Izubijana, torek, 28. januarja 1947
PoStnlna plačan? v gotovini
Leto VIII., štev. 23 — Posamezna številka 2 dlfl
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 55-22 DO 55-26
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
★
LNSERATN1 ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32, 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA «5 DIN
★
Govor predsednika vlade LRS Mihe Marinka udarnikom
Predsednik vlade tov. Miha Marinko govori udarnikom
Izmenjava poslanic med Stalinom in Bevinom o angleško-sovjetski pogodbi
Stališče Velike Britanije se popolnoma sklada s stališčem vlade Sovjetske zveze
jev med Sovjetsko zvezo in Veliko Bri-
Iz vseh krajev Slovenije, iz tovarn in rudnikov, kamnolomov, iz mehaničnih delavnic in drugih obratov so prišli v Ljubljano junaki dela, zmagovalci v obnovi in proizvodnji, naši udarniki. V soboto zvečer so se zbrali v dvorani hotela »Union«, kjer jim je predsednik vlade LRS priredil lep in prisrčen sprejem, ki so se ga udeležili tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Ferdo Kozak, minister za notranje zadeve tov. Boris Kraigher, minister za zdravstvo tov. dr. Marijan Ahčin, minister za delo tov. Tomo Brejc, predsednik MLO tov. Fran Albreht, zastopniki JA in predstavniki vseh množičnih organizacij. Sprejema so se na povabilo predsednika vlade tov. Mihe Marinka udeležili tudi delegati poljedelskih zadrug, ki so imeli v soboto v Ljubljani svojo konferenco.
Predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko je v imenu vlade LRS pozdravil zbrane udarnike in dejal:
Tovariši in tovarišice! V imenu vlade LRS bedite prav prisrčno pozdravljeni vi pionirji novega ustvarjalnega dela, vi pionirji naše nove družbene ureditve. Izredno pomembno je, da ob tej priliki pozdravljamo rudi pionirje z drugega področja nagega gospodarstva. V naši sredini so delegati naših poljedelskih zadrug. Okolnost, da so i pionirji naše industrije i pionirji novega načina dela v našem poljedelstvu tukaj zbrani, je prav posebna značilnost naše nove družbene skupnosti, Id temelji na osnovnih dveh plasteh — na delavcu in kmetu.
Tovariši in tovarišice! Kaj je dalo osnovo, kaj je dalo pobudo, da je prišlo do tega čudeža, da imamo danes tako velik udarniški pokret, da imamo iz dneva v dan večje število udarnikov, da se danes tudi naše produktivno zadružništvo tako lepo razvija ?
Razlog za to je, da se je delovno ljudstvo mesta in vasi osvobodilo svojih okovov, da dela za sebe. da je vsak uspeh lastne tovarne, določene industrijske panoge, vse naše industrije, naših produktivnih poljedelskih zadrug, hkrati v neposrednem interesu pcedinca, vsi ti uspehi Pa «e kažejo v bilanci našega celokupnega državnega proračuna.
V preteklem letu smo s ponosom končali naše v začetku postavljene n-loge. Danes si moramo še toliko bolj polagati na srce potrebe po udarniškem tempu dela, potrebe po dviganju produktivnosti dela tako v tovarni, kakor na polju. To bo vsem jasno, ko bo v prihodnjih tednih objavljen naš gospodarski načrt za leto 1947, ko bo kratko zatem objavljen tudi naš petletni gospodarski načrt, ki ho pokazal, kako se bo v kratkih letih spremenilo lice naše dežele.
So maledušneži, so neverni Tomaži m ljudje, Id hočejo zasmehovati naš udarniški polet, ki prigovarjajo, čemu napenjati sile, saj lahko počasi storimo isto, čeprav ne v enem letu, pa v desetih letih. Odgovor na to je jasen vsakomur izmed nas. Mi vsi skupaj stremimo, da bi čim hitreje dosegli ono stopnjo naše gospodarske moči, da bi mogli hitro dvigniti blagostanje našega ljudstva. Vsakomur bo jasno, da hočemo čim prej in do zadnje poedinosti osvoboditi se kakršne koli gospodarske odvisnosti od inozemstva, da hočemo popolnoma zagotovit: naš lastni gospodarski dvig, našo lastno industrializacijo in elektrifikacijo.
Popolnoma je jasno, da brez take trdne in solidne, trajne podlage nj mogoče zagotoviti zboljšanja gmotnega položaja naših delovnih množic.
Mi sicer ugotavljamo te dosedanje lepe uspehe, velik zagon udarniškega gibanja, vendar moramo istočasno naglasiti, da moramo to naše gibanje, ki se je kvantitativno močno razvilo, zboljšati tudi še v mar. sikakem pogledu, tudi v pogledu kvalitete. Vsi skupaj boste razumeli, da je ob teh okolnostih, ko hočemo izvesti naš načrt, da bi bila naša država industrijsko-agrarna in ne ograrno-industrijska, da bi zadostila vsem našim potrebam, zagotovila popolnoma v vsakem pogledu našo neodvisnost, potrebno, da bo naša industrija dejansko na solidnih osnovah. Treba bo gledati, da ne bodo naše tovarne dajale samo v količini mnogo več produktov, ampak se bo tudi kvalitetno zboljševalo naše delo. Ne more biti dobrega uspeha samo z enostranskim dviganjem količine brez dviganja kvalitete.
Naj omenim samo en primer, ki so ga naši rudarji že sami ugotovili. Ob dviganju števila vagonov premoga je treba paziti tudi na to, da se v istem tempu vrše tudi vse potrebne priprave odpiranja, konsolidiranja za nadaljnjo proizvodnjo.
Treba je. da bo producirani premog dejansko čist, siceT bi bdi uspehi našega udarniškega dela jalovi, lažni. Nemogoče je zamisliti koristi od tega, če se producira slab premog, če je mnogo kamenja, blata, ki ga separacije ne morejo sortirati.
Ne mere biti koristi, če naše železnice, naše tovarne dobivajo slab premog in se kvarijo stroji. Ne more biti koristi od tega, če s transportom kamenja oviramo naš promet. Navedel sem ta primer, ki bi mogel veljati še v mar sikakem drugem pogledu naše produkcije. Ves naš bodoči tempo v produkciji mora stremeti za tem, da tistim, ki dvomijo v naš uspeh, ki klevetajo, dokažemo, da je naša ljudska -držav» naše državno gospodarstvo sposobno dati ne samo take produkte, kakršne je sposobno dati kapitalistično gospodarstvo, ampak boljše in več produktov. (Ploskanje.)
Pred našim vsenarodnim gospodarstvom Slovenije specialno stoje še prav posebne naloge ob našem pet-eltnem načrtu. Naš petletni načrt, ki bo dodeljen slovenski republiki, se bo v nekih posameznostih bistveno razlikoval od načrtov, ki so pripadli v rešitev ostalim republikam. Ta razlika je zaradi tega, ker je Slovenija relativno bolj industrijska. V prvih letih, 1947. in 1948. se bo moralo izvršiti osnovno delo celotnega 5 letnega načrta, tako da bomo v prvih letin dosegli maksimum industrializacije. To je potrebno prav zaradi tega, da bo Slovenija, id je danes že relativno na najvišji stopnji industrializacije, mogla dati dovolj podlage, da bo v naslednjih letih tudi mnogo osnovne slovenske industrije dobilo zagona od ustvarjalne industrije« v vseh ostalih republikah. (Pleskanje.)
Ta okolnost prav posebno nalaga našim najnaprednejšim, našim naj-zavednejšim, da vložijo vse napore, da se udarništvo še bolj razišri, da zavzame še širši zamah, da se jim pri teh velikih uspehih, pri mnogoštevilnih novatorjflh pridružijo še stotine in tisoči novih. Pri tem je treba naglasiti še to, da bi se težave in nekatera nerazumevanja, ki ga ti ali drugi organj naše ljudske oblasti še kažejo do udarništva, odstranile, če bi se udarniki poleg svojega zagona v ustvarjanju pobrigali tudi za to, kako se z njihovimi rokami ustvarjeno blago, vrednost, tudi upravlja. Gre tukaj za to, da mora imeti tisti, ki največ daje za skupnost, tudi največ možnosti pri odločanja. (Ploskanje.)
Zaradi tega vas pozivam, da se v mnogo večji meri kakor doslej zanimate za celotno družbeno upravljanje, da mislite na to v vaših tovarnah in rudnikih, kako se tam upravlja, pomagate pri tem upravljanju, da poleg dela pomislite tudi na to, kako boste upravljali, kako boste so-odločail tudi v tem, kako vas ljudski odbor dela, ali je njegovo delo v skladu s tem našim osnovnim stremljenjem, za katerim stremimo, za katerega smo dali pobudo s tem udarniškim poletom. Stvar je na vas in na vaših strokovnih organizacijah. Proti onemu, kdor se slabo ponaša do udarnikov, kdor jih zapostavlja. mora nastopiti strokovna organizacija in zagotoviti vse one pravice, ki so z zakonom in uredbami udarnikom zagotovljene. Tukaj ni dovolj samo, da bi v svojem krogu ali na splošno v javnosti kritiziran. Treba je neposredno intervenirati tam, kjer se odloča o teh stvareh. Videli boste, da je največkrat situacija taka, da je udarnikov relativno malo v naših ljudskih odborih, da prihaja tam do nerodnosti, ker sede v nekaterih LO ljudje, ki nimajo
razumevanja alj pa se celo ne strinjajo s tem našim udarnim poletom.
(Pleskanje.)
Isto velja tudi za naše zadružnike. V poljedelskih okoliših se zadruge razvijajo z veliko muko. Nekateri LO, krajevni in včasih tudi kak človek iz okrajnega LO, delajo ovire. elani naših poljedelskih zadrug še niso našli sile in one samozavesti, ki jo ljudska oblast, naši vodilni politični organi skušajo vzgojiti, da hi neposredno intervenirali za. to, da bi oni siromašni, ki so okrog njihovih zadrug, prišii na njihovo stran in bi z njihovo pomočjo izvedli pravo demokratizacijo osnovnih organov naše ljudske oblasti. Kjer v krajevnih LO sede premožni trgovci, bogati kmetje, ki žive od najemanja tuje delovne sile, je jasno, da skušajo metati polena pod noge, delati ovire, da v raznih drugih ozirih ne gredo v dovoljni meri na roko.
V celoti lahko ugotovimo, da je karakteristika organov oblasti, naših osnovnih LO ta, da je v njih mnogo premalo zastopano delavstvo, da so v njih mnogo premalo zastopani siromašni kmetje in da v njih redko kje sodelujejo in imajo možnost sodelovati naše poljedelske zadruge. To so okolnosti, zaradi katerih je tov. Milovan Djilas v enem izmed svojih člankov tako izrazito naglasil potrebo, da se mora ljudskost naše oblasti dovesti do kraja. Ni dovolj, da je oblast ljudska samo od zgoraj, biti mora ljudska tudi v sami osnovi. 'S to soudeležbo onih, ki največ dajejo v naših skupnih naporih, z njihovo udeležbo v osnovnih organih naše oblasti, z njihovo soudeležbo v naši državni kontroli, se bo mnogo hitreje odpravila vrsta slabosti, vrsta napak in raznih sabotaž. Prepričan sem, da bo to navdušenje, ta zavest osnovnih delavskih in kmečkih množic šla v tem poletu naprej da bo znala premagati vse ovire in M zagotoviti nemoten polet, ki bo v kratkih letih dal krasne rezultate.
Naj žive naši udarniki!
Naj žive naši pionirji!
Naj žive vsi oni, ki streme, da grade nove metode družbenega dela!«
Beograd, 26. jan. Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je snoči poslalo protestno noto vlade FLRJ grški vladi, ker grško poslaništvo v Beogradu še ni izdalo potrebnih vstopnih dovoljenj za jugoslovanskega delegata in njegovo pomožno osebje pri anketni komisiji, ki je bila ustanovljena na podlagi sklepa Varnostnega sveta, da bi ugotovila stvarne razloge za notranje nemire v Grčiji.
Besedilo note se glasi:
»V smislu resolucije Varnostnega sveta Organizacije ZN od 16. decembra 1946, na podlagi katere se ustanavlja anketna komisija, ki naj bi ugotovila stvarne razloge za notranje nemire v Grčiji, kakor tudi v smislu pisma generalnega sekretarja OZN g. Trygve Idea od 20. decembra 1946, je jugoslovanska vlada imenovala svojega zveznega delegata pri omenjeni anketni komisiji v osebi g. Josipa Djerdje, pooblaščenega ministra.
Ministrstvo za zunanje zadeve je s svojo noto št. 81103 od 23. januarja 19487 zaprosilo grško poslaništvo v Beogradu, naj izda vstopni vizum jugoslovanskemu delegatu in pomožnemu osebju.
Moskva, 26. jan. (Tass) »Pravda« je 23. januar ja pr občila izjavo vlade Velike Britanije v zvezi s člankom, ki ga je objavila »Pravda« 15. januarja z naslovom . »Bevin se odreka anglo-sovjetski pogodbi o vzajemni pomoči«.
Istočasno je zunanji minister Velike Britan je g. Bevin poslal preko angleškega veleposlaništva v Sovjetski zvezi g. Patersona 18. januarja predsedniku ministrskega sveta ZSSR
J.	V. Stalinu poslanico z naslednjo vsebino:
»Razveselil me je prijateljski sprejem, ki ga je bil deležen v Moskvi načelnik imperialnega generalnega štaba in z zanimanjem proučujem nie-govoro poročilo o razgovorih z Vami. Toda skrbi nam povzroča misel, ki ste jo izrazili glede možnosti, da bi gledali na anglo-sovietsko pogodbo o zavezništvu in povojnem sodelovanju v Londonu kot na stvar, »ki' visi v zraku«, v kolikor bi lahko smatrali, da jo je zamenjala Organizacija Združenih narodov. To stališče se pripisuje v članku, objavljenem v »Pravdi« 15. januarja, meni osebno na način. ki vodi v največjo zablodo. V tem članku je vzet iz zveze besed in nepravilno tolmačen neki stavek iz govora. ki sem ga imel preko radia 22. decembra. Dejansko sem govoril to, kar so govorili' vsi,drugi glavni zavezniki, namreč, da temelj; njihova politika na OZN. Ne morem razumeti, kaj bi se skrivalo za temi razpravljanji in nenavadno sem presenečen zaradi članka v »Pravdi«, to tem bolj. ker sem iz besed feldmaršala Montgomery^ razumel, da to ni Vaše osebno gledanje na pogodbo. Vsekakor to tudi ni moje stališče.
Ker je »Pravda« objavila ta članek, ki zavaja v zmoto, mi ne preostaja ničesar drugega, kot objaviti poročilo. ki bi ga v prvi vrsti hotel predložiti Vam in v katerem bom znova p „jasnil stališče vlade Njegov. Veličanstva do tega vprašanja. To izjavo nameravam objaviti 20. jan. zjutraj.«
Beograd, 26. jan. V Komiteju za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti pri vladi FLRJ se je pričela včeraj dopoldne konferenca predstavnikov oddelka za Izgradnjo ljudske oblasti v ljudskih republikah in predstavnikov vseh večjih mestnih ljudskih odborov o statutu mestnih ljudskih odborov, mestnem gospodarstvu in organizaciji socialno-zdravstvene službe.
Konferenco je otvoril podpredsednik Komiteja za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti FLRJ Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal:
»že dalje časa se je kazala potreba pa sklicanju posvetovanja, na katerem bi naši voditelji ljudskih odborov večjih in velikih mest medsebojno izmenjali izkušnje o svojem delu.
Ta potreba izhaja predvsem iz dejstva, da smo imeB v preteklosti v tem pogledu malo izkušenj. Vsi veste, da so bdi naši ljudski odbori med vojno predvsem vaški odbori, odbori majhnih mest in da so se šele po osvoboditvi znašli neposredno pred tem zamotanim mehanizmom, kakršno je življenje velikih mest. Ko smo prišli v ta velika mesta, smo našli tam sistem, ki je bil v ostrem nasprotstvu z nalogami, ki so stale pred nami, in je razumljivo, da smo morali ta aparat v njegovem bistvu
Zaradi negotovosti prometnih razmer na ozemlju Grčije bi moral jugoslovanski delegat odpotovati najpozneje 24. t. m., da bi prispel pravočasno v Atene do 30. t. m., ko bo pričela komisija delo, vendar pa jugoslovanskemu delegatu in pomožnemu osebju do danes, t. j. do 25. januarja ob 21., še ni bil izdan vizum.
Jugoslovanska vlada najodločneje protestira proti takemu postopku grške vlade, s katerim hoče ovirati sklep Varnostnega sveta in onemogočiti jugoslovanski vladi, da bi nudila svojo pomoč anketni komisiji.
Jugoslovanska vlada je obvestila o tem generalnega sekretarja OZN in zaprosila njegovo intervencijo ter pričakuje, da bo grška vlada ugodila zahtevi jugoslovanske vlade.«
Jugoslovanski delegat v anketni komisiji
Beograd. 26. jan. V zvezi s sklepom Varnostnega sveta glede ustanovitve anketne komisije, ki naj bi ugotovila stvarne razloge za nemire y Grčiji, je jugoslovanska vlada določila za svojega delegata pri teij komisiji pooblaščenega ministra Josipa Djardjo.
Dne 22. januarja je poslal nato predsednik ministrskega sveta ZSSR J. V. Sialin zunanjemu ministru Velike Britanije naslednji odgovor:
»Prejel sem Vašo poslanico z dne
18.	januarja. Priznati moram, da je Vaša izjava — da ima Velika Britanija. samo obveznosti, ki izvirajo iz Ustanovne listine OZN — izzvala pri .meni dvom. Zdi se mi. da bi mogli takšno izjavo brez odgovarjajočega pojasnila izkoristiti sovražniki anglo-sovjetskega prijateljstva. Zame je jasno, da nalaga anglo-sovjetska pogodba obveznosti našim državam ne glede na pridržke pogodbe, čeprav zmanjšujejo pomen v povojnem razdobju.
Opiral sem se ravno na to stanje stvari, ko sem dne 17. septembra 1946 v razgovoru izjavil gosp. Alexandra Werthu. da je »Sovjetska zveza vezana s pogodbo o vzajemni pomoči z Veliko Britanijo proti nemškemu napadu« in da ima zaradi tega nasproti Veliki Britaniji obveznosti, ne glede na one, ki izvirajo iz Ustanovne listine.
Toda Vaša poslanica in izjava britanske vlade popolnoma pojasnjujeta stvar in ne dopuščata nobenih nesporazumov. Sedaj je jasno, da je najino stališče glede anglo-sovjetske pogodbe enako.
Glede podaljšanja anglo - sovjetske pogodbe, ki je posebej omenjeno i izjavi britanske vlade, moram reči. da bo treba, ako mislimo resno govoriti o podaljšanju, najprej odstraniti iz nje vse pridržke, ki jo slabijo, šele nato bi bilo mogoče resno govoriti o podaljšanju pogodbe.«
Ugotovitve Tassa o Stalinovem razgovoru z maršalom Montgomeryjem
Moskva. 26. jan. (Tass) V zvezi s poročilom pariškega čadia, da je genera-lisim Stalin odklonil predlog feldmaršala Motutgomeryja o izmenjavi oficir-
razrušiti enako, kakor smo morali razrušiti ves aparat stare gnile države kot aparat zatiranja in razrednega gospodarstva. Poiskati smo morali takšne organizacijske oblike in takšne metode dela naših ljudskih odborov, ki bi ustrezale vsebini naših ljudskih oblasti. Pn tem smo imeli, kakor sem pravkar dejal, malo izkušenj. Sedaj pa, ko sta potekli že dve leti od osvoboditve, lahko rečemo, da smo se mnogo naučili v upravljanju naših velikih mest. Posvetovanja in izmenjava izkušenj, kar lahko danes storimo, so lahko resen kažipot za bodočnost.
Predvsem stojimo pred voBtvami v naše ljudske odbore. Pr| teh volitvah moramo izvoliti dobre ljudske odbore, ki bodo lahko v bodočnosti nosili odgovornost za življenje in upravo naših velikih mest ,to pa pomeni praktično, da nam ni samo potrebno izvoUti naše ljudske odbore, to je iti še korak naprej pri demokratizaciji ljudskih odborov po velikih mestih, ampak istočasno pomeni to, da smo dolžni solidneje, na podlagi dosedanjih izkušenj, ugotoviti take organizacijske oblike, ki bodo najbolje ustrezale nalogam ljudskih odborov večjih mest.
Naši ljudski odbori bodo mogli dobro izvršiti naloge tedaj, ako bodo na znotraj močni, ako odborniki čutijo polno odgovornost za svoje delo pred ljudstvom in ako bodo vedeli, kako in kaj morajo delati. Glejte, zato stojimo danes pred nujno potrebo, da damo našim ljudskim odborom po velikih mestih čimprej statut, ki bo določal okvir delovanja ljudskih odborov po velikih mestih.
Drugo dejstvo, ki stoji pred nami, je to,' da smo pred splošno uvedbo načrta v naše gospodarstvo in v vse naše državno življenje, to pa pomeni, da moramo tudi aktivnost naših mestnih odborov vključiti v načrtno delo.
Pred nami so zelo važni gospodarski problemi, kar se tiče večjih mest. Naša velika mesta so največkrat istočasno tudi industrijska središča, če pa to doslej še niso v polnem obsegu, bodo postala industrijska središča. Ako hočemo, da bo naša industrija dobro delala in da bomo z naglimi koraki korakali v razširjenje naše elektrifikacije in Industrializacije, potem je treba dobro organizirati preskrbo naših mest, olajšati gmotni položaj delovnih množic po naših mestih, dvigniti mestno gradbeno delavnost, resno se lotiti reševanja stanovanjske krize, ki je lastna skoraj vsem našim mestom. Glejte, to je skupina vprašanj, ki stoje danes v prvi vrsti pred nami. S tem v zvezi stoji pred nami tudi naloga, da organiziramo, kakor je potrebno,
tanijo, objavlja Tass naslednje obvestilo:
»V razgovoru s Stalinom je feld-maršal Montgomery sprožil vprašanje izmenjave oficirjev in gojencev vojnih akademij Sovjetske zveze in Velike Britanije. Stalin je odgovoril, da bi bila izmenjava oficirjev zaželjena, vendar za enkrat niso najugodnejši pogoji za ustvaritev te izmenjave. Stalin je pojasnil, da bi lahko tolmačili takšne ukrepe kot priprave za vojno, pa četudi bi šlo za poenotenje vežbania ia oborožitve ali za mirnodobno izmenjavo oficirjev.
Na pobudo velikih sil je sprejela Organizacija ZN resolucijo o zmanjšanju oboroževanja, kar je ustvarilo v javnosti popolnoma drugačno razpoloženje. Po vsem tem bi bila izmenjava oficirjev v sedanjem času v nasprotju š takšnim razpoloženjem javnega mnenja.
Stalin je istočasno omenil, da obtožujejo razni organi tiska Veliko Britanijo in ZDA. da se z izvajanjem izmenjave oficirjev in poenotenjem vežb in oborožitve pripravljajo za vojno.
Sovjetska zveza ne bi želela, da bi tudi ona postala predmet napada, a do tega bi gotovo prišlo, če bi tudi Sovjetska zveza šla po tej poti. Naj se zgodi kar koli. uspeh velesil je. da je javnost sedaj mnenja, da ni več razlogov za izvajanje vojaških priprav. Izmenjava oficirjev ne bi bila v skladu s temi miroljubnimi občutki.«
Moskva. 26. jan. (Tass) Ameriški »News Weak« je objavil v zvezi z vsebino razgovorov med generalisimom Stalinom in feldmaršalom Montgome-ryjeni različne izmišljotine. Tass je -pooblaščen demantirati ta poročila kot
socialno pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Vemo, da je prišla socialna beda največ do izraza ravno po velikih mestih, zato smo pa tudi to vprašanje postavili na dnevni red današnjega posvetovanja»
Na osnovi statuta, ki mora biti izdelan v čim krajšem času, se mora zatem izvršiti reorganizacija naših ljudskih odborov, da se na ta način pripravijo za svoje bodoče naloge. Tako bodo okrepljen; ljudski odbori pomenili važen korak naprej pri sta-biüzaciji naše uprave po velikih mestih.«
Po otvoritvi konference je podal dr. Leo Gerškovič, pomočnik ministra, refer-at o statutih in organizacijskih problemih mestnih ljudskih odborov.
»Na tej konferenci — je dejal dr. Gerškovič, bomo govoril; o statutu ljudskih odborov. Kot tip statuta smo vzeli načrt statuta ljudskega odbora mesta Beograda, ki nam bo služil kot podlaga za razpravljanje.« V nadaljnjem svojem razlaganju je dr. Gerškovič poudaril probleme v zvezi z izdelavo statutov. Tu gre za vprašanja sodelovanja ljudskih množic pri upravi mest, zvez sindikalnih in množičnih organizacij z mestnimi ljudskim; odbori, rajonskih in naselbinskih odborov, pristojnosti oddelkov, za proračunsko vprašanje, za vprašanje uprave mestne imovine, odnosov milice v mestu itd.
Razprave so se udeležili predstavniki ljudskih odborov Sarajeva, B o-grada, Novega Sada, Skoplje, Splita in drugih mest. Vsi govorniki so poudarili pomen im potrebo sprejema mestnih statutov ter razlagali splošne m posebne probleme, ki se pojavljajo v zvezi s temi statuti. Ninko Petrovič, predsednik Izvršilnega l,ud-skega odbora Beograda se je zadržal pri problemu sodelovanja oblasti z ljudskimi množicami ;n pri problemu organizacije oddelkov ljudskih odborov. Sarajevski delegat je zlasti poudaril potrebo opredelitve pristojnosti, v zvezi z vprašanjem kadrov pa je izjavil, da bi bilo treba pri odborih ustanoviti odsek, ki bj se baviä izključno s temi vprašanji. Predstavnik mestnega odbora Skoplja je govoril o delu rajonskih in naselbinskih odborov im o delu odbornikov ter je dejal, da morajo odborniki redno polagati račun o svojem delu pred svojimi volivci. Splitski delegat je govoril o reorganizaciji mestnega odbora in o ustanovtivi oddelka, ki bi vcdil račun o mestnih podjetjih. Predstavnik mestnega odbora Novega Sada je predlaga! naj bi postalo sodelovanje med ni n:m odborom in zavodom za socialno zavarovanje še tesnejše .
PROTESTNA NOTA VLADE FLRJ GRŠKI VLADI
lažna.
defer podpredsednika zvezne vlade Edvarda Kardelja na konferenci predstavnikov mestnih Ijndskih odborov
Zbor udarnikov Slovenije v Ljubljani
Udarništvo naj postane vrlina vseh delovnih ljudi v graditvi gospodarskega blagostanja
Ekspoze dr. Milana Bartoša pred komisijo za proučitev finančnega položaja Trsta
Jugoslovanska vlada je pripravljena podpreti z Izvozom sirovin razvoj tržaške industrije
V nedeljo zjutraj so iz avtomobilov, ki so bili na razpolago v predmestju nastanjenim udarnikom, pred opernim poslopjem izstopali delavci in delavke ter tehniki, z udarniškimi znaki na prsih. Drugi udarniki, ki so prenočevali v centru, »o prihajali peš in počasi, in nekateri morda prvič v življenju vstopali v operno poslopje. Živahno so se pogovarjali med seboj. Kočevski rudar se je seznanil s trboveljskim, izmenjala sta delovne izkušnje, oba pa je zanimalo pripovedovanje dveh mladih rudarjev iz Senovega, ki sta delala že tudi v Srbiji. Tekstilna delavka iz št. Pavla v Savinjski dolini je govorila z udarnico iz Ljubljane, s katero sta se pri sprejemu v soboto zvečer videli prvič in postali prijateljici. Mlad udarnik, doma iz Prekmurja, bi se rad pogovarjal z udarniki iz Primorske, kmalu so bili vsi udarniki kot ena sama, velika družina. Nobene zadrege ni bilo med njimi Družilo jih je delo, v katerem so postali zmagovalci
Ko so pred deveto dopoldne udarniki zasedli v lepo okrašeni operni dvorani svoje prostore, je predsednik Glavnega odbora Enotnih sindikatov
V svojem referatu je tov. Dolinšek najprej poudaril pomen zborovanja udarnikov, očrtal borbo delavstva v Stari Jugoslaviji ter naznačil nove naloge, ki se postavljajo pred delovno ljudstvo v zvezi z načrtnim gospodarstvom, s petletko.
»Čakajo nas težke naloge. Industrializirati in elektrificirati moramo našo državo, dohiteti razvoj drugih držav in dvigniti kulturno raven naših narodov. Odstraniti moramo našo tehnično in kulturno zaostalost. Vi udarniki ste najboljši porok za to.
Udarniki, naša petletka mora biti naš prvi cilj. Uresničiti jo, bo zmaga druge bitke naše narodno osvobodilne borbe. To ne bo samo gospodarska zmaga, ampak predvsem politična zmaga jugoslovanskih narodov nad vsemi sovražniki delovnega ljudstva. Da bi naše delovne množice zavestno pristopile k izvedbi petletnega načrta, je potrebno mobilizirati slehernega delavca, inženirja, tehnika, uradnika in ga neposredno vključili v načrtno proizvodnjo.
Mnogokrat se naslov udarnika zelo nepravilno pojmuje. Ni vsako prostovoljno delo udarniško. Bili pa so primeri, za katere bi se mogla trditi neupravičenost proglasitve. Po drugi strani pa tisti, ki so upravičeni, cele tedne čakajo na proglasitev. Kot tretjo napako bi označili obojestransko nerazumevanje podružnic in uprav podjetja, slabo sodelovanje in počasno ocenjevanje doseženih uspehov. Tovariši udarniki, vaša naloga bo v bodoče, da se borite proti takim slabo-
stim.«
Tov. Dolinšek je nato ožigosal napake ter malomarnosti nekaterih ljudskih odborov in ustanov, ki udarnikom kratijo njihove upravičene prejemke. Mnoge ljudske odbore bi bilo treba očistiti in jih dopolniti z udarniki in ljudmi iz delavskih vrst. Tudi v nekaterih trgovinah in zadrugah so udarniki naleteli na nerazumevanje. Nekatere uprave podjetij niso dovolj vestno ocenjevale, niso pravilno nagrajevale in presojale dosežene uspehe. Potrebno bi bilo udarnike nagraditi po ocenitvi koristi, ki jih je dala večja produkcija, izpopolnitev ali izum in vsaj del viška te vrednosti podeliti udarniku kot nagrado. Tako se bosta zavest in veselje do tekmovanja m udarniškega dela dvignila.
»V bodoče morate udarniki postati funkcionarji v naših sindikalnih forumih, biti morate nepogrešljivi v naši ljudski oblasti in njenih izvršnih odborih, da bo tako konec birokraciji in rovarjenju protiljudskih elementov.«
Uvedbi delovnih norm, ki so pogoj razmaha v tekmovanju, je posvetil tov. Dolinšek daljše razglabljanje. Norme se morajo prilagoditi tehničnemu razvoju. Povsod, kjer niso uvedene delovne norme, delavci manj zaslužijo in je proizvodnja dražja. Z ra-eionirano proizvodnjo bo mogoče v istem času izdelati več ter s tem ustvariti pogoje za znižanje cen sirovin, pocenitev proizvodov, ki jih bo na trgu vedno več. Navedel je nekaj primerov prenizkih ali pa previsokih norm v nekaterih industrijskih strokah.
»Zopet čaka udarnike velika naloga. da skrbe za uvedbo delovnih norm. S praktičnimi dokazi bi najlaže prepričali tovariše, da ni mogoče dati enake plače tistemu, ki dela več in bolj vestno in na težjem položaju, kakor tistemu, ki mu je vseeno, kaj napravi in kaj dela. Danes so odprta vrata vsakemu, da prime za težje delo, pa bo več zaslužil.
Aito hočemo, da se bo udarništvo še bolj pravilno razvijalo in postalo vsenarodno, da ga bodo povsod pravilno pojmovali, moramo delo po končanih osmih urah smatrati za prostovoljno, ne pa za udarniško delo. Naš cilj mora biti, da se delo ocenjuje po normah v osemurnem delavniku. Uspehi tekmovanja, ki so doseženi na račun prekomernega dela in priprave, izvršene izven osemurnega dela, ne morejo biti odločilne za pravilno ocenitev storjenega dela v osmih urah.
Premalo se je mislilo na najvažnejšo vlogo v tekmovanju — na povečanje sto ritve, toda ne s podaljšanjem delovnega časa. Z uvedbo zavestne marljivosti in delovne discipline, z izpopolnjevanjem strojev, orodja, z novimi izumi, z uvajanjem novejših metod pri delu, s pravilnim izkoriščanjem surovin in pogonskega materiala so šele dani pravilni pogoji za tekmovanje. Delovna disciplina se mora uveljaviti tako, da bodo povsod delali polnih osem ur, brez Izgubljanja časa v začetku in na koncu delovnega časa. Smatram, da je treba predvsem
Slovenije tov. Tone Dolinšek otvoril udarniško zborovanje. Pozdravil je navzoče predstavnike oblasti: ministra za delo tov. Tomo Brejca, zastopnika TV. armade tov. Franca Hočevarja,- zastopnika Izvršnega odbora OF tov. Viktorja Stoparja, predsednika MLO Ljubljana tov. Frana Albrehta in druge. Nato so udarniki izvolili delovno predsedstvo, v katerega so izbrali tov. Marijo Repenšek, 67 letno udarnico iz rudnika Mežica, tov. Tomo Brejca, ministra za delo, udarnika iz Lobe Atia Keranoviča, predsednika Glavnega odbora Enotnih sindikatov tov. Toneta Dolinška in udarnico iz litijske predilnice tov. Ido Vokal. Za predsednika zborovanja so izbrali tov. Jožeta Jurača, tajnika GO Enotnih sindikatov, za zapisnikarja izumitelja Antona Vrankarja, za člana predsedstva tov. Mavricija Borca, zastopnika GO Enotnih sindikatov in izumitelja inž. Marijana Ferjana.
Z vzklikanjem in ploskanjem so udarniki pozdravili izvoljene člane predsedstva, ki so nato zasedli svoje prostore. Po sprejetem dnevnem redu je tov. Jurač predal besedo tov. Dolinšku.
takšen delovni red uveljaviti zavestno, s polnim razumevanjem in zahtevati tudi od drugih, ki ga kršijo, da ne bi izkoriščali zavednosti vestne jših delavcev.
Osnovni pogoj za povečanje in pocenitev produkcije je zavest delovnih množic, da delajo za sebe, za našo skupnost; vsi ostali pogoji pa so plod tega. Glavni način, pa je uvajanje tekmovanja, pomoč tehnike, strojev, štednja, pravilna uporaba surovin, izumi, pravilna uporaba in štednja pogonskega materiala itd.
V veliko korist bo organiziranje sistema dela po tekočem traku. Zato moramo odstraniti vse ovire, ki preprečujejo izvedbo tega.
Hkrati pa ne sme upasti kakovost proizvoda. Z vestnim delom in oskrbovanjem strojev se da preprečiti mnogo okvar, ki podražijo režijske stroške. Mehanizacija v industriji in poljedelstvu bo sprostila mnogo delovnih moči zn nore delavnice, ki bodo zgrajene v naši petletki.
Nato je prešel tov. Dolinšek k organizaciji tekmovanja, ki ga organizirajo sindikati. Kajti samo v rokah sindikatov je organizacija tekmovanja, v katerem morajo prednjačiti udarniki in ostali sindikalni funkcionarji. Proizvodni načrt mora uprava podjetja, kolikor se tiče dnevne in tedenske proizvodnje, predložiti upravnemu odboru podružnice in ta ga spet mora s svojimi pododbori v skupinah in komisijah ter z referenti predelati, konkretizirati in vsakega delavca seznaniti z njegovo vlogo pri izvajanju vsakodnevne proizvodne naloge. Močno orožje so zastave in nagrade delovnim kolektivom in posameznikom. Uvedba zastavic na strojih itd. naj postane simbol za tekmovanje med delovnimi kolektivi, kakor tudi med posamezniki- Sodelovanje uprave in sindikata je treba še poglobiti. Uprava podjetja je dolžna voditi evidenco nad proizvodnjo, njena ugotovitev, ali je naloga izvršena ali ne, pa bi morala biti vedno sporočena upravnemu odboru podružnice, ki bi moral skrbeti za to, da se stanje popravi, ako ni zadovoljivo.
H koncu svojega referata je tov. Dolinšek govoril o vzgoji udarnikov, ki ji je treba posvetiti več pažnje. Treba je udarnikom omogočiti nadaljnjo izobrazbo in izpopolnitev strokovnega in tehničnega znanja, če daje njihov razvoj za to pogoje. Udarniški napori za dvig proizvodnje in kakovost proizvodov, za izpopolnitev tehničnih pripomočkov, strojev itd. naj služijo za primer, kako se je treba boriti proti nazadnjaškim elementom, ki omalovažujejo in ne verujejo v uspeh in v katerih se včasih skrivajo nezavedni, včasih pa zavestni sovražniki naše svobode in naših uspehov. Priporočljivo bi bilo, da si vsak udarnik izbere nekaj sodelavcev, in jih usposobi tako, kakor je samega sebe. Udarniki morajo postati organizatorji socialističnega tekmovanja. Odstranjevati morajo vse slabosti in neusmiljeno prodirati naprej s svojo ustvarjalno energijo.
Zavestno delo, ki ga opravljate, mora postati vsenarodno gibanje. Voditi vas mora misel, da ustvarjate s tem močno Jugoslavijo, da s tem gradite temelje naši neodvisnosti, naši svobodi, da utrjujete bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, da s tem udarjate po vseh sovražnikih delovnega ljudstva. Čim več boste dali domovini, tem več bo domovina dala tudi vam.
Pozabiti tudi ne smemo vzgoje naše mladine, ki ji je treba z vso ljubeznijo predajati znanje ter jo vključevati v vsenarodno dogajanje, razvoj in utrjevanje priborjenih pravic.
Na koncu svojega izčrpnega govora je tov. Dolinšek pozval udarnike k nadaljnjemu požrtvovalnemu delu, k sprejetju novih delovnih nalog z geslom: naprej k novim zmagam!
Po govoru tov. Dolinška se je razvila živahna razprava. 25 udarnikov in udarnic je govorilo o delovnih zmagah, napakah, ki so jih opazili, o razumevanju in nerazumevanju njihovih delovnih tovarišev za udarništvo, o postavljanju norm in o možnostih za vzgojo novega kadra.
Sklepi
Na podlagi razprave so biH sprejeti naslednji sklepi:
Udarniki Slovenije, zbrani na svojem prvem zboru, smo na podlaci referata in diskusije sprejeli naslednje sklerpe:
1.	Naš zhor se je sestal v sažetku prvega leta gospodarskega nažrta in v začetku naše mogočne petletke. V tem
zgodovinskem trenutku izjavljamo, da bomo vložili vse moči in znanje za izpolnitev velikih nalog, ki stoje pred nami.
2.	Vse svoje znanje in izkušnje bomo porabili za vzgojo novih strokovnih kadrov, ki jih naše ljudsko gospodarstvo nujno potrebuje. Stremeli bomo na eni strani za tem, da bomo kot udarniki kažipot vsemu delavskemu razredu, na drugi strani pa bomo vodili borbo proti onim, ki se namerno nočejo vključiti v celotno gospo, darsko delavnost. Sleherni pripadnik delavskega razreda mora doseči pravi odnos do dela, ki nas vodi v blagostanje. S tem bomo dosegli tudi to. da bo postalo udarništvo množični pojav.
3.	Zavedamo se, da je za povečanje produktivnosti, za boljšo izrabo sirovin, za večjo štednjo z materialom in zmanjšanje režijskih stroškov potrebno normirano delo. Delo in plača po normah je najpravičnejša, saj vsak prejme po storitvi, zato zahtevamo, da vpeljejo vsa paša gospodarska podjetja prepotrebne norme čim prej. Za izvedbo tega bomo udarniki, izumitelji in racionalizatorji pomagali z nasveti. kjer koli bo mogoče, zlasti bomo to storili s tem. da bomo delavci-strokovnjaki sodelovali v obratnih tarifnih komisijah.
4.	Razen tega bomo morali ndar-niki posvetiti več pažnje delovanju podružnic. Kot odborniki in referenti, bomo budno stremeli za tem. da se bodo predvsem povsod začeli izvajati sklepi IV. plenuma Centralnega odbora ES Jugoslavije, kakor tudi smernice in navodila ostalih sindikalnih fornmov.
5.	Potrebno je. da bomo nastopali tudi s konstruktivno kritiko proti vsem nepravilnostim, bodisi v podjetjih. v njihovih upravah, ljudskih odborih, raznih sindikalnih forumih. Naš boj velja predvsem birokratizmu, ki duši celoten razvoj. Ne moremo dopustiti mlačnega dela in površnosti, kar je treba predvsem odstraniti iz sindikatov. Uvesti je treba sindikalno disciplino, na drogi strani pa tudi zahtevamo. naj se izvedejo sklepi, ki so povezani s tekmovanjem in ndarni-štvom. V tem pogledu so važne pravične nagrade ter redna dodelitev dodatnega blaga udarnikom, kakor to določa uredba zvezne vlade.
6.	Zahtevamo od Glavnega odbora Enotnih sindikatov, naj tudi s svoje strani stori vse, da se bodo naši skupni načrti čimprej uresničili. Želimo več konkretne pomoči na terenu, posebno pri izvrševanju vseh naših postavljenih obveznosti.
7.	Od naših ljudskih oblasti, najnižjih in najvišjih, zahtevamo, nai podvojijo borbo proti brezdušnemu poslovanju, površnosti in protekeiona-štvu. Ko imamo na eni strani zgledne primere delavnosti krajevnih ljudskih odborov, je pač najmanj, če zahtevamo tndi od okrajnih več delavnosti v korist onih, ki so pomoči najbolj potrebni in jo upravičeno tndi priča, kujejo. Razkrinkali bomo vse vrinjenec v krajevnih ljudskih odborih, odstranili bomo vse protiljudske elemente iz njih, ker se dobro zavedamo, da prav njihovo protiljndsko delovanje zavira pravilno in hitro poslovanje. Mnogokrat so prav ti elementi p« načrtu sovražnikov naše držaTe sejali razdor in prezirali zakone in uredbe, ki so v korist delovnemu človeku. S konkretnim razkrinkavanjem bomo pomagali kontrolni komisiji pri njenih naporih za še večji red in osebno odgovornost za vsakega posameznika.
8.	Od Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, predvsem pa od Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije bomo tudi v bodoče dobivali jasne perspektive in čiste linije. Politične in gospodarske smernice, ki ste nam jih dajali doslej, so nam vlivale pognma in moči pri našem delu. Borbeno in revolucionarno oboroženi s teorijo Marksa. Lenina in Stalina bomo tndi v bodoče premagali vse težave, ne strašeč se naporov, ki so pred nami pod geslom »industrializacije in elektrifikacije«, zavedajoč se. da vodi ta pot v socializem.
9.	Za izvedbo celotnega načrta bo potrebno v bodoče še več prosvetnega dela. Vse naše organizacije naj v tej smeri podvojijo svoje delo; delovnim množicam je treba omogočiti kulturno izživljanje, saj bomo tako najprej odpravili škodljive posledice skorumpirane predaprilsko, kapitalistične Jugoslavije.
10.	Skrbeli bomo s svojimi sindikalnimi forumi, da se bodo prirejala obratna in krajevna posvetovanja udarnikov, ker se zavedamo, da bo v takih posvetih ustvarjena možnost izmenjave znanja in pridobitev vsakega posameznika.
Kličemo vsem delavcem, inženirjem, tehnikom, kemikom, delovni inteligenci, kmetom ter vsemu delavnemu ljudstvu Slovenije; »Sledite našim obveznostim, ki jih slovesno sprejemamo na proem zborovanju udarnikov Slovenije. Vsak naj stori svoje. Pozivamo k razredni zavesti vse delavce in nameščence, da bomo te obveznosti dosledno izvršili, da bo izpolnjen gospodarski načrt, da bo izvršena industrializacija in elektrifikacija. Sledimo navodilom, ki nam jih je dal ob Novem letu maršal Tito. Mi gremo za njim, kajti le na ta način bodo ustvarjeni pogoji za blagostanje delovnih množic. Čuvali bomo naziv udarnika in skrbeli za čistost pojma udarniškega dela, hkrati pa širili smisel In veselje do udar-ništva. Podčrtati hočemo vrednost iznajdb in racionalizacije. S konstruktivno kritiko in s tesnim sodelovanjem pri reševanju družbenih problemov sl bomo ustvarili vse ono, česar danes še nimamo in po čemer hrepenimo!
Naj živi delovna zavest ljudskih množic!
Naj se širijo vrste udarnikov, izumiteljev In racioualizatorjev!
Naj živijo Enotni sindikati Jugoslavije!
Trst. 26. jan. Komisija za proučevanje finančnega položaja Trsta, ki jo je poslal v Trst Svet ministrov za zunanje zadeve, je popoldne začela proučevati možnosti trgovinske izmenjave med tržaškim svobodnim ozemljem in Jugoslavijo.
Ob tej priliki je jugoslovanski delegat dr. Milan Bartol podal osnovni ekspoze.
Pred začetkom svojih izvajanj je napravil nekaj načelnih pripomb k delu komisije same. Predvsem je izjavil, da ima ta komisija nadaljevati delo Sveta ministrov, ki mn ga je poverila pariška mirovna konferenca in na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se v tem delu ne bo sprejel nikak sklep, ne da bi se zaslišala Jugoslavija. Zato je zahteval, naj komisija ne obravnava nobenega vprašanja, preden se ne bo posvetovala z Jugoslavijo.
Nato je jugoslovanski delegat podal izjavo v imenu svoje vlade, da se udeležba jugoslovanske delegacije ne more smatrati za kakršen koli prejn-die za podpis mirovne pogodbe, zlasti pa ne za rešitev teritorialnega vprašanja, ki ga smatra jugoslovanska vlada še vedno za odprtega. Jugoslovanska delegacija bo sodelovala pri delu komisije, ker je Jugoslavija v načelu privolila v ustanovitev svobodnega ozemlja in v vključitev mesta Trsta v to ozemlje. Trst pa je njegovo edino resno središče in vir ekonomije.
Nato je podal dr. Bartoš načelno izjavo o pripravljenosti jugoslovanske vlade, da v ugodnih političnih in eko. nomskih okoliščinah intenzivno podpre z izmenjavo dobrin blagostanje Trsta.
Od prvega dne "osvoboditve Trsta.
je rekel dr. Bartoš. je bilo prizadevanje jugoslovanskih ohlastev v Trstu usmerjeno k čim večjemu razvoju industrije in čim obilnejši zaposlitvi tržaškega delavstva. V tem duha želi jugoslovanska vlada tudi danes pomagati k rešitvi osnovnega vprašanja Trsta, k njegovemu oskrbovanju z dvema osnovnima elementoma: s surovi.
Ob zaključku tekmovanja med Beogradom, Zagrebom, Ljubljano, Sarajevom in Skopljem je bila v nedeljo v Beogradu slovesna konferenca, ki so se je udeležili razen zastopnikov mest tudi člani zvezne vlade in Ljudske skupščine FLRJ.
Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo z zastopniki vseh mest, ki so med seboj tekmovala, nakar je pozdravil zborovalce predsednik Ljudske fronte Srbije dr. K. Savič. V imenu Ljudske fronte Zagreba je konferenco pozdravil Boris Majer, v imenu Ljudske fronte Sarajeva Hamzo Misirlić in v imenu Ljudske fronte Ljubljane Alojz Žigon.
Marko Nikezič je poročal v imenu ocenjevalne komisije. Naglasil je naloge, ki jih je morala prevzeti Ljudska fronta po osvoboditvi, ter dejal v zvezi z medmestnim tekmovanjem:
»Medmestno tekmovanje je velika novost ter je pomenilo prelom v delu organizacij Ljudske fronte v mestih, ki so tekmovala. S tem je delo frontnih organizacij dobilo mnogo globljo vsebino. Z uvedbo akcij za pomoč podeželju je tekmovanje dobilo svoj pomen pri krepitvi zveze med delavci in kmeti, zveze, ki je nastala med vojno, v kateri so skupno prelivali kri delavci in kmetje. Pri delu naših množičnih organizacij ima tekmovanje pomen tudi, ker so se med njim mnogo močneje kakor prej politično združile v Ljudski fronti pri delu vse organizacije — sindikalne. mladinske in AFŽ. Medmestno tekmovanje je zajelo naslednje panoge dela organizacij Ljudske fronte: .proizvodnjo, urejevanje mesta, podpora podeželju, podpora ljudskim oblastem in kulturno-prosvetno delo.
Na podlagi doseženih uspehov je ocenjevalni odbor ugotovil, da je organizacija Ljudske fronte v Sarajevu posvetila najvešje napore združevanju meščanov v Ljudski fronti za premagovanje težav in izpolnitev nalog, ki so čakale LF, ter je predložil konferenci, naj se zmagovalna zastava dodeli Ljudski fronti Sarajeva kot najboljši v preteklem medmestnem tekmovanju.«
Zborovalci so sprejeli predlog z dolgotrajnim odobravanjem.
V	imenu izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije je izročil zmagovalno zastavico zastopniku Ljudske fronte Sarajeva Vladimir Simič in ji želel še večjih uspehov.
V	imenu Ljudske fronte Sarajeva se je zahvalil Hamzo Misirlić, ki je med drugim dejal:
»Ta zastava bo izpodbude prebivalstvu Sarajeva, slehernemu delavcu v podjetju, slehernemu učencu v šoli in sleherni ženi, da se bodo še bolj oklenili dela za izpolnitev nalog, ki nam jili zastavljata naša vlada in tovariš Tito. V imenu prebivalstva Sarajeva obljubljam, da se bo vse prebivalstvo zavzelo za izpolnitev naloge, zgraditev proge Sarajevo—Samac.«
Ob koncu slovesnosti je bila z navdušenjem sprejeta brzojavka, ki so ;o poslali predsedniku zvezne vlade in predsedniku Ljudske fronte Jugoslavije maršalu Titu:
»Dragi naš tovariš maršal!
Delegati Ljudske fronte Beograda. Zagreba. Ljubljane. Sarajeva in Skop-
Naj živi Komunistična partija Jo*
goslavije!
Naj živi naš prvi delavec maršal
Tito!
Pred koncem zborovanja bo bile poslane pozdravne brzojavke maršalu Titu, Centralnemu komiteju KPJ, zveznemu ministru za industrijo in predsedniku Gospodarskega sveta Borisu Kidriču ter predsedniku Centralnega odbora Enotnih sindikatov Salaju.
nami in s hrano. Kot nadomestilo za to bi dajal Trst Jugoslaviji protivrednost v industrijskih proizvodih.
Nato je omenil, da razpolaga jugoslovanska delegacija z najbolj točnimi kalkulacijami o sposobnosti tržaške industrije za proizvodnjo in delo. ker pomeni industrija v Trstu kruh za Tržačane. Jugoslovanska delegacija ima točno izdelane številne preglede o možnosti udeležbe Jugoslavije pri izmenjavi dobrin s Trstom. Da ne bi bilo nikakršnih nesporazumov v ocenjevanju proizvodov, je jugoslovanska delegacija predložila svoje tabele, ki so izračunane po svetovni ceni in v dolarjih, ki jih je spremenila v lire po ceni. za katero se prodaja dolar na borzi, ne da bi pri tem upoštevala nradni tečaj, po katerem se ne ravnajo niti borzne uprave v Italiji.
Prvi seznam se tiče hrane. Jugoslovanski strokovnjaki so izdelali pregled živilskih potreb tržaškega prebivalstva. Ta hrana predstavlja 2236 kalorij na dan. predmeti pa so prilagođeni današnjim potrebam in navadam Tržačanov. Po tem seznamu zna. ša prehrana po svetovni ceni in borzni vrednosti dolarja nad 15 milijard lir, toda svobodno ozemlje Trsta bo proizvajalo hrano le v vrednosti 5470 milijonov. Trst bo moral nvažati hrane za 11 milijard 290 milijonov, izvažal pa ho lahko živilskih proizvodov specifične vrste za okrog 1.5 milijarde. Od teh 11 milijard 290 milijonov je Jugoslavija v stanju in po trgovskih pogojih pripravljena, da dobavlja Trstu 89 •/«. t. j. za več kot 10 milijard, od Trsta pa kupiti hrane v vrednosti 907 milijonov, t. j. 61 •/o vsega izvoza hrane. Glede na to bi se mogla prehrana Trsta s strani Jugoslavije popolnoma zagotoviti, razen z nekaterimi kolonialnimi proizvodi.
Glavna tržaška industrija bo morala nabaviti za 12.5 milijarde surovin. Jugoslavija ji lahko dobavi 42 •/« te količine. Trst bo proizvajal industrijskih predmetov za 21 milijard. Od tega je Jugoslavija pripravljena kupiti
lja, zbrani na slovesni konferenci, posvečeni zaključku medmestnega tekmovanja in dodelitvi zastavice mestu zmagovalcu Sarajevu, Vam pošiljajo tople pozdrave.
Ko so prebivalci naših mest sledili Vašemu klicu, naj bo leto 1946 leto velikega poleta in zmag pri obnovi in graditvi naše države, jim vi bilo žal truda ter naporov pri ustvarjanju blaginje in lepše prihodnosti naših narodov.
Izpolnili smo obveznosti, za kar smo se Vam obvezali ob začetku tekmovanja. Med tekmovanjem glavnih mest naših ljudskih republik sta se še bolj okrepila bratstvo in enotnost naših narodov, še močnejša je postala zveza med podeželskim in mestnim ljnd-
Sofija, 26. jan. »Rabotničeško delo« objavlja članek svojega glavnega urednika Vladimirja Po Tomova, ki poudarja upravičenost zahtev jugoslovanske vlade, Navajajoč vsebino spomenice jugoslovanske vlade londonski konferenc; pripominja:
»Poudariti je treba, da vsebuje spomenica jugoslovanske vlade tako prepričljive razloge in to zgodovinske, narodnostne, gospodarske in zemljepisne. da M vsak nepristranski sodnik brez oklevanja rešil spor v korist Jugoslavije.«
Po opisu zgodovinskega razvoja poudarja. da po nujnem razpadu avstro-ogrekega imperija niso dobila izraz ta nacionalna vprašanja pravične demokratične rešitve. Odločilni činitelj ni bila volja dotlej zasužnjenih narodov, ampak politične koristi ene ali druge velesile. Na ta način so koroški in drugi Slovenci — potomci onih starih Slovanov, ki so se stoletja upirali nemški germanizaciji — postali žrtev imperialističnih teženj. Sedaj bi bil čas, da zavezniki popravijo krivico, storjeno po prv,i svetovni vojni. Osvobodilni boj se ni vodil samo za zmago nad napadalci, ampak tudi za uničenje napadalnih korenin. Eno teh ko-
Dr. Ivan Ribar predsedniku Francoske republike
Beograd, 26. jan. Predsednik Prezidi je Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar je poslal Vincentu Aurr olu ob njegovi izvobvvi za predsednika Francoske republike naslednjo brzojavko:
»Ko prevzemate visoke dolžnosti predsednika Francoske republike, sprejmite v imenu Prezjdija Ljudske skupščine FLRJ želje, kakor tudi izraze naših simpatij za veliki prijateljski in zavezniški francoski narod.«
Naše predstavništvo pri italijanski vladi
Beograd, 26. jan. Jugoslovanska ria-da je sklenila ustanoviti politično predstavništvo FLRJ pri vladi italijanske republike. Jugoslovanski predstavnik v zavezniškem sosvetu za Italijo Josip Smodlaka je sporočil ta sklep Italijanskemu zunanjemu mini-stn v ostavku Nenniju.
za 12.5 milijarde blaga oziroma 60’/» celotne proizvodnje tržaške glavne industrije. Jugoslovanski delegat je navedel podrobne podatke o preskrbi in proizvodnji sleherne izmed ir-žaških velikih industrij. Pri tem se je pokazalo, da se bodo mogle vsem industrijskim podjetjem v Trstu zagotoviti osnovne surovine in da bodo mogla vsa obratovati, če se bo Trst povezal z Jugoslavijo. Težka kriza zaradi brezposelnosti v Trstu, v katerem je približno 35.000 brezposelnih industrijskih delavceT. hi prenehala s to zdravo naslonitvijo Trsta na njegovo naravno zaledje, na Jugoslavijo, ki mu edina lahko da dejansko protivrednost za prodajo proizvedenih predmetov.
Razen tega je Jugoslavija za Trst glavni dobavitelj lesa. premoga, elektrike, gradbenega materiala, živinske krme. tobaka in drugih proizvodov. Če se Trst ne ho še naprej razvijal, bo rabil na leto za 2742 milijonov raznih potrebščin, ki jih bo moral nabaviti iz Jugoslavije. Na ta način bi postala Jugoslavija dejansko glavni dobavitelj in glavni kupec v Trsta.
Po podatkih, ki jih je navedel dr. Bartoš. bi Jugoslavija letno izvažala v Trst blaga za 18 milijard lir. v Trstu pa bi nabavljala za 14.336 milijonov. Ker bi bila še vedno aktivna v trgovini s Trstom, bi to dalo pobudo za intenzivne druge trgovske stike Jugoslavije in Trsta, zlasti za razvoj pomorskega prometa, do katerega hi neogibno moralo priti, če bi Jugoslavija delala s tržaško industrijo. To bi še bolj pripomoglo k živahnosti in zaposlitvi Trsta.
Po ekspozeju jugoslovanskega delegata so delegati velikih sil imeli informativne razgovore z dr. Bnrto-šem. nakar je na zahtevo britanskega delegata predsedujoči sovjetski delegat Geraščenko zaključil sejo tako, da se bo njeno delo nadaljevalo, ko bodo štiri delegacije proučile material, ki ga jim je predložila jugoslovanska delegacija.
stvotn in organizacije Ljudske fronte so se še bolj okrepile, združene pri delu za obnovo in zgraditev dežele. Tekmovanje je postalo sistem našega dela in velika šola, ki nas TZgaja ter usposablja za pove uspehe.
Ob zaključku tekmovanja glavnih mest Vam obljubljamo, tovariš maršal, da bomo na Vaš poziv, naj bo leto 1947 — leto še večjih zmag pri graditvi države, posvetili vse svoje sile za čimprejšnjo izzpolnitev gospodarskega načrta in dvig naših mest. tako da bodo postala v resnici ponos naše domovine — Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Naj živi dolgo naš tovariš in učitelj maršal Tito, organizator novih zmag pri graditvi naše dežele!«
renin predstavlja staro stremljenje Nemcev po nadvladi nad drugimi narodi. Vladavina Avstrije in Italije nad slovenskimi deželami je bila brez dvoma eden izmed činiteljev, k; so podpihovali napad hitlerjevske Nemčije in fašistične Italije na Balkan, na države Južnih Slovanov.
Formalno poudarjanje, da je ostala Slovenska Koroška v avstrijskih mejah na podlagi plebiscita iz 1. 1920., priča samo o tem. pod kako nemoralnimi in nedemokratičnimi pogoji je bil ta plebiscit izvršen. Široka in aktivna udeležba koroških Slovencev skupno z njihovimi jugoslovanskimi brati v osvobodilnem boju — v partizanskem gibanju proti hitlerjevskim okupatorjem, govori popolnoma jasno o Tolji tega prebivalstva, da se priključi svoji domovini — Jugoslaviji.
Odrekanje teh pravic koroškim Slovencem, ki so si jih s krvjo izvojevali v boju proti svojim stoletnim zatiralcem. bi pomenilo raroati v nasprotju z najenostavnejšimi demokratičnimi načeli, bi pomenilo poteptati vse svobodoljubne ideje, v imenu katerih so zavezniki vodili vojno proti fašističnim nasilnikom.
Argentinski diplomatski zastopnik v Beogradu
Beograd, 25. jan, Včeraj je prispel v Beograd argentinski odpravnik poslov g. Carlos A. Ferro z osebjem poslaništva.
G.	Ferro se je nastanil v hotelu »Majestic«, kjer bo začasno tudi pisarna argentinskega poslaništva.
VREMENSKA NAPOVED za torek 28. januarja 1917:
Oblačno, pozneje delna razjasnitev ter
mrzli vetrovi. Temperatura bo nekotio padla.
TURISTIČNO VREMENSKO POROČILO z dne 27. januarja ob 7. url zjutraj:
Bohinj —12. oblačno. 15 cm pršiča, na 25 cm podlage.
Bled —12. oblačno, drsališče uporabno, 10 cm pršiča.
Kranjska gora —10. oblačno. 15 cm pršiča na 50 cm pcdlage. skakalnica uporabna.
Planica —13. oblačno. 20 cm prš-'ča na 80 cm podlage, skakalm.ci na 25 in 65 m uporabni.
Dol Toplice —9 sneži. 5 cm pršiča na 15 cm podlage.
Slatina Radenci —7 oblačno 15 cm np. šča.
Turistično društvo Slovenije.
Govor predsednika Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije tov. Toneta Dolinška
V tekmovanju med mesti je bila podeljena zmagovalna zastava Ljudski fronti Sarajeva
Priključitev Slovenske Koroške
k Jugoslaviji je edino pravilna rešitev
koroškega vprašanja
Bolgarski Ust o upravičenosti zahtev, ki jih je postavila jugoslovanska vlada glede Avstrije
0 naši davčni politiki
Sme ned sikih naporov za uvedbo načrtnega gospodarstva. Podjetja in uprave, predvsem pa sami delavci tekmujejo, da bi čim hitreje in čim bolje izvedli naloge, ki jih pred nje postavlja plan. Na to delo, na načrtnost v našem gospodarstvu smo se pripravljali vso dobo po osvoboditvi. Ugotoviti moramo seveda, da se niso vsi z enako zavestjo odgovornosti vključevali v te priprave.
če hočemo uspešno izvajati načrtno delo, moramo sodelovati vsi, moramo vključiti v delo vsa sredstva in vse sposobnosti. Predvsem pa se moramo zavedati, da ne bomo gradili industrijskih naprav in elektrificirali našega gospodarstva, če ne bomo imeli na razpolago zadostnih sredstev za to. Osnovna sredstva prihajajo iz same produkcije. Kar so nekoč pograbili bankirji in fabrikanti in na račun ljudskih žuljev razsipavali v tujini, vse to se danes steka v skupni fond, v naš proračun in ustvarja pogoje za izgradnjo nove industrije in s tem za izgradnjo boljšega življenja delovnemu človeku. Toda to niso in ne smejo biti edini vir naših dohodkov. Razen tega so tudi še druge potrebe, ki jih moramo prav tako zadovoljiti, če hočemo, da bo vse naše gospodarstvo boljše, da bo naše življenje lepše in v skladu z novo stvarnostjo, ki je nastala po globoki družbeni spremembi pri nas. Imamo potrebe v zdravstvu, v prosveti, kmetijstvu, socialnem skrbstvu, v sami administraciji itd. Ko se torej pripravljamo na plan, ne smemo pozabiti tudi teh potreb in ne smemo mimo virov dohodkov, Iti slew ne izvirajo iz same industrije, ki so pa prav taho važni, ker z njimi krijemo potrebe, ki dopolnjujejo naše gospodarske napere. Taki viri so raznovrstni davki. To odnosu do naše davčne politike in do splošnih potreb naše skupnosti, lahko ocenjujemo odnos do nove stvarnosti sploli in s tem odnos do našega načrtnega gospodarstva še posebej. Hotel bi zato nakazati nekoliko pojavov, ki so bili v preteklosti značilni tako za našo davčno politiko, k3kor za odnos do te politike in ki so zelo poučni za našo bodočnost.
Predvsem moramo ugotoviti, da je bilo finančno poslovanje najbolj obremenjeno s staro kapitalistično miselnostjo in se zato danes tudi z največjo težavo prilagaja novi družbeni in gospodarski stvarnosti. To vidimo v naši davčni politiki, ko smo sicer imeli nove predpise, ki pa so v veliki meri izvirali iz stare predvojne zakonodaje n so zato predvsem v odmeri davkov veljale v polni meri stare metode. Xoda še te metode smo se poslužili s polovičarsko in zato dopustili nesorazmerno obdavčenje ali pa opustili vsako zahtevo po dejanskem plačilu davkov. Samo tako se je lahko dogodilo, da so n. pr. kmetje plačali samo 40 milijonov davkov, ko so v stari Jugoslaviji, ko je bila velepo-lest odločno privilegirana, samo na zemlja rini plačali ca. 80,1)00.000 din. Samo talio je bilo mogoče, da so od preko 1 milijarde repubUčmh dohodkov v 1. 1946. plačali kmetje, obrtniki, trgovci in drugi privatniki samo ca. 330 milijonov, oziroma s krajevnimi dokladami 660 milijonov din. Će bi državni sektor ne dajal dovolj visokih dohodkov, bi našega proračuna dohodkov sploh ne ostvarili.
V letu 1946. smo izvedli agrarno reformo in s tem razbili izkoriščevalsko veleposest. Toda nismo še razbili v celoti miselnosti te veleposesti, ki še danes vlada po mnogih večjih kmetijah in ki se izraža v prikrivanju dejanskih dohodkov, v neplačevanju ugotovljenih davkov, v utajah itd. Mirno smemo ugotoviti, da sta v letu 1948. izpolnila v glavnem svojo dolžnost mali in srednji kmet, toda tudi ta dva le, če v davčnih komisijah niso sedeli veliki kmetje, ki so hoteli z nizkim odmerjanjem davkov zaščiti predvsem sebe. Prav gotovo ni slučaj, da so najnižje akontacije na davek v letu 1948. ponudili prav najbogatejši okraji ket so to Celje, Ljubljana okolica, Ljutomer, Ptuj.
Podobno stanje lahko ugotovimo tudi pri našem obrtništvu, ko so bili mali obrtniki mnogo vestnejši plačniki davkov kakor pa večji. In če sedaj vemo, da je znašal naš redni proračun izdatkov za leto 1946. preko ene milijarde dvesto milijonov, potem moramo ugotoviti, da je le majhen del teh izdatkov kril kmet in obrtnik. Glavni nosilec davčnih bremen je bil v letu
1946. naš delavec, Id pa je Ml Istočasno tudi nosilec gospodarskega poleta in s- tem skupnega napredka vsega ljudstva.
Značilnost starih odnosov do davkov jn s tem značilnost stare miselnosti se je kazala v mnenju, da so davki nepotrebno zlo, da služijo samo izkoriščanju, da si z njimi polnijo žepe razni kapitalistični mogotci in podobno. To je v celoti držalo za staro Jugoslavijo. Davki so bili krivični, nesorazmerno porazdeljeni jn niso upoštevali dejansko zmogljivosti poedin-ca. Ker so šli v veliki meri res tudi v žepe poedineev iz vrst vladajočih, nismo prejeli nikdar čistih javnih obračunov.
Vztrajati danes v isti miselnosti, navajati k enakim odnosom, pa ni več v skladu z resničnimi ljudskimi potrebami. Našemu kmetu je potrebno znanje v umnem gospodarstvu, vsem so potrebne šole, bolnišnice, socialne ustanove itd. Za vse to so potrebna sredstva, za katera pa morajo vedno biti tudi čisti javni računi. Naše davke moramo zato gledati kot potrebo, ki nastaja v tesni povezanosti z našim skupnim stremljenjem, da dvignemo blagostanje, da ustvarimo vsem res srečno življenje. Vzgoja in vsaka druga dejavnost, ki dviga našo kulturno raven, vpliva na uspešnost našega delovnega proeesa, ker dviga strokovno in znanstveno sposobnost. S tem pa prispeva k izboljšanju vsega našega življenja. Zato moramo z drugačnimi očmi gledati na našo davčno obveznost, zato moramo drugače ocenjevati svojo dolžnost, da do-prinašamo skupnosti. Nič več skrivanje, namerne nizke odmere in utaje, temveč pošteno plačilo za velike ugodnosti, ki nam jih nudi skupnost.
Posebno nazorno vidimo nezdrav odnos do izpolnjevanja davčne dolžnosti, če že omenjene številke primerjamo z glavnimi postavkami našega proračuna iz 1. 1946. Za kulturno prosvetne namene smo izdali v letu 1946. iz republiškega proračuna ca. 345 milijonov. Glavna postavka v teh izdatkih so šole, katerih je največ na podeželju. Kaj pomenja'v primeri s temi izdatki 40, oziroma 330 milijonov plačanih davkov? In če pri tem še upoštevamo, da je bilo v prvem letu po osvoboditvi ustanovljenih več novih ljudskih šol ter preko 60 strokovnih šol, vidimo, da so tisti, ki se z njimi v glavnem okoriščajo, zanje le malo prispevali, saj so tu še zdravstvene, socialne in druge potrebe, ki jt hje bi,lo treba prav tako kriti. Za zdravstvene in socialne namene so znašali izdatki ca. 520 milijonov. Ce upoštevamo plačane davke skupno z dokladami, t- j. ca. 660 miiojonov, ugotovimo, «a niso prispevali kmetje, obrtniki in trgovci v letu 1946 niti toliko sredstev, da bi lahko krili vse prosvetne, .zdravstvene in socialne potrebe, ki znašajo ca. 865 milijonov. Razlika pa se še poveča, ko ugotovimo, da so bili iz krajevnih doklad kriti tudi administrativni izdatki samih ljudskih odborov.
Mislim, da ta primerjava dovolj jasno govori o tem, da širok krog davkoplačevalcev svoje dolžnosti do skupnosti ni izpolnil. Nad tem dejstvom so moramo zamisliti prav posebno danes, ko z nizom novih uredb pripravljamo naš prvi plan. Će se je lahko delavec vživel v smisel novih uredb, če mn pomenjajo novo življenje in jim zato s tekmo v produkciji daje polno vsebino, potem bo moral še pra v posebno razumeti vsak državljan smisel državljanske davčne dolžnosti, ki ima danes tudi novo vsebino, kakor imajo novo vsebino vsi gospodarski ukrepu Izpolnjevati davčno obvezanost pomeni zato prav tako graditi novo življenje in nalaga zato
veliko moralno odgovornost Ustim, ki morajo davčne predpise izvajati in tistim, ld jih morajo izpolnjevati.
Govorili smo, da smo se v svojem dosedanjem delu posluževali starih metod. Stare oblike so se predvsem kazale v pisarniškem poslovanju, v birokratskem odmerjanju in še bolj birokratskem izterjevanju davkov. V svoji metodi pa smo ostali le na polovici poti. Tam, kjer smo naleteli na odpor, na izigravanje zakonskih predpisov, na širjenje nezdrave stare miselnosti, nismo posegli po prisilnih ukrepih.
če govorimo o prenizkem vplačilu davkov, seveda ne mislim, da je treba priviti davčni vijak, da moramo davile zvišati. Ne! Prav nobeno zvišanje davčne stopnje ni potrebno. To bo razvidno tudi iz nove uredbe o davku na dohodek. Potrebno pa je točno plačilo zneska, ki odgovarja dejanskim dohodkom davkoplačevalca. In tu bodo morali ljudski odbori s svojimi finančnimi odseki poseči tudi po prisilnih sredstvih, če sama davčna zavest ne bo dovolj visoka.
Točno je, da bodo morali finaiični-odseki spremeniti način svojega dela, sprostiti ga bodo morali starih birokratskih navlak ,ko je bilo za skromne zneske popisanega mnogo preveč papirja, politizirati bodo morali svoje delo, to se pravi, tudi davčno politiko povezati s tolmačenjem spiošmh političnih problemov, novih družbenih in gospodarskih problemov ter tako dvigniti med davkoplačevalci zavest, da je njihova dolžnost Izpolniti v polni meri svojo davčno obvezo.
Finančni odseki ne smejo opirati svojih davčnih odmer na stare kata-sterske podatke. Kataster nam je služil za pomožno sredstvo v letu 1946. Povzročil je mnogo krivic in nepravilnosti. V bodoče nam morajo biti merilo samo stvarni dohodki, ki jih je davčni zavezanec dosegel v enem letu. Kjer bodo ugotovitve dohodkov mogoče iz knjig ali splošno znanih dejstev, jih morajo napraviti finančni odseki sami. Kjer to ni mogoče, morajo nastopiti davčne komisije. Toda iz teh komisij moramo izločiti vse, ki v letu 1946. niso pošteno opravljali svoje državljanske dolžnosti, katerim so bile davčne komisije najboljše skrivališče za izvajanje protiljudske davčne politike. Predvsem mora iz davčnih komisij vse, kar je še obremenjeno s staro veleposestniško miselnostjo, kar je daleč od sedanje politične stvarnosti, kar ni razumelo novih družbenih sprememb in zato tudi ne razume naših novih nalog. Tako delo davčnih komisij, kakor tudi samostojne ocene finančnih odsekov morajo biti stavljene na vpogled javno vsem davkoplačevalcem.
V zvezi s pravilnim izvajanjem davčne politike čaka težka in odgovorna naloga naš politični aktiv. Doslej so posvečali aktivisti OF temu vprašanju mnogo premalo pozornosti. Prav zaradi tega tudi ni bil zadovoljiv uspeh naših' davčnih organov.
Nove naloge, ki stoje pred nami na gospodarskem polju, še posebno zahtevajo od nas, da ne pozabimo na vse druge dolžnosti, ki dopolnjujejo ves sistem našega dela, ki so prav tako važne za končni uspeh in zato tudi vredne, da jim posvetimo potrebno skrb. Od političnega aktiva bo odvisno, kako bodo davkoplačevalci razumeli svoje dolžnosti, odvisno bo poslovanje okrajnega finančnega kadra In predvsem naloga, da z rednimi, pravilno odmerjenimi davki ustvarimo v proračunu za leto 1947. pravilnejši odnos med dajatvami državljanov in izdatki, ki gredo za kulturno prosvetne, zdravstvene in socialne namene vsega ljudstva,
Zoran Polič
Obvestilo Kontrolne komisije
Na Kontrolno komisijo LRS — Biro za pritožbe jn predloge, se v številnih primerih obračajo ljudje zaradi ponovne pridobitve volivne pravice. V zvezi s tem opozarjamo vse prizadete, da Kontrolna komisija takih pritožb ne bo obravnavala. Odklonitev volivne pravice ni dokončna ter imajo prizadeti ob izpolnitvi pogojev, predpisanih z zakonom ter z vključevanjem v delo za korist ljudske skupnosti možnost, da neposredno pri pristojnem ljudskem odboru ponovno vlože prošnjo za vpis v volivni imenik, oziroma da se proti prvostopni odločbi pritožijo na pristojno okrajno ljudsko sodišče.
Pritožba na Kontrolno komisijo ni redna pot za reševanje takšnih
zadev. Naloga Kontrolne komisije je, da obravnava primere napak in pomanjkljivosti v pcslovanju upravnega aparata, ne pa da postane instanca za reševanje vprašanj, glede katerih je na razpolago redna pot.
Štev. 773-25/1	Iz sekretarijata
KONTROLNE KOMISIJE LRS
Mladinsko progo Samac-Sarajevo bo gradilo 180.000 mladincev in mladink
V dneh 20-, 21. in 22. t- m. je bil v
Beogradu VI. [plenarni sestanek Ccn-t rain ega sveta Ljudske mladine Jugoslavije. Na sestanku so obširno razpravljali o vseh bližnjih nalogah naše mlađane, zlasti pa o pripravah za gradnjo nove mladinske proge Samac—Sarajevo. Ob zaključku je plenum sprejel glede priprav za gradnjo prog« Samac—Sarajevo naslednje važne sklepe:
Da bi izpolnila naloge, ki jih je sprejela v svojo delovno dolžnost, mora mladina zgraditi s prostovoljnim delom tudi železniško progo Samac—Sarajevo, dolgo 237 km. Nova mladi«.Ita proga Samac—Sarajevo je velike gospodarske važnosti za našo državo. Izpeljana bo siozi pokrajino, ld je nenavadno bogata na rudah. Žito bo njena gradnja velikega pomena za razvoj našega celotnega gospodarstva. Pri težidh delih na mladinski progi Brčko—Banoviči. ki je bila velika in splošna vzgojna šola mladine, se je vzgajalo na desettisoče mladincev in mladink v obvladovanju teitooč in v vzdržljivosti, v delovnem poletu in delovni disciplini Mladinska proga S crnac—Sarajevo je delo petle.iaega načrta industrializacije in elektrifikacije naše države, obenem pa tudi naj-večja gradnja v tem letu. Zato bo zahtevala gradnja te proge- od nas mnogo več napora, mnogo več strokovnega in organizacijskega znanja, mnogo več truda pri organiziranju vzgoj no-zabavnega, kulturno-prosvet-nega in fizkultumega življenja na gradnji proge. Za izpolnitev ta v®itae oaiLoge bodo morale vse naše organizacije vložiti, zelo velike napore. Da bi se ta alkcija izvedla pravilno in v čin krajšim roku, je VI. plenarna sestanek sprejel naslednji sik’ep;
1.	Vse naše organizacije morajo že sedaj začeta široke priprave za gradnjo mlađ'idske proge, predvsem je treba vsestransko popularizirati gradnjo nove mladinske proge tako, da bo z njeno važnostjo in z dolžnostmi, ki jih ima ljudska mladina pri njeni gradnji, seznanjen vsak mladinec. Da se doseže ta cilj, je treba angažirati 'ne samo mladinsko organizacijo in mladinski tisk, temveč tudi ljudske organizacije 'in frontni tisk, radijske postoje, kinematografe itd.
Za popularizacijo proge je treba prav tako izkoristiti posvetovanje mladincev - udarnikov z akcijo v letu
1946.,	ki bo v februarju 1947. v Beogradu. Na vseh kongresih po republikah. kakor tudi na vseh okrajnih in okrožnih posvetovanijah je treba v posebni točki dnevnega reda vsestransko razpravljati o ukrepih, ki bodo pod vzeti v pripravah za to »točijo.
2.	Vzporedno s popularizacijo proge in pojasnjevanjem njene važnosti je treba začeti z mobilizacijo mladincev in mladink za gradnjo. Za prvo laneno je treba mobilizirali 46.000, za drugo 74.000, za tretjo izmeno pa
60.000	mladincev nad 16 let starosti. Vseka izmena bo začela z delom v dveh skupinah: prva izmena 1. aprila in 1. maja, druga izmena 1. junija in
1.	julija im tretja izmena 1. avgusta in
I.	septembra. Iz vrst mladine, ki se prostovoljno prijavi za sodelovanje pri gradnji, je treba že sedaj formirati delovne enote, kd morajo takoj pričeta s pripravami
3.	Da se bomo čim uspešneje pripraviti za gradnjo proge, je potrebno, da se vez k aktiv obveež za skupno število mladincev, ki bodo šli na progo, posebno pa za prvo izmeno. Aktivi po vaseh morajo med obveznostmi predvideti tudi pomoč pri obdelavi zemlje in podobno družinam tistih mladincev, k] odhajalio na progo. Srednješoblta in študentska mladina Se mora obvezati, da bo pravočasno in uspešno opravila izpite, da bo mogla it na progo.
4.	Da bodo enote pravilno in dobro organizirane, je potrebno, da se takoj formirajo brigadni štabi. Vse brigadne štabe je treba formirati najkasneje do začetka marca. Prve dolžnosti brigadnih štabov so:
a)	nabava najnujnejših stvari za opremo brigad,
b)	zagotovitev knjižnice in oskrbe z lokalnim tiskom,
c)	zagotovitev .fizkultumega inventarja,
d)	zagotovitev vodilnega kadra za amaifabeteke tečaje in drugo delo v brigadi
5.	Po vseh republikah se morajo organizirati enomesečni tečaji za ko-ma«fante in kulturno prosvetne referente brigadnih štabov. Tajništvo Centralnega sveta bo izdelalo program za te tečaje, ki se morajo začeti najkasneje 15. februarja Formiranje brigadnih štabov bodo izvedli okrajni odbori v soglasju z okrožnimi ali glavnimj odbori.
6.	Vnaprej je treba določiti po 30
mladincev iz vsake brigade, kj bodo obiskovali razne dvomesečne tečaje na progi. Od tega števila je treba določiti 15 mladincev za strokovne tečaje, 15 pa za tečaje za vodstvo mladinarih in drugih organizacij. Pri odbiranju se je treba ozirati na terenske potrebe in želje, nagnenja in sposobnosti poediinih mladincev. Tajništvo Centralnoga sveta bo predpisalo število tečajnikov iz vsake republike za vsak tečaj posebej. Glavna odbori bodo to število po potrebah porazdeliti med brigade.
7.	Univerzitetne organizacije Ljudske mladine morajo pripraviti 2C0 predavateljev in vodateljev tečajev Po razporedu, ki ga bo izdelalo tajništvo Centralnega sveta.
8.	Glavni odbori morajo organizirati tečaje za tolmače, ki bodo sodeloval v tujih brigadah.
9.	Tajništvu Centralnega aveta se nalaga dolžnost, da zagotovi potrebni mladinski vodstveni kader zb Glavni štab mladinskih delovnih brigad, kakor tudi za sekcije ih odseke. V ten pogledu mora tajništvo nepravih vse, da bodo rezultati tečajev čim boljši.
10.	Poleg tega mora tajništvo Centralnega sveta izvršilh naslednje:
a)	organizirati tečaj za fizkulturne voditedjje za progo, zagotoviti gradnjo igrišč in nabavo potrebščin za fitikul-turo;
b)	zagotoviti izdajanje lista dvakrat v tednu in novo radysko postajo;
c)	izdelati program dela in življenja v'brigadah;
č) izdelati načrt mobilizacije in premeščanje delovnih brigad;
d)	urediti sanitetno službo in socialno zavarovanje za primer nesreče za vse mladince;
f)	zagotoviti zdravo in ugodno nastanitev. prehrano in delovne obleke za mladino.
Tuđi mladina Slovenskega Primorja se pripravlja za gradnjo nove proge
Mladina Slovenskega Primorja je z velikim navdušenjem sprejela vest, da bo lahko sodelovala z drugo jugoslovansko mladino pri gradnji nove mladinske proge šamac—Saraje. vo. Povsod so takoj pričeli študirati načrt gradnje, da se za delo dobro pripravijo. Okrožni odbor Zveze antifašistične mladine Julijske krajine za vzhodno - primorsko okrožje je skupno z Vojaško upravo JA, okrožnim Agit-propom, sindikati in Poverjeništvom PNOO organiziral tečaje, ki so strokovna priprava za delo na progi te za vsa druga dela, ki jih ima mladina letos v načrtu. .
V Vrhpolju je organiziran tečaj za statističarje, v Vipavi pa bolničarski tečaj. Na tem tečaju bodo pri predavanjih in praktičnem delu sodelovali zdravniki, bolničarji in bolničarke iz raznih bolnic Julijske krajine, največ pa bo pomagal Rdeči križ. Okrožni fizkultumi odbor bo organiziral fizkultumi tečaj. Na kulturno prosvetnem tečaju pa se bodo vzgajali kadri, ki bodo v brigadah skrbeli za kulturno prosvetno delo. Vojaška uprava JA bo pomagala pri organiziranju tečaja za desetarje in vodnike. Strokovni tečaj za komandirje in komandante se je že pričel na progi sami, kamor je odšlo iz Slovenskega Primorja 19 mladincev. Na vseh prej omenjenih tečajih bo po 60 mladincev m mladink.
Okrožni odbor je v sporazumu z Glavnim odborom LMS določil za progo Samac—Sarajevo 1350 mladu ne iz Julijske krajine. Mladina pa se je za to progo tako zelo navdušila, da bo število po dosedanjih podatkih
nedvomno kmalu prekoračeno. Posebno v okrajih Ilirska Bistrica, Postojna in Idrija je navdušenje tako veliko, da jih je za progo šamac — Sarajevo že sedaj prijavljenih mnogo več ,kakor pa določa število za posamezni okraj.
Ker bo Slovensko Primorje kmalu priključeno k Jugoslaviji, bo vključena v delovne brigade tudi mladina Kanalske doline, Kobariškega, Brd in še nekaterih drugih krojev, od koder je bilo že veliko mladincev in mladink na gradnji proge Brčko— Banoviči in na drugih prostovoljnih delih v Sloveniji. S posebnim veseljem se za nova dela pripravlja šolska mladina. Po vseh šolah, gimnazijah in učiteljišču v Slovenskem Primorju si p:stavljajo delovne načrte in se za njih izvedbo teoretično usposabljajo. _
Ljudstvo Julijske krajine bo svoje brigade opremilo z lastnimi sredstvu Okrožni odbor bo organiziral skupno z okrajnimi mladinskimi odbori »Mladinski teden«, ki bo cd 23- februarja do 1. marca. Ta teden oo predstavljal akcijo za opremo mladinskih delovnih brigad. Veliko pomoč pri oskrbi brigad bo nudila tudi organizacija AFŽ, ki bo to delo vključila v svoje predkongresno tekmovanje. Mladina Slovenskega Primorja pa sedaj nabira po tolminskih pašnikih v vipavskem okraju, po Istri in v kazinskem okraju brinje, ki ga je v teh krajih vse polno. Brinje bo mladinska organizacija prodala podjetju za destilacijo sadja v Ajdovščini in z denarjem delno opremila svoje delovne brigade .
10 milijonov za regulacijo Velike Morave
V	LR Srbiji so pričeli lani regulirati Veliko Moravo. Utrjevali so bregove, čez katere se je največkrat razlivala voda. V beograjskim okrožju so zavarovali 350 m nasipa pTi zabanskem mostu. Za nasipe so porabili 4 tisoč kubikov gradbenega materiala in izkopali okrog tisoč kubikov zemlje. Pri Velikem Orašiju so zavarovali izliv Jasenice in v dolžini 700 m utrdili obrežje Velike Morave. Za vsa v beograjskem okrožju opravljena regulacijska dela so porabili 2,500.000 din.
V	okrožju Požarevac so zgradili obrambne nasipe n» Veliki Moravi pri najbolj povodnji izpostavljenih vaseh Dragovcu in Batoveu. Tudi tu so za regulacijska dela porabili dva milijbna 250.000 din.
Pri Varvarinu v kraševskem okrožju so regulirali ustje Kalemiške reke pri izlivu v Veljko Moravo in opravili več drugih regulacijskih del.
Na odseku Bagrdan—Miloševo so utrdili 1900 m rečnega nasipa in v vasj Miloševo v dolžini 2 km utrdili strugo Morave.
Za vsa regulacijska dela na Veliki
Moravi so porabil; lani 10 milijouov dinarjev.
Morava je poplavila vsako leto velike površine zemlje. Zadnji čas pa se skuša celo vrniti v staro strugo, kar bi zelo ogrožalo cesto Markovac— Sviljanac. Zato bodo morali Moravo regulirati tudi tukaj.
Iz obnove in izgradnje
Delavci topilnice železa »Narodna talionica* * v Sisku so za uspehe v novembrskem tekmovanju dobili prehodno zastavico in bili ob tej priliki proglašenu tudi za najboljši delovni kolektiv kovinske industrije LR Hrvatske. Delavci »Narodne talionice« so opravili 19.241 prostovoljnih delovnih ur, za 24 % presegli proizvodni načrt, za 11 % znižati proizvodne stroške, za 24 % povečali kakovost izdelkov in za 12% povečali prihranke materiala.
Delavci tovarne tobaka »Maršal Tito« v Skoplju so decembra 1946 za 8% povečali proizvodnjo, za 11,76% zmanjšali proizvodne stroške in znatno izboljšali kvaliteto tobačnih
Matevž Hace:
Spsitilm s koroške dežele
(Nadaljevanje in konec.)
»Takrat bom šla. ko boste vsi šli, prej ne,« je tiho odgovorila mati ter odšla v kuhinjo .
»Take so koroške matere, dobre kot domač kruh,« reče podpolkovnik Luka.
V	sosedni sobi je komisar čete dvajsetim tovarišem bral iz »Samorastnikov«. Vsi so ga napeto poslušali.
»Hudičevo je lepa povest,« je rekel kuhar Tine, ki drugače ni bil prijatelj knjig.
Knjiga je vsa že mastna in oguljena.« se oglasi demača hčerka.
»Kaj ne bi bila.« ji reče četni komisar, »saj je edina v naši diviziji in roma od čete do čete.«
V	sosedni hiši so plesali.
»Od vraga znajo Korošice plesat,« mi reče Brkin.
Za mizo se je vsedel domač gospodar ter nam pravil različne dogodivščine s koroške dežele.
Cmdna se vam zde naša koroška dekleta. V hribe nosijo hrano partizanom, hodijo v postojanke, informirat se o številčnem stanju Švabov, kadar pa le pridete vi partizani, takrat pa mora biti ples.«
»Korajžna in brhlca so koroška dekleta.« mu odgovori Brkin, »in kar je zelo važno za sedaj, tudi zavedna.«
Vso noč smo bili v vasi. Vso noč je bilo zelo veselo. Harmonika je kar naprej škripala. Švabi so zaman besno streljati iz postojanke, ven si niso upali.
»Da imamo kaj razstreliva, bi jim razbili postojanko kar nocoj,« reče podpolkovnik Luka.
Domača mati je venomer kuhala ter nosila' hrano lovcem, ki so bili razpotaknjeni po vseh sobah in hlevu.
Komisar Brkin je šel ven ter ogledoval jasno lepo vaško pokrajino. V daljavi so šumeli in bučali spomlad-ni plazovi. Od Urške sem se je slišalo streljanje. Ko se je vrnil Brkin, nam je rekel:
»Dremljete za mizo, zunaj je pa tako lepa noč — najlepša v mojem partizanskem življenju, v gorah pa buče plazovi.«
Z Brkinom smo šli ven. v svetlo
marčno noč ter ogledovali pokrajino. Iz hiš se je slišala harmonika. Konec vasi so peli koroški partizani, pomešan; z lovci naše XTV. divizije. Naši lovci so bili zelo veseli, da so prebiti eno noč brez dolgega marša in borb.
Danilo se je, ko smo zapuščati lepo koroško vas in dobre prebivalce. Pil velikem kozolcu je stala dobra
koroška mati ter se rokovala z borci. V rokah je držala dva lonca, iz katerih je še dala piti mleka našim tovarišem ter dolgo zrla za nami, dokler ni zadnji partizan izginil za ovinkastim hribom. Dobra dekleta, zelo dobra vas, ati najboljša je pa bila tiha. skromna mati, ki nas je vso noč hranila. Jutranje sonce je obsevalo našo kolono, ki je šla dalje v koroške hribe.
*
Sredi aprila leta štiri in štirideset smo bili v neki gorski koroški vasi. Bila je nedelja. Cerkev je bila polna kmetov in bajtarjev iz Globoč. Zelo so se bili razveselili, ko so nas zagledali. Bilo je jasno jutro. Po gorah je bil še sneg, gorska vasica pa se je že kopala v zelenju. Naši pevci so peli nh koru v gorski cerkvici.
»Ti,« mi reče Brkin, »dobro bi bilo, da bi imeli zborovanje po maši. Naj ljudstvo sliši našo besedo.«
Po maši so napolnili ljudje šolske prostore. Dolgo smo govorili o naši borbi, o barbarskem fašizmu, o zgodovini lepe Koroške, o Gosposvetskem polju, o Vrbskem jezeru, o koroških narodnih buditeljih ter o nesrečnem plebiscitu, ki so ga zakrivili domači izdajalci skupaj z našimi sovražniki. V odmoru je pel naš pevski zbor partizanske in koroške pesmi.
»še nam govorite o borbi ln o naši Koroški,« so nas prositi, ljudje.
Ljudje so vse dopoldne poslušali naše govore in našo pesem. Sonce je gorko obsevalo gorsko koroško vas, ko so se ljudje razhajati na svoje domove. Iz hiš je donela harmonika. Dekleta so ostala in plesala z našimi lovci. Dan prej sme potolkli v borbi nad Slovenjgraa-cem šest in sedemdeset Švabov — SS-ovcev.
»Kako se lepo vidi) proti Celovcu,« je govoril Brkin skupini naših oficirjev in komisarjev.
Harmonika in pesem se je slišala daleč iz koroške gorske vasi. Prebi-vadci Globoč so se še dolgo spominjali tega lepepa zborovanja ter navdušeno pripovedovali, kako smo govorili, posebno pa, kako lepo je pel naš pevski zbor partizanske in koroške pesmi. Tudi mi smo v srcih nosili dobro koroško ljudstvo na vseh pohodih do konca vojne.
*
Majaj meseca leta pet in štirideset smo se vsuli iz vseh koroških poti, steza in hribov proti Dravi. Spotoma smo srečavali naše dobre kmečke ljudi, dobre matere — naše hra-nilke.
Razoroževali smo nemške divizije in bili vsi srečni, da smo lahko med tistimi, ki gredo v Celovec. Na pragu velike kmečke hiše je stala ponosno in pokonci naša znana mat* ter ogledovala bataljon za bata! jonom.
»Mati, z nami pojdite,« ji, reče komandir štabne patrole Grgorin.
»Dostikrat, mati, ste nas vse lačne nakrmili,« nadaljuje Grgorin »in nikoli vais ne bomo pozabili.«
»Samo zelo malo vas je tistih, ki ste bili .preteklo leto pri nas.«
»Mati,« ji rečem, »dobra koroška mati! Dosti tistih, katerim ste dali toplo sobo in dobro hrano, ne boste več videti. Ostali so v hribih. Mi pa gremo proti Celovcu. Zasedli bomo vso Slovensko Koroško!« reče materi Grgorin.
»Samo še Brkina manjka, da bi videl lepo koroško vas v zmagoslavju in majskem sončnem dnevu!«
Po vsej Koroški smo se razlili.
Vrata, po vseh hišah so se odpirala, dobri koroški ljudje so obdarovali naše borce. Planinsko zelena Slovenska Koroška je sprejela svoje zveste sinove,
»Kralj Matjaž se je zbudil pod Peco in prišel z vojsko odrešit našo koroško deželo,« sem slišal neko mlado mater, ki je pripovedovan la svojim otrokom povest o kralju Matjažu.
»Saj ni Matjaž, saj je maršal Ti-'to, ki je prišel z vojsko na Koroško,« so odgovarjali materi otroci. In otroci ter mi smo se smejali. To je bilo v neki veliki kmečki hiši blizu Celovca.
Pet slovenskih brigad je prodiralo ob kapitulaciji Nemčije na Koroško, po Kanalski dolini so pa prišli v dolgih pohodih tam od Trsta zmagoviti oddelki IV. armade. Nekaj
dni po kapitulaciji Nemčije smo izgubili 120 borcev iz 13. brigade v borbi s Švabi in četniki ter ustaši. Ko se je vsa' demokratična Evropa in Jugoslavija veselila sijajne zmage nad fašizmom, so najbolj krvaveli lovci naše zmagovite XTV. divizije.
Kako je bilo v naših srcih, ko smo zapuščali konec maja našo lepo Koroško, si lahko vsak misli.
Spotoma smo videti nešteto ljudi, ki so si brisali solzne cči.
»Ostanite tukaj!« so nas prosili dobri Korošci in Korošice.
Lepe vasi, zeleni travniki, zorane njive in tiha, lepa. mirna jezera so nas vabila: Ostanite tukaj, kjer je zibelka slovenskega naroda!
Ko sem s polkovnikom štantefom in podpolkovnikom Efenko pregledoval bataljone vseh naših petih brigad pred odhodom, smo slišali klice:
»Ali je to pravica? Ali ne vedo zapadni zavezniki, kje so naše meje in kje naši ljudje?«
S težkim srcem smo zapustili našo sveto zemljo Koroško, a s trdnim upanjem im prepričanjem, da bomo končno dobili zemljo naših dedov, za katero je umiralo in se berilo toliko naših najboljših ljudi.
Tisti dam pred odhodom sem v duhu videl dolgo, dolgo vrsto vseh znanih in neznanih borcev, ld so padli po sveti koroški zemlji, da bi bila čim prej svobodna.
Spomenica poljske vlade o vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo
Preiskava proti zarotnikom na Madžarskem je odkrila nove njihove načrte
London. 26. jan. (Tass) V zvezi z bližnjo sklenitvijo m rovne pogodbe z Avstrijo je poslala poljska vlada konferenci namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu spomenico, kjer poudarja svoje soglasje z moskovsko deklaracijo z dne 1. novembra glede vprašanja Avstrije. V skladu z omenjene deklaracije pravi spomenica:
»V interesu vzdrževanja mednarod-ga miru in zaradi zagotovitve neodvisnosti Avstrije meni poljska vlada, da je bistvenega pomena, da bi pogodba z Avstrijo vsebovala odstavke, ki bi jamčili: 1. prenehanje vsake propagande ali izvajanja kakršnih koli ukrepov, ki bi merili na uresničenje idej auslusa: Ž. odstranitev na-eionalno-socialističnih elementov s položajev, na katerih lahko vplivajo na razvoj političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Avstrije.«
Spomenica nadalje zahteva, da Avstrija vrne poljski državi, poljskim pravnim in fizičnim osebam vsakovrstno premično ali nepremično imo-
Atene, 27. jan. (Tass). Včeraj je novi grški ministrski predsednik De-caetrios Marimos predstavil parla-maiitu novo vlado, v katero so do sedaj vstopili sumo šefi strank, ki so sklenili sporazum.
Liberalna stranka, ki je odklonila sodelovanje v pogajanjih, ki so privedla do sestave koalicijske vlade, ostane v opoziciji, ker smatra, da je za prenehanje državljanske -vojne v Grčiji pred vsem potreben nov program z nsmencm pomiritve razmer v deželi, in popolna zavrnitev propadle Gaidarisove politike. Današnja izpiememiha ''"lade je po mnenju liberalcev samo izprumaniba oseb.
Demokratični krogi komentirajo sestavo nove vlade in menijo, 'da predstavlja blok monarhistov z desnim krilcm -parlamentarne opozicije, ki je usmerjena proti Estnu. V bloku ima monarhistična populistična stranka odločilni vpliv in bo, skrivajoč se za firmo koalicije, lahko izvajala svojo politiko.
»Elefteria« imenuje novo vlado desničarsko koalicijo. List -piše, da zastavlja Maxims vse napore, da bi pridobil Sofulisa za vstop v vlado, da bi tako zakrinkal reakcionarni značaj svoje vlade.
»Rizcapastjs« piše, -da je sedanja 13. vlada od začetka angleriie okupacije plod zakulisnih spletk Angležev- »Kot tvori 7 grehov 1 smrtni greh, tako je 7 bivših predsednikov vlad — nesrečnikov- ki so vstopli v nov® vlado, jamstvo, da bo to privedlo deželo do katastrofe.«
»Vima« poudarja, da se liberalci absolutno ne strinjajo s politiko nove vlade. Liberalci so mnenja, da je udeležba v taki vladi en:ka izdaji domovine ;n njenih interesov.
Vsi trije omenjeni časopisi objavljajo izjavo šefa progresivne demokratske stranke Cuderesa. k; izraža mnenje, da nova vlada ne bo mogla »narediti konca žalostnemu bratomornemu krvoproltju, kar dežela v prvi vrsti pričakuje.«
Pričakovati ni nobenih stvarnih sprememb
London, 26. jati. (Tanjug). Grška novinarska agencija v Londonu je
Praga. 26. jan. (Tanjug) Včeraj je bilo zaključeno zasedanje Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške, ki je trajalo diva dni. Drugi dan zasedanja je govoril generalni sekretar Rudolf Slanskv, ki je navajal podatke o organizacijskem stanju in o notranjih problemih Partije. Navajajoč podatke o povečanju števila članov Partije, je Slansky izjavil: »-Naša Partija je organizacijsko in po številu članov mnogo močnejša, kot na primer narodno socialistična in katoliška stranka skupaj.«
vino, investicije in aktive, ki so bile do 15. marca 1938 last poljske države ter poljskih pravnih in fizičnih oseb. Avstrija je dolžna poljski vrniti vso Imovino, ki je bila odnesena z ozemlja Poljske v obdobju med 1. septembrom 1939 in 9. marcem 1945, ki bi jo našli na ozemlju Avstrije, konkretno pa: industrijske, rudarske, poljedelske, trgovske in druge naprave, premični železniški park, aparate za zvezo ali televizijo, industrijske pro-zvode in polizdelke, surovine, živino in drugo blago, proizvedeno v poljskih tovarnah, kakor tudi predmete, ki so kulturne, znanstvene in verske vrednosti. Ako bi bila vrnitev nemogoča, je treba vrniti enako vrednost.
Poljska vlada zahteva, da jo oproste vseh finančnih obveznosti, ki so j' bile naložene s saint-germainsko in drugimi pogodbami, sklenjenimi do 15. marca 1938. Avstrija mora nudili Poljski vse možnosti v zvezi s tranzitom preko avstrijskega ozemlja, in sicef sredstva železniškega, cestnega, vodnega in zračnega prometa, kakor
objavila ob sestarvj nove vlade v Grčiji naslednji komentar svojega političnega urednika:	Priznanje, da bo
»nova« vlada »začasnega značaja«, dokazuje, da je skrpana na hitrico zaradi prihoda ameriške gospodarske misije in anketne komisije Varnostnega sveta v Grčiji. Pričakovati ni nobenih stvarnih izprememb. Znano je, da s-o od vseh političnih straink v parlamentu samo Sofubsovi liberali zahtevali izpremembo vladne poli-tike. »Parlamentarne stranke, ki so se sporazumele o sestavi nove vlade, sestojijo iz odpadnikov raznih političnih sk-upin, kakor so n. pr. pristaši generala Zervasa. V novo vlado, je vstopil n. pr. Fapandtr®u. hi se je popolnoma diskreditiral v očeh grškega ljudstva v dobi septembrskih dogodkov leta 1944. Sofokles Venize-los je v izgnanstvu v Parizu podpiral Metaxasovo diktaturo in je sklenil zvezo s populisti v dobi pred marčnimi volitvami. V vlado je vstopil tudi KaneiLopulos.
V vseh demokratičnih krogih smatrajo, da vključitev teh oiseb v grško vlado, ne bo imela nobenega resnega vpliva na politiko, niti ne bo v kakršnem koli pogledu olajšala velike notranje krize v Grčiji.«
Albanska delegacija za zasedanje Varnostnega sveta
Tirana, 27: jan. (ATS) V z vez j s pritožbo, ki jo je predložila britanska vlada zaradi incidenta v Krfski ožini, je Varnostni svet OZN pozval Albanijo, da pošlje svojo delegacjo na zasedanje Varnostnega sveta, ko bodo obravnavali pritožbo. Vlada LR Albanije je odgovorila na poziv Varnostnega sveta in imenovala delegacijo z albanskim poslanikom v Beogradu Hišnim Kapom na čelu, ki bo odpotovala v New York.
Tirana, 27. jian. (ATS). Albanska delegacija s polkovnikom Nesti Ke-rendžijem na čelu, ki bo zastopala Albanijo v anketni komisiji Varnostnega sveta za proučitev položaja v severni Grčiji, je odpotovala v Grčijo.
V zvezi z bližnjimi nalogami Partije in napori vsega češkoslovaškega naroda na polju obnove in izgradnje nove demokratične ČSR je Slanskv obsodil protiljudsko dejavnost reakcionarnih elementov. Zastopajoč Stališče, da je neotbhodno potrebno, da se ljudstvo samo izjavi o najvažnejših problemih obnove in zgraditve države. je Slansky navedel naslednje bližnje naloge:
1. Izvedba vladnega dveletnega načrta, posebno pa povečanje produktivnosti dela, s čemer bo omogočeno
tud; 6 področja telefona in telegrafa ter pravico največjih ugodnosti.
Končno zahteva poljska vlada, da bi bila izvedba določb pogodbe pod dejansko kontrolo, ki bi zagotovila njihovo uresničenje v interesu evropskega miru in ki bi jamčila neodvisnost Avstrije, kakor tudi zavarovala interese organizacije Združenh narodov.«
Pogajanja za sestavo nove poljske vlade
Varšava, 27. jan. (Tass) Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve general Viktor Grosz je imel včeraj tiskovno konferenco z inozemskimi dopisniki. V svojih odgovorih na vprašanja inozemskih dopisnikov je Grosz izjavil, da se stranke demokratičnega bloka sedaj pogajajo glede sestave nove poljske vlade. Na vprašanje, ali bo ob klicanju Sejma proglašena politična amnestija, je general Grosz izjavil, da bo Sejm. ako bo prišlo do amnestije, sprejel amne-; st'-jo v obliki zakona.
znižanje cen, povečanje mezd in izboljšanje življenjskih pogojev širokih ljudskih slojev. /
2.	Borba proti črni borzi in uvedba reda v razdeljevanju. Za čim bolj uspešno borbo proti črni borzi naj bo v nov'h zakonih določeno strogo kaznovanje črnoborzijancev in celo smrtna kazen, ako bi bila ogrožena gospodarski sistem ali obramba države. Onemogočena mora biti nesolidnost trgovine na debelo in milijonski do-b čki zajedavskih in izkoriščevalskih elementov. Pospeš; naj se izdaja načrta zakona o izmenjavi blaga in načrta zakona o razdelitvi.v poljedelstvu. Za pravilnejši odkup blaga naj se osnujejo državne ustanove za odkup.
3.	Cim prej ko mogoče naj se odobri 6 načrtov zakona o poljedelstvu, ki ga je predložil mnister za poljedelstvo Duris.
4.	Decentralizacija javne uprave, posebno pa organiziranje pokrajinskih narodnih odborov. Zaključujoč svoj govor, je Slansky rekel:
»Nasa politika je istovetna z interesi ljudstva in republike. Poizkusi reakcije so v nasprotju z interesi ljudstva in države, ker so po svojih posledicah protiljudski in protidržav-ni.«
Na koncu zasedanja je predsednik Komunistične partije Češkoslovaške in predsednik vlade Klement Gottwald izjavil: »Partija lahko po vsej pravici optimistično gleda v bodočnost. Kar se je zgodilo po prvi svetovni vojni, se pri nas ne bo nikdar več ponovilo. Danes je drugačen mednarodni položaj in drugačen je tudi notranjepolitični položaj. Reakcija ima le majhne zveze. V svoji celoti vodi defenzivno borbo, medtem ko vodi ofenzivno borbo na vsej fronti naše l judstvo.«
Dolores Ibarruri častna meščanka Kladrta
Praga, 27. jen. (CTK). Znana borka za svobodo španskega naroda Dolores Ibarruri La Pasionaria je bila imenovana za častno meščanko Klad-na.
Borba za znižanje cen v Franciji
Pariz, 26. jan. (AFP). Predsednik francoske vlade Paul Ramadier je poudaril, da je najbolj važna neposredna naloga nove vlade uporabljanje odredb o znižanju cen, ker grozita inflacija in špekulacija izzvati zmanjšanje vrednosti delavskih mezd. Naša dolžnostt je, v tem. da to preprečimo. Znižali bomo cene za 5 %. Iskali bomo prevelike zaloge in strogo kaznovali špekulante.
Na koncu se je obrnil predsednik vlade na ves narod ter ga pozval, naj sodeluje pri akciji proti povišanju cen.
Razprava proti Papenu
Nürnberg, 26. jan. (Reuter). Pred sodiščem za denacüfikadjo v Niim-bergu se je pričela razprava proti von Pappenu.
Budimpešta, 24. jan. (Tanjug). Pri zasliševanju aretiranih zarotnikov proti Madžarski republiki se vedno bolj odkrivajo njihovi načrti. Tako je Dalnoki-Voeresz, vodja zarotniškega »glavnega poveljstva«, priznal pri zaslišanju, da so zarotniki nameravali vrniti katoliški cerkvi na Madžarskem vso zemljo, ki je bila razdeljena z agrarno reformo med siromašne kmete.
Aretirani poslanec stranke malih posestnikov La-szlo Gjulay je priznal, da je bil od 1. 1943 član ilegalne organizacije »madžarska skupnost«, že od leta 1945. je vzdrževal stike s Horthyjevimi oficirji v južni Avstriji. Priznal je, da je dvakrat poslal tendenčna poročila o stanju na Madžarskem voditelju madžarske kontrarevolucionarne oficirske klike v Avstriji, generalnemu majorju Zoltanu Sygiju.
Med preiskavo je bilo nadalje ugotovljeno, da je poslanec stranke malih posestnikov Pal Jaczk0 potoval ilegalno v Avstrijo, kamor je prispel kurir zarotnikov. Za Pala Jaczka je svoječasno interveniral predsednik narodne skupščine Bela Varga, da bi mu dali vizum za potovanje v Avstrijo. Jaczko je bli član Salaszyjeve fašistične stranke.
Ugotovljeno je, da je »svet sedmorice«, glavni štab zarotnikov, vodil energično akcijo proti nacionalizaciji rudnikov, člani ilegalne organizacije »madžarska skupnost« so nadalje hoteli prisiliti zunanjega ministra Gyoengyoesija, da bi odklonil podpis mirovne pogodbe.
Član »sveta sedmorice« Szentiva-ny, kandidat zarotnikov za zunanjega ministra, Horthyjev pritaš, je deponiral ob svojem potovanju v Ameriko velike zneske v dolarjih iz državnih sredstev v »Royal Bank of Canada« v New Yorku in v banki »National Bank«. Teh. zahtev Szent-ivany ni prijavil Narodni banki, ampak jih dal na razpolago »svetu sedmorice«.
V zaroto zapleteni aktivni generali
Budimpešta, 26. jan. (Tanjug) Aretirani general Dalnoky Veres je pri zaslišanju navedel niz imen aktivnih vojaških funkcionarjev, ki so bili vmešani v zaroto. Zarotniki so po njegovi izpovedbi nameravali postaviti vojsko v svojo službo preko svojih zaupnikov v današnji madžarski armadi- Kot zaupne osebnosti je med
Kairo, 26. jan. (Tass). Egiptski tisk posveča veliko pozornost angloegipt-skitn pogajanjem. Časopisi trdijo, da so pogajanja popolnoma propadla in da so vsa upanja na to, da bi se nesporazumi izgladili s pogajanji med Nokraši pašo in britanskim veleposlanikom. neosnovana, ker nove angleške zahteve nikakor ne odgovarjajo nacionalnim interesom Egipta.
»Akhar Ei Jom« piše. da so »pogajanja popolnoma pr opadla in da se je egiptska vlada odločila, da predloži pritožbo Varnostnemu svetu z zahtevo, da se odpokličejo vse britanske čete iz Egipta in Sudana.«
so v Bataviji pogajanja med Holandijo in indonezijsko republfko, nadaljujejo holandski kolonialni krogi istočasno svoj® manevre, da bi razbili narodno osvobodilno gibanje v Indoneziji Pred kratkim so ustanovili »Lutkovno državo vzhodno Indonezijo«, sedaj pa pripravljajo konferenco na otbku Borneo z namero, da bi ustvarili »državo Borneo«, ki naj bi skupaj z vzhodno Indonezijo tvorila del Združenih držav Indonezije.
Po pisanju indonezijskega republikanskega tiska pa prebivalstvo Bornea nadaljuje borbo, čeprav so Holandci g pomočjo britanskih čet na otoku Borneu ponovno vzpostavili-kolonialni režim. Prebivalstvo Bornea zahteva, umik tujih čet in vzpo-
drugimi označil tudi komandanta področja zapadno od Donave, generalmajorja Saszla Viraga in komandanta segedinske vojaške oblasti, generalmajorja Zoltana Öleya, ki. sta bila aretirana. Prav tako je bil aretiran ludi generallajtnant Pal Allmassy, šef intendanture pri ministrstvu za vojsko. Zarotniki so tudi vzdrževali zvezo z reakcionarnimi oficirji v službi pri ministrstvu za vojsko. Med preiskavo so tudi ugotovili, da je orožniški kapelan Deaky po nalogu »madžarske skupnost« organiziral v Pas-sau vojaški kadrovski center, ki zbira in oborožuje madžarske enote.
Aretiran je bil tudi Josef Szako. tajnik madžarskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je opravljal na račun zarotnikov redno kurirsko službo med Budimpešto in R imom, uradnik istega ministrstva Geza Szossav, pri katerem so našli pismo, kjer zahteva od poslanca stranke malih posestnikov Gylassyja informacije in gradivo, ki ga je nameraval plasirati v italijanskem tisku. Aretiran je bil .tudi šef zadružnega oddelka »Kmečke zveze« Karoly Olah, za katerim je bila izdana tiralica.
Nove aretacije
Budimpešta, 26. jam. (Tass). Narodni poslanci stranke malih posestnikov Hani Tibor, Gjulay Laszlo, Hrovat Janoš, Vatay Laszlo, Vöres Kiss, Sumdor Vöres in Jacko Pal so bili zaradi udeležbe v zaroti proti madžarski republiki aretirani. V zvezi s tem je politični biro stranke malih posestnikov na svoji zadnji seji sprejel stalep, da se znčaaio — do konca preiskave izključi iz stranke omenjenih 6 poslancev, ker je bil Jacko Pal izključen že prej. Poleg tega je bil iz stranke izključen tudi odbornik budimpeštanske mestne občine Dudas Jožef, k( ga je aretirala policija. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so v zaroti sodelovale nove osebe in go bile v zvezi s tem izvedene tudi nove aretacije. V ministrstvu za industrijo je bito prijetih več vodilnih uslužbencev, med njimi tud) svetnik Toth Janoš. V uradu za cene in hlaigo je bil aretiran glavni inženir Birs Bela. Ko so bili pregledani dokumenti, odkrit; v 'prostorih Kmečke zveze, je bilo aretiranih še 5 os®b iz vodstva te zveze.
Kot poroča »Vilagosag«, je dognano, da so zarotniki vzdrževal; zvezo z madžarskimi reakcionarnimi krogi v Braziliji. Argentini, Čilu in ZDA.
Isto mnenje izražajo tudi ostali listi, ki izhajajo v arabskem jeziku, t®r objavljajo ostre članke proti politiki Velike Britanije v Egiptu.
Pogajanja so propadla — pra-vi »Al Misri« — iz enostavnega razloga, ker Angleži nočejo priznati, da živimo v 20. stoletju in da narodi ne prestajajo v«č na zaisužnljevanje. V Egiptu ne bodo našli nikogar, ki bi pristal na taka popuščanja glede pravic Egipta in Sudana«.
Kairo, 27. jan. Predsednik egiiptskf vlade Noikraški paša je danes predstavnikom tiska potrdil, da bo Egipt predložil spor zaradi Sudana Organi-
kor poroča agencija ANP, so poslale številne stranke in skuto:ne prebivalstva Bornea nedavno brzojavko Sultanu Sariru, kjer zahtevajo, naj jim republikanska indonezijska vlada pomaga, da se zedinijo z Indonezijsko republiko.
/
Prepoved Kompartije v Birmi
London, 26. jan. V glavnem mestu Bnrne Rangoonu rje policija priredila racijo na komuniste in aretirala 26 oseb. Oblasti so prepovedale Kcm-partijo Birme in druge napredne or-. genizacije.
Nova vlada v Grčiji ne ho olajšala notranje politične krize
Politika KP češkoslovaške je istovetna z Interesi ljudstva in republike
Angloegiptska pogajanja niso uspela
aaciji Združenih narodov.
Holandci ustvarjajo v Indoneziji lutkovne države
Haag, 26. .jan. (Tass). Med tem ko stavifev demokratičnega režima. Ku-
KULTUBN1 PREGLED
Frol. H. Nahtigal: Ruski jezik
Po knjigi »Slovanski jeziki«, ki je. izšla 1938. leta, je izdal univ. prof. dr. Rajko Nahtigal zdaj pri Državni založbi novo delo s področja slo-"vanske filologije, knjigo »Ruski jezik v poljudnoznanstveni luči«. To, kar je obravnaval v »Slovanskih jezikih« v širših potezah, v celotni zvezi slovanskih jezikov, nam podaja v tem delu v izčrpnejši obliki.
Nova knjiga prof. Nahtigala je nastala iz enomesečnih predavanj, ki jih je imel lani na tečaju za slaviste, srednješolske učitelje ruskega jezika. Njen namen, kot ga je označil avtor v uvedu, je, predočiti niski literatumi jezik v znanstveni luči, to je, obrazložiti njegove sestavine, pokazati glasovno in oblikovno strukturo v sedanjem stanju in v razmerju do praslovanščine ter nje-ndga historičnega reprezentanta, starocerkvenoslovanščine, a preko njih tudi do slovenščine, in nakazati razvoj literatumega jezika iz sožitja s cerkvenoslovanskim pismenstvom v stari Rusiji, na podlagi katerega se je z ene strani izoblikoval raški grafični sistem, z drage pa z raškim jezikom v sedanji literaturi, organično zrasel, poseben obilen cerkven: slovanski in s tem južnoslovanski sloj s svojevrstno kulturnopomensko funkcijo.
Knjiga je razdeljena v dve veliki poglavji: Glasovi in Oblike. V prvem. razlaga Nahtigal razmerje med fonetiko in grafiko, izpremembe v izgovoru vokalov in konsonantov, značilne glasoslovne črte ruščine v razvoju iz praslovanščine in v razmerju do slovenščine in končno cer-kvenoslovanski element v sedanjem ruskem literaturnem jeziku. Drugo poglavje, Oblike, pa razlaga najprej deklinacijo substantivov, pro-nominov, adjektivov in števnikov, potem pa še konjugacijo.
Knjiga je namenjena predvsem slavistom, učiteljem ruskega jezika, pa tudi univerzitetnim slušateljem in vsem izobražencem, ki si žele takega znanja. Zaradi tega ji, je hotel dat; avtor kolikor toliko poljudno obliko; zato je n. pr. vsaka ruska beseda fonetično transkribirana in opremljena s slovenskim prevodom in glavnim pomenom; v razlagi so zaradi večje praktične uporabnosti knjige dopuščene nekatere ponovit-, ve; gramatična terminologija je sicer mednarodna znanstvena, podani Pa so pri manj znanih izrazih tudi slovenski m druga pojasnila.
Poudarit-; je treba, da izvajanja v knjigi niso prosto ponavljanje dognanj iz predmetne literature, am-
in načina tudi lastne izsledke. Kot primer tega navaja avtor razlago naglaševanja nominativa plur. mase. na —y, na primer sady, dalje način osvetlitve naglasnih tipov, iz katerega sledi, da je morala muzikalna intonacija v ruskem jeziku trajati še nekako do 14. stoletja itd.
Ob koncu knjige so še dodatki, seznam važnejše in novejše literature predmeta, zlasti ruskih del, 40 strani obsegajoče besedno kazalo, ki ga je sestavil asistent Z. Bizjak, spredaj pa je gramatična terminologija, pregled ruskocirilske azbuke in fonetična transkribcija ruskih glasov.
Nova knjiga prof. Rajka Nahtigala je prav gotovo pomemben prispevek k naši znanstveni literaturi s področja slovanske filologije in so jo zlasti slavisti že dolgo pogrešali; njim je tudi v prvi vrsti namenjena, kajti kljub poskusu poljudne metode je vendar znanstveno delo in zahteva že gotovo jezikovno znanje, poleg praktičnega obvladanja ruskega jezika seveda. Ocena knjige pa gre naši strokovni reviji, ki bi jo bilo treba čim prej obnoviti.
—dm
N4WA K MUGA 9 HUMSKI
UMETNOSTI
pisatelj Bela Balazs (avtor znane vojne drame >P.les čarovnic« in progresivne igre za mladino »Hans Urian gre za kruhom«). Bela Balasiz predava na Višji šoli za filmsko umetnost v Moskvi Pred letošnjo knjigo je izdal že dve večji deli o filmu: leta 1924. z naslovom »Vidni človek« jn leta 1929i »Duh filma«. V uvodu pravi, da je njegova tretja knjiga nastala na pobudo in vprašanja njegovih učencev na filmski akademiji, ki jim je skušal najti odgovorov.
ODRSKO DELO N. POGODINA ~ V FILMU
Dramo sovjetskega pisatelja Nikolaja Pogodim »Kremeljski orli«, ki so jo v letošnji gledališki sezoni z velik,:m uspehom prikazovali na odru Narodnega gledališča v Pragi, so v preteklem mesecu filmali v Moskvi. Film »Kremeljski orli« je režiral Sergej Jutkevič, režiser znanih filmov Zdravstvu] Moskva, Mladost naše domovine, Jakob Sverdlov. Jutkevnč je tudi sam napisal filmski scenarij in dodal Pogodi novi igri epizodne prizore iz življenja Lenina in Stalina.
FILMSKA RAZSTAVA V BRATISLAVI LETA 1947.
P» velikem uspehu, ki ga je imela razstava »SO tet kinematografije« v Brnu in Pragi, bo razstava odprta tudi v Bratislavi. Slovaki bodo dodal: tej razstavi še poseben del razstav-
nega materijala, ki bo pokazal filmsko dejavnost med njimi 50 let nazaj. Pripravljalni odbor je na široko zajel sodelavce, ki naj bi prispevali in zbirali podatke o zgodovini slovaškega filma.
N9VI ROMANI V AMERIŠKEM FILMU
Hollywoödski filmski proizvajalci se dobesedno pulijo za nove romane popularnih pisateljev kot so Luis Bromfield (Deževje prihaja), John Steinbeck (Sadovi jeze), Cronin (Zvezde gledajo z neba). Pisateljem' plačujejo ogromne vsote za pravico filmanja tekstov, ki niso še izšli. Scenarij-za Cronimov roman »Ključi kraljestva božjega« je bil izdelan istočasno, kot je izšla knjiga. Režiral je film John M. Stahl. Zgodba opisuje življenje angleškega duhovnika, ki gre misijonariit na Kitajsko.
AMERIŠKI ZGODOVINSKI FILM
V proizvodnji WaHera Wagnerja so v Hollywoodu izdelali velik zgo-dovinsk: fifan pod naslovom: So Gal-lanthy Gleaming, v katerem nastopajo:	angleška kraljica Viktorija.
Abraham Lincoln, general G rank Aleksander Dumas, Charles Dickens in drug;. Film je posnet na barvnem traku. Tehnikolor po scenariju znanih hollywoodskih pok feni h piscev scenarijev Thiewa in Vidwe^a,
pak nudijo poleg posebne ureditve-
V Moefcvd je izšla knjiga »Filmska umetnost«, ki jo je napisal
Bolgarska delegacija za podpis mirovne pogodbe
Sofija, 27. jan. (Tanjug) Bolgarska vlada je določila naslednjo delegac jo-ki bo v imenu bolgar. vlade 10. febr. 1947 podpisala v Parizu mirovno po: godbo: podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Kimon Georgi jev, podpredsednik vlade in minister brez listn ce Aleksander Obov ter podpredsednik vlade in minister brez listnice Trajčo Kostov.
Trygve Lie o uspehih Varnostnega sveta
Panama, 26. jan. (UP) Na potovanju po državah Srednje Amerike je generalni sekretar OZN Trygve Lie na tiskovni konferenci v Panami med drugim izjavit:
»Delati moramo na to. da bo Ustanovna listina iz San Francisca postala dejstvo. Mislim, da se je zboljšalo mednarodno mišljenje o Združenih narodih jn da je kritika Varnostnega sveta zaradi uspehov, ki jih je dosegel Varnostni svet, oslabela.«
Po Panami bo Lie obiskali Kubo. Haiti in Dominikansko republiko.
Sovjetski poslanik v Londona izročil poverilnice
London. 25. jan. (Tass). Veleposlanik Sovjetske zveze v Veliki Britaniji Zarudin je izročil včeraj kralju Juriju VI. svoje poverilnice.
Bolgarska dveletka
Sofija, 25. jan. (Tanjug). Včeraj je vrhovni gospodarski svet končal razpravo o dveletnem gospodarskem načrtu, ki je bil soglasno sprejet.
Načrt določa za leto 194,7. povečanje proizvodnje za 5 %. Odsek za delo pri vrhovnem gospodarskem svetu de napravil v sodelovanju z vodstvom splošne delavske sindikalne zveze načrt, da se mora v letu
1947.	produktivnost dela povečati za 20 %. Delavski razred bo glavno gibalo dviga proizvodnje. Glede prometa se 'pričakuje povečanje od 33% v letu 1947. na 100% v leiu 194 V letu 1947. bodo zgrajene tri k- še železniške proge (skupaj okoli 6C i m). Dalje določa načrt gradnjo D'-čjih đcmov, delavskih stanovanj, k : Ur-gične klinike v Sofiji in fizično vitc-matične fakultete. Od VB0’t®. ie določena za izgradnjo gosp skih objektov, bo uporabljenih 57 % za gradnje. 43 pa za uvoz strojev.
Novo zmanjšanje živilskih obrokov v Angliji
London, 24. jan. (AP). Britancem je sedaj slabše kot kdaj koli road vcijno in čaka jih še novo zmanša-nje živilskih obrokov. Objavljeno j® bilo zmanjšanje obrokov svežega mesa; najbrže pa bo zmanjšana tudi •količina slanine in kruha.
V zvezi z bližnjim zmanjšanjem obroka kruha j® lord Henderson izjavil, da so zaloge britanske pšenice znatno padle.
Stavkovno gibanje v Avstraliji
Sydney, 24. jan. 20.000 članov zveze strojnih delavcev se pripravlja na stavko v znak solidarnosti z levičarskim; delavci v državi Victoria, ki stavkajo že več tednov. Razen tega ima sindikalni svet namen, proglasiti stavko 100.000 kovinarjev kot podporo stavki 8000 pristaniških delavcev. Delo v ladjedelnicah je usteivljeno že od novembra. Rudarji novega južnega Wctllesa nameravajo objaviti stavko, ako vlada ne bo spremenila zakona, ki ureja delo v rudnikih.
Obvestilo urada za cene o prepovedi povišanja cen
Urad za cene pri predsedstvu vlade LRS je v prvih dneh tega meseca objavil prepoved Gospodarskega sveta o zvišanju cen v zvezi z uporabo nove stopnje davka na promet proizvodov in usluge.
Ker opažamo, da posamezna proizvodna in trgovska podjetja te prepovedi vendarle ne upoštevajo, znova opozarjamo in povdanjsmo, da je strogo prepovedano povišati cene osnovnim predmetom zaradi povišanja stopnje davka na promet proizvodov po novi tarifi o tem davku. To velja tem bolj, kjer gre za predmete, katerim je določena oenotoa cena.
Urad za c®ne
NOV DOKUMENTARNI FILM 0 SOVJETSKI ESTONIJI
Sovjetska režiserka L. Stepanova je končala obdelavo dokumentarnega filma o sovjetski Estoniji. (Stepanova je režirala tudi pri nas znanj film o Tadžikistanu, ki je med najboljšimi sovjetskimi umetniško dokumentarnimi filmi.) Film »Sovjetska Estonija« sta snemala operaterja — nosilca Stalinove "nagrade V. Tomberg, S. školnjikov in /še vrsta drugih. Glasbeno spremljavo ;e komponiral Viljem Romam.
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
Dr. R. Nahtigal, univ. prof.: Ruski jezik v poljudnoznanstveni luči- Izdala Državna založba Slovenije. 270 strani. Ljubljana 1946.
B. I. Zbarski. Leninov mavzolej.
Izdalo Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo.
Tovariš, ilustrirani tednik »Slov. poročevalca«. Leto II., štev. 3. Ljubljana 1947.
Arhiv za medicinu rada. Vlasnik i izdavač: Državni zavod za socialno osiguranje, direkcija Zagreb. Godina L. broj 4. Zagreb, decembar 1946.
R. Mfatz. Vježbe za solfeggio i (Ht-• a(. Zv. 3. Nakladni zavod Ikrvatske. ■2ag*eb 1947.
Prvi kongres Fizknltnrne zveze JngoMje
V	nedeljo dopoldne je bil v dvorani pravne fakultete v Beogradu svečano otvorjen I. kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije. Zbralo se je 350 delegatov iz vseh federalnih republik. prišli pa so tudi odposlanci fiz. kulturnih organizacij Julijske krajine, Bolgarije, Albanije, Romunije in Madžarske.
Predsednik Fizkulturne zveze Jugoslavije Rate Dugonjič je v svojem otvoritvenem govoru podčrtal pomen
I.	kongresa jugoslovanskih fizkultur-nikov. Ta kongres, je dejal, je posebno važen za nadaljnji razvoj naše fizkulture. ker bo razširil in okrepil naše' fizkulturne organizacije, že lani je fizkultura v novi Jugoslaviji dosegla lepe uspehe. V našem fizkul-turnem gibanju sodeluje na stotisoče mladincev in mladink iz najširših slojev delovnega ljudstva. Treba pa je fizkulturno gibanje še bolj poglobiti in ga razširiti do poslednje vasi. Predsednik Rate Dugonjič je končal svoje izvajanje z besedami: I. kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije ni stvar posameznikov, to je stvar vsega ljudstva. Na koncu njegovega govora so zborovalci z navdušenjem sprejeli predlog, da se odpošlje brzojavni pozdrav maršalu Titu .
Nato je’ bilo izvoljeno delovno predsedstvo kongresa: Vinko Švob, kot zastopnik Jugoslovanske armade, kapetan Ratko Viličič, sekretar FTSAH-a. Slobodan Bosiljčič kot zastopnik FISAS-a. Bogdan Maksimovič kot zastopnik Fizkulturne zveze Bosne in Hercegovine, Sima Dimitri-jeviM. kot zastopnica Fizkulturne zveze Makedonije, Niko Vukasovič kot zastopnik Fizkulturne zveze Črne gore. Zoran Polič kot zastopnik Fizkulturne zveze Slovenije, Stevan Bogolanovič kot zastopnik sindikatov ter predsednik FISAJ-a Rate Dugonjič in glavni sekretar FISAJ-a Miroslav Kreačič.
Ko so izrekli pozdrave zastopniki množičnih organizacij in posamezni delegati, je spregovoril zastopnik Ju. goslovanske armade Vinko švob. Poudaril je. da bo kongres pregledal uspehe in sprejel sklepe, ki bodo pomembni za bodoči razvoj fizkulture. Nagiasli je napredek fizkulturnega gibanja v Jugoslovanski armadi in med drugim navedel, da je nastopilo pri spomladanskem crossu JA nad
100.000	borcev, na jesenskem pa še mnogo več. Na fizkultumem. zletu JA je nastopilo 3600 borcev in oficirjev. Fizkulturniki JA so uspešno nastopil; tudi na mednarodnih tekmah. Fizkulturno gibanje bo v pri. hodniem letu še bolj razgibano, kajti demobilizirani borci bodo započeto delo nadaljevali tudi v civilnem življenju.	I
Predsedni Komiteja za fizkulturo pri vladi FLRJ Slavko Komar je podčrtal pomen fizkulturnega gibanja za krepitev zdravja ter delovne in vojaške sposobnosti. Ljudske obla. sti so dale ogromna sredstva za pospeševanje fizkulture, in sicer v letu 1*946 nad 40 milijonov din, letos pa je določenih 200 milijonov. Poleg dveh tovarn za izdelavo fizkultum h potrebščin bodo osnovane fizkulturne zadruge, uredilo se bo vprašanje lastništva fizkulturnih objektov, uvedena bo enotna uprava, izdelan bo 2 do 5 letni fizkultumi načrt. Fizkulturni kongres, je rekel na koncu, je istočasno manifestacija bratstva in edin. stva jugoslovanskih narodov ter izraz pov-3 zn osti delavcev, kmetov in delovne inteligence.
Za sindikate je spregovoril tov. Cazi, ki je dejal, da danes fizkultura ni več samo last izbranih posameznikov. marveč vsega delovnega ljudstva. Maršal Tito izrecno poudarja, da mora postati fizkultura novo crožje delavskega razreda, ki mu bo omogočilo izvršiti naloge gospodarske petletke.
V	imenu fizkulturnikov iz Julijske
krajine je sporočil kongresu pozdrave tov. Danilo Turk .ki je orisal fiz-kultumo udejstvovanje v Julijski krajini. Omenil je zlasti zlet v Trstu, ki se ga je udeležilo 8500 primorskih fizkulturnikov. Primorski fizkulturniki so odločni bore iproti fašizmu in pričakujejo, da jih bodo podprli vsi fizkulturniki Jugoslavije. Za antifašistične fizkulturnike italijanske narodnost; je sporočil pozdrave Carlo Romani.
Nato je povzel besedo zastopnik fizkulturnih organizacij Albanije Kristo Papajani, ki je čestital našim fizkulturnikom k doseženim uspehom ter se zahvalil za pomoč, ki jo nudijo jugoslovanski narodi s fizkulturniki vred albanskemu narodu. Albansko ljudstvo je imelo priložnost videti borbenost in kakovost jugoslovanskih fizkulturnikov na balkan-
skih igrah v Tirani. Prav fizkultura je eno izmed važnih sredstev, ki poglabljajo solidarnost balkanskih narodov.
Za bolgarske fizkulturne organizacije je spregovoril Ivan Pianecki. Široki razmah fizkulture v Jugoslaviji, je rekel, je vplival tudi na fizkulturno gibanje v Bolgariji, kjer so začeli uvajati množične crosse in po-
dobne fizkulturne prireditve. V Jugoslaviji se je povzpela fizkultura na takšno mesto po zaslugi ljudske oblasti. V posnemanju teh zgledov grade tudi bolgarski fizkulturniki svojo organizacijo na istih osnovah.
Svečani del kongresa je bil s tem izčrpan. Včeraj se je pričel delovni del prvega kongresa jugoslovanskih fizkulturnikov.
Fizkulturniki Srbije bodo v smučarskem maršu prinesli kongresu pozdrave
V imenu fizkulturnikov LR Srbije I potoka, Kumodražev in Tor laka do bo prinesla smučarska ekipa na dan I Beograda.
Udeleženci tega smučarskega marša bodo prinesli darila narodov Srbije I. kongresu FZ Jugoslavije. V krajih, skozi katere bodo šli fizkulturniki, se jim bodo pridružili tekmovalci za fizkultumi znak ZREN in jih bodo spremljali dotlej, dokler ne bodo izpolnili norme.
31. januarja v smučarskem maršu pozdrave I. kongresu FZ Jugoslavije.
Ekipa bo krenila z Belih sten na Kosmaju, žarišča partizanskega gibanja v Srbiji, in bo prehodila v enem dnevu progo približno 45 km. Z Belih sten bodo šli smučarji LR Srbije preko Nomenikuče, Sopota, Ropočeva, Ralje, Ritopeka, Belega
Razvoj Sizkulturnega gibanja v posameznih ljudskih republikah
Fizkulturno gibanje v novi Jugoslaviji je dobilo silen polet Zajelo je stotusočere mlade fizkulturnike po vsej državi. V vseh ljudskih republikah je fizkulturno gibanje doseglo vel:ke uspehe.
Če vzamemo v poštev moč in tradicijo posameznih šnor'nih organizacij v LR Sloveniji pred osvobodilno vojno. pomeni enotnost in popolna organiziranost fizkulturnega gibanja v LR Sloveniji danes velik uspeh. V fizkulturno gibanje je vključena tudi tu-ristiika. Organiziranost fizkulturnega gibanja je dobila prav poseben izraz v množičnem nastopu velikega števila fizkulturnikov na spomladanskem in jesenskem crossu čin na dnevu fizkul-tumikov. Čeprav so bili doseženi pomembni tehnični uspehi v posameznih športnih disciplinah, smučanju, strelskem športu, lahki atletiki, telovadbi. in taristiki, ni mogoče reči. da se v večjem številu pojavljajo talenti iz vret mladine naših vasi, tovarn in šol.
V LR Hrvatski je bilo v glavnem uspešno zajeto po mestih in večjih krajih v fizkulturno gibanje delavstvo in meščanstvo, napaka pa se je delala v tem, da so pogosto fors'Vali samo eno športno panogo, v največ primerih nogomet. Veliko podpore nudijo v zadnjem času vsem fifckulturnim organizacijam enotni sindikati in organizacije LM. Množične organizacije so dale velike število voditeljev in materialno podporo, tako da bo v letošnjem letu fizkulturno gibanje Hrvatske doseglo še večje uspehe. Fizkulturniki LR Hrvatske so pripomogli k okrepitvi ugleda fizkulturnikov in športa FLRJ in ©o s svojimi nastopi v zveznih reprezentancah, pa tudi pri posameznih tekmovanjih doma in v inozemstvu dokazali, da ima naš šport visoko kvaliteto. Pri vzgajanju iti dviganju discipline aktivnih članov fiz-kulturnih društev je manjkala določna smer. Vodstva posameznih društev se niso pečala z večjimi diseipl neki-
mi prekrški svojih članov, da ne bi oslabila kvalitete svojih sekcij. Napaka je bila tudi v tem, da so posamezniki- po končanih strokovnih fiz-kultumih tečajih popolnoma opustili fizkulturno aktivnost in na ta način škodili fizkultumi organizaciji
Takoj po osvoboditvi so se začela v T.R črni gori medmestna in medvaška tekmovanja, okrajni zleti in razne manifestacije, pr» katerih je vaška mladina aktivno sodelovala. Prvič se udeležuje teh tekmovanj ženska mladina. Prirejali so tudi republiška prvenstva v nogometu, šahu, crossu, waterpolu in vrsto drugih okrajnih lahkoatletskih tekmovanj. Glavnil ne-dostatek pri delu za množčni razmah fizkulturnega gibanja so bile slabe zveze z množičnimi organizacijami. Taka ozkosrčnost pri delu je onemogočila še večjo udeležbo ljudstva v fizkultumem gibanju. Danes je najvažnejša naloga utrditev fizkulturne organ-zacije.
V LR Makodenifi se je poprej le majhno število ljudi bavilo s športom. Danes si je fizkulturno gibanje utrlo pot v vasi. tovarne, šole, ustanove in podjetja. V 30 fizkulturnih društvih skupaj s fizkultumimi aktivi je zajetih 20.000 fizkulturnikov, vendar je število fizkulturnih aktivov mnogo večje, s tem pa tudii število aktivnih fizkulturnikov. Ftekutluma zveza Makedonija je zaradj populariziranja nekaterih fizkulturnih disciplin priredila vrsto tečajev za ZREN, za zlete in smučarske tečaje. Fizkulturaa zveza Makedonce je pripomogla pri gradnji smučarskega doma na Popovi Šapki, ki lahko sprejme 200 ljudi in je organizirala tudi izgradnjo reprezentativnega stadiona z vsemi potrebnimi prostori in pomožnimi objekti v Skoplju. Vendar fizkulturne organizacije LR Makedonije niso v celoti opravile nalog zaradi pomanjkanja sistema in programa pri delu in zaradi slabega čuta odgovornost».
Pohvaljeni fizkulturniki „Partizana“
Uspešno delo v teku preteklega leta je kolektiv »Partizana« v Beogradu zaključili pred dnevi s skupno proslavo, na kateri so bili za veliko požrtvovalnost in uspehe na fizkultumem področju pohvaljeni vsi fizkulturniki »Partizana«, mnogim pa so bile podeljene tudi nagrade. Najprej je pozdravil fizkulturnike podpolkovnik Nekič in jim želel še uspešnejše delo v letošnjem letu. O novem liku našega fizkultumika in o nalogah, ki jih ima fizkulturno gibanje v Jugoslovanski armadi, je spregovoril major Bosanac. Potem ko je podporočnik Takač podal smernice za delo v letošnjem letu, so bile razdeljene nagrade.
Za osvojitev državnega prvenstva v lahki atletiki in za odlično repre. zentiranje naše države v inozemstvu ter za osvojitev prvenstva na balkanskih igrah v Tirani so bili nagrajeni z uro in knjigo: Žerjal, Stefanovič, Vukotič, Vujačič, Sušič in Gubijan.
S plaketami in knjigami so bili nagrajeni:
lahkoatleti, državni prvaki:	Le.
nert, Rakie in Cera j;
nogometaši: Glazer, Brozovič, Po-pesku, Colič, Čajkovski, Djurdjevič, Atanackovič, Simonovski, Mihailovič, Palfi, Bobek, Sereš, Rupnik in Matekalo;
odbojkarji: Markovič, dr. Kovačič, Popovič, Pintar in Silak;
košarkarji:	Mund ja, Nikolič In
Saper-Raša.
Ostali fizkulturniki »Partizana« so bili nagrajeni s knjigami.
V imenu fizkulturnikov se je za priznanje in nagrade zahvalil tov. Samardžič, ki je obljubil, da bodo člani »Partizana« letos vložili še več truda in vztrajnosti za dosego čim boljših uspehov.
Nogometaši »Partizana« so šli do 1. februarja, na odmor, nato pa bodo odpotovali v Split, kjer bodo do pomladi, sistematično trenirali. Ostali člani »Partizana« so prišli na smučanje v Slovenijo, kjer ostanejo do maroa.
Gostovanje
umetnih drsalcev v Mariboru
Drsalna ekipa iz Ljubljane bo v Mariboru na drsališču »železničarja« ob Tržaški cesti priredila drsalno plesno revijo. Nastopajo naši najboljši umetni; drsalci, državni prvaki Palmetova. Tuma. Biber ter ostali talentirani drsalci te ekipe. Ta drsalna skup.na Je s svojimi nastop: v Zagrebu, Kranju, na Jesenicah, v Ljubljani ln Celju navdušUa prisotne gledalce. tako da so morali večkrat ponavljati svoje točke. Poleg novo naučenih točk bedo na sporedu kozaški ples, promenadni trlo. Kresnica, češka polka, plea z Am-dalužanko, trojka itd. Vse plese Izvijajo v kostimih, kar bo prireditev še bolj poživelo.
Mariborčani, ljubitelji zimskega športa, ne zamudite te edinstvene priložnosti, saj Je to po vojni prva drsal na prireditev na ledu v Mariboru.
Plesna revija bo danes ob 20. url.
Drsališče FD Triglava odprto
Ob kamniški progi ha teniških prostorih bivšega Železničarja je bilo zopet odprto drsališče. Vabljena zlasti mladina.
Prvenstvo Zagreba v smučanju
Na Sljemenu je bilo v nedeljo tekmovanje za prvenstvo Zagreba v smučanju. Doseženi so bili naslednji rezultati:
mladinci na 5 km: 1. Katalinič 19.33. 2. Markulln 19.38, 3 Pene (vsi FD Zagreb) 21.08;
člani na 15 km: 1. Ivica šafar (Dinamo) 53.44. 2. Žingeriin Rudolf 54.10, 3. Meriti (oba Mladost) 55.52:
klasična kombinacija: 1. Rudolf žčnger-lin (Mladost) 445.7 točke. 2. Ivica šafar (Dinamo) 414.5 točke, 3. Boris Merki (Mladost) 355.8 točke;
v samostojnih skokih Je dosegel najdaljši skok Bcris Merki, ki Je skočil 305 m.
NAMIZNI TENIS
FD Kranj: FD Gregorčič 11:6
V	soboto zvečer Je bil na Jesenicah dvoboj v namiznem tenisu med člani FD Kranja m FD Gregorčiča. Odigranih Je bilo 17 tekem, v katerih sta bila nepremagana samo mladinec šodrl (J. Gregorčič) in Modrijan (FD Kranj). Vse tri igre v .parih so si osvojili tekmovalci iz Kranja. Presenetila je zmaga štrumblove nad štirikratno prvakinjo Slovenije Urbar levo Tekmovanje se je končalo z zmago FD Kranja v razmerju 11:6.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Tečaj za fizkulturne inštruktorje. Centralni svet LMJ Je organiziral zavoljo čim boljše »Izvedbe fizkulturnega dela med brigadirji na mladinski progi Samac—Sarajevo. tečaj za fizkulturne voditelje mladinskih delovnih brigad. Teča-J se bo pričel 1. febr. v fizkultumem domu v Sarajevu ter ga bo obiskovalo okrog 150 ta-letlranih spor tor*ko v in fizkulturnikov iz vseh krajev Jugoslavije.
Mladina užiškega okrožja je dobila nagrado C S LMJ. Na šestemu plenumu Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavs so svečano izročili častno plaketo mladini užiškega okrožja, ki Je najuspešnejše organizirala jesenski cross »Zmaga narodov« in pri njem najbolj množično sodelovala. V jesenskem crcssu Je nastopilo 9065 mladincev z dežele, 895 delavcev — mladincev, 780 dijakov to 124 ostalih.
V	Sarajevu je bilo odprto moderno drsališče. V soboto Je bilo v Sarajevu odprto prvo drsališče. Vsa dela na drsališču je opravil zimske-športni odsek fizkulturnega društva »Torpedo*. V Sarajevu se ban veliko število mladine s tem športom. Drsališče jo dolgo 60 m, široko pa 35 m.
TEČAJ ZA SMUČARSKI TEK
V	LJUBLJANI
PD Enotnost razpisuje 10 draevni tečaj (popoldanski) v smučarskem teku za člane mladinskih aktivov, šol. sindikatov in članov FD Enotncsti (bivši Udarnik. Svoboda. Borec — Stepanja vas) s pričetkom v torek 28. t. m. Zbirališče dnevno ob pol 15. pred garderobo drsališča na Celovški cesti (bivše drsališče Ilirija).
Tečaja maj se udeleže tudi pri Javi Jemci za tekmovanje ZREN.
V	slučaju večjega odziva pripadnikov iz ČLO Moste se bo organiziral ločen tečaj v Stepanji vasi odnosno na Golovcu.
TEČAJ ZA SMUČARSKE SKOKE
V	LJUBLJANI
FD Enotnost, razpisuje 10 dnevml (popoldanski) tečaj v smučarskih skokih na mladinski skakalnici n» Mostecu za Člane mladrmskih aktivov, šol in sindikatov ČLO Center, Tabcr. Moste ter članov FD Enotnosti (bivši Udarnik. Svoboda Borec — Stepanja vas) s pričetkom v torek 28. t. m. Zbirališče dnevno ob pel 15. na skakalnici na Mostecu (za šišenskem hribom).
Tečaja naj se udeleže tudi prijavijenol za tekmovanje ZREN.
ŠAH
BRZOTURNIR ZA PRVENSTVO CELJA
Okrožni šahovski odbor v Celju razpisuje brzoturrvlr za prvenstvo meseca januarja. Brzoturnir se bo odslej igral redno vsak mesec. Igralci bodo razdeljeni v skupinah po moči in prvi trije iz vsake skupine bedo prihodnji mesec smeli igrati v višji skupini. Turnir bo v sredo 29. t. m. v vrtni dvorani hotela »Evropa« ob
19.	uri. Prijavnina 5 dinarjev.
Prvenstvo Slovenije v drsanju
V Celju je bilo v nedeljo na drsališču SFD Kladivarja v Mestnem ipar-ku prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju. Udeležilo se ga je 15 tekmovalcev. ki so najprej absolvirali obvezne lite, potem pa nastopili ▼ prostem drsanju.
Med mladinci je brez hude konkurence zmagal Lajovic Marko, ki si je priboril naslov mladinskega prvaka za leto 1947. Za svoje tehnično in stilno dovršeno drsanje je prejel 101.8 točke. Na drugo mesto se je plasiral
Pri naših smučarjih v Planici
V	din eh. ko v Ljubljani megla povečuje
mraz. so gorenjska smučišča polna blagodejnega sonca. Takoj nad Jesenicami je prava zf'ma z vsem.: svojimi bogastvi In lepotami. Še prav posebej ra človek to občuti v Ratečah, ko si naveže smuči ln p-* kristalnem snegu zakrmari preti Planier. Obsežno snežne poljane so stokrat in tisočkrat prekrižane s smučinami, prve tirnice pa vodijo m. mo skakalnic prot-; flzkulturnim cTmovom v Planici. V ‘e lepote je p"klicala FZS naše najboljše .smučarje, da s: pomerijo svoje meči :n izpopolnijo znanje. Neumorni Rudi Finžgar vod; tečaj, kjer so zbrani naši rl.mpjci. internacionalci in močna garda onih. ki hočejo najboljše nadomestiti. — Pod njegovim vodstvom sta v fizkulturnih cTmovh zbrani dve skuprni.
že zgodaj zjutraj je okoli doma vse živo. Tečajniki pridno vadijo, jutranja g.mrast ka na prostem (—10") in vdihavajo sveži zrak. Vsi razgret; se p: dajo k zajtrku, ki je izdaten, kakršnega tudi potrebujejo.
V	razgovoru s tekači to njihovim trenerjem zveš, da so 10. t. m. začel« s sistematičnim treningom. Smriej pravi, da je posebno, zadovoljen z nanredkom tov. Knifica in Pogačn ka. ki vsak- leto pokažeta v.den napredek. Vesel je nadalje starega Olimpije?- Klančnika v katerem se je zopet, pojavil tekmovaln' duh. Lovro žemva Je še vedno naš cdlični tehničar. V tečaju pa so tudi mlade nove meči, iz med katerih utegne Gaj Aleš iz
Ljubljane odlično nadomestiti stare tkanine«. Ratečan Božič bo z vztrajnim vežbanjem pomenil še mnogo. Prav tako obeta Vidic z Bleda uspešno izpolniti vrzel v prvem razredu. Podjetni in ukaže lj ni Schafer kot edAnj zustnpnik iz Hrvatske bo v tečaju veliko pridobil. — Mladi Kavčič Mitja iz Ljubljane in Kot-dež iz Krope potrebujeta še veliko, mla-d'Tst pa jima daje upanje da bosta postala nnša odlična reprezentanta.
Prejšnjo nedeljo so bile prve tekme. Rezultati dovolj jasno gevore o izenačenosti prve četvorice. kar je vsekakor naša dobra stran. Ti štirje utegnejo naš zimski šport uspešno reprezentirati kjer koli v inozemstvu.
Snežne razmere so vseskozi odlične. Tečajniki vežbajo ves dan. tako da boao čjis tečaja najbolje izkoristili. Ob večerih razpravljajo o vsem, kar more koristiti našim marljivim smučarjem v inozemstvu.
Med tekači pa se opaža pomanjkanje novih kadrov, ki b; bili v dcglednem ČS3&U poklicani, da nadomeste starejše tekmovalce. Nujno bo treba za smuški tek zainteresirat; čim več mladih in zdravih smučarjev. Ne bilo napak, če bi se za te namene čim prej organiziral tečaj. ako nočemo pustiti, da bo panoga smuškega teka popolnoma zamrla.
Tečaj mladih skakalcev vedi Karel Klančnik On je med redkimi. k[ merejo vzgojit: kader naših skakalcev in s tem dvigniti raven naših skakalnih priredi-
tev. ki bodo v mesecu marcu dosegle svoj višek. Po vsej Gorenjski (Rateče, Kranjska, gora, Mojstrana in okolica Jesenic) pripravlja mladino, ki bo vsak čas odločno posegla v vrste najboljših. Po njegovi zaslugi smemo v tej panogi s polno nado gledati v bodočnost.
Poleg njega je marljiva’m disciplinirani Polda naš najboljši skakalec, ki rešuje čast Ljubljane. Velik talenrt je mladi Rogelj Albin, le škoda, da mu ni dana možnost daljšega treninga v sklopu najboljših. kjer bi utegnr'1 ogromno .pridobiti. Med stare internacionalee se uspešno vrivajo mladi, med njimi veliko obetajoči Gašperšič iz Krope, ki je gotovo najboljši naslednik Finžgarja. Finžgar Rudi sam odlično obvlada skoke. Mladi Šušteršič obeta postati skakač velikega kova, potrebno pa mu je malo več poslušnosti in discipliniranosti. Bled je dal v tečaj dva odlična predstavnika, mladega Mandelca, ki ima brez dvoma veliko bodočnost ter Potočnika, ki je v 50 m skokih že brezhiben. V Vidicu imamo odličnega tekača — skakalca — kombinatorca
V tečaju manjkajo odlični’skakalci Mežik. Langus, Kordež. ki pridno vadijo v sestavu JA. Pri končnih tekmah utegnejo prinesti prijetno presenečenje.
Vežbanje se vrši ves dem. intenzivno »n sistematično. Dnevno vsak skakalec nar pravi po 20 skokov na 25 m skakalnici. Rezultati nedeljskih tekem so pokazan, da je bil tečaj nujno potreben ln da je usposobil celo vrsto naših »skakalcev za tekmovalne nastope. Klančnik Polda. Finžgar, Rogelj im drugi nam bodo prinesli marMkntero lavoriko tudi z Inozemskih tekem.	2uio.
elan Kladivarja Dolžan Jože, ki je d^-segel 60.8 točke. Z ozirom na. njegov prvi javni nastop je to zanj velik uspeh. Na tretje mesto se je plasiral Erboij (FD Gregorčič) s 55.6 točkami.
Prvakinja mladink za leto 1947 je postala Drašler Mara, ki je dosegla
91.3	točke. Njej sledijo: Lukec Zden-kal s 85.3 točke, Zore Mojca s 74.8. Kavšek Tatjana s 66.9, Lorger Breda (vse Enotnost) z 58.66, Rus Tatjana (Kladivar) s 55.86 in Mlakar Ančka (Gregorčič) z 31.4 točke.
Prvak Slovenije v skupini seniorjev je ponovno postal Emanuel Thu-ma (FD Krim).
Prvenstvo Slovenije med seniorka-mi si je osvojila Silva Palmetova (FD Krm), ki je na tekmovanju pokazala odlično drsalno tehnika
V	parih sta postala prvaka Silva Palmetova in Jože Biber.
Sodniški zbor so tvorili inž. Stanko Bloudek, Ivan Kavšek in Kiko Pre-singer.
V	soboto zvečer je bila na drsališču v Mestnem parku revija drsalcev, ki je v vsakem pogledu dobro uspela.
Prvenstvo Hrvatske v drsanju
V soboto ln nedeljo je bilo 7 Zagrebu prvenstvo Hrvatske v umetnem drsanju. Prvaki v posameznih skupinah so postali: med člani Igor Budkov, med članicami Biserka Oreško vič. med mladinci Ivo Hercog, med mladinkami Oreškovič n. in med mladinskim; pari Krnjajič ln Kul-čar. vsi člani FD Mladosti iz Zagreba.
FD Enotnost — sekretariat. Obveščamo v*e odbornike, da bo seja sekretariata v thorek ob 20. v prostorih FD Enotnosti na Taboru. Udeležba obvezna Sekretar.
FD Enotnost — nogometna sekcija. Porivajo se vsi nogometaši I. moštva danes na tre n Ir g v telovadnici na Taboru, od 21, ure dalje. — Referent.
„Mladost“ prvak v hockeyu na ledu
Moštvo FD Mladost is Zagreba; novi državni prvak v hockeyu na ledu
V nedeljo dopoldne sta bili zaključiti tekmi v tekmovanju za državno prvenstvo v hockeyu na ledu. V prvem srečanju med Mladostjo in Triglavom se je odločilo vprašanje drž. prvaka, v zadnji igri med Crveno zvezdo in Spartakom pa je bilo rešeno, katero izmed obeh moštev bo zasedlo tretje mesto. V naslednjem podajamo kratki poročili o obeh tekmah:
Mladost : Triglav 4:0
(1:0, 3:0, 0:0)
Tedoma med hockeyskima moštvoma Mladosti če Zagreba in Triglava iz Ljubljane je privabila na drealjšče pod Cekinovim gradom nad 2000 gledalcev. Zanimanje za odločilno srečanje v borbi za naslov državnega prvaika je bilo ogromno, zlasti zaradi tega, ker je bilo težko reči, katero moštvo si bo osvoj io ta ponosni naslov. Sodeč po rezultatih, ki sta jih nasprotnika dosegla s Spartakom in Crveno zvezdo, so imeli Zagrebčani prednost, ker so v obeh tekmah zmagali z višjo razliko golov kakor Tri-glavami. Kljub temu pa je bila precejšnja večina še vedno mnenja, da bodo Ljubljančani z uspehom prestali težko preizkušnjo, ki, jih je čakala v igri z Mladostjo.
Že po prvih minutah tekme se je videlo, da so Zagrebčani v odlični formi, zlasti njihov prvi napad v postavi inž Tomič, Miocka in inž Stipe-tič. S smotrno kombinacijsko igro so valili napad za naipadom prot.li vratom domačinov. Inž Tomiču se je po solo-akciji posrečilo doseči vodilni gol že kmalu v začetku igre. Obramba domačinov je potem do konca prve tretjine uspešne posredovala v vseh nevarnih položajih. Druga tretjima igre je bila odločilna in usodna za Ljubljano. Zagrebčani so se bolj prevladovali na drsališču in tudi trikrat spravili ploščico v vrata domačinov. Rezultata 4 :0 skoraj da n* bilo mogoče več izenačiti, vendar sc je moštvo Triglava v zadnji tretjini igre zbralo in zaigralo mnogo boljše od
svojega nasprotnika. Domačine pa je spremljala velika smola, kajti od neštetih lepih strelov ni nobeden obsedel. Tako se je odločilno srečanje v tekmovanju za naslov prvaka FLRJ v hockeyu na ledu končalo z zmago Mladosti z rezultatom 4:0 (1:0, 3d), 0:0). Tekmo sta sodila Žitnik in Va-lušnik.
Pri tej priložnosti moramo obsoditi nešportno obnašanje dela gledalcev, ki so se neprijazno vedla proti gostom in s svojimi vzkliki vplivali na nekatere igralce Triglava, da so 6 preveč ostro igro skušali onemogočiti svojega nasprotnika in tako delno pokvarili dober vtis, ki ga je tekmovanje zapustilo.
Spartak : Crvena zvezda 1:1 (0:Q, 0:1, 1:0)
V zaključni tekmi za državno prvenstvo v hockyu na ledu sta se za tretje mesto borila Spartak in Crvena zvezda. Kljub temu, da je moštvo Spartaka b:lo skoraj vso tekmo v napadu. se je igra končala neodločeno. Zaradi boljše razlike golov pa je Spartak zasedel tretje mesto. Potek igre je bil precej nenavaden. Vso prvo tretjino je bil Spartak v očitni premoči, a tega ni mogel izraziti z rezultatom. Tudi druga tretjina gje je minila v znamenju premoči Spartaka, vendar je v tem času dosegla gol Crvena zvezda. V zadnji tretjini igre so Spartakovci še energičneje napadali vrata svojega nasprotnika in končno se jim je tudi posrečilo spraviti ploščico v mrežo. Spartak je igraj- v isti postavi kakor v prejšnjih tekmah. Crvena zvezda pa je nastopila brez Rajiča in Miljkoviča. Tekmo sta sod’la Vodišek in Valušnik.
Moštvo Spartaka je na tekmovanju v Ljubljani pokazalo viden napredek. Že v soboto so mladi hoc-kevjisti iz Subotice zaigrali mnogo bolje kakor prvi dan. V srečanju s Crveno zvezdo pa so bili že »mojstri« na ledu. Ker je večina njihovih igralcev še zelo mlada, bo moštvo gotovo že v bližnjem času doseglo še lepše uspehe.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Torek, 28. januarja: Julijan, THen. Valerij.
Sreda, 29. Jaouazja: Franc Šaleški, Bra-nimjff.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Lekarna TTnkoczy, Mestni trg 8; lekarna Bchlnc. Rimska cesta 31.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI Drama
Torek, 28., ob 19.30: Cankar: Kralj na Betajnovi. Zaključena predstava sa LŠM ljubljanske Univerze.
Sreda. 29.. ob 14.30:	Šestakov-Smesek:
Veliko potovanje. Zaključena predstava za šole. ob 19.30: O’Neill: Ana Christie. Red M.
četrtek, 30, ob 19.30: Kreft: Velika puntanja. Red četrtek.
Petek. 31, ob 19.30: MoUčre-Vidmar: Učene ženske. Red H.
Sobota, 1, ob 19.30: Car Emin: Na straži Red; E.
Nedelj«, 2, ob 14.30: Kreft: Velika puntanja. Izven. Zmflžane cene. Ob 19.30: Moliere-Vidmar: Učene ženske. Izven. Znižane cene.
Opera
Sreda, 29, ob 19.30: Čajkovski: Pikova dama. Gostovanje Josipa Gostiča. —
Red K.
Za današnjo predstavo Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi« je pri dnevni blagajni v Operi dovoljno število sedežev ln stojišč na razpolago po znižanih cenah od 26 din navzdol. Predstava se vrši ob 19.30 za LSM ljubljanske Univerze, vendar ima dostop tudi ostalo občinstvo, ki lahko kupi vstopnice pri blagajni prav tako po znižanih cenah.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE -
V	MARIBORU
Torek. 28, ob 19.30: Gounod: »Faust«. Prem*ieira. Izven.
Sreda. 29... ob 15: Gorinšek: »Rdeča kapica«. Izven.
četrtek. 30, ob 19: Žižek-: »Miklova Zala«. Zaključena predstava za sindikat Delavnice Drž. železnic.
Petek, 31, cb 15: Wuolljokl: »Žene na Niskavuoriju«. Red LMS-2.
S:bota, 1, ob 19.30: Gounod: »Faust«. Izvem.
Nedelja. 2, ob 14.30: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven. Ob 1930: Žižek: »Miklova Zala«. Izven. SPOREDI
DRŽAVNIH KINEMATOGRAFOV
LJUBLJANA UNION:	Sovjetski zabavni
film »Letališče Semlbaba« tednik. Predr stave ob 16.15. 18.15 in 20.15. SLOGA: Ameriški film »Premijera ljubezni«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: Ameriški film »Prekletstvo diamantov«, tednik. Predstava ob 20. uri.
MARIBOR ESPLANADE:	Sovjetski film
»Zoja Kosmodemjanska«, tednik. — GRAJSKI: Sovjetski film »Predstavnik oblasti«, tednik.
CELJE METROPOL: Francoski film »Alibi«. tednik. — DOM: Sovjetski film »Jakov Sverdlov«. tednik.
PTUJ: Sovjetski «Im »čeveljci«, tedtrik.
Državni zavod za socialno zavarovanje. Filiala v Ljubljani obvešča po naročilu DZSZ, direkcija v Zagrebu, vse člane, da je z dnem 31. decembra 1946 prenehalo delovanje Trgovskega bolniškega in podpornega društva. S tem odpade plačevanje prispevka za višje zavarovanje.
Ravnateljstvo drž gimnazije v Kamtftu Javlja, da se bo v začetku februarja pričel poide n« večerni delavski gimnaziji. Interesente, v kolikor niso še prijat-ljeaii
v sindikalnih podružnicah, naj se javijo do 1. februarja pri ravnateljstvu zavoda. Ostala navodila bodo objavljena pozneje.
Društvo slovenskih književnikov obvešča svoje člane, da bo danes. 28. januarja 1947. ob 20. url v klubski sobi kavarne Slon članski sestanek, na katerem bo tov. Uroš Kraigher govoril o organizaciji knjižnega tedna. Udeležba obvezna.
Lanske gojepke šole za gostinske gospodinje, Ljubljana. Privoz 11. ki so dovršile predpisano šestmesečno prakso, opozarjamo. da so zaključni 'izpiti dne 8. in 9. februarja v šolskih prostorih.
Obvestilo. V četrtek 30. januarja t. 1. je v .prostorih Drž. osn. šole na Vodah. Trbovlje I. občni zbor pevskega društva »Zven«, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji petja. Pevsko društvo »Zvon«. Trbovlje.	190-n
Strojepisni pouk po specialni najuspešnejši metodi s spisovanjem raznovrstnih pisarniških del s posebnim ozir: m na pravopis in vzorno obliko izdelkov. Na raze polaga stroji raznih sistemov. Praktično znanje za vsako javno im zastaro službo. Uspeh zajamčen. Ure dopoldne, popoldne ali zvečer. Informacije, prijave: Specialni zasebni individualni pouk. Domobranska št. 15 (vodi ravnatelj Christof Drago).
Knjigovodstvo (vseh vrst), stenografija in korespondenca za začetnike in praktike po uspešni in hitri metodi. Izbira predmeta po želji. Praktično znanje za vsako zasebno ali javno službo. Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska 15.
Koncerti
Eito najboljših del slovanske glasbene literature. Dvorakova balada za soli. zbor in orkester: ženin mrtvak, bo izvajana na koncertu Glasbene Matice t ponedeljek, 3. februarja ob 20. v Unionu. Pod vodstvom ravnatelja Poliča izvajajo: sopranistka Hey balova, tenorist Franci, bariton Smerkolj, orkester Radia Ljubljana in zbor Glasbene Matice. — Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.	191-n
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
56* m/449 m Spored za torek
6.30 Koračnica. Dnevni spored. Iz naših časopisov. 6.45 Žabama glasba. 7.00 Ruški tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (17 lekcija) 7.15 Ruske narodne ,pesmi. 7.30 Napoved časa. poročila, objave in radijski koledar. 7.45 Lahka glasba. 12.30 N a poved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, mala oglasi in objave. 13.00 Baletna in operetna glasba. 13.30 Proučujmo naše zakone 13.45 Igrajo slavni pianisti. 14.00 Igra Vaški kvintet. 1430 Napoved časa «n poročila 14.45 Vur» liške orgle. 18.00 Radijski dnevnik. 18.15 Skladbe za godalni orkester: C. Ives: Godalni kvartet v g-duru (za. godalni orkester); Barbor: Adagio za godala; L. Boccherini: Pastorale. 18.40 Tradicije partizanstva. 19.00 Partizanske pesmi 19.15 Napoved časa in poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Jezikovni .pogovori. 20.00 Straussovi valčki. 20.15 Gradbene nalog« Okrajnih ljudskih odborov. 20.30 Violinski koncert A Der-melja, pri klavirju spremlja P. šivic: 1. Vleutemps:	Fantasia appasslonata; 2.
Kunc-Humel: Draga priča; 3. Kcgoj: Andante; 4. Vladiigerov: Vardar — rapsodija. 21.00 Literarna ura. 21.20 81mfonična glasba: J. Brahms: Tragična uvertura; F. Schubert: Simfonija št. 5 v b-duru; C. A. Plazini: Scherzo v klasičnem slogu lsi Sonate v e-moiu. 22.00 Praoče ves« Zvezne postaje iz Beograd». 22.15 Igra Plesni orkester LR pod vodstvom B. Adamiča. 22.45 Lahka nočna glasba.
PRESKRBA
SVEŽA SLANINA ZA ZAMUDNIKE
MLC — oddelek za trgovino :n preskrbo v Ljubljani cbvešča potrošnike okrožnega mesta Ljubljane, ki si še niso nabavili slanine za mesec januar in februar 1947, da si jo lahko nabavijo samo še v sredo tiUie 29. On v četrtek d>.:e 30. januarja t. 1. od 7.—11. in od 14.—16. ure. na odrezke objavljene v dnevnih časopisih dne 5. In 18. jan. t. 1.
Slanino bodo prodajale vse prodajalne mestne klavnice i*n mesarji: Sladič Ivan, St. V.d; Rode Franc. st.. Polje; Škufca Alojzij. Celovška 101; Avbelj Franc, Krakovski nasip 10; Hudnik Franc, Tyrseva 156; Nered Franc. Rožna dolina c. IX/3 in Rezar Franc, Dolenjska c. 64.
Mesarji prevzamejo slanimo na mestni klavnic, v torek dtne 28. januarja t. 1. od 15. ure dalje.
|<4Ca£t j
SLUŽBO IŠČEJO
TRGOVSKA POMOČNICA, stara 25 let, z osemletno prakso v trgovini z mešanim blagom išče zaposlitve. Ponudbe na A. B. Mozirje ob Savinji (poštno ležeče)
1287-1
DEKLE IŠČE SLUŽBO prodajalke ali slične*. v pekami, slaščičarni, mlekarni, traf ki ali kakšnem drugem podobnem obratu. Ponudbe na ogl. odd, SP pod »Takoj prodajalka«.	1655-1
GOSPODINJA srednjih let želi samostojnega gospodinjstva pri odraslih osebah. Nastopi takoj. Naslov v oglasnem oddelku SP.	1980-1
ZA STANOVANJE IN HRANO gre gospodinjiti značajna žena k mali družin': ali dvema starejšima osebama. Ponudbe poslati na podr. SP Trbovlje pod ? Težki dnevi«.	1976-1
PRIMERNE ZAPOSLITVE iščem v trgovini. Grem tudi za hišnika ali v vinograd. Naslov: podruž. SP Ptuj.	1849-1
SLUŽKINJA z dežele s 6 letnim sinčkom išče mesto gospodinje na manjše posestvo. Naslov na podruž. SP Ptui — pod 'Marljiva«.	1848-1
BRIV £ K O-FR IZ ERSKA POMOČNICA šče zaptslit-ve kjer keli s 1. februarjem. Naslov se dobi v ogl. odd. SP. 1986-1
SLUŽBO DOBE
TOVARIŠA ZA NOČNO SLUŽBO iščemo za takoj. Pismene ponudbe z vsemi podatki na ogl. odd. SP pod »Nočna zaposlitev«.	1706-2
PO STREŽNICO, pošteno, pridno iščem oa 6. do 14. Vprašati samo dopoldne. Naslov v ogl. odd. SP.	1838-2
IN2ENJER-KOMERCIALIST za vodeče mesto v industriji v Ljubljani iskan za takoj. Mora b:ti organizator za poenoteno knjigovodstvo. Por.udbe na oglas, odd. SP pol Organizator .	2012-2
GOSPODINJO K OTROKOM brez staršev iščem. Ponudbe p:d »Poštena starejša« na ogl. odd. SP.	201C-2
VEČ STROJNIH INŽENIRJEV po možnost’ s prakse- v obratu, strojnih in gradbenih tehnikov, računovodij, korespon-d-entov (korespondentk). tehničnih kal-kulanttv. piarerjev (terminskih lovcev), sprejmemo takoj. Ponudbe na naslov: Tovarna letalskih delov, Maribor. Tezno.	1989-2
HIŠNA POMOČNICA od 25—35 let. mirna, pridna in poštena dobi stalno službo pri odraslih. Naslov v cgl. odd. SP. 2007-2 PERFEKTNEGA INDUSTRIJSKEGA STATISTIKA. p? možnosti s fakultetno izobrazbo in glavnega arhivarja, po možnosti s prakso, sprejmejo Jugoslovanske tvornice gume. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je poslati upravi pdjetja.	1988-2
GOSP. POMOČNICO. pridno, pošteno, sprejmem takoj. Salon »Nada«. Zupančič. Igriška ul. 10.	2008-5
ZASLUŽEK
ŠIVALNI STROJ vam očistim, popravim. Pošljite naslov na oglasni oddelek SP pod »Poceni vas obiščem«.	1473-4
ŠIVILJA gre šivat na dom. Poizve se Gregorčičeva 4, Mlekarna.	1890-4
PREVZAMEM manjša zidarska dela v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Manjša«.	2014-4
PRODAM
RADIO Olympia«. 4 cevni, pr:dam. Rožna dolina, c. V/47.	1984-5
NOVO DEŽNO CELOFAN PELERINO s kapuco prodam za 1G0O din. Erjavčeva 3, .pritličje, levo.	1615-
ŠKORNJE št. 43. dobro ohranjene in ga-lcše. moške prodam. Emonska cesta 4, pritličje.	1966-5
xBOBEN veliki za godbo na phala, dobro ohranjen, brez činel in tolkala predam. N. Ciril Metodova 11. Jesenice. 1969-5 SINGER šivalni stroj, pogrezljiv. skoraj nev predam ali zamenjam za električni štedilnik. Novak, Maribor. Kneza Koclja 2.	1975-5
MODERNO SAMSKO SOBO ugodno prodam. Mestni trg 17/n. Ogled 9—13 in 16—19.	1977-5
KLAVIR (kratek) prodam. Livada 29. Tavčar.	1835-5
DEKLIŠKI PLAŠČ, volnen za 10—12 let staro deklico, par letnih cepat št. 38, volneno lepo oblekco za 2—3 leta start deklico, pa.r metrov prave svile za perilo prodam. Vel. čolnarska št. 15. pritličje.	1815-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, zelo d:bro diranjem, prodam. Lepodvorska ulica, 10/1.	1821-5
POSTELJNO MREŽO in športni otroški voziček predam Našim' v ogl. oddelku SP.	1824-5
ZAKONSKA SPALNICA, masivni creli, kompletna z mrežam*:, malo rabljena naprodaj za din 15.000. Naslov v .podr. SP Nevo mesto.	1991-5
KROJAŠKE ŠKARJE, predvojne, pr'da Lapajne. Celovška 105.	'	1868-5
KOMPLETNE SMUČI z robniki in bambusovimi pal:c:imi .pocami prodam. Merlak. Sv Petra 76.	1845-5
DVE OTROŠKI GARNITURI, novi — muf in ovratnik prodam. Naslov v ogl. cdd. SP	1833-5
FRIZERJI POZOR! Inventar ženskega salona. kompletno, z modernimi aparati, z in brez toka ugodno proda Rabar Tomo. Zagreb. Hi'ca 98.	1881-5
KAVČ. skoraj nov. dobro ohranjen, prodam Naslov v p:dr. SP v Zagorju. 1871-5 KRASNO OGLEDALO, brušeno steklo 115N70 cm. kopalno pločevinasto banjo, nekaj večjih slik in več raznih stvari prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 1987-5 NOVE RJAVE ČEVLJE št, 42. snežke št. 38 predam ter zamenjam čevlje št. 43 za nizke št. 43. Naslov v cgl. oddelku SP.	1942-5
KRZNEN PLAŠČ, perzijaner, za srednjo vitko postavo poceni prodam. Nasi c v v ogl. odd. SP.	’	2017-5
JEDILNI PRIBOR, rje prost, tudi! posamezne komade prodam. Galof — Celovška 72/1.	1964-5
MAČEk V ŽAKLJU
s primernimi nagradami —? se zopet dobi.
Oblastveno dovoljena prodaja. Naročila sprejema:
DERNOVŠEK
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 79.
Za takojšen nastop rabimo
kalkulanta
in
2 trgov, pomočnika
izvežbana v
ŽELEZNINSKI STROKI
Osebno se je predstaviti ali pa poslati ponudbe na Trg. podjetje
„ŽELEZNINA«
MARIBOR, Partizanska e, 70.
VABILO
na
redni občni zbor
Zdrav niška strokovno - znanstvena sekcija ESZDNS vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 2. februarja 1947 ob 10. nri dop. v' predavalnici Interne klinike v Ljubljani.
DNEVNI RED JE TALE:
1.	Čitanje zapisnika prvega rednega in drugega izrednega občnega zbora.
2.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Poročilo uredništva in uprave Zdrav, vestnika.
5.	Poziv na tekmovanje.
6.	Spremembe pravil sekcije.
7.	Volitev novega odbora.
8.	Določitev članarine sekcije in naročnine za Zdrav, vestnik v 1. 1947.
9.	Zdrav, vestnik v L 1947.
10.	Slučajnosti.
Odbor naproša krožke v Mariboru, Celju in Novem mestu, da pošljejo na občni zbor delegate.
ODBOR.
mnmimimniimiiniiiiiiuiiinmmuuammmiuuui
V smislu odločbe Vlade LRS je podjetje:
ZDRUŽENE TOVARNE JUGOTEKSTIL, JUGOSVILA, MARKO ROSXER (ROTEKS) V MARIBORU
preimenovano v:
„Mariborske bombažne tkalnice“
MARIBOR
in bo od 1. februarja 1947 vodilo posle pod novim imenom.
Naslov : MARIBOR, MELJSKA CESTA 83 POŠTNI PREDAL: 8
STAR KLAVIR poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. SP. Na ogled od 12—16. 1909-5 POCENI RAZPRODAJAM pisalne, šivalne, mesarske (Wolf, polnilni in gnetilmi stroj) in vse c stale stroje, stružnico na jermenice 180 cm. kovaško in drugo orodje, manjše električne in bencinske motorje, diname, filmske projekcijske stroje, kamere in agregate, fotograske in radijske aparate, ženska in moška kolesa in razne druge izbrane stvari. »Starina — Novakovič, Zagreb, Vlaška 101. tel. 24-589.	1993-5
MANIKIRO, veliko, krasno darilo, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. Ogled od 15 do 17. ure.	2013-5
PETROLEJSKO PEČKO in kopalno kad (sedežno), prodam. Ogled med 11. in 12.30. Naslov v ogl. odd. SP. 1959-5 ZLATO MOŠKO VERIŽICO prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	2005-5
PISALNO MIZO. sobno kredenco, mizo s stol: ter zbirko metuljev in hroščev, predam Naslov v ogl. odd. SP. 2006-5 VEČ VISOKIH OMAR. primernih za arhiv in spise, velik trgovski pult, ročn^ voz na 2 kolesi, železno posteljo, razno p:-hrštvo itd. prodamo. ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8.	2009-5
PERZIJSKE IN JUGO-PERZIJCE pirotske preproge dobite pn: ABC. Medvedova c. 8. poleg G:renjskega kolodvora. 2010-5 GALOŠE. moške, n c ve, št. 44. prodam.
Breg 14/11.	1998-5
RADIO APARAT 5 cevni Philips, dobro ohranjen, čist glas, predam. Vrhovci 17 pri Viču.	2000-5
ČRN KRZNEN NOV PLAŠČ pccen? predam. Naslov v ogl. odd. SP. 20O1-O
KUPIM
MOTORNO KOLO .novo ali vsaj debro ohranjeno, lahko (98, 120 ccm) kupim. Ponudbe na naslov dr. Grilc. Sv. Pavel pri Preboldu.	1764-6
RJUHE. KAPNE, moške ln ženske obleke, čevlje, moško perilo itd. kupujem. Alojzija Drame. Gallusovo nabrežje 29. 581-6 GODBENE INSTRUMENTE, njih potrebščine, klavirske harmonike itd. kupim ali sprejmem v prodajo. Breznik Alfcaiz, Ljubljana, Aleksandrova 7	13771-6
POLJSKE TRAČNICE 400 m. dobro ohranjene, z vijaki in sponkami, kupimo. Apnenica Kresnice. Ljubljana, Dalmatinova 10.	1745-6
PISALNI STROJ, čeprav v slabem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo tvomiške znamke in cen© na ogl. cdd. SP pod ? Popravilo.:.	1943-6
GOJZERJE št 37 kupim. Naslov v oglas.
cdd. SP.	1979-6
VLAČILNI TRAKTOR po možnosti z gumam' , do 50 k. s., kupim. Ponudbe poslati iz usluge na: Ferič, Osijek, Reisne-rova 65/1.	1882-6
PISALNI STROJ, člobro ohranjen, kupimo. Ponudbe poslati ca nasltv: Zveza prosvetnih delavcev m nameščencev, Ljutomer.	197C-5
ŽIMO. ozir. morsko travo kupi Vidmar.
Vcdn kova 31.	1823-6
RABLJENO ALI NOVO PERNICO, tudi šivano odejo, kupi Jos. Hočevar, Radovljica.	1865-6
PISALNI STROJ, dobro ohranjen, novejšega tipa kupi Kelih Franc, Javornik, Dobravska 3. Gorenjsko.	1878-6
GLASOVIR, dobro c hranjen kupim. Naslov v ogl. odd. SP.	1962-6
RADIJSKI APARAT, dobro ohranjen kupim. čim manjše oblike. Naslov v podr. SP Kranj.	1961-6
MOTORNI C IR-KUL AR za žaganje drv, ali samo motor 6—8 k. s. ter pisalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Brezhiben«.	1937-6
Umrla je naša mama, stara mama, sestra in teta
Helena Kragelj
ROJ. PLEMELJ
v starosti 79. let.
Pogreb drag-e pokojnice bo na farno pokopališče v Mengeš v sredo, 29. januarja 1947 ob 16. uri iz hiše žalosti Loka 89, na farno pokopališče v Mengeš.
Loka, Ljubljana, Maribor, Cerkno, Volče — Amerika 27. januarja 1947.
ŽALUJOČI OSTALL
BLAGO (svilo) za dve odeji kupim. Naslov v ogl. odd. SP.	1957-6
CENTRIFUGO za ožemanje perila kupim. RaToim nujno. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Centrifuga«.	2016-6
ZAMENJAM
LEPO STANOVANJE V VILI in centru Celja zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Pečar. Trubarjeva 3. Celje (Odobreno od stanc van j. oddelka.) 1719-7 ZAMENJAM LEPO GARSONIERO za dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd SP p:d »Center«.	1997-7
ZAMENJAM pepita žensko volneno obleko v modrem za tem nosi ve moške hlače ali za 1 m takega blaga. Naslov v ogl. odd. SP.	1999-7
NEPREMIČNINE
V	BLIŽINI MESTA kupim enostanovanj-
sko vilo, 2—3 stanovanjsko hišo. tudi starejšo z lokalom. Jančar. Sv. Petra cesta 27.	1981-8
V	ŠT. VIDU prodam enonadstropno hišo
z 3500 m2 zemlje. Na Drlenjskem posestvo z žago; polovico hiše v Ljubljani z dvema stanovanjema, enodružinsko hišico v mestu, večjo stanovanjsko hišo, več manjših parcel v mestu m okoli'ci, travnik ra Ižanski cesti, več stanovanj ter posestva v vseh delih Slovenije. Jančar. Sv. Petra c. 27.	1982-8
POSESTVO. 10 oralov, blizu Brežic 230.000, posestvo 10 oralov v Halozah 220.0C0, posestvo 45 oralov v Rajhenburgu in v Poljčanah. Cena po dogovoru. Več hiš v raznih krajih proda »Univerzal«. Maribor. Meljska. 3.	1974-8
PARCELO na Lavrici 2000 m2 .zelo lepa lega. predam aln zamenjam. Ponudbe pod značko »Lavrica« na ogl. oddelek SP.	1963-8
SOBE
VEČJO PRAZNO SOBO išče države a uradnica z novim pohištvom. Naslov na ogl. odd. SP.	1978-10
TOVARIŠ išče sc-bo z vso oskrbo v centru mesta. Ponudbe na oglas. odd. SP pod »Pridem takoj -.	1994-10
SOBO V MOSTAH iščem. Plačam dobro. Ponudbe na oglas. odd. SP pod značko »Mirna«.	1965-10
SOBO. prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom blizu Karlovške ali Dolenjske ceste iščem. Pismene ponudbe na cgl. odd. SP .pod »Prazno«.	2011-10
RAZNO
AKTOVKA Z VAŽNIMI DOKUMENTI mi je bila v sredo na gorenjskem vlaku pomotoma zamenjana. Najditelja prosim, do. jo odda: Hojanovič, Malgajeva ulica 2/H.	1836-14
NERESNIČNE VESTI, ki sem jih izjavila o Pleško Pavli, preklicujem. Katja Legen.	1841-14
STRANKA, ki je pomotoma vzela ključe cvetličarne »Cvet« je naprošena, da jih vrne.	1996-14
NAGRADO DOBI, kdor mi vrne cčala, ku sem jih izgubila na cesti Orehek—Stražišče. Boršnik. Igriška 3.	1946-14
FD »KRIM POZIVA tovarišico, ki je pri drs;ilini reviji izgubila žensko denarnico, naj se javi. Uprava.	1906-14
RJAVO PLETENO KAPICO z 2 vrstami zajčkov sem izgubila ob 22. od Dalmatinove ul. po Kclcdvorski ul. do hotela Balkana. Najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Mozetič Justi. Poljanska c. 47/1. nadstropje. 2004-14
Zapustil nas je za vedno naš skromni, dobri mož, oče, dedek, stric, svak in tast
RIKO TAVČAR
mestni uradnik v pok.
Pogreb pokojnika bo v torek, 28. t. m. ob 16. uri z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Split, Beograd, Zagreb 26. jan. 1947.
ANICA, žena; ing. RIKO, RUŽA, ing. arh. CIRIL, otroci, in ostalo sorodstvo.
Po dolgi in težki bolezni nas je dne 26. jan. 1947 za vedno zapustila naša draga
Ivanka Batič
Naj ji bo zemljica lahka!
Kočevje 27. jan. 1947.
žalujoče rodbine: BATIČ, DJOKIČ, VIDMAR, KAJFEŽ.

Vsemogočni je poklical k sebi po zasluženo plačilo našo nadvse ljubljeno sestro, svakinjo, teto in pnaiteto
TEREZIJO
PUST
blagajničarko poslov. Na proze (bivši rudniški konzum)
po kratki in mučni bolezni v 67. letu življenja, predvideno s tolažili sv. vere.
Pogreb drage pokojnice je v torek, 28. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Trbovlje št. 15, na domače pokopališče.
Trbovlje, Zagreb 25. L 1947.
Žalujoči rodbini: Pust, Kalan.
IZDELUJEMO
POPRAVLJAMO
— prodajamo in sprejemamo naročila za perzijske preproge najboljše kakovosti v živih barvah — delo naše slavonske čilimarske zadruge iz vasi Mrzović. kotar Djakova
vse preproge v lastni delavnici pod strokovnim vodstvom priznanega, v 25 letnem delu preizkušenega strokovnjaka Bobariea Franja.
PRODAJAMO iz komisijske zaloge originalne perzijske in ~	vse	prepr0ge po enotnih cenah. Preproge
zamenjujemo in jih sprejemamo v prodajo.
LJUBLJANA, MESTNI TRG I5 — Telefon 28-94
ZAGREB, MAS AR YKO V A ŠT. 11 — TELEFON ŠT. 23-331 OSIJEK, RIBARSKA ULICA ŠT. 2 — TELEFON ŠT. 24-13 BEOGRAD — REKA V OSNOVANJU
ČRN MUF sem izgubila na glavnem kolodvoru pri blagajni. Prosim najditelja, d;t izreč' proti nagradi: Grundner Blei-weisova 50.	1985-14
IZGUBILA SE JE črna m;«la psička, z rujavimi šapicam in gobčkem. ter kratkim repkom, malo naglušna, ime Bobi. Kdcr kaj ve o njej. naj javi proti nagradi. Gostilna Svefclč, Kolezija. Gerbičeva 7.	2003-14
POIZVEDBE
PROSIM VSE TOVARIŠE, ki so se vrnili iis ruskega ujetništva, ako je kateremu znano o mojem senu Trohi Milanu, roj. 1926. leta. bil prisilno mobiliziran, zadnji njegov naslov Fe. P. No. 41751/C. Prosim sp: roči tč na naslov Troha Ivan. Mojstrana. Stroške povrnem.	1968-id
POIZVEDBA! Grel j o Vojmira-Milka. učenka 5. razreda osnovne š:le v Borovnici, hči Ivane, rojena 10. novembra 1934 v Ljubljani, je pobegnila koncem decembra 1946 od svoje stare matere iz D:la št. 18 pr; Borovnici meznanokam. Dekle je razv.ta. čedne zunanjosti, kostanjevih las, prikupna in prebrisana. Kdor kaj ve o pogrešani, naj javi Upravitelj-stvu csnovne šele v Borovnici. 1819-15 POIZVEDBA: Leskovec Alojz. 15. brigada, 3. bataljon. 2. četa, šel v partizane 8. avgusta 1944.. pri napadu na Radohcvo vas pri št. Vidu zajet od bele garde oktobra 1944. Od teda.j nič več sledu. Prcsim, ako je komu kaj znano o njegovi usodi, naj sporoči njeg.cvi ženi Leskovec Mariji. Vel. Malence. pošta, Krška, vas pri Brežicah. — Stroške povrnem.	1995-15
PARTIZAN IZ L. 1941 — partizansko ime »Vatom«, prosi partizane iz 1. 1941. ako so živi, da mi pošljejo svoje naslove pismeno ali osebno .proti povrnitvi strc-škev. in sicer: tov. Ervin komandant I. primorske grupe iz 1. 1941. dalje tcv. Ssmzin Ivan iz Ajdovščine, tov. Janko Dimnikar, tov. Ante Ivan in tov. Bene. vsi »Primorci«. Pečnik Ivan. Na Peči št. 25. Moste, Ljubljana.	1030-15
Po večno plačilo za svojo zvesto službo je odšel v nedeljo 26. januarja 1947
KOROŠEC
VALENTIN
zakristan opafik iz mestne žup. cerkve Sv. Daniela v Celju
Pogreb bo v torek 28. januarja ofb 15. uri na Celjsko okoliško pokopališče. Slovesna sv. maša zadušnica bo v sredo ob 7. uri v mestni župni cerkvi Sv. Daniela v Celju.
Priporočamo ga v molitev.
DUHOVŠČINA CELJSKE ŽUPNIJE

!
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki so poslednjič počastili našega nepozabnega
Dr. MARKA KORŠIČA
ki je nepričakovano in tragično umrl 17. jan. 1947 pri Der. venti kot žrtev usodne nesreče.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali v težkih urah ter za izraze sožalja in darovano cvetje.
Ljubljana 27. jan. 1947.
Dr. Neda, žena; Mirko in Marjan, sinčka; Cecilija, mati; dr. Mirko in Marjan, brata, in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob smrti našega ljubega moža in očeta
Ignaca Ocvirka
rudarja
z nami sočustvovali, mu poklonili vence in ga spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Trbovlje 28. jan. 1947.
Žena LEOPOLDINA, hčerka POLDI in sorodniki.
V 73. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila naša srčno ljubljena mama, stara mama, teta in tašča
Dora Voltmann
vdova Tresehnig roj. Kellemen hišna posest. Groharjeva 16
Pogreb pokojnice bo v torek ob % 16. uri iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu.
Maša zadušnica bo v četrtek 6. februarja ob 7. zjutraj.
Ljubljana, Beljak, Pakrac
Žalujoča hčerka A.na Kiendler in ostalo sorodstvo.


Zahvala
ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO VSEM, KI STE KAKOR KOLI POČASTILI SPOMIN NAŠEGA NEPOZABNEGA
MARTINA
ŠPINDLERJA
LJUBLJANA 27. JAN. 1947. GLOBOKO ŽALUJOČI.
Zahvala
VSEM, KI SO SPREMILI MOJEGA LJUBLJENEGA MOŽA
TOMAŽIČA
RADOSLAVA
K ZADNJEMU POČITKU, SE NAJPRISRČNEJE ZAHVALJUJEM.
LJUBLJANA 27. JAN. 1947. TOMAŽIČ HILDA.
Vanda Vasilevskaja:
41
Zasužnjena zemlja
»Kako neumno govoriš...«
»Morda neumno, morda pa pametno. Kdo ve, kaj vse se lahko zgodi tam, kjer se nabere toliko ljudi...«
»Ljudi pa bo morje—s
»Bo, bo ...«
Po vseh vaseh so se zbirali ljudje k Štefanovemu pogrebu. Tudi v Kalinah so se zbirali do pozne noči. Fantje so mazali kolesa in se glasno pogovarjali Zdelo se je, da živa duša ne bo ostala v vasi.
Toda naslednjega dne so na cestah, ki peljejto v Ostrženj, stali policaji v modrih uniformah in vse zavračali nazaj.
VI.
Rojekovi so se precej zgodaj vračali s semnja — semenj je bil slab, v mestecu ni bilo kaj početi. Roječka je nestrpno priganjala moža:
»Poženi no rjavko! Motovili se, kakor da že tri dni ni jedla!«
»Kam se ti pa mudi? Saj je še zgodaj, še o pravem času se bomo vrnili.«
»Vladislav je že davno doma.«
»Se je pa tudi odpeljal že ob prvem svitu, veliko pred nami.«
»Z bičem jo daj, kaj se ti le smili!«
»Kako pa naj teče po takem pesku? Poglej jo, saj je vsa potna! Naj vozi, kakor more, saj ne gori!«
»Tebi se nikoli ne mudi!«
»Ti si pa urna, ti! Enkrat te ni mogoče spraviti od stojnic, drugič ti pa za petami gori!«
Jezno je zmignila z rameni in si s koncem rjavega naglavnega robca obrisala pot s čela.
»Kakšna vročina ...«
Konj se je komaj vlekel po peščeni cesti. Roječka se je nemirno presedala.
»Za ovinkom je cesta boljša...«
»Kje pa! Sam pesek...«
Slabo namazana kolesa so škripala. Rojek se je zaspano zibal na sedežu in od časa do časa odganjal obade, ki so v rojih čepeli na rjavki. Konj se je stresel, iz pičenega mesta pa je pritekla tanka nitka krvi.
»K^ko so sitni____«
»Dež bo...«
»Odkod pa se naj vzame? Na nebu ni niti oblaka.«
Sonce se je počasi spuščalo. Ko so se končno prizibali do vasi, je že zavejal večerni hlad. Roječka je oživela:
»Pri Zoski ustavi... Počasi vozi, takoj bom za teboj!«
On se je začudil:
»Prej si me priganjala, priganjala, zdaj boš pa po hišah letala?«
»Zoska mi je naročila, naj povprašam za ruto, pa ji grem povedat __«
»Le glej, da ne boš predolgo sedela, čas je za večerjo...«
»Še doma ne boš, ko bom že za teboj,« je trdila Roječka, ko je pred sestrino hišo lezla z voza. ,
On je oplazil kljuse in se odpeljal.
Zoska je v veži čistila krompir.
»S semnja? Si kaj kupila?«
»Tako, drobnarije... Danes je bila strašna draginja. Adam je vzel merico rži in malo masti. Toda kaj sem zvedela v mestu_______«
Zoska je povesila nož:
»Kaj pa takega?«
»Zaradi Ane. Take reči...!«
Zoska je poslušala z odprtimi usti, potem pa je planila s pručke. Krompirjevi olupki so se stresli po tleh, piščanček, ki je stikal za hrano, je zakrilil s perotmi.
»Počakaj, počakaj, še Juzefkovki je treba povedati!«
Stopila je na prag, se z rokami oprla ob podboj in zakričala v sosednji vrt:
»Juzefkovka, Juzefkovka, pridi sem za trenotek! Nekaj ti moram povedati...«
Uvela, nevelika ženska se je vzravnala nad gredo pese:
»Že grem, že grem!«
Bistre Zoskine oči so na cesti za trenotek ujele moder predpasnik.
»Galinskovka, Galinskovka, pridi sem!«
Obe sta vstopili v vežo. Roječka se je razšopirila na nizki pručki:
»Zdaj pa poslušaj ti... Sestra je prišla s semnja, tam je zvedela vse o Ani...«
»Tisti potepuški?«
»Tisti, da!«
Roječka se je presedla, da bi ji bilo udobneje in začela pripovedovati:
»Šla sem v trgovino po mast, pa me vpraša Veselovskijeva...«
»Katera Veselovskijeva?«
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5/H. Telefon uredništva In uprave št. 55-22 do 55-26. ^ Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. ^ Glavni urednik Lev Modic.