Katoličk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2gld. 40 kr., zaretertleta 1 gld. 30 kr. V tiskarniei sprejemana na leto 4 £old., za pol leta 2 gold., za četert leta t gold.; ako zadene na ta dan praznik , izide Danica dan poprej. Teča) XXV. V Ljubljani 5. mal. scrpana 1872. List 27. F. Miriš — rir olike in naj boljši lek proli neveri in krivemu modrovanju. „Jaz luč sem na svet priael, da nobeden, kteri v me veruje, ne ostane v temi." Jan. 12, 46. Nauk svetega križa je staro poganstvo oprostil duhovne mračnosti, overgel zmote in lažnjive učene so-stave gerških modrijanov, z lučjo resnice razsvetlil vse narode in premenil zemlje obličje, da si ravno se je ves svet vzdignil in proti njemu bojeval z učenostjo in peresom, z močjo in mečem. — Zmagal je on tako, kakor vzmaga svetloba nad temo. Zmagal pa „ode on tudi proti novim laži-modrijanom (pseudo-filosofom), kteri se s svetlostjo svojega uma pa z nevero in zavidnostjo oglašajo proti kerščanstvu. Nauk svetega križa je edino pravi vir resnične olike ljudske, ne pa modroslovje (fi-losofia). Modroslovje razsvetli le nektere posamesne, in te le toliko, da sprevidijo in zaveržejo svoje in sploh ljudstva zmote in duhovno slepoto: toda k solncu resnice Božje, k spoznanju te nebeške luči, se z vsim svojim modrovanjem ne morejo povzdigniti. Naj boljši in naj blaži izmed njih so po vseh svojih prizadevanjih prišli le do tega, da nič ne vedo, in bili so toliko pošteni, da so spoznali nezmožnost samega človeškega razuma do spoznanja naj visokejših in človeku naj važnejših resnic o naj višem bitji, o postanku sveta in človeka, o človeški duši, o poklicu in nravnem namenu človekovem. In če tudi se jim je posrečilo nektere človeškemu umu in sercu sprejemne resnice spoznati in razsvetliti, kar je bilo sicer njih naj veče zasluženje za človeštvo: vendar kako redkoma zadene Človek v njihovih obširnih, besed in besednih lepot bogatih, v visoki in prostemu ljudstvu nerazumljivi pisavi zloženih, in dostikrat s praznimi vražami prenapolnjenih knjigah na ktero zerno resnice in prave modrosti? Pri njih čitanji hodimo kakor po puščavi arabski, kjer človek v vročini in po pesku več dni mora hoditi, dokler najde kako zeleno trato in vidi kako rastlino, ktera ga spominja življenja v naravi. Kako mnogo besedi pa kako malo resnice! Kako veliko zastavic pa kako malo ugank, kako malo pojas-njenja in pomiritve, malo prave blagote! In po vsem tem vsi modroslovci, kolikor jih je bilo pred Kristusom, z vso svojo modrostjo, z vsemi svojimi knjigami, šolami in osnovami, niso bili v stanu razsvetliti le svoj lastni narod, med kterim so delovali, nikar že bolj oddaljene narode, niso jih mogli ozdraviti duhovne slepote, v kteri so zdihovali, ne jih iztergati iz gostega vražarstva in praznoverja poganskega; niso mogli zatreti njihovih brezumnih malikov, kterim so se klanjali; oni niso mogli ljudstvu do živega. To čudovito delo božje je mogoče bilo le križanemu Jezusu in nje- govim poslancem. Po križu še le in po njegovem nebeškem nauku se začenja prava ljudska olika, po kri-žanem Jezusu Kristusu je prišla na svet luč, ktera razsvetljuje vsakterega človeka, učenega in neučenega, bogatega in ravnega, Gerka, Rimljana in Barbara. Po Kristusovem nauku so na zemlji nastale kerščanske cerkve k češčenju pravega trojedinega Boga, in v cerkvah priž-nice, in povsod pri cerkvah tudi učilnice ali šole, in to so trije neločljivi žlebovi učenja svetega križa, po kterih priteka osveta ali prava olika k narodom in se razširja cel6 med ljudstvo. In kdo še dan danes k spoznanju in olikanemu vedenju vodi divje, surove, v dušni slepoti globoko pogreznjene narode tam v Aziji, v Afriki in tam v Avstraliji; morebiti nove dobe s svojo učenostjo se tolikanj ponašajoči modrijanje? O kaj še! Borni, ponižni, ljubezni do Boga in do ljudi vneti, domovino in vse svoje zapustivši, s skor nepremagljivimi zaderžki vkorenin jenih predsodkov, slepote, sovraštva in hudobnosti se boreči, naj groznejšim preganjanjem izpostavljeni, pa za Kristusa tudi smert preterpeti pripravljeni katoliški misijonarji so to s križem v roki, ne pa s filoso-fijo Heglovo! Koliko veči luč ponujajo pa ljudstvu sedanji neker-ščanski modrovatelji mimo nekdanjih? O res pomanjkljivi, negotovi, nepravi, napačni so bili zapopadki, ktere so imeli o Bogu, o početku in stanu sveta in človeka, o duši človeški, o namenu človekovem, o zakonih pobožnega življenja nekdanji modrijanje: pa reči se more, da nove dobe razsvetijevavci se o teh za vse človeštvo preimenitnih resnicah še bolj begajo med seboj in prepirajo, sami sebe motijo in blodijo tako po gostih tminah. Poglejmo nektere njihovih tolikanj hvaljenih modroslov-skih sostav! Angleški filosof Locke je učil, da na svetu biva le telesnina (gmota, tvarina, materia) ; človek ima telo in telesne počutke in le po teh dobiva vsaktere spoznanja. Kar sicer dušo imenujemo, to je le kakor prazna deska, na ktero človek zapisuje, kar po svojih počutkih sprejema in skuša. — To čutoverno učenje se je priljubilo zlasti modroslovccm francoskim, kteri so ga razvili popolnoma v brezboštvo in tvarinstvo (atheismus in mate-rialismus) to je v poganstvo, češ da vse, kar se je dotlej učilo o Bogu, o človekovi duši, o razoden ji Božjem, je puhlo in prazno; svet da je ali večen ali pa da je postal slučajno; človek da je sicer naj popolniši žival na zemlji, pa vender le žival, in da vse spoznanja dobiva kakor druge živali po počutkih in vso svojo srečo nahaja tudi le v pozemeljskih rečeh in stvareh, to je, da ni ne Boga, ne kterega odločka čednosti ali pregreš-nosti v večnosti, in da človekov namen je časno blagostanje. In kdo bi verjel, da je to brezbožno učenje našlo naslednikov! Celo kerdelo filosofov se je prikazalo v 18. veku, kterim je to učenje bilo pros veta, in njihov čas je bil pr&v „vek filosofovski". Glavni razširje-vatelji te preklicane prosvete ali prav za prav slepote so bili Voltaire, Diderot, Louvet, Crebillon, Rousseau, D' Alembert in mnogi drugi, kteri so vso Evropo kakor povodenj zalili s svojimi brezbožnimi spisi ter prizadeli grozne prekucije v duhovnih, družinskih in deržavnih razmerah. Za Lockejem je na Angleškem vstal nov filosof Hume, kteri je njegovo in njegovih francoskih naslednikov čutoverstvo po mnogem prebiranji in prevračanji prevergel v nedoverstvo ali dvomljivstvo (skepticisraus), češ, da človek na tem svetu gotovo ne more spoznati nobene reči, in da vse naše vede in znanosti so le igrače in mame goljufivih počutkov in predstav človeških. O verstvu in nravnosti je po svoji nedovernosti kazal Hume, da o B'»gu, o duši človekovi, o njegovi nesmertnosti ne moremo pridobiti si nobenega prepričanja, kakor tudi ne, je-li kaj greh ali čednost; kakorŠen je naš nravni zapopadek ali občutek, po tem ravnamo, in ta občutek je občutek prijetnosti in neprijetnosti, blagosti in reve. O grozno učenje to za ubogo ljudstvo! Za Angličani in Francozi je modrovanja velika strast napadla Nemce, kteri sc tako radi imenujejo „raodro-slovski" narod. Pred Leibnitz-om že je pripomoglo k temu vzlasti protestantovstvo, ktero po svojih načelih poziva duha k samolastnemu preiskovanju; tako so že pred Leibnitz-om svoje reči počenjali protestantovski školastiki in mistiki na pr. Melanchton, Bolim i. dr. — Razvijala se je potem nemška filosofija po Leibnitzu, kteri je učil, da je brez števila edinstev (monad, mona-dologic), iz kterih biva svet. Monade je djal, to so enotne dušne bitnosti (nekako človeški duši podobne), ktere se pa nahajajo še le na stopnji zavedanja. Po njegovem nauku ni prave telesnine, ker tako imenovana tvarina ali telesnimi obstoji iz samih takih dušnih edinstev. Prava zmotnjava človeškega uma! Za temi je vstopil Kant, kteri jc učil, da pred modrovanjem mora določevati kritika ali uma presodba, jeli sploh človeku mogoče modrovati in kaj z resnico spoznati, in napisal je tilosotiško kritiko. Po tej je, da bolj po domače povem, učil na pr. da o Bogu, o duši človekovi in njeni lieumerljivosti si ne moremo nobene vednosti dobiti, ker so to le prazne ideje ali misli brez djanstvenosti; edino arithmctika, mathematika in sploh prirodne ali naravoslovske vede so prave , ker so vzete iz skušenosti. Za Kantom je nastopila cela versta modroslovcev nemških, med seboj se prepirajoč i h in razne raodroslovne nauke sostavljajočih: izmed njih poglavitniši so bili: Fichte, llerbart in Sehclling; pa nad vsemi temi jc vz-magal Hegel. Ker je le-tcga modroslovje prešinilo nc le po protestanškem Nemškem, temuč tudi po Francoskem in po druzih evropcjskili deželah mnoge duhove in doseglo velik vpliv v vedah in slovstvu in celo v deržavah in družinskem življenji, pustimo une že tako zginjajoče sostave, ter poglejmo, kaj in kako je modroval Hegel, učitelj samolastnega vzorstva ali absolutnega idealisma! v'Koncc prih.) Pobožnost i za svetega Očeta na Kranjskem. Odbor bratovšine sv. Mihela na Dunaju je misel sprožil, naj bi sc od 2. julija do 15. avgusta ali velicega Šmarna tega leta po Avstrijanskem napravile Božje pota ter procesije do svetiš Marije Device s tim namenom, da bi Gospod Bog na prošnje Matere Božje storil konec stiskam sv. Očeta in naše sv. Cerkve, pa avstrijanskim narodom dodelil zopet mir in edinost. Take prošnje je slavni odbor družbe sv. Mihela razposlal do vsih avstrijanskih škofov in že je veči del znano, na ktere svetiša bodo posamezne škofije vravnale svoje dotične obhode, in tudi dnevi so določeni za to pobožnost, namreč nekaj mesca julija, nekaj avgusta. V naši škofiji so mil. knez in škof vravnavo tega pobožnega opravila izročili katoliški družbi za Kranjsko. Odsek, za to izvoljen, se je bil sošel 24. in 28. majnika in je storil svoje predloge, in po zopetnem premišljenem dogovoru odbor katol. nasvetuje zastran omenjene po-božnosti, kakor nasleduje: 1. Pobožnosti, procesije, pridige itd., ako je moč in okolišine dopuščajo, naj bi se zavoljo edinosti z drugimi škofijami in po žel ji bratovšine sv. Mihela opravile od 2. jul. do velicega Šmarna. 2. Kar se tiče osnove teh opravil, odbor katoliške družbe nasvetuje: A) Za Ljubljano in okolico: Božjo pot k Mariji Devici na Dobrovo, 15. avgusta ali veliki Šmaren, ktera se tako-le vravna: a) Od št. Jakopske cerkve, v kteri je družbino bandero hranjeno, zjutraj 15. avg. o izide obhod pod du.ovskim vodstvom in družbinim banderom med molitvijo ali tudi petjem naravnost proti Dobrovi. Kteri se želč procesije vdeležiti, se toraj o pravem času zbirajo ob št. jakopski cerkvi ali na prostoru ob Marijnem znamnji. b) Na Dobrovi je precej po prihodu obhoda sv. maša, ob 10 je pridiga in po pridigi velika sv. maša z asistencijo, s čimur je opravilo dokončano. — Odbor se je v ta namen s preč. Dobrovskim gosp. fajmoštrom dogovoril. B) Za vravnavo teh pobožnost po deželi so poslane priljudne prošnje do prečast. gg. dekanov, naj bi se med seboj, kolikor je treba, in s svojimi čč. gg. faj-moštri posvetovali, dogovorili in določili: ali hočejo dekani je posamezno, ali tudi nektere skupaj, na kteri Božji poti Marije D., kedaj, in kako pobožnost opraviti. Zarad edinosti s stolno ljubljansko pobožnostjo bi utegnilo prav biti, ako bi se tudi drugi po deželi po nji ravnali in opravilo odločili na veliki Šmaren, ako ni zaderžka. V vsakem večera okraju je kako primerno svetiše M. Dev., na kterem se Božja pot lahko opravi (n. pr. Šmarna goro, Cerni grob, na Jezeru, Nova Štifta, Žalostna gora pri Mokronogu. M. D. dobrega Sveta pri Kostanjevici, Planinska gora itd.) Molitev bode toliko več sadu obrodila , ako bogo-ljubni verniki, tudi taki, ki se procesije ali Božje poti nc morejo vdeležiti, tisti dan obilniše k sv. Obhajilu pristopajo in ga v omenjeni namen Bogu darujejo. Odbor katoliške družbe poslednjič prosi preljube rojake, da bi se teh pobožnih opravil obilno in tako vdeleževali, da bi se vredne storili omenjenih dobrot in milost od usmiljenega Boga doseči. Toraj se tudi pre-častitim gg. dekanom in fajmoštrom odbor priporočuje, naj bi gledali take Božje pota odraeniti, na kterih upajo, da se bodo te tehtne prošnje z večim sadom in brez kacih spotikljejev opraviti zamogle. Mi. začetku osmine p res v. Jezusovega Serca v ljubljanski MJršulinski cerkvi MS79. *) Zajemali bote vode z veseljem iz Zveličarjevih studencev. Iz. 12. Danes se prične osmina presv. Jezusovega Serca slovesno obhajati v pričujoči gospejski cerkvi sv. Uršule. •) Iz tega premislika bodo častiti bravci povzeli pomen slovesnosti ki smo undan omenili, da je bila v nunski cerkvi o začetku osmine k najav. Jezusovemu Sercu. Vr. Tudi druge leta že se je obhajala osemdnevnica tega silno svetega in prečastitljivega praznika; toda letos ima ta priložnost še kaj posebnega in nenavadnega. Dane3 je poseben praznik za deržino sv. Uršule, kakoršnega v tem pomenu še ni bilo. Ljubljančanje pa ste z deržino te častne družbe v mnogoteri zavezi, zakaj več gospej ima svoje ljudi v mestu; obhajajo se tukaj prelepe Božje službe; menda je ni v celem mestu katoliške hiše, iz ktere bi skoz toliko let ne bilo že več in tudi iz mnozih prav veliko otročičev prejemalo v tej dobrotni napravi olike in naukov. Da spodobnosti gospej ne žalim, o neštevilnih revežih celo nočem govoriti, ki tu pomoč dobivajo od nekdaj. Zato je čisto gotovo, da vam bo vstreženo, ako Vam o začetku osemdnevnice pomen današnjega dne in tega tedna ob kratkem razložim. Tako se bodete ob enem tudi Vi te slovesnosti bolj obilno vdeleževali iz zajemali „žive vode iz Zveli-čarjevih studencev." Znano je, da služabnica Božja Marjeta M. Alakok je bila začetnica posebnega češenja Jezusovega najsv. Serca. Letd posebna prijatlica Jezusovega najsv. Serca je bila iz reda Marijnega obiskovanja. Nune obiskovanja pa so letos na Svečnico po vsih svojih kloštrih po vsem svetu ob enem Bogu slovesno darovanje opravile, to je, vse ob enem so se ravno tisti dan na novc> posebno in slovesno Bogu izročile, darovale. To prelepo djanje je tudi v gospejskem uršulinskcm redu obudilo želje enako storiti 7. rožnika, to je v god presv. Jezusovega Serca. To djanje ima velik in prelep pomen. Kako Vam čem to primerno pojasniti? Obhajajo se p. v deržinah vesele obletnice in godovi, ko je bil kdo rojen, ko so bili starši poročeni, ali imajo sreberno ali celo zlato poroko, in to je zahvala, da jih je Bog tako dolgo žive in zdrave ohranil. Po samostanih pa se ponavljajo storjene obljube in se k novi gorečnosti spod-budujejo. Čisto novo pa ie, kar se danes godi; zakaj ves uršulinski red po vsih kloštrih, kolikor jih je po vesoljnem svetu, se po nekem posebnem dogovoru danes na novo, čisto in popolnoma Bogu daruje. To so pravi duhovni kresovi. Kadar kresovi gore, se vidi ogenj od hriba do hriba; pri tem vesoljnem darovanji pa grejo duhovni plameni od kloštra do kloštra po vsem svetu. In s kakošno gorečnostjo, duhovnim veseljem in edinim duhom se to godi, to je nekako čudo! Koliko je večkrat v druzih posvetnih stanovih kesanja, koliko grenkih solz in žalosti pri mnozih zakonskih, mnogi celo zoper dolžnost in zoper pravico gredč narazen, ker se nikakor zediniti ne morejo ali nočejo! Tukaj pa, kar se da soditi, je vse kakor eno samo serce, ki se s toliko ali kar je moč, se z veči gorečnostjo kakor pervikrat Bogu daruje. Posvetnjaki, ki hočejo učeni biti, pa so prav za prav le meseni, ugovarjajo zoper kloštersko življenje in pravijo: To je zastarano, ni več za današnji čas itd. Ali je pa to res, kaj? Ali se more ljubezen do J ezusa zastarati r Se more zastarati lepota devištva? Pravite: nikoli ne! Kakor malo se tedaj ljubezen do Jezusa, kakor malo se zastara lepota devištva, tako malo se zastarajo naprave, v kterih se vedno de-vištvo in ljubezen do Boga in Zveličarja v naj veči po-polnamosti ohrani. To ni nikakorŠno zastaranje, to je še le vedno in večno obnovljevanje. Ena molitev, en namen, ena čista ljubezen po vsem svetu vse ude ze-dinuje, če tudi so deleč narazen. Danes je tako kakor da bi imele vse hčere svete Uršule le eno samo vognju ljubezni goreče serce, ker danes so v Jezusovem naj svetejšem Sercu vse zedinjene. Če kdaj v svojem življenji, čutijo posebno danes, kolika dobrotna milost Božja je to, da jih je poklical Jezus v častitljivo duhovsko deržino, v kteri imajo toliko tisuč sester enih misel, enih želj d, ene volje, ene ljubezni po vsem svetu. Deleč so ene od drugih, pravi eden njih duhovnih očetov, Richaudeau (r. Rišodo) v Blois-u, nikoli se ne bodo na zemlji vidile! Kaj je na tem ležeče, samo ako se ljubijo, ako se čislajo kakor ena sama derž i na, ako so serčno zedinjene s keršansko ljubeznijo in v zložnosti delajo za duš zveličan je ter vse edino poslujejo pod očesom svojega Ženina ? Ravno to je, kar vsak dan store, in kar jim je 7. rožnika še posebno občutno. Daleč so narazen. Vender ne. Vse so v Sercu Jezusovem, in to Serce vse med seboj zbližuje kakor domače ognjišč ude ene svetne deržine bliža. V tem Sercu ravno morajo zmiraj biti, tukaj se srečevati; posebno pa so se v dan svojega vesoljnega slovesnega darovanja, t. j. danes, tukaj srečale... Zedinjene so v delu, zedinjeni v molitvi, zedinjene v vdanosti in pokoršini, zedinjene v premagovanji in tudi terpljenji, ako ga jim Bog pošlje. Svet, kteri ne poznd samostanskega dnevnega reda, redovne ljudi rad kriviči, da vnčmarno , brezdelno čas tratijo; toda resnica je ravno nasproti: nikjer se tako dobro in vestno čas ne obrača, kakor v samostanih; koliko pa marsikteri svetni ljudje časa zatratijo s sprehajanjem, lišpanjem, praznimi pogovori, kra^ časi, od česar na zadnje le prazno serce in otožnost ostane. Verjemite pa, da kloštri imajo natanko razdeljen ves svoj čas, ki se vestno obrača v mnogotere dela, v nauk mladine, opravila Božje službe, molitve itd. Ker sem omenil imenitnost tega dneva, naj povem še nekoliko, kakošno je bilo pripravljanje k njemu, ker to si more tudi vsak druzih vernikov zlasti to osmino po svojih okolišinah v svoj lastni prid obračati. Pervo je pobožnost. Vsaka hči sv. Uršule se je imela kakor v pričo naj svetejšega Serca svojega božjega Ženina pripravljati z občutki priserčne pobožno sti in vdanosti do Boga, s pravo keršansko ljubeznijo do svojih redovnih tovaršic, z vestno pokorsino in s ponovljeno popolno odpovedjo v oziru na posvetno, kakor ko bi ona sodnji dan stala pred Sercem Jezusovim, ktero vse naj skrivniši človeške misli in občutke ve. V duhu zbrane so imele svoje kakoršne si bodi pritežnosti in britkosti pred Zveličar jem iz lit i in njemu jih darovati. Drugo pripravljanje pa je bil velikodušni sklep: Bogu nič ne odreči, in ne prijenjati rado voljnim nagnjenjem in ne zanikarnostim natore; toraj prava, serčna, nepretresena stanovitnost v dobrem. Molčim o molit-vah, obilnih svetih Obhajilih, ker lahko ste zjutraj vidili, da ne le gospe, ampak tudi vsa le začasno samostanska velika deržina, je bila pri Božji mizi, namreč tudi gospodičine ter številno šolstvo. Take pobožnosti in velikoserčne djanja se posled-njič izhajajo v korist Kristusove terpeče Cerkve, in toraj imamo upanje, da toliko blagodusno darovanje mora nagibati božje usmiljenje, da se prične za zna vati rumena z arija, ktera bo naznano-vala zmago sv. kat. Cerkve. Vsi smo dolžni moliti za zmago sv. Cerkve, in kaj pripravna za prošnjo tacih milost je osemdnevnica presv. Jezusovega Serca, ker se dan na dan terka na Jezusovo Serce in prošnje ponavljajo. Naj bolj uslišani pa bodo gotovo tisti, kteri so v naj veči prijaznosti pri Bogu , ker naj več delajo za njegovo čast. Ker se pa gospe Uršulinarice pečajo zlasti z od rej o in ukom mladine, one pri tej posebni slovesnosti tudi nanjo ne pozabijo. One prosijo pomoči iz najsv. Serca, da bi mogle sebi v rejo in šolo izročene otročiče dobro, keršansko odrejevati, v veselje staršem in v blagor, časno in večno srečo otročičem samim. One * molijo in prosijo k Jezusovemu Sercu tudi za vse tiste, ktere so kdaj bile v njih odreji, v njih šolah. One niso tako prevzetne, da bi ne spoznale, da so morebiti tudi tu pa tam kaj pogrešile, kaj zamudile pri uku, pri odreji; toraj prosijo Jezusa, da bi zavoljo nezmerne dobrote svojega božjega Serca vse popravil, vse nadomestil, kar morebiti same premogle niso, da bi vse sedanje in nekdanje učenke z njih deržinami bile srečne in enkrat zveličane. Ali ni že iz tega očitno, kolik blagor je to odreiiše, so te šole za to mesto in tudi za daljne kraje, ker dobro je znano, da tudi iz najdaljnih krajev vsi stanovi, tudi naj imenitniši svoje hčere tu sem v odrejo dajejo. In da se revni in ubožni nimajo pritožiti, kakor da bi bili izločeni, kaže veliko Število tistih, ki so tudi v znotranje odrejiše ali čisto zastonj ali pa velik del zaston sprejemane. Da odreja mladine le takrat dober tek in nasledke ima, ako je z molitvijo sklenjena, kdo neki bo nad tem dvomil? Moliti morajo tisti, ki mladino odrejajo in otroci sami. Redniki in učeniki, kteri molitev opušajo ali celo zasmehujejo, kar se dandanašnji pogosto sliši, s tem naj očitniše spričujejo, da sami niso odrejeni. In očitno je: otrok, kteri v svoji odgoji tega ne doseže , da bi znal samega sebe gospodovati, svoje hude nagnjenja krotiti, kar se izdatno doseže le z od-gojo na verski podlagi, — taki otrok ni odgojen, ni odrejen , če bi tudi znal vse posvetne učenosti. Prašam starše: ali so zadovoljni z otrokom, kteri je vse šole med vsimi otroci naj boljo izdelal, ko domu pride, pa očetu in materi nobene ne zamolči, jih žali, celo preklinja, jim denar krade, od doma in domu hodi, kadar se n jemu zdi, hude reči počenja, da staršem noč in dan po ušesih zvoni in si celo njegovi verstniki med seboj začudovaje pripovedujejo , kakošen da je ta sin ali ta hči? Nikakor ne bodo zadovoljni! Rekli bodo: Kaj pomaga nam in otroku še tolika učenost, ker je pa v sercu ves spačen in ga ne čaka gotovo nič dobrega, nam pa že zdaj toliko sramoto dela! Glava in serce — vse tedaj mora odrejeno, olikano biti, ali z drugimi besedami: ne le samo nektere, ampak vse zmožnosti pri človeku se morajo v edinosti obravnavati, likati, blažiti, um in spomin z učenostmi in raznimi vednostmi, serce in vol ja pa z vsakterimi čednostmi se lepšati in olepšati; potlej bo prav za njega. Povem naj en sam izgled, ki ste ga nekteri morebiti že sami v neki novi knjižici brali, in kteri kaže, kako nesrečen je otrok s starši vred, pri kterem v mladosti serce ni bilo odgojeno in k dobremu izobraženo. Tam v Belgiji je pred več leti imel oče sina in s sinom veliko zamerze in žalosti. Doma otrok ni dobro storil, in zunaj doma v mnogoterih odrejiših tudi ne; povsod so ga v kratkem odpravili. Tako sin neki dan zopet iztiran domu pride. Oče roke sklepa, tarna in bobni zoper neukrotenega sina, kakor da bi mu hotel zadnjo uro napovedati. Očetje in matere si lahko mislijo, kolika je to težava in nesreča za starše. Kaj je zdaj z njim početi ? Na vse strani toži svojo očetovsko britkost. Po-slednjič mu nekdo svetuje, naj ga da v to in to samostansko napravo, tam so jezuiti, in sliši se veliko dobrega o njih odreji. V svojem obupljivem stanu prejme svet, akoravno silno nerad, zakaj nerad — bomo kmali vidili. Pelje tedaj mladenča k duhovnemu predniku, mu toži svoje stiske, pripoveduje vse zanikarnosti svojega sinčka, in prosi prednika, naj ga vender sprejme v svojo napravo, o kteri je toliko dobrega slišal, ker upanje ima, da mu bodo v« nder sina še vravnali, da bo čemu podoben. Ker sin še ni bil preveč v letih , meni prednik, ni nad niim obupati, naj le tudi oče z učeniki prav edino deri in za ubožčeka otroka pridno moli... Komaj zasliši oče besedo „molitev", se mu pooblači obličje, kakor bi imel pelin v ustih in reče: „To pa že moram pristaviti, g. rektor, da prav rezno želim, in pogoj o postavim , da mi sina z vsimi verskimi rečmi pri miru pustite. Moj sklep je, ga v tej reči na nobeno stran ne nagibati; star je dosti, naj po svojem prepričanji sam pravo pot zadene." Rektor se silno začudi in odgovori : „Gospod! potem takem pa prosim, le zopet seboj domu vzemite svojega sina ; pod to pogojo, naznanim, da smo nezmožni ž njim kaj opraviti; zakaj odkrito Vam povem, ako smo, kakor pravite, kaj dobrega pri odreji dosegli, se je le posrečilo, ker smo si prizadevali odrejencem keršanstvo v serce vcepiti." Nato je rektor gospodu še nektere prijazne pa zabeljene besede govoril, iz kterih je lahko spoznal, da on sam je še veliko bolj odreje potreben kakor pa njegov sprideni sinček. Ali mu je bilo všeč ali ne, ne vem; ker pa noben oče nima rad sina, kteri hudo dela in staršem sramoto napravlja, nazadnje oče reče: „Naj pa bo, g. rektor, storite z njim, kar vam je drago, samo da mi iz njega napravite pridnega in koristnega Človeka." — Oče gre, sin ostane. Leto mine, sina niso spodili; mine še eno leto in sin se pridno uči, je pokoren in marljiv, in poslednjič oče rektorja nikoli ni mogel zadosti zahvaliti za veliko dobroto, da mu je sina za čednega in poštenega človeka odredil. To tedaj uči skušnja. Kar se je brez vere, brez molitve zastonj iskalo, se je doseglo z versko odrejo. (Konec nasl.) Ogled, po Slovenskem in dopisi. Vabilo. V nedeljo, 7. julija, ob šestih zvečer bode katoliško-politično društvo imelo svoj mesečni shod. Na dnevnem redu bo naslednje: 1. Predsednikovo sporočilo; 2. o civilnem zakonu; 3. cerkveno gibanje; 4. predlogi posameznih udov. K obilnemu vdeleževanju vabi Odbor. Iz Ljubljane. Pismo sr. Očeta do kardinala Antonelli-a. Sv. Oče so une dni zopet postavili častitljiv spominek svojega velikega duha in svoje nepretresljive stanovitnosti v brambi sv. Cerkve in njenih naj svetejših pravic. Pisali so namreč kardinalu Antonelli-u pismo, ki naj ga naznani namestovalcem vnanjih vlad pri rimskem stolu, in v tem pismu z nepremagljivo serčnostjo oporekajo zoper vse stareje in noveje krivice in napade, s kterimi sar-dinska vlada s pomočjo rogovilstva neprenehoma žali in tare in tlači posest, pravice in prebivavce sv. Očeta in sv. Cerkve. Tako mogočno, tako odkritoserčno, tako neprestrašeno, kakor v tem pismu, govori le namestnik Kristusov, to je beseda resnice, ki se ne meni za krem-ženje hinavske politike, ne za krič farizejskih časnikarjev, ne za nasprotvanje človeških strast. Prilika, da so sv. Oče zopet povzdignili svoj glas, ki se že zdaj razlega po vsem svetu, je nova ostudnost rogovilska, ktera hoče dati novo postavo, da naj bi se v Rimu zaterli cerkveni redovi. Iz pisma sv. Očeta pa je dosti očitno — ne le kaj namerjajo laški, temveč kaj namerjajo sploh prekucuhi nove dobe, ki so vsi enake moke. Skusili bomo to papeževo pisanje podati tudi slovenskim bravcem prihodnjič. V god Marijinega obiskovanja so se v Avstriji p ri-čele obširne molitve in procesije za rešenje sv. Očeta in sv. Cerkve, za blagor in vmirjenje Avstrije itd. Molitev ima veliko moč, oblake predere, da pridejo prošnje do prestola večne Milosti. Imeli bodemo vzrok opaž o- vati, kako se bodo dogodbe razmotavale, od kod se bo naj prej jela prikazovati zvezda upanja. Kakor reči zdaj stoje, je še vse v mraku. Na Francoskem gre na spremembo vlade; predsednik Thiers je v razporu z desnico in se hoče k levici nagibati. Dobro znamnje je, da na Dupanloupov predlog je dobila voja-šina polno svobodo ob nedeljah in praznikih svoje verske dolžnosti spolnovati; celo levica je bila nekako prisiljena za to glasovati; general Cissey pa je djal: „Kdor koli je živel dolgo časa, kakor mi, v obličji smerti, želi prepričanje imeti, da ne bo umeri kakor pes na vojnem polji." — Na Laškem žuga ministerstvo iti v šibre in z njimi prej ali malo pozneje vsa sedanja vprava. Tako ne more dolgo viseti. V deržavnem zboru v Rimu sta si bila poslanca Finzi in Nicotera celo v lase skočila. V Neapelnu je neki deržavni vradnik namesto 30.000 skazal le 30 lir! — V Rimu je s čednostjo taka, da tudi sama liberaluška mestna gosposka je prisiljena vse učenike oprostiti in nove volitve razpisati zarad nekterih učiteljev, ki so toliki prostomišljaki, da še svojih otrok kerstiti ne dajejo. Na Spanjskem je prežalosten stan za narod. Viditi pa je, da se karlovcem vender bolje obnaša vojna sreča kot amadejcem. Na Nemškem je Bizmark s svojo goropadnostjo vse katoličane in tudi konservativne protestante na noge spravil in vse tako kaže, da bo drago plačal svoje sovraštvo zoper Cerkev. Slišal je ravno te dni iz ust Kristusovega namestnika gorke, ktere ne bodo kmali od-zvonile v njegovih ušesih. Molčimo o Avstriji. Sila za Cerkev je žc skoraj povsod visoko prikipela; toraj sc bo zaupljivo že skoraj pomoč razodela. Sloparslva. Kakor je dandanašnji v duhovnem oziru polno s 1 e p a r j e v in 1 a ž n j i v i h prerokov, ki išejo Slovence za vero, pokoršino do matere Cerkve in zveličanje oguliti, tako jih ni manj, ki v časnih rečeh gledajo narodu škodovati. Slovenec je pa res revež. — :2. t. mesca na vse zgodaj je v hribih pri sv. Katarini nekdo v nekoliko mniški obleki ljudi slepil, da za ne vem kaj denar nabira, in da bi jih ložej premamil, se je hvalil, da je bil v farovžu čez noč, kar pa ni bilo res. Neke dni poprej je taki, morebiti ravno tisti, vZireh ljudi slepil, tudi še prav pridno zvečer pridigal. — V Loki pa so zasačili nekega Štajerca, tudi 2. tega m., v glavni cerkvi, ko je ravno iz pušice z limanicami denar kradel, in so ga pravici izročili. Ljudje, bodite sedaj previdni in varite se sleparjev, ki denar vabijo iz žepa; še bolj pa se varite potepuliov in lažnjivih prerokov, ki katoliške resnice pukajo iz serca in hočejo Slovence krivoverce storiti ! — Iz (iorice. V. č. o. Seratin Madon, iz reda kapuci-nov, se je pred zadnjimi božičnimi prazniki, iz goriškega kapucinskega samostana v Rim podal, ter se je tam pripravljal k misijonskemu delu. Mesca februarja je bil poslan od svojih viših v Brazilijo, veliko cesarstvo južne Amerike. Precej je jel misi jo narejati v Rio-Janeiru, glavnem mestu cesarstva, med Nemci in Slovenci (kam Slovenec ne pride!). Mesca maja je pisal o. Serafin v Gorico — pismo nam je prišlo še le te dni v roko — kako je želeti, da bi se še kaki dobri duhovni odtergali od svoje domovine in prišli misijonarit med uboge, zapušene duše ondašnjih krajev daljne in široke, pa sprelepe Brazilije, ktera je podobna pozemeljskemu raju, in ima vedno spomladansko vreme. Spanjski in portugiški jezik, ki se sploh ondi govorita, se naučiti ni težko taistim, ki latinsko znajo. Veliko dobroto bi storil ubogim dušam Amerikancev in tam bivajočih Evropejcev duhoven, ki bi hotel iti v Brazilijo; plačilo njegovo nezmerno pa bi bilo v nebesih. Iz Amerike. (Pismo mil. gosp. škofa Ign. Mraka.) Marquette, 6. sveč. 1872. — Prejel sem od gosp. Buh-a 37 dolarjev (zbirk po Zg. Danici). Serčna hvala Vam in dobrim darovavcem ... Kakor je med kmetovavci govorjenje o kmetijstvu, tako pri nas o rudninstvu. Zmiraj zopet najdejo novih rudnikov, delajo nove topilnice, vedno novih železnic je treba, vse okrog Gorejnega jezera je zgolj železo, medenina, cin, srebro in zdaj nahajajo še celo zlatih rudnikov; dan na dan je tega več... Da bi otroke zderževali od protestanških zanikarnih bukev, smo napravili katoliško bukvarnico, ki prav dober sad rodi. Nabralo se je kacih 2<>0 dolarjev in nakupili smo bukev in spisov za mladino, kakor od Smid-o, id. Neki star Irec je djal: „Nič boljšega bi nc bili mogli storiti za Market" (Manpiettej. Tudi protestantje se vde-ležujejo te naprave. Prišel sem k nekemu tergovcu orgije plačevat, in ta me je prašal, če je res, da hočemo napraviti biblijoteko, in na odgovor, da je res tako, mi poda 2 dolarja. Pervega sušca. — Ta teden smo imeli posveČe-vanje mašnikov; Možina in neki Kanadejie sta postala mašnika. Ko bi jih le več imeli! ... Druzega mal. travna. — Že je velika noč minula, in še leži ves sneg, kar ga jc po zimi padlo. Proti poldnevu se nekoliko omeči. Iz našega verta se lahko gre čez t> čevljev visoki plot, da ga človek še ne vidi, ker je vse zameteno. Opravila vel. tedna sva opravila jest (škof) in še en duhoven, kakor sva mogla po okolišinah. V postu smo imeli po dvakrat v tednu križev pot; tako je tukaj navada. Tudi veliko protestantov prihaja v našo cerkev, spreobračanja pa so vender redke. Ravno sem dobil povabilo k posvečevanju dveh novih škofov, naše okrajine, ki bode 2. nedeljo po veliki noči. Ne morem pa iti, ker 4 dni je treba tje in toliko nazaj, in k temu se mora en dan na saneh ali na vozu pel jati, ker železnica še ni dogotovljena. Po letu se potuje po vodi. — Danes sem bolno Indijanko previdil s ss. zakramenti; ako kdo teli kaj potrebuje, sem le jest na versti. (Drugi blezo še jezika ne znajo. Vr.) Le malo Indijanov je todi krog Marketa in so veči del spačeni. Možje in veči del tudi žene so vdani pijančevanju in nesnage se ne manjka. Kaj posebnega je pri bolnih Ircih; hočejo, da naj jih ozdravimo, in ni se jih znebiti... 4. aprila se je primerila nesreča, kar v rudnikih in zlasti tukaj ni redko, ker vse se naglo dela. Neki mož na železnici je prišel med dva vozova in bil jena dvoje raztergan. Pa ni bil katolišk. 30. majnika 1*72. — Ta teden sem dobil pismo od Lukaniča iz novega Jorka s S'J gl., kar da 4<> dolarjev in 21 stotičev; izmed tega 14 za Čebula, * za Bulia in drugo zame. Hvala dobrim darovavcem ! Bil bi še prej odpravil pismo, pa imel sem bolezen v levi roki, in 00 do 2«katoličanov, pa na daljo in širjavo nobenega duhovna ne. Duhoven, ki je tukaj, je šel v misijone, 40 milj od tod; tam bi bil tudi prostor za enega duliovnega pastirja. Tako sem tedaj v Marketu škof, fajmošter, kaplan in cerkvenik. Imamo sicer masne strežaje, že odrašeuo dečake, ki prihajajo k maši streč, sicer pa vse mora človek sam opravljati. Ravno včeraj sem imel dva bolna iti obhajat, enega sedem milj deleč. — Ker je ljudstva zmiraj več in ker ni moč vsako nedeljo imeti daljših pridig tudi v francoskem jeziku, toraj hočejo Franzozi napraviti zase lastno občino. V ta namen namerjajo kupiti n»'ko cerkev krivovercev metodistev, ki je na prodaj za 2o gospodje topničarji neprenehoma na glas govorili, vedno nazaj se obračali, smejali, z nogami praskali. Na opomin sosedenj je ena izmed njih s polno dlanjo od olikanih gospodov po obrazu dobila. Cerkvenik ni mogel pri njih nič opraviti. Duhoven jih prosi, naj gred6 iz cerkve; tudi zastonj. Eden se je celo prederznil roko zoper duhovna stegniti. Vso^ pobožnost v cerkvi so bili ti topniški gospodje zbegali! Župnik je te olikance menda pri vojaški vradniji tožil. — Kolika čast to za novošegno bahaško svobodo vesti! Neki Hiletin gimnazist v Monakovem je pri velikonočnem obhajilu storil tako strahovit božji rop, da ni govoriti o tem. — Gojenec „kraljevega vstava za študirajoče," ki je z ravno to gimnazijo v zvezi, je pred nekaj časom roko vzdignil zoper učenika in duhovna. — Sedemdesetletnega plemenitnika, učenjaka in domoljuba barona Aufsessa je v Strasburgu nekaj ali pijanih ali treznih gospodov profesorjev tako preteplo, da je revež umeri za tim. Kavno o tisti priliki, ko je bila pričetna slovesnost novega vseučiliša v Strasburgu, so nemški gospodje študentje od sedmih zjutraj blizo do devetih na trume ger-meli v slavno stolno cerkev in se po nji okrog dervili, ne da bi molili, temuč da so tam s svetostimi norčevali. Pobožni verniki so se bližali mizi Gospodovi, in ti gospodje ali „razuzdani pobi", kakor jih imenuje dopisnik v „Balt. Volksblattu", so jih glasno zasmehovali. Celo mašnik pri altarji ni odšel njih psovanjem. Po C, 8, 10 v parih jih je stalo blizo altarja, so se smejali, norčevali, psovali. Proti osmem je bilo že tako divjaško, da je policij stvo bilo prisiljeno pomoči iskati. Nekteri teh ,,oliskancev" so se celo pokriti dervili po častitljivi hiši Božji; pa zgodilo se je tudi temu in unemu olikašu, da si je moral klofernico v svojo veliko sramoto iskati po kotih, kamor jim jo je kaka močna roka zadegala. Naš starodavni častitljivi „Mun-ster" že davno ni bil priča tolike brezbožnosti in take nesramnosti, pravi pisatelj. — To tedaj jc Prus prinesel v Strasburg. Dr. Lovc-Calbe je v „reichsrath-u" naravnost rekel, da za zdaj nima nič zoper to, da naj se meč deržavnih moči rabi zoper cerkev. Ta gospod inteligentaš hoče tedaj deržave celo v rabeljnovke spremeniti! Sredi majnika je bil ravno tam krič zoper jezuite, v resnici pa vojska zoper katoliško Cerkev. Časnik „Mainzer Journal" je toraj jezuito-borcem ponovil to-le staro basen. Rekel je nekega dne volk ovčarju: Pri-studil se mi je večni prepir in želim se s teboj pomiriti. Do tebe in do tvoje nedolžne čede me navdaja čista in odkritoserčna ljubezen (hotel se je pri teh besedah jokati, pa ni šlo, samo mežurkal je), le hudobni jeziki so moje dobro, mehko seree v slabo ime pripravili. Živeti vender le moram Odpravi svoje prehude stražnike in meni dovoli le samo mertve ovce svoje čede: tako ti zamorem mir podpisati, pa tudi sam se hočem zapisati v tvojo službo ; kaj se boš pečal za druge! — „Tako pa ne," mu odgovori ovčar; „ti bi kmali cenil moje bolne ovce za mertve in moje zdrave ovce za bolne!" — Tako misli tudi omenjeni časnik : kadar bi enkrat volk jezuite odpravil, potlej bi druge redove imel za jezuite (sej je ,,bundesrath" dal tudi ,Jezuitom sorodne tovarše" policijam v samovoljo), za njim bi pognal druge duhovne in poslednjič vsacega katoličana, kteri je kaj več kot po imenu katoličan. Naj veči centralizem, absolutizem in samovoljstvo je zdaj na Nemškem. Po tem ko so en del svojih lastnih deržavljanov, oo. jezuite, policiji v oblast dali, predlaga justični odsek, da naj se jezuitom tudi prepove vsako djanje v cerkvi in v šoli, raisijoni, in morebiti tudi še solnce gledati in zrak v se dihati! — Belgija je dežela, v kteri imajo katoličani svoj naraven stan, namreč večino v deržavnem zboru, kakor je katoliška večina tudi v deželi. Veliko tolažilo za deželo in za Rim je bilo, da so prišli namestovalci iz Belgije sv. Očetu srečo vošit k šestindvajsetletnici, odkar so na papeškem sedežu. Sv. Oče so jih pohvalili v nagovoru, da je njih dežela dobra in katoliška, da je celo v vladi katolišk duh...; da je pa občinstvo dandanašnji hudo bolno, kakor na Francoskem, Španjskem, Laškem, in zdi se, da bode treba čudežev, da se ozdravi itd. Himsko. Profesor zvezdoznanstva Lorenzo Rc-spieghie se šteje k tistim častnim udom rimskega vse-učiliša, kterim vest ni dopustila Viktor Emanvelu priseči, in ki je bil zato poprej tudi službo v Bolonji zgubil. Lansko leto je bil z drugimi učcniki vred, ki so sv. Očetu tudi zvesti ostali, v Rimu kar naravnost od svoje službe odstavl jen. Povabila pa ga je angleška vlada, naj se vdeleži znanskega popotvanja v Indijo za opazovanje solnčnega merknjenja. Profesor je povabilo sprejel in se vdeležii ekspedicije v Indijo. Med tem je minister naučni po vsem Laškem iskal profesorja za astronomijo, ?a zastonj. Ni bilo tedaj druzega pomočka, kakor iz ndije vernivšega L. Respieghiega prositi, da naj zapu-šeni stol in zvezdarnico na Kapitolu kakor profesor brez vsake prisege zopet v posest vzame. Po zadoblje-nem privoljenji od sv. Očeta je Respieghic tudi res zopet sprejel profesorstvo. — Tako čislajo in išejo prav učenjake in može, ki jim je vera in zveličanje naj perva njih naloga. — Ako res ljudski glas kaj velja in ne samo mavtar-ski in tatinski glasovi, je gotovo, da mora papež vse poropano nazaj dobiti, zakaj ne le katoliško ljudstvo vsega sveta, ampak še posebej italijansko ljudstvo zmi-raj obilniše, zmiraj očitniše to zahteva. 21. rožn. je bdo 5<» škofij, pri Piju IX in glasno so naznanovali, da le glas papežev sam zamore zgubljeno srečo zopet poverniti. Ni mogoče, da bi laži-liberalci pravi glas pravice za zmiraj zaduševali! Nekteri hočejo Pija IX s tim v nič devati, kakor piše ,,Genf. Korresp.'4, da pravijo: veliko starčkov je doseglo starost Pija IX. To je res. ali pokažite nam moža z 8<> leti tako močnega, krepkega, serčnega, delavnega. ljubeznjivega in vse opanljivega, kakor je Pij IX, kteri včasi zmaga svoje nar bolj razdražene sovražnike. Od davi do drcvi dela Pij IX kakor kaki minister, pridiguje kakor kaki apostelj, piše kakor kaki učeni... Bog mu pošilja poskušnje, ne dopusti pa, da bi bil premagan: zakaj poslanje našega papeža je, pekel krotiti. Vse hudobno se trese pred tem velikim spoznavavcem... (Zato tako nezmerno dihtč, da bi se jim že hitro s poti umaknil. Ali kaj poreko, ako še marsikteri Kavur, Marini, pa tudi še kak Ugdulena pred njim pojde pred sodnji stol na odgovor za svojo tatinsko politiko?) Skoda, da ni več časa to pot, da bi podali bravcem preizverstni ogovor, s kterim je starček Pij ogovoril 5t. Italijansko. 2. rožn. je laška vlada pervikrat v Rimu obhajala obletnico nove vstave za zlagano italijansko svobodo. Toda tako revne slovesnosti ni bilo še kmali, kakor ta. Ker se pravi Rimljani za take reči tujcev nič ne pečajo, se tudi nikakor ne morejo dobro obuesti. Naj boljši prebivavstvo je ali zunaj Rima, ali pa po hišah v samotnosti, in tudi bogatih deržin , ki so sicer v Rimu prezimovale. zdaj ni več. Dragina, silni davki, zatiranje Cerkve, vedno žuganje novih ropov, cele trope tujih potepuhov, tatov, ki napadajo poštene ljudi, je pravim Rimljanom savojske burka rije v dušo pristudilo. Parade, odmenjena razsvitljava, umetni ognji zvečer — vse je bilo piškavo. Zraven tega je šc ves ljubi dan lilo in deževalo, kakor da bi tudi nebo liotlo nejevoljo pokazati nad vsim tem počenjanjem iu nad počeujavci. Itlisko. Nalivi in povodu ji, ki so divjale po Francoskem, Laškem, Češkem, so dosegle tudi Rusijo. V okrajih kijevskem in ljubliuskem so razun druzih velikih Škod v nič djane cele setve. Po Ruskem zdaj po-potva general Serman. viši vojskovod v amerikauskih zveznih deržavah; soznunujc se z ruskim vojništvom, mornarstvom, preiskuje najnoveje vravnave, pivnaredbe, pregleduje terdnjavc. Nedavno je bil iz Petrograda stopil v Kronstadt in je tam vse ogledal. Kdo ve, komu bodo to več teknilo, Rusu ali Ainerikancu? Prijateljstva se sedanjo dobo le na palce merijo. V kreraenskem okraju cele vasi prodajajo svoje posestva in se preselujejo na Kitajsko. Kinski cesar, kakor se govori, potrebuje delavcev in jih dobro plačuje. Po južnih ruskih poglavarstvih vstajajo veliki ne-pokoji, kakor piše „Ceh". Po mestih se inočno širijo „nihisti" (ničverci), zunaj pa preseganja vradnikov ljudi dražijo. Na Hliskem v Odesi divja kolera. Med 7. in S. rožn. jih je umerlo 1707. (Unita.) V St. Llljz-II v Ameriki je te dni umeri vse spi« >h spoštovani zdravnik dr. Linton, ki je vreden, da ga tudi Danica omeni. Pri pokopu so bili vsi študentje št. lujške univerze, kterih zdravniški svetnik je bil ranjki .'>«> let. Bili so pričujoči tudi naj imenitniši doktorji medicinskega oddelka, obilni meščani brez razločka vere, pa tudi poglavar deržave Misuri in drugi. Pridigar P. I lili je omenil pismo, ki ga mu je ranjki pisal, se s celo dušo priznal k vsim naukom edino zveličavne katoliške Cerkve in še posebej k nauku o nezmotljivosti, prašaje,: kaj neki bi bila brez nezmotljivosti Cerkev in njen nauk? Bil je Linton spreobernj encc (konvertit) in ostal je svoji veri zvest do zadnjega trenutka. Njegovo spre-obernjenje je privabilo v št. Lujzu še drugih učenih zdravnikov v katoliško Cerkev, kakor so: Dr. Grogary, dr. Pollack, dr. Pope, dr. Berkendorf, in drugi. Te imena so lepotičje ondotnega zdravniškega stanu, vživajo naj više spoštovanje, in to je naj bolje spričevanje, da velike zmožnosti se dobro zlagajo s katoliško vero. — Morebiti kteri izmo učili Kristus in apostelni, sicer neha katoliška biti. Otročiči so kot solnce čisti o svojem roj- stvu: čimu tedaj razloček delati med keršenimi in ne-keršenimi ? Izvirnega greha ni: toraj kerst odveč. Trupla mertvih so vse enake živalske „cadavera" in ne katoliško je, ako se samomorivec od druzih loči na poko-pališu. Med katoličani pa je le dobro biti, toraj: kdor ni hotel v življenji katoličan biti, naj se po smerti med nje pahne. (Gl. Tagbl. nauk o pokopališih.) — IV. Kuski cesar je .,ketzer" in papež z njim vred, ker se z njim pogaja, s „kat. laško vlado" pa noče opraviti imeti. (Bizmark edini je blezo čisto pravi katoličan, in Tagblatt njegov prerok.) Poslano z dežele. Obseg okrožnice, ki jo je une dni vis. Ča.>t. škoHjstvo ljubljansko poslalo svoji duhovšini, se nam dozdeva taki, kakor da bi c. kr. deželna vlada v. č. škofijstvu hotla nekako očitati, da jc ono krivo, da duhovšina (kakor se vidi iz vloge nekega g. provizorja) nima pravega zaumena o pogojih , po kterimi se znana duhovska »subvencija" dobivati zamore. Mislimo pa in menda se ne motimo, da vsakemu od naj mlajšega seminarista do naj starejšega penzijo-nista je vsa od deželne vlade ponudena pomoč in njena lastnija tako znana, da mu žc preseda o tem kaj več brati ali slišati. Zahvala. Vsim, ki so mojega nepozabljivega brata fajmoštra Blaža Potočnika v št. Vidu tako lepo spremljali na pokopališč in mu s toliko ljubeznijo poslednjo čast skazovali, zlasti prečastiti duhovšini, katoliški in čitav-niški družbi, prav iz serca izrekujem naj priserčnišo zahvalo. Katarina Potočnik. Poterjenja za prejete darove. Ilaležno poterjujem, da sem iz zbirke v Zgodnji Danici za pogerclce na Studencu zopet prejel 28 gold. 20 kr., ktere bom precej med uboge razdelil. Bog poverni vsim milim dobrotnikom! Na Studencu 28. junija 1872. Mih. So s, fajm. Iz Železnikov je poslanih čez tri cente žebljev in čez dvanajst gold. denarjev za naše pogorelce Unčane. Bog sto- in stotero plačuj preblagim dobrotnikom za te lepe darove ! Preserčna hvala Vam, ki sami v velikih stroških pri zidanji nove cerkve vender svojega bližnjega ne pozabite. Na Uncu, 1. mal. serp. 1872. Jernej Babnik, fajm. nuhorsHe spremembe. V ljubljanski škofiji. Služba duhovnega pastirja v jetnišnici na ljubljanskem gradu je od 29. rožnika t. 1. razpisana, ker jc č. g. Drag. Heidrih, kakor je že znano, špiritval postal, in v. č. škofijstvo je željo izreklo, da bi bil saj do 31. vel. serp. dosedanje službe rešen. — Umerla sta te dni po čisto kratki bolezni čč. gg. v pokoju: Blaž. Korošic, bivši fajm. iz teržaške škofije, in Al. Peharec, bivši lokalist. V teržaški školiji. Gosp. Edvard Legat, dosedanji duh. pom. v Povirju, je imenovan kaplan v Lipici. Dobrotni darovi. Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. Lenka vdova 5 gl. Za poškodovane s povodnijn na Češkem. Zbirk iz Mošenjske fare 12 gl. — Fara Gojzd nabrala 5 gl. — Za po