UftV.
Burke v jednem djanju.
(_Iz češkega.)
(Dalje.)
Prizor deveti.
Gospa Dominikova. Prejšnja.
Rez. Tu je nek gospod, ta hoče imeti čast —
Gospa U. Imam morda veselje, gospoda Gromskega —
Kar. Gromski sem s telesom in dušo.
Gospa D. Stokrat vas Bog primi, uže sem vas nepoterpežljivo pričakovala.
Kar. Vsi vragi, vi stara trapa (avša) se daste tako za nos voditi od moje sestre.
Gospa D. Kako imam to razumeti.
Kar. Kako imate to razumeti, vsi vragi? -- Tri merzutosti ste mi napravili — pervič: da mojega strica Terčka ubijem, — drugič; da vašega moža skozi okno veržem — in tretjič: da vam berhko odzvonim —
Gospa D. Rezka, za vse te prosim, n«! hodi preč od tod !
Kar. Vaš mož se je prederznil reči, da je svojo hčer mojemu stricu Terčku obljubil, in da mu jo da. Vsi vragi, če je taka, mu je danas šolnce sijalo slednjikrat.
Gospa D. To vas tedaj merzi?
Kar. Merzi? vsi zlodji — to bi me imelo
merzeti ? — Celi svet sem prehodil po kopnem in po morju, bil sem v devetdesetih bitvah, in pri sto in šestdesetih bojih. V turški vojski smo jemali mesto, tam so me vjeli in me sužnja v Carigrad odpeljali; kadar sem iz ječe ušel, sem prederl v serail sultanov, potic sem tudi Dardanele s vlastno roko preobernul, in tu bi se imel nad tako drulial-jo merzeti?
Gospa D. Za Boga, le vpokojite se, tu se vam ni ničesa bati.
Kar. Bati? vsi vragi! jaz se bati? — Vi se morate bati, ne jaz. Sto milionov vragov, z tretjega dela sveta pridem, da bi vašo hčer, to motovilo, za ženo vzel, in med ti ni jo je ta capin (cunjec), vaš mož, drugemu obljubil. Ko bi bil tu , to bi ga —
Rez. Ali milostliva gospa — Gospa D. Ne hudujte se tako — Kar. Da bi se ne hudo val? — Kaj ne vidite, da se vam k volji premagam, da bi moja zlost na dan nevdarila? Vi morate biti grozno bedasti, da tega ne zapazite. Vsi vragi, ko bi se razhudil, bi se vi čudila. — Vi se ne bojte, ali nad vašim možem se bom zmašče-val; že ga zgrabim, ga zmačkam —
Rez. (^Gospej) Skusite gospa teta, da si ga s glave spravite.
Gospa D. To ne more biti. Gospod Gromski, dajte si dopovedati, moj mož je dober človek, jaz morem s njim delati kar hočem. Da bi ga
pokaznila, ker je brez mojega znanja hčer vmožiti hotel, jo morate na vsako vižo vi dobiti.
Kar. (/.a-se) ko bi sam rogati prišel, ona ga bode hotela za zela. (Njej) O jaz se poznam, dobro se poznam — ako se mi vaš mož še enkrat prikaže, gorje mu. K njegovi sreči mina misel pride dobro sredstvo. — Vaše hčere še nisim vidil, tudi je še nimam rad, zato vam dam raji vašo besedo nazaj, le da bi to nesrečo odvernul —
Gospa D. Verjemite mi, gospod zet, nobena nesreča se ne bo zgodila. Kar k pravniku poj-dem, in dam svatbine pisma storiti — moj mož je mora podpisati preden gospod Terček pride —
Kar. Kako? vi se mi zupate oporekati? Povem vam, da —
Gospa D. Pustite, le pustite, vse se dobro izide! —
Rez. Ali ko gospod Gromski sam odstopi! tedaj bi jaz mislila —
Gospa D. Da bi jaz mojemu možu po volji ravnala. Lep svet!
Rez. Pa bi bilo vender boljši — Gaspa D. Da bi jezik za zobmi deržala.— Kar. Zastonj ! vse zastonj. Gospa D. Sem koj spet tukej, gospod zet, (odide.)
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Me/cer. — Založnik in tiskar Jožef li/aznik.
Vradni list st. 33.
St. 5094.
Proglas.
(107.) C J
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice pozove sledeče osebe svoje zaznamovane spise deloma vlagne pisma in njih doklade, deloma račune v šestih mescih pri tukajšnein sodni-štvu vzeti, ker bi se sicer moralo po § H in 6 podučenja v visoki sodniški vpeljavi od 24. oktobra 1849 ravnati.
A. Toihe.
1.	Gospod Alojs svoboda od Apfalterer, po-
sestnik grajšine Križke in Kamniške in za zastopnika pristopivši Dragotin Wasič zoper Lorenca Sevra iz Cernuč tožba za plačilo zastale brodnine, ki znese 308 gold. 4yB kr. in nje spoznaje od leta 1829 noter do zdaj.
2.	Andrej Cunder iz Most zoper občino Moste
po gospodu dr. Wurzbacliu tožba za spoznanje pašne pravice v občini Brinju in v Borštu.
3.	Janez in Jera Robas iz Cirkelj zoper
Valentina Žiberta iz Srednjih Gameljnov tožba za odnierjenje tirjatve iz pogodbe od 24. marca 1819, ki znese 644 goldinarjev.
4.	Ana Koderman Jera in Katarina Redenk,
Mina Pekle, udova Novakova, Valentin Sirnikvimenu njegovih nedoraslih otrok,
potem Jožef Pekle, kakor oskerbnik nedorasle Terezie N. po dr. Lindnerju zoper gospoda dr. Ovijača, kakor kuralorja zapustnine Simona šušteršiča tožba za drugo četert Antona Erbežnikoviga travnika na Blatu dolžne najemnine, ki znese 125 gold. 9 kr.
B. oskerbniški računi.
5.	Sirotk Jurja Želesnikarja iz Ižke vasi od
leta 1818 do leta 1824.
6.	Sirotk Matevža šircelna iz Studenca od
leta 1820 do leta 1823.
7.	Otrok Miha Smoleta iz Jezera.
8.	Sirotk Jakoba Verbiča iz Zapuž od leta
1824 do leta 1829.
9.	Sirotk Jurja Zimermana iz Rudnika od
leta 1825 do leta 1831.
10.	Sirotk Jožefa Mavca iz Planince za leta
1828, 1829 in 1830.
11.	Otrok Janeza Semeta iz Zadvora za leti
1829 in 1830.
12.	Nedoraslih deklet Neže in Helene Laverca
iz Dolne vasi za leti 1829 in 1830.
13.	Nedoraslih otrok Janeza Žagerja iz Černuč
za leta 1836 in 1831.
14.	Sirotk Andreja Vosčarja iz Dobroine za
leto 1830.
15.	Nedoraslih otrok Jurja šušteršiča iz Svil
za leto 1830.
16.	Nedoraslih otrok Jožefa Košenina iz Koses
za leto 1830.
17.	Nedoraslih otrok Mibela Grata iz Gornjiga
Kašlja za leto 1830.
18.	Nedoraslih otrok Luka Kaiserja po domače
Zajca iz Dvora za leta 1830 in 1831.
19.	Nedoraslih nezakonskih otrok Marka Ah-
lina, namreč Jere in Marie Jančar od leta 1827 do 1830.
20.	Nedorasliga Valentina Križnerja iz spodnje
Šiške za leto 1830.
21.	Nedoraslih otrok Mihaela Kosamernik* iz
Utike pri Glincu za leti 1821) in 1830.
22.	Nedoraslih otrok Matija Dobnikarja iz per-
viga zakona iz Savel za leta 1830 in 1831.
23.	Nedorasliga Andreja šušteršiča iz Ladie
za leta 1830.
24.	Nedoraslih otrok Gašperja Gruma iz Panč
od leta 1833 do 1838.
C. Sekvestretivni računi.
25.	O mlinu in zemljišu Tomaža Peterlina iz
srednjih Gameljnov od leta 1826 do 1829.
26.	O zemljišu Valentina Pezdirja iz Rodenj
od leta 1827 do 1830.
27.	O polovici zemljiša Tomaža Šinkovca iz
Šujc od leta 1827 do 1832.
28.	O polovici zemljiša Jakoba Armica iz Bre-
zovice od leta 1828 do 1830.
29.	O polovici zemljiša Matevža Kregarja iz
Lukovice od leta 1828 do 1830. 30- O polovici zemljiš Boštjana Podvarčekaiz Dobrove od 1829 do 1831.
31.	O trioertertini zemljiša Valentina Zadri-
karja iz Svitce za leto 1829. v
32.	O zemljišniin posestvu Andreja Žarjavca
iz Visovika za leto 1830 in 1831.
33.	O polovici zemljiša Janeza Merherja iz
Šent-Vida za leto 1830 in 1831.
34.	O polovici zemljiša Jožefa Lampiča iz
Šlepane vasi za leto 1829.
35.	O zemljišu Jerneja Babnika iz Dobrove
za leto 1829.
D. Iiuratorja račun.
36.	Jožeja Cvajnarja iz Preske kakor kura-
torja Jerneja Jenko, po domače Tomažina od tam od let 1829 do 1831. C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 31. maja 1851.
Heinricher.
St. 1322.
Proglas.
(108.) C 1
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču naznani, da je v eksekucii gospoda Jerneja Mali-a iz Teržiča zoper gospoda Franceta Boštarja iz spodnjih Dupel, zavolj dolžnih 249 goldinarjev 54 krajcarjev po sodniški pogodbi 4. augusta 1849 št. 875, potem 40 gold. c. s. c. dovolilo v prodajo tretjine zemljiša poslednjiga, ki leži v spodnjih Duplah pod št. 38, v gruntnih bukvah poprejšniga proštoviga posestva v Radolci pod št. 3 zapisaniga, potem v prodajo njive Podvcvnica, zapisane v gruntnih bukvah pod
št. 17, kije cenjena 459 gold. 20 kr., in več hišniga orodja, vredniga 5 gold. 41 kr. in dan prodaje je odločilo na 30. junija, 30. julija in 30. augusta 1.1., vsak dan zjutraj od devete do dvanajste ure na mestu prodavniga posestva s pristavkam, de se bodo te reči pri pervi in drugi dražbi le za ali nad cenitno ceno, pri tretji dražbi pa tudi pod to ceno prodale.
Cenitni zapisnik, izpis iz gruntnih bukev in pogoji dražbe se zamorejo vsak dan pri podpisanim sodnistvu pregledali.
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču 24. maja 1851.
Aichelburg s. r. okrajni sodnik.
št. 3085. yraci110 oznanilo. 005.) c3
Razpis ministra pravosodja od 12. maja 1851 glede dobe začetja moči notariatniga reda v krajnski kronovini.
Ker so bili per^i notarji za krajnsko kronovino današnjiga dne imenovani, se začetje moči po členu 1. najvišiga patenta od 29. septembra 1850 št. 366 R. G. BI. 2. oktobra 1850 naznanjeniga notariatniga reda v vsili odločbah, zavolj kterih se v najvišjim patentu naravnost nič druziga ni odločilo, v imenovani kronovini na 1. julija 1851 odloči.
St. 166-;
O z n a n i 1 o.
(t 04.) C 3
Po razglasu visociga c. k. ministerstva kupčije, obertnije in javnih stavb od 10. maja 1851 št. 1015 H. M. bo po sklenjeni pogodbi med kr. pruskim in kr. hanoveranskim nemško-avstrijanskim poštnim oskerbništvam hanoveransko kraljestvo 1. junija 1851 nemško - austrijanski poštni zvezi pristopilo.
Od tega dneva se bo tedaj z dopisavami, pošilitvi pod križnim zavitkam in časopisi na in iz Hanoveranskiga po odločbah nemško-avstrijanske poštne pogodbe ravnalo.
Hanoveranske poštne naprave leže vse čez 20 geografiških milj od avstrijanske meje.
Za poštne vožnje pošilitve seje od hanoveranske strani za občenje z Avstrijo Peine kakor nepremaklijvo mejno mesto odločilo.
Za Avstrijansko so odločene glede vožno-poštnih pošilitev Ostrava, Seefeld in Toplice.
Pismenina se ima za vožnjopoštne pošilitve na ali iz Hanoveranskiga od 1. junija t. I. vedno po odločbi nemško avstrijanske poštne zveze plačevati.
To se dopisavcem naznani, da se vedo po tem ravnati.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 29. maja 1851.
Hofmann s. r.
—-j—