Slav. 219. (Posamezna Itevflka 8 viMfjCVi) ¥ Trata, t Mrl^ 9. ivusli 117 Letnik XUI. Izhaja vsak dan, tndi ob nedelja* ta prazn«rih, ofc 8 4ntr* Uredništvo t UUca Sv Pr«n«ikJ AftHfce« A. 20. L Mdstr, — Vd naj m polivajo uredništvu Hsta. N«fr»nkir«M ptoma * m sprejemajo ln rokopisi M mt vnte|& IrlaJitelJ in odgovorni mednik Sletan Oodtm. Lastnik Iro—mcl) lira .Edfaoot*. — Tlak tiskarne .BdSnort* vpisana ladmga $ omejeni« porottvom v Trsta, ulica Sv. FrantiSca A0*ega It 30, Telefon »dnilNa ftn rnptum ftev. Naročnina znala : Zm edo Mo.......K &130 Za pol leta.............• • • , 1HI aa tri mesec«..................... M • a nedeljako ladaj« m cd* Mt . • • • • • . M ca pol leta g Ml L ^ '-i i | 1 ■< 1 5- v. ■ J M i Posamesna Itevllke .Edinosti* aa prodajajo po 8 vi tur J«^ zastarela Številka po 10 vinarjev. Oglitl se računajo na milimetre v Itrokoatl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm po dO vbw Oglasi v tekstu Usta do pet vret........K 20.-J vaaka nadaijna vrsia............. Mali oglasi po 4 vinarja beseda, najmanj pa 40 vinarjev. OfJase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije ae pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno It upravi .Edinosti- — Plača in toži se v Trstu. lata v ulld $v. Frančiška ' račun It '41.852. Uprava In AaUkafa 1.101- Jitfoslosanl ln pollti&il položaj. (Qi našega posebnega poročevalca). D u n a i. 7. avgusta* Danes ob 11 predpold. se je pričela seja parlamentarne komisije Jugoslovanskega kluba pod predsedstvom načelnika dr. Ko^oftca. — UieJežHf 30 se je še poslanci: Ff>n. dr. Krek. dr. I .a gin ta, podpredsednik posL zbornice vitez Pogačnik, dr. Rybaf m opoldne, nakar je bila pretrgana m se je nadaljevala ob po*>. O poteku današnjih razprav naslednje prrrobnostl: Pred vsem )e parlamentarna komisija najsptešala, da s4o.fi .Jugoslovanski klub s!ej-froprej zvesto in dosledno na stališču dr-iavnonravne izjave 30. mainika t. 1. v poganski zbornic«. Ta izjava je in ostane polaga vsem razpravam, dogovorom in Dogajanjem s katerimkoli činiteljem v dr-f^iA. — Kar so zadnje čase pisali nemSki ifsn o pripravljenosti Jugoslovanskega H^iba za vstop v parlamentarno vlado ali J* v de'o no večino, so bile bolj le potopne Mie 'n prazne kombinacije. — Jugoslovanski klub se ne pogaja drugače, irtrt le tedaj, ako se na merodahiih mestih izrečejo načeloma za na$o Izjavo. Naroifno avtonomijo v okvlr*u dežel Jugoslovanski klub odklanja, kajti ta se vc more smatrati niti za prvo etako k programu. ObWrro so prišle v razgovor neustavne rszniere v Bo*nl in Hercegovini. — LWe!n3 šef Sfirkotlć Je sam priznal slabe posledice absolutizma. Popolno obnovljenje ustavnega življenja bt moglo tvoriti debio i>i.-diago za rtogovoTe in pogajanja. VlsdnJ sistem tudi v vseh Jugoslovanskih deželah tostranske polovice Je ostal stari, vsemu našemu narodnemu življenju sovražni sistem, posebno pa na Koroškem m štajerskem, kjer vlada — nemški? volks-rat. Ostali so še vedno stari namestniki in dežel 1-4 p isti U na miru! Jugoslovani nikakor ne morejo o»reva ii za parlamentarno vlado, v kateri bi t v jriil i-dro »Nat.-verbandovcl«. O vstopu kakega jugoslovanskega parlamentarca v tako vla^o ne more biti niti govora, g* nI b?!o. ga ni in ga ne bo. To boda en-k.M* za vselej pribito. .vko bi bik) im enovano kako tako urad-fdsko ministrstvo, v katerem bi dobila dva r »rtielja tudi d>a jugoslovanska uradnika, fei bil i o sicer prvič važen čin odločujočih ^i-iiteljcv v državi, ki priznavra tudi ena-krr rediK>st kigoslov^pskega naroda, — iO brez vjmva »n sodelovanja naše ^^rUroontarDe delegacije, kar bi pa sicer aiđa^eniu bodoč^.nu staiilču prav nič ne pre>.id!c5ralo. — Umevno je pač le toliko, dU bi Jugoslovani gte-dali na tako mi-oistrstvo z drugačnimi pogledi kot na vse po>oianje via»ie, v kateri nismo bili nikdar zastopani. Nav t'ene stvari so tvorile predmet ob-Slr rat današnjim razpravam, v katerih se it pokazaJo, da vlada med vsemi Člani parlamentarne komisije popolno soglasje. Ju^o^iovanskš klub je i^dal ob po-pru.Use naslednje sporočilo: »Danes. 7. avgusta, fe »meta parlumen-tarna komisija Jugoslovanskega kliha v kateri ie iiačeJnrk dr, Korošec ob-fcrneje poročaj o prizadevanjih nriaii.tr-akega predsedn'Ka dr. Seicllerja za sestavo pari amen lamega kabineta. Soglasno •o člani parlamentarne komisije izjavili evo je prepričanje, da bi mogel Jugoslovanski klub podpirati le tak parlamentarni kabinet, ki bi sprejel v svoj program njegovo deklaracijo od 30. majnika t 1. Izvedba narodne avtonoirJje v deželnih mejah ne odgovarja stailšču Jugoslovanskega kiuba. — Na sploh pa soab?olutistič-uii vladavina v Rosni in Hercegovini in d«lje trajajoči sistem tujerodnega nad-vl .dja !n i-tnu sledečega zatiranja Jugo-?lov ajiov v avstrijskih deželah še nepre-ino-ir.e ovire za udeležbo Jugoslovanov pri vladni večini. Dalje je dr. Korošec poročal o dogodkih v Pragi. Parlamentarna komisija je izjavila svoje giobo' o obžalovanje zaradi povsem neutemeljenih napadov in Sumni-čenj dela češkega časopisja proti zastopnikoma Jugoslovanskega kluba, konstatira! pa je, da vslei tega prigodka ni nikake izpreinembe v dosedanjih odnošaiih med Jugoslovanskim klubom in Ceskim Sva- ZOM. Seji sta prisostvovala tudi bivša predsednika bosensko-hercegovskega sabora dr. Suuarlč in dr. Dimović.« Pollaki so se izjavili. O krvne težave, ki razburjajo poljsko delegacijo, so razmere v Ko«ngresni Pdijski, povzročene po nemški vojni upravi. V ospro:ju je bila znana afera Pilsudski, razorožeaije in interniranje poljskih legij, nemška vojaška uprava v Varšavi. — O teb rečeh je poročal predsednik dT. La-zsrskl, ki je konferiral z grofom Czerni-nom; ker je minister za zunanje stvari tz-javtl, ida se mora o marsičem šele poučiti, bosta razgovor nadaljevala po 15. avgustu. — Od odgovora, ki ga da grof Czernjn, bo mnogo zavisno stališče Poljakov v notranji ln parlamentarni pol i liki. — Vodmk PoHakov v politiki pa bodi, tako so ponovno naglasili tudi pri tej priliki, njihova resolucija 28. marnika t l. o — samoodločbi narodov. Zato toliko odločneje protestirajo proti dogodkom v Varšavi, ki pomenjajo vse drugo prej, kot samoodločbo poljskega naroda o svoji usodi. Konservativec baron Ooetz je prečital dopis državnega sveta v Varšavi, ki izraža nado, da pride vprašanje o poljski vojski v pravi tir. Tn^i se, da ta nada ni vzbudila prevelikega zaupanja in zadostne vere, da bodo nemške oblasti hotel j prav umeti to zahtevo poljskega naroda, ki hoče lastno vojsko brez slehernih obveznosti in dolžnosti napram preteklosti. O raz-merju Kola Polsfciego do Seidler-jeve ali 'kake bodoče vlade je bilo izdano na si o in je sporočilo; »Z oziram na to, da nejasne strankarske razmere v državnem zboru nc nudijo še nikake zadostne podlage za sestavo č5ste parlamentarne vlade; z ozirom na to, da predlagana parlamentarna vlada glede na to. da se velike stranke drže v srrani, nima zna/kov čiste parlaancntarne vlade; dalje z ozirom na to, da ostale neizpolnjene dosedanje zahteve Koia Polskie-go v smrshi sklepov 16. majnfka in da Kolu Polskiemu ni mogoče, sodelovat: v predlagali dozdevno parlamentarni via^i na ta način, da pošlje v njo koga iz svoje srede: telavlja Kolo Polskie, da sni -rra sestavo parlamentarne vlade v sedanjorn trenutku za nereelno, — in ker računa s uestevo uradniškega kabineta, zahteva od teg^a, da izpolni že. prejšnji viaii predložene postulate* bo pa nasproti njej zavzemalo stališče, da bo podpirale vlade zavisno od izpolnitve predloženih zahtev.« Povodom zjmag v vzhodni Galiciji je poslalo Kolo Polskie cesarju vdanostno izjavo. . Tako torej so se odrezali Poljaki m zaključili z vdanostno brzojavko, to ima tu še »prav poseben pomen. — Pustili so si vsa možna olprta vratca Parlamentarna vlada ni možna le — v tem trenutku (pojutrišnjim pa bi lahko bila mogoča), — uradmišiko vlado pa bodo podpirali, ako bo — ona služila Poljakom. Torej po eni strani docela idealna velrko-poijska poiitika, »po dru ji pa praktična aystrijsko-po!jska taktika. Na koncu pa vdanostna brzojavka. _ Poljaki so in ostanejo diplomatje, ki so upoštevani in žanjejo uspehe. Dr. Korošec In dr. Glombinski pri Seidlerju. DUNAJ, 8. (Kor.) Načelnik »Jugoslovanskega kluba«, dr. Korošec, je bil danes opoldne pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju, da mu poroča o včerajšnjih sklepih parlamentarne komisije »Jugoslovanskega kluba«. DUNAJ, 8. (Kor.) Namestnik načelnika »Poljskega Kola«, dr. Glombinski, je imel danes opoldne daljšo konferenco z ministrskim predsednikom dr. Seidlerjein. Zvezna armadna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razgl£ša: 8. avgusta 1917. Vzhodno bojišče. — Severno Focsani bojujoče se nemške Čete so kljub močnemu sovražnemu protkičinkovanju razširile predvčerajšnjim pribor jeni u^-peh. Prod Sedmograški zastavljena romunsko - ruska razbremenilna ofenziva se je včeraj zopet izražala v več brezuspešnih posameznih sunkih ob Putni in potoku CasLnu. Severno Gyergyo-Toigyesa so se polastile av stro-ogrske sile več žilavo branjenih sovražnih višin. V Bukovini in vzhodni Galiciji je bilo tekom včerajšnjega dne razmeroma mirno. Italijansko In balkansko bojišče. — Nič novega. Načelnik generalnega Štaba- _ NEMŠKO. BEROLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. avgusta 1917v Zapadno bojiiče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na flaafđrski bojni ironti je narastel topovski boj včeraj zvečer zopet do velike srditosti. V obalnem odseku so izpadli Angleži ponoći po bob-n a jočem ognju z močnimi silami iz Nta-porta proti severa m severovzhodu; v boju iz bližine so bfli vrženi uazaft. Med Draajbankom (severovzhodne Blaschoo-ta) in Freezenbersom ie izvršil sovražnik v mraku ponovno moča Crta; tadi ta it h« uosno O-bi t. V Artoisu živahno topovsko delovanje med prekopom La Bassee in Scarpo. Angleški iz vidni sunki v več odsekih so se izjalovili. — Armada nemškega cesarjeviča: V večernih urah ie oživel topovski bo| ob Chemimi des Dames. Na vzhodnem bregu Moze nam je drzen sunek badenskih napadnih oddelkov, ki so prodrli v močno utrjeni gozd Caurieres, d u nesel večje število ujetnikov. Vzhodno bofiiče. — Na fronti princa Leopolda Bav. nobenih več.H-t boi-lih dejanj. — Armada nadvojvode Jožefa: V Gozdnatih Karpatih so se avstroo grški polki polastili z naskokom več žilavo bra-•.ijenih višin. Južno CasimiliH in severno samostaiia Lep?e so bili novi romanski napadi odbiti. — Mackensenova armada: Na vdornem mestu v sovražne črte severno Focsani so Se kršili srditi boji. Mi ?mo razširili svoj us?>5li. Rusi ?n Romuni so izvršili močne, a brezuspešne protinapade, pri katerih je b io gladom Izpovedb ujetnikov udeleženih 12 polkov. M a c e d o n s k a fronta. — Nič novega. BEROLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. av gnsta 1917, zvečer. V rfi ndriji sedaj pa sedaj močen topovski boj. — Z vzhoda dosedal nobenih poročil. Prvi generalni "Kvertirmojster; pr. 1 udenrforff. BOLGARSKO, SOFIJA, 7. (Kor.) Generalni štab poroča : Mace Jonska fronta: V kolenu Čer-ne prece.i živahen topovski ogenj. Nemške iiapailne čete so prodrle v sovražne iarke ^n napravile ujetnice. Ob dsl'nah Vardarja in Sirarne boji med pie med patruHami in kratke pehotne akcije. Na Kia(xl predsedstvom Kerenskega, ki je v svojem otvoritvenem govoru naglasa!, da bo novi kabinet posvetil vso svojo pozornost vprašanjem narodne obraunbe, finančnega in gospodarskega življenja države. Kerenskij je poživljal vse člane vlade, naj v interesu organizacije in okrepitve moči kakor tudi ojačenja uspešnosti raznih delavnih panog podvoje svoje sile. Za Kerenskiim ie govoril Tereščenko o svojem predstojećem potovanju v glavni stan. Mada je sklenila, da odpravi mesto višjega prokuratorja sv. sinoia in ustanovi ministrstvo za bogočastie, katerega voditelj bo višji prokurator sv. sinoda Kartašev. PETROGRAD, 7. (Kor.) Minister za vaianje stvari Tereščenko je odpotoval v glavni stan, kamor se je podal istega dne romunski poslanik Diatnandi. Pogoii generala Kornilova za prevzetje vrhovnega poveljstva. STOCKHOLM, 7. (Kor.) General Kor-nilov je stavil za prevzetje vrhovnega poveljstva sledeče pogoje: Odgovornost prei lastno vestjo in narodom, nobeno vmešavanje v njegova povelja in imenovanja, razširjenje njegove oblasti ne samo na fronti, ampak tudi za fronto. Položaj v Petrogradu. BERN, 7. (Kor.) »Matin« poroča iz Petrograda: General Vasiijkovski, guverner petrogragske^a vojaškega okraja, je izjavil zastopnikom časopisja, da namerava z vsemi močmi podpirati vlado in nastopiti z vso energijo proti kakim re-volueijskim poizkusom. Njegovo prvo dejanj bo, i-a, odpošlje vse v Petrogradu se nahajajoče čete takoj na fronto, ker so v Petrogradu popolnoma nepotrebne. \ oiSTERDAM, 7. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda: Javlja se, da je Kerenskij ukazal aretacijo Trockega m Lu-masarskega, češ da sta sokriva zadnjih n c m: rov. Admiral Pereserev, kije bil pred kratkim aretiran, ie obtožen objave vojaških tajnosti. General Gurko je obtožen, da je dopisoval 3 prejšnjim carjem. KONFERENCA ENTENTE V LONDONU. LONDON, 7. (Kor.) Francoski ministrski predsednik Ribot }e -prispel semkaj. Konferiral je s člani vojnega kabineta in bo prisostvoval danes konferenci zaveznikov. LONDON, 7. (Kor.) Danes se Je pričelo posvetovanje zaveznikov v Londonu. Vršili ste se dve daljši seji. Konference so sc udeležili: angleški ministri, dalje Son-nino, municHski minister Thcanas, angleški veleposlanik v Parizu, Bertic, kakor tudi več drugih zastopnikov aliiranth držav in visoki vojaški dostojanstveniki. Cesar za dobrohotno postopanje s^ prebivalstvom v osvojenem gališkem in bu-kovinskeni ozemlju. DUNAJ, 8. (Kor.) Podpredsednik poslanske zbornice tir. Romanczuk >e prejel od vojaške pisarne sledeče pismo: »Takoj. ko se je pričela naša najnovejša ofenziva v vzhodni Galiciji, ie cesar zaukazal, da je treba iti prebivalstvu zopet osvojenih ozemelj dobrohotno na roko. Dne 30. julija je bila tekom Najvišjega potovanja v Galicijo poslana armadnemu višjemu poveljstvu sledeča brzojavka: Njegovo Veličanstvo je odredilo, da se v zopet osvojenih ozemljih Galicije in Bukovine histnikaclje na podlagi vojnega zasilnega prava brez sodnega zaslišanja in obsodbe ne smejo izvrševati, da je tudi sicer treba ščititi prebivalstvo pred nezakonitimi nasilnimi dejanji in mu iti dobrohotno na roko. Na Najvišji ufoaz se morajo vse na bojišču izvršene smrtne obsodbe predložiti v potrtiitev armadnemu višjemu poveljstvu. Iz navedenega je razvidno, kako zelo se je blagovolilo Njegovo Veličanstvo zavzeti za blagor prebivalstva. — Kabinetna pisarna, Reichcnau, 1. avgusta 1917. _ Bolgarski kralj na Virtemberškem. FRIEDRICHSHAFEN, 8. (Kor.) Jutri dppok'ne prispe bolgarski kralj Ferdinand s'prestolonaslednikom Borisom in princem Cirilom na obiske k virtemberški kra-lje\ ski dvojici semkaj. Rassie p&lifičvie vesti. Protisklep državnega zbora Vodja pravosodnega ministrstva dr. Schauer je na poseben način poskusil prekrižati sklep državnega zbora, s katerim je bila raz-vel javljen a po § 14. izdana naredba o vojaških sodiščih. Z rečeno naredbo je bilo kazensko sodstvo za gotova dejanja nad civilnimi osebami izročeno domobranskim sodiščem, poslanska zbornica pa ni odobrila te naredbe in vlada jo je po svoji dolžnosti razveljavila. Zdaj je pa vodja pravosodnega ministrstva naročil državnim pravdništvom, naj se postavijo na sta-1'šče nepristojnosti, Če bi jim vojaška sodišča odstopila take za-eve, ki jih sama več ne smejo rešiti, ter naj predlagajo uvedbo predprećskave in izrek sodišča g4ede pristojnosti ki si za poznede pridrže odločitev. Postavno pa te da sodišča sploh ne smejo nič sklepati o tej pristojnosti Dunajski listi so dali vodji pravosodnega ministrstva za to naredbo dobro lekcijo in mu očitajo, da ie paniagal Ho-chenburgerju podkopati Justico. Moravski deželni zbor. Podpredsednik poslanske zbornice Tusar Jfe poslal ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju obširno pismo, v katerem mu je v hnenu moravske Češke socijalne demokracije predlagal, naj vlada skliče moravski deželni zbor in predloži načrt zakona za uvedbo splošne, enake in tadne volilne pravice. Po časopisih se itak govori o zborovanju deželnih zborov. In v kak namen?! — V svetlih trenutkih so si inero-dajni činitelji na Čistem, da bo treba pričeti z demokratizacijo vsega javnega življenja pri temeljili ln ne misliti le na streho, t. j. pri občinah in deželnih zborih, — To a poguma ni, da bi načeli to veliko delo. Posl. Tusar |c dal priliko, da se vlada enkrat jasneje izreče, hoče ali noče pričeti veliko delo — reform v Avstriji ali jej je vse le fraza v vettka zadregi. Poljaki in južni Slovani napram sedanjemu položaju v državi. Glasovita »Neue Freie Presse« je nekega dne — ko še ni vedela, da pride do ojstrega opozicijonal-nega zaključka avstrijskih Poljakov — svetovala Slovanain v Avstriji, naj si vzamejo kot izgled previdnost Poljaikov, pak naj se, Itakor ti poslednji, postavijo na stran vlade. Ko so pa par dmi potem Poljaki napovedali, da prekinejo vse odno-šaje s sedanjo avstrijsko vJado, je ista »Neue Freie Presse« denuncirala Poljake* kako da s svojo opozicijo dajejo en t en t i gradiva za njene kombinacije. Sedaj imajo poljski politiki zopet v Krakovem posvetovanja dalekosežne važnosti, ne da bi bili prišli doslej kakega definitivne ga sklepa. — Nu, o tem bo govora bližnje dni. Tu smo hoteli !e opozoriti na čednostno Suzano v dunajski F i ch begaš se. Poživljala je druge avstrijske Slovane, naj, kaT se tiče previdnosti, posnemajo avstrijske Poljake. To pot jo prijemljemo za besedo, in poživljamo avstrijske Slo vame, naj slu-šajo nasvet dunajskega lista, a to tudi v slučaju, da Poljaki ne izpolnijo pogoja, pod" katerim je vzrasla M ala . na gredicah »Neue Freia Presse«, torej v slučaju, da se definitivni sklep Poljakov ne bo glasil po volji vlade. In to — glasom prihajajočih vesti — ni neverjetno. Dobro je pripcflii-nil češ'ki »Venkov«, da so Poljaki nehali biti »previdni, marveč zahtevajo odločno uneditev svojih razmer. Današnji časi so preveliki in se preveč razlikujejo e»:l prejšnjih, da bi Poljaki mogli postopati tako, kakor so postopali pred vojno. Ne zahtevajo le, da se ga-Iiška uprava povrate iz vojaških v civilne roke, " ampak imajo tudi pripravljenih r.ovlh n velikih zahtev znatne dalekosežnostl. Govoriti hočejo v državnem zboru o skupnih stvareh vseh Poljakov. To smo hoteli tu nagla 'ti in priporočamo južnim Slovanom, naj sluša-jo gornji nasvet v dunajskem listu in naj v tem posnemajo Poljake. Tudi mi Imejmo pred očmi skupno stvar____! Kaikor že rečeno: nikakih vesti še nimamo o poteku posvetovanj v Krakovem in tako tudi ne opore za presojamo, pojdejo-li Po'1:lo teh političnih avijatik >v. V stilu te avijatiške politike je, da prijatelji Radića, Frankovci, pišejo v »Hrvatski« — .^enuncirajoč brez dokazov — da so >pred vojno agitatorji hrvatsko-srbske koalicije govorili, da bodo Srbi v -petih letih vladali v Hrvatski in vse do TrigJava!« Kaki ljudje so to, ki se brez strahu pred svojo vestjo drzneš tako denuncirati? To so tisti ljudje, ki jih peštanski »Vilag« izvrstno karakterizuje. In »Vilag« jih dobro pozna, ker stoji blizu današnji ogrski vlaui, pak ve, kako so Radič in Frankovci nastopali v Pešti. Dobro informirani »Vilag« piše, da se je »frankova stranka ponudila v Budimpešti«. »Krik Frankov cev (proti Madjarotn) ne izhaja iz prepričanja in vere«. »Frankovci se bore samo za gospodstvo, a sedaj se sni#o, »ker ga niso dobili«. Tako trdi »Vilag« o Frankovcih. Strnil IL .EDINOST- štev. 21t. V Trstu, dne 9. avgust« 1917. A g. Radić Človek »lahnega in mobilnega karakterja«, iako dober njihov prijatelj, ki je v Pesti deloval popolnoma žnji-m; v duhu politične avijatike. Potemtakem karakteristika »Vilaga« nanaša tudi Ba Radića. Poleg take politične avijatike pač ne treba naglašati doslednosti politike 1 rvatsko-^rbske koalicije. Ta je z de-SfcJvtuo ustavno borbo izvojevaJa go parlamentarnega večiua predstavljale poštenje in patriio-tz-.n, aajbolje elemente naše družbe. Polil ke takih iju
  • dobili.« — Posneli smo to krivajoč, da se pač huduje tudi nad — slovenščino. Ko je žena oadaiae prosila, naj imajo vendar nekoliko obzira z njo, češ, '-a je že itak vsa zbegana, ker že skoraj leto dni nič ne ve o možu, ki je bil na fronti in je torej gotovo padel, so se za-drli nad nio, da naj jim ne pripoveduje takih — »čakol«. Gospoda. «to pa meji že na posurovelost! Smrti na bojnem polju načela. Vlada in j pač noben človek, ki ima še kaj srca, ne ' bo printerja! s — čaikokuni, tem manj, ko gre za družinskega očeta, ki je zapustil kopico nepreskrbljenih otrok. Obupana žena, ki je državi žrtvovala svojega moža. edinega reditelja družine, zaslužuje pač malo več obzirnosti, tudi ako ni vr- zma- i«rakter-&tiko Frankov cev, kakor io je!ni!a — živilske tekaznice. — /eno so po-podak, * Hrvaška Riječ*, ker poJitiM* j tem tudi kaanovaJi s tem, da so ji vzeli fivraiikov ni sanio na Hrvatskem!_• rude Če prečrtano izkaznico ter i i izstavili -—-—-:—----j zopet normalno živilsko izkaznico. Ce bo mms^,^^- ! mo^la na ta načm pri svojih dohodkih » preživljati številno družino, ki vi je rezi- lni eno vanja v sodni shitbi. Za državne j telj padel junažke smrti za cesarja in do-i k pre dnike so imenovani namestniki dr-|movino o tem si seveda gospoda v ulici v žuvnega pravdnih-« ar. Amon Marinaz m della ^ alle st. 3 ne dela skrbi. — Kakor -ur Gviror Berčič v Trstu ter dr. Jakob rečeno, mi ravnanja imenovane žene Kot Stette v Rovinju Za deželnosodne svetni- takega ne bomo odobravali. Posmatramo ke M) imenovani okr. sodniki: dr. Anton pa tudi take p^reike predvsem s clo-PlccoH. dr. Edvard Poljak, dr. Lazar Lti-jveskega staJis^a in ravno zato ^bsohirno dek " Boj dež. iodis^i; ra Tkra^e :>ockrike so mne-Hahk* imeli no van' sodniki: dr. hran SpOff^ia in Jrritj Mariborsko nemško glasilo ]e menilo z oziram na navskrižja, nastala med Cehi in Slovenci: Mochverraterisches Pack schiagt sich. hochverrSterisches Pack ver-tragt sich. Svoiat se pretepa, svojat se ®oJ >:u Je imeiiovan za izvršilnega rav- zlaga! Mi pa odgovarjamo: nemškoradi-naicl?a. pisarniški vodja Valentin CuSulhi j kalna &voiait se pretepa z vsem svetom in v Oor'oj za višjega pisarniškega vc-djo, j med s«fotjj — ip Soban v Gorici | zložna v obrekovanju, v denuncijanstvu, ra\a pisarniškega volio. |v žaljenju in v krivicah, ki jih dela dru- D^sedsnii trdnlavski komisar v PuR.Tako ie mariborsko glasilo porabilo barrn SelBer je premeščen k namest-1 Priliko luvaitieca političnega incidenta, ji-š u V Trstu Poročila trde, da ie bnron |da denuncira zakonito zastopstvo dveh Sei!^r vodil po*ie putfsfcega trdnjavskega j narodov, ki prelivata reke krvi za dorno- kcii^ajia v ^Hošno zadovoljni. da Je vino.. Za noben drug narod in za noben bil mo7 biage«a srca ter da je rad poma-jsloj v nemškem narodu ne velja v taki uaJ vc; komur Sicer Nemec po rodu, je WI|«**ni meti znani drastični rek: Der nepristranski napram Hrvatom in So- j gros^e Schmkjm g**mcm IstmA tet mti bleibt der — I'ennnziant! — kot velja no--------------, „ .„_ , Luccurđl \n\ tržaškem dež. so liscu. dr. Matej Nutrizio v Labinu in dr, Alojzij Gradnik v Gorici. Izvršilni uradnik L raz. Klemen pl. Domazetovjcfc pri trž. del. vencem. L cMafe soi^ke pojitnice. Iz tiskovnega ™ neitiikoradAahio banda. Ker pa ^Jdelka ministrskega predsedstva nam j smrdljivo blato, k« je meče nemški radi-poročalo Z ozrroui na govorice, ki so se kafizem iz svoje denuncijantovske ■ v zadnjem času ooetovano oglašale o na- ^e, ne more doseči v-Sme poštenja i meravanem skraišanlu letošnjih glavnih iuhuh Slovanov in Cehov m morem kalu- in časti moreiiK) zato počituic ioznaiemo o-J avtoritativne stra- s prezirom in zaničevanjem zreti na te ni au te ve- uit :ro nikake podlage ter stvore tam doli v njihovi kaluži, moremo da se ne namerami nikake izpremembe priznati mariborskemu glasilu, da prav / k'jučka šols^ jga leta l sodi, v kolikor pričakuje, da imamo mi in Cehi skupen interes, da složno odbijamo peklenske nakane njih, ki nam v svoji ne-nasitljivi gosipo« - st vr ažel j nos-ti. znani po naigrših in najtiizkotnejih instinktih, odre- v odredbah izza gl^nde začetlva s« i. kdo je bil predrzne/? Pred nekaj čas(mi je ob.avii naš list vest. da uradno osobie ijri tržaških sodiščih se ni dobilo izr dc pc pil; »Edinosti*. *n takn bi bila stvar končana, da se i.i zg«xiiio drugače. Po višjem ukazu. seveda, se je nato začela — preisiia va: li-o je tisti predrzuež. ki se je sel prilože v&i v »f^diiiost*! In od najvišjega Jo ua>iiižjega y i morali podpisati izjavo, Ja n>so k,t ;.li one vesti v sEdinosti*. Na :a Ksskditi -kri\ea . Zakaj m u prišli rajši vprašat k nam, kjer bi bili Sov^iistvu, ogrožujocemu našo skupno pravico do svobodnega narodnega življenja! To ie tisti nas veliki skupni interes, ki nas sj ala in nas bo vedno spajal, dokler ne bo s\ ojati nemškejga radikalizana strupeni zob iz^rt definitivno in za vedno. Plačevanje davkov v Italiji. Z Dunaja smo prek;.: Vs*ed vojnega stanja z Italijo !so mnogi avstrijski in ogrski državni pri- »»irort. Povedali bi jim tudi, da :ia krivica, če tak urad:iik-bti«. Prepričam rav tako z^odi 'udi na e. ravnateljstvu v Trstu, :e tega c. kr. urada še tc d oklade, kot s< h urugili urad.h. Da no osob:e take na loge. nas o stvari ni ob- tu. d c.h. so sedaj v nevarnosti, da itah-ian davčne oblasti v sv rivo iztirjanja za-na da\^ih uvedejo eksekueijo na l-rc !■ /cnje teli o>eb. nahajajoče se v Ita-: .ji, iz e^sar i in .-gia nastati za te poslednji iori pravljiva škoda. Opozarja se. da r.j ]-lačcva [a x kalijo prci^ovedana. da j a iiiore e. kr. f::i:inč:ii minister v slučajih,' vrednih ozira, ."o volje vati izje, -e. Prošnje ; zj Jovolitev take izjeme je — primerno io' lite t!; cijene in kolckovane — poslati c. kr. j j finaričnciiu m ^-.rstvn. \ interesu hitre: resi.\e se priporoča, n; j se v prošnji navede, ali in v kaki \ isini ima pn»si!ec v vesti! inhie. Ker je to r.j- < i.ebno, ka.'ti o Italiji razjK)ložljivih tekočih sredstev, iz i n;ej že člvkaio vrabci po strehah. Povdar-i katerUi bi se mogli p plačati zneski, kil irtiiio to i rav posebej, da ra/.;;i gg. Pod-!jih tirjajo italijanske davčne oblasti, bvri-iui. kurzeananni itd., k: so j>osebno j Vcinopoštne o;>pfSaice. Dodatno k na-' tta&kmfcm vsemu, kar le slo\euskcga, ne i redbi z dne 27. folija 1917. glede uporabe j bodo Iiiich nepotrebnega dcTa. I novih vojni>poŠt:iih dopisnic se naznanja, j Bolj vljudni bi b li lahko gjsp^dje v iz-j da je namen te odroJbe samo ta, Ua sej kazni j >em uradu v ulici dcila \ alie št. X i dose/.e povsem enotna oprema vojno-i Hred nekai dr.evi je bila pred ta urad I poštnih dopisnic v o/jeni pomenu bese-j pozvana žena eiiiovojnika Dominika Ka- de; zasebno napravljene v mopoštne do-prii-a. B !a je namreč enega s%oj;h otrok j pisnice morajo biti torej tudi popolnoma ZHča.v ) osiaJa na iežei >. ne da hi bila trake ura Ino izdanim dopisnicam. Upo-oddaia ži. ilske izkaznice zanj. Nisi na mi- raba drugačnih poštnih « opisnic, n. pr. se! ii...:i ne prihaja, da bi odobravali to j razglednic, dopisnic s podobami, trgov-i jic,>ra. iinost. hi brez dvoma ima izkaz-1 skih dojiissiic, je slej-kot prej dovoljena. nL i l au ne -aiiiu pravico, ampak tuJ. Pomorska šola v Ba'^ru — akademija, j C'»i/iiost, da pokliče v takih slučajih stran-, Cesar in kralj ie z najvišjim ročnim j ke ua odgovor. Srno pa O-iočno mnenja, pismom c>i dne 1(>. julija dovolil, da sc po-da ^c ii »njo poslujoči uradniki napram morska (hrvatska) šola v Bakru po pred-mra -kam tudi v takih slučajih držati go-jloženun statutu izpremeni v pomorsko Ujviii občevanjskih oblik, zlasti pa napram akademije. žeiiasii \ poklicauoev, ki imajo doma kopic; otrdelko. V opravičbo >ega, da ni a~dala izkaznice. >e predložila dokaz, da je živila, ki jih je dobivala na otrokovo izkaznico, pošiljala ženi. pri kateri se je otrok nahajal, ker je bilo tam ie težje dobivati živila kot tu. Kakor stvari danes stoje, so gotovo tudi take pošiliatve nedopustne. da si je na drugi strani jasno, da se stvai s tegas4atiiča — da je namreč mali Je v skrbi za otroka ravnala tako — pokazuje v povsem drugi luči. Ako je tatoo ravnanje tudi formalno pogrefenoi pa se vviiJar ženi vsai slabega namena ne more očitati. Uradnik je dotičtip pismo tudi vzel v roko. A ko ie videl. Ča fe skjvm- Prcpcved izdelovanja žganja iz sa^ja. Urad za ljudsko prehrano je iadal naredbo. s katero prepoveduje izdelovanje žganja za pro aio iz marelic, breskev, hrušek, češpelj ali jabolk, iz ostankov tega sadja in iz sadnih izdelkov vseh vrst. Omenjeni urad more dati izjemno dovoljenje le za tako sadje, ki ni uporabno za ljudsko hrano, za posušitev aJi izdeiavanje marmelade. Obenem se prepoveduje tudi prodaja sadnih konserv letošnjega pridelka, dokler se uradno ne objavijo najvišje prodajne cene. Za aaše olegelc vojake. V nedeljski m ponedeljski številki je bilo ffovora o naših v vojni oslepelih voiakjfa-rošaktJi aa pouv-Uak> se ie naSe ljudstvo, da naj prispeva kolikor le more, da sc tem najfeednefšhn med vsemi bedaika vsaj kolikor toliko sko, ji ga ie takoi pahnil nazaj« slabo pri- ublaži njihov težki patoiai. \ spisu so bila tudi navedena imena oslepel-cev, katerim naj ki pomagala ljudska dobrodelnost do zboljšanja njihovega položaja. Naš 1mi je gotovo kar nairadevoljneje objavil oni poziv in ie želi, da hi ta poeiv obrodil tudi najlepše sadove. Naše prepričanje je s»cer, da je predvsem poklicana država za to, da za take svo>e branitelje, ki so izgubili v nje obrambi svoje njflboljše, svoj vid, skrbi na prav izreden način in jim popolnoma zagotovi bodočnost, vendar pa bomo vedno z največjim veseljem podpirali vsaiko akci4o, ki gre za tem, da tudi ljudstvo kolikor le more, pomaga lajšati nepopravljivo bedo v vojni osleipelih vojakov, zlasti pa svojih rojakov. Zato navajamo danes imeni dveh naših ožjih slovenskih rojakov, Tržačanov, ki ju je vojna oropala vida, za katera ie država sicer poskrbela toliko, da ju je v zavodu za voiake, ki so oslepeli v vojni, dala izučiti v poklicih, da si moreta služiti kruh, ki pa vendar ostaneta bedna slepca vse svoje žive dni. Sta pa: Ivan Fahjan-čič, pred vojno uslužben v Lloydovem arsenalu, narednik našega domačega 97. pešpolka, ki je izgubil vid.vsled poškodbe, dobljene v Karpatih lata 1914., in se je potem v imenovanem zavodu na Dunaju izučil za krtačarja. Nahaja se v Trstu na stalnem dopustu in stanuje s svojo družino v ulici S. Marco št. 16. Drugi je Rudolf Maruca, čet ov od j a 97. peštpolka, odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo, ki je izgubH vid v booih v Srbiji tudi že leta 1914. in se je v imenovanem zavoda izučil strojepisja in pisave za slepce. V Trstu stanuje v Boroevačeva ulici št. 39. — Obračamo se na vse« pristojne činitelje, da poskrbe tudi za ta dva nesrečnika, da bosta deležna enakih podpor, kot «o jih deležni drugi njuni tovariši, ki jih je zadela enaka nesreča, obenem pa se obračamo tu»ii na naše ljudstvo, da jima gorje, ki ju je zadeJo z izgubom vida, skuša ublažiti po svojih najboljših močeh. Kako so jih obsodili. Med mnogimi drugimi slovanskimi časnikarji je bil kmalu po izbiuiiu voine internirali tu»ii urednik pozneie ustanovljenega češive^a narodno - ^oc^a-negi dnevnika »Ceske Slovo« ti.iil Špatny. Nahajal se je v ta-bot išču Moliersdorfu pri Dunaju, odkoder so ga spravni pred dunaisko vodašJcj so • lišče radi zločina veleizdaje in obsoi-ili na 14 let težke ječe. Kako je prišlo do tega in kako se je Spatneanu, ki je sedai po-miloščen. v ječi godilo, pripovedujejo češki listi (»Narodni Politika« m drugi). Povodom petstoletnice smrti Jana Husa so priredili interniranci v Moliersdorfu skromno slavlje, pri katerem se je v češkem in italijanskem jeziku govorilo o pomenu koaistanšikega mučenika. Tretji dan po si a vnos t i ie neki Dawidowski ovadal Spatoesga. da je govoril prepovedane reči. Spamega so odpeljali v d uma j-sko vojaško sodišče, kjer so ga pod najstrožjo stražo zaprli v celico z napisom: saano za opasne zločince. V oktobra 1915. se je vršila glavna razprava, ki jo je vodil na-ifcoročaik K&nig. Zaman je obtoženec zanikal, da se ni iajavil tako, kakor je trdil denuncijajit. Ugotovljeno je bilo, da zna Dawidowski sicer poljsko, ne pa češko, da ne zna steuognafrrati, . da je ovadbo sestavil šele tri dni po omenjenem slavlju, da je bil rai.iS goljufije že dvakrat obsojen v 3 in 2 in polletno ječo, da je bil šesrkrat v preiskavi radi Šprjonaže. v kateri ie sam priznal, da ie bfl podkupljen od neke tuje države. Zdravniki so povrh konstatirali, da je Da\\ ido\vski patološki lažnjivec. Vse ni nič pomagalo. Vojaško sodišče je verjelo njemu in ne razbremenilnim pričam (e»jen višji uradnik c. kr. drž. železnic, en profesor, en učitelj in trije žurnalisti), ki so kategorično trdili, da Spatny inkriminiranih besed sploh ni govoril. Sodišče je prešlo preko izpovedi teh prič z motivacijo, da so »notorični sovražniki Avstrije*, ter jc obsodilo Spat-nega na 14 let. Vrhovno vojaško sodišče je. opirajoč se zopet le na pričevanje Da-vvidc vvskega, ničnostoo pritožbo odbilo, kazt-i pa znižalo na 12 let. Pričevanje Da u iJovskega je podpiraj neki , natakar launv, o katerem je pozneje Spatnega zastopnik dognal, da pri Husovi slav:iosti sploii ni bil navzoč in da je torej po kri-vem prdčai. Prošnja za revizijo procesa pa ie bila od vojaškega sodišča izročena v po f oče van je istemu nadporočniku Koni-gu, ki je vodil prvi proces proti Spalnemu. Prošnja je bjla odkkuijena. akoravno sta dve priči potrdili, da sta z Jannyem v kritičnem času kuhala v drugem delu po-slop'a večerjo. Urednika Spat nega so odpeljali v Mollersdorf rer ga -tam zaprli v kamenito eelico, ki je bila nizka, mokra, imela kamenita tla in se sploh ni dala kuriti. V enakih celicah, najstrožje izolirani medsebojno in od ostalih kaznjencev, je bilo v Moliersdorfu zaprtih tudri 5 izmed sarajevskih atentatorjev. Trije izmed njih so med tem že umrli. Pozdrav »Kolu«, gospod Josip Kolb, ki si je po svoji zvestobi in vnemi v celi vrsti let pridobil največih zasJug za društva Kolo«, ki je bifvsikdar, v ugodnih in neugodnih časih, zanesljiv steber za društveno dciovanje, nam piše z Dunaja, da ga je vest o zopetnem oživljen ju »Kola« neizmerno razveselila in da se od srca raduje prihounjega delovanja. Pošilja članom tople pozdrave in jim kK&e: Na svidenje v ne a oliko dneh! Mestna zastavljalnica. V petek, 10. t m^ se bodo od dop. do 1 pops. prodajale na dražbi AvsooeaoNi, zastavljene meseca decembra ieta 1915. aa rdeče listke serije 138 ia sicer od SL 31^01 do štev. 34.000; popoldne od do 6m eedrato-ceoi predmeti, zastavljeni sa r^zae številke zelenih listkov serije 140. H ruskega mtmaMhm ae je aopet oglaaii po 27 mesecih Viktor T—. od Piščancev mri ki |e o 2000 K: Arfele Bamlel, po 1000 K: Jakob Rupnik, Rodica Emilija, Ukmar Fran, Zabric A mališa, MikJave Franja, Zivic Marija. Rodica Marija, Živic Fran. Zivic Marija, Miklavc Jožei, Šuber Marija, Urban čič Jožefa, Mahnič Marija, Miklavec Anton, Pirfevec Marija. Grmek Mariga, Kocjan Karohna, Pirievec Marija št. 28, Pirie\ec Marija št. 30. Hrovatin Viktor, Ouštin Anton, Cebnlc Fran. Trebeč Marija. Brišček Franja. Taučer Ivan, Taucer Ivan. Tančer Ivan. Stojkovič Matija, Stoj-kovič Antonija, Raubar Franja. Stojkovič Fran, Renčeč Vnicenci.ta, Rirjevec Marija, Zlobec Martin, Stojkovič Jože«, Pir-j&vec Marija.___ loKjje Hlod $psrod vsake vrste Irupuje Jakob Margoa. Yi» 8olitario 21 (pri mestni bolnišnici). bt se rad seznanil z mhioo gospodično. Prednost imaj.« ti.-te ki znaj« igrati klavir oz. gii tudi imajo donu. D_>pLsi na Ins. odd. Edinosti pod .Desetnik-1- (1278 Anton J«rkič poslnje v svojem ateljeju v Tretu. Via delle Poste it 10. 407 51 ti mi« In m sode vinske, petrolej e ve, o^jeve AUpUJtltl vsaki množini Ulica Solitario 21. Margon. 1-71 Hotel BaMn kupnje vedno praS če in te-lata. 1270 Zalogu vina K. Kalin, naprodaj veliko množino belega in os iln čar ua Ipčicab. ima črnega vina. (1-74. U^tnOr vsa vrtuara,ia ^ ° mefta, če vedo 526. mogoče s stanovaujein. B»rkovlje-Bo- 1275 To In ono. Eksplozijs pri Krakovem. Kakor se nani poroča z Dunaja, je kore^cnideinca »Her-zog« objavila včeraj po cenzuri odobreno poročilo o veliki eksploziji municijskih skladišč v Mogilah pri Krakovem. Na osem kilometrov razdalje so v Krakovem šipe popokale in grom je bil tako hud, da se je ljudstva polotila nekaka panika. Mr.tvih je 48 oseb, samih t^pničarjev, in veliko je težko ranjenih. Umeje se, »da se o vzrokih te eksplozije nič ne ve. - Ltomd Andrejev ruskemu narodu. Znani ruski pisatelj Leonid Andrejev je naslovil na ruski narod nastopni a>pel: Ne obupujte! Ne izgubite vere v rusko revolucijo. Gotovo, strašno je, ko vidimo, kaiko zdravi, dobro obrnjeni vojaki že po po*vem strelu brezvestno beže in puščajo svoje lojahie tovariše na cedilu. Teh strahopetcev, huiiobnežev in sužnjev Bi ustvarila ruska revolucija. Ta je šele 4 mesece stara, dočim je avtokracija vladala tisoč let, je v tem času ru^Ki narod i z popačila, udu-šila čiLt dolžnosti, ustvarila tisoče sužnjev in je Rusi>o pre napolnila s toliko ovai-uhov, oglcauhov, izdajalcev in bajuiatov. Kar je danes, je strašno. Bodočnost ne manje. Starčki plakajo, ko danes čitajo časnike. Smehljaj je izginil, ali v svojem trpljenju in solzah najde Rusija zopet svojo srčnost in svojo moč. Le poštenje more rešiti Rusijo. Združite se, pošteni ruski državljani, ter izženite iz svoje srede izdajalce in lopove, najhujše sovražnike mlade ruske svobode! pokrivala, pletenine, cunje vsa-» ke vrste ter plačam po 60 vin. Zaklje plačam do K 3*50. ACCG, Acq:ie-dotto št. 15. 1277 Spcseiroe išče — pod ugodnimi pogoji — iblrsko podjetje, pri katerem se lahko dobi tudi stanovanje in hrano. — Predstaviti se osebno v Trstu pri tvrdki Fratell! Stock & Comp. ulica Lazzareito vecchio 24 od 9 do 12 predp. in od 3 do 6 pop. Francesco Del Btanco je odpil zopet svojo : BRIVNICO : o unci TorreRte fteu. 10, m mM m. 1 Glovimnl. Priporoma m m o j. občinstvu. JADRANSKA BANKA Trst, Via Csssa cSi Rispsrralo 5 (Lastno poslopje! Kapital In rezerva K 13,300^09.- FXLLJAL.ee : Duaaj TegetbofstiAssd 7 0 Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metkovii, Opatija Split, Šibenik, Zada'. VLOGE NA KNJ121C£ 31 0 ■ o ==— od dn«va vloge do dneva vzdiga. Hentmi da v »V plačuj« banka svojega Obrestovan je vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. - A krede ti vi čeki in nakaznico na vda tu-ic inozemska tr£i£ža. KUPUJE IN PRODAJA: vrednomue papirje, rente, obligacije, zastavna nisma. priionte'e. delnice, sredite itd — VALUTE IN DEVIZE PREDUJMI aa vreduostne papiije in bla^ro ležeče v jamih skladiščih. SAFE DEPOSrrS PROMEKE.---Produ j a sr«Čk razredno lote rije. Zavarovanje vsakovrstnih papiijer proti kurzni izgvhi, revizija žrebanja srečk L i d breaplačno. Stavbni kredit, reoibours krediti. Borzna naročilu. — Tnl"«. o. MENJALNICA.--— ESKOMT MENIC. Telefoni; 1463, 17!'3 in 2«7ti Uredno uro: od 9 d) 1 popr.i^nc« Brzojavi: JADRANSKA S as: DAROVI. Moški podružnici CM D daruje g. Pi^an K 6. Denar izročen blagajniku. Prostovoljni deneski za vdovski in si-rotinski sklad pri c. kr. črnovojniskemi okrajnem poveljstvu štev. 2/ v Ljubljani. Glasom poročila upravnega odbora »iošii so temu skladu sledeči denarni prispeviki: XK. iizkaz: Josip Banoli, rnedik. akce-sist. 10 K; Piiul Potiorek. posestnik, Prušnik pri Zagorju. 4 K; Josip Ooljev-šček. tovarnar. Ljubljana. 4 K: Josip Zo-ra^ec, posestnik, Podturn pri Trebdnem, 4 K; Martin Špolar, posestnik. Ceštsnce pri Trebelnein, 1 K; Franc Zevnik, posestnik, Čatež, 2 K; Airtom Hočevar, posestnik, Gernuilje, 2 K; Josip Vofcač, trgovec, Dob ovc, 10 K; Franc Perhauc, do-mobr. evidenčni nadofrcijal v. »p. Krško, U K; Fraiic Saje, posestnik, Brezje pri Trebelnem, 5 K; Anton Cinkole, občinski predstojnik. £kocian. 4 K; Ivan Repič, domobr. evidenčni oficiial, Krani, 10 K; Ivan Schmairtz domobr. evidenčni asistent, Rudolfov o 5 K; Okrajna socinija, iz kazenske zadeve. Ilirska Bistrica, 10 K; Davorin Rovšek, fotograf, Ljubljana, 10 K. I fev •e k (0 > vsaki vešer eb 9Va inrinf m in« mm. Ka®F ion® Raprc^a; S v ZEMLJIŠČA v Trstu ali v bkoElci naj pošlje svols natančne pismene ponudb« na Ins. odd. Edinosti pod „Zemljiška" :: HALI OGLASI nn : »e ra«»najo po 4 «*ot. bM*Jo. k f'fl LJLJ I kasto« ii«k»n« tesvd« •• ni* { L-Jl-J Uo nini ^i. -OLJI: priatojbiu SMŠft tf iUtiak. :|LJLJ Vlinlm ^^ kole a za manjši roz, zmvu. ali AUPim stara. Naslov: Totak^raa 1'udboj Sv. Irmm spodnji 508. dOS3 Zlcternlca G. Pfino v Trsta se Jc prticHU nn Corso it 1» v blvio r!tttarn!co O. Xercowlt» & FT^Ko. VeTfka Izb era srcbritfh in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. dm Fon|gi. mi koavervo v «t«kWatcsh ali teii v večji 4. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. termšk * Tralu. mL UMETNI ZOBJE dobro mložno kavo ae doki pri K&p^&k «L H11 ■ JA. Odfto b 4k»10 . .1279 -•n— v-^-fS^ v'