Tednik za gospodarstvo, presneto in politiko izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izido •. Telefon štev. 76.
Rokopisi ss rte vračajo.
Cena oglasov na ogiasni strani: cela stran 800 Din. poi strani'400 Din. Cena mahh oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: zna§?,letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Stev. rač. poštne hran. 22.549
Mursfca Sobota, 25» avgusta 1940«
ŠTEV. 34.
Boji
Napad na Anglijo se je začel. Uvod v nemško-angleško obračunavanje ni bila, kakor je marsikdo pričakoval, ofenziva z milijonsko armado, temveč veliki letalski napadi na različne življen-sko važne naprave v Angliji.
Nemški namen je: Angleže oslabiti s tem, da jim uničijo najvažnejša pristanišča in tovarne orožja. Uničiti angleška letališča in onemogočiti obrambo zračnega prostora nad Anglijo. Napraviti zmedo v prometu z življenskimi in vojaškimi potrebščinami. Ko bo vse to opravljeno, pa sledi bliskovita nemška ofenziva s kopnega, ki naj zlomi še zadnji angleški odpor. Kakor so zadnji dogodki pokazali, je Nemčiji ta načrt še vedno uspel.
Letalski napadi na Anglijo so trajali ves pretekli teden. Najsrditejši je bil pretekli petek, ko se je pojavilo nad angleškim otočjem 2500 nemških letal, bombnikov in lovcev. Celi roji letal so prihajali v kratkih presledkih in sejali razdejanje. Nemška poročila govore o stotinah letal, ki so jih zbili na tla, Angleži pa tudi poročajo o velikih izgubah, ki so jih imeli Nemci. Nemška poročila sama priznavajo, da je angleška obramba srdita. Do sedaj se še ni pokazalo, če ima Anglija dovolj letal, da bo lahko vzdržala in preprečila sedanji napad, ki je uvod v odločilno bitko.
Angleška letala so kljub velikim zračnim bitkam, ki so se neprestano bile nad angleškim ozemljem, poletela nad Nemčijo in zasedeno Francijo.
Nad severno Italijo so se po daljšem času zopet pojavila angleška letala. Letala so priletela in se vrnila preko švicarskega ozemlja. To je dalo Švici povod, da je vložila oster protest v Londonu. Da se Angleži niso mnogo zmenili na švicarski ugovor, se vidi iz tega, da so angleška letala že nekajkrat preletela Švico.
Angleške postojanke po Sredozemskem morju je italijansko letalstvo neprenehoma bom-
bardiralo. Pozročilž so Angležem veliko škodo.
Italijani nadaljujejo svoje prodiranje v Angleško Somalijo (Afrika). V preteklih dneh je prišlo do večje bitke, ko so italijanske čete zadele na glavne angleške obrambne sile. Boji še vedno trajajo. Pričakovati pa,je, da bo v kratkem prišlo do odločilne bitke, ki bo odločiia o bodočem gospodarju imenovane afriške kolonije.
Japonska namerava v najkrajšem času napasti francosko In-dokino s pomočjo svojega vojnega brodovja, ki je že pripravljeno za napad.
Zunanja politika
Radi Grčije so se v zadnjem času zopet pojavile težave na Balkanu. Začele so se z umorom nekega albanskega voditelja, ki se je pripetil na grško-albanski meji.
Nastali položaj je dobival nevarne oblike tembolj, ker je Grčija povezana z vojaško pogodbo s Turčijo, ki je na drugi strani še vedno zaveznica Anglije. Kijub temu, da je položaj resen, pa je še vedno široka mož-
Pogajanje med Madžari In Romuni pa nočejo z mrtve točke. Madžari so postavili tako velike zahteve, da romunska delegacija ni mogla nadaljevati komaj začetih razgovorov v Turnu Se-verinu ter je odšla po nova navodila v svojo prestolnico.
Madžari zahtevajo dve tretjini Transilvanije z nad 3 milijoni prebivalcev. Romunski vladni krogi ne prikrivajo, da se na tej podlagi ne bo mogoče pogajati, marveč da bosta morali pač posredovati Nemčija in Italija.
Odnošaji med Italijo in Švico so se zelo poslabšali zaradi preletavanja angleških letal čez švicarsko ozemlje.
Domača politika
Prvorojenec kneza namestnika Pavla, knez Aleksander je vstopil v vojsko in bil dodeljen 7 konjeniškemu polku.
Člani sovjetske trgovinske delegacije so položili na grobu neznanega vojaka na Avali venec, nato pa so se odpeljali naOple-nac, kjer so položili venec tudi na grob kralja Aleksandra Zedi-
11 ZHGHEOŠffi ZBOR

e
•a o
trn
(B S "S O
Z
E o
m?
m
is
0 e
Nt k
O
N »
31. Viti. do 9. IX« 1940.
Na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parnikih višji razred za ceno nižjega, na letalih 10% popust od 26. XIII do 14. IX.
Romunija je začela urejevati svoje spore z Madžarsko in Bolgarijo. Izgledalo je, da bodo pogajanja z Bolgarijo hitro končana.
Plačajte naročnino!
nost, da se spor reši na miren način j Romuniia ie začela	Jugoslovanski tovorni par-
nik „Rab" last Svobodne plovid be v Dubrovniku, je bil ob zapadni obali Afrike od neznane podmornice torpediran. Ladja se se je potopila, posadka pa se je rešila.
Številna posvetovanja med
ministri, so bila v preteklih dneh. Začela so se v Beogradu ter se
Vsem šolskim upraviteljem!
Šolske potrebščine kakor tudi tiskovine, razredne spise lahko dobite kakor prejšnja leta v knjigarni Hahn I. v M. Soboti.
nadaljevala na Bledu. Verjetno se bodo ta posvetovanja vršila vse do 26. avgusta, ko bo obletnica sklenitve hrvatsko-srbskega sporazuma. Za ta dan namerava vlada, po pisanju nekaterih listov, objaviti nekaj najavljenih uredb, ki se tičejo organizacije našega gospodarskega in socialnega življenja.
Podpredsednik vlade dr. Maček je bil v spremstvu bana banovine Hrvatske na Bledu. Tam sta se sestala s predsednikom vlade. Oba hrvatska politika sta bila sprejeta pri knezu namestniku na Brdu.
O vsebini napovedanih uredb se je izvedlo, da bodo obsegale nadzorstvo nad kapitalom, uredili naš izvoz in uvoz ter uredili prehrano domačega ljudstva, da bodo zavarovani predvsem revni sloji in da bomo doma imeli dovolj živeža.
Drugi del reformnih uredb
se tiče delovnega človeka, kateremu v sedanjem času preti nevarnost, da postane ali brezposeln ali pa. da podleže draginji. Nove uredbe mu bodo zavarovale najnižjo plačo in onemogočile, da bi se cene življenjskih potrebščin prekomerno dvignile.
V načrtu so tudi velika javna dela, ki naj poskrbijo za zaposlitev ljudstva, ki je zaradi zastoja dela v nekaterih panogah gospodarstva zaradi evropske vojne na tem, da izgubi zaposlitev.
p^gr
Prospekt za Mursko Soboto in Prekmurie
Tujskoprometna zveza „Putnik" v Mariboru je v sodelovanju s Tujsko-prometnim društvom v Soboti nedavno izdala lep turistično propagandni prospekt za Mursko Soboto in Prek-murje. Prospekt, ki je bil tiskan v ba-krotisku Mariborske tiskarne, ima obliko 5 delnega folderja. Naslovna stran je večbarvna, ravnotako tudi orientacijska karta Prekmurja na zadnji strani prospekta. Ostali slikovni del prospekta je tiskan v enobarvnem bakro-tisku v temnomodrem tonu; besedila je poldruga stran in sicer ločeno v slovenskem, srbohrvatskemin nemškem jeziku, Skupna naklada prospekta znaša 20.000 izvodov. Slike v prospektu so zelo posrečeno izbrane in predstavljajo zanimive motive iz Murske Sobote in iz posameznih predelov Prekmurja. — To je prvi prospekt za naše Prekmurje, ki je bilo v turističnem pogledu do sedaj precej zapostavljeno. Zadnje čase pa tudi naša turistična javnost posveča vedno večjo pozornost Prekmurju, kar je gotovo v veliki meri zasluga Tujskoprometnega društva v Murski Soboti, ki je bilo ustanovljeno komaj pred štirimi leti. Zapostavljanje Prekmurja v turističnem pogledu je bilo prej pripisovati deloma tudi slabim prometnim zvezam s tem obmejnim predelom Slovenije. Tozadevno pa so se sedaj razmere zelo poboljšale. Železniške zveze s Prek-murjem so dokaj ugodne; Murska Sobota je z Mariborom zvezana z direktno avtobusno progo, ki pelje skozi interesantne predele Slovenskih Goric. Nedavno je bil v bližini Slatina Ra-dencev dograjen lepi Petanjski most čez Muro, ki je Prekmurje v znatni meri približal ostali Sloveniji. Ceste v Prekmurju so razmeroma v zelo dobrem stanju; iz Murske Sobote vodijo dobre ceste v vse predele Prekmurja. Murska Sobota sama kaže iz leta v leto lepši napredek v vsakem pogledu. Turistični gostinski obrati v posameznih krajih Prekmurja sicer niso razkošni, so pa čedni, prijazni, imajo dobro oskrbo in pazljivo postrežbo, vse za skromne cene. Obisk Murske Sobote in Prekmurja, prav posebno še romantičnega Goričkega Prekmurja je toplo priporočati v prvi vrsti za izlete, posebno za avtomobilske in avtobusne izlete. Obisk Prekmurja nikdo ne bo obžaloval. — Nove prospekte Murske Sobote in Prekmurja prejmejo fnteresenti pri Tujskoprometni zvezi »Putniku" v Mariboru kakor tudi pri vseh ostalih uradih „Putnika" v državi.
DKW - ZUNDAPP
MOTORNA KOLESA v veliki izbiri. Rezervni deli — P A G U S A sedeži za sovozaiča.
NEMEC 3. M. Sobota.
Polnenje vseh vrst akumulatorjev.
Šivalni in pisalni stroji
po znižanih cenah.
Privatno dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti
Začetek novega žolskega leta je na pragu. Spet se bodo odprle učilnice in mladina prežeta novih sil se bo posvetila učenju, veliki pripravi za kasnejši eksistenčni boj. Z novim šolskim letom pa prihajajo tudi skrbi za starše, posebno za tiste, ki stoje s svojimi otroci na razpotju po dovršenih študijah v nižjih razredih srednjih šol. Ni vsem dano, da bi njih finančni položaj omogočil poznejši vstop njih otrok na univerzo, pa tudi pri mladini je vedno večje stremljenje za realnimi in praktičnimi poklici, ki jih najdejo v trgovini, industriji in drugih podobnih pridobitnih podjetjih. Sedaj je prišel čas za starše, da se odločijo v katero šolo naj pošljejo svojo deco in kje je najkrajša pot do samostojnih in primernih zaslužkov.
Take ugodnosti nudijo le strokovne šole. Ker pa državne strokovne srednje šole ne morejo sprejeti vso ukaželjno mladino, ki se za vpis v te šole priglaša, so se privatne ustanove, v Ljubljani Zbornica za TOI, pri nas Združba trgovčev v M. Soboti, odločile, da ustanovijo v svojih režijah strokovne šole, ki prevzamejo ono mladino, ki ni bila, oziroma ne bi bila sprejeta v državne šole, radi pomanjkanja mest.
Privatna dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti je prva in edina strokovna šola v Prekmurju, ki uživa z odločbo ministrstva trgovine in industrije od 14. avgusta 1939 pravice javnega učnega zavoda. Gojenci te šole imajo iste pravice in kvalifikacije kakor gojenci državnih dvorazrednih trgovskih šol, to se pravi, da imajo absolventi naše šole pravico prestopiti v 3. razred trgovske akademije, dečki pa za službo v vojski pravice do djačkega roka, torej postanejo rezervni podoficirji in oficirji.
Ker je šola privatna, ni vezana na gotov šolski okoliš. V šolo se sprejmejo gojenci od koderkoli. Tudi se ne plača šolske takse, pač pa samo letna šolnina, ki je za vse gojence enaka. Za oskrbo so tu internati in tudi privatniki imajo stanovanja po zmernih cenah. Otroci drž. uradnikov dobijo draginjske doklade. Tisti, ki se vozijo z železnico, dobijo režijske popuste.
Z ozirom, da bo letos za prvi letnik otvorjena paralelka, bi nujno priporočali vsem starišem, ki menijo oddati svojo deco v trgovsko šolo, da vložijo pravočasno prijave, ki jih ni treba kolkovati, do 25. oziroma 30. avgusta.
Šolski prostori so moderni, opremljeni z vsemi tehničnimi pripomočki, urejeni z vsemi predpisanimi higijen-skimi in sanitarnimi napravami in so nameščeni v »Trgovskem domu", ki je bil šele lani dograjen.
Vpisovanje v prvi letnik bo 1. septembra, ter morajo interesenti predložiti za vpis spričevalo 4. razreda srednje šole s položenim nižjim tečajnim izpitom ali spričevalo e završnim izpitom na meščanski ioli. Najvišja dovoljena starost je še nedovršenih 17.
let. Če je kdo ob vstopu prekoračil dovoljeno starost, a ni starejši od 19. oziroma kot ponavljalec I, letnika 20 let, mora ob vpisu prinesti s seboj prošnjo za spregled starosti, naslovljeno na kr. bansko upravo. Natančnejša pojasnila dobijo interesenti od 24. avgusta 1.1. dalje pri ravnateljstvu, vsak dan od 10. do 12 ure.
Naslov iole: Zasebna dvorazredna trgovska šola s pravico javnosti v Murski Soboti.
Priietek nove sezone v »GRAJSKEM KINU"
Kot vsako leto, prične .Grajski kino" v M. Soboti novo sezijo tudi letos na rojstni dan našega mladega kralja.
Novi sporedi bodo marsikoga presenetili; uprava se je potrudila, da je nabavila le one filme, ki jih obiskovalci zahtevajo.
Kot začetek prinaša »Grajski kino" veseli češki velefilm „Vražji študentje" (šola zaklad življenja) po gledališkem komadu Jaroslava Žaka.
VII. razred realne gimnazije se pripravlja na lahkoatletske tekme. Dijaki izdajajo — skrivoma — svojlfst; kaj je vse v tem prepovedanem časopisu, si lahko mislimo . . .
Točno in izčrpno je podana scena, ki nam prikazuje vse momente iz šolske naloge jaj dam na srednji šoli de ugaja" I
Kot drugi film je na sporedu prekrasna Puccinijeva opera „Premiera Madame Butterfly" (Himna ljubezni); v filmu nastopajo naši dobri znanci: L. Englisch, Paul Kemp, Marija Ce-botari i. t. d.
Izven rednega sporeda prinaša Grajski kino zgodovinski reportažni film „Od Narvika do Pariza" o čemur po-ročemo na posebnem mestu.
Sledijo še drugi znani filmi, kakor n. pr. »Rdeče Orhideje", »Zlati človek", „Dama v modrem", »Umirajoča pomlad" (Halalos Tavasz), češki velefilm »Ko plakajo gosli", »Bel Ami", „Na Soči 1917", „Dr. Robert Koch", Osvajalci vsemirja", „Nannete" i. t. d.
Kot poseben dodatek prinaša Grajski kino najaktualnejši film g naPflinlb barvili ..Irlfe mode" (26.-30. ix 1940).
Novost bo tudi »Univerzum zvočni tednik" v našem jeziku; »Metro-Journal" pa bo prinašal vse najaktualnejše scene iz sovjetske Rusije.
Donos letošnje žetve
V celjski „Novi dobi" čitamo sledeče: Zveza zemljoradničkih zadrug v Novem Sadu je sklicala konferenco kmetijskih predstavnikov, na kateri so obravnavali vprašanja, ki so tesno v zvezi z letošnjo žetvijo. Konferenca je ugotovila, da je donos pšenice letos zelo slab in zaostaja napram lanskemu za 40%. Kvalitativno in po teži pa celo za 70—76%. Opaža se, da prihaja na trg prav malo žita, ker pridelovalci smatrajo, da so cene, ki jih določa uredba, prenizke. Vse to so prav neugodni izgledi zlasti še za nas v Slove-
BBB3SK1 HIHO MUBSHfl SDBOTB
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 22. VIII. ob 2030 url v petek, dne 23. VIII. ob 20,30 uri v soboto, dne 24. VIII. ob 17.30 url
in ob 20 30 uri
VELEFILM
,Miss Broadway"
5hirley Tempie
•t«
George Murphi Phyllip Brooks
Ko vse odpove, pride mala Shirley in izgladi vse spore in nasprotja.....
Mala dlplomafka kot posredovalka ljubezni........
V nedeljo, dne 25. VIII. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
„MISS BROADWAY"
Znižane cene: 2, 3, 5 din._
Dodatek: Šala.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 25. VIII. ob 15-15 uri ob 17 30 uri in ob 20*30 uri v ponedeljek, dne 26. VIII. ob 2030 uri v torek, dne 27. VIII. ob 20 30 uri
VELEFILM
Sužnji zlata"
KRISTEN HEIBERG
»f«
VIKTOR STAAL Kart Martell
Film je posnet po znanem romanu „Frauen
lUr Golden GIII" v Avstraliji.....
Originalni posnetki iz Avstralije.....
Film iz življenja iskalcev zlata v Avstraliji...
Razburljive zgodbe v koloniji moških — brez iensk . . .
Dodatek: Nov „Metro-Journal"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
niji, ki je navezana na uvoz moke iz žitnih predelov države. Že danes je pri nas za revne delavske in nameščenske sloje življenje vsled narasle draginje nevzdržno. Kaka zima se nam obeta, ako ne bodo odgovorni činitelji pravočasno umeli urediti razmerja med zaslužki in izdatki za najširše sloje naroda!
Dve važni uredbi varievaniu z
živili
V uredbi o varčevanju z živili so nastale važne izpremembe. Ban dravske banovine je podpisal navodilo vsem sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom, s katerim se pooblaščajo, da morejo odrediti v krajih, kjer pade na brezmesni dan sejem ali cerkven praznik, da se brezmesni dan preloži na naslednji dan v tednu. Drugo navodilo se nanaša na zakol živine v sili. Upravne oblasti I. stopnje naj smatrajo, da je podan dejanski stan zakola v sili tudi v primeru, kjer za pravilno vzrejo teličke ni zadosti krme ali prostora v hlevu in kjer se temu nedostatku brez težke škode za lastnika telička ne da odpomoči s prodajo starejše živine ali teličke drugemu rejcu. Ako potrdi pristojno občinsko poglavarstvo, da ima lastnik teličke samo eno kravo in da teličke ne more prodati drugemu rejcu, naj izdajajo obča upravna oblastva I. stopnje dovoljenja za zakol brez nadaljnjega raziskovanja dejanskega stana. Potrdila in dovoljenja v smislu tega navodila se izdajajo bruplaČDO.
Imena soboških ulic
Sobote ulice je treba preimenovat!!
Gradbena delavnost se je v Soboti v poslednjem času močno dvignila; na vseh koncih in krajih se dvigajo nove hiše. Jasno je, da je do danes tako nastalo tudi že nekaj novih ulic, ki pa so še brezimne.
Kakor je nujno, da bodo te nove ulice v bližnji bodočnosti »krščene", prav tako je nujno, da bi soboška občina resno mislila na preimenovanje nekaterih soboških ulic, katerih imena so docela brezbarvna, neznačilna. Izmed kopice tovrstnih uličnih imen naj omenimo samo nekatera: Nova ul., Križova ul., Stara ul. itd. itd. Nasprotno pa Sobota doslej še ni imenovala nobene svoje ulice ne po kakem prekmurskem kulturnem delavcu, kaj šele po kake drugem velikem Slovencu. Pri tem e naravnost nerazumljivo dejstvo - in o tem se je že pisalo ter govorilo! — da Sobota kot kul-urno in gospodarsko središče ^rekmurja še ni posvetilo nobene ulice spominu prvih prekmurskih narečnih piscev ter slovenskih buditeljev: Temlinu, obema Kuzmičema, Ivanociju, Baši, Kuharju itd. itd., ki so s svojim delom na tem koščku slovenske zemlje postavili mejni kamen slovenske injiževnosti in kulture.
Preimenovanje soboških ulic v uči teh dejstev nikakor ne bi bilo pristransko („stvar okusa"), temveč vseskozi utemeljeno in pravično; zato bi bilo — kakor že rečeno — tudi nujno.
Od Jaruiha do Pariza"
e naslov filma, ki ga bo imel na sporedu Grajski kino v Murski Soboti od 10. do 12. septembra 1940 predstave dnevno ob 15. uri 15 min.
ob 17. uri 30 min. in ob 20. uri 30 min.) Ta film je zgodovinski dokument dogodkov iz vojne 1939/40, film katerega slike nam omogočajo razumevanje vseh težkoč te vojne. Vidimo torbe za Narvik, nadalje nas vodi film preko Belgije in njenih zgodovinskih nest, znanih iz svetovne vojne. Film um prikazuje do vseh potankosti borbe za vsa ta mesta, ki so jih lastni vojaki raje porušili, kakor prepustili tovražniku. Tako vidimo propad mest Ostende, BrGgga in drugih; vidimo stotine malih in velikih tankov, naj-modernejše topove, kako vse bruha ogenj in jeklo v mesta in na ljudi, ki ti osvajajo korak za korakom pot do orja. Strašne so pouliCne borbe za Arras, Valenciennes, Lille. Vidimo, kako gori strateško važni Atniens, borbe za Boulogne, Calais in končne odločilne naskoke na umikajočo se armado v Dunkerque, kjer so odločili grozoviti napadi težkih bombnikov. Pristanišče je polno gorečih in potopljenih ladij, ki so bile namenjene za
prevoz zavezniških čet na angleška tla. — Nadalje nam prikazuje J im pohod na Pariz, ceste so polne ubogih beguncev in je na kupe vojnega mate-rijala, ki bi zadoščal za oborožitev neštetih divizij. Med tem uničenim materijalom pa vidimo trupla vojakov, ki so darovali svoje življenje za domovino.
Vstopnice so v predprodaji že od 1. IX. 1940 naprej. Telefon štev. 54.
DOMAČE VESTI
—	Primarij Dr. MIRKO HOUŠKA, špeclaiist za notranje bolezni v M, Soboti se je vrnil iz orožnih vaj in zopet redno ordinira.
—	Obisk. Rotary club iz Maribora se je preteklo soboto odzval povabilu tuk. industrijalca g. Benka. V udobnem avtobusu se je pripeljala v popoldanskih urah okrog 20 članov imenovanega društya, ki predstavlja reprezentativno organizacijo najvidnejših gospodarskih in kulturnih delavcev Maribora. Po prihodu so si ogledali vzorno urejeno podjetje g. Benka, za katero so bili polni hvale in občudovanja. Kasnejesose napotili po mestu, ki je zapustilo pri njih najboljši vtis. V gostoljubni hiši njihovega člana g. Benka, so v prijateljskem razpoloženju preživeli skopo odmerjene ure, do vrnitve v Maribor. Uverjeni smo, da je bil visoki obisk ponovna okrepitev vezi naših krajev z drugim bregom Mure, ki smo jih vsa zadnja leta pogrešali in da smo si pridobili nove odlične prijatelje, ki bodo znali govoriti o nas in za nas.
—	Kako zaslužiš s 3 Din celih 2000 Din? Enostavno! Prideš 8. sept. 1940 v M. Soboto na Sokolsko tombolo, si kupiš karto za 3 Din in zadeneš glavni dobitek. Potrudi se!
—	Lep uspeh soboških ta-ble-tenis igralcev. V nedeljo je gostovala Murina table-tenis ekipa v Ptuju proti tamkajšnjemu moštvu ter je po zanimivih igrah zmagala z 8:1. Za Muro so nastopili Kerčmar E., Koch in Šerbec J.
v— Licitacija za gradnjo nove šole. Za prejšnjo sredo, 14. t. m. je bila razpisana licitacija za gradbena dela pri projektirani ljudski šoli. Licitacije so se udeležili trije ponudniki: inž. Pretner Aleksander iz Ljubljane, ter gradbeni podjetji Sraka Štefan iz M. Sobote in Kirchfeld iz Čakovca® Najnižji ponudnik je bilo podjetje Kirchfeld iz Čakovca, kijeizdra-žilo vsa težaška, zidarska in že-lezobetonska dela za 1,950.149*33 din. Za ta dan so bila razpisana tudi licitacije za krovska, kleparska in tesarska dela, ki pa ni so uspela, ker je bilo premalo ponudnikov. Ponovna licitacija je bila za ta dela 22. t. m. S te-
žaškimi deli so že začeli, ker mora biti še letos stavba v sirovem stanju pod streho.
—	Na soboški gimnaziji bodo dodatni sprejemni izpiti za prvi razred gimnazije dne 28. avgusta ob desetih dopoldne. Pravico do tega izpita imajo učenci, rojeni v letih 1927—1930, ki v juniju niso naredili sprejemnega izpita, in oni učenci, ki v juniju zaradi bolezni niso mogli delati izpita. Prvi naj prošnji, naslovljeni na ravnateljstvo gimnazije, priložijo izpričevalo o dovršeni ljudski šoli in rojstni list, drugi pa naj poleg teh prilog oddajo še zdravniško potrdilo, da v juniju zaradi bolezni niso mogli delati izpita. Prošnja se mora kolekovati s kolkom za 10 din, vsaka priloga pa mora biti kolekovana z najmanj 4 din.
—	Cena dobrega kolesa samo 3 Din. Če ne verjameš, pridi na Sokolsko tombolo dne 8 septembra 1940.
—	Nevaren padec. Durlč Anton, dninar, doma iz Satahovc je za nekega soboškega posestnika podiral drevje. Splezal je na že podžagano drevo, da pritrdi vrv s katero je hotel uravnati padec drevesa. Pri tem pa se je nenadoma nagnilo drevo in se zrušilo. Duriča so izkopali navzoči delavci izpod vejevja ter ga nemudoma odpeljali v bolnišnico radi težkih notranjih poškodb, ki jih je dobil pri padcu. Njegovo življenje je v nevarnosti.
—	Nesreča pri mlatilnici. Pri mlatilnici v Veščici je bil zaposlen delavec Virag Jurij doma iz Odranc. Podajal je snope vlaga-ču. Komaj pa so začeli prav delati, je iz doslej še neznanega vzroka prišel z levico v žrelo stroja. Ostro kolesje mu je odtrgalo roko nad komolcem.
—	Prometna nesreča. Štiri letna hči sezonskega delavca Vo-grinčič Marija iz Vančevasi, je pribežala iz nekega dvorišča na cesto baš v trenutku, ko je mimo drvel na motornem kolesu neki nameščenec iz Sobote. Otrok se je nenadoma znašel pred vozilom in nesreča je bila neizogibna. Vozač jo je podrl na tla, pri" čemer je dobil otrok nevarne poškodbe na glavi. Odpeljati so ga morali v bolnišnico. Ta slučaj naj bo ponovno opozorilo staršem, da naj ne puste svojih otrok brez nadzorstva v bližini prometnih cest.
8. september 1940 — dan 'tvoje sreče!
—' Iz bolnišnice. Svetec Karel, petletni sin posestnika iz Markovec, se je igral s slamorez-nico. Pri tem je dobil desnico med zobčasta kolesa, ki so mu roko zmečkala. — Benko Karoli-na iz Martjanc se je nevarno ranila z žebljem. — Kovaškega vajenca Majeriča Franca iz Norši-nec pri Ljutomeru je napadel na
poti domov neki neznanec in ga zabodel z nožem v stegno. — Petletni Kolenko Jožef iz Čren-sovec je po neprevidnosti dobil roko v slamoreznico. Dobil je težje poškodbe. — Težje poškodbe je dobil pri padcu s hleva posestnik Trstenjak Franc izStave-šinc. — Koren Josip, hlapec iz Turnišča je padel z jablane ter se pri tem težje poškodoval. — Delavca Joho Jožefa iz Dobrovni-ka sta pri prevažanju zemlje stisnile dva vagoneta. Zrušil se je v težjih poškodbah. — Desno nogo si je pri padcu s hrasta zlomil viničarski sin Ferlan Karel iz Sovjaka.
—	Smrt. V nedeljo je po daljšem bolehanju umrl bivši trgovec g. Schenauer Moric. Pokojni je bil star 86 let. K poslednjemu počitku so ga položili v torek, dne 20. t. m. N. v m- p. Naše sožalje!
—	Kino »Central* (Dittrich). Že
v iadnji številki našega lista smo omenili modernizacijo kina »Central*, ki jo je z velikimi stroški izvršil njen lastnik. Že takoj pri vhodu je opaziti temeljito spremembo vseb prostorov. Prejšnji vhodi so odstranjeni in ie en vhod pelje v prostrano kino dvorano. Novi, udobni sedeži, katerih je 220, se lahno dvigujejo proti ozadju. Moderna svetlobna telesa, ki dsjejo dvorani prijetno razsvetljavo, so v okras dvorani, ki zapušča pri obiskovalcu vtis domačnosti in neprisiljene elegance. Preureditev je bila res temeljita, izvršeno delo pa služi podjetniku v največje priznanje. Sobota je za eno pridobitev bogatejša. — Radi nepredvidenih tehničnih ovir, ki so v zvezi z naročili iz inozemstva, se je nameravana otvoritev kina odložila za teden dni.
—	Dospeli so najnovejši jesenski in zimski MODNI ŽURNALI. Dobijo se v trgovini Hahn I. v M. Soboti.
—	Šalamenci. Veseli smo bili ko so naši gasilci nabavili motorno brizgalno, še bolj pa smo se razveselili, ko smo videli brezhibno delovanje motorke. Sedaj smo prepričani, da bo mogoče s tem dragocenim orodjem obvarovati naše domove pred požari. V sporazumu z vaščani želijo naši gasilci tej pomembni pridobitvi dati izraz ob priliki blagoslovitve motorke, ki bo dne 1. septembra t. 1. v Šalamencih. Blagoslovitve se bodo udeležile vse gasilske čete naše občine ter sosednje z deputacijami. Če nam bo vreme naklonjeno, bo gotovo prisostvovalo naši prireditvi tudi mnogo ostalega naroda. Gasilska četa bo ob tej priliki priredila veselico v
režiji gostilničarja g. Kocet Ludvika.
' ' "ii
M Modeme ohiirje za sil&g BBi Posf. vložite —
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
— Rakičan. Gasilska veselica, prirejena pri g. Čačinoviču 18. t. m. je prav dobro uspela in potekla v najlepšem redu. Smo prepričani, da so bili naši obiskovalci na veselici z vsem zadovoljni in nas izredno veseli tako velika udeležba. Gostilničar g, Ča-činovič in člani gasilske čete se najlepše zahvaljujejo vsem udeležencem.
Ceni. naročnike
opozarjamo, da smo k današnji številki priložili položnice vsem tistim, kateri še naročnine niso poravnali.
Poštnina se je podražila, uprava ima več izdatkov, zato prosimo bodite uvidevni in nakažite brezpogojno vsi na položnici označano naročnino.
Blagoslovitev motorne brizgalne v Šalovcih
V nedeljo, dne 18. t. m. je bila blagoslovitev motorne brizgalne, kateri je prisostvovalo poleg 153 gasilce? prav mnogo naroda. Starešina župe g. Benko Josip je prispel s svojim spremstvom v Šalovce ob 11. uri. Po pozdravu in prejemu raporta od poveljnika gasilskega odreda, se je izvršila blagoslovitev.
Evangeličanski župnik g. Heiner Geza iz Hodoša je v zbranih besedah orisal zgodovino postanka gasilske čete v Šalovcih in njenega delovanja. Potem, ko je Se obrazložil posten motornih bdzgaln in pomen božjega blagoslova, ki je neposredno spojen z uspešnim delovanjem, je blagoslovil brizgalno. Kumovala sta g. Šiftar Ludvik, tovarnar iz Murske Sobote in njegova gospa soproga.
Starešina g. Benko se je g. duhovniku zahvalil za pomembne besede in za podeljen blagoslov, nakar je formalno predal motorko upravnim članom čete Šalovci. V temperamentnem govoru je nato starešina obrazložil pomen gasilske organizacije in pomen pridobivanja sodobnih modernih naprav, kot so motorne brizgalne. V opisu prirodno lepe lege šalovskega območja in pridnih ljudi, ki tukaj prebivajo je povdaril, da je mogoče doseči blagostanje in mirno sožitje samo s složncstjo in medsebojnim sporazumevanjem.
Predsednik občine Šalovci se je zahvalil za izvajanje g. Benka in ob-ljubil, da bo občinska uprava tudi v bodoče naklonjena gasilstvu, ker vidi v tej organizaciji idealne branilce na-ših domov pred požari.
Predsednik čete Šalovci g. Aladar Makari se je pa zahvalil vsem gasil skim četam za udeležbo, posebno pa starešini župe za njegovo prisotnost in govor. Zahvalil se je tudi zbranemu občinstvu,
KonSno je starešina zaključil ta del prireditve, pri čemer je želel, da ne bi motorke na požariičih nikoli rabili, kajti požari so kljub vsemu ne-zaželjeni. Po izvršenem mimohodu se je začela prosta zabava, ki je potekla v. najlepšem redu.
Po tolikem zatišju so Šalovci zopet doživeli veseli dan, ki naj bo uvod k nadalnjim kulturnim in gospodarskim prireditvam.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Dobava koruze.
Nekateri interesenti so se zaradi dobave koruze obrnili na Pri-zad, kar je tehnično napaka. Dobili smo obvestilo, da je kr. ban-ska uprava izdala poziv na vse interesente za koruzo, naj se ne obračajo na Prizad, ker se ono ne bavi s prodajo koruze, ampak vso koruzo, ki jo dobiva na osnovi Uredbe, kakor tudi ono, ki jo uvaža, stavija na razpolago državnim oblastem, torej za Slovenijo kr. banski upravi, na katero naj se interesenti v slučaju potrebe obračajo.
Na vprašanje
kaj je razumeti pod gotovimi nazivi, kot so navedeni v seznamu predmetov za kontrolo cen, je Urad za kontrolo cen pri ministrstvu trgovine in industrije poslal pod br. 2949 z dne 12. julija t. 1, naši Zbornici naslednje pojasnilo:
Pod točko 17 »srbsko platno" je razumeti ono tovarniško platno iz bombažne preje, katero dajejo v promet pod tem imenom same tovarne.
Pod točko 23 »flanel i porhet" je razumeti oni tovarniški izdelek iz bombažne preje, ki ga uporabljajo za obleke po večini revnejši sloji.
Točka 24 »šajak i sukno"to so taki tovarniški izdelki iz volne in mešanice volne in bombažne preje, ki jih v glavnem uporabljajo širši sloji za ljudske noše, v Sloveniji n. pr. loden, huber-tus in hlačevina (cajg), razen volnenega blaga za meščansko obleko.
Narodna zavednost.
Združenje je dobilo obvestilo iz vrst članstva, ki prebiva v krajih ob državni meji, da člani ob raznih prilikah zlasti ob manifestacijah državnih praznikov, ne razobešajo zastav. Vidimo, da se ob podobnih prilikah pri sosedih onstran naših meja, prazniki vidno manifestirajo, zastave vihrajo na vsaki hiši in kako je pri nas? Zato priporočamo vsem našim članom, naj ob prilikah, ko se pri nas proslavljajo državni prazniki, ponašajo bolj pogumno in naj dajo vzgled ostalim prebivalcem v kraju, da okitijo zgradbe z državnimi trobojnicami.
Ustanovni občni zbor Pomočniškega zbora pri združenju trgovcev.
V soboto dne 17. t. m. se je vršil v Murski Soboti ustanovni občni zbor Pomočniškega zbora pri Združbi trgovcev, ki je potekel v znamenju stanovske zavednosti, mirno in so bile tudi vse razprave stvarne. Izvoljen je bil odbor, kateremu načeluje Flegar
Franc trgovski nameščenec pri tvrdki B. Ascher in sin v Murski Soboti. Udeležba, razpoloženje nameščencev in disciplina, ki so jo pokazali nameščenci na tem zborovanju kaže, da bo imela ta organizacija pri Združbi trgovcev vso zaslombo, zlasti pri delu za strokovno izobraževanje podmladka. Našla se bo tudi pot za ureditev gotovih socijalnih vprašanj, ki so ponekod še pomanjkljiva, zlasti bo skrbljeno, da pride v vrste trgovskega nameščenstva samo tak materjal, ki bo za trgovski poklic sposoben. V načrtu je tudi reglementacija delovnega časa, socijalna pomoč brezposelnim trgovskim nameščencem in organizacija raznih poučnih tečajev itd. Mladi organizaciji želimo kar največ uspehov. Poročiio o poteku tega zborovanja objavimo prihodnjič.
Zakaj tako?
Kljub temu, da je Združenje že neštetokrat opozorilo vse člane, naj vendar spoštujejo določila uredbe o delovnem času, zlasti ob nedeljah in praznikih, opažamo še vedno, da nekateri člani namenoma kršijo ta red.
Aii ras hcčeio dotični, ki se ne držijo reda, da jih pričnemo preganjati ? Prosimo nekoliko več discipline!!
Proda se parcela
na Bakovski cesti pri Križu. Več se poizve pri JAUK FRIDERIKU, M. Sobota, Bakovska cesta. — Istotam se sprejmeta na hrana
2 dijaka ali dijakinji.
2-3	dijake ali dijakinje
sprejme na hrano in stanovanje KUNA VER EMILIJA, M. Sobota, Križova ul.
čevljarski pomočmkf
se sprejmejo takoj. Naslov v uredn štvu M. Krajine v M. Soboti.
Dve do tri dijakinje-
se sprejmejo na hrano in stanovanje z event. uporabo klavirja, Več se poizve pri GUM1LAR frizerju v M Soboti.	,
3-4	dijaki ali dijakinje
se sprejmejo na hrano in stanovanje pri ŠTEVANČEC VIKTOR-u, Murska Sobota, Nova ulica 1.
5 dijakov ali dijakinj
z popolno oskrbo, dobro hrano in strogim nadzorstvom se sprejme v Murski Soboti Mojstrska ulica 12.
Naznanilo.
Naznanjava cenj. občinstvu, da prevzameva
žaganje drn z motorjem.
Naročila sprejemata ter se priporočata: ŠTEVANČEC VIKTOR, Nova ulica 1., POREDOŠ IVAN, Cerkvena ul. 15., M. Sobota.
Vpeljava nove za kuhanje!
Vsem cenjenim odjemalcem toka S
Dovoljujemo si Vas vljudno obvestiti, da se nam je posrečilo doseči z našo dobaviteljico električnega toka »Elektrarno Falo, d. d. v Mariboru" poseben dogovor glede dobave toka za kuhanje ob posebno ugodnih cenah.
Od 1. septembra 1940 dalje bomo računali za tok, ki se bo uporabljal za kuhanje — po posebnem števcu —
din T- C^clen) za KW uro
toda še le pri porabi nad 23 KWh mesečno I
Za manjšo mesečno uporabo pa veljajo sledeče cene :
Mesečna poraba	netto znesek	trošarina	s^pai |j »o	
1	3.90	0.10	4-—	4,—
2	7.55	0.20	7-75	3.88
. 3	11.20	0.30	11.50	3.S4
4	13.35	0.40	13.75	3.44
5	15 —	0.50	15.50	3.10
6	16.40	0.60	17.—	2.83
7	17.80	0.70	18.50	2.64
8	18.20	0.80	19.—	2.38
9	18.60	0.90	19.50	2.16
10	19,—	1.—	20—	2.—
11	19.15	1.10	20.25	1.84
12	19.30	1.20	20.50	1.71
13	19.45	1.30	20.75	1.60
14	19.60	1.40	21,—	1.50
15	19.75	1.50	21.25	1.42
16	19.90	1.60	21.51	1.34
17	20.05	1.70	21.75	1.28
18	20.20	1.80	22.—	1.22
19	20.35	1.90	22.25	1.17
20	20.50	2,—	22.50	1.12
21	20.65	2.10	22.75	1.08
22	20.80	2.20	23 —	1.04
23	20.95	2.30	23.25	1.01
24	21.60	2.40	24.—	1,—
25	22.50	2.50	25.—	1.—
Števec stane sedaj 395-— din in ga nudimo — po posebnem dogo-govoru — na mesečne obroke.
Vsa nadaljna pojasnila dobite med uradnimi urami v pisarni podjetja.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
OBČINE MUR8KA SOBOTA