Foitntna plačana ▼ gotovini Leto LXXn., št. 66 a Ljubljana, torek 21. marca loja Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal oedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica Stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 81-25 Is 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Velika srednjeevropska debata v London« Seja vlade — Izjave Chamberlaina v poslanski In Halifaxa v lordski zbornici — Soglašajoča mnenja lordov London, 21. marca. Včeraj opoldne je imela angleška vlada dveurno sejo, ki je bila izključno posvečena položaju v srednji Evropi. O poteku seje so bili sproti obveščeni voditelji parlamentarne opozicije. Angleški poslanec v Berlinu Henderson je na seji poročal, kako je prišlo do okupacije Češke in Moravske. Zunanji minister Halifax je imel tekom dneva celo vrsto posvetovanj s poslaniki velesil. Dvakrat je bil pri njem tudi rumumki poslanik. Angleški listi nadaljujejo propagando za uvedbo splošne vojaške obveznosti. Njeno potrebo so poudarjali tudi govorniki na seji lordske zbornice. Proti večeru sta se sestali k sejam obe angleški zbornici, poslanska in lordska. V obeh zbornicah je podala vlada važne izjave o mednarodnem položaju, v lordski zbornici po zunanjem ministru Halifaxu, v poslanski zbornici pa po ministrskem pred sedniku Chamberlainu. Hali£ax pred Isrdi Zunanji minister lord Halifax je v svojem govoru najprej orisal razvoj odnoša-jev med Češko in Nemčijo. Med drugim je rekel: Glede trditve, da so Ceni kruto postopali z nemško manjšino, je H?lifax dejal, da je nemško časopisje kakor "reteklo leto nadaljevalo s kampanjo ter stalno pisalo o krutem postopanju proti nemškim državljanom od strani Cehov Fr. monakovskem sporazumu so Nemci še dalie ostali na Češkoslovaškem, da bi lahko služili še nadaljnji nemški propagandi Težko se je izogniti zakliučku, da večina incidentov, ki so se odigrali pred vkorakanjem nemških čet, ni bila namenoma izzvana in določena naprej Da se ne bi pregrešil proti češki vladi, moram pristaviti, da so češke oblasti o priliki vseh teh provokacij postopale zelo oprezno. Mislim, je nadaljeval Halifax, da ni treba mnogo govoriti o tem. kako je češki predsednik »prostovoljno« pristal na pod-jarmljenje češkega naroda. Z ozirom na okolnosti, pod katerimie ie Ir. Hacha odšsl v Berlin, in upoštevajoč dejstvo, da je bila Češkoslovaška deloma že zasedena, je oči-vidno, da so njeni zastopniki imeli malo upanja da b: se njihova podajanja uspešno končala Mnogo bolj verietno ie, da je bil Cehom stavljen ultimat in da so zaradi grožnje s silo in da bi rešili svoj narod pred raznimi strahotami, prisčali na kapitulacijo Težko je verjeti, da bi nemška vlada mogla imeti za svcie zadnje postopanje kakršnakoli opravičila, ki bi jih bilo mogoče sprejeti Po mojsm mnenju bi mnogo rajše videl, da je Nemčija namesto raznih komunikejev in pojasnil, izdanih o zadnjih dogodkih, naglasila, da je pri teh dogodkih predhodno vlogo igrata njena su-pe^orna sila. kakor ie v mesnici tudi bilo Govoreč dalje o odpoklicu angleškega veleposlanika iz Berlina in o protestu, ki ga je angleška vlada vložila pri nemški vladi, je lord Halifax izvajal med drugim: >Mi-slim, da ima danes nemška vlada popolnoma jasno sliko o sedanjem zadržanju angleške vlade. Kljub temu, da se ničesar posebno ne nadejam glede posledic tega zadržanja, sem smatral in sicer s polno pravico, da morajo biti naši protesti sestavljeni.« Do monakovskega sporazuma se ie moglo smatrati, da je bil Hitler vedno zvest svojim načelom. Ta načela je zdaj opustil. Svet ne bo pozabil, da se je Hitler lani, meseca septembra skliceval na nače'n samoodločbe narodov. Zdaj ie sam prišel v očividno nasDrotje s tem načelom Naj bi se bilo karkoli zgodilo z onimi četrt milijona Nemcev na Češkoslovaškem, ne morem verjeti, da se to vprašanje ne bi moglo rešiti drueače kakor pa s nodiarmljenjem osmih miliionnv Cehov. Leta so potekala drugo za drugim, je nadaljeval Halifax, in angleški narod je stalno želel živeti v prijateljskih odnošajih z nem-Skim narodom. Naš narod nikdar ni zanikal, da so bile z versajsko pogodbo storjene nekatere napake, ki jih je treba popraviti. Zadnja leta je kazalo, da bi bil dosežen sporazum, a nemška vlada je začela izvajati poteze, ki so ta sporazum otežkočale. To zadnje velja posebno za poslednje mesece. Takoj po monakovskem sporazumu je nemška vlada povzela gotove ukrepe, ki so naredili težak vtis na svetovno javno mnenje. Kljub vsemu temu se je zdelo verjetno, da se bo začela akcija ja gospodarsko sodelovanje. Vse iniciative pa so bile uničene z akcijo, ki jo je nemška vlada storila pretekli teden, in je zdaj zelo težko reči, kdaj se bomo povrnili spet k tej iniciativi. Za zdaj še ni mogoče v polni meri oceniti posledic nemškega koraka. Zgodovina Je zabeležila mnoeo noskusov uresničenja nadvlade v Evropi. Toda vsi ti poskusi so se končali — nekateri preje, drugi po-neje — s težkim porazom. Vedno znova se je moglo videti, da ni mogoče za dalj časa odstraniti duh^ e:-r.^^^-. ^ ****** Ako je v resnici zgodovina nauk in vodnik narodov, mora nemški narod morda obžalovati to, kar se je v njegovem imenu zgodilo nad češkim in slovaškim narodom, ki je pred 20 leti dosegel svojo svobodo ob podpori in odobravanju več svetovnih držav. Zdaj ta narod nima več svobode. V teku njegove dolge zgodovina ni prvikrat, da ta vredni in vrli narod izgublja svojo neodvisnost. Dozdaj pa ni nikdar izgubil tega, kar je moralna podlaga neodvisnosti, ni izgubil ljubezni do svobode. Kakor je ob koncu minule vojne svet pomagal češkemu narodu, bo pomagal tudi danes, da obdrži svojo kulturno individualnost In narodni ponos po težkem udarcu, ki ga je pretrpel. Chamberlainovi cdgovori London, 20. marca AA. (Reuter) V odgovoru na gotova vprašanja, postavljena na današnji seji poslanske zbornice, je predsednik vlade Chamberlain izjavil med drugim da angleška vlada zda i v soglasnosti z drugimi vladami razmotriva vse posledice, ki jih je povzročila zasedba Češke in Moravske po Nemčiji. Ko bodo te posledice proučene, je dejal Chamberlain. bom glede tega vprašanja podal pred parlamentom naknadno izjavo. Na vprašanje, ali je bil sporazum med Hitlerjem in dr Hacho podpisan potem. ko je dobil dr. Hacha pismeni ultimat, je Chamberlain dejal, da dr. Hacha pisme- | za industrijsko svojino ter samostojnost menega ultimata ni dobil. Na dan 17. mar- i pristanišča v Le Havru in Bordeauxu, na- ca je dobil angleški veleposlanik v Ber- cionalne šole za mostove in ceste, več sol linu nalogo, da obvesti nemško vlado o , za rudarstvo v Pa izu in Saint Eticnnu, več tem, da angleška vlada smatra dogodke, ki | tehnično rudarskih šol. narodni konsorvato- so se odigrali v zadnjih nekaj dneh kot rij za muziko in dramsko umetnost, nacio- popolnoma nasprotne monakov?kemu spo- | nalnih višjih sol za lepe umetnosti ter de- razumu z ozirom na to. da je bilo po od- , korativno umetnost, francoske nacionalne redbah tega sporazuma predvideno, da se ; Zjfl prckomorske po,kiic- veterinarski vsako sporno vprašanje v zvezi z njim reši {nsihut za clcsotično favn(> nacionalni a<,ro_ po sporazumu med podpisniki munehen- | ^ ter franC(^ki prekomorski skega dogovora Angleški veleposlanik v Berlinu je tudi dobil nalog, da vloži protest pri nemški vladi, radi sprememb, izvršenih na Češkoslovaškem po nemški vojaški akciji, ki po mišljenju angleške vlade nima nobene zakonite podlage Glede svojega govora v Birminghamu je Chamberlain dejal, da dogodki, ki so se odigrali pretekli teden, zahtevajo najnujnejšega razpravljanja angleške vlade, ki je v stalni zvezi z drugimi vladami, in da bc pri prvi ugodni priliki podal glede tega obširnejšo izjavo Na vprašanje, s katerimi vladami je Anglija stopila v zvezo, je odgovoril: »Na to vprašanje ne morem odgovoriti.« Razprava v lordski zfeornici Oglasila se fe cela vrsta lordov, na čelu jim poglavar anglikanske cerkve LONDON, 21. marca. AA. (Reuter): Canterburvški nadškof je dobil po govoru lorda Halifaxa v gornjem domu prvi besedo, ter je med drugim dejal, da mora postopanje, ki smo ga doživeli minuli teden, omajati zaupanje med naiodom Zr.to je treba na tako postopanje odločno odgovoriti. Ang'eški dominioni p;po.no-ma soglašajo z metropolo. Govornik je na. glažal prijate j s tvo med Francijo in Anglijo. Pozival je vse velike države na svetu, da delajo v duhu ohranitve miru ter govoril o sestanku predstavnikov cerkva leta 1935, ko so bile sprejeti pomembni sklepi o sodelovanju glede okrepitve milni. Za nadškofom je govoril lord Ponsom-by, predstavnik, k. pi pada delavski s ranki. Dejal je. da so zadnji dogodki zelo omajali mednarodne odnosa je, vendar pa da je protivnik vsake prlitike pritiska. Nato je govoril lord Cecil, ki ;'e dejal, da se ne more chraniti mir s stalnim popuščanjem. Sma:ra, da je prišel čas. ko je lektivni varnosti vendar ni bilo na svojem mestu. Red na svetu je treba zavarovati z jasnimi in določenimi sporazumi. Lord Amold je dejal, da taki skoki kakor so se dogajali v toku minulega tedna, do. vedejo v politiki lahko do velikih katastrof Lrcrd Mansfielu je med diugim rekel, da bo odslej težko zuupati mednarodnim obveznostim. Zato priporoča okrepitev sredstev angleške državne obrambe. Smatra, da bi bilo potiebno uvesti vsaj š:st-tedensko obvezi:j vojaško službo. Lord Taleham pravi meu diugim. da priznava veliko važnost gospoda'-skin sporazumov za ohranitev miiu. toda na mitje treba gledati tudi z drugih vidikov, ne samo z gospodarskih. Lord Plym:uth je rekel, da je vlada hvaležna goinj( mu domu, ker odobrava njeno politiko in ker ji nudi moralno podporo. Upa. da bo gornji dom čakal na nadaljnji pc'ek degodkov in na nadaljnje delo vlade tet da ne bo sprejemal kakih prerag! jenih sklepov. Po govoru lorda treba razmišljati o tem, da načelo o ko- j Plvmoutha je bila seja zaključena. Nemški in italijanski odgovori Chamberlainu in Halifaxu Berlin, 21. marca. d. »Die Deutsche diploma ti3che und pelitisehe Korrespunuenz:.. ki je glasilo zunanjega urada, objavlja danes stališče, ki ga bo Nemčija zavzela v bodoče napram Anglij . List naglasa med drugim: »Odpoklic nemškega poslanika iz Berlina kakor tudi angleški protest, da Anglija ne prizna vključitve češke in Moravske v rajh. je tu vzbudilo precejšnje nezadovoljstvo. Anglija je češkoslovaško zadevo izrabila za novo gonjo proti Nemčiji, ki po svoji brezobz;rnosti prekaša vse. kar smo dosedaj doživeli in ki je proti vsakemu sodelovanju narodov za mir v Evropi. V Nemčiji se čudijo, da je Angina zavzela tako stališče, ko je povsem jasno, da sama nosi moralno odgovornost za vse to in da je tudi sama kriva, da so se razmere tako zaostrile. Imamo vtis. da Anglija svoje moralne nazore in svoje stališče glede češkoslovaške samo hI mi in da želi med angleškim narodom ustvarit', pro-tinemško razpoloženje. Zdi se. da bi Chamberlain v zadnjem hipu rad preprečil debakl angleške politik^ v Srednji Evropi. Nemčia se je vedno skušala sporazumeti z Anglijo. List nato opozarja na krvno sorodnost obeh narodov in pravi, da vitalni interesi zahtevajo sožit-e moč in da skuša delati Nemčiji težkoče v njenem življenjskem prostoru. Pod takimi okoliščinami bo pač Nemčija prisiljena, da svoje dosedanje stališče podvrže temeljiti reviziji.« Rim, 21. marcn. A A (Štefani). Vsi danas-nj; listi prinašajo poročila iz Londona. Berlina in Pariza, v katerih se naglasa, da je lord Halifax včeraj govoril zelo o-.tro proti Nemčiji. Listi naglaša.io pravilnost stališča Nemčije proti napadom, ki se zdaj vodijo proti njej. »M^ssa^ero« naglasa veliko nasprotje med včerajšnjimi izjavami Chamberlaina in Ha'iifaxa v angleškem parlamentu na eni strani ter pomenom postopanja Nemčije napram Češkoslovaški na drugi strani. Prvr. londcstski odmevi LONDON. 21. marca. AA. (Reuter): V k:mentariih o govoru lorda rla!ifaxa, ki jih je sllša.ti v angleških parlamentarnh krog- h. se pogosto čuje mnenje, ca je po_ srbrno važen oni del govora, v katerem je Halifax govoril o širžih skupnih obveznostih v službi b'ljše medsebojne zaščite. V teh krogih trdijo, da je lord Halif?x s temi besedami povedal jedro predmeta oko-- obeh držav. Zadržanje londonskih uradnih J Ii katerega se vrtijo razgovori ki se te dni krogov pa kaže. da hoče Anglija na vsak { vodi;o med Anglijo in Zedinjenimi drža-način obvarovati s takim stališčem svojo I vami. Prvi Dalacllerovi dekreti Na osnovi dobljenega pooblastila so izdani okrepi za povečanje in pospešitev oboroževanja Pariz, 21. marca. AA. (Havas). Snoči se je vršila seja vlade pod predsedništvom predsednika republike Lcbruna. Seja se je začela ob 17. popoldne. Ministrski predsednik DaLadier je predloži! Lebrunu v podpis uredbe na osnovi poo-bLasnla. ki ga je izglasovalo narodno predstavništvo. in sicer uredbe, ki se na'ajo na pospeševanje proizvodnje sredstev za narodno obrambo. Zunanji minister Bonnet je podal poro čilo o zunanjepolitičnem položaju. Finančni minister je poročal o finančnem stanju ter izjavil, da se bo zvišanje izdatkov za narodno obrambo nadomestilo s prihranki, ki se bodo dobili na osnovi re- organizacije administracije in zmanjšanja izdatkov za nevojaške potrebe. Finančni minister je obenem pred'ložil Lebrunu v podpis takoj več dekretov o administrativni reorganizaciji. Na obnovi prvega dekreta se ustanavlja za mesto Marseille nov administrativni režim, ki predvideva, da se imenuje upravnik občine za dobo šest let. Upravnik občine bo imel nalogo izvrševati in revidirati vse pogodbe, ki jih je sklenilo mesto Marseille z raznimi podjetji. Mestnemu svetu bo predsedoval eden njegovih članov. Z drugim dekretom se ukinjajo vsi uradi, katerih ob>toj ni upravičen z ozirom na posebne cilje. lr(kinja se nacionalni urad muzej. Pariz, 21. marca. AA. Havo>: Predsedni-štvo ministrskega svera navaja sledečo listo uredb z zakonsko močjo, ki bodo objavljene v službenih novinah: Dekret, s katerim se vladi daje pravica jTokticati pod zastavo vojaške osebe na razpoloženju, dekret, s katerim se zviša vojaški kader oficirjev in podoficirjev, dekret o ustanovitvi alžirskih oddelkov, dekret o podvojitvi šeste vojaške oblasti, dekret, s katerim se daje prednost naročilom, ki *o v interesu narodne obrambe, dekret o podaljšanju delovnega ča$a in zvišanju tarif za prekourno delo. dekret o kolektivni pogodbi v letalski industriji, dekret o oblast nih javnih borzah dela, dekret o predujmih. dekret o višanju inženjerskega korpusa v tovarnah vojnega materiala, dekret o direkciji za kontrolo vojaškega materiala, dekret o zvišanju administ-ativnega osebja v le- talstvu, dekret o tehničnem in administrativnem osebju tovarn za vojni material, dekret o centralnem uradu za ob\~ešče\*alno službo pri piedsedništvu ministrskega sveta, dekret o olaišavah pri razlastitvah o priliki izvajanja del. name/.jenih za pasivno obrambo ter dekret, ki se nanaša na reorganizacijo dela v livarnah. Lebrun na poti v London Pariz, 21 marca AA. {Havas) Predsednik francoske republike l.cbrun in njegova gospa sta odpotovala davi ob 9.1r> s posebnim vlakom iz Pariza v London. V spremstvu predsednika republike L.ebru"» se nahaja minister za zunanje zadev Bonnet ter ver visokih uradnikov zunanjega ministrstva, kakor tudi Članov civilne in vojaške hiše predsednika republike. Odpcklfc ameriških poslanikov .Veu' Vork. 21. marca. AA. (Štefani), »New \ork Post« izve. da bodo Zedinjene države poklicale svoje poslpmke v Berlinu, Tokiu in Rimu za gofov čas v \Vu> hington, kicr bodo vršili funkcijo vladnih svetovalcev: Med tem čnsom bodo vršili funkcije poslaništev v omenjenih mestih odpravniki poslov. Beck obišče Von&on LONDON", 21. marca. Poljski zunanji minister Beck bo odpotoval v London 3. aprila. Danes bo imenovana nova češka vlada Posvetovanja na HradSanih — Demanti poročil o aretacijah in samomorih PRAGA, 21. marca. AA. (DNB): Pod predsedništvom dr. Haehe se je vriila na Hradćanih konferenca o us'anovitvi enotnega čfčkega p'krete, kakor tudi o spremembi vlade. Dr. Hacna ie sprejel člane bivše češke \-lade ter ostale vodilne osebnosti. Pričakuje se. da bo sprememba vla-le nad^s objavljena. Praška policijska duekcija ugotavlja v zvezi z glasovi, ki so krožili v inozemstvu, ka žandarmerija. Policijska direkcija razen fega naglasa, da se od 15. marca dalje ni zvišalo število samomorov na Češkem ni Moravskem in da ni bilo ustanovljeno nobeno koncentracijsko taborišče. Tuka postane predsednik slovaške vlade Pogajanja z nemško vlado Rrc}ti*lax*a. 21. marca. A A. Veeraj «;ta odpotovala v Berlin slovaška ministra Tuka in DtiK*anaki. Njuno potovanje ima namen pripraviti j ilagc /a gospodar.ka pobija nja med Slovaško in Nemeijo. I" političnih krogih se govori o rekon strukciii slovaške vlade. Predsednik vlade Tiso naj bi postal predsednik slovaške republike, medtem ko bi Tuka pos/a/ predsednik sl^vr'ke vir de. Budimpešta, 21. marca. e. V madžarskih političnih kresih vlada mnenje, da so po- tvebm siplo.šni politični razgovori med Ma-d/ar;ko in Slovaško, da se razjasnijo od-noSaji med obema dr/avama napram rajhu. Rekvizicija židovskih avtomobilov na Slovaškem Bratislava. 21. marca AA. (Havas) Vodstvo Hlinkove sarde je sklenilo rekvirirati vse avtomobile, ki pripadajo 2idom. zlasti v primeru, da iim niso noobhodn^ potrebni za njihovo eksistenco. Franeo zahteva popolno kapitulacijo Burgos, 21. marca. A A. Havas: Nacionalna vlada je objavila snoči preko radia sledeče -poročilo: Republikanci zahtevajo časten mir. toda to v ušesih pravih Špancev zveni zelo neresno. Jasno je. da se da mir doseči samo s popolnt) kapitulacijo protivnike in popotnim polomom njihovih režimov, kajti zma-ga generala Frrnca pomeni smrt scvražnih režimov ter ustnncvite\' popolnoma novo urejene Španije. Naši Sakcli v Sofiji SOrlJA. 21 marca. e. De:egacija jugo-slovenskih Sokolov 9 prv.'m podstdreSinD br. Ganglcm na čelu, ki je prispela v Sofijo o priliki proslave 40!etr.ice Zveze bolgarskih Junakov, je včeraj na vojai!:em pokopališču izkazala ć?st jn^ostevenskim vojakom, paaJm v svetovni vojni. V prisotnosti bol^aiskih Junakov. juuma uboja so aretirali Franca Rojhta, ki pa je zanikal vsako krivdo. Obdukcija je dognala, da jc pokojni Pavlinič dobil vbodijaj v levo stran prsi in da mu je bila prerezana žila odvodnica. Smrt je nastopila rudi i'krvaviicnja. Te/ko poškodovanc g a Franca Ritonjo so odpremili v bolnico, kjer 90 mu zdravniki rešili življenje, pač bo imel trajno spacen obraz. Zadeva je bila predmet kazenske obravnave, ki je bila danes dopoldne pred malini kazensecim senatom mariborskega okrožnega • dišča. Na zatožni klopi \ razprav ni dvorani it. 53 jc sedel sedlar Franc Rojht« ki :>e je mo?al zagovarjati radi obtežbe državnega tožilca, češ da je zakrivil smrt posestniškega sina Franca Pavliniča. Rojhl \c tudi pri današnji razpravi odločno zanikal vsako krivdo. Zaslišane so bile številne pr: če in so nekateri izpovedali, da je obtoženi Rojht ves večer iskal p e;:ra ter nekajkrat izzval pokojnega Pa\ Razprava se je ob zafcljutku lista še nadaljevala. KJS v Sleven}gra4ea Slovenjgradec, 20. marca Pretekli teden .se je vršil lepo obiskani občni zbor slovenjgraškega Kcla jugoslovanskih sester. Občni zber je vodila dolgoletna neumorna, predsednica ga. Pavla dr. 2eleznikarjeva. Iz poročil posameznih odbornic posnemamo da je Kolo tudi v preteklem letu posvetilo vso skib naši revni obmejni deci. V to svrho je organiz ralo več prireditev in nab.ralno akcijo ter tako dobilo potrebna sredstva za obdarovanje revnih otrok in mate:-. V preteklem letu je Kolo obdarovalo za preko 9.000 din našo obmejno revno deco in jo tako reš lo najhujšega pomanjkanja. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednico go. Pavlo dr. Zelezmkarjevo na čelu. Tudi občni zbor ženske podružnice CMD je pokazal veliko razumevanje naših na-cionaln h dam za potiebe naše severne meje. Ženska podružnica je pod vodstvom ge. ing. Puppisove priredila več družabnih večerov, iger in proslavo 90-letnice smrti dr. Ve* cirti dohodek prireditev je podružnica na karala centrali v LJubljano v narodno-obramhno svrho nase severne meje. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednico go. ing. Puppisovo na čelu. nakar se je razvila se živahna debata o potrebah nase severne meje. Oba občna zbora sta dokazala veliko požrtvovalnost naših narodnih dam in veliko razumevanje za potrebe nase severne meje. Vendar ne moremo preiti preko dejstva, da v obeh društvih aktivno sodelujejo edino naše starejše dame, dočim pa se vedno pogrešamo v njih mlajše dame, ki so prav tako poklicane k javnemu delovanju v našem obmejnem ozemlju. *2rf barsko gledališč Torek, 21. ob 20.: Na ledeni plošči. Re B. Pozor, sprememba! Sprememba v repertoarju. Radi obolelo sti v gledališkem ansamblu je bila odpo vedana za bivši četrtek določena prva re priza >Pygmaliona*. Iz istega vzroka * odloži tudi za nocoj napovedani Pygma-lionc in se mesto njega uprizori izvrstm komedija >Na ledeni plošči za vrstn red B. Abonenti reda C se opozarjajo, da tudi danes napovedana repriza lic »na« radi bolezni v ansamblu Mariborske in okol's&e ncvfce m mariborskem trgn. v smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva so 3 dne 19. marca na mariborskem trgu veljavne sledeče tr&r-e cene: Perutninski trg: kokoSa 20 do 30, par piščancev 25 do 65, gosi 45, purani 45 do 60. Domače zajce so prodajali po 10 do 25, kozliče po 40 do 50, kg po 20 din. Ribji trg: morske ribe 10 do 28. Venec žabjih krakov po 2.50 din. Mlečni izdelki: kuhano maslo 30 do 32, jajca 40 do 50 par, domači sir 8 do 10, čajno maslo 28 do 32, surovo maslo 26, mleko 1.50 do 2, smetana 7.50 do 10. £ito: (liter) pšenice 1.75, rž 1.75, ječmen 1.50. koruza 1.25 do 1.50. oves 1. proso 1.50, ajda 150, proseno pšeno 3.o0 do 4, ajdovo pšeno 3.50 do 4, fižol 2 do 3.50 Sadje: jabolka 4 do 9. suhe slive S do 12, celi orehi 10, luščeni orehi 30 do 32. limone 0.50 do 1, pomaranče 0.75 do 3. Zelenjava: krompir (merica) C do 6.50. kg 0.75 do 1.25. čehula 3 do 4, česen 6 do 10, zelje 0.50 do 3. kislo zelje 3, repa (komad) 0.25 do 1, kisla repa 2. karfi-jola (komad) 2 do 10, kg 5 do 8, ohrovt (komad) 0.50 do 2, hren 8 do 10, komad zelene 0.50 do 3. glavnata solata (komad) 0.50 do 2, dalmatinska solata ker 10 do 12, endivija (Komad) 0.50 do 2, dalmatinska kg 8 do 12. Kupi motovilca. radiča in špinače po 1 din. Redkev 0.25 do 1. Meso: teletina 8 do 12. svinjsko meso s kostmi 11 do 12, svinjsko meso izluščeno 12 do 14. riba 15 do 17, salo 14 do 15, slanina 13 do 14 din za kg. — Nočno lekarniško službo imata ta teden Minafikova lekarna na Glavnem trgu ter Remsova na vogalu Aleksandrove in Meljske c. — Odprta noč in dan so groba vrata . . . Preminila je gdč. Marica Kemperle. Blaga pokojnica je bila rodom iz Hude južne na Primorskem. Vsi pred vojno na Dunaju živeči Slovenci imajo pokojnico v najlepšem spominu, saj je živela na Dunaju preko 12 let in se marljivo udejstvo-vala v vseh narodnih društvih. Naj ji bo lahka slovenska gmda, ki jo je tako ljubila! — Umri je posestnik Franc Kocbek, star 40 let. žalujočim globoko sožnlje! — »Vzajemnost« v Mariboru je imela svoj občni zbor. Poročali so predsednik Peteian. tajnica J. Rodovškova. blagaj-ničarka F. Gregorčičeva. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: Pete.ian. Barbek. Doki. Ganter. Gregorčič, Krištof Eržen. Zidanšek. Rodošek. Nadzorni Cnibor: Presl, Vogrln in Domiter. — Pekovski pomočniki se živahno udei-stvujejo v svojem pevskem društvu, ki je imelo te dni svoj redni občni zbor. V novem odboru so: Biatuša predsednik. Jaz-binšek predsednikov namestnik. Cakš tajnik. Ledinek tajn. namestnik. Vesenjak blagajnik. Reisman blag. nam. Odborniki: Trujar. Vrabl. Pak. Namestniki Bregant, Budja, šumiga — Vrnili so ■ft, Več Mariborčanov, pretežno trgovcev in tekstilnih uslužbencev, si je ogledalo iipski velesejem. Pri vrnitvi pa so bili zadržani ob češki meji. Sedaj so se vsi vrnili v Maribor in pripovedujejo prijateljem in znancem o vtisih. — Na marIbi>rskem delovnem trjru. Tukajšnja Borza dela išče 4 hlapce. 3 krojaške pomočnike. 1 kovaškega pomočnika ter 1 Žagarja. — Razstava slik in kipov tržaških umetnikov černigoja in Caraja bo od 24. do 31. t. m. v muzejskih, grajskih prostorih. — Oddaja brivnice. Tukajšnje mestno poglavarstvo razglaša: 25. marca ob 11. 0 \ pisarni štaba IV. dijaškega bataljona šole za rezervne pehotne oficirje v Mariboru druga licitacija za oddajo brivnice v zakup. — Vsak dan nezgode. 231etni lončarski pomočnik Josip Predikaka iz Sv. Denarta v Slovenskih goricah je padel s kolesa, priletel v cestni jarek in si zlomil desnico. Zdravi se v bolnici. — V Hočah je nadel s kolera 39'etni Franc Rode in si pri padcu zlomil desno nogo. — Med igro je padel 21etni vrtnarjev sinček Ferš Tonček iz Spodnjega Radvanja tako nesrečno ra tla. da si je pri padcu razbil spodnjo čeljust. - Anton B.?dnik iz Slovenske Bisti ec je povozil s svojim motornim kole-som žcIezn:čar;"evo ženo Rozo Steinor iz Krčevine. Stcinerjeva je dobila odrgnine po glavi in obeh rekah. Ponesrečenci so se zatekli v bolnico. — Pripombe. Del. polt. poroča v št. 31. »Odmev Svetovnih dogodkov po kavarnah in trafikah. Mišljenje čitajočega občinstva se zadnji čas prav jasno odraz . po kavarnah in prodajalnah časopisov. Poleg domačih časopisov segajo ljudje iz- 1 edno marljivo tudi po inoz:niskem čtivu. Do proglasitve druge republike Češkc-Slo-važke £0 se čitatelji kar trgali ziasti za : Prager Tagblatt-. V kavarni ga je bilo t žko dobiti v roke. v prodajalnah časopisov so morali silno povečati naklado tega praškega dnevnika, ki ;*e zavzemal tedaj odločno Čehom prijazno in demokratično lin:;'o Tndi češki dnevniki >!ađove Novhrvc in 2 Pravo Lkm«, pozneje »Narodni P ace . so imeli vedno vnete čitatelje, kakor tudi švicarski dnevniki. Sedaj po razpadu česko-Slovaške. se je tudi orientacija ma-iborskih čitateljev mahoma spre menila. »Prager Tagblatt« sameva ki h r iregovi duševni sorodniki, iz roke v reko pa gredo švicarski dnevniki: ^Neue ZLir-eher Zeitung«. ^Basler Nachrichten . Basier Nationalzeitung« in v Parizu izhajajoči dnevnik nemških emigrantov >Pariser Zeitung-. Tudi četke dnevnike i'e ljudje čita jo. toda kmalu jih odlagajo s trpkim izrazom. Na mariborskem kolodvoru se potniki pritožujejo, da ni dohiti vseh teh inozemskih listov, ne »Basier Nachrichten-- niti »Pariser Zeitung* in je sploh »Putnikova« prodajalna časopisov celo v Zidanem mostu mnogo bogatejša kot v obmejnem Mariboru. Kako to? Domačo politiko pa ljudje izredno marljivo zasledujejo po Mačkovem ^Hrvatskem dnevniku*, za katerega je morala na primer kolodvorska prodajalna zvišati naklado kar na 50 izvodov.« — Z Drav8kega polja. Radi slabega dimnika je zajel ogenj domačijo posestni- ka Alojzija Plečka iz Brezule pri K-čah. V zadnjem trenutku so rešili iz goleče domačije SSletncga po^sestnikovepit očeta, ki je bolan ležal v postelji. Radi vetrovnega vremena pa so prišli plameni na sosednji domačiji posestnice Neže Mom in posestnika ter gostilničarja Franca Z:;, govca Gasilci iz Podove in Hotin;> vasi so s svojo pomočjo preprečili, da ni zajel požar tudi ostalih sosednih poslDnij. V Planinskem vrhu pri Majšperku je zgorela domačija pose s m. k a Franca \Vlnklerja. v Doleni pa stanovanjska hl?a posestnice Rozalije Mohorko. Vzrok požara je v slabem dimniku. — Iz Studencev. Prijetno in veselo jo poteklo jožefovsko veselje, ki so ga priredili studenški gasilci. Lep uspeh so ::eli vsi sodelujoči, predvsem gdč. Prida Rus!, gg. Podkoršek in Rigler. ga. M. Lešnikova in gdč. Ivanka Majhcnič. Ves čas je vladalo razgibano razpoloženje. Predsednik gasilske čete župan Alojzij Kaloh se je udeležencem prisrčno zahvali! za številen obisk. — Iz Pesniške doline. Marješki Sokoli se vneto pripravljamo za predstavo 25. t. m. ob pol 3. popold. Uprizorili bomo ?Lcpo Vido«. Prepričani smo, da nas bodo v lepem in velikem številu posetili tudi mari borski bratje in nas s tem podprli pri vztrajnem sokolskem delu. Poštni avtobus vozi z glavnega kolodvora ob pol 14., vrnitev v Maribor ob pol 20. Upamo, da bo naša igra ugajala in da bo potrdila sloves ter vzorno prizadevnost šmarjeških Sokolov. — Vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih vzgojno pomoč pri onih otrocih, katerih vzgoja je iz kakršnegakoli vzroka težavna, posluje vsako nedeljo pod okriljem društva -šola in dom-', v knjižni Pedagoške centrale v poslopju državnega učiteljišča od 10. do 12. ure. — Obmejne novice. V št. Ilju v Slovenskih goricah je umrl S21etni posestnik Rupe rt From. oče šolskega upravitelja g. Froma. Pokojni Rupert From je užival splošno spoštovanje, zlasti med železničarji, progovnimi delavci, ki jim je bil skozi 25 let blag delovodja. Navzlic grožnjam tedaj vsemogočne šulferajnske gospode je vpisal svoje otioke v slovensko šolo. Ohranimo vrlemu narodnjaku svetal in trajen spomin! — Smrt na ce^ti. Na Koroški cesti se je zgrudil 651etni mestni uslužbenec Ivan Purgaj iz Dravske ulice. Pasantje so mu priskočili na pomoč, toda mož je bil že mrtev, kajti zadela ga je srčna kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Po-brežje. Is P^\ha — Vaeron papirja zgorel. Ze tretjič se je zsrdilo v presledkih, da Je v Poljčane pripeljal tovorni vlak z gorečim tovornim vozom. Prvič je zgorel voz. natovorien s ki-ra-srebrom. drusič s predivom, danes ob pol 6. zjutraj pa ie zaiel plamen vagon z 12 tonami raznesa papirja. Tudi tokrat se je čuječim železniškim organom posrečilo, da so preprečili večjo nesrečo, da ni zgorel ves vlak, kajti ogenj, ki je zajel s papirjem natovorjeni vagon, je bil nevaren O preteči nevarnosti je nrvi obvestil postajo službujoči čuvaj, ki ie opazil nesrečo sredi proce med Slov. Bistrico in Polj-čanami. Službujoči uradnik v Poličanah je dal takoj znak, da se je vlak v Poljčanah ustavil, nakar so vagon, ki ie bil ves v plamenih, za silo pogasili in odklopili. Kako je nastal požar, se ni dalo takoj ugotoviti, domneva pa se. da ga je zanetila iskra. Kakor se je oozneje ugotovilo, je bilo v vagonu, ki je prispel iz Nemčije ter je bil namenjen v Trst. 300 rol rezanega belega krep-papiria in 12 bal ovojnega oa-pirja. ki je zgorel, deloma Da je ooškodo-van in neraben. Škode ie okrog 60 000 din. medtem ko se ceni vrednost na okrog 100 tisoč din. li Slsvenl^radca — Otvoritvena nogometna tekma. V nedeljo popoldne sta odigrala na igriSĆu SK »Mishnje« v Slovenjgradcu prijateljsko tekmo enaistorici domače SK >MisHnje« in SK ►štor«. Po napeti igri je zmagala enaj-storica gostov, ki je pokazala bolj povezano igro od domače enajstorice. N'kakor pa ne moremo preiti preko nediscipliniranosti gostov, kar je povzročilo bučne proteste igralcev in gledalstva. V bodoče ne želimo videt! več na igrališču tako nedisciplin :ranih moštev, ki s svojim vedenjem 3e odganjajo zadnje gledalce. — Veliko nagradno streljanje. V m' -Ijo popoldne se je vrSilo v Slovenjgi nagradno ekhono in poedinsko stre!, sokolskih strelskih odsekov Koroš. okrožja. Tekmovanja ekip 90 se udeležile štiri ekipe in sicer iz Dravograda, Mežice, žerjava in ^lcvenigradca. Prvenstvo in krasen prehodni pokal predsednika okrožja br. Ivana Rojnika si je zasluženo priborila ekipa iz Žerjava s 3C9 točkami. Slede Mežica z 296. Slovenjgradec 283 in Dravograd 128 tečk. Po streljanju je razglasil rezultate sodnik br. Hinko Prelovec, nakar je načelnik slovenjgraikega strelskega odseka br. Miroslav Ferber po lepem govoru izročil zmasroviti ek:pi prehodni pokal. Tekmovanje poedincev ob času našega poročanja še tra*'a in bomo o niem še poročali. — Koncert br. zivkov. V veliki dvorani Sokolskega doma, ki so jo navdušeni gledalci zasedli do zadnjega kotička, je v soboto zvečer gostoval znani septet bratov živkov iz Maribora. Našemu občinstvu se je enkrat res nudil umetniški užitek, ki ga je tako redko deležno, saj so bila izvajanja umetnih, narodnih, srbskih in bolgarskih pesmi res na višku in brezhibna. Občinstvo se kar ni moglo odločiti za slovo od bratov živkov in .so morali Še neprenehoma dodajati in ponavljati. Ta septet izpolnjuje s svojimi nastopi na našem podeželju in posebno na naši severni meji veliko kulturno misijo in mu je naše občinstvo za njegova prizadevanja res iz srca hvaležno. Po koncertu se je vršil v Sokolskem domu še prijateljski sestanek, ia katerem se je naš Slovenjgradec šepetu ponovno zahvalil za vse delo, ki ga ;>ravljajo čla.i s opteta kot glasbeni umet-ški pionirji v .....ih plasteh nn.-< e,a nada. Iz —C Svojci invalidov in invalidnina. Klavni ».^ibor Udruženja vojnih invalidov v .'elju sporoča, da pripada v smislu ured-i o wjnih invahdih iz : 1938 InvaUdnina . ;dbinam umrlih invalidov, .udi če ao bi-II ti ir.validi ranjenci z 20 30 ali -•')'° nr_ . posebnosti ?a delo. vendai pa jim ne pripada oiagin.isica đoklada. Če take osebe niso zapustile žene in otrok, pripada invalidnina njihovim roditeljem. Za i mrlimi invalidi bolniki z najmanj 70", o nvaposobno-tti za delo pripada tudi invalidnina njihovim rodbinam odnosno njihovim roditeljem. —c Umrl je v nedeljo v Gosposki ulici št. 19 V starosti 51 let zasebni modnih Alojz Mcdvcšek. Bil jo odločno nai uden in značajen mož- Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem ix>!. . sču. Pokojne: su bodi ohranjen bi n n. ivoj-c3m naše iskreno sožalje! —c Poslovne knjižice in tuji državljani. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: Po okrožnici kr. banske upravo dravske banovine v Ljubljani z dne o. marca 193», VI Št 1187-12, je osrednja uprava za posredovanje dela pri ministrstvu -tcialne politiko in narodnega zdravja sooročila ood š' 469 z dne 24. februarja 1(.»39. da ?e in treba pri izdaii poslovnih knjižic tujim državljanom držati sledečih navodil: vTuii državljani, delavci in nameščenci, nimajo pravice do poslovne kniižice Za pravilnost njihovega zaposlenja zadostuje v smislu čl 1., odst. V. navodil za poslovanie in ravnanje s poslovnimi knjižicami Službeni list št 568-93 iz 1. 1938,' redna dovolitev za zaposlovanje (izkaznica o poklicu). Zato naj se oblast va. ustanove in zasebniki drže tega do drucih odredb. Pripominja se. da se pripravlja poseben pravilnik za izdajanje poslovnih kniižic tujim državljanom, ki bo dokom o n ši! fo vprašanje.« —c Nesreča otroka. V potoku pri Pečici ob Savinji Je stal devetletni delavčev sin Edo Vršnjak v soboto poleg voza. s katerega so metali hlode. Po nesreči je padel hlod na dečka in mu zlomil nogo Ponesrečenca ^o prepeliali v celjsko bolnico. Trgovina z dekleti Maribor, 21. mmc1 Mariborska policija je prišla na sled organizaciji, ki se je pečala s trgovino z dekleti. V zvezi s tem je bilo aretiranih več oseb, med njimi 34!etni mlinarski pomoćnik Anton J. Iz Studence/ Se večkrat kaznovan, ki le osumljen da je 9 pomočjo svojih sester ki so mu pomagale pri umazanem poslu, spravljal dekleta v razne kraje na jugu države. Brezpose.n.m dekletom v starosti 16 do 18 let je ponujal mesta vzgojiteljic itd. Ko so dekleta nastopila »priporočeno« službo, so na žalost ugotovile, da so nasedle, kajti gospodarji so običajno zahtevali, da se udajo prostituciji. Te dni sta se vrnili dve taki razočarani dekleti v Maribor, kjer sta na policiji izpovedali o svoji žalostni usodi. Zato je prišla umazana zadeva na dan. Policija preiskavo nadaljuje, ker sumi, da ima Anton J. še več masla na glavi in da se je s to obrtjo že delj časa pečal. Prirastek prebival' stva v Primorju Mesečnik osrednjega statističnega urada v Rimu je objavil nedavno podatke o gibanju prebivalstva v Julijski Krajini in Zadru lani. V goriški pokrajini je bilo lani 1.368 porok (predlanskim 1.304), v puljski 1.938 (2.821), reški 840 (812) v tržaški 2.775 (3.076) in v zadrški 151 (173), skupno torej 8.216. To se pravi, da jih je bilo lani za dobro osmino manj kakor predlanskim. Po nekih vladnih odredbah so bile poroke prejšnja leta skoraj obvezne. Kljub manjšemu števDu porok je pa število rojstev bilo lani višje kakor prejšnje leto, pač zaradi večjega števila porok prejšnja leta. V goriški pokrajini &e je rodilo 3.895 otrok (3.826), v puljski 7.026. v reški 2.360 (2.117), v tržaški 6.001 (5721) in v zadrški S56 (S 19). Umrlo je skupno v vseh teh pokrajinah 13.743, predlanskim 13.537. Prirastek prebivalstva znaša lani 6.395, predlanskim 5.460. Razen tega se je priselilo 41.16-1 prebivalcev (predlanskim 39.261). a izselilo se jih je samo 35.805 (34.705), tako da znaša prebit k prišel j. ncev na izseljence 5.359 (4.553). Največji je prebitek priseljencev nad izseljenci v glavnih mestih. Celotni prirastek prebivalstva v glavnih mestih znaša 6.568, v drugih občinah pa 4.934. skupaj torej v Jul. Krajini 11.502. Prirodni prirastek je znašal v glavnih mestih 3.2 na 1000 prebivalcev, v drugih občinah 9, v vsej deželi pa 6.5. Posebno zanimivo je tudi gibanje prebivalstva v Trstu. (Po bistri«). Letos januarja je upadlo število prebivalcev v Trstu zaradi epidemije gripe za 215, pa tudi januarja je pres- žek nad rojstvi še vedno znašal 30. V vsej deželi je februarja presežek rojstev nad številom smrti rnaftal le 13. P Železniki, 17. marc* Ogenj sicer ni bil velik, kljub temu p* so drli tržani v ponedeljek popoldne za cerkev, kjer so zajeli plameni lopo sodar-ja Fajgla. Požar je imel kaj lahko delo, saj jc bila zgradba večji del iz lesa in tako rudi domačim gasilcem, ki sx> prihiteli nemudoma na kraj požarne nesreče, ni preostalo nič drugega, nego da so ogenj lokalizirali in preprečili še kaj hujšega, Sodar-ska delavnica, ki je bila sicer cerkvena Last, jc pogorela do tal. O nastanku požara s-, niso na jasnem. Škoda sicer ni velika, za prizadetega najemnika Fajgla pa vendarle občutna. V KAVARNI — Vse popoldne sedi ta gospod v kavarni in igra biljard. Jaz bi kaj takega ne mogel storiti. — Jaz tudi ne, ker moram pri biljardu stati. SRAMOVATI SE JE MORALA Gospa: Kaj te ni bilo nič sram, da si oblekla brez moje vednosti mojo najboljšo obleko in šla v nji plesat? Služkinja: Kako bi me ne bilo sram? Vsi so se ml na plesu smejali, ko bo vide-i li, kako staromodno obleko imam na sebi.