PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČIT ATEUE PROLETAREC s je- Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zveze in Prosvetno Matice OFFICIAL ORGAN Of J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 214». Entered m twoad-ctott nuiitr, Dk. 6, 1*17, at the po. t oft* r Uticaio, IK , under the An of Coa«re» of Mer. h j, 1879. CHICAGO ILL., Jenusry 2«. 1949. Published Weekly at 2301 8. .Lawndale Ave. «11 LETOu-VOL. XL1V. Svetovni položaj napet in postaja dan za dnem slabši V Moskvi se radujejo napredovanja Leninov« ideologije. — Ameriški polom na Kitajskem. — Tito pravi, da nima ničesar preklicati Po svetu se vrši ogromen razredni in imperialistični boj, pa ce ga kdo prizna ali ne. Svečanost v spomin Leninu V Moskvi se je v petek 21. januarja vršila spominska slavnost k obletnici smrti Nikolaja Lenina, očeta boljševiške revolucije, na kateri so bili prisoti^ Stalin, Molotov in mnogi drugi vodilni prvaki USSR. Glavni govornik je bil urednik "Pravde", Peter Pošpelov. Njegov govor Je dobil po svetu poaornost zato, kar ga smatrajo v odgovor Trumanovemu guracijskemu govoru, ki ga je ivM din prej v Washingtonu, t novo vojno napovedjo komunizmu. Njegova izvajanja so bila brea-dvomno odobrena od sovjetske vlade, torej tudi od Stalina. Pospelov je dejal med drugim, da je komunizem možganska sila, čast in zavest nase dobe, pričetek nove ere za zruše-nje kapitalizma." Nadaljeval je, da dvajseto stoletje ni več stoletje ameriškega Wall Streeta temveč "triumf le-ninistične-stalininistične ideolo-pie-" Boj proti "smerškemu imperializmu" bo pospešen Govornik je poudarjal "polom ameriškega imperializma0 na Kitajskem in naglašal, da bo Lehinova ideja zmagovala zato, ker je ustvarila na podlagi marksizma pogoje za vzajemnost med narodi. Udarjal je po kolo-nijalnih državah, kot so predvsem Velika Britanija, Francija, Nizozemska in po drugih manjših, ker pobijajo domačine v borbi za osvoboditev. Odgovor Trumanu Govor urednika Pošpelova, kot že omenjeno prej, je po mnenju tolmačev dogodkov v "mrzli vojni" med Zed. državami in USSR bil odgovor na Trumanov govor, ki ga je imel ob svojem ustoličenju 20. januarja. V njemu se je veliko pečal s svojo borbo proti komunizmu in jo ob- ljubil razširiti na ves svet, ki si želi svobode. Toda tisti svet — je dejal Peter Pospelov, je suženj kapitalizma in imperialističnih tiranov in prav zato se sedaj nagiba h komunizmu. Sedanje stoletje je vsled tega preosnavljanje družabnega reda v socializem, je poudarjal. Vsekakor ima Sovjetska unija po svetu ogromno ideologično moč, ameriška ( 'free enterprise") ideologija pa gospodarsko, tehnično, finančno in pa ogromno bojno silo, Id sega križam sveta. ■ Dasi je urednik moskovske "Pravde" vpričo Staline, Molo-tova in drugih vodij Sovjetske unije poudarjal, da je po svetu nad 25 milijonov organiziranih aktivnih komunistov, je vendar tudi med njimi precej razprtij, kar kvari solidarnost, ki jo poudarjajo v propagandi. Glavni primer nesloge med njimi je Titova Jugoslavija. Tito izjavil, da nima ničesar preklicati Skoro V istem času, ko so na Leninovi obletniški svečanosti lomastili govorniki v radiu in na shodih po ameriškem in ostalem "zapadnem imperializmu", so imeli svečanosti v spomin Leninu tudi komunisti v Jugoslaviji, Kominform, z Rusijo na čelu, jih jih je označil za "iznevernike"! in to zato, ker so se "odtujili le-ninizmu in marksizmu". Maršal Tito je v svojem govoru v Beogradu na konvenciji srbske komunistične stranke isti dan — ali morda je bilo dan prej — datumi niso jasni — zavrgel znova vse obdolžitve Moskve in poudarjal, da se njegovo revolucionarno komunistično in osvobodilno gibanje ni od leni-nizma in od marksizma prav nič oddaljilo in da gradi socializem (Konec na 5. strani.) Ali bo v ameriški vnanji politiki pod novo administracijo kaj spremembo? Imamo.novega državnega tajnika in padtajnika in Truman ie ob svojem ustoličenju pokazal, da se bo za vnanjo politiko zanimal v bodočo le bolj kakor se /e. Pravzaprav jo lo o torn govoril. * Toda Iz njogovih izjav ni razvidno, da so bo vna-nja politika zvezne vlado kaj posobno spremenila. Saj na boljše ne dosti. Obljubil je s privatnim ameriškim kapitalom razviti zaostale kraje. S tem bo prišel v navzl \riije s kolonialnimi silami, ker to pomeni, da bo šel paš trgovski in industrialni krog v tekmo z njimi v njihovih lastnih teritorijih. Sicer pa se zaostalih krajev na lak način ne more izboljšati, namreč nemogočo je z eksploatacijo dvigniti živi jonsko ravan navadnega garpča. To nam dokazuje moderno industrializirana Južnoafriška upi- . ja, ki se je razvila povsem s tujim kapitalom in ga io potrebuje. Toda črnci in kakih tri slo tisoč Indijcev pa živi v nji bedno kakor zmerom, le privilegirani belo-polt ni sloj - kolikor je imovitega, živi v udobju. Predsednik Truman je ob proglašenju svoje doktrine za boj proti "komunizmu vsepovsod obljubil izvleči Grčijo iz bede. A v resnici je ljudstvo na Grškem vzlic našim milijonskim dajatvam še vod*o tam kjer je bilo - v pomanjkanju in v negotovosti In jo brez demokracije in socialne zaščite. Le kralj | svojo družino se varnega počuti in pa monarhistič^a kasta, ki živi od izkoriščanja navadnega grškega človeka in sedaj tudi od ameriške podpore, ki jo tudi izkorišča sebi v korist. V vsakem govoru naglašajo naši besedniki od predsednika navzdol demokracijo in pa da jo bodo branili pred komunizmom kjerkoli na svetu. To so storili n. pr. no le v Gričiji in v Turčiji ampak posebno razkošno na Kitajskem. Toda Kitajci nikakor ne marajo vlado9 katero smo jim mi financirali In ta-kozvani kitajski komunisti so dobivali blt£o za bitko vzlic temu, da so bili slabo oboroženi dočim je bila mm MMJMUi jliL |jm|j> ■ m mm Pimnj. IfMlSlrei OT ajJhmli armaaa aiKrororja \*§ang na/sna opremljena z nastm rnooffmm vfimfein, otni srvto p rswn tn iuujv r or jo leden je glav- aa mesro rt an King zapusru in oasei na varno, rar milijard, kake tri do pot vsega skupaj, ki smo jih potrošili zanj, jo šlo v nič, razen v kolikor si niso Iz njih nabasali žepov on ter njegovi ljudje. Slab vzgled borcem za demokracijo daje naša vlada tudi s podpiranjem diskreditiranih monarhov. Tu je smel med vojno spletkariti s svojo "avstrijsko brigado>" na naše stroške pod nadzorstvom državnega departmenta habsburški "nadvojvoda" Oto. Poročila iz ivrope pravijo, da tam v duhu naše vnanje politike še vedno spletkari. Kdo ga vzdržuje? Jugoslovanski Peter s svojimi monarhisti v Ameriki je pri naši vladi še vedno dobro zapisan, enako njegov bratranec romunski ekskralj Mihael. Oba upata, da se naša dežela zapodi v Rusijo, jo premaga in potem se vrneta na prestol. V Nemčiji pomagamo nazaj v lastništvo in na vodstva industrialcem, ki so financirali Hitlerjev nocizom in mu pomagali v sedlo. V arabskih deželah ne storimo ničesar za demokracijo, pač pa zalagamo arabske fevdalne glavarje, katerim je za demokracijo in za ljudske koristi manj kot za lanski sneg — če je sploh kdaj kaj snega v arab-sih pustinjah. Plirtamo pod direktivo newyorškega kardinala Spellmana z Vatikanom ter njegovo hierarhijo po svetu, dasi nikjer ne deluje za demokracijo temveč za (Konec na 4. strsni) Nezgode povzročajo delavcu in druibam ogromno ikodo Za lani statistika o nezgodah v industriji še ni dovrieaa. Bila pa je nedavno objavljena o nezgodah v letu 1947*Bilo Je v in-dustrijt (pri delu) 2,056,000 po-nesrečb, vsled katerih so delavci izgubili 280 milijonov delovnih dal (šihtov) in škoda vsjed teh nesreč Je stala delavce in pa družbe, pri katerih so bili upo-sleni dve milijardi 100 milijonov dolarjev. Te ponesrečbe omenjenega leta so pomenile toliko kot če bi bilo en milijon brezposelnih delavcev skozi vsak 12 mesecev. Država New York ima ss lani statistiko o nesrečah pri delu že pripravljeno. Bilo Jih Je 818,994 — sli največje število-v njeni sgodovini. Finančno škoda vsled njih Je znašala $1,309,099,990 na izgubljeni mezdi, vsled stroškov s zdravniki, zdravili in v bolnišnicah ter na izplačani odškodninski zavarovalnini. Približno toliko škode pa imajo vsled istih nesreč delodajalci vsled nereda pri delu, ustavljenih ali pa polomljenih strojev, s tožbami itd. Dr. Harry Spaulding, predsednik organizacije "American Academy of Compensation", ki se peča s raziskovanjem problema ponosrečb delavcev v Industriji« pravi, da so tolikšnih nezgod tudi delavci krivi. Nsmreč po njegovem mnenju tisti, ki delajo samo kadar morajo, sato da Jedo. Ali če si le morejo napraviti kako poškodbo, Jim delati nI treba in deležni so državne in rasnih drugih podpor. Verjetno Je, da Je nekaj odstotkov takih delavcev, ali dragim pa Ja sa varnost vaš kot aa podpore in so brigajo, da ee bi izgubili prstov, raka ali se kje drugje pohabftfi. ni sdravnik morda Ša kaj pameti biti ^^^^ — — .—-' ■■ hem stroj« v krti seveda dobimo bili včasi s njimi Jeni ledi v Jugoslovanskih podpornih organizacijah Tada v industriji nihče rad ae izgube roke, niti nikjer drugje. In nobenega zidarja, plesksrja, tesarja itd. ne mika, da bi padel z odra ter si polomil ude ali se celo ubil. In noben premogar ali kak drug rudar ne gre v rov s željo, ds bi ga podsulo. V ameriški industriji se je v minulih 30 letih uvedlo mnogo zdravstvenih in varnostaih izboljšav — a iz predležečih podatkov je razvidno, da še vedno veliko premalo. "Azija Azijatom" V New Delhiju v Indiji se je nedavno na povabilo indijske vlade vršila konferenca zastopnikov dvajsetih držav, ki so bile pozvane nanjo proti nizozemski invaziji v indonežko republiko. Dogodilo se je prvič v zgodovini, da se je toliko azijskih držav odločilo odprto nastopiti proti evropskemu imperializmu. Naročite si jubilejni Ameriški družinski koledar za leto 1949. Stane $1.50. KOMENTARJI ..................................000004* Zbira in presoja ufednik Zskonodaja države Georgia je zavrgla predlogo, ki je določala, da se. drhali kot je Ku Klux Klan, ne smejo oblačiti v halje in obraze zakrivati z maskami. Bila je poražena z 89 proti 65 glasovi. KKK je tajna organizacija, ki je nastala tik po civilni vojni — v namenu terorizirati črnce, ki so bili taksat osvobojeni iz telesnega suženjstva — namreč nehali so biti privatna žavi Georgia, USA. Ubiti črnec je bil linčan ne da bi se ga dol-žilo kakega zlodejstva, n. pr. posilstva, kot je v južnih državah običaj, pač pa edino zato, ker je postal vsled svojih velikih zmožnosti človek srednjega sloja. Predsednik Truman je 20. januarja obljubil "ekonomsko svobodo" vsemu svetu, kar ga je proti komunizmu in ustvaril mu posest plantažnikov ter drugih s 'fsoJ." amer's^ f,nan- imo viteze v. A obljubljene cmkov Jamčila j.m j.h bo ame bode ie vedno nimajo in je tudi | "ska, vlada; na tv°ie !n m°je pod Trumanom ne bodo dobili slr"ško ~ forej na ,davke ff vzlic njegovim obljubam. melcev. U koncem konca plača- jo vse davke. Toda ali so tuji Georgia je trdnjava demokrat- ■vložniki še kdaj investirali v ka-ske stranke. In predsednik Tru-jko deželo zato, da ji bi pomaga-man — njen načelnik — je za li? Ne — ampak še vsikdar za-civilne svobodščine tudi za črn- radi pohlepa po čimvečjih do-ce. V Tooms County, Ga., je ži- bičkih. Ali ni bilo prav tako n. vel zamorec, Mallard po imenu, I pr. tudi v Jugoslaviji skozi do ki je šel v "business" in uspel, prevrata v nji? Bogastva so šla Kupil si ie lep avto in lično vilo v tujino, domačini so si umivali ter se naselil med belokožci. Ne- srage in živeli skromno, da bi kega večera, ko se je peljal z že- bolj skromno s takratnim zaslu-no in z mladim bratrancem v žkom živeti ne mogli. Sedanja avtu domov, so ga ustavili z rutami ali "z nečem belim pokriti belci" ter ga ustrelili. Njegova žena je spoznala dva po glasu, po stasu in po obrazu, kolikor ni bilo zakritega. In ju je naznanila ter spoznala na nedavpi obravnavi za morilca svojega moža. Iz porote sta se dvignila dva, ki sta rekla, da ji ničesar ne verjamete niti ako priča pod prisego, in da je tisti, ki ga dolži, da ji Je moža ustrelil, nekriv4 ker je spoštovan v vsem okraju. Porota je potem oba obtoženca o-prostila vsake krivde za umor črnca v dvajsetih minutah. To se je dogodilo v "demokratični" državi Georgiji, na v sovjetski Georgiji (Gružiji), temveč v dr- vlada se trudi življensko ravan svojega ljudstva zvišati, a je o-virana od tujih in sedaj tudi od prijateljskih držav na vseh koncih in krajih. Pa si je v sedanji svoji petletki vendarle že precej postavila na noge. Kitajska ve veliko povedati o tujih investicijah za "izboljšanje" njenega položaja. Toliko, da je do grla sita vseh tujih investor j ev, vštevši ameriških. Zlorabljali so jo angleški, nemški, francoski, japonski in ameriški kapitalisti, poleg v manjši meri belgijski, italijanski itd. Tudi "investorji" iz doba bivžt-g» ruskega carinila so lomastili (Konec na 4. strani.) Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča številka Proletarca 2149 Ako Je številka tik VA&EGA imena na NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, ds vsm Je naročnina potekla za toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepsju nižja od gornje. < Prosimo, obnovite Jo! Prihranita nsm s tem pri delu in ns poštnini! Unije v težavah vzlic svoji volitveni zmagi Nsmreč ako res mislijo, da so smagale lanskega novembra. Stari protiunijski zakon je še na papirju in Je veljaven. Zelo v stiski vsled obstoječe postave je sedaj unija premogarjev (UMW). William Ringer, član in direktor vladne delavske posredovalne agencije (National Labor Relations Board) je nedavno ftsjavll, ds je pogodba med unije UMW in jeklarskim* družbami, katere lastujejo premogovnike zgolj za svojo porabo. nepestavna. V terminologiji premogarjev jih imenujejo "captive coal mines". Vzelo je nič koliko naporov In žrtev, predno so se jeklarske družbe podale priznati unijo in pristati v izboljšanje življenskih razmer svojih premogarjev. A sedaj Je po isjavl omenjenega uradnika zvezne vlade vse "nelegalno" — namreč za unijo, kar pomeal, da je ta "nepostav-nos t", pogodbe samo kompani-jam v korist. Sedanja postava zaprto delavnico prepoveduje. Toda dovoljuje pa, da ako hoče novo najet delavec pristopiti v unijo, mu je to svobodno In potem ji mora plačevati članarino. Toda predno sa ga more v to siliti, se morajo v vsaki prisadeti delavnici ali v rudniku vršiti volitve pod vladnim nadzorstvom in le ako se večina delavcev izjavi zs unijo, morajo tudi drugi pristopiti v vanjo. Sedanji sakon ob enem določa, da samo tiste unije so upravičena do posredovanja vladne- ga odbora, katera se po seda* njem zakonu točno ravnajo. Ena izmed določb v postavi Je, da morajo odborniki vsake unije poslati vladnemu odseku isja-vo, da niso komunisti. Ce tegs ne store Jih vladai posredovalni odbor ns prisnain so brez ssšČite. John L. Lewis tske prisege ali izjave ni hotel poslati — češ, saj vendar vsa Amerika va, da nisem komunist! Po njegovem vzgledu so se ravnali tudl drugi odborniki eksekutive unije U. M. W. in njeaih lokalnih postojank širom dežele. Sedaj, ko Jim pogodbe s delodajalci poteksjo, ps niso upravičeni do tskosvsne vlsdne zaščite pri pogajanjih s delodajalci, v'stavkah ln v obnavljanju pogodb. Tako ae morejo imeti glede stavk ali pristo- pa v unijo volitev med delavstvom prizadetega obrata ln sploh so izrečene šiksnam delodajalcev. Senator Penper is Florido Je v senstu že predložil saken sa odpravo te (Taft-Hartleyjeve) postave, toda senator Taft is Ohia je izjavil, da bo vselo tedne, predno bo mogla na gjaso-vonje v kongresu. In kar je sa Sinije najbolj neprijetno — reakcionarna republikanska-damo-kratska koalicija jo misli nadomestiti s sličnimi "zobmi" kakor jih ima sedanji sakon. Unije se prizadevajo isvoje-vsti odpravo ts postave čimprsj, da ne bodo v zagatah pri pogajanjih kadar jim pogodba t družbo poteče, a so sprevidela, da smaga lanskega novembra al bila njihova smaga. Nekaj o naših stvareh V Detroitu snujejo dramski klub. Nekaj izrednega v teh časih med ameriškimi Slovenci, ko celo pevski zbori izumirajo. Naia Prosvetna matica je imela zbirko iger in opis o njih v posebni knjigi. Priredil jo |e z velikim trudom Peter Bernik. Sedaj so nam pošle. Razposlane so bile križem dežele. Večinoma nam niso bile vrnjene. Detroit si jo želi, a imamo sceno Se eno na rokah. Bi jih hoteli tisti, ki jih imate, vrniti, če jih več ne potrebujete? Tipkanje te knjige znova bi vzelo poznavalcu naše dramske literature najmanj dva tedna časa in potem je treba stvar razmnožiti, kar tudi vzame časa in stroSki so zraven. Torej kdor ima seznam iger in ga več ne rabi, ga prosimo, da naj nam ga vrne. V tej številki je seznam prispevkov i sklad za ohranitev Proletarca. V prejšnji številki je imel o tem zelo stvaren dopis Anton Debevc iz Sheboygana. Njegovi predlogi so: 1.) Ne več zaiti v dolg. 2.) Zmanjšanje lista, ako po* trebno, naročnina pa naj bo ista kakor sedaj. 3.) Ce se bo moglo kaj prihrefniti, naj Proletarec izhaja vsak drugi teden. 4.) Več oglasov. Dolga smo se domalega iznebili, toda stroški v tiskarni so veliko večji kakor dohodki in že na prošli seji eksekutive JSZ je bilo sklenjeno, naj se preudarja, kako izdajati Proletarca v soglasju z dohodki. Koledar je ves postavljen, korekture urejene in čeprav je zelo zakasnjen, bo lepa knjiga. V soboto 22. januarja se je vršila letna seja Družabnega kluba slovenskega centra. To je organizacija, katera skrbi za vzdrževanje našega poslopja, poleg pa kajpada da se v njemu, na vrtu in na balinišču naši ljudje zabavajo. Udeležba je bila obilna. Vsi prostori v poslopjju so bili polni. Dosedanji predttdnik Druž. kluba Frank (Lefty) Lotrich ni več kandidiral. Na njegovo mesto je bil izvoljen Louis Zorko. Tudi prejšnji podpredsednik, Anton Konchan, se je umaknil. Nasledil ga je Clarence Zaitz, ki je po letih najmlajši član v odboru. Frank Groser je spet tajv^k in zapisnikar pa Anten Trojar. Prejšnji zapisnikar Frank Sodnik službe ni hetel znova prevzeti. Ostali odborniki so Frank Alesh, Ernest Drasler, Frank Japlch, Albert Luzar, Josephine Mersol, Sophie Svoboda in Frank Zaitz. Občni zbor Slovenskega delavskega centra se bo vršil v petek 25. februarja. Redna seja kluba št. 1 JSZ bo ta petek 28. januarja ob 8. zvečer. » PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO, tsdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. ftODA RODIN f| BRfcME GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenlh državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi ia oglasi morajo biti v nušem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROijET/VflEC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor................r........ Business Manager ... _______Frank Zaitz piarence Zaitz -r-r SUBSCRIPTION RATES: united States: One Year $3.00* Six Months $1 75; Three Months $1 00 Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue , CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 "Mrzla vojna" zapada z vzhodom se bo ne le nadaljevala temveč poostrila Dogodilo se je v francoski zbornici. V veliko začudenje poslancev vseh strank razen komunistov je začel govoriti stari parlamentarec, komunist Marcel Cachin za spravo med Sovjetsko unijo in Zed. državami. To senzacionalno vest je takoj raznesel po svetu pariški poročevalec ameriške Columbia Broadcasting kompanije in v francoskem tisku je bilo o tej spremembi veliko komentiranja. * Cachin je bil tekom prve svetovne vojne in tik po boljševi.ški revoluciji vodja levičarske struje v francoski socialistični stranki. Ločil se je od nje in z njim je šla vsa skupina njegovih pristašev. Imela je kontrolo tudi nad glasilom stranke, dnevnikom Huma-nite in tako je v tem procesu postal komunističen list. Kar je poslance sedaj osupnilo je to: navadno francoski komunisti v parlamentu udarjajo po ameriškem imperializmu, dolarski diplomaciji in ameriških vojnah hujskačih. A v tem slučaju pa je govorni^ največje sedanje francoske stranke dejal, da je sprava med vzhodom in zapadom možna, in da ni nobenega vzroka, čemu ne bi mogle Sovjetska unija ter Zed. države živeti mirno in. vzajemno druga ob drugi vzlic razlikam v ideologiji in v go-soodarskem sistemu. ^ "Mar je Moskva zavzela qovo linijo?", so se vpraševali po-l)anci. Kajti tudi nova linija proti ameriški komunistični stranki jp bila zavzeta, ali saj oznanjena v Franciji, ko je tajnik njene isUčne stranke obsodi) Earls Browderja, da je zašel na Spran pota in da je njegov nauk — da komunisti v kapitalističnih deželah lahko sodelujejo z vladajočim slojem, posebno v Zed. driavah, skrajno zgrešen. Browder je bil vsled tega izključen iz tajniškega mesta in iz stranke, nato je Odpotoval v Moskvo in bil v nji prijazno sprejet. Tukaj so vsled tega ugibali, ds j* bila njegova linija med vojno skupnosti med zavezniki potrebna, ne pa več po vojni, ker z razrednim-bojem proti staremu redu se mora nadaljevati. Za spravo med USA in USSR se je par dni za Cachinom oglasil tudi italijanski komunistični vodja Palmiro Togliatti. To je še bolj potrdilo domnevo, da sovjetska unija podvzema novo mirovno ofenzivo. Ali pa da jI je morda resnično za pomirjenje z zapadom. To vse se je zgodilo nekaj dni pred 20. jan., morda v namig Washingtonu — tako so sklepali, da naj prične s politiko pomirjenja. .. Predsednik Harry Truman pa je v svojem inavguracijskem govoru 20. januarja določno poudaril, da bo svojo doktrino borbe .proti komunizmu (in s tem za kapitalizem) razširil po vsem svetu, "kjerkoli je ljudstvo za svobodo in za boljši način življenja." Torej se bo a. "mrzlo. vojno'* nadaljevalo, itenry Wallace je mnenja, da je bil omenjeni Trumanov govor tudi uvod v tretjo svetovno vojno. Nič pomirjevalnega ni bilo v njemu. Kajti Tru-naan je proti "apizanju". Vsled tega mora biti vse po našem. Saj imamo atomske bombe! f .. ,, , . Ni prav, ker se stari kapitalistični syet ne more sprijazniti . z resnico, dagnase po svetu, ki so bile stoletja izkoriščane od imperialističnih sil, ne marajo več nazaj, Čeprav jim posebno naša vlada obljublja boljši življenski nivo in demokracijo ameriškega (USA) kova. it. f ■ . .. d i 'if ~ * Ali je organizacij Združenih narodov rSš ie v zatonu ih p6 čigavi krivdi? Organizacija Združenih narodov, ki si jo je pokojni F. D. R. tako sijajna zamislil, kakor si je med prvo svetovno vojno zasnoval ligo ali društvo narodov Woodrow Wilson, je tako brezmočna in žoga v rokah velesil, predvsem imperialističnih sil, da služi le .še kot oder za oddajanja propagandnih govorov, in pa klub, v katerem kot njegov član pod masko te organizacije lahko vsak "diplomat" svobodno in "dostojno" spfetkari. Irving Pflaum, ki piše v dnevniku "Chicago Sun-Timfes' u vnanje političnih zadevah, pravi o tej od Roosevelta ustanovljeni zvezi med drugiip sledeče: « , "Organizacija Združenih narodov kaj lahko zaide v prezgodnjo smrt kakršna je dojetela prejšnjo ligo natodov. Boluje ns enaki bolezni. Svojih sklepov sli postav ne more uveljaviti. "Suverenih" držav ne more prisiliti, da bi upoštevale zakon ali čarter (Združenih narodov). t "Eden izmed novejših dokazov temu so Nizozemci v Indone-, ziji. A so tufli drugi. Združeni narodi so v sporu med Izraelom in arabskimi deželami prepovedali dovoz orpžj^ Izraelu. Toda Ce-hoslovaška ga mu je vseeno prodajala in Jugoslavija pa dovajala. (Pisec nedvomno misli, da so šli vlaki iz Češke, naloženi z municijo, skozi Madžarsko v jugoslovansko pristanišče Reko, tam p« je bilo blago naloženo na ladje in odpeljsno v Palestino. Toda tudi Anglija je kršila prepovad Združenj narodov, ker je še tudi potem pošiljala v Trans Jordan in v Egipt municijo in letala za nadaljevanje arabske vojne prpti £idom.—O. u.) "Ako vlade arabskih dežel niso kriile prepovedi Ž. N. toliko kakor Izrael, je bilo to radi tega, ker se jim je zdelo škoda svojih dolarjev, ki so si jih nabrale, vrh tfcga fta so koruptne, nesposobne (za bojne akcije) in zanašale so se nag* (na svojo "moč", na Angleže in Američane ter ob enem smatra)?, da so 2idje za vojskovanje nesposobni.) Torej so ae držale prepovedi iz svojih razlogov, ne iz spoštovanja do ZN. "V Indoneziji so Nizozemci ignorirali "ukaze" ZN enega za drugim. Takoimenovani mir (v Indoneziji) je bil sicer upostav-ijen, toda ne po zaslugi ZN, pač pa, kakor v Palestini, s silo * si* i . MH^t V' Jolic o Oven: RAZGOVORI VAlNA prireditev Chicago, III.—Slovanski ameriški kongres — Midwest Division — priredi v nedeljo 30. januarja krasen koncert. Pričnete ob 3. ,pof>. Vršil se bo v dvorani SNPJ, So. Lawndale, vogal 27. ulice, Spored bo koncertno izredno bogat. Nastopijo na njemu trije pevski zbori: namreč slovenski pevski zbor "Frsnce Prešeren", ruski pevski zbor "Metros" in hrvatski pevski zbor "Matija Gubec". Kar se tiče zborov "Prešerna" in "Matije Gubca", sta nam znana z mnogih prireditev med Slo- venci in drugimi Jugoslovani. 2e ta dva zbora sta dovolj obogateti koncert, ki bi zaslužil, da se pol-noštevilno udeležimo te priredbe. A tu imamo še eno točko — ruski pevski zbor "Metros". Na našem tem koncertu bo celotno nastopil. Prej smo ga nekateri, ki se udeležujemo takih priredb, slišali le v odlomkih.Tu pa bo „ Spodaj podpisani je ta zbor že večkrat čul in tudi mnogi drugi ga morda poznate. Ima svojo lastno godbo in plesalce. Onim Slovencem, ki so se udeležili priredbe Ameriškega slovanskega kongresa v Chicago orožja. Ako bi velike sile hotele uveljaviti avtoriteto organizacije Združenih narodov, bi to lahko storile. Toda mogočni policaji Združenih narodov so se vezali rajše s kriminalci. Kadar se to dogodi, tedaj zakona ni mogoče uveljati. Komunistične vlade so pomagale dostavljati v času blokade municijo, letala in moštvo Izraelu, Britanci pa so se vezali z Arabci. (Op.—Zalagali so jih z municijo v večji meri kakor pa so "komunistične" vlade zalagale Izrael, vrh tega vežbajo armade arabskih dežel angleški častniki in deloma tudi ameriški, n. pr. v Saudi Arabiji.) Torej ni nobena vlada resno upoštevala sklepa Združenih narodov.) "Anglija in Francija sta se vezali z Nizozemci, da skupno podjarmijo Indoneško republiko. "Ako bi naša vlada hotela ustaviti palestinsko vojno, bi to lahko storila zgolj s finančnim in jačjim diplomatičnim pritiskom. "In če bi (rv^a vlada) hotela ustaviti vojno Nizozemcev proti indoneški republiki, ji ne bi bilo treba drugega kot ustaviti vse pošiljatve Nizozemski (ki jih dobiva na podlagi Marshallovega plana) in pa pošiljatve nizozemskim četam v Indoneziji. Ob enem bi lahko ponudili svojo oboroženo silo v prid sklepa Združenih narodov. Toda naša vlada je rajše igrala srednjo pot (bila je z besedami na eni in z dejanji na drugi strani). To je najbolj varno, iko se bojiš zamere. Bolezen, ki onemogoča vzdržati ZN, je dedna v vseh vladah take organizacije. "Vse kar taka liga v teh okolščinah lahko stori je to kar dela sedaj: mešetariti z vladami, ki so v vojni v svrho da se zakrpa ta ali ona razlika med njimi in da se zavira širjenje vojne. Kadar je ^orba med malimi deželami, tedaj take metode morda nekaj dosežejo, kot so deloma uspele v palestinskem vprašanju in v Indoneziji« To je nekoliko. A nI pa zadostift ksdsr posežejo v borbo močni policaji — to je, velike sile; z besedami so obljubile braniti prestidž in avtoriteto ZN, a v praksi zasleduje vsaka svojo politiko neoziraje se na ZN. To je zato, ker jim ne damo avtoritete. Raditega ne more biti miru po svetu. V Zedinjenlh državah ga imamo, kajti pri nas se morajo države ravnati po zakonih." Takšno je mnenje člankarja, ki veruje v 'naš način življenja". Seveda imamo tu mir, ker je vsa Unija držav vladana resnično iz Washingtona, vsa ima en in isti sistem — torej smo pravzaprav homogena država, bolj kot pa sta n. pr. Anglija ali pa celo Francija, dasi imata vsaka samo eno vlado, mi pa poleg centralne vlafle v Washingtonu še 48 drugih, Člankar Pflaum je popolnoma v pravem v tem, da velike sile, ki igrajo vlogo policajev v organizaciji Združenih narodov^ v resnici paktirajo s 'kriminalci'' namesto da bi branile čarter te organizacije in ga uveljavile. Na uatanovni konferenci v Ssn Franciscu so sicer obljubile nalogo, ki so jo prevzele, vestno vršiti, a je vse ostalo le na papirju. In tp Je vzrok, čemu je organizacija Združenih narodov brez moči, kakor je bila pokojna Liga narodov. K ^ t Predsednik Truman je v svojem inavguracijskem govoru 20. jaguarja obljubil, da bo naša vlada storila vse v svoji moči za utrditev ZN, a obljube šo med politiki silno poceni in nanje večinoma sproti pozabijo. To Je tudi temeljni vzrok sedanje Šibkosti Zedinjenih narodov. Civic Opera House, je znano, kako imeniten nastop ima ta zbor. Vsi navzoči so bili jako zadovoljni, da so prišli ter slišali ta lepa predvauja "Metrosa". Nastopil bo tudi dobro znani delavski voditelj in predsednik Slovanskega ameriškega kongresa, Leo Krzycki. Spregovoril bo par besed v prid obrambe George Perinskyja. Geo. Perin-sky je tajnik Ameriškega slovanskega kongresa, toda vsled njegovega {Prepričanja ga hočejo zvezne oblasti deportirati. Ne pozabite — koncert se prične točno ob 3. popoldne. Pridite! Povabite s sabo znance in prijatelje. — Frank Japich. Kardinal Mindszeniy Na Ogrskem je bil primat katoliške cerkve. Sedaj je v zaporu. Obdolžen je izdajalskih in protidržavnih aktivnosti. . » . * Vatikan je protestiral. Angleško ministrstvo vnanjih zadev Je izreklo svoje zgražanje in enako naš državni department. Madžarsko sodišče pravi, da je kardinal svojo krivdo priznal. Vatikan odgovarja, da se v totalitarnih državah ne sme verjeti nobenemu "priznanju" ugrabljenih obtožencev, ker so mučeni do smrti .in potem priznajo vse kar kdo hoče. Vendar pa se zdi, da kardinal Joseph Mindszenty ni nedolžen. Dokazano mu je, da Je paktiral z ameriškimi tajnimi agenti, ki rujejo v takozvanih sovjetskih satelitkah za zrušenje sedanjih vlad. Dokazano mu je bilo, da je bil v zvezi z Otonom Habsburškim, ki da deluje pod pokroviteljstvom ameriškega državnega departmenta. Dalje, da deluje za obnovitev katoliškega cesarstva v centralni Evropi pod habsburškim (Otonovim) žezlom. Dalje, da se je silovito proti-vil zaplembi veleposestev na Madžarskem — ne samo tistih, ki so bila last cerkve temveč sploh proti vsemu načrtu vlade za odpravo fevdalstva na Ogrskem. Sedaj je U kardinal zaprt. Njegove izpovedi obsegajo sto tipkanih strani. Vatikan opozarja nič ne verjemite — kajti mučili so ga in zato je "priznal", da je bil agent bogataškega sloja, agent kontrarevolucije in pa načelnik anglo-ameriške kapitalistične reakcije. t Nekaj pa je vendarle res: kardinal Mindczenty je bil res re-akcionar, res pristaš in pridigar veleposestnikov, res aristokrat in res sovražnik prevrata. Ne Bevin, ne Dean Acheson, ne bi mogla zanikati te resnice. I Z ustoličenjem predsednika Trumana se zanj odpre popolnoma nova doba. Tudi njegovi najhujši nasprotniki priznavajo, da je zlezel na ta prostor v lanskih volitvah z lastnimi močmi, osamljen in zapuščen celo od njegovih lastnih prijateljev. Koliko spremembe bo — to bo pokazala ta njegoya nova doba predsedr)ištva od njegove prejšnje dobe. Prihodnost nam bo to v kratkem pokazala. Prilike so ogromne. Iz votlih praznih besed bo treba ustvariti tisto kar pričakuje ves svet—in to je mir in pa konec fnrzle vojne. Čudno, kako se ljudje privadijo vsem tem dogodkom. Ker se vsak dan vozim z vlakom na svoj posel, imam priliko opazovat? kaj čitajo in govore kadar gredo na delo. Na prvi strani "Tribune" vpijejo velike črne črke: "Tsiptsin je padel, rdeči na potu v Peiping!" Ali moj sosed na desni se popolnoma nič ne zmeni za to novico. Lepo mir-nO obrača strani — dokler ne pride do "Dick Tracyja'' ali pa kaj podobnega. Potem ko je vse "funnies" prepital, vrže prvo polovico dnevnika proč in se obrne na športne novice. Mogoče, da je bolje tako. Mogoče, da je boljše, da ne razum? kaj se dogaja na Kitajskem, v Indoneziji itd. In takih mojih sosedov je na stotine, kateri se vozijo dnevno na vlaku — in le tu in tam slišiš kakšne razumne razgovore o dnevnih dogodkih. Kdo ve kaj prinese bodočnost? Ali bo ta naš novi Truman ponovno dovolil istim ljudem vodstvo države in zunanje politike, kakor jo je do tega leta? Ali je nas poraz naše politike na Kitajskem kaj izpametoval? Kaj pa Grška, Berlip in Rusija? To so vprašanja, katera bi si moral predstaviti sleherni človek, kajti tikajo se nas vseh. Ne samo Palestina — ampak na desetine je točk, katere lahko za-palijo nov požar, kateri prinese katastrofo človeštvu. Nič ni mučnejŠega kot poslušati ,. žingoističnega radijskega komentatorja, kadar govori o novi vojni kot da je nekaj čistp navadnega ter o naših novih bojnih letalih, kateri ponesejo smrtonosne atomske bombe direktno v Moskvo in se nato vrnejo domov. In to govori v čisto navadnem mrzlem tonu kot da bi govoril o uničenju nadležnega mrčesa in ne o življenju tisočev nedolžnih ljudi. Kajpada, on hoče senzacionalnosti ter bo seveda sedel doma za pečjo, dočim bodo grmele bombe nad Moskvo, Leningradom, Kijevom itd. Ali kaj bi o tem govoril, saj jih slišite vsaki dan. Moja nečakinja mi od časa do časa pošlje precej zanimivih novic, kaj vse se dogaja pri nas na Dolenjskem. Poroča mi, da bodo pri Sv. Križu še to leto dobili nov vodovod ter da so ustanovili novo obrtno zadrugo. Kar me je posebno iznenadilo je sledeče iz njenega pisma: "V kratkem dobimo elektriko. 2e postavljajo drogove, kjer bo napeljana žica." To je vsaj za naš Sv. Križ (pri Litiji) zares velik napredek. Zadnjo jesen sem z zanimanjem čital v Prosveti -"Pejisaže" Pre-žihovega Voranca, kateri je tako imenitno opisal ne samo našo Dolenjsko, kot je bila pred zadnjo vojno, ampak tudi njene ljudi. Ko sem čital o njegovem obisku v Mokronogu, Sent Ruper-tu in pa 2alostni gori, mi ie nehote odprl že skoro pozabljene spomine. 2al, da naše Dolenjs-ske boljše ne poznam. Odšel sem prezgodaj z doma. Edino kar sem je videl in kar mi je ostalo v spominu so božja pota, katera sva obiskala z mojo mačeho. Mokronog — vidim ga v megli in dežju, kajti deževalo je tisti večer in drugo jutro, ko sva z mačeho prenočila v tem trgu, Oc( tam je držala najina pot na 2a-lastno floro, kjer sva po dolgih molitvah in plezanju srečno pri-romala po svetih "štengah" do cerkve. Takrat sem bil star devet let in ker je bila moja druga mati zelo pobožna, sem z njo obiskal poleg teh svetih stopnic tudi Zaplaz, Kum in Stango. Pozneje, kadar sem nekaj mesecev spet bival doma, sem fsd romal po starih gradovih, katerih še stoječih ln v razvalinah je dovolj na Dolenjskem. In kdor je fantovSl v naših vaseh ne bo zlepa pozabil ne naših noči in ne fantovskega petja. Seve, veliko se je spremenilo od takrat. Ne samo fizično ampak tudi duševno. Kdo je takrat govoril o socializmu! Saj je še ime VJiberalec" bilo nekaj strašno nečednega, navadna psovka! Leta 1911 sem bil jaz edini "grešnik", kateri je bil naročen na socialistični dnevnik "Zarja",. Takratni župnik je dostikrat omenil na prižnici "o enem rdečem grešniku", kateri je v sramoto celi fari." Danes postavljajo socialističen izobraževalni dom ter imajo udarnike in otroške pionirje. Seve, stari godrnjajo in časi zanje niso še dobri. Ali ljudje grade novo deželo, kjer ne bo človek izkoriščan po človeku. Res je, dfežela je še precej razbita in pomanjkanje gotovih stvari je še zelo občutno. Ali kdor razume strahoto zadnje vojne, ta bo pojmil, da je nemogoče ustvariti blagostanje in socialistično družbo v dobi štirih let na tako strahovitih razvalinah. Kdor misli tukaj pri nas drugače — ta naj gre doli v južne države, kjer bo še sedaj opazil posledice civilne vojne, čeprav je minulo že dvainosemdeset let od kar se je zaključila. Rane, katere je povzročila vojna se celijo počasi. Jugoslovanska ljudstva z niih ogromno energijo so v teh štirih letih napravila ne samo čudeže, ampak so s svojim delom napisala f najslavnejše strani v njih zgodovini. Namesto da se jih bojkotira, bi se ostali svet, še posebno zapadni, lahko od njih precej nuačil. Naše gibanje To leto, katero je sedaj pred nami, bo moralo biti leto akcije. Treba bo organizirati naše gibanje, katero je zašlo precej v mrtvilo. O tem smo razpravljali Že na naši klubovi se i i ter bo potreba podvzeti akcijo še to poletje. Glede lista ste se sodrugi in prijatelji odzvali v resnici velikodušno. Zbrati tolikšno vsoto, v tako kratkem času, je nekaj kar Še ni bilo beieženo v naši književni zgodovini. Zahvala gre vam, prijatelji in vsem delavcem po naselbinah, mestih in deželi ,kateri zbirate oglase ter trkate na vrata za nove naročnike — in pa vam, katerim se naš list do^ade in ki čutite, da je ne samo nam potreben ampak, da se mu mora obstanek zagotoviti. Če bomo hodili po temu potu bo slovenska socialistična beseda tukaj pri nas še dolgo živela. Hvala vam, sodrugi! " tidje ztnagali Izrael je vzlic svoji šibkosti zmagal, predvsem nad Anglijo, potem ko je potolkel egipčanske in transjordanske arabske čete. Vse so oborožili Angleži. Končno pa so le priznali, da Zidom spada saj en majhen del njihove pradavne domovine. # t Iv iS I Tole mt ne gre vglavo? ma^m Kako to> da se visoka katoliška hierarhija, v Španiji,, na Madžarske^, Hrvaškem, v Ita-Uji. vJLatinski Ameriki Itd. Vf- Iffi ve vilcgtffcv, to mi nikakot ne «rr glavo! Mar si kardinali in ške-to tako razlagajo nauke tesarja ^sarenes? Tudi tega ne zapo-edem, ker on Je vendar Izganjal menjalce iz templ/a, ne pa se hratH z njimi v škrlatu in v zlatu! Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN it .1 MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVf ★ * KOMENTARJI (Konec S 1. Strani.)' po.nji. Sedaj bi se rada vseh iz-nebila in njihov sodobni služabnik diktator Ciang Kajšek je zbežal nekam na varno. Prej pa se je dobro založil z zlatom — z ameriškim seveda in pa na stroške svojega bednega ljudstva. Uprlo se mu Je, se borilo ln zmagalo skoro na celi črti. Da bl le sedanji zmagoviti kitajski poveljniki znali to zmago tudi .prav izkoristiti za svoje ljudstvo — pa bo dobro. In tedaj bo morala Trumanova administracija s prerojeno Kitajsko sodelovati, ne pa jo izkoriščati, kpt se je to počelo z ameriškega Wall Streeta v prejšnji dobi. Enajst komunističnih vodij, ki ni umori ali kaj sličnega. Ob enem je povprečen Američan vendarle pošten človek, ki se za kak preobrat navduši sajpo v krizi, kakršna ga je zadnjič zadela 1. 1929. Sedaj se pojavljajo prvi znaki "recesije" in ako se je ne zajezi, ji bomo lahko rekli tudi "kriza" kot še vsakikrat prej. In potem bo znova "ropot". ' Komunistična stranka te dežele je ob ustanovitvi in še več let pozneje res propagirala in sprejemala resolucije, da le z revolucijo se kam pride. Poznejša leta je vse svoje stare resolucije umaknila in sprejela nove, ki bi temeljile na ustavi naše dežele — namreč da stranka deluje za spremembo na ustaven na- .... . . ,. cin in da pravzaprav ona, ne pa so bili nedavno pozvani na zašli- , . .. , r . ? . K . r .. .... oblasti, brani ustavne pravice tn sanje pred newyorsko sodišče pod jurisdikcijo zveznega justič-nega departmenta, ima težaven boj, ker je vse proti njim. Dvanajsti izmed njih — predsednik komunistične stranke William Z. Foster je zbolel in ni mogel pred sodnika. Vseh 12 je obtoženih delovanja, ruvarenja in šču-vanja na nasilno strmoglavlje-nje naše ustavne vlade. Komunisti so si dobili obrambni fond. najeli dobre zagovornike in res so prvo določenemu sodniku, pred katerega so bili pozvani na zaslišanje in potem na možno * obravnavo — njegovo ime je Harold E. Medina — napravili precej neugodja. Radikalni od-' vetniki, ako so ob enem tudi intelektualci, vedo kako argumentirati, dokazovati in tudi naše postave znajo boljše tolmačiti kakor pa vladni advokati. Kajti prvi so morda celo pristaši komunistov, ali saj liberalni in vneti za civilne svobodščine, drugi pa večinoma le "duševni avtomati". Zagovorniki obtoženih komunistov so se v svojem prvotnem boju lotili načina zbi-ranja porote. Za U slučaj je bilo izbranih kakih" 250 oseb in izmed njih naj se bi odbralo določeno število, kolikor jih je potrebno za poroto. Toda med vse-' mi 250 ni niti enega, ki bi bil naprednih nazorov, niti enega civilne svobodščine našega ljudstva. Toda justični department se bo posluževal starih dokumentov in pa špijonov, ki jih je imel ali jih še ima med komunisti. Zato bodo imeli obtoženci veliko truda, predno se-bodo oteli preteče jim obsodbe, ako se je sploh bodo. Kajti v tej deželi je sedaj gonja proti "komunizmu" tako razplamtena, da se celo liberalci boje biti liberalci. Saj javno se sedaj izogibajo priznati svoje prepričanje — kajti čim si kje bolj na levi, že si sopotnik ali pa "komunist". Ako pa pride med našo deželo in Sovjetsko zvezo do kakega delovnega sporazuma, bo vse to minilo. Ali bo? Morda za nekaj časa. Toda dokler bodo razredi, razredni boj ne bo ponehal. Nadaljeval/ je tudi sedaj — v "mili" obliki, pod vodstvom unij CIO in AFL. In noben teh glavnih voditeljev ni niti z daleč komunist, ine socialist. Večinoma so demokrati, ali pa politično popolnoma brezbrižni. A vseeno so v bojih — če ne za drugega soj v zahtevah za višje plače. Predsednik Truman je v svojem inavguracijskem govoru tudi dejal, da bo Amerika v bodeče pomagala vsem ljudstvom, ki se hočejo vladati po svoji volji ROMAN HOLIDAY' Toda pri tem je pozabil na indo-črnca in niti enega človeka iz de-1 nežko republiko. Hotela se je lavskih slojev. Pač pa so to sami vladati po volji veČine svojega imoviti, konservativni ljudje, ki imajo že vsled svojega razrednega značaja predsodke proti radi-kalcem in se ne bi pomišljali proglasiti jih krivim tudi ako faktično po naših zakonih niso ničesar izdajalskega storili. Morda bo ta obravnavo dokazala, kako razredno usmerjena je na-> ša justica. 2al, da se javnost za take stvari kaj malo briga. Zanimalo jo je, kaj bo imela angleška prestolonaslednica, punčko ali fantka — nič pa je ne briga, koliko ljudi gre lahko kar tu pri nas — po krivem v ječo. In nič je ne zanimajo linčanja na jugu. — povprečen Američan pri čitanju listov niti novic ne preleti — razen ako so med njimi kake mastne spolne zadeve, senzacional- — ljudstva — in treba je pri tem pomniti, da je bila vlada indo-nežke republike odločno proti-komunistična. Toda ob enem proti nizozemskemu imperializmu, ki je izkoriščal bogastva in ljustvo dežele evropskim in a-meriškim bogatašem v korist. Cemu ni Truman kaj storil, da bi njegova administracija ne pomagala zadušiti to konservativno indonežko republiko? Nasprotno, skupno z Anglijo je enako kriva poraza ljudstva, ki je hotelo vladati samega sebe po svoji volji, ne pa poslušati ukaze evropskih in ameriških impe-rialistov. Meso se je pocenilo. To so po-sebho po radiu minule dni veliko poudarjali. Toda v resnici se 1 M- »• i . I KAJ LAHKO STORI t ■ r f f f- ■ t '• '»r * r ^ »** * VSAKDO IZMED NAS 7 9+r>Tn> 'f^j? n!* .t t* - f: «r r ^ r tT V KORIST \\ O o o A PROLETARCA"? O Prldobivajmo mu NOVIH naročnikov Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče Agitlrajmo med dragimi naročniki, . da store Isto J*. ' ** *-f Prispevajmo v PROLETARČEV tiskovni sklad ia prlporočajmo to tndi drugim Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev In drage stvari i Naročajte slovenske la angleške knjige Is PBQLrpARC^VJB knjigarne • Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi .Ml, ki tega ie niso storili ° i Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraja la eaako PROLETARCA. Vsakdo naj stori ia naš list kolikor moro, ■ »#•.. ,, »« *• pa bomo vso teiave zmagovalil je pocenila le klavna živina — meso še prav malo. Farmarji so za svoja goveda, prašiče in ovce res dobili tretjino ali celo več manj kakor pred par meseci. Toda v pnesnicah se to prav malo pozna in v restavracijah nič. Gospodarski napredek Jugoslavije vzlic ogromnim žrtvam To petletnem načrtu bo jugoslovanskemu gospodarstvu zajamčena zadostna količina železnih rud in krita bo potreba po polizdelkih. 1- Velik dvig proizvodnje premoga. — Tudi proizvodnja nafte bo krila vse do- BEOGRAD. — Pod naslovom "Petletni plan in jugoslovanska gospodarska neodvisnost" objavlja "Borba" zgoščeno poročilo o gospodarski odvisnosti bivše Jugoslavije in poudarja, da vodi uresničenje petletnega načrta k odstranitvi te žalostne dediščine preteklosti. List zatrjuje,, da so znašale investicije tujega kapitala na ozemlju bivše Jugoslavije 1. 1934 okrog 6 milijard in 200 milijonov dinarjev; od tega je pripadalo 4 milijone in 800 tisoč industrijskemu sektorju. Leta 1939, torej na predvečer svetovne vojne, je bil v jugoslovanski industriji in rudarstvu tuj kapital udeležen s 7 milijardami in 376 milijoni dinarjev, celotne investicije pa so znašale 14 milijard in 351 milijonov dinarjev. "Ko so tako imeli v svojih rokah komandne ročaje v gospodarstvu stare Jugoslavije," piše "Borba", so tuji kapitalisti ovirali ustvaritev težke industrije in tudi mnogih drugih panog jugoslovanske industrije, katerih razvoj bi prav tako prispeval k obnovi gospodarstva, a po drugi strani bi lahko tudi postavil V nevarnost njihove vire surovin in njihova tržišča. V tem je vzrok nedovoljenega razvoja težke industrije in še drugih sektorjev v Jugoslaviji, čeprav so v državi vsi naravni pogoji, ki ne le omogočajo, ampak naravnost zahtevajo razvoj težke industrije1 in še drugih industrijskih pa- „ _ — it nog. Poudarjajoč brezvestno izkoriščanje jugoslovanskega naravnega bogastva in jugoslovanskih delavcev po tujem kapitalu na- vaja "Borba" za primer, da je prejela Jugoslavija v letu 1938 za 777 tisoč ton rud okrog 326 mililonov dinarjev, medtem ko je v istem času plačala tujim kapitalistom več kot 570 milijonov dinarjev za 137 tisoč ton surovega železa, ki ga je uvozila iz tujine kot polizdelke. Cena železnih rud, ki jih je nekoč Jugoslavija izvažala, je bila desetkrat nižja od cene uvoženega železa in petnajstkrat nižja od cene jekla, ki se je v celoti uvažalo. "Z zmago ljudske revolucije in z novimi socialnimi in gospodarskimi odnosi," poudarja list, ko prehaja k analizi gospodarskega položaja današnje Jugoslavije, "so bili ustavrjeni temeljni pogoji, ki omogočajo, da se odstranijo težki pogoji preteklosti in utrdila se je gospodarska neodvisnost Jugoslavije od imperialističnih drŽav. Z uresničenjem petletnega načrta se bo dvignila tudi tehniška raven ter delovno območje jugoslovanskega gospodarstva, v prvi vrsti težke industrije. Po petletnem načrtu se bo proizvodnja železne rude do leta 1951 dvignila od 613 tisoč ton na 1 milijon 500 tisoč ton letno, proizvodnja surovega železa se bo dvignila od 101 tisoč ton na 550 tisoč ton in proizvodnja surovega jekla od 235 tisoč ton na 760 tisoč ton. Z uresničenjem teh planskih nalog bo jugoslovanskemu gospodarstvu zagotovljena ne le zadostna količina železnih rud, temveč bo tudi krila potrebo po izdelkih, ki'se uvažaio iz tujine. Z uresničenjem petletnega načrta se bo pa še posebno hitro razvila proizvodnja poljedelskih strojev. Po načrtu bo Jugoslavija leta 1951 proizvajala okrog 1500 traktorjev na leto in proizvodnja drugih strojev in poljedelskega orodja bo dosegla o-krog 34 tisoč ton na leto. Med drugim je v načrtu tudi letna proizvodnja okrog 68 tisoč plugov. • Proizvodnja premoga se bo po načrtu dvignila od 6 milijonov 68 tisoč ton na 16 milijonov 500 tisoč ton. V istem času se bo proizvodnja električne energije povečala na štirikratno količino, proizvodnja nafte pa bo toliko narasla, da bo Jugoslavija lahko zadostila vsem svojim potrebam z lastnimi zalogami." boj k0minf0rma proti titu napravil v trstu in okolici veliko sk0de (Konec s 1. strani.) povrnjtov v staro fevdalno razmere, za povrnitev dinastij in za tlačenje ljudsta pod masko vere v bi-gotsto in ignoranco. Na ta pačin z našo vnanjo politiko ne bomo pridobili ljudstev na našo stran in^to ie že dolgo očitno. Kajti čim je Roosevelt umrt ,se je znanja politika zvezne vlade spet osredotočila pod direktivami generalov in wallstreetsklh bankirjev in ne izgleda, da bo tudi sedaj, pod "novim" predsednikom Iraj drugače. Ako bo — nas bo to zelo radostllo. Namreč ako bo Trumanova administracija postala demokratična tudi V svojih aktivnostih po svetu, ne samo z besedami v Zedinjenih drlavcih Prejemamo "Primorski dnevnik", iz katerega je dan za dnem razvidno, da divja na takozva-nem svobodnem tržaškem ozemlju med onimi komunisti ter o-stalimi Slovenci, ki z njimi drže, in na drugi strani z italijanskimi komunisti ter z Vidalijevo slovensko komunistično skupino silovit boj. Razbijajo slovenskemu delu komunistov, ki jih sedaj naziva-jo za "trockiste", izdajalce in kar Še morejo o njih slabega reči, ne samo shode temveč tudi kulturne priredbe. To je všeč posebno ameriškim ter angleškim oficirjem,, kajti "kjer se prepirsta dva, tretji dobiček ima." Organizacija slovenskih prosvetnih društev, ki so komunistično orientirane, toda drže s Titom in so s tem proti komin-formu, so imele zborovanje, in podale iz njega v omenjenem dnevniku sledeče poročilo (objavljamo ga. da bodo naši čita-telji lahko napravili sfiko o tej borbi z vidika obeh strani): Glavni odbor SHPZ je na svoji seji dne 7. decembra*1948 po preučitvi položaja v prosvetnih društvih sklenil nasloviti na članstvo naslednji poziv: Ob krizi, v katero je Vidalijevo razbijaštvo trenutno pahnilo slovensko prosvetno dela v Trstu in na Tržaškem ozemlju, poziva glavni odbor SHPZ članstvo vseh v zvezi' včlanjenih društev in vse slovensko ljudstvo na Tržaškem, da ohrani globoko vero v življensko silo in duha slovenske kulture, ki nas in zapustila niti v* najbolj črnih dneh zgodovine primorskih Slovencev. Ta trdna vera nam omogoča veder pogled in stvarno presojo in nam nedvomno kaže pot v nov razcvet slovenske ljudi ske kulture na tržaških tleh. Vidalijevo razbijaštvo, ki je prestopilo bregove ideološkega spora, je s prenosom tega spora v množične organizacije, zlasti pa z razbijanjem slovenskih prosvetnih društev dokazovalo, da jim je bila resolucija Informbi-roja le ugodna prilika za nastop onih temnih, šovinističnih na-strojenih sil, ki jim je svobodni razvoj slovenske kulture na Tržaškem odveč. Ne glede na dejstvo, da je slovenska kultura po četrtstoletnem prisilnem molku z velikimi napori in 'žilavo vztrajnostjo kulturnih delavcev le s težavo zajemala v svoj krog tudi kulturno apatične sloven ske ljudi, se je vidalijevska raz-bijaška klika vrgla z vso silo na slovensko prosvetno organizacijo. Vsi napori glavnega odbora SHPZ, da ostane ideološki spor pred pragom prosvetnih društev, je bil brezuspešen zsrsdi provokacij in napadov, ki jih je naročil in dirigiral Vidali. Poziv "tajništva" Vidalijeve "OF" društvom, da nastopijo proti SHPZ, je ostsl sicer brez odziva, toda prav ta neuspeh je pognal Vidalijeve pristaše v dejanja, ki sličijo fašističnemu uničevanju slovenskega kulturnega življenja ln ki so prignala slovenske soudeležence do odkritega izdajstva slovenskih kulturnih interesov. S slabo krinko, k* jim jo daje geslo o zbiranju zdrivih sil in nekakem boju proti irockf-stom in izdajalcem, so z brutalno silo odvzeli prostore vsem prosvetnim društvom v mestu in spodnji okolici ter prisilili nekatere člane, da bojkotirajo delo v društvenih odsekih, in tako so skoro docela onemogočili prosvetno delo slovenskih množic. Poizkušali so sicer prevzeti vodstvo društev v svoje roke na legalen način (primer občnega zbora v Barkovljah), toda ko so spoznali, da je člannstvo prosvetnih društev v ogromni Večini ostalo zvesto načelom in smeri, po kateri hodi slovenska kultura že od narodnoosvobodilne borbe sem, z nasiljem onemogočajo občne zbore (primer v prosvetnem društvu "Vojka Šmuc" v Skorklji), in so v mnogih društvih brez vednosti članstva in proti njegovi volji "odstavili" izvoljene odboi% in imenovali nove, v katere so postavili po večini ljudi, ki doslej niso čutili potrebe po slovenskem kulturnem življenju (primer prosv. društva "Slavko Skamperle" pri Sv. Ivanu). Razumljivo je, da niti članstvo posameznih društev niti SHPZ ne priznavajo samozvanih odborov, ki nimajo nobene pravice nastopati v imenu prosvetnih društev. Njihovo razdiralno delo ne more pritegniti slovenskih kulturno zavednih množic, ki na drugi strani ravno zaradi nasilja, odvzemanja prostorov in de-(Konec na 5. strani.) Prispevki v sklad za pferemter 'Proletarca' X. IZKAZ COLIFORNIA Oakland: Prijatelj Proletarca, San Francisco $2. Poslal Anton Tomšič. Santa Taos: M. J. Reading $3. COLORADO Walseaberg: Mary Tomšič $1. Društvo H 299 SNPJ $8. Poslala Louise Zupančič. ILLINOIS Chicago: Mirko Kuhel $5. Po SI: Louis Stebla), Ernest J. Liden, Neimenovan. Skupaj S3. Poslal Louis Stebla j. Farmington: Dr. St. 293 SNPJ $2. Poslala Mary Hrvatin. \'okomis: Joseph Turk 50c. • Springfield: Julia Filipich S3. John Filipich Jr. SI. Skupaj S4. Poslal Joseph Ovca. Waokcgan: Jerry Spacapan $2. Poslal M rat in Judnich. INDIANA Indianapolis: Anthony Sekula poslal za "društvo št. 575 SNPJ S5. KANSAS Arm a: Joseph Dolence 50c. Poslal Anton Shular. MICHIGAN Detoit: Anton Anzicek S5. Thom. Petrich SI. skupaj $6 Poslal Josef Korsic. Trannik: Joe Knaus $1. Poslal Jerry Rant. MISSOURI St. Louis: Po $2: John Spillar, Frank Roaeman. Skupaj $4. Poslal John Spillar. MASSACHUSETTS Walpole: John Petrovich $1. NEW JERSEY | Elisabeth: A. Oblak $4.35, A. Sprogar SI. Skupaj $5.35. Poslala A. Oblak. NEW YORK Hyndsville: Frank Lipar 50c. LOUISIANA • Marion: Valentin Slavec $1.50. OHIO Burton: John Brescak $2. Cleveland: Po $1S: Vincent Sal-mich. Frank Belaj. Peter Valencic $8 50 pe $5: Frank Klemencic. Mrs. Colaric, Frank Dacar, Pev. zbor Zarja namesto venca pokojnemu John Bostjaoclcu. Joseph Turk $4 87. Po $2: Edward Br a ni sel. Fr. Dacar. Mre. Frank Majcen, Mrs. Jos. Zadnik. Preostanek v veseli drutbi $1.50. Po $1: Anton Bojane, Frank ZadniK, John Kokal, Anton Skapin, Anton Dragar. Skupaj $07.87. Poslal John Krebel. — Andy Turkman $5. Andy Ko-rencic $2. Louis Lemut $3. Poslal Joseph Dum. — Krotek Progresivnih Slovenk It. 1 $25. Pe $1: Mike Biraj, John Lušar, Ella Samanich, Jacob Jesenko, Anton Andrausich. Neimenovan. Joe Putz $5. Skupaj $11. Poslal Camilus Zamik.—John Krebel poslal $100, ki jih je prispeval pevski fcbor "Zarja". Lisbon: Jacob Bergant $5.15. Slovenian American Club $10. Mary Bogatay 42 Pe $1: Steven Chuck, Thomas Mercina, Jacob Tauchar. Skupaj $15. Poslal Steven Chuck. Macedonia: Joseph Bizjak $2. Perry: Anton Seitz $2. Salem: Dr. št. 476 SNPJ $10. Marija Celin $1, Joseph Celin $1. Jacob in Frances Mihevc $5. John in Marija Kriiay $3. Skupaj $20. Poslala Frances Mihevc. PENNSYLVANIA Hermiaie: Po $1: Jack Bolkar (Pittsburgh), Tom Mi*iar£ič, Mrs. J. Velnar (Tarentum), Andrew BerU $1.50. Fred Verhovnik 50c. Skupaj $5. Poslal A. Zornik. Johnstown: Joseph Turk $1, Joseph Okički $1 (Conemaugh). Skupaj $2. Poslal Frank Cvetan. An-drev Vidrich $1. Neimenovan $2. McKees Rocks: Johanna Petrov-čič (Carnegie) $6. namesto cvetlic pokojnemu Urbanu Olibani. Masontown: John Volk 65c. North Braddock: Nabrano med člani društva št. 300 SNPJ $6.50. Poslal Antony Roganec. Pittsburgh: Joseph Krmel $3.60, Jacob Ambrozich $3.60. Jennie Je-rala 60c. Klub št. 175 JSZ $10. Skupaj $17.80. Poslala Jennie Je-rala. Pleasant Unity: Vincent Rosnik $2.00. Strabane: Louis Glasar $5. Poslala Frances Bartol. West Newton: Joseph Juvan $2. OREGON 0rants Pass: Anton Zaitz $2. TEXAS , Cleveland: Joe Pozes $2. WASHINGTON Renton: Frank Repenshek $2. Seattle: Louis Dcbcljak $2.45. WEST VIRGINIA Carolina: Josef Torkar $1. WISCONSIN Sheboygan: Nabrano na letni aeji Progresivnih Slovenk, krožek Št. 12, $5. Poslala Frances Milostnik. WYOMING Rock Springs: Louis Wesovisek $1, Frank Potočnik $2. Frank Grum $1, skupaj $4 Poslal Frank Rcmitz. Joe Pershin $2. Sheridia: Frank Grftič $1, Anton Podobnik $1. Skupaj $2. Poslal Anton Podobnik Skapaj $387.77, prejšnji $4>1*S.17, skupaj S5.15S.94. Iskas (Popravek. — Joseph Korsic iz Detroita nas opozarja na pomoto v prejšnjem izkazu, v katerem je bilo zapisano, da je Louis Kraniz prispeval $5. Pravilno, bi se moralo glasiti Louis KRAITZ.) Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23. III. PISMO IZ LJUBLJANE Naslednje pismo je prejel Louis Adamič iz/Ljubljane. Dovolil je, da ga SANS objavi ter da tako dobijo tudi drugi slovenski Amerikanci boljšo sliko q stari domovini. Iz pisma je tudi razvidno, kako je vplivalo naše politično gibanje v Ameriki na osvobodilno borbo in pomagalo k boljšemu razumevanju potrebe nove Jugoslavije in novega reda za jugoslovanske nprode. V Ljubljani 6. dec. 1948 Spoštovani g. Adamič! ' Te dni sem dobil na posodo nekaj številk Vaše revije T & T, ki jiH pošiljate zdravniku dr. Robertu Neubauerju. 1 Prebral sem jih z velikim zanimanjem, posebno tiste članke, ki govore o naši novi domovini. Živo se spominjam prve številke, ki sem jo dobil leta 1945 iz Amerike v južno Italijo. Takrat sem bil na delu pri štabu naše vojaške misije v Bariju in sem za naš Znanstveni institut, ki smo ga leto prej ustanovili in organizirali v Roških gozdovih, zanimal za vprašanja Trsta in naših bodočih zapadnih meja, kolikor so ta vprašanja odmevala takrat v italijanskem in dosegljivem zavezniškem tisku. Zvez z Ameriko takrat nismo imeli nobenih in so šla pisma po čudnih poteh. Nek vojak, ki je šel na dopust v Kanado, je iz prijaznosti vzel seboj nekaj pisem, ki šo jih v Kanadi oddali 9a Združene države, med njimi eno tudi za Vaš United Committee (ZOJSA). Moj namen takrat je bil, da ustvarim z vami tesnejše zveze, česar pa žal ni bilo mogoče doseči. Na moje pismo Združenemu odboru sem dobil odgovor in poslana nji je bila tudi prva številka Vaše revije T & T, ki Je nas vse posebno razveselila in ki je bila za nas resnično doživetje. Čeprav sem takrat skrbno sledil vsem, kar so po svetu o nas pisali, se mi je vendar le zdelo, da mi je šele Vaša revija izbila okno v zapad in za kulise mednarodnega mešetarjenja z našo bodočo politično in ekonomsko svobodo. Spominjam se, da ste s svojim uvodnikom v tisti prvi številki revije zadeli s kladivom žebelj na glavo.(Čitatelji se bodo morda še spominjali Članka "Zakaj je Tito moral zmagati v Jugoslaviji", ki je bil tudi v slovenščini razmnožen in objavljen v naših naprednih listih. V njemu je Adamič razgalil mešetarije jugoslovanskih, angleških in ameriških politikov, kako si bodo po končani vojni prisvojili mastne koncesije v jugoslovanski ekonomiji. Op. SANS.) Hladnokrvni Angleži so se razburili. Reuter-jev dopisnik Robert Harrison, ki je prav tedaj prišel iz Beograda v Bari, je bil razkačen. Namesto kakšnega stvarnega ugovora, je prihajal zoper nas s čisto osebnimi očitki, ki so presmešni, da bi Vam jih mogel ponavljati. Tisto številko T & T sem poslal svojemu znanstvenemu institutu, za katerega sem takrat delal. Po povratku v domovino v juliju 1946 so mi povedali, da je niso dobili. TUkrat je po naši deželi divjala še najhujša vojna (spomladi 1945), ki ni mlela le kurirskih pošt, ampak tudi živa telesa ljudi. Večkrat sem že slil, da bi Vas prosil še za en izvod tiste številke T & T, danes pa to tudi storim. Pošiljam Vam zanjo zadnjo številko revije "Naša žena" z mojim člankom "Poslednji obračun z ustaško nečlovečnostjo", kjer sem poizkusil nekoliko globlje, kot je običaj, analizirati krvavi pojav u-staštva. Podpisal sem ga s svojim ilegalnim imenom iz časa vojne — Bori*. „t Mislil sem že, da bi Yam poslal tudi nekaj izvirnega. Po vojni se posvečam zbiranju zgodovinskega gradiva o naši na- , rodno osvobodilni vojni in vsemu, kar je z njo povezano. Ob tem silnem materialu, skozi katerega gleda junaška in obenem pretresljiva epopeja, naše zgodovine, mi cesto prihajajo misH; Bo li vse to našlo vrednega tolmača, zgodovinarja, romanopisca, sccnarista? Mislil sem včasih tudi, da bi Vi morali dobiti nekaj tega gradiva, da bi s svojo močno besedo posredovalo znanje o nas zapadu, ki nas noče in v svojem načinu življenja deloma tudi ne more razumeti. Danes se godi pri nas nekaj pretresljivega in veličastnega: ocialistična revolucija, spričo 1 catere se človeku zdi. da sliši nogočno kolesje časa. ki drobi n melje stavbo stare družbe in :e gnete nove oblike. Človek nora globoko gledati, da lahko pravično sodi. "Niti papirja ni danes vedno v .rgovinah, pred vojno ga ni ni-*oli primanjkovalo," godrnja lepotrpežljiv človek. Vodilni Inevnik Je imel pred vojno 15 ali 20 tisoč naklade, danes gre v 80,000; prirodoslovna revija Proteus' je imela takrat net;aj čez 2,000 naročnikov, danes jih šteje 8,000 in bi prodajala brez ponujanja 10,000 izvodov, če bi imela papirja. Tako je z vsem tiskom. Knjig ni nikoli dovqlj natiskanih. Zato torej ni papirja, ker smo danes kulturne besede štiri-, petkrat gladnješi kot smo je bili v starem svetu. Tako je skoro z vsako stvarjo: danes ni več berača na ulici; danes ni bosjaka, ki bi mu moči mišic v brezdelju propadale na cesti; danes ni v naši deželi razumnika,, ki bi s svojimi talenti ne vedel kam, kakor je bilo včasih; zato stopajo danes v trgovine reke ljudi, ki se v starem svetu niso šteli m^ potrošnike. Zato se danes nabirajo vrste, kjer so včasih polne izložbe z vsemi zvijačami izvabljale redkega kupca. Zato morate pohiteti za novo knjigo; zato ae dostikrat zaihan prerivate ob okencu gledališke blagajne. Zato je danes kar čez noč vsega premalo, tudi tistega, kar proizvajamo v večjih množinah, kakor smo kdaj koli prej. Vse staro ravnovesje se je porušilo in se ruši kar naprej. Pred dvemi leti ste se lahko še brez strahu za prostor odpravili v gledališče. Naše potrebe rastejo hitreje od proizvodnje. Zato se aovi svet rojeva v bolečinah, v krčih ... Te dni je neka naša mladinska pisateljica dejala: Umirajoči meščanski svet nosi v starinarnico svoje preproge, keramiko, dragocene slike. Toda komaj se kaj takega pokaže v izložbenem oknu, že je zraven kupec — delavec. Starega meščana zato ie tare domotožje po tistem, kar je bilo, njegovi otroci so pa že v frontnih vrstah za nov red, v šolah, delovnih brigadah, na gradiliščih... Danes se lqmi med dvema rodovoma, kakor se še ni v naši zgodovini. Toda, da bi človek mogel premeriti globine brazd, ki jo delajo plugi naše socialne revolucije, bi moral videti vse, poslušati stotine naših skromnih, skritih pionirjev srečnejše socialistične bodočnosti. Za soseda imam vse-učiliščnega profesorja, hidrotehnika dr. inž. Goljevška. Pripovedoval mi je: "Že pred to vojno sem se ves čas posvečal svojemu študijM. Cele noči sem presedel pri knjigah. Tovariši so se mi rogali, češ, kaj boš s to učenostjo. In res je ni nihče potreboval. Enkrat samkrat so me poklicali kot izvedenca k potoku, ob katerem sta se dva človeka prepirala zavoljo vode. Povedal sem svojo sodbo, razsodili pa so politiki. Učenjaka resnično nihče ni potreboval. Po zmagi nad sovražnikom je prišel zame povsem nov čas. Poklicali so me in det jali: Zgradi si raziskovalni inštitut! Koliko denarja potrebuješ? — Začel sem upravljati z milijoni. Danes me kličejo k vsem velikim gradnjsm na ne-ukročenih rekah širom naše domovine. Potujem na Ju^že me potrebujejo na Dravi. Se ne o-pravim, me že kličejo na Sočo. Postal sem potujoča ambulant* naših rek. Danes nisem s svojim znanjem nič več nepotreben, da- nes imam zadoščenje za vse pre-čuta no£i ob knjigah-.,. " "Kako ste ste vtyvelf,v te pove razmere,?" s«*mbil radoveden. "Najtežje je bilo, da sem tioil v sebi isto bestijo, ki je v starih razmerah morala skopuško varčevati1 s polarni papirja, peresi in črnilom in še to za nepotreo-ne reči." t Za danes Vas lepo npzdrav-Ijam, Ivo Plrkovič. SANS. YORKA foew Y01*, N. V.—Odkar sem se zadnjič oglasila v naših Ustih, nas tukaj v, naši babilonski metropoli dvakrat skoraj zame-tlo. Kar lepo je bilo mesto v svoji debeli beli halji, ki pa ni dolgo držala, vendar smo imeli bele praznike, kar je bilo posebno po godu mladeži, ker je tako lahko preizkusila sanke in drhal-kc, ki jih je prinesel Miklavž za božič. Praznovanje prihoda Novega leta je bilo letos v New Yorku nekam l^laverno. Na znanem Times Squareu je bilo .napram drugim letom malo ljudi. Zapa del je namreč ravno na zadnji dan starega leta nov sneg in snežena nevihta je držala ves dan in tja do zgodnjih ur Novega Ista. Tako so napravili največ bu-sinessa po raznih lokalih in dvoranah, mnogo ljudi pa je tudi ostalo vsled slabega vremena kar doma, kjer je bilo končno še naj prijetnejše. Ji; j. i . ■ J .. Mnogokomu je znapa opereta "Kovačev študent'J, ki pride v nedeljo 30. januarja na oder Jugoslovanskega doma, 405 West 41st St. N.Y.C. in sicer jo bo predvajalo pevsko društvo "Je-dinstvo" pod pokroviteljstvom nekaterih hrvatskih oziroma istrskih društev in kluba. Program se prične ob polš^irih popoldne, vstopnina pa znaša $1.25 z davkom vred. Po programu bo ples in zabava. * Čeravno je minilo že nekaj tednov odkar je podal pevski zbor "Sloy^n" koncertni program z opereto "Snubači", ne bo odveč ako omenim« da je bMa spevoigra kar dobro podana, boljše nego leto prej. Fevd so pokazali več živahnosti in Mildred Padar je bila v svoji vlogi to pot bolj doma. Njena mimika je ugajala, glas je bil gotov, čist in slovenske besede ji niso delale preglavice. Sploh je treba dati mladim pevcem in pevkam pri zboru priznanje, da so se s starejšimi vred potrudili za dober nastop, tako v opereti (fantje), kakor v ostalem delu programa. Emil Ručigaj je pokazal kot eden izmed fantov-snubačev, da je jako dober za pevske in igralske vloge. On je bil v tem pogledu dober že kot učenec slovenske šole, ki smo jo nekaj let imeli v Brooklynu. Frankie Padar je dobro izvedel vlogo Kranjčičeyega Jurija, mladi Mosse pa je prav zaljubljeno po-peval v duetu z Urško (Mildred Padar) v sceni pod oknom. Prostor ne dopušča, da bi se spuščala v podrobnosti predstave, lahko pa rečem, da so se Slova-novci 12. dec. prav dobro postavili in njihov učitelj Paul J. Sif-ler zasluži priznanje, ker je zbor v kratkem času kar je pod njegovim vodstvom tako dobro izvežbal. Mr. Sifler prihaja iz Waukegana ter tukaj v New Yorku nadaljuje s svojimi glasbenimi študijami, obenem pa vrši službo organista in pevovodja v neki tukajšnji protestantski cerkvi in se tudi drugače udej-stvuje na polju glasbe, posebno skladateljstva. * . > Za newyorike Jugoslovane Je bila važna prireditev ob priliki otvoritve spodnjih restavracijskih prostorov v Jugoslovanskem domu v New Yorku dne 19. dec., ko je bila odkritp tudi stenska slika (mural), ki je zdaj na ogled vsakemu v novih spodnjih prostorih. Sliko je napravil jugoslovansko- ameriški u- rvikih, v poljedelstvu, sadjar- ■ A PmittsvčSfu stvu, vinprejstvu, stavbinstVu Mnron ruiruvticu Itd. In Jugpslovani v Ameriki so y SpOfTtfff pose gli tudi v duhovnu življenje ,sledeče poročilo smo prejeli dežele v znanost literaturo, u- 19< januarja t. j. Zakasnitev to-metnost sploh . Jugoslovanska erj ni nagUla ^ naši krivdi } mati je dala Ameriki zdrav in u,ngkega 22. novembra je pre-pnden ter razumen mlad rod minul Anton petrovčič, ki je ži-Vse to je predocenp v muralu s vel ^ Cambels Run Rd., Csr-sliko matere z otrokom v naroč- negie Pa Star je bil 61 let p0_ ju, z likom Nikola Tesla in Loj- kopan je bil na Melrose pokopa-za Adamiča. Prav bj bilo, da bi liiču firidgeville. Pa. Preminul bil vk jučen tudi Pupin in mpr- je vslerf notranjih poškodb, ki da še kateri. I oda v Domu pra-; jih je dobi, ko se je ugulo nanj vijo, da pridejo na vrsto še dru- kamenje v rovu v Morganu, Pa. gl mural 1 in tako torej še drugi Pokojnik je bil rojen dne 21. ja- naši znameniti posamezniki, ki so pustili svoj odtis na tvorbe-nem konkritu te naše nove domovine. . . siuarja 1887 v Drašči pri Borovnici na Notranjskem. V Ameriko je prišel novembra 1912, v _ . Esilin, Indiana County, Pa. Štiri Meni se je posebno dopadlo, | mesece pozneje se je preselil v ker je Radulovič tako preprosto Moon Run Pa f kjer je živel de_ 1X1 S*«*" .tak° P^P"**™1™ set let. Preostalih 25 let pa je razložil globok pomen svojega iivel na prvo omenjene* naslo-dela občinstvu, ki je z zanimanjem sledilo njegovim besedam. Poslušala ga je mladina, ki je tako lahko doumela kaj pomeni | člani In drugimi znanci za moderno deželo kot je Ame- je 5iJ jako prajubljen. Izvolili nka doprinos ene same narod-j so ga dostikrat ^ delegata na nostne skupine, da o vseh niti ne sej«, federacije SNPJ in bil je govorimo. Samo jugoslovanski ludi deiegat konvencije SNPJ 1. Tesla, ki je s svojim izumom "al-1 !946 na Evelethu, Minn. vu. Bil je aktiven član SNPJ in bil odbornik društva štev. 166 SNPJ v Presto, Pa. vu jugos metn^k Ssvo Radulovič. ,Qn je ob odkritju navzočim raztolma-čij pomen slike, ki nosi naslov "Doprinos Jugoslovanov Ameriki". Na sliki ja upodobljen ta doprinos ameriških Jugoslovanov v nekakšni celotni obliki, kar dela vtis, da v tej deželi skoro ni polja in industrije brez jugoslovanskega doprinosa Jugo slovani so ns ladjah, ki vozijo po morjih, jezerih in rekah, so delavci in veščaki na pomolih, v ribištvu, v težki in lahki industriji, v premogokopin in rud- ter native currenta" (menjajoč se tok) omogočil razvoj masne industrijske produkciji, bi bil od svoje strani ogromen in neprecenljiv jugoslovanski doprinos Ameriki, ali poleg njega so do-prir^šali k izgradnji moderne Amerike še drugi. ;od delavcev in farmarjev do inteligentpv in ; intelektualcev, tehničnih izve-| dencev, obrtnikov in drugih. Najmanj smo Jugoslovani (kot tudi ostali Slovani) doprinesli Ameriki zločinskih elementov, kar izpričuje zdravo jedro naseljencev iz slovanskih dežel. V teh časih ko se na žalost hote ali nehote razširja nova mržnja do slovanskih ljudstev, je hvalevredno delo kakršnega je napravil Savo Radulovič za Jugoslovanski dom v New Yorku. Anna P. Krasna y —-————--------— Zelo vaina se/a kluba št t JŠt Chicago, 111. — V petek 28. januarja ob 8. zvečer bo zelo važna seja kluba št. 1 JSZ. Na nji bomo razpravljali o raznih poročilih, dalje o bodočem občnem zboru Slovenskega delavskega centra in čuli bomo'poročilo o seji Družabnega kluba SC. Dalje bodo poročila o listu in diskuzija o raznih naših notranjih zadevah. # Pridite vsi! Potrebno je, da sodelujete. — P. O. Vrana vrani oii ne izkljlije t Ko je bil obdolžen kongresnik John Pharnell Thomas, da ima na plačilni listi na vladne stroške uslužbence, ki sploh niso delali za vlado, a so vladno plačo delili z njim. je nastal "škandal". Thomas je bil namreč načelnik kongresnega odbora za raziskavanje protiameriških aktivnosti in je videl komunista za vsakim oglom in za vsakim grmom. Sedaj je vsled svojih "protiameriških" (graftarskih) "aktivnosti" uničen in namesto da bi šel pred sodišče, kamor je bil pozvan, je zbolel in šel v bolnišnico. To ga je rešilo obravnave, , Ampak — predno Je zbolel, je dejal, da se te metode — namreč najemanja uslužbencev na. stroške zvezne vlade — ne da bi kaj delali zanjo, poslužujejo tudi drugi kongresnik! in senatorji. Navedel jih je kakih sto — češ, ako sem že v kaši, pa še vi bodite! FBI sedaj preiskuje in marsikomu prihaja vročica v glavo. Morda — ker jih je toliko prizadetih, bodo "stvar potlačili" in potem pride tudi bivši načelnik kongresnega odbora za raziskovanje pfotiameriških aktivnosti iz bolnišnice. Proletarec je vaš list. Priporočajte ga svojim znancem in prijateljem, da se naroče nanj. Prispevajte v sklad sa ohranitev Proletarca! Njegova soproga Johanna Pe-trovčič izreka zahvalo vsem, ki so ji bili v tolažbo v tej težki he-sreci bodisi z udeležbo na pogrebu, z obiskom in z venci. Poleg nje pokojnik zapušča dva sinova in tri vnuke, Pokojnemu Antonu Petrovči-ču časten spomin. Svetovni poloiqj napet kakor je bil in postaja ilan ža dnem , (Konec s 1. strani.) v Jugoslaviji spretnejše in boljše kot pa države, ki so zastopane v kominformu. Dejal je, da KSJ (komunistična stranka Jugoslavije) brani koristi vseh malih dqžel po svetu in ob enem Moskvi odgovoril, da mu sovražna propaganda njenega radia in tiska koristi, ker da so sedaj vrste jugoslovanskega delavstva v njegovi stranki sklenjene trdnejše kot ie kdaj prej. Komuniste v Moskvi je Tito v istem govoru obdolžil, da so "revisionist!" Leninovih in Mar lesovih naukov, torej da so "oportu-nisti", dočim KSJ brani principe, ki sta jih učila in uveljavila. Tito se Je v tam govoru potožil, "da radio Moskva ni edini, ki napada in ruje v in proti Ju-gpslaviji. Isto počno tudi "druge države ljudske demokracije". (Čehoslovaška, Romunija. Albanija, Bolgarija in tudi Poljska.) "Ta kampanja proti nam," je dejal, "je tako ostra kakor je bila proti Soyjetski zvezi v pri-četku njene revolucije in pozneje s strani vseh kapitalističnih dežel "Razlika je le," je nadaljeval, "da je bila Sovj, zveza napada-na zgolj od reakcije po .svetu, mi pa smo napada ni zdaj od obojih — od reakcije in ljudskih demokracij." l| j 1 •:. i t • ' Jugoslavija bo morala v trgovske zveze z zapadom Ta situacija — nar.reč obsodba kominforma nad Titom ln njegovo stranko ter vlado, je Beograd glasom porodil iz Beograda Jugoslavijo prisilil iskati ugodnih trgovskih zvez z državami, ki so v ameriški sferi, n. prj z Italijo, z Anglijo, Francijo itd- Jugoslavija ima naprodaj les, rude kot so baker, cink; Svinec,. bavksit, krom in še mnogo drugih stvari. Ako bi ne bilo tega spora, bi jih bila deležna češka industrija, toda vsled bojkota kominforminih držav -t-plavijo besedniki v Beogradu, jih bomo moral! prodajati drugim in z dobljenimi dohodki nakupiti strojev, da si zgradimo svojo moderno industrijo. f >1 •!» t . Spor tudi med zapadnimi deželami Tudi med. državami Marshal-lovega plana ne gre vse giadfco. (z Italije se čujejp glasovi, da ako ima Marshallov načrt za evropsko ekonomsko obnovo namen ustaviti val komunizma, mu ,v resnici pridobiva novih pristašev. Kajti ameriške dajatve Italiji ne gredo v prid tistim, ki so komunistični, propagandi najbolj dostopni temveč indu-strialcem, torej milijonarjem, dalje bankirjem, bivšim iašistič-nim veljakom, veleposestnikom ter vatikanski hierarhiji To je naravno, ker ^all Street se ni še nikdar brigal za "navadnega človeka" pač pa edino za visoke privilegirane sloje, ki tvorijo v stari družbi vladajoči in posedujoči razred. V Franciji so v skrbeh zaradi kolonij, Nizozemska in Anglija tudi. Na eni strani smo omenjene tri deiele oborožili, a na drugi jim naša "protikolonijalna" politika očita, da uganjajo "na-silstva" in naš državni de- partment je vendar zoper "agresije". Med tem je tu še polom evrop-sko-ameriškega imperializma rja Kitajskem in ni čudno, da je urednik "Pravde" Pošpelov lahko tako z zanosom govoril. BOJ KOMINFORMA PROTI TITU NAPRAVIL V TltSTU IN OKOLICI VELIKO ŠKODE (Konec s 4. strani.) ' ' • *< I janskega napadanja obiskovalcev kulturnih prireditev (primeri pri predstavah SNO pri Sv. Ivanu in v Domu pristaniških delavcev) ne morejo nadaljevati s svojim prosvetnim snovanjem v korist nadaljnjega razvoja slovenske napredne kulture. > S tem postopanjem prizadevajo ogromno škodo slovenski kulturi obenem pa koristijo ciljem šovinistične reakcije, ki je doslej sicer ovirala slovensko kulturno delo in ga napadala, kolikor ie le mogla, a vendar našega kulturnega poleta ni mogla zavreti kljub očitni podpori tujega imperializma na nasjh tleh. Česar ni mogla doseči domača šovinistična reakcija in tuji imperializem, to naj bi jima pomagal izvršiti Vidali s škvadriz-mom in izdajalskim delom peščice slovenskih ljudi. ^ V svojem protijugosloyaaskem besu so se vidal|jevci zaleteli tudi v enotnost sfovenske, kulture in hočejo preprečiti stike tržaških Slovencev z matičnim narodom v Sloveniji. , i Spričo tega barbarskega napada na kulturno življenje tržaških Slovencev pozivamo vse članstvo slovenskih prosvetnih društev, da se strne okoli svojih pravilno izvoljenih ;društvenih vodstev, da poišče z društvenimi odbori vse možnosti povezave in prosvetnega ter družabnega delovanja, da odločno obsodi razdiralno delo Vidalijeve skupine ter se z vnemo loti borbe za zo-petno pridobitev odvzetih društvenih prostorov in za otvoritev novih, da Se bp slovenska kultura na tržaških tleh tesno povezana s kulturnim snovanjem v svobodni domovini razcvitala življenja tržaških delovnih množic. — Glavni odbor SHPZ. Proletarec Ja vaš list Pri-porpčajte ga tto)lm znancem is prijateljem, da se narofe nanj. Prispevajte v sklad za ohranitev Proletarca! Dr. John X Zavertnik pirrsictAN snd surgeon 3724 west ttt*-street Tel. ( Rawford 7-2*12 OrrtCE HOURS: , I:3S to 4 P.M. (Except Wed.. Sat" and Sun ; 1:3* to S:SS P. M. ' (Except Wed., Sat. snd Sun j ftes S2IS So. Rldreway Ave. Tel. ( Rawford 7-M4« U an iMwit — Call AUetin 7-S7SS ▼ REDNOST mesta se ne meri samo po njegovem finančnem bogastvu. Brez prvovrstnega Šolstva je mesto za sedanjo dobo nezadostno opremljeno. Ampak kjer je šolstvo razvito in je v mestu prpspevajoča industrija, tedaj gre to dvoje sporedno skupno in mesto z okolico je neprecenljivo bogastvo. 1 Chicago je tako mesto •.. in tak kraj je tudi ves severni Illineis. • 1 i. .. ^ r »,. Šolstvo, v katerem se preiskuje projekte največjih važnosti za industrislni razvoj, je zdržems ns delu v univerzah in v tehničnih institucijah. Te priložnosti so industriji v Chicagu in okolici nudeni v polni meri. Osebje, ki vrši to delo, j* trenirano v vseučiliščih in v drugih , poklicnih šolah. Industrially in trgovske organizacije delaio skupno z univerzami za dosego Čimboljše izpopolnitve svojih uslu- žbencev. V tem okraju je ravnateljem raznih obfatov ob enem nudena priložnost v učnih zavodih izpopolniti svoje znanje v upravljanju industrije, V tem mestu je tudi nešteto večernih šol, v katerih se človek lahko izve-žba za obrtniške ali pa sa kake druge poklice na vseh poljih ljudskih aktivnosti. Možno je vsakemu, ki je čez dan zaposlen, nadaljevati študije ob večerih do doktoratskega izpita. V Chicagu in severnem Illinoisu gre to učenje sporedno roka v roki s pro-spevajočo mdustrijo. Ta kraj s svojiasi prednostmi v,industriji in šolstvu, je ede homskih virov Imajo tu svoja nosti.' >|imi prednostmi v,indu-I, je eden največjih ek»-in to je sa družbe, ki 1 središča, Izredne vsi-x TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT T ) J feMk* - M0 Som* D« Or born $tr*.» CHkop« 3, IIW, IUn*l*> i 16 }J * COMMONWEALTH EDISOM COMPAjir A Viiakilan y/. , 1 1 r\____t. J >4. npjwiav nvtRiy utvoiM vo isv Interest ef the Workers YVT\ /AT T^nn A T\ T^ IDUC ATION e IJI W # 11, L«1 1 A I 1 m a i ' ORGANIZATION OFFICIAL OtQAN OF 1 r% 1 VI ¥4 1 AV m\ H1 CO-OFit ATI VI J. S. F. end Its Educational Bureau 1 JL iVVy JUJU I xxlvJUv/ COMMONWEALTH NO. 2149. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., Jenuary 26. 1949. VOL. XLIV. THE MARCH Of LABOR UNEMPLOYMENT GROWING AS RESULT OF HIGH PRICES Layoffs Spreading in Illinois Electrical Plants LIFTED AND SIFTED NEW YORK HOUSEWIVES now pay 12.5c a gallon for fuel oil. This is more than 100% above the 1939 price of 5.7c. Gasoline for the family car now sells for 25c. The same gallon cost 15.5c in 1939. Behind these price boosts is a profit-grabbing combine which takes hundreds of millions of dollars yearly form consumers. The giant oil corporations could cut prices 10% to 20% and still make plenty of profits, if they practiced what they preach—free enterprise competition. The oil men operate on the traditional monopoly principle of artificial shortage and rigged prices. The key gimmick in their gigantic profit haul is the unrealistic world market price for petroleum, which is based on the Gulf of Mexico price, regardless of what actual production costs are elsewhere. Low wages in the Middle East fields of Saudi Arabia keep production costs <}own to less than 50c a barrel. The Economic Cooperation Administration has been buying the oil at $2.65 for European shipment. For the oil monopolists this means a cool $2 a barrel profit. Draining all profits out of the ground, thc oil men are also piling them up at sea. Tankers owned by the oil companies' subsidiaries have carried petroleum to Europe at rates 290% higher than the standard set by the U. S. Maritime Commission as reasonable. Profiteering and sidestepping U. S. taxes, however, are nothing new for the oil men. During the war Aramco forced the U. S. Navy to pay $1.05 a barrel for the same oil which ha<4 been previously offered for 40c and which was even then selling to France for 90c. • • • "THE SECRETARY of national Defend announces he is asking the people, through their elected representaUves in th Congress, to abrogate their power to declare war and to hand this mightiest of all powers over to a military-dominated administration." This is an excerpt from a statement by Henry A. Wallace on Secretary Forrestal's Annual Report. It goes on: "And the State Department announces appointment of a coordinator of foreign aid programs including a North Atlantic Military Alliance—before the Congress and the people have been asked even to debate this highly dangerous proposal. "Secretary Forrestal's proposals would deliver a death blow to the plans for social reform for which the people voted in the recent election. He bluntly points out that we cannot have both guns and butter and casts his vote for guns. "His proposals, if accepted, would mark a decisive step toward the establishment of a military dictatorship in America. If this seems like an exaggeration, let us examine the facts. Forrestal calls for "top priority" "to extraordinary legislation which would give the Executive branch of the government. without consultation with the Congress, authority to provide military assistance to any country in any (ftrt of the globe. This recommendation is the most brash. and arrogant violation of the American tradition that has been proposed since the Constitution was drafted. It must be considered also in the light of his unprecendented military budget— expenditures of more than $15,-000,006,000, by far the greatest in peacetime history—and his request for legislative action provide 'military self reliance for Western Europe,' a step which would commit the world irrevocably to two armed camps and plunge us far do*rn the road leading inevitably to war." Citizenship Classes Begin in Chicago Americanization classes in English and Citizenship offered by the Chicago Board of Education began this week in more Ihan a hundred centers distributed throughout the city. It is expected that nearly every country of the world will be represented among the students enrolled. Although classes are primarily for foreign-born men and women who wish to prepare for citizenship, other adults are admitted if they wish to enroll for elementary work. Classes meet mornings, afternoons, or evenings to suit the convenience of the majority of students. Schedules of classes are available in the office of every public school of Chicago. Anyone who cares for further Information should write to the Division of Americanization, 228 N. LaSalle St., Chicago 1, Illinois. RACKETS IN DEATH NEW YORK—(FP)—Even death is no defense against profiteers who make money out of other people's sorrows. This ghoulish business was un-vocered here January 4 by State Attorney General Nathaniel Goldstein, who charged that one real estate firm, "profiteering in sorrow," had made more than $1V4 million on the sale o{ graves in a Queens cemetery. "The public is being trimmed," he said, calling for a revision of present laws to protect families in mourning from being fleeced. The professional promoters bought graves in 4,000 unit lots from the cemetery in 4,000 unit lots from the cemetery, Goldstein said, doubled the price and then "retailed" them to the public. NO DRIW CURBS CANCER Beware of "cancer cures," the American Medicsl Association warned this week. It said the "miracle drug" remedies for cancer are useless, and many are "outright frauds." NEW YORK—-(FP)—Reports of growing unemployment in a number of industrial areas as a result of too-high prices are growing more numerous. Citing a readjustment" in the stainless steel market, the Republic Steel Corp. cut 300 workers from Us Canton. O., plant while the neighboring Hoover Vacuum Cleaner Co. laid off 400 of its 2,600 employes. Blaming a general leveling-off in the market for small motors, the Westinghous« Electric Co. plant in Lima. O., has dropped 850 workers. This is about 25% of the total force six months ago In Cleveland, Mansfield and Sidney, O., numerous individual firms reported layoffs were in the upgrade. At the Copeland Refrigerator Co. some 200 workers have been handed pink flips in the last three weeks, 20% of the total normally employed. From Buffalo and Tonawanda, N. Y., came the same layoff story, while in ntarby Lockport a new wrinkle was added—the General Motors, Central Foundry Division plant decided to shut down permanently. Layoffs in electrical plants jin Illinois were spreading rapidly with workers hardest hit at the Thor Corp. in the Chicago area, where 1,350 out of 1,500 have been handed dismissal notices since mid-November. At the Altorfer Bros. Co. in Peoria, which like Thor makes washing • machines, 400 members of Local 1144, United Electrical, Radio and Machine Workers (CIO) have been laid off since July. Today some 700 remain at the plant, which is operating on a 3-day week. The Hawthorne Wbrks of the Western Elactric Co. has laid off about 1,000 workers. Six plants represented by UE Local 1144 have seen layoffs of about 400 workers, with large numbers of those remaining now on less than a 40-hour week. Other UE locals also Report big layoffs and reduced workweeks. The cut in purchasing power is also illustrated by a sales drop in virtually all department stores in the Chicago area, as compared to the same period in 1947. A local union spokesman said that in virtually all cases, reasons for the dismissals are a "lack of orders," which is directly linked to current high prices. With unemployment rising steadily in the area since December 1, the Stamford-Greenwich (Conn.) Manufacturers Council callcd a meeting December 13 of labor, industry and civic leaders to discuss means of combating the situation. The Council announced that factories were reporting cancellation of orders, failures tO reorder and a general falling off in buying demand. Workers were paying the price as the Connecticut employment service reported that 511 persons lost their Jobs the first week in December in the Stamford-Greenwich area alone. At the end of November, the total unemployed in the area was 18,010, 8.7% above the same 1947 date. In another Connecticut industrial section, the watch and clock manufacturing center of Water-bury, thousands of workers are Jobless. More than 2,000 of the *,200 employes of the U. S. Time Corp. have been ' laid off since August. SPECIAL OFFER NOT IN EFFECT Due to the fact that our supply of Kern's English-Slovene Reader is exhausted, and we are unable to replenish the stock, the special combination offer of the Kern Dictionary and Header for $5 will have to be discontinued. The English-Slovene Dictionary will sell for $5, as previously advertised. This does not, however, affect the special offer of free books with each book order received. « Can We Control Froe Enterprise and Base Economy on Profit Motive ? Young MD's Barred From Practice By Medkal Monopolies Young doctors "are being systematically barred from practice by older men—"medical monopolists," says an arUcle in a popular magazine.. The story throws new light' on the doctors' extraordinary "closed shop." which, like the "closed shops" of dentists and lawyers, has been frequently described in LABOR. "It works this way," the article explains: "Your Dr. Smith completes his long, arduous and expensive medical training. He passes the examinations and decides to settle in a town that needs a man of his talents. He moves to the town and hangs out his shingle. He then appli^ to the local hospital for admission to its staff— which will permit him to take patients to that hospital * He talks to the "older physicians," who control the hospital, and "runs into an u*iy fact "Older doctors t Want competition from young men. In this respect, they are like lawyers." The older doctors "gently close the hospital door" in "young Dr. Smith's face." That means he can send no patient t& the hospita). If he has a patient who is seriously ill or requires an operation, he must turn the patient over to one of the older doctors who is a member of the monopoly. As a result, young Dr. Smith usually loses the patient forever. People "conclude there must be something wrong with him, or he would be admitted to practice in the hospital." So young Dr. Smith "retires to his office to wait—and let his painfully acquired skills go rusty." The people of the town badly need more doctors, but the "medical monopoly" starves out Dr. Smith and he has to give up and leave. This is going on ail over the country, the article insists. WANT TO BE A WRITER? • In looking back over old issues of PROLETAREC, I find that at one time t&ere used to be quite a number of outside contributors to the English section. I just thought that I'd mention here that we have ample space, and the definite desire to print your news and views. If you've got anything at all to say about just anything at all write it down on a piece of paper and send it in. We'll be glad to hear from you, and you'll feel mighty proud when you see your name at the top of your story on our English Page. EDITOR, English Page. FREE BOOKS! WITH EVERY 0OOK ORDER RECEIVED. YOU CAN'T AFFORD TO MISS THIS OFFER FINED $5,950 FOR HIRING CHILD LABOR WASHINGTON — The government assessed a Butte, Mont., firm $5,950 on its contract to ship 9400,000 worth of gravied horse-meat to starving people in Europe. The assessment wasn't based on any question about the qualtty of the meat, but on a Labor Department examiner'« finding that the Montana Horse Products Co. employed underage girls to fill the order. The public contracts law requires payment of $10 for each day a girl under 18 is employed 00 government contract work. The examiner' found thst the company worked 22 underage girls 595 days. Sometimes I wonder if I want to keep on wanting to be a writer. Gee whiz, I mean Writers are so common place nowadays, there isn't much of a distincUon in it anymore. . . It used to be that great writers were so because they could write, but it doesn't seem to be like that anymore. Take for instance the case of the late FDR's housekeeper. She hsd inside material, her name was linked to that of a famous person, and she became and author -—Just like that! Eerylime someone high up in the government declaring that he isn't going to write a book, or become a newspaper columnist. If he didn't, everyone Just would take it for granted that he will do one or the other. I KNOW THAT all of you aren't famous and your names are not linked with big—explosive, headline names, but that doesn't matter to me. I don't care what your name is, or what inside information you can write about, I would still like to have you write something for this paper. Oh, I know how you figure. You Just imagine to yourself that you haven't anything whatsoever to write about. And if you did, you figure that we wouldn't use it anyway. Please, oh please! Don't take that attitude. If you have anything at all to say about anything at all, get it off your chest—write it down for PROLETAREC. Maybe you pick up the daily newspaper and you see some headlines which get your mind to stirring. You begin (sort of unconsciously, you know) to give your opinion about whatever you're thinKing. Of course, this is all confidential. Just between you and your conscience, but Just the same, it would make some mighty Interesting reading to lots of people. .vl PROLETAREC has for years hsd an outstanding English section. Since the war, It has more or less lost some of its original pep. Some of thc older people would sure like to know what you have tq say, and would be glad to read about it in the paper. Every week we get communications intended for publicaUon in the paper—but they are all in Slovene. Wouldn't it be nice if we had a good flow of contribution to the English page, too? Sure it would! So I'll Just be running along now, and all next week I'll be running to the mail box, too, all anxious and excited, curious to know if I've gotten any results from this column. Don't let ime down, huh? ? ? Jewelers, pleased with the new popularity in this country of men wearing wedding rings, are now fostering th* idea of engagement rings for men too. ot settled, though, is question of who pays for the ring. Blame Manufacturer For Auto-Rackets The House Committee investigating the tricks and profiteering of automobile dealers went out of business this week when the old Congress died and the new one began. The Democrats now in control of the House should continue the probe, in the light of the last minute developments revealed by the committee's Republican chairman, Congressman W. Kingsland Macey of New York. In his final report, Macey put a big share of the blame on automobile manufacturers. They could keep their dealers in line, he said, but they have not done so. Instead, the manufacturers try to "soothe the public" by issuing pious and high sounding "statements of policy," but make "little real effort" to see that these poli-cies are "put into practice." Macy reported that one large Washington new car dealer disappeared on s "hunting trip" when the investigators got after him, and stayed out of town until the committee passed out of existence, so he could not be called for questioning. - Moreover, the dealers' lawyers« kept the investigators from going over his "books" to study his new and used car transactions. Macy declared this dealer should be prosecuted for "contempt of Congress." Whether that will be done depends on the new House, and primsrily on Congressman William M Whittington (Dem., Miss). He is slsted to take Mscy'a place as chairman of the committee which YOUR INCOME TAX Farmer's Income The farm schedule Form 1040F, especially designed for use by farmers 'in reporting their income, is an excellent guide throughout thc tax year for the keeping of records for income tax purposes. It is required of farmers who are on the cash receipts and disbursement basis and must be attached to Form 1040. Instead of using the Schedule C on Page 2 of the Form 1040 as do businessmen, the farmer uses the more detailed Form 1040F. The farmer who is on the cash receipts and disbursement basis must include (a) all governmenl payments received such as milk subsidy; (to) the amount of cash or t,hc value of merchandise or other property received during the taxable year from the sale of livestock or produce which was raised on the farm, regardless of the length of period over which you have been feeding the apimals; (c) the profit made on the sale of livestock or any other products which were purchased; (d) any interest, dividends, profit on sale or exchange of any assets or income of any other kind. If a farmer takes his produce to market and instead of cash receives groceries, farm equipment or other merchandise, the market value of such merchandise is reportable as cash received. If you operate a farm for your personal pleasure as a summer home for you and your family, any income you receive in excess of the expense is fully taxable, but in the expense items you may not include the cost of any food consumed or equipment used. Only the prorated depreciation on the buildings and equipment used to produce any income is deductible. If you sustain a loss, and you are considered to be a "gentleman" farmer as explained above, you may not claim the loss on the bper-ation—since this loss is personal. The prizes won at stock shows are taxable in excess of the cost of production of the grain exhibited or of feeding and caring for thc animals. Patronage dividends must also be included as income. Marshall Plan Pauperizes Europe , Mr. J. K. Galbraith, Harvard lecturer in economics points out in Harpers magazine that western Europe has been recovering but there is a strong possibility that even with further recovery, spurred on by Marshall Plan aid, it will continue to be dependent on outside aid as it is now. That Europe's trade deficit—the difference between'income from exports and outgo for imports—has actually increased since the war. Tlje Marshall Plan was to provide a guarantee that Europe was to become self-supporting. So far the guarantee is little more than ah estimate aimed at producing this pre-ordained result. The Marshall Plan has resulted in an attempt "to plan the unplannable" and proves little about Europe's capacity for self-support. Western Europe's fundamental problem, says Galbraith, is that it lives under "a system of divided administration that is incapable of performing its task." This system has been made absolutely a subtle revolution that has swept every western European government — each has assumed responsibility for providing a minimum standard of living for its people. These guarantees mean that Europe's import deficit will be covered with difficulty. Today's Europe can ylower the guarantee to cover the deficit but that means political suicide. Eastern Europe under Russian leadership is in the process of eliminating the economic instability with which petty nationalism plagues the west. If It succeeds, Galbraith thinks Russia's chances of capturing all of Europe are excellent. Western Europe has only one way out, declare Galbraith. That is to use the Marshall Plan to exchange its obsolete constitutions for "a strong central authority with both the power and the mesns" to carry out the responsibilities it hss assumed for its citizens. investigated and exposed the auto dealers. By Norman Thomas With the possible exception of the President's suggestions about the steel industry, his address on the State of the Union was exactly what was forecast by his message to the special session of the 80th Congress and his election campaign. Running true to form, his more conservative critics denounce it as "state socialism," which it is not. But Calvin Coolidge and both the old parties in his day would have thought if was. In so far as the redistribution of the national income is concerned the President's generalities on education, housing, health insurance and his specific recommendation on the minimum wage go a long way on socialist lines. Moreover, socialists would once more agree, or indeed insist. th*t » fairer distribution of income in itself would be one factor in promoting and maintaining a genuine prosperity. They gravely doubt that that is enough to make "American capitalism" which the President accepts, do the task he has in mind. The President also seems doubtful. The classic argument for capitalism was that under the law of supply and demand it was self-regulating. But Mr. Truman wants increased power to control consumer and bank credit, curb rents, control exports and impose priorities and* allocations in the transportation field, and in respect to fcey materials in short supply. Also he would maintain support of farm prices and push rural electrification. Going still farther, he proposed to expand steel production if necessary by government loans or government building of new facilities. Shades of Adam Smith! QUE8TION The question we Socialists must raise is this; How far can the * President and Congress go in the elaborate control of "free enter-prise" and yet bate our economy on the profit motive? Must not successful controls, properly coordinated, be backed by a conscious acceptance of the supremacy of the socialist principle of cooperation for the common good rather than by the motive power of individual acquisitiveness? Doesn't it make better sense for the government as agent for the people to take over the steel and other industries which have much power over our lives rather than to piddle around with financing marginal production of steel, letting the government take the risks while private absentee owners enjoy the profits? Most of all, true socialists challenge thc workability, or at any rate the adequacy, of a program * designed under the profit system to maintain our present prosperity which has been essentially inflationary, add billions of dollars of government spending, much of it necessarily inflationary, and yet control inflation. Here thc one outstanding evil of the President's recommendations is his old remand for universal military training. According to the most recent testimony, that would add about $5 billion to a military budget which already has reached $15 billion. In the economic sense this is pure boon doggling. In thc military sense Universal Military Training is at this Juncture the most wasteful and least useful expenditure of money. In terms of national security it would do more to promote militarism, which is a danger to pearce and security, than to frighten Stalin or strengthen America's stan<| in the cold war. — Socialist Call WRITE FOR ENGLISH PLAYS Say, you English-speaking lodges and organisations that are ipembers of the Educational Bureau of JSF should write and inquire about some of our English playa. We do not handle only Slovene plays, but we have 00 hand a number of English plays: Dramas, comedies, and mysteries. Write for a list of these so that your organisation can put on a play. If you are not a member of the Educational Bureau of JSF, think about joining— the cost is so low every lodge can afford it!