191 itevtlKiL v UMind. i bina 3L tnm i9Z2. Leto lv. Iibafa ws*k du »opcJAat, tsroartft MMf« te prasatk* tesara« i do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji insert* petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrstt 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; žeoitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav aaprej. ~ Inseratnl davek poteM. Vprašanjem glede inseratov naj te prtio!! znamka n odgovor. UpraYnUtv9 „Ilov. ftarofe" te JKmšmm ttsfciraf luSifi ollca ftt 5, prifUtaft. - T^flM ftt. 904. ■fOJBltt— »Sit*. Narod«1' ftnafteva mlloa «L i, I. aadstropf« Telotoa stav. M. ••■!■> apralaaia la podplsaas te zaiostao frankovan«. COJT Rokoplaov a« nm vrata. "WB MT Posamezne Stevilke: V v Jugoslaviji navadnt dril 75 par, nedeli« 1 O v Inozemstvu navadne dnl 1 D, nedelle 1-25 D Poititlna platana v gotovini« „Slovaaskl Narod'1 volja v L|nbl{anl in po poitl: V Jugoslaviji: V lnoiamstvai celoletno r.aprcj plaćan . D 120-— ce'oletno......D 3 HV—■ pollctno........ 60*— polietno ••••.. m 108'—> 3 mcseČno......„ 30*— 3 mesečno...... M'—• 1 . ......10-— 1 . ......, lfr— Pri morebftnem povišenju se ima daljša mročnlna doplačnti. Novi naročniki naj pošljejo v prvi* naročnino vedno Q9~ po nakflrnicf Na camo pismena naročila brez poslatve denart^ se ne moremo ozirati. Pismo Iz Rima. V senci kaže toplomer 34* sto* pinj. — Večno mesto, campi Ro» mani, ćela Campagna se zdi iz* paljena, zakaj tri je meseci so pre* ili, da ni bilo dežja ne usmiljene ro* se. Ali za dva tedna priđe običajni septemberski dez, in druga pomlad. Ako se okrog poldan vzpneš na Gi= anicolo, odkoder velikanski Gari? baldi na konju pošilja nemc po* zdrave svojima sinovoma proti monte Pincio. je ćelo silno mesto fcagmjeno kakor v pepelnati plašč, samo veličanstveni vatikanski vr* tovi zanašajo medJozelene prame* ne v komaj pregledni panorama. Tuđi človek, ki ni romantičnega naturela, se ne more uhraniti jedin* stvenih občutkov, kadar zroč- nepregledne stavbe v duhu hiti pre* ko tisocletij od časov Turna in Ene* ja do časov moderne Italije. Kon* cem trimesečne suše se čudiš obttl* ci izborne vode, koja dan in noč šu» mi iz Čudežne fontane Trevi in iz tolikih drugih vodnjakov, čudiš se množini vode v tajinstveni Tiberi. Pravega utiša sedaj ne dobiš o rim* skem življenju. V tej dobi ima Rim drugo lice, po korzu Kralja Umber* ta, po Via Nazionale, po senčnatem monte Pincio v avgustu-proti veče* ru srečavaš zastopnike rimske ele* gance in noblese. Kdor more, je odšel iz mesta. Ali mesto letos ni prazno, vodniki delajo dobre kup* čije. Dosti je tujcev, ćele močne družbe Amerikancev hite po Italiji. Amerikanci, ki delajo vse sistema* tično in organizirano, tuđi lepote Rima odedavajo po svoje. Ni to baš smetana ameriške družbe, kar se sedaj kreče po Laciju. Malo ele* gantnih dam vidiš, pa dosti draža* bnih kravopasov. Na denar pazijo skrbno ti zastopniki novega boga* stva, dasi ž^ve z dolarjem na pol za* stonj v Italiji. Služiti bi smeli v iz* filed ostudnikom, ki pri nas po me« stih razmetavajo prelahko zasluže* ni novec. Tuđi Italijani sami mnogo potujejo, ponajveč vidiš malo. ele* gantne predstavnike domače jare bogatije. Pescicani (somi) nazivlja* jo te nove bogatince v Italiji Med vojno in po vojni se je obilo ljudi obogatilo v Italiji. Isti pojavi kakor vsepovsod po svetu. Med tem novo formiranim slojem je tu kakor dru god mnogo zoprni* kov, ki so imeli časovno prekratek prehod od skrbi in iz nižin do bla* gostanja, da bi bili ohranili notra* nje ravnovesje. Med novimi ugod* niki pa je brezdvomno dokaj ress nih elementov, kateri so pridobitek vojne koniunkture obrnili dobro v nova podjetja. Italijana, kakor Nemca, ne sodi po obmejnem pre* bivalstvu. Na mejah ie vsepovsod poseben milieu. Tuđi pred vojno so te opeharili na mejt. Italijan je po svojem bistvu delaven, priden, pod* jeten in varčen. Odvratne kričavo« sti, po mnogih listih, deviz kakor »Fiume o morte« ni jemati preres* no. Resno prebivalstvo je na veliča* no večnih razburienj in si želi mini resnične sprave, ki omogoči trezno podlago za mirno delo med narodi. Dolga vojna je v Italiji zrevo* luclonirala duhove bolj kakor kje drugod. Leta 1919 so imeli narav* nost nevarne razmere v državi. Ko* munizem in anarhizem «e je nevar» no širil in zasedel fabrike. Danes pa socialisti in anarhisti tožijo, da jih fašisti brutalizirajo. Moralno pomoč so si izprosili od druge in* temacionalc, ali poslanica v Italiji ni vzbudila posebne senzacije. Pri nas poznamo fašiste le kot ekstrem« ne nacionaliste, ki z ognjem in me* čem preganjajo naš narod. Po avo» VRimu, 25. Vm. 1922. jem bistvu je res fašizem ekstrem* no nacionalen in zastopa politično imperialistično tendenco. Gibanje je jako in močno. V Italiji sami so prepričani, da bi bilo brez fašizma komaj mogoče uhraniti se socialne revolucije povoj na prva leta. Tega fašizma pri vseh eksce* sih ne pozabijo v Italiji. Organizam torji fašizma so se spretno oprli na patriotizem, nacionalni Čut in naro* dni ponos i talijanske mladine in i talijanskih kombatentov. Upliv fa* šizma je brezdvomno veUk. z lahko* miselnimi frazami, kakor so pri nas rade v navadi, se ne priđe preko tega gibanja. Nedavno so fašisti z uspehom zatrli lahkomiselno pov# zročeni Štrajk ob splošnih simpati* jah prebivalstva. Organizacija je strumno izvedena in agira z voja^ ško točnost jo vsak čas! Kam vodi cilj tega gibanja, je težko povedati. V fašizmu je mnogo zagonetnega. Ni samo nacionalizem v fašizmu, prevelike so trumc, da bi jih mogel ravnati trajno enotno samo nacio« nalni ogenj in pobijanje komunisti* čnih naprav. Med organiziranci je dovolj ljudi, ki ne morejo živeti sa« no od poudarianja nacionalne nav* dušenosti. V fašistovskih vrstah je ravno dovolj elementov, ki čakajo na izvedbo socialnih reform. Nove volitve pokaže i o politično moć fa* šizma! Meščanstvo v Italiji, kakor vsepovsod leno in zaspano ter poli* tično najbolj topi element, je zaen* krat fašistom hvaležno, da so resili državni red in s tem privatno last* nino. Če je fašizem še nejasen, me* ščanstvo ni tisto, ki si posebno ubi« j ja glavo, da pogodi vprašanje na odgovor moderne laske sfinge. Novinarstvo je v Rimu zelo razvito, od ure do ure širijo živahni kolporterji nove papirnate mase po 20 centesimov. Mnogo listov na« pravi ja po 4 izdaje, dodaj ajoč pri tem osnovni izdaji naj nove i še ve* sti. Nimajo lahkega življenja novi* narji. Konkurenca je velika, glavni vir je prodaia; v kavarni ne dobi* vaš listov kakor pri nas. Kjer je živ* ljenje težko, nezaposlene inteligen* ce odveč, je novinarstvo gotove vr* ste seveda dostopno tuđi raznim j vplivom. So pa veliki listi % določ>j no opredelitviio absolutno nedosto* ! pni, drugi v zvesti službi politikviv in njih strank. Italijani imalo ćelo vrsto prominentnih politikov. Zad* nje čaše se spretno uveljavljajo ta= kozvani popolari, po naše — brez žaljivega namena — bi rekli »kleri* kalci«. Vladanje v Italiii ni lahko. Težko ie sestavliati vlado spričo nepremostnega sovraštva med fas:* zrnom ter socialisti vseh vrst. Pri tem so meščanske stranke, drmo* krati posebej, razdeljeni na odloč-no preveč »podpartij«. Kot najblizji sosedje mi prema* lo pazno sledimo dogo^kotn v Ita* liji. Sodba o Italiji in Italijanih je pri nas često prepovršna, preradi podcenjujemo. Ni vse tohlo v Ita* liii, pa so tuđi resni in deloljubni elementi odločno za gospodarsko kolaboracijo z nami. Na drugi stra* ni ie tuđi resnica, da Italijani pre* malo poznaio naše prilike in da se dado vplivati po Časopisnih racah o vsflkodnevnih revohicijah v Jugo« slaviji. Lahi pa vedo, da je naš n|^ rod talentiran, in čudiio se narav* nost kako lahko se naši Ijudje uče tujih jezikov.Ta talent imanwt, zdi pa se mi, da naše sole dan danes po vojni, ko se je za nas Slovence svet obrnil čez noč in smo neposredno navezani na promet z inozemstvom, premalo goje znanje tujih jezikov. lUlijantko in ncmSko *U jezika, katerih znanje nareka živa potreba praktičnega življenja. Če znam tuje jezike, sem še vedno lahko prvore* den narodnjak. Več sistema in vztrajnosti nam treba. Kako hitro je izginilo zanimanje in navduše* nost za Francoze pri nas, žalibog tuđi za franeoski jezik. Pri Italija* nih je od narodov »atout« Anglež. Povsem naravno jim je, da Angle? žu in Amerikancu strežejo v an* gleškem jeziku, Navzlic povdarja* nju bratstva je mnogo antipatij do Francozov, ki so jim preošabni.. O Nemcih imajo visoko mnenje, ka* tero jih je tako drago stalo kakor nas, ki smo prevec zaupali na nenr* ško moč in vrednost nemške mar* ke. Italija jo v markah izgubila ko* losalne svote. Iz Beograda prinašajo rimski listi redna poročila. O vseh naših številnih aferah se piše. Dobra po* ročila in ne ravno sovražna prinaša Nittijev »II Mondo«. Tako je imel 25. avgusta dol to poročilo o brat* skem sporu v hisi Karadjordievičev. PoTOČilo je izerpno. Mi bi bili raje videli, da bi ne bilo povoda za take referate ob času, ko utrjamo teme* lje svoje velike domovine. Tu doli v srcu Italije za »nove kraje«, pred vsem vsled nepoznanja prilik in lastnih skrbi, ni tište ga zanimanja, kakor so sra pričakovali liudje v teh krnjih, ko so v avstrij* skem predneklu drhteli za odresit« vijo. Razočaranje je vsepovsod na* stopilo, v Alzaciii. Juliiski Veneciji. Galiciji, ker so bila pač pričakova* nja in obetanja prevelika ter je potrplienja v ujedinjeni domovini premalo. Italiia im^i svoie velike skrbi. Država ima kolosalne def i* cite v proračunu. Pošte, železnice so trdo pasivne. Naiboljše dave %c trudiio. da se zmanjša deficit. V remljiški nosesti so reforipe neo?fi-bno potrebne. Vnžne stroke Indu* striie preživiT^io trdo kri7O. Zastoj je v l^đie^elnicah, slabo ide metalni obrtnosti. Tr«?t povzroča mučne skrbi lokalnim in centralnim fattor-lem. Pre+rldi tcden; ie rborovala v Trstu velika komism, katera je $tft* vila podlade za oToVavitev teda vaz* r»er?ji ernr»oH^*r», ki ie sedai hrzz živ* liernft. Nn;V>oli5i irhod bi bil? pro* st?» Ivka. ali do te**a ne pridc \r, po* litičnih r>& tiidt \r. rfl7lof?ov konku* rence starih luk italiian^kih. Želez* tj'ce nišo bile "ikr'n^ mane po oso* biti točnosti. Po voini se je razpa* sla zar»i!crnost. n'i nrom^t se je se* dai odločno i^r>nlis?»1 fn če ni rnvno rc^istertre, oVčr vinki nrecei brez zamiiH. kar ie odlične vre-'lnostl za pornik« v tei moreči vročinl. NnS~ 7?f?topstvo v Italiji snri* ?r> TT>r*T)ih razmer nima lahke^a sta* li^ča. V Rimu imamo poslaništvo !n kon^vlat. Naš poslanik v Rimu ie žft vrč let noo^-^Krcn mini«ter f*osp. V. Antoniievič. Gospod Antoniie* vič ie mož na svoiem mestn. S svo« jim umerjenim in premislienim na* stor»om si je ^»ri^obil v Rimu veliko spoštovanje in n^led. Elec»antne£a našeda zastopnika na tem va?ncm, p? težkem mesru odlikuje fin in takten nastop. Mo^el bi a^iz^ati za Rimljana. Zaupanje in respekt do* Hiš v razgovoru s tem diplomatom. ki te pozorno sluša ter si zna » pre* mfelieromi vpr^5anti hitro dobiti točno informacijo in sođbo, ali je »tvar upoštevna ali ne.Nase posla* ništvo je nameščeno v elegantnem palazzettu v drevoredu Castro Prc^ torio. Castro Pretorio je bil stan slovitih pretorijancev, tuđi seđaj je vojašnic?, »>ač naistarriša n« svetu, nad 2000 let stara. Historična pi* kantnosta vi?*asvis Jugoslavije in Castr« Pretorio. Včasih smo potovali iz sloven* skih kra.icv rndi v T**Tjjo Vot rurift?, ifovoporočencit redki naši trgovci rudi po kupci i ah. Potovanja za za? bavo so iz valutarnih razlo^ov pres cej ponehala po vojni. Nadležno je za potnika, če ne moreš pozabiti, da vsaka lira stane 16 kron in da za vsak obed, tuđi v slovenski skromnosti, plaćaš po več sto kron. Dandanes so se pomnožila naša po* slovna pota v Italijo, tuđi kot di= plomatski predstavniki hodijo naši ljudie v Italijo. Dobro poznajo po* ta izvozničarji, pa tuđi imnorterji. Izmenjava blaga, trgovinske zveze in industrialna kolaboracija se iz* vestno v bodočnosti še pomnoži, ko dobimo pametno trgovinsko pogodbo z Italiio, zgrajeno na med« sebojnem spoštovanju. Kolonija nočemo biti mi Italiji, pač pa ena* kovreden tretiran kompaciscent. Že* limo si obojestranske gospodarske oploditve ter pomnožitve trsovskih in denarnih poslov, odklanjamo pa gospodarsko robstvo. Stari Rimcl so že rekli: Aes alienum cerbo ser# vitus. Industrializacija naše zemlje je potrebna. Za to rabimo tuđi tujih denarjev, ali ruj kapital se ne sme uveljaviti tako, da bi postali mi in* dustrialni in trgovski koloni. Slabe razmere, ki upravičujejo trdo kritiko, so se razpasle, kakov po vsaki dol^i vojni, vsepovsod po svetu. Resncmu delu, gospodarski delavnosti se v tu- in inozemstvu postavljajo nasproti nepremostna težave. Posreći se pa z vzrrainostjo in industrialno porrpežljivo^tjo. zrušiti vse ovire, ubiti se mora fra* zerstvo in zmagati mora zavest, da je v intemacionalneni občcvanju treba pametne uvidevnosti. leplh manir, obzirnosti in vseca. tega, kar spada pod poj em >indulgcntia«. o koji pravi napis na Panteonu: »Indulaentiam plen iriam, cotidia* nam, perpetuam pro vi vis et naor* ruis.« Problem narodnih manifln in iDtepiameDianii kenoros u M% — Dunai, 30. av^rusta (Izv.) Na včerajšnjem zborovanju je interparlamentarni kongres pričel debato o problemu narodnih tnanfšin. Bivši švedski finančni mlnister baron Adelsward je otvoril razpravo in stavil konkretne predloge. Razprave 50 se udeležili lord Newton za Anglijo, posl. L u k a c s za madžarske manišine v Češkoslovaški. Romunski in Jugoslaviji, predsednik bolgarskega narodnega sobranja A t a-nasov za bolgrarske manjsine. Mol-lcr za neniško manjšino na Romun-skem, posl. M e i d i n g e r za nemško manjšino na Češkoslovaškem. in posl. W a 11 e r za. nemško manjsino v Italiji, posl. H e i 1 za Nemčijo. Sprejet je bil predlog predlagatelja Adelswarda. — Dunaj. 20. avgusta (K. B.) Interparlamentarni kongres je danes ob t0. dopoldne nadaljeval svoja posveto-vanja. Baron Adelsward je podal obŠir-no poročilo o vprašanju narodnih in verskih manjšin. Omenjal ie nedostatke mirovnih pogodb. katerih geografske in komcrcielne pogreške motijo medseboj-v.q odnošaje novih držav. Pokazali so se pa dalje tuđi nedostatki v izvedbi na-rodnostnih določb mirovnih pogodb. Govornik radi tega predlaga: Proučitev vpra^anja se naj odkaže stalne mu odboru za nacionalna in ver-ska vprasania z naročilom, da odbor predloži bodoči konforenci nacrt med-narodnesa pravilnika, ki bi na} čuval pravice nacionalnih in verskih manj-Šin v vseh državah. Dalie ie predlagal resolucijo, s katero konierenca izraza željo, da se pri Društvu narodov ustanovi pesebna komisija z nalogo. da proučava vp rasa nje narodnih manjšin in potem poroča skupščini Društva narodov. in da, posveča vso pažnjo temu, da Društvo narodov strogo nadzoruje izvedbo v veljavo prihajaiočih pogodb za varstvro narodnih manjŠin. Dopoldne radi obiska pri predseđ-niku rcnublike prekinjena seja se je na-daljevala popoldne. Nadalievala se je debata o vprašnju narodnih mani^in. Posl. dr. Lukacs (Madžarska) je najpreje kritiziral mirovne pogodbe in izjavil: »Avtorli teh pogodb so pregledali, da ie tvorila tisoČIetna Madžarska najpopolneišo zemliepisno enoto!« Končno je govornik v obrambo Madža-rov predlagal, da se vzamejo madžarske manišine v sosednjih državah v za-ščito. Podpredsednik K o o 1 e n Jo nato pristavi], da se naj v debati raspravlja le o pravicah narodnih manjšin. »Politična vprašanja naj Izostancjo!« Posl. dr. M e i d i n g e r (Ncmec iz CeškoslovaŠke) je izjavil: »Doslej od različnih narodnih manjšin pri Društvu narodov predložene pritožbe so bile brezuspešne, ker so bili toženci obenern sodniki. Njegova skupina predloži radi tcfja kongresi' prcdlnsr ° urediWi 50'liie-&a postopanja v parodnonian^šinskih I spornih vprašanjih. Oovornik ie del-e razmotrival politični in gospodarski položaj nemške narodne manjSine na Češkoslovaškem ter je zahteval da F»rn-štvo narodov zadevo na licu rr^sta pr#-išče in uvede sodno postopanje. Lord N e w t o n (Angtite), ftratm« pozdravljen, opozarja na važnost Tn inči na revarnosti vpraSanin naroth^iH manjšin. Največfa napaka. kl Je bf!» storiena ▼ Parizu je ta. da no hffl po-samni narodi, ne da bi bili vpra5nftf„ prikMučeni drugim narodom, to Doccocto-, krat narodom, ki stoje na ntžji Hrfllft-cffi. Govornik Je dalie opozarial na «▼»-je Izkušnie. dobljlene »lede usode madžarske narodne manjine na Sedmojn"a-?hem, kar ni le samo za Frrniunsfcrv tem\eč tuđi za mir sklepafoče site — sramota. Za izvedbo zadevnih določB v m\-ro\ nih pogodbah «e ničesar ne ukrenr m vselei. kadar se ima razpra ritati vprašanje narodnih manjšin, ^e odstra-nijo pripadnik! male antante, da ne mo-iajo dajati odgovora. Govornik je sle<3-njič pozval elane parlamentarne Tni?e, da začno pri svojih vladah delovati na to da se zašcit^ narodnih manjšin res-no izvrši in izvede. A t a n a s o v. predsednik bolgat-skega narodnega sobranja, je opozarjaT ra ckolnost. da so mirovne pogodne zratne bolgarske dele pratile prd tu!« \lado Jugoslavije. Grško in Roitmnske. Temu prebivalstvu so od'zcte mnoge kulturne in nacionalne institucije, je od vzeto šolstvo, narodna cerkev itd. M o 11 e r (Nemcc \z Romunske> ie izjavil, da bo narodnomanjšinski problem Še le tedaj popolnoma rcŠen, 5e stopi na mesto nasilja strpljivost ?n Je bodo izpolnjene zahtevc rianiŠin. Ja njih lastni sinovi sodijo, podučuiejo iK upravljalo. Debata je bila na to zaključena s sprejetjem prcdloga Adelwirda. — »Slovenski Narod« se bo prodajal na se jmišč u ob glavnih blaga jna h in tuđi zunai njega. — Oglase sprejemamo vsak dan semnja do 10. dopoldne za šte-vilko istega dne. — Tuđi smo priredili posebno prlporočilno stran la matijše trgovce, kavarne. gostUni-čarie, obrtnike itd. Natisne sć ime, značaj obrta in kraj poslovanja. Ta-ki mali ogluši veljajo za ves Čas semnja (za sedem številk) skupno la. 80 dinarjev. Prva sejmska številka Iziđe v petek dne 1. septembra. / Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 31 avgusta 1^22. Stev. 197 Politične uestl. = Minlster PribiCeviC ▼ Splita. Ml* nister prosvcte, Svetozar Pribičević* je, kakor nam javljajo, prispel dne 29. t m. zopet nazaj v Split iz Jelse na otoku Hvaru, kjer je bil velik shod de-jnokratske stranke. V mestu vlada sadnje dncve mir. = Aretiran dalmatinski komunist Tz Splita javljajo z dne 29. t jn. Radi Jiujskanja k nedeljskim izgredom je bll aretiran bivSi kornunlstičnj poslanec Jelaska. — Vpralaale socBaHstlCiiIh ob3n v Italiji. Kakor porocajo iz Milana, bo vod* stvo socijallstične stranke dovolilo sploSno demisijo vseh socljalističnih občinsklh uprav. Iz fzjav« ministra Taddelja pa 1© razvidno, da se vlada temu skiepu ne bo protivila fn da bo brez nadaljnega nado* mestila odstopivSe občlnske oblasti % kraljevim! komisarji. = Kongres trakltsklh beguncev ▼ Bol-garskl. Kakor pcroča bolearskl dopisni tirad, so organizirali trakijskl emigranti ob priitki 19. obletnice opora kongres v Plov-dtvtu katerega se je udeiežilo več deset ti-šoč beguncev, ki so prihiteli iz vseh kra-icv Đotgarske, da manifestiralo svojo od-ločno voljo za svobodo in neodvisnost Tra-kile. Kongres i© zavzcl stališče napram tistvarjenf situaciji z ©žirom na rešitev trakijskega prebivalstva. Delegati so so-glasno zahtevali za TrakUo avtonomljo pod pokroviteljstvom Zveze narodov ali kake velesile. = Republikanska propaganda v Italiji, Osrednj? odbor Italijanske republikanske stranke Je z ozjrom na sedanji notranjepo-Htttnl položaj v Italiji sklenil večjo in sl-ttematlčno republikansko propagando. D' Annunziiu )t poslal odbor brzojavko, v kateri mu fell hitrega ozdravljenja. — Amsterdamska Internacijonala proti fašizma. IzvrSevalnl odbor am$terđamsfce mternacljonale, ki zastopa 25 militonov organiziranih delavcev. Je poslal Itallianskt vladi oster protest proti fašistovskeimi nasilju. Protest zaključuje z apelom, naj ttall-Sanska vlada Sčitl sindikate, konzumne zadruge in življenje delavcev pred faSlstov-fktm teroricm, = Juinotirolski Nemci io vojaška sin-■Bba. Na Bavarskem bivajočl južnotirolski Nemci, podvrženl vojaškemu službovanju v ItaJfJf, so se poJnoStevITno oglastTi na Itali-janskem konzulatu v Monakovem, kier so ?Ih večfnoma brez zdravnlSke prelskave potrdill k vojakom. V Rimu so baje zelo zadovoljni s to korektnostfo v inozemstvu fcfveČIh Južnotfrolskih nemškfh fantov. = Kongres palestinskih Arabcev. V 5f- nemu se Je vrSil te dnl arabskl kont^es. Udele^enci kongresa so tako* na prvi sejj sklenili, da se ne bodo bavili z vpraSanji. kl so v zvezl s palestiitsko ustalo in s so delovanjem dcmačinov pri zakonodaji. Kongres Je določil posebno politično komisijo, kl bo pripravila nacrt narodne ustave. Nadalje je sJclenfl kongres, da odpotule posebna propagandna misifa v London, Frjer uaf ustanovi propagandni urad v svrho sdrtižitve orifentalskfh defcl. — Tiskovna svoboda aa Madžarske«. Madžarski dopisni urad poroča, da Je ml-nlstrski predsednik grof Bethien Iziavil, da bo v najkrajšem času predloži] narodni ukupščini pooštren tiskovni zakon. = Američko - angtešk! odnošatf. Finan- cp.i mlnister Zedinjenih držav Mellon je (zdal uradnl komunike, v katerem Izjavlja, da konsolidacija angle?kth vojnih đolgov v Amerikf, ki znaSafo 4135 miliiard dolarjev, ni v nobenl zvezl s pređoimf. ki so jih dale Zedlnjene države za časa vojne drugim dr-Žavam, In da tudl ne spadajo v problematični kompleks reparacij. Jnlifsha ItrailM. — Neznosne razmere t Julijski krajini X onkraj meje nam piSejo: Navzllc vestne-fnu zatrjevanfu o prijateljskih odnošajih med nam i In Italijo se nasilnost In barbarstva italijanske soldateske v obmejnlh kra* flh neprestno stopnjujejo. Tako je n. pr. hotel »talijanski financar posiltti 151 etno dekli-fso in ker je deklica prlčela kričati, jo je % tako silo udarll po u stih, da ji je izbil štt-ri zobe. V nedelio zvečer Je priSlo V go-stilno... več ItalIJanov v spremstvu nekih ilaboznanih žen&k, kjer so popivali pozno ^v noč. Proti Jutru pa so se stepll, razbili vse teklenice, polomili stole. pretepU go-:8tllnlčarjevo družino ter nato zbežali. Zopet v drug em slučaju so se pustili Italifan-«kl stražnikl od tihotapcev % živino podku-piti. — Tfhotapci pa so Jlm dali ponarejene bankovce in da bi bankovce vnovČIH, so pozvali par domaših fantov na flnančno stražnico ter )lh hoteli prisiliti, da Jlm bankovce zamenjajo. Ker fantje bankovcev ni-00 hoteli zamenjat), so Jih tako pretepli, da |e moral eden iskat! zdravniSko pomoč. — \ tako bi mogli navesti ćelo vrsto podobnih slučajev, ki se dogajajo dnevno. — NajŽa-IostneiSe pri tem pa Je, da ne obstojl za na5e trpinčeno ljudstvo nobent pravica In pobena pristojna instanca, kajti če bt se Jtdo pritožil, ga pozovejo skupno s krivci na razpravo in nafnesto, da bi krivce — Lahe kaznovall, pa jlm dalo tako samo možnost spoznati tožitelje In te v prvi noćni uri nad njim maščevatl — % batinam!. Priiefen jftsl okos je znak testenin flPEKATETEtt. Temu di šijo ene, drugemu druge, akoravno so vse izdelane ia enakega testa. ^ IL iintljanki n\mm). P0M£N VCLESEJMA ZA DRŽAVNO OOSPODARSTVO. — Beoarad, 30. avgusta. Qgv.) Že lansko leto Je vladalo v beogradskih prtdobitnih, obrtniških in trgovsklh kro-gih veliko zanimanje za prirodltov Ijub-Uanskega velesejtna. To aanimanje se je letos Se povezalo. Vsl merodajni kroči, trgovskl, finančnl, obrtnlSki in gospodarski posvcčajo leto^njemu ve-iesejmu v Ljubljani posebno pažnjo. Vldeti je, da se bo Srbija po svojih gospodarskih In trgovskih korporacijah v častnem številu udelelila tega vele-sejma. Opažati pa je 9e neko drugo dejstvo. Pridobitni krogl, trgtsvct. obrt-nlki In industrijci skušajo tuđi, da raz-stavijo gotove domače i2delke Srbije na velesejmu. Pred dnevi fe dospela iz Ljubljane v Beocrad deputacija odbora ljubljanske ga vefesejma, da na merodajnih mcstih povabi vod Une in odločilne oseb-nosti na udeležbo, Včeraj je bila depu* tacija sprejeta od namestnika ministr-skejra predsednika Koste Timotijc-vića in pozneje od ministra trgovine in industrije Osmana V i I o v i fi a. Minister trgovine in industrije je obtjubtl deputaciji, da prisostvuje osebno otvo-ritvi velesejma dne 2. septembra ob desetih dopoldne. PriČakovatt je dat je. da se tuđi ostali člani vlade udeleie v velikero SteviHi of\Torit\'e, oziroma 'da obl?čejo ve'esejem. Deputacija je dalje obfskafa Trgovsko in obrtno zbornico v Beogradu, kakor rudi Se druge vafne gospodarske korporacije. Povsod je dobila vtis najvećega razumevanja za veleseiem. Vsi krojd so prepričani, da je ljubljanski vetesejem vellkega pome-na za mdaljnl razvoj naSega cetokiio-ne&k đržavnetca jrospodarstra. Tud! beocradski tisk simpatično pozdravlja priredftev. omenja. da je to pravilna' not za. napredek gospodarstva v državi da je pa obenem vetesejem tud! center, kler lahko spomavamo domače izđelke. kter lahko dobivamo na razpo-fas:o fzdelke domače obrti in Industrije, za katere smo doslej vedno potrebovati n^ročiTa te inozemstva. Na ta naCln. da odpremo pota domnčt industriji m dSrti v gotove na5e kTaje, nam ne bo potreba isVati za nje tujih deviz. — Beosrrad. 30. avgusta. flzv.J Deputacija ljuKianskega velesejma obi55e tekom današnjega dneva Se nekatera mlnistrstva, nak'ar se povme jutri v Ljubljane — n. veliki setem ▼ UtibHani se vrši letos v času od 2. do U. septembra in bo Ieto&ija prireditev lanskoletno izđatno nad-kriljevala. II. ljubljanskega velesejma se udeležl skupno 750 rarstavl?alcev v sle-dečih skupinah: strofna industrija, tzdelkf iz žele2a in Jekla, ostali kovinski lxdelkl. poliedelskl strofi, avtomobill fn dvokolesa. elektrotehnika in razsvetliava. kozmetika, farmaceutlčnl in kirurgiini Izđelkl. (rrafika, kartonaža in pisarniške potrebSCine, po-hiStvo in stanovanjska oprema, ostala lesna industrija, usnje In konfekcija usnja. tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, perilo, klobuk!, slamniki, vezenlne, lončena roba. maiolika, favence, galanterlia. bljouterlia. draguljarstvo, fina mehanika, kemična Industrija, Industrija živil, poljedelstvo, stav-barstvo. Blago bo razstavljeno v okropjlo 70 velikih in malih paviljonih, postavljenih na posebnem za to prirejenem sejmiSČu. kl obsega nad 40.000 m2. Priporočamo Indu-strlicem, trgovcem In obrtnikom, zlasti pa poljedelcem, da ne zamudijo te usrodne prilike, da obiSCejo II. ljubljanski veliki seiem, ker Imajo pri tem krasne možnostl za na-ktip svojih potrebSčIn. Legitimacije za po-set IT. HubljanskeRa velesejma, kl upravl-čuje tuđi dč polovične vožnje po vseh že-leznlcah kraljevine SHS. se dobe za ceno 40 D pri vseh novčanih zavodih v vseh večiih mestih. —K IL ljubljanski Telesejem v Liubliani je posebne važnosti za naie poljcdelce. UpoStevajoČ agrarni značaj naše kraljevine, je sejmska uprava skrbela za to, da najde polez raznovrstnih Industrijskih m obrtnih izđelkov polledelec na II. Ijubljan-skem velesejmu vse, kar rabi za svoje gospodarstvo. II. ljubljanski velesejem bo tedaj najboIlSa prilika za nakup vsakovrst-nlh gospodarskih potrebSČin, poljsđelskih itrojev, raznega orodja, raznih umctnlh gnoifl, vsakovrstnega blaga itd. Legltlma-ci;e za poset IT. llubljanskega veleseima. kt upravičujejo do polovične vožnje po vseh J železnicah kraljevine ?H5. se dobe pH ; vseh novčanih zavodih v vseh večjlh me- j stih za ceno 40 dlnarjev. j —z Legltlraaclfe velesejma 1(1 voffija I po železfilcl. Inspektorat državnih Železnlc v Ljubljani je obvestll ravnateljstvo TI. ljubljanskoga velesejma, da na) vsl tišti obi-skovalci Ijtiblfanskega velesejma, kl ntso na svoji domaČI železnlški postaji dobili aa podlagl legitimacije polovične vožnje, am-pak so morali kupiti cei vozni Matek, ta liste k obdrže ter sa torej ne oddajo pri prihodu v Liubllaite na kolodvora. Ta Hstek v zvezl s sejmsko legitimacijo fn znakom daje potem pravico na brezplačao povratno vožnjo. | —z KJe se dob« sefmske Ief1ttaiaeO*r TT. ljubljanski veliki semenj bo dostopen splolnemu oblsku od sobote dne 2. septembra od 12. ure naprel. S sejmom It »dražena tuđi tifstorlčna razstava sk venskih slfk v srcdnjetehnlčnt *"H. Vstop na obe i prircdltvi je dovoljen proti lati dnevni I vitopnici, ti se dobi u etno 40 K pri telnv. sklh blarafnah ali pa proti sejmakf \egM-maetjl, kl upravlčuje tudl do enkratne polovične votnine do Ljubljane In nata) ter do poliubtttia vstopa aa atimllCe tn te dobi za ceno 160 K pri denarnlh savodlh v vieh večjlh mestih ali pa neposredno pri Uradu ljubljanskoga velikoga semttJa. Permanentne sejmake legitimacije prodajajo sledeči denarni savodl: Na Rleđu Zadružna gospodarska banka, v Brcttcah podružnica Ljubljanske kreditne banke, v CtHu Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka. Obče-slovensko obrtno drultvo* I. hrvatska štedionica tn tobakarna KovaC Alekaander. v CrnomlJu Mestna hranilnlca. v Hrastnlku tovarna kemičnlh izdetkov, na Jesenleah podrulnlea Ipedtclje »Balkan«, v Kočevju Merkantllna banka in lesna industrija »Heinrichar«, v Kon^cah Hranjlnica za konjički okrai, v KrSkcm «b ?avl Leopold Kne«, trsovec z mešanlm blagom, v Utiji Lebini;er, Gerkman, v Mariboru Ljubljanska kreditna banka, Jugoslo-vanska Union banka, Trgovaka banka in ipedictia »Đalksn«, v Marbregu gluvna to* bačna saloga Ivan PreUon. v Novem mestu Slovenska eskomptna banka in anončna pi-«ama Strela ter Mestna hranilnlca, v Or-motu Okrajna posoiilnica. v Ptuju Ljubljanska kreditna banka. Mestna hranilnlca m tvrd ka Snoj & Urh.inHC v Rogaccu Okratna hranllnica, v Rogaskl Slatini Slovenska banka d. d.t v Radovliici Mestna hranilnica, v Ribnlci tajništvo posnjilnice, na Rakeku »Balkan* in Slovenska eskomptna banka, v Slovenigradcu Okrajna hranil-nfea. v Slovenski Bistrici Okrajna hranilnica, v Sv. Lenartu Okratna hranjlnica, v Skofil Lokl Lesna Industrija P. Heinrichar, v VlSnil gori Mibael Omahcn in v Zagorju na Savi tvrdka AhCfn. —g Oblskoratcera TI. ljubljanskoga ▼eleselma, kl se vrsi od 2. do 11. septembra v Ljubljani na posebnem prostoru, ob-segaločem okoll 70 večjih in maniSih zgrado, daje vsakovrstne Informacije urad II. Ijubljanskega veleseima ter tem preskr-bl proti predhodnemu naročllu tuđi stanovanje. V to svrho naj stavijo oblskovalcl točno adreso ter dan prihoda In čas namera-vanega bivanja v Ljubljani Stanovanjske* mu odseku LJubijanskega veltkega semnja. —g Porodio trmeTtarskesa društva Ža-lec SftTlolska dolina, koncem avgusta 1922. Dolgo za željeni de£ Je došel Se le 23. in 24. t. m» dasi je bll dobro došel, vendar ni motel blstveno pomagati poznemu hmellu, kateri je prehajal v kobule. Oblranje gol-dlng hmelja je pri kraju in so hmeljarii z množino nezadovoljni, ker so mnogo manj dobili, nego so prlčakovall. Oblranje pozne-ga hmelja Je v polnem teku m bo v enem tednu končano. Poznl hmelj }e tudl lepe barve In najbolJSe kakovostl. Hmeljarska kupčtla se Se ni pričela. — Društveno vodstvo. — Zatec C S. R« dne 24. avgusta 1972. TukajSnja hmeljska prometna družba Je priredila danes v to svrho zborovanje vseh hmeljarjev tukajšnjega okoliša, da leti določljo prldelovalne stroške *a letoSnjI prldetek In đa se zedtnfjo, da ga ne bodo pod to ceno prodaiall. Hmeljarji naj osta-nejo mirni in naj zaupajo svoji organizaciji, ka te ra bo vse storila v zaSčlto hmcljarjev. Ifđala se je taktika: Kakoršno povpraSera-nje, takino ponujanje! Ne silite tore! k prodaji!. — Nurnberg, dne 24. avg. 1922. Danes je bilo tu prodanih 10 bal iz Tettu-auga po 60.000 M za 100 kg, kar je po kur-zu 5-5 13.200 Kj za 100 kg ali 132 Kj za 1 kilogram. —g Čebelarska razstava In kongres. ProSnja za polovično vožnjo na državnih železnicah Je ugodno rešena. Danes smo odposlall vsem podružnicom In prijavljen-cetn izkaztilce za polovično vožnjo na dr-žavni železnicl. Na razstavišču vlada živahno življenje, razstava obeta, da bo jako lepa in dobro založena. moratorij netnCiff. — London. 29. avgusta. (Wolff.) Parlamentarni dopisnik »Dai1y Telegrapha« javlja, da Je bilo v spiofinostl razmotivano n^ kabinetnt seji reparacljsko vpra-Sanje. Kakor govore, ie bilo kabinetu predloženo poroCIlo Bradburyja o berlinskih pogajaniih. MoCan vtisk Je povzroClla njegova opozorltev na težke socijalne in politične posledice, kl bi po njegovem nazoru lahko nastale, Če se proti Nemciji vpo-rabijo prisilna sredstva In predalekojcžne kontrolne odredbe. — London. ""\ avgusta. (v.'olff.) Parl-Ski dopisnik »Tlmesov« Javlja Britanski delegat pri repar*.cf skl ko» *!M Bradbury mf Je tzjavfl, da > položaj Nemčlje taklen, da so laveznlki obvezan! nemSki t*dt Iz-kazatf gotovo zaupanie !•• naklonjenost ter delati na to, da se d^«^e?c sporajcum, na podlagi katere^a naj bi bil vzpofetarljen nemškl kredit. Po«:!cd!ce, ?e se zahtevajo gotova plačlla v scdan'cm m<»;ncntu ali za-hteva'o garancije, kl jiti r^cm?l]a ne more Izpolnitt, kaknr trdl tivcdba sankefj za \i-slljenje nemSklh ptn'il in garHncIJ, ne bi bile samo xa Nemčlio ueo^«v^lne. tem več bi Imele neposredne vpifve «»di na druge države. — BerSn. 29. svc««ta. (Kft-- »Beriiner Tagebtatt« jsvljs \% Psri«« V reparadjskl komisiji blizu stojećih krc;*h presojajo po-loiaj od danes ođlofno n tfmts 'čno. Smatralo, da bo tvorll beUi^M kompromisni predlog bazo za spernzum. — Londoa,,^. avgusta. (Renter.) Đrad-bury Je Izjavil parlSkemu dopisniku »Tlmesov«, đa le absolntno prepričan o potrebi dovolltve moratorija Nemfillt ker le na ta način morejo saveznik! upati na poravnavo gotovih njih terjatev. Mola ontanta. Italija in austrijski problem. Bolnlk ob Donioi. * ITAUJANSKO - AV8TR1JSK! N\CRT1 ^ PONESRf ČENI. — ITALIJANSK1 STRAH PRED AKCIJO MALE ANTANTE. — 1TALIJANSKO - JUGOSLO-VENSKI KONFLIKT RADI KOROSKE, ODNOSNO AVSTRIJE? — Rim, 29. avgusta (Izv.) V rl»n-sklh političnih krogih je radi praSke konference in solidarnega nastopn male anttnt© zavladalo nervozno raspoloženje. NacionalistiCnl tisk, ki je v glav-rem sago var jal nacrt gospodarsko - politične in valutarne unije % Avstrljo, na-stopa z vso vehemenco proti CtSkosb-vaški. §e bolj pa proti Jugoslaviji »adi obnovitve oz. raz^irjenja zvezne pog'jj-bt» in vojaške konvencije. »Idea Nazi'j-nć^Ie« v uvocjnem članku izraza boja/^n, đa bi Jugoslavija nio^la prodirati v av-strijsko ozemlje. Opozarja na nevanost te?a prodiranja. Končno pravi, da Kri69-efejo v danem momentu ]uKOAlovci;ske Čete Koroško, Štajersko in nekaicra druga avstrijska me*ta. List pa dalje zatrjuje. da se taka ekspedicija absolut-no ne hl mo^la Izvršiti brez predhnj-nega dovoljenja Italije. Končno pristavlja list: Ministrski svet, ki SC dane^ se-stane pod predsedstvom Pacte. ima ta-koj razmotrivatl to akcijo in r.drediti vse za varnost tnteresov Italije. ^- Rim, 29. avgti'ta (Izv.) Nadona-listični tisk pozivlja vlado, da stor! vsc diplomatičnc korake proti akciji .[uro-stavlje, da hl zasedla gotove de!e Koro-$ke. Italija ne more pod nobenim po;:o-lem dovolitl zasedbe Koroške od strani fcgoslotenskth Cet. To stallšče ttalilan-«ke vlade ie bilo baje sporočeno tttdf v Beograd. Jugoslovenskl poslanik Anto-nlievlć se Je danes del| časa mudil na konznltl. Italiianskl tlsk Je zelo vzne-mlrjen. Lansirane so alarmantne vesti, đa Beograd ćelo stroži t vojno akcijo v slučaju, da prtde med Italijo In Avstnfo do unije. Vod ja fašistov zelo oštro in strupeno napada zunanicga ministra Schanzerja, Ce§ da ie zopet zamudil ugodno priliko za Italijo. — Trst 29. avgusta. »L' Era Nuo-va« javlja iz Rima: Predno se je jelo mednarodno časopisje baviti s koncentracijo jugoslovenskih čet na koroškl in Štajerski meji* Iz katere se da sklepati, da lm« Jugoslavija namen zasestl celovško kotlino, ie {talijanska vlada raspravljala o te! tnožnosti in stopila v stik z zaveznTki v Londonu. Z ožirom na to piše »L* Azione«: Avstrijska vlada je izjavila, da bi v slučaju potrebe rada imela, ako bi izvedlo intervencijo v Avstriji italijansko vojaštvo. da vzdrži mir in red. Temu nasproti. je Francija predlagala intervencijo s po-močio mednarodnega orožniStva, dočlm je Anglija izrekla svojo nezainteresiranost, — Rim, 29. avgusta (Tzv.) Danes je bila seja minisrrskega sveta. Raz-pravljalo se je o možnosti, da v Avstriji nastanejo nemiri Za ta slučaj se računa s potrebo, da tuje čete zasedejo Koroško, Štajersko in vsa večja mesta v AvstrifL Ta okupacija pa sa srne Izvr-?iti samo z aktivnim sodelovanjem Ita-IUe. — Trst, 29. avg. (Tzv.) Naclonall-stiČni italijanski listi se zavzemajo za to. da naj eventualno potrebno intervencijo v Avstriji izvede Italija sama. Treba je okupirati Dunaj, Gradec in Ino-most. Temu bo seveda nasprotna mala antanta. a treba ji ie takoj z vso odloč-nostjo povedati, da je ta akcija — »samo ltaliianska«. Takoj na to se naj sklene carinska zveza z AvstrUo, Prva posle-dica te zvtze mora biti, da se razvelja-vijo trgovinske pogodbe, ki jih je Av-strlia sklenila z drugiml državami. — Pred vsem velja to za pogodbo s č«-ŠkoslovaŠko. Ta pogodba se mora takoj razveljavlti. Ako se vse to izvede, dobi Trst zopet svoje naravno zaledje In bo zopet lahko uspevaK — Beograd. 30. avgusta. (Izv.) V inozeniskih, zlasti italijanskih listfh raz-iirjene vesti, da je Jugoslavija koncentrirala svoje čete na koroškl to ttaler* »kl meji, so docela Izmišljene. Duna}, 30. avgusta. (Izv.) Va5 dopisnik je izvedel iz dobro pouČenega vira o senzacijonalnih vesteh, zadevajočih vojaško konvencijo, sklenjeno v Marijanskih Lažnih med Ceškoslovasko !n Jugoslavijo. to-le: Brzojavne vesti, lan-f Irane v Haaitu In Berlinu o na§! vojaSci konvencBU so, kakor ngotovljeno. mad-/arskega izvora. V svet jih ie razširila madžarska vlada sama. Namen je bil dvoien. Na borzl oslabiti teČa] dinarju In veliki pomen konvencije, ▼ polltlč-nem ozlru pa prikriti evropski javnosti važno stallšče male antante ter oslabiti nje prestiž. Te vesti so razširili v inozemstvu madžarski agentje preko Du-naja. Prikriti pa so hoteli Madžari na drugi strani rudi tajno gibanje madžarskih dobrovoljskih čet kl se zopet zbi-rajo ob zapadnoogrskl meji proti Bur-SkL MEDIKAMENT ZA BOLNO AVSTRIJO — Praga, 30. avgnsta. (Izv.) Z zu-nanjim mlnistrstvom d-jbre stike imajo-či »Cas« naglaša. da se avstrijski problem absolutno ne more reSiti brez so-dclovanja ĆcSko^iovaŠke in Jugoslavije, List kategorično veli: »Ce ne bomo v položaju, da se avsfrljski problem resi z naSo pomočjo, tedaj se ne more resiti brei nas \n proti nam. Vsak potzkus, re-t\tl to vprašanie brez nas in proti nam, bi ne vodll k sanaciji avstrijskega gospodarskoga položaja, temveč povzročH bi velike mednarodne zapfetljaje. Zveza narodov ima izslediti pravi medikament za bolno Avstriio. rino Je gotovo: Ta medikament ne more biti piiklopitev k Nemčiji, pa tuđi ne nacrti italijanskega tiska, o katerih smo prepričani, da nišo nacrti oficielne Italije, s»!ede katerih lahko mislimo, da ne so-glaša r njim! itaiiianska vlada. — Dunaj, yfl .v.'susta. (Izv.) Današnja ^Arheiter Zcitung« precizira stali^če sf.c. dem. stranke napram nacrtom dr. Scipla ^lede sanacije Avstrije potom akcije pri Društvu narodov. List se med drugim z bojaznijo vprasuje: »Kaj Da potem, Če akciia pri DruStvu narodov ponesreči?-1 Kam nas bo dr. Seipl potem zabarantal? Pr. Seipla latinska modrost bo prišla do kraja!« — Dunaj. 20. avgusta.. Avstrijska vlada zastopa stališče. da je treba po-čakati na rezultate zasedanja Zvcze narodov. Ako bi se tuđi to pot ne Izpol-rille obljube, dane Avstriji. bo vlada skušafa udejsr\itl v Veroni skicirane nacrte za svojo novo realno politiko, ki teži za tem, da stopi Avstrija v gospo-darskem oztr« v Čim najtesnejš! stik z Italijo. To je poi'đanal tuđi kancelar Seipel v svojem p^zdravnem govoru na zasedanju medparlamentarne unije, lz-vajajoč: »Zborujete v dvorani, kier bo naš parlament morđa Že v bližnjih dneh prisiljen, da izreče svolo najtežjo odliv čitev.c — Pras«. 29. avg. (Izv.) Zun. mi-rister kraljevine SHS dr. Ninčlč in ro-rr»unski zirnanji minister Duca sta danes zjutraj odpoto^ala v Marijanske Laznl. Oba sta bila sprejeta v avdijend pri kralju Aleksandru. Jutri spremljata oba ministra našega kralja, ki obiŠče Skodo-ve velike tovarne v Plznl. Romunskl zunanji minister Duca odpotuie nato v BukareSto. — Praga, 29. avgusta. Ozv.) Zuna-nll minister je sprejel dopisnika parisTce-ga »Journal des Debats* ter mu podal pojasnila o konferend male antante. Zunanji minister se je izrazil: Zelo sem zadovoljen z uspehl praške konference. Razprave o vseh vprašantfh so se vodile v atmosferi popolne solidarnosti tn soglasnostl. Rezultat praške konlerencc je ta. da se je prestiž male antante znatno povečal. Romunsk! zunanjt ml-clster Duca je poudarjal dopisniku, da države male antante ne streme samo za tem, da se ohran! stanje, ustvarjeno po vojni potom mirovnih pogodb, gtav-nl cilj je, da države male antante tvorilo močan zid In ral v obrambo miru celokupoe Evrope. VojaSka konvencija držav male antante. — Praga, 30. avgusta, (Izv.) Današnji »Narodni Listy« poročajo o vojaški konvenciji: Kakor Izvemo, nađomešča sedanja vojaška konvencija med Ceškoslovasko in jugoslavijo ono, sklenjeno dne 14. avgusta 1920. v Beogradu. Ne vsebuje pa klavzule prejšnje, v katerem Je bilo govora o ev. napadu od strani Madžarske. Ceškoslovasko - romunska pogodba z dne 23 .aprila 1921. In ]u-goslovensko - romunska z dne 7. Ju-nljja 192U zadevafvčl določlfa r obrambo proti Madžarski, se sedajt s praškim sporazumom blstveno spre-mene. MALA ANTANTA GLAVNI FAKTOR V SREDNJI EVROPI. (Angleško mnenfe.) — Londvn, 29. avgusta. (Reu-ter.) »Times« plšejo: Mala antanta Ie postala glavni faktor za stabilnost Srednje Evrope. Pod spretnim vodstvom Češkoslovaške Ie zadržala nemire In skrbela za razvol gospo* đarsklh odnošajev med nasledstve-nlml državami. Zalosten položaj Av-strije lahko daje prilikv za vzposta-vitev novega načina sodclovanja Italije In male antante v prospeh razvoja Srednje Evrope. Stev. 197. »SLOVENSKI NAROD- dne 31. avgusta 1922. stran 3. Srbski kmetje na poučnem potovaniu po Sloveniji. Nacrt Dotovanja: V ponedeljek dne 4. septembra odhod iz Beograda ob 19.40. V torek, dne & septembra ob 9.30 odhod iz Zagreba, južni kolodvor, prihod v Brezice ob 10.30 (prvi slovenski pozdrav na postaji); prihod v Ljub-ljano (glavni kolodvor) ob 14.21. Skupna večeri a v »ZvezdU. V sredo dne 6. septembra ob 8. obisk »Velesejma«, nb 11. odvedejo brate okoltSki kmetje na svoje domove, ob 7.30 skupna ve-čerja v »Zvezdi«, isti dan ob 14. zbor kmetijskih strokovnjakov v dvorani Kmetijske družbe«. V četrtek dne 7. septembra ogled znamenitosti mesta Ljubljane. V petek dne 8. septembra ob 5. uri odhod na Dobravo, potem sko-fi Vintsar na Bled: v Zaki sprejem, nato ogled žlvinske razstave. Popoldne ogled in poset blejskih prircditev. Ohed in večcrja skupna. V soboto dne 9. septembra. Odhod z Bleda, in sicer skupina v Bohinj (odhod z Bleda ob 9.>, druga v Rateče. Zvečer povratek v ljubljanska prenočišča. V nedelio dne 10. septembra. Ob 5. odhod v Celje (ena tretjina ostane v Celju, drosra gre rakoj v Žalec, tretja pa v SoŠtanJ.), Zvečer ob 19. v Celju skupna večer ja. V ponedeljek dne U. septembra ob 7.30 odhod v Št. Jurij ob Južni železnfcf; skupni prigrizek in obed, ob 14. peŠ v Grobelno, ob 15.15 z vlakom v Roga~ ško Slatino f sprejem na postaji), ob' 17.30 sestanek pred »Zdraviliškim domom*, ©gledovanje, skupna večerja. V torek dne 12. septembra ob 4.54 odhod iz Rosaške Slatine v Maribor (prihod ob 9.40). Sprejem na kolodvoru. Ogled obrtne razstave, ob 14. skupni obed v --OrajsJd kleti«. Ob 15.30 ogled vrnar-ske in sadiarske Sole, južina, Ofcled mesta. V sredo dne 13. septembra ob" $.30 zfrrališče v »Vrtu« in ogled tejra pod-jetja. Ob' 10. odhod v Fafo (ojrleđ). Liudska veselica. Odhod \z Rul ob 19.. Bučečovci in Križevci. Ob 10. prinod v Ljutom er (pozdrav). Skupni obed. Popoldne konjska kazaška dirka na Cvenu. Skupna večerja v Ljutomeru. V petek, dne 15. septembra. Ob 6. peš iz Ljutomera v Jeruzalem (prigrizek, obed ob 15. pri Zavratnlku v Svetinjah, potem v Tvanjkovce, odtođ z vozovi v Ormož. (Skupna večerja in pozdravni večer.) Ob 21.55 odhod v PtuJ. V soboto, dne 16. septembra. Ob 8. zbiralt-šče pred ptujskim »DljaSkim domom«. ogled mesta in okolice, skupen obed, popoldne ogled vinske kleti »Vinaria«, mala južina. Ob 17. odhod preko Pra-gerskega v Beograd. Kjer so se naši kmetovald lansko teto na svojem potovanju pokazali, povsod so bili bratski sprejeti in pozdravljeni. Prijaznost In gostoljubnost sta bili rjekaj posebnega. Med seboj so v tem oziru tekmovali vsi sloji ne glede na različno politično mišljenje, saj so v popotnikih videli povsod samo »mile brate« Slovence. Pokažimo tuđi mi Slovenci, da imamo srce odprto za brate Srbe. »Brat je mio, koje vere bio.c Sprejemov so se udeležili vsl slo-if, moškl in Ženske, pevska in druga društva, Šolska mladina, vojaStvo, sve-čeništvo. Povsod so visele zastave, ćelo vlake so ustavljjali (izven programa) fn nudili prigrizke. Ponekod Je bilo gi-njenosti do solz. Dolžnost vseh Slo-vencev je, da ob teh dneh ne zaostane-mo. da se pokažemo vredne svojih bratov Srbov in da jim gremo povsod % vso resnično občuteno prijaznostfo in bratsko požrtvovalnostjo Čimboli na roko. Centralni odbor za sprejem srbskth kmetovalcev v Liublfanl Kmetijska družba. Drnifuene vesti. — Predavanje o samoupravi. Podružnica »Pravniškega društvac v Mariboru prične dne 2. septembra t. 1. zopet s svoji-mi predavanji. Navedeneca dne predava g. dr. Pirkmajer, okrajnt glavar v Pruju o temi: »Samouprava v splošnem In njen delokrog v bodoči oblasti«. Tema se tlce tedaj tud! mariborske pokrajinske oblasti Zaradi tega je slenfl odbor tokailoje podružnice »Pravnlškega društva«, da se predavanje vrsi pred Hrlim občlnstvom. Vt-bijo se zato k predavanju ne le člani podružnice, nego sploh vsl, kl se sanlmajo sa bodočo upravo naie države. O. đr. Plrk-majer poda nam sigurno jasen pojetn o sa-mojpravi in o organizaciji projektiranih pokrajinskih oblastev. Predavat |e o Isti temi tuđi že za ožji krog upravnih nradnlkov ▼ Ljubljani (n želi, da se zlastl tudl Mart« borca ni Informiralo o stvari, kl Je nnje tako važnega poifiena. Kraj shoda: mala dvorana Narodnega doma. Prlčetek ob JO. (8.) uri. Vstopnina zna§a 1 dinar V prld društva »PorodniSitlca v Mariboru«. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Ob času vetaejma bo iihajal •Slovenski Narod* vsak dan v več-jem obsegu in povećani nakladi. Ker se ga občinstvo rado poslužuje v informacijo in prav rado v njem inserira. priporočamo našim In vna~ njim razstavljalcem, trgovcem sploh in obrtnikom, da potom našega Usta obveste občinstvo o svojih pavilfo-nih, trgovinah Ud., da so prihajajočl sejmski posetniki se vnaprej informirani in orijentirani. — CelovSkl škof in koroSkl Slovenci. Kot obrnejni Slovenci* Iz« postavljeni najliuteišemu nemške* mu imperializmu, so morali voditi naši bratje na Koroškern že pred svetovno vofno težke boje proti sistematični germanizaciji, ki jo je z vseml silaml pod p i ral a avstrijska vlada, firadeč nemški most do Adri* ie. Edino cerkvena oblast je oatala kolik ortoliko se objektivna In se ni dala izrabljati od reneaatov in vse* nemških atfitatorjev. Zlasti o škof u Kahnu se mora reci, da ie dobro poznal to vrsto ljudi in niihove na* mene. Zato se ilm tuđi ni vdaK marveČ ostal pravičen tuđi napram Slovencem. S prihodom sedanjega Škof a dr. Adama Hefteria. ki ie ro» dom Bavarec, pa je zapihal iz ško* fijske palače dru«i veter. Nemško« nacijonalna celov§ka vlada si je pridobila nani popoln vpliv; zato 9-tori vse to, kar ona želi oziroma kar zahtevata posredno ali nepo* sredno »Heimatsdienst« in »Aus* schtiss zur Vertreibuna der sloveni schen HetzcfeistUcbkeit auK Ka'rn« ten«. O tem imamo dovoli doka* zov. Skofijstvo tako n. pr. ni vzelo v zaščito slovenske duhovščine po plebiscitu, kakor bi bila to njegova dolžnost, marveč je pripustio, ča se rodno Solo, je škof nasvetoval. da se tzseli, ker ni ime! noguma. bra* niti ga pred nemškimi »fašisti«. Tako je Skofijstvo po plebiscitu tuđi odklonilo namejetitev rodoljub* nega duhovnika Cirila Kanduta na slovenskem Koroškem. vsled česar te sel užaljen študirat doktorat na Dunajv kjer ga je doletela prerana smrt. Se pred nedavnim je hofelo Skofijstvo premestiri Movenske^a duhovnika Z. v Mežiško dolino. dasi bi moral škof vedeti. da vlada na Koroškem hudo pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Na popol* nofflt slovenske žrmnije Icalcor Br* do. Žila, Boro vije. Ruda itd. so bili imenovani ali namesčeni trdi NTem* ci. Neki deputaciji ob priliki birme, ki je prosila za slovenskega duhov* nika, je Skof izfavil. da bo pomanj« kan je slov. duhovščine kmalu od« pravljeno — ker se učijo nemški bogoslove! slovensko. Navedli bi še lahko mnogo slučajev, kako stoji sedanje cerkvena oblast na Koroš* kem v službi germanizacije, ven* dar naj za enkrat zadostujejo te vrstice, katerih namen je opozoriti vse merodajne kroge na naravnost Skandalozne razmere, ki so zavla« dale po plebiscitu pri cetovškem škofijskem ordinarijatu. — Amerlčanl beže z Danaja. »Chlcago Tribune« priobčuje to-le zanimivo vest: »Konzul Združenih držav je pozval 500 na Dunaju bfva-joČiK ameriških državljanov, naj kakor hitro mogoče zapuste Dunaj, ker se je bat! velikih nemirov. Skupina ameriških turistov je dobila poseben poziv, naj nemudoma odpotuje. Nad 200 Američanov je že zapustilo Dti-naj. Američki konzuli v sosednih dr-žavah so izdali takisto svarilo na svoje rojake, naj pod nobenim pokojem ne potujejo na Dunaj.« — Tudl po naših tnfofmacijah je položaj na Dunaju tak, da je računati s tem, iđa lahko tamkaj vsak dan Izbruhne-jo veliki nemiri. Ako bo vlada mogla obvlađatl to nemire, je veliko vprašanje. Umestno je torej, da so oprezni tuđi naSl državljani. — Belgijski ffttanastl o zfeta. Iz pisma 'delegata belgijske telovadne zveze na vsesokolskem zleftt posne-mamo te-Ie laskave vrstice: »Oo-st>od predsednlk, imenom belgljsiclTi gimnastov, kl so Imeli veliko sreCo, da so §11 v LjuMjano, In v svojem lastnem Imenn Vas prosim, da soref-mefe Izraz naše najsrloboVejSe hva-le^nosti na sMsJnem sprefemn. Nafla udcle^a na T. tn^nsloventVem v^e-sokokkem rl^ftt je fn ostane 7ra n«« dan slave, kakor o***nfi *nc%rn\n na na^e Mvante v ^e!l TJnMjani **^n naW?»^th trenotkov naŠ**^a žMIe-uja. Ne obupavua. (la vidim nekoS 30. avgusta 1922. v naših hladnih ševernih krajih vcepljeno isto Vaše navdušenje za sveto stvar, ki je naš ideal že četrt stoletja. Ne obupavam, da vidim ne-koč tuđi tu ono spoštovanje, ono vrajemno ljubezen, ki navdaja Sokole, to čudovito ustanovo, da se na-zfvljajo »brate« in »sestre«. Kako je to lepo In veliko, da v našem sto-letju skrajnega materijalizma sre* čamo ljudi, ki se bratijo v Isti skup-nosti idej in čustev. Gospod pred-sednik, Vaša zemlja je osvojila naša srca. Moj sen je, da vidim naše dobre, naše spoštovane Jugoslovene v Belgiji. To je sen, kateresa uresni-čenjn hočem odslej posvetiti svoje sile. Včeraj sem Ml pozvan k našemu čestitemu predsedniku Ciipertisu da mu porocam o na^cin potovanju. Na§ predsednik je bil zelo prinfen o slmpatijah, izkazanih njegrovi debeli in Zvezi, ter m! Je oMJnhil, da Vam pi^e oficijelno. Naročit mf je. da po-pKerr! potek potovania, mednarodne tekme in VaSesra zleta v »Bulletin officic!«, čipnr frvode prejmete. Prosim Vas, povejte dračem tovari-?.em Murniku, Vldmarju in vsem Va-?.lm prijateljem, da v mali Belsriji ntrfpajo srca za Aras, srca jrimna-stov. Oospnd in ljubi predsednik, ne rečem Vam >-Adieu« ampak Au re-voir^! Zdravo? Zdravo!« — Udruženje Jugoslovenskesa ITčItelistva v Beogradu — Poverje-nf?tvo LfifhHan^ priredi svojn ?rto$-nfo pokrajinsko sknpKnrro dno .?. septembra na Bledu v ZđravfU^kem domu. — Čisrava le borfočnost? Ri-man*. to je po na^e Rimljan. češko klerikalno glasilo a la na?^ »Straža^ pi^e o orlovskem zletu v Brnu: »Or-lovsko Rrno pomenia prevrat in po- Stevflo sokolskih dus zraslo na 618 tisoč 150. C. O. S. se je v treh letih potrofila. KonČno pa pribija te-le številke: na sestanku komunistične telovadne orrr»nizacne telovadi: 1536 ženskeia. l«70 mo^kega naraŠčaja, 160S članic in 3456 članov: vn sestanku Orlov: 3104 članic, 4980 članov in v sprevodn je 11.778 članov v kroju. Na vsesokolskem zletu leta 1920., torej neposredno po svetovnl vojni, je telovadilo: 16.^^3 moškesra in 15.895 zenskega naraščaja, 2/5.902 Čtena !n 23.248 Žen. V sprevodu je bilo 54.000 članov In članic v krojn. Toref 50^4 komi-pistov Ctelovj»dcev fn telovadkV 8T«4 Orlov In Orlić a — 5O.t"O sokolskih telov?»dcev! — Prenortio kes^tij«. Pn prevratu so ljnbljansk* Ncmci kar tekmnval!. kdo se ho prete i^seli! \?. Jugoslavije. Prvi se je izselil dr. Amhroschitsch. za njim dr. FTsrer, niima so sledtH Bflrger. Mahr. Sfati^^cher, Bcnedikt in dolga vr<:ta drusrih nem^kih 5rasrr?zencev. kl nišo hoteli prenaSati ^te^kega« jugoslovcn-skega »jarma«. Spravili so svoje tmetje v denar — seveda v avstrijske krone — v katere so krepko verovali. ter ođ-51i preko v obimbijeno deželo. Međ tem so pretekla leta. Njihovo bogastvo je snlabneln kakor sneg ob spomladan-skem solneu: danes so večinoma sami siromaki. kl pretakajo gretike solzc, da so se dali zapeljati od svojega Sovinlz-ma ter zapustili svoje toplo in udobno ognjišče v Jugoslaviji. NajslabSe se ba-je zod\ dr. Egerju, najbolje pa Persche-tu. kf Je bil tako pameten. da Je vzet s seboj naš dersar in si povrfm $e obdrla! svojo trgovino v Ljubljani. Revežl, ki jih sedaj tepe zla usoda, bi se nam smilili, ako hi t»e ne spominjali, koliko zle-sra so svoje dni zagrešili na našem narodu. Vse izravnavajoča usoda je tuđi na njih izvršila svoje delo, zato smo lahko ravnodušni ob njihovi nesreći. — Obotel ie predsednik delelnega sodiSča t. 1. Kavčnlk. Predsedstve-nc posle vođi seđaj podpređsednik đr. Rogina. — ZdravstTcoo tUnje metu Lftitllanc. Zdravstveni Iskaz mesta Ljubljane v času od 20. do 26. t m. izkazute to-le statlstiko: umrlo je 14 oseh. 10 domačlnnv In 4 tujef. Smrtni vfrokl: ffvljenska (rtabo^t i. Jetika 4. možcansKa kap 1. srčna hR>a I, drugi naravni smrtni vzroki 5. Med tem časom se je rodilo 27 otrok, med temi 3 nutvo-rojent. Naznanlene na lezi liv« boteznl: 1 slučaj Skrlfttlce, 2 sluCafa srlfe. — Plnaaena đeteJaa blacaln ▼ Lbb* Uafll. Krekov trs, bo v dneh i, 6. ta 7. fe>-tembri t L rađt dtvtieea taazenja nr^dalh prostorov strankam zaprta. — Dobroiaaol tospod Avcnitra Za|eo» t. £ restavrater hotela »Stole na Blejski Dobrmvf, poCta Jcsenice, je bil vsltd voin« krute pritadet, ko je bil primoran svojo mnogoletno, v Ljubljani obče priljubljeno coštiino opustiti, trn od preobrata sem se trudi dobiti v tjublja**! sostilaiikl lokal 4a se med svojtmf tovaiiSf, naklonjenlmi gosti In prijatelji restavrira, toda do sedaj mu ni bila sreća mila, kajti med vojno nastali in pozneie priseljeni verižniki In rarlićni špekulanti so vse take prostore okupirali. Pa se ljubljtnskemu občanu g. Zajcu omogoćt povratek, se naproiajo fg. hlinl pos^stnikf In oni, ki Imajo za gostilniško cbrt priklad-ne podzemske ali ulične prostore s skromnim stanovanjem alt že vpeljano gosiilno na frekventnem kraju na rarpolago, da mu vpošljejo na zgorajSnji naslov tnjadevne ponudbe. Kbnccstio ima svojo. — Za slučaj, da ne nujuc lokal za sosttlnico, kavarnico, zajtrkovalnico ali vinotoč, potrehuie zračno skladlSčc ra shrambo od treh vagonov po-hlšfva, na kar spreime (nairaj^i itven Ljub);are> vodstveno mesto kake večie re-stavracije, kavarne ali hotelskega. pociietja, v vseh teh strokah je popoinoma verziran, enako v vinski trgovini. — Slovenkam! Pobrodelna akcija, ki se ie irrsla vršiti od 2 do 11. septembra, jaradi ncprlč^kovanih ovir odpade. Z njo odpade tudl seja, ki bi se imela vršiti dne 31. avsrmta. — Dražba konj na Jesenicah. KomfsMa za prodajo reparadiSke živine Iz Nemčlie iu J€i>enicah bo na javni dražbi prodala dne 1. septembra na " jeser.iSkem kolodvoru 66 konj, ZaCetek dražbe r.b 10. dcpoldne. Dražba se bo eventualno nadijevala le dne 2. septembra — Nehvalcžuost je ptačllo sveta. Pred-snočnfm je biU na Mestnem trgu In Frcd Skoiiio prava pravcata dirka. Priredila sta jo dva $e dokaj IzvcŽb.ina dlrkača. Nekft-mu gospodu se je zasmilil mlad, ne^apo^len natakar, ker J« tožll, da je laćen. N^pcisel ga je Jn nnpojil Za zahvalo pa mu I« nata-kar prf sIovlsu spretno segel v žep, snel listniwO in io vdrl po cesti: gc'-pod pa za njim. Na Vodrikovem trm je narcdll korec tej razburljivi ponoćni dirki ondi sluibujoći varnostni or^an, ki ie nehvaležneža ćdve-del na str:žnico. Obr^č-n prfde na ^odisču. — PoliclJflta ara ra dobo velesejma. Pokrajinska uprava je odredila za dobo velesejma od 2. septembra do S:efega U. septembra pođat'šanje policijske ure za vse j?o-stlloe ia restavracije v Ljubljani do 24. ure ter zaiedno dovolila, da smejo biti otvorene vse restavracre, točilnlce in okrepće-valni-e na razstavtSču llubljanskega \-elike-ga semnja do 1. ure po polnoči, kavarne »Union*. *Zvezdi*_, Evropa*, >Slon. in skem pristojbeniku. — Občinska ročna ustanova. Mestni magistrat ima rddatf petim revnim, v Ljubi Jano pristojnim vdovarn, občinsko ročno ustanovo, t. j. pet zncskcv po 80 kros. Nekolkovane prošnje z natančno navedbo stanovanlskega naslova in z ražloćnitn podpisom ie vladati pri mestnem vložnem zapisniku do vStetega 20. septembra 1922. V prošnji je navesti, kako ie bilo umrlemu soprogu ime, ka? je bfl in kdaj je urari. Tudl Stevilo morda nepreskrbljenih otrok je navesti. — ZatvoriteT Latterminnovega drevo-reda. RazstaviJče Ljublianskega velikega semn?a bo letos obsegalo poleg starega sejmlšča Se nov prostor zahodno od Lat-termannovesa drevoreda. Radi tega se zapre v sredo dne 30. avgusta 1022 zvečer za Javni promet oni del LattermannoveKa drevoreda, kl vodi od Sokolskega zletnega prostora proti SlšKi ter ostane zatvorjen do zaključka velikega semnja. — 2elezniška nesreća. Na kolodvora Tezna v Mariboru je prišel premikač Južne 2e!ezn!cc Rudolf \Vindisch med dva vagona, pri čemur je zadobil težke poškodbe po prsfh in zmečkalo mu je levo roko. Ne-srečneža so preneljali v bolnico. — Grozna »mrt. V Mengšu le med spn-; njem 7RoreIa posestnfea Marija Cerne. Vne-la se ie slama, na kater! ]č černetova spala. Ko so jl prihiteli domaćini na pomofi. ie bila nesreČnlca ie mrtva. — Som samomora rad! nesrečne Uu-bazid. TTletna bančna uradnica v Mariboru flza V. je dne 26. t. m. nenadoma zginila \z s\*ojejfa stanovanja !n se dosedaj le ni vrnlla. Obstoja sum, da Je V. Izvršila samo-mor radi nesrečne Ifubeznl. — Padec z Tlaka. Dliak Jan Lehman iz Praga, kl je potoval s čeSkimi Sokoli v domovino, ie med posta ja mi ttrastnik in Zidani most padel z vlaka in st zlomfl ključnfco. Poleg tesra je zadobil več lažjlh poškodb. Prepeljali *o ga v bolnico, kjer so s:a obve-tall In je že druid dan nadaljeval pot — Tatvlne. Ivami Gantarju iz Poljan-ske ceste ?e bil ukraden voztček. vreden 3000 K. — Trgovcu Ivanu Vrečku Iz Ko-ruaove ulice je neznan uzmovlfi odnesei hlače, vredne 1600 K. Pred neka) dnevt pa je Nia r Istega dvon'c^a ukradena ovčja koža. v vređnotti 400 K. — Kolo znamke »Klnta« je bilo ukradeno Rudolfu Zicherlu i£ Skofjt Loke. Kolo je bilo vredno 5000 K. — V avtodelavtilco Josipa .Tupra j« bilo tt. t. m. vlomljeno In odneseni dve nov! avto-mobihki pnevmatfkl, vrednl 8000 K. — Do-ber plen pa ie napravi! uzmovič, ki je iz-maknil Pr. Smoletu iz Srni me telovnik, v katerem St je nahajala zlata 2000 kroti vredna ora in večla množina derurji v skupni vrednostl 11.000 K. Polzoedbe. — Zatekef ie Je v ttedello dne 27. t m. Icrrakf p«« lereblčar. Na hala se v Spodnjl SSkl Pti Ložarhi. Kam ni*ka ulice 283. — Proinla. Kdor ve, kle je v SloveniH pokopan, oziroma je umri v jeseni leta 19T8. se iz Rusije vraCalotl mlad vojak Jošlp Plgtl, edini sin kmeta Justa Figla, naj to sporočl proti bogati nagradi ter povr-nltvl pottnJh strolkov obupanemu očetu na naslov: Jnst Flcel, Prerale, poita Solkaa Nalnouelsa porofila. ODLOCNOODKLONFLEN OLAS IZ AMERIKE. — Newyork, 29. avgusta. (Izv.) Na skupni konferencl so amerišk? bančniki razpravljali o gospodarski obnovi Evrope In o vprašanju med-zavezniških dolgov. Konferenca je sklenila, da araerlške banke z ozl-rom na sedaj vladajoči položaj ▼ Evropi nimajo nikakega 'interesa na tem, nuditi Evropi flnančno pomoć. POMOĆNIK fINANCNCGA MINISTRA. — Beograd, 30. avgiista. (Izv.) Dosedanji hančn! ravnatelj zasrreb-škc -Balkanske banke* Dušan Plav-sić je prlspel v Beograd. Imenovan je za pomoćnika finančnega ministra ier je že včeraj konferiral z za-stopniki bank. - VA2NA SEJA MIMSTRSKEGA SVETA. — Beograd, 30. avjjusta. CIzv.) Za 5. septembra je določena važna seja ministrskega sveta, katere pa se po dosedanjih poroćilih še ne udele-ži ministrski predsednik Nikola Pa-šić. ki ostane še več tednov v Marijanskih Lazrili. Seje se tuđi ne udeleži zunanii irinister dr. NMnčić. ki bo zastopal na^o državo na skup-ščini društva narodov v Žencvi. Kakor poročajo privatni viri, bo mini-strski svet na tej seji razpravljal o teh-le glavnih aktualnih vpra^anjih: a) o pravilniku za pobijanje dra-^inje, b) o vprašanju apanaže kralje-vfču Ojnrofju, c) o delovnem pms?ramii rtarn'đ-ne skupšćine m nje sklicanju na jesensko zasedanje, d) o zakonskih predložili, kl se imajo predložiti zakonodajnemu od- Borzna porocirar " — Zagreb, 30. avcusta. (lz\\) Za-ključek. Devize: Curih I6..m 16.40. Pariz 6.62. 7.35, London 300. , 396. . Rerlln 8.—. 8.—% 8.50. Dunai 0.127. 0 135. Praga ?20.—, 345.--. Trst 3*0.—. -125.—, Newyork SS.—. 00.--. Budimpešta 5.15, 5.25. Valute, dolar 90.- , 00.—. — Curih. 30. avgusta. (Izv.) Predborza: Zagreb 1.425, Berlin 0.46, Budimpešta 1.30. Praga 18.40. Dunai 0.0u5, Milan 23.30. London 23.46, Pariz 40.55, Ncwyork 5J57S. — Trst. 2<5. aveusta. Ren?rad 2l&. Berlin 1.75, Praga 53.-. London 1uSki Sokol se je v velikeni številu udele^eval prireditev sosednjlh društev, zato prlčaku-Jc, da se ttidi sosedna društva v obi!ncm Jtevilu ude1cže|o te prireditve. Ob tej pri-Uki si bo lahko vsak ogledal naš bodoči dom. kl }e že skoro do vrha dogrnjen. Tore) nasv!đenje v Logatcu! Zdravo! — »Sokol« na Đlzeljskem priredi v nedelio dne 17. septembra t. 1. Javno telnvad-bot rdruženo % veliko ljudsko veselico. So-deloval bo tudl »Blzeljski samski klub«, nadalje »Blzeljsko pevsko društvo« in sosed-njt sokolska druStva. Natančen rarpored se bo pravočasno objavil. Tnrlsfiha fn Sport. — Gerstnofer Sportverelnlgung. Dunaf: Ilirija 2. fn X setpembra. Ilirija je pridobila za svoje otvoritvene tekme jesenske noco-motne sezone Gersthofer S. V. z Dunaia. Oersthofer spada formelno v drugi dunavski rarred enako kot Slovan, kl Je postova I pred tedni s popolntm uspehom v Za-irrcbu. toda po svoji fsxi nadkriljuje marsi-katero prvorazredno moStvo Dunaja in Iz-vrstni rezultati, ki jih je dosege! Ocrsthofer proti najboljšlra dunajskim klubom, so vzbujall mnogo pozornosti. Moštvo soli moderni nogomet, njegova Izia je efektnt in temperamentna. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK, Odgovorni urednih; Valentin Kopitar. Stran 4, .SLOVENSKI NAROD* dne 30. avgusta 1922 štev. 197. Potporulnik Dalmatince, ^če kompletno meblirano sobo. Ponudbe pod ,S 6878" na upr. Stov. Naroda. 6878 Prazno sobo «ft m takoj proti nagradi samec To« ita Javnlkar, VeCna pot 3. 6914 Sprejmeta 9« dva dijaka na hrano in stanovanje pri bolrtt rodbini. Naslov pove uprava Slot. Naroda. 6888 3sccm prauto mesaćno sobo. Ponudbc pod .Takoj 6847c na upravo Sloven. Naroda. 6847 Visokošolka išfit sobo s 1. ali 15. oktobrom v blizini tmiverze. Ponndbe pod .Visoko-MotkM' poitno ležeče, Litija. 6727 Joljši gospo) rJS6e sa takoj v sredini mesta sobo "a posebnim thodom. Plačilo jx»fraiiska stvar. Nailove pod ,št. 6894' JHk »pravo Slov. Naroda. 6894 SAMEC lito mafitovano metećno sobo 2JB tafcoj (najpozneje $ 15. septembrom). Ponnđbc pod .Samee 6933" na upravo Slov. Naroda. 6933 Prodamo več vagonov birkWTUi( hrastovih in borovih drv, ka-kor tndi bukovo oglje. Kupci naj poiljejo svoja narobila s certo pod »Drva I00--Ć954" na upravo Slov. Nar. 6954 ~ 6. F. Ml raJcralsc glasafirjer v Llnbla.nl — „ WelSova 12. svrtoftin aglaševaaj* ter popratila ?la-Mrirjev hi harmonije? speeijelno stmkof- Transportni sodi cfl- 300 do 700 litrov se takoj dobijo v Sgretm. Nasiov pove Frano Fi*an-hsrvl6 v državni Žrebćarni, Moste pri tjttfrUffii._____________6839 3sce se iziifieii stenograf veić slcvenŽčine Jn srbohrvaščine za 3*. m 9. sept. Več se poizve v drogeriji Čvančara. 6877 Hima stranki hr«z otiok išče stanovanje s 3 sobami, kuhinjo, kopalno sobo in pritikiinami v novi hlol za mesec november. Na-jemnina se plača tako} za Ćelo leto na-g*ti Ponudbe pod .Nova MSa 148-6787" Sa upiavo Siov. Naroda. 6787 Vezilja za žensko perilo sprejme delo na dom. Naslov pove uprava SI. Naroda. 6837 v sredini mesta se i5č© v najem. Cena postranska stvar. FV>nudbe na upr. Slov. Naroda pod .Praina in svefla 6889* Uienec 14 let star, s primemo Šolsko naobrazbo se sprejme. Hrana In stanovanje v hlši. A. Sušnik, trgovina z leleznlno, Ljubljana, Zalolka cesta. 6842 Kupim Irnkoi đn do 100 vagonov. Ponudbe z naznanilom cene, postavljeno na kolodvor, naKru-noalav Somogjl, Zagreb, Boškovi-ćeva 14—0. 6919 lak in iftiija mlajia, \t boljSe hiše, se sprejmeta na dobro hrano in lepo» zračno stanovanje vi vili. Klavir na razpolago. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6930 iiilB in prvovrstne i*isai»j« sprejme Stavb* na družba d. d. v Ljubljani, Levsti-kova ulica 19. 6910 Trstjc za strope zdeluje in prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih množinah znaten popust. — AMTOM »tbihbB, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 2128 Wm A 3000 hektolltrov v veličini od 10 do 80 hektoiitrov proda tt Alex Breyer I sinovi, Križevci 6339 Razno perilo u dame, gospode in dtoo priporoča tvrdka O E. Stabernž ,ffi!« PAPIRNE SPONKE f^^^^^^^^J Trgovci, In- >i=«=M«aBBBBP*1-^ dustrljalcl, .T1GER* pisaru« .-?.s':?evajte v papirnih trgovinah samo izdelke domačc tvrdke TIGER d- z o. z. LJUBLJANA Ženitna pomidba. Podjeten trgovec v starosti 25 let, z mtlijonskim premoženjem ter industr. obratom, bi se rad v svrho poznej-$e priženitve seznanil z intelig. gospodično, ki ima kako noiestvo na prometnem kraju. Gospodične, ki raz-polagafo tuđi z manjšim premoženjem ter imajo veselje do kakega podietja, nifo izključene. Le resne ponudbe s sliko pod „Industrija", poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta. 6890 Smrekovi kiaiiiki broš tabla, zdravi in suhi se kupilo« Posudbe sa 100 kg Iranko z izvoznleo na ntefno postalo Jese. niče, Provalio ali Splelleld (Uri! sa drvo) na W. I Dnbs, hotel Meran, Maribor. 6932 ^.Gumiievi podpetniki p* In 1 pod plati fi£*4*^N. ww ohranlj© obu- ] ČWMt . r>^ t*nr trajno In ^ft Dobi se po vseh boljših trgovinak z usnjem ter na veliko pi»ii Berson-Kaufuk d. d., Zapi. Wm Hl 9.7. Stanovanje v Sp. SiSki: 2 sobi, kuhinja, •• sa>» •■■•njai z 1 sobo, kuhinjo v mestu. Ponudbe pod .Mesto 6Q31* na upravo Slovenske ga Naroda. 6931 Kontortsttnta iSče služb«, najraje pri kakŠni lesai In-dtiftiriji. Gre en meiee brezpla^no. Ponudbe pod .Lesna industrija 6^48" na opravo Slov. Naroda. 6948 STANOVANJE obstoječe iz 3 sob, kuhinje, predsobe, kleti v sredini mesta, se zamenfa z ena-klm v blizini Tivoltja, Rožne doltne, Poljantke, Resheve ceste, etentualno tudt drupjp. Le resne ponudbe pod Pofttno l**«£e, Ljubljana. Ot«-novanj« ftt. SSS. 6943 Ittcm dve ali eno SOBO večjo, meblovano ali ne, s kuhinjo ali brer nje. Pla^m naprej za pol leta. — Ponudbe: Kostovskj, Dolenjska cesta st. 35, Ljubljana. 6946 ~MOfORT na sesanl plin 20—25 HP ter majhna oprema mm mlin •• kupi. Ponudbe r>od .AB 105-6942* na upravo Slov. Nar. f3942 Šteznlke (mođerce) po životni meri priporoča ANA HUTTEH, Dnnalaka c 6II poleg lekarne Picco'i. 5130 Stavbnega vod|o (tehnika) in stavbnega pollrSa z dolgoletno prakso, popolnoma zanea-ljiva, srrejme v stalno službo proti dobri plači mestnt stavbenlk J. Brauer v Ljubljani. 6947 Sprataofa kontorista ali kontorlatlnjo sprejme takoj To vama slamnatih tulcev na StrniŠču. Pismer.e ponudbe s preplsl spričeval na Franc Čuček, vinotržec v Ptuju. 6951 finske sole dobro ohranjene, kupim. Ponudbe pod .Vinski sodi 6941* na upravo Slov. Naroda. 6941 Dražba. Dne 1. septembra ob 9. zjutraj bo pro« stovoljna javna dražba na £)o-mobranskl «esti 1, na dvofiStu. Prodaj li se bo plsalnl stroj, ielezna blagajna *tew. 3, rsznl trgovakl pultl, &telažav atoll In a alsalna mlze. 6844 Zopet je dospela večja množina splitskoga Portland-cementa. Zaloga pri H. Potrit, Ljubljana, Dona jska cesra 33 6777 Cvetlične iont Cenj. rarstavlialcem Ljublj. semnja sporočam, da sprejemam vsakovrstne cvetltčne dekoracije paviljonov. Dekorativne rasti Ine bodo tuđi na razpolago znotraj glavnega vboda sejmiSča dne 1. septembra. — Se priporoća Anton Fei-ant, umetni in trgovski vrt nar, Ljubljana, Amhrnžev tr SS spodola krila, pre^nascitif, stezsiVI tialceifgigpii: A. ŠINK0VIC H£Sl. K. Soss | Llobljana, Mestni trg 19. Sprejme se takoj ve^ spretnih sivilj za moško perilo. Ozlra se samo na dobre moil. lstot^m se sprejme zanesliiva ženska pisarniska moc ki bi prevzemala in odda;.iia biaio. Prednost fmajo one, kl se nekoliko razumejo na bivanje. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Vp:a-Sati: Tovvna perila .Triglav", Vojska & Šslovin, Ljubljana, Kolodvorska u!. S. 6939 ŠKROB (sve vi »ti) ćirlz (pep) za če\*li?.rje dekstriD univerzalno Ijepivo za knjigovežnice nudja Filip Mayer, Zagreb, Gunduli-ćeva ulica br. 5. Glavno zastupstvo skladište tvornice Škroba S. Kopp I •inovl d.. d. Subcrica. h440 v blizini Tivollja se u?odno proda. Po-nudhj pod »Zračno 6741* na upravo S'ov. Naroda. d741 La. krojenje Lluz in oblek (po možnosti t'jdi rer;!a) *:c sprejme taUoj proti dubri placi. Mora biti popolnoma sa-mostojna. Ponudbe z navedbo prakse in 7flht"\o plače po^ .Snraoftojm moČ 103OS752* na upravo Sloven. Nanda. ti 7 52 Samotna opeka rr-(> i:orn. z.i notranjo obzidavo ^pnen^ce .r dobi po ninki ceni pii Fr. Ltpnhu v Dobrunjab, p. Sp. HruŠica pri Liub-ljani. 67^1 Ka r: bor A'fVcn-id:^v.T c^st.i 57, telefon 8S. Ve« leirgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja itd. Br opvi V.-r. ; ANDi'-E.i, Mp.n'rA.;. 6632 vsako mno£;no na v.i^on?, dobro bl.i^o, nudi Jan Student, Suiro Petrovo?ei^, Slavonija. 6744 £&%£ si&š &šs& *££& & ^Bj^ velike, prarnc, -* vsiki množini kuni Tovarna pio*rvin^s'jh izdelkov Emil Lajovic & druff d. d.f Liubijnna. laBa^Br^ ^rfiC^^k "^^^C^S E^* ^Cf^Ž^. ^B^^m J~" j£9ttl '" ' J& rmo?.en vsch pisani^kih de ier pira-hjn ir.di za skiadiščarja, se išče za traovino z do'eb.irr.i pridelki v Ljubljani. Ponujbe i. zahtevkom plače pod Jifro .Vesten 6567- na upravo Slov. Naroda. fi5f>7 i Ugodio se proda j- velika trgovska z večjim dvoriJčem v Ljubljani. Pripravna Iza vsako trgovino. Cena 650 000 Din. Ponudbe. pod ,650.000--68310 na upravo Slov. Narodi. 683' l!y. nsiisžis ppii 2 dobrimi spričevali kontoristinjo f.th mesia prodajalke v večji mar...:ak- turni trgovini, da se priuči samosto no voditi trgovino Vajena je tuđi piss: , niSkih poslov ter sirojepisja Nastopi lahko takoj in sicer najraje v kaken mestu na HrvaŠkem. Ponudbe pod .S!-venka 6786* na upravo Slov. Naroch Usni trgovci! Posestvo na Kranjskem, v blizini No- j vega mesta, v obsegu pribl. 27 ha, polovica gozd, vsekoEl sečćno rastoče >-sovje, druga polovica njive, vinogradi sadni \rtovi m senoieti, se proda skup^ ali pa v delih. \prašanja je nrslov na gosroda Vriljcm Gebauerja, nadu?> te!ja, Smi^e!, pošta Novo mesto, Ti lenjsko. 6Si5 v Ljubljani, dobroidoča, z dvema krasnima vrtorna, prostim mebli-ranim stanovanjem se da takoj v najem tisteinu, ki kupi inventar za Din 62.00 /—. Naslov pove Drago Beseljak, Ljubi-ana, Sočna 5. linbllansfeeaa oelesel!!ia bsds &rez dn^nsa ođdeleli šf. F123—114 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše. naj-lepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki ^iualnlls sSfofea *^(3s!S^£k dosedaj iznašla in preiskusila, (^^J^^^ razstaoi s^eteona tvrdha »i!IGER-ŠI1IJlLtll STRĐJ1 v svojih paviljonih. Na ogled postavljene najmodeniejše šnaine stroie bo gonila električna sila kar prihrani čas in denar To ni življcnsko vprašanjc samo tvornic marveč velja dan-danes piihranitev časa in denarja posebno za to d bi ne. OMsb teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave! I j^^^nip^ ju ftsk »Nirodno ttsk&rnc««