevi v neki dunajski bolnici. Operacija je bila zelo nenavadna, zlasti še, ker so prenesli v pacijentko žleze ovna. Hoteli so jo na ta način rešiti težkih duševnih konfliktov, ki jih je, imela že iz mladosti, ker se je čutila moškega. Prenos žlez sicer ni danes nič nenavadnega, ali ta slučaj je vzbudil veliko senzacijo, ker je bila dama zelo znana v vseh dunajskih krogih. Stvar je sledeča: Gospa Hildegarda R., stara 40 let, vnukinja znanega dunajskega veletrgovca, slikarka, je po dolgih poskusih vendar doseela, da jo je nek znani dunajski profesor operiral, kar si je že.ela. Že davno je bilo znano, da nosi moške obleke in da se sploh obnaša kakor moški. Dovoljenje, da lahko nosi moške obleke, si je izposlovala na policiji. Lase je nosila kratko postrižene in uporablja la vse moške navade. Zadnje čaše je sil no trpela vsled fiksne misli, da postane enaka možu tudi telesno in to s pomočjo operacije. Vztrajala je na tem, dokler se ii ni posrečilo, da je na skrajno rafiniran način prišla do cilja. Slišala je, da prenos žlez ni nikaka redkost v medicini, in misel, da bi se na tak način lahko osvobodila vseh duševnih muk, jo je neprestano spremljala. Šla je od zdrav-ni a do zdravnika, od bolnice do bolni-cf’ Ž-u- ’■ da 30 0Perirajo. Naravno, da vnrn'1^6 01 Upal omočiti za tako odgo-V fn c r ®°varjali so se s tem, da uillil,lai't> Primerne živali. To-~ i pr'pravljena priskrbeti po-osel nh *,Pa naj si b0 opica- lev ali ‘v-hftnhr Fn Se Je na nienežarijo v
pa^i to ni?’ Ve'j0’ ,da d'obi 0Pfc0- ker dem nvna ’ ®f.je odločila za mla-j hnrin v’i ?r?vn*ki so bili prepričani, živci zene pp operaciji popol-
n°t “nicem-..ali Wjub temu so se od-11. p.®ra5>Ja sama na sebi ni pravzaprav nic čudnega, vendar ie nenavaden poskus prenosa moških žlez na žen-s o. Zdravniki upajo, da bo operacija damo ozdravila, morda pa bo tudi medicinska veda s to operacijo mnogo pridobila.
V Velikem Oceanu, med Avstralijo in Južno Ameriko, leži mal otok, ki je ta-jiustven še danes za raziskovalce i,V,e zemlje. Zelo veliko se je govoriio o njem leta 1877 ko se je blizu njega ponesrečila neka amerikanska ladja in se je vsa popadka rešila na otok. Že leta 1687. je javil neki Davis, da je naletel na otok oddaljen 500 milj od Cile. Prvi Evropejec, ki je zagledal ta otok, je bil holandski admiral Roggevon leta 1722, kateri je dal otoku ime Oster. Na njem, kot pripovedujejo, ni visokega drevja, pač pa je zemlja rodovitna, podnebje zelo dobro in prebivalci zelo prijazni. Večinoma so črni in tetovirani. Največje čudo, ki so ga našli tam, so velikanski kipi, pred katerimi pada ljudstvo na kolena in jih moli. Kakih 50 let pozneje je prispela nanj neka ekspedicija iz Španije, ki mu je dala ime Sant Paul. V 19. stoletju 'so pričeli bolj pogosto obiskovati ta otok. Prišli so tudi misijonarji z namenom, da bi širili katoliško vero. Pripovedujejo, da prebivalcev ni preko dva tisoč na celem otoku. Našli so drevo, v katerem je bilo vrezano nekako pismo, ki pa so ga tamkajšnji prebivalci, čim so prestopili v katoliško vero, sežgali. Neka Angležinja, ki je’prišla na ta otok, je skušala razrešiti zagonetko ogromnih kipov, pa se ii ni posrečilo. Še danes je tajnost odkod so prišli kiparji, ki so izdelali te nenavadne velikane in jih postavili pod milo nebo. Figure so močne z ogromnimi glavami, ki so dolge do 11 metrov. Kdo je napravil te kipe in kedaj, ne ve nihče, niti samo tamkajšnje prebivalstvo. Nihče ne ve, kam so izginili ljudje, ki so izklesali te figure, pač pa so še danes v pečinah prostori, kjer se vidi, da so bili nekoč neke vrste ateljeji. Ne vemo niti, kaj naj bi predstavljali ti velikani. Razen teh kipov pa so tam tudi čudne, iz lesa izrezane figure, v obliki nenavadnih ptic. Ugotovilo pa se je, da te ptice niso nikoli živele na tem otoku. Največja zagonetka pa je tamkajšnje ljudstvo samo, zakaj nihče še ni mogel ugotoviti, odkod izhaja in kakšen je njegov jezik.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo.
V Ljubljani se je vršila tekma med zagrebškim Grandjanskim in Ilirijo, ki je končala z zmago Gradjanskega 1:0 (1:0).
V	predtekmi pa so zmagali juniorji Ilirije nad Gradjanskim 1:0 in Ilirijanska rezerva je odpravila rezervo Gradjan skega 2:0 (1:0).
V Splitu sta se srečala Hajduk in Primorje (Ljubljana). Na vročih splitskih tleh so bili Ljubljančani poraženi 5:1 (2:1).
Stanje v I. grupi je po včerajšnjih tekmah naslednje: 1. Gradjanski 6 točk; 2. Concordia 3; 3. Hajduk 2; 4. Primorje 2; 5. Hašk 1 in 6. Ilirija brez točke.
SK Železničar mlad.:ISSK Maribor mlad. 2:1 (1:0).
Na Rapidovem igrišču se je včeraj dopoldne odigrala prvenstvena tekma med mladino SK Železničarja in ISSK Maribora. Zmagali so zasluženo Železničarj? v razmerju 2:1. Sodil je g. Bergant.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Medmestna tekma Zagreb: Monakovo 5:0 (2:0).
Beograd: F. C. Cette:Soko 2:1 (1:0); BSK:Eintracht (Leipzig) 5:2 (2:0); BSK mIad.:Vienna mlad. (Dunaj) 1:1 (1:0).
TENIS.
SK Rapid:Tenisk!ub Zlatar 7:2.
V Zlataru se je včeraj odigralo 3. kolo državnega prvenstva med mariborskim Rapidom in Tenisklubom. Zmagali so sigurno Mariborčani 7:2. Prihodnjo kolo se odigra v nedeljo dne 7. t. m. meJ Rapidom in SK Celjem v Celju.
Smrtna kazen za uegetarijance
Vedno več ljudi se izreka za brezmesno hrano, bodisi iz zdravstvenih razlogov, drugi zopet, ker smatrajo ubijanje živali in zavživanje njihovega mesa za kanibalstvo. Kot prvi apostol vegetariz-ma se smatra splošno Anglež Newton, ki je izdal 1. 1811 knjigo o koristih rastlinskega prehranjevanja. Začetki vege-tarijskega življen:a pa segajo še bolj daleč nazaj. L. 1682 se je namreč v Moskvi ustanovila sekta, katere člani so se nazivali Filipinci. Noben član te sekte ni smel jesti nobenega mesa in piti nobenega alkohola. Živeli so le od zelišč in so se počutili prav dobro. Toda višje oblasti so kmalu zvedele za njih početje in so izdale ukaz, s katerim je bila sekta razpuščena in je bilo vegetarijansko življenje odločno prepovedano. Kdor se je temu ukazu upiral, tega so, kakor pravijo ustna sporočila, kratko-malo sežgali, razčetvorili ali pa nabodli na kol kot čarovnika.
Klub jecljavcev.
V Londonu, mestu vseh mogočih klubov, imajo seveda tudi klub jecljavcev, ki ga je ustanovil odvetnik Stanley. Na banketih, ki jih prireja klub od časa do casa, morajo imeti govore vsi člani klu-ba. Ni se jim treba bati, da bi se jim poslušalci smejali ali jih zasramovali, ker imajo jecljavci za pomanjkanje zgovornosti svoiih sotrpinov popolno razumevanje. Odvetnik Stanley pripoveduje, da je jecljal celih 30 let, vendar pa je končno to trpljenje premagal z odločno voljo. Kdor v klubu jecljavcev posluša njegova izvajanja, bo komaj verjel, da je ta spretni govornik kedaj jecljal. Stan-ley meni, da je jecljanje v vseh prime-r’b ozdravljivo, ker je skoro izključno posledica prirojene plašljivosti ter izvira jecljanje le redkokdaj od kake orga-nične napake.
Spominjajte te CMD
iiiiiiiiiiiiniHiu
KOLESARSTVO.
Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije
je na včerajšnji plenarni seji v Ljubljani sklenil razpisati letošnjo državno prvenstveno dirko za 12. julija. (Proga? Grosuplje—Krka—Stična—Višnja gora— Grosuplje.) Krožno progo 40 km prevozijo juniorji dvakrat in seniorji štirikrat Točne razpise bo savezno tajništvo pravočasno razposlalo.
Mariborski zimskošportni podsavez, službeno.
Seja upravnega odbora bo v torek, dne 2. junija ob 20.30 v Aljaževi sobi hotela Orel. Na sporedu zelo važna razprava radi predstoječe glavne skupščine JZSS v Ljubljani v nedeljo, dne 7. t. m. Istočasno se pozivajo člani, da pošljejo radi razgovora k tej seji one svoje delegate, ki so določeni za skupščino v Ljubljani. Odhod delegatov iz Maribora v nedeljo ob 5.30. — Tajnik MZSP.
Mednarodne rokoborbe v Mariboru.
ISSK Maribor priredi tudi letos velike mednarodne rokoborbe na verandi pivovarne Union. Prvi nastop bo v soboto, dne 6. junija ob 20.30. Nastopili bodo znani atleti Belič, Bognar, Kavan, De Petri in drugi.
Zimskošportni Savez bo premeščen v Maribor?
Gorenjski ZSPS, ki leži v centru na-šeja zimskega tujskega prometa, bo predlagal glavni skupščini JZSS, ki se bo vršila v nedelTo, dne 7. t. m. v Ljubljani, da se sedež Saveza prenese v Maribor. Ker je tudi večina klubov, ki so včlanjeni pri JZSS za prenos, je skoraj gotovo, da bomo dobili Savez v Maribor.
SK Železničar :Čakovački SK
V četrtek, dne 4. t. m. gostuje v Mariboru znani Čakovački SK. Odigral bo s SK Železničarjem prijateljsko tekmo.
Vodnosportni odsek ISSK Maribora.
V torek se vrši ob pol 19. uri važen sestanek plavačev in plavačic »Pri zamorcu«.
Svojevrsten letalski rekord.
Znanemu ameriškemu letalcu Havksu se je posrečil nov letalski rekord. V sredo ob 8.16 se je dvignil na letališču Le Bourget pri Parizu, med 9. in 10. uro je zajtrkoval na letališču v Croydonu pri Londonu, ob 13.45 obedoval v Berlinu, ob 18.05 pa zopet večerjal v Le Bourgetu. Aparat je letel 350 km na uro. Letalec je dobil v darilo zlat častni znak za I. 1930, meffov rekord pa je bil re-;istriran pri mednarodnem letalskem udruienju, »
ML Zevaceoi
V senci
ZgCMkftilUtt COIUM,	148
Zmajal je z glavo in pomislil:
»To je torej strašni rokovnjač, ki se je stavil po robu kraljevskim armadami Glejte ga, potrtega in šibkega kakor dete! Tu, da, vidi se, kaj premore dobra ječa.«
Na glas pa je vprašal osorno:
»Kakšno uslugo?«
»Samo to mi povejte... Ali ne vodijo vrata, ki so na levi strani dvorišča, na nekakšen vrt?«
Ječar je pomeril svojega jetnika z nezaupnim pogledom.
»Ne bojte se ničesar!« je vzkliknil ta. »Saj vidite, da sem vklenjen in ne morem ničesar...«
»To je res ... Da, tista vrata vodijo na vrt gospoda velikega profosa!«
»Na vrt gospoda velikega profosa. Povejte mi... oh, povejte mi... ali ne stoji na tem vrtu, na vsaki strani vrat, pa dvoje mladih brestov?«
»Bogme... res je dvoje brestov tam ... če sta mlada, pa res ne vem.«
Lantne je čutil, kako mu jemlje mogočno razburjenje vse moči.
*Še nekaj naj vas vprašam vrli mož... samo še ne-xaj... AH se ne začenja pri vratih dolg drevored, obrobljen z rožnim grmovjem?... In, ali ne vodi ta drevored do majhne terase, ki se dviga nad bregom Sene?...«
»Vse to je čista resnica — a kaj vam je do tega?«
Lantne je zakričal s presunljivim glasom in se zgrudil na tla.
To, kar ga je bilo pretreslo, je bilo tako silno, da bi biL moralo potreti tudi manj hladne možgane, nego so bili njegovi.
Ko se mu je vrnila zavest, je bil ječar izginil.
Bil je sam v temi svojega zapora.
Toda niti zavedel se ni tega.
Čudoviti napor, ki ga je delal v tem hipu s svojim spominom, mu je pričal o vsej neizmerni moči človeške misli.
Pozabil je bil na strašno smrt Doletovo.
Zaročenka Aveta je bila prenehala živeti zanj.
Nič več ni vedel, da je aretiran in uklenjen; vedel ni, zakaj...
Edino, kar je še živelo zanj na tem svetu, je Mo nezaslišano dejstvo:
Spoznal je notranjost dvorca velikega profosa, kakor da je že prebival v njem!
Kaj se je godilo? ... Kaj t
Zakaj so se budili v njem ti spomini?
Lantne se je izkušal sprva prepričati, da je vse to navaden spomin.
»Eh, kaj... nekega dne sem moral priti v to hišo ... prekoračil sem dvorišče... prestopil vrata z železno svetiljko... in prehodil ves vrt... Kdaj se je zgodilo to? Zgodilo se je gotovo, ker me je spomnil že sam pogled na dvorišče tolikih podrobnosti... No, no, glavo ne izgubiti. Kaj in ob kakšni priliki sem prišel v dvorec?... Vrnimo se z leti nazaj... Ne, oh, ne, saj se ne morem spomniti! Nikdar nisem bil v dvorcu... nikdar, oh nikdar... nikdar!...«
Hotel sl je podpreti g’avo z rokami; šele zdaj je zapazil, da je uklenjen. Počeni! ie in sitoma zaprl oči. Čeprav je bila kroglnkrog njega trda noč, je vendar celo ta tema ovirala njegov napor...
»Nikdar i.Isc.n prišel tu noter! Ah, morda mi je pi kdo natanko popisal notranjost tega dvorca... in tisti opis ml je ostali v glavi? Kdo ml je opisal vse to, kar vidim?... Kdo? Oh, nihče, — nihče! Oh, znoreti ml je, znoreti....«
Sopel je težko, čuteč, kako pokajo v njem vsi živci....
»Ako se vračam z leti nazaj... naj grem še tako daleč, da vidim samo Dvor Čudežev... Tam... mi je morda pripovedoval kak rokovnjač, ki je bil aretiran... A ne! Oh, kakšni bliski mi švigajo po možganih! Oh, ali mi je pravil tisti rokovnjač, kar vidim zdaj! Vidim 1 Vidim!... Kamnate stopnice, ki vodijo navzgor... tam ... široka veža... nato kabinet, kjer dela nlad mož smehljajočega obraza... nato soba, kjer sem -.... Dh, glej stojim... poleg mlade ženske... pred nama pa sedi nekdo in dela ... Kdo je ta nekdo? ... Vidim . slikar je ... najino sliko dela... mojo sliko in sli -o moje matere... Tista mlada žena je moja mati!«
Beseda »moja mati!« je izbruhnila na dan v Lant-nejevi glavi, hkrati s hripavim vzklikom, ki se je izvil njegovim ustnicam.
In z izbruhom tega spoznanja so se zrušile mahoma vse zapreke, ki jih je bil nakopičil čas v teku let na njegovem spominu.
Ta beseda je spustila zrak in luč v globino njegovega mišljenja. In bolj, ko jo je ponavljal Lantne, bolj so se jasnile slike, vstajajoče v njegovi duši. Za slikami... dogodki... za dogodki pozabljene in zdavnaj pokopane besede, znani in omiljeni obrazi — celo življenje se je dramilo na dnu njegovega spomina.
Če ni bilo nič izpremenjenega v dvorčevi uredbi, je mo-.l zdaj popisati vse njegove najmanjše podrobnosti, od velike sprejemne dvorane do vratarnice, od sobe, kjer je stala njegova postelja, majhna posteljica v obliki čolna z mušljinastimi zastori, pa do hlevov, kamor je hodil časih gledat konje, In do stražnice, kjer so mu dajali vojaki tipat svoje ogromne haleparte in ga jemali v naročje...
Da, da, o tem ni bilo več dvoma v njegovem duhu!
Prebival je v tem dvorcu.
Tu mu je potekla doba prve mladosti.
Tu je bil rojen!
In zdajci se je^dvignil pred njim grozni, strašni zaključek:
»On je sin velikega profosa!«
Izprva se je hotel prepričati, da ta zaključek ni po vsem neizogiben. Saj je lahko prebival takrat, ko se je on rodil, kdo drugi v tem dvorcu.
Toda bilo je znano, da biva tod veliki profos ves čas, odkar je prevzel svoj strašni posel, ki ga opravka s tol! hladno in vztrajno okrutostjo.
Prav tako znano je bilo, da je gospod De Monklar veliki profos že dobrih trideset let.
Lantne, prepričan, da je sin velikega profosa, ni mislil niti za hip na to, da ga more to rešiti.
To prepričanje mu je rodilo le novo bolest.
Monklarjeva zagrizenost je bila umorila Doleta.
In na vrhu njegovih misli je plavalo zdaj spoznanje: ti si sin Boletovega morilca!
Nočne ure so tekle.
Mir se je vračal polagoma v dušo mladega moža.
Udarec, ki ga je bil zadel, mu je puščal samo globoko začudenje, in duša mu je trepetala pred to nenadno svetlobo kakor oko, ki ozre mahoma iz teme v preveč močno luč.
Glede Monklarja ni bil storil nikakega sklepa.
NI se mu zdelo verjetno, da bi se še kdaj videla.
Pripomniti moramo tudi, da Lantne ni vedel, da je ura njegove muke tako bližnja. Menil je, da ga postavijo pred sodišče, ne vedoč, da je storil veliki profos drugačen sklep o njem.
Ves tisti del noči je torej minil, ne da bi se bil ustavi! le za trenutek ob misli na smrt.
Smrt se mu je prikazovala le kot daljna in še ze-
lo	negotova stvar.
Mislil je samo na to, da je našel svojega očeta. Kar ga pa nikakor ne radosti, marveč ga navdaja z grozo, ki je ne more premagati.
Takrat pa je zaslišal, da škriplje jo zapahi njegove ječe.
Nekdo je prihajal.
Brez dvoma ječar...
* m ni • tt	1	«,	»t.«l #,	*!•
A vrata so se odpria... vstopil je Monklar v svo ji lastni osebi.
Veliki profos je vstal s svojega naslanjača rekoč:
»Treba ie, da grem sam pogledat k temu človeku!«
Tistikrat je bila ura štiri zjutraj.
Zavil se je torej v svoj plašč, vzel svetiljko-slepico, šel na dvorišče in se napotil nato proti zaporom.
V	pritličju je bila stražnica, kjer je spalo par ječarjev. V tej sobi so se tudi začenjale stopnjice, ki so vodile v zapore.
»Pojdite mi odpret jetnikova vrata«, je ukazal Monklar.
Ječar, ki ga je bil nagovoril, je vzel ključe.
»AH pojde vaša svetlost sama?« je vprašal.
»Da, čemu to vprašanje?«, je dejal veliki profos trdo.
Mož se je ustavil očividno v zadregi. Zakaj bila je v resnici velika predrznost, izpraševati velikega pro-'-fosa — tudi če je narekovalo vprašanje hvalevredno čustvo.
»Vaša svetlost naj mi oprosti,« je zajecljal.
In nerodno se je obrnil proti stopnjicam.
Monklar je šel za njim in stopal molče navzdol.
Pod stopnjicami je bila nekakšna okrogla klet. Ob zidu te rotunde si videl pet ali šest močnih z železom okovanih vrat, opremljenih z ogromnimi zapahi.
Bila so vrata jetniških celic.
Težak, smradljiv in leden vzduh je ležal v tem prostoru.
Ječar se je obrnil proti enim izmed vrat.
Toda Monklar ga je pridržal za roko.
»Zgoraj si mi zastavil neko vprašanje?« je dejal.
Vprašanje je bilo pač preprosto. On, grof De Mc.tklar, se v nobenem drugem trenutku ne bi bi! zmenil zanj...
Toda njegovo duševno stanje je bilo takšno, da so zadobivale najneznatnejše reči ogromen pomen.
»Da, vaša svetlost,« je odgovoril ječar trepetaje.
»Ponovi ga...«
»Če vaša svetlost ukazuje!... Vprašal sem vašo svetlost, ali pojde sama v jetniško celico.«
»Sarnl... Kaj hočeš reči s tem?«
»Hotel sem vedeti, ali se vaša svetlost ne bi dala raje spremiti s par stražniki...«
»Aha!« je vzkliknil Monklar in se nasmehnil. »Bal si se zame. Hvala ti, vrli mož!«
»Vaša svetlost, stvar je namreč...« je izprego-voril ječar srčneje.
»Govori odkrito, ukazujem ti.«
»Tak, dobro, vaša svetlost: jetnik je znorel!« *	\
»Znorel! Beži no!«
»Da, svetlost, znorel je, po vseh pravilih! In pravijo, da dobe norci nenavadno moč, mislil sem torej ... dejal sem...«
Monklar se je globoko zamislil.
»Kako pa veš, da je ta človek znorel?« je vprašal čez nekaj časa. »V čem obstoja njegova norost? Ali je klical ln žugal?«
»Ne, vaša svetlost...«
»Kaj tedaj? ...«
»Takole je bilo, vaša svetlost. Ko Je prišel, ali bolje rečeno, ko so ga pripeljali v dvorec — baš v trenutku, ko se je voz ustavil na dvorišču — je odprl oči, vzdramivši se iz omedlevice, ln pogledal okrog sebe. Vojaki, ki so ga obdajali, so videli, da je prebledel, kakor da je dobil po glavi udarec, enak onemu, ki ga je bil pripravil v to stanje.«
»Tak končaj že!«
»Vojaki so ga torej videli prebledeti in so ga slišali, ko je vzkliknil: Blaznim! In gotovo je, da je bil njegov obraz jako čuden, vaša svetlost.«
Monklar je skomiznil z rameni.
»A to še ni vse, vaša svetlost,« je povzel ječar, ki ie hotel povedati predstojniku dokaz svojega ostro-umja, ki bi lahko povzroči1! njegovo povišanje.
. »Kaj je še takšnega?«
^Vedeti
Pozori Ne zamudite!	'
Z nakupom zelenjadnih sadik od Din 5.— do Din 15.— za 100 komadov. Se priporoča Vladimir Bonč, stojnica na Glavnem trgu pr! Marijinem kipu In tudi na Teznu. Maistrova 43. 1534
Sprejmem odvetniško uradnico z nekaj pisarniške prakse. Ponudbe na upravo »Večernlka« pod »dežela«.
1611
Učenca in učenko sprejme brivski salon Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. 1.	1585
Opremljeno sobo, čisto, solnčno s posebnim vhodom, elektr. lučjo, oddam. Magdalenska ul. št 50.	1575
Veliko klet
i električno razsvetljavo in vodovodom takoj oddam. Stolna ul. 5, vprašati pri hišniku.	1598
Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X	miliHunu 4
	Damir 1
Lep lokal, pripraven za pisarno ali obrtnika, se odda s 1. junijem. Uprava hiš Pokoj, zavoda, Maribor, Kralja Petra trg.	Hu/Plu! Dražba sejmskih stojišč v Rušah se vrši na Lepo nedeljo, 7. junija tl. ob 3. uri popoldne na trgu v Rušah. Zakupna doba
Lepo separirano meblirano sobo in 1 kabinet takoj oddam. Ogledati od 10.—11. ure, Gosposka 58 I., desno. 1599	
m/Pj & y<s>vk IT. SOKLIČ)) Vr, Maribor $JJ	traja tri leta, razen tega se plača od vsakega sejma posebna stojnina. O' ”snskl urad Rute
taitopniki se sprejme!«	r «am
Novo!	Novo!
Fr. Maseli Podlimbarski
gospodu; fkuo
Cena broš. knjigi v piatno vezani
Din 140, Din 172
V knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13
Zahtevale
v
atk“!
late*« Konzorcij »Jutra« \ LjubljauU predstavnik Izdajatelja to urednik; FKAN
BK<) Z<>\ le 'k Mariboru
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. cL, predstavnik Sl ANKO ULILLA