PRIMORSKI DNEVNIK
________GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
[go_VI - Štev. 96 (1784)
Načela Osvobodilne fronte naj bodo luč, l(i nas stalno vodi k uresničenju naših teženi.
Iz govora FRANCETA BEVKA
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 2k. aprila 1951
Cena 15 lir
TRŽAŠKI SLOVENCI SMO V NEDFI JO DOSTOJNO PROSLAVILI NAJPOMEMBNEJŠI DOGODEK V ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA
STRNIMO	NAS
Ustvarimo enotno narodno fronto!
j* poudaril
predsednik glavnega odbora OF tov. >movine nam je prinesel tov. France Bevk, Pozdrave goriških, beneških in koroških bratov pa tovariši Šuligoj, Predan in Singer
.	  v	svojem	slavnostnem govoru pcuacu
ranko Babič - Pozdrave bratov iz svobodne domovine nam je prinesel tov. France Bevk,
»efm ^dionu «Prvi maj» so v Plapolale zastave. Ljud-
rtuo
iuiy.....Je zbiralo, da proslavi *£?***”*«* slovenskega PrpriJ’	’.	ko	s0 Pred 10 leti
PoIit;-aiWl vseh slovenskih iestnvl-l!l s,cttPin na skupnem tont U ustanovili enotno
‘o<btic„l?Vencev’ ki ™1 b0 roj)- usega slovenskega na.
jem ,u 0rbijproti okupator-*lcP ® Svobodo, za človečan-^P'TCe’ Za združeno, sv o-■ Slovenijo . Osvobodilno
»£"*-*» mesta so pri. fe/i pr3*^ so tudi iz okoli-»enci ' da b} wfco vsi Slo-Udeiena Tržaškem s svojo dl i*° na Proslavi dokazali, •ti j. l3° Osvobodilno fronto, *fepn uziia vse Slovence v k° tftoAnJi?°ni' danes prav ta Doz val	takrat,	ko	nas	je
fco a V boj. in kot takrat
?(? Ti,,	m	K.U[ KiKTlltj
fei T^tboslavna Jugoslovan.
0,l;obnRi osvobodila Trst. itškim ”a fronta je nam tr-Pot (jn .Slovencem pokazala feti , tIS”h idealov, za kate-l8‘j*^0. zaman težili dolga sto. JOjeo!,; se danes, čeprav nismo <k n Popolne svobode; vemo, ,e9Ii ui??» po zaslugi OF do. o*emj arle tudi na našem "ioro™ svoboščine in da se "»Prc-0 Po nadelih OF boriti >0r'kll.Za Uaše narodnostne in £ ne Pravice.
^ vela. se napolnile tribune Nfeu stadionu, je odprl Nda^j.10^. Miro Prešel z
*2?. n
Xv jV? letos poteče 10 let, Miijfi6 v Ljubljani usta-i^enst Osvobodilna fronta Ito,- 600 naroda. Kot so po-
Vi* odki’ni bila ta cd!o-
Sjj_ rešilna, pač pa je tudi našemu narodu samo. % 'n-i?d kmečkih puntov da več s tako silo
vrela
i«e ,nn dan. Teptane in za-
tisto« venske množice so si
l>)T?0Uit.,,’,'- r\T? _______7	—
»^'rist 3'0 OF skovale $vo-*o gibanje, ki si je po. U°1 Politični in voja. s { °9ram».
S atv£.Če*edami je tov. Pre-tu obl * . Proslavo, posvečeno yeHučici OF ter u imenu riJ>ne-ia odbora pozdra-
^n~‘.deleg acij0	Osvobodilne
ju^iane> ki jo je
JSan'	France	Beufc,
efee°o? Koroške Gorice in >- r Slovenije.
X
♦u ki *
v^nid? *ou- Prešel prečital k^ Pon A* so i° tržaški pla. 'i^timh na vrh Triglava
svobode slovenske
*	•	ob	prazniku	OF.
. *t& .	____
1e tovoril tov.
.fernokratične
Italijane
Eugenio
Oti fcTv to,;' Euoe
St?«	?e.poudaril da
zdruzila
jSe.«* fašizmu uL®0 S!r>?n Kalijane. Medtem y<crit}^_enc-i z ostalimi jugo.
BRANKO BABIC
FRANCE BEVK
EUGENIO LAURENTI
MI RO P RESE
/z govora tov. Babiča
V začetku svojega govora je tov. Branko Babič poudaril, da proslavljamo 27. aprila najpomembnejši dogodek v zgodovini slovenskega naroda — združitev vseh naprednih sil slovenskega ljudstva v enotno, vsenarodno politično organizacijo — Osvobodilno fronto.
Nacifašistične armade so cele narode zasužnjevale. Tudi nad slovenskim narodom je bila
1941. leta izrečena smrtna obsodba. Vsako pasivno čakanje bi pomenilo počasno umiranje. Toda slovensko ljudstvo je zaupalo svojim lastnim silam, se združilo v Osvobodilno fronto in skupno z ostalimi narodi Jugoslavije začelo vsenarodni u-por. Porušene so bile vse meje, ki jih je grabežljivi tujec zarezal čez slovensko zemljo. Štiri leta se je slovenski narod
boril v neenaki borbi in končno slavil zmago. Toda kljub temu je zadela naš narod nova krivica. Razdelitev Jugoslavije v interesna področja velikih sil je sicer propadla zaradi junaške borbe jugoslovanskih narodov, vendar je ostalo slovensko narodno telo okrnjeno. Del primorskih Slovencev je ostal izven meja svobodne domovine in tudi Slovenska Koroška je bila prodana.
Kljub tem krivicam pa je slovenski narod stopil v no\-o življenje. Delovno ljudstvo je prevzelo oblast in začelo graditi socializem. Samostojnost jugoslovanskih narodov pa ni bila po godu zavojevalnim težnjam ruskih birokratov, ki so si hoteli podrediti vse narode vzhodne Evrope, da bi jih izkoriščali. Začeli so s pritiskom na Jugoslavijo, toda jugoslovanski narodi so odbili vse dosedanje napade in nadaljujejo danes z borbo za pravico ter dajejo vzgled vsem svobodoljubnim narodom, kako je treba braniti neodvisnost svoje zemlje ter pravico do lastnega življenja. Kljub velikim težavam. ki jih novi Jugoslaviji povzroča Kominform, si jugoslovanski narodi grade svojo lepšo bodočnost.
Ko Slovenci izven domovine praznujemo najpomembnejši dogodek v naši narodni in politični zgodovini, se čutimo bolj kot kdaj koli prej nerazdvojno vezane s svojim matičnim narodom. Vsak uspeh in napredek Slovencev v domovini je tudi naš uspeh. Od tu tudi črpamo silo za nadaljnjo borbo za naš narodni obstoj in razvoj. Niti Kominform niti nobena druga sila nas ne bo mogla oddvojiti od slovenskega naroda. VsaK poskus, izkoristiti tržaške Slovence za imperialistično in petokolonaško politiko Kominforma bomo neusmiljeno strli, kakor smo uničili petokolonaše in okupatorjeve hlapce y narodnoosvobodilni vojni. Vse poštene tržaške Slovence in ostale izven domovine pozivamo, naj spregledajo, za-puste kominformistične izdajalske vrste in se vrnejo zopet k svojemu narodu! Qb spominu in zgledu leta 1941 strnimo zopet naše vrste in ustvarimo e-notno narodno fronto ter bodimo glasniki bratstva, enakopravnosti in miru med narodi! (Druge govore in poročila objavljamo na J. strani)
I
PO o
STAVKAH V A N G L E § K I VLADI
DANES IMENOVANJE NASLEDNIKOV Anenrina Bevana in Harolda WUsona
Poleg ministra za delo je odstopil tudi minister za trgovino Wilson V govoru pred spodnjo zbornico in v pismu Attleeju podaja JBevan razloge za svoj odstop - Pri glasovanju je JBevan podprl vlado
LONDON 23 — Spodnja zbornica je danes zvečer odobrila vladni predlog za zvišanje železniških tarif za prevoz blaga. Bevan je -lasoval za vladni predlog, vendar je bila današnja večina (297 proti 293) najmanjša, kar jih je vlada doslej dobila y proračunski debati.
Soviefski sateliti izvajajo
organizirano protijugoslovansko akcijo
!■	j	?arod’ dosegli no.
tu.tfiriln lcn° državo, upor j® v Severni Italiji ni S	»*Peha.	ker
vodstva. Toda ,n - 0 ljudstvo bo našlo
PraVl
Čestitke maršalu Titu ob uspešni operaciji ■ Veleposlanik Allen v Kumrovcu - Nova sovražna dejanja bolgarskih in romunskih oblasti -Preganjanje Jugoslovanov v USR
!o pot.
rav tov. Bevke
0s„>hienu j
J ie med drugim dejal,
ni	U1USIIH uejai,
bni	doživljal veli-
K Smeti "e bo n>koli mo-
moža
bilo za kofU“T° gibanje, ki je i v- ^sovor na smrtno
5*» 0bw’. kaS
lW?SvobQtiIiiCa’ ka» bilo J° gibanje, ki
°o v u>“V’vor na smrtno i(l	io	bila nad na-
i*r.pkla nacizem » * m&.Z«odilo se je. česar 'j^roda- kova' 0(3 ma-
» SP z soli' ©Iriilt1 hiriogo močnejšemu
M, Ke-^a . s’ °brani živ
Xa.v>ie,
I
Vrbino
tlar0ri!. Prii-akova! o*3 ma uprl se ie "7 cfnli
I
!
I
*** j — »J
i*?1? vseb^a vnanji obliko in
SkJSSEz
—Ja	partija
Polna izkušenj iz ihn j .°la. je gibanje vo-
;fcjHoociPin°. Boj je b:l uspe Sl*1? Wan;kJ narodi ao si Hk^iair, državo na teme-lf j'čn?K pravičnosti in de-Cn'h svoboščin
S'> *a<v* b'<5? Osvobodilna
bas u. vence, ie bl,a sk,,J ki smo živeli izven domovine. Nad
l^Pne
Pklrll^V ^1*?° se borili zn naš
tS?'
s^viij «te smo enodušno
č s."vili n ,5mn enodušno re« *V(,*bodiln° fronto M jen	Z	velikimi
sv0^nlmo1r.sko Uudstvo fi ! Clv 0j doJLaV0^0 P° svobo-pa je potr.
o., pPaj z F,* V- ki i° ie ho. % obcnailn 'lmi Slovenci.
naraJronta k> ie vo Ko^o ^div trdem boju.
V'snost in gospodar-zamejski Sloven-
ntn fvoie narodne tbe fPraviee. Načela O-
:ata'no bodo lu«.
k uresniče-
Va
l>0 rt
^'^Ve9 piozri0&ta,ih delegati stramiVe- obiavlia; Vtlrii med 3 je- na Pro' X r^Obte dnik 0svo’ ^®bič, 29 STO tov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Maršal Tito je sprejel veliko število bo-zojavk, v Katerih mu delovni kolektivi, organizacije, razne ustanove itd. izražajo želje za Skorajšnje okrevanje. Med telegrami je tudi čestitka doyena diplomatskega zbora, angleškega veleposlanika Charlesa Pea-ka. ki pravi; «V imenu svojih tovarišev iz diplomatskega zbora in v svojem osebnem imenu Vam najprisrčne je čestitam ob uspeli operaciji in izražam najboljše želje za skorajšnje okrevanje».
Ameriški veleposlanik George Allen je včeraj prisostvoval v Kumrovcu, rojstnem kraju maršala Tita, svečanosti, ki je bila tam organizirana v počastitev zveze med vasjo Kumrovec in ameriško vasjo Chester. Kot je znano, je bil nedavno med tema divema vasema dosežen sporazum o tesnem sodelovanju na kulturnem in drugih področjih. Prebivalci obeh vasi so sklenili, da bodo vsako leto aprila praznovali «Dan Chester?Kumrovec».
Na povratku se je poslanik Allen ustavil v Zagrebu kjer je obiskal predsednika hrvat-ske vladie dr. Vladiinira Balca-riča in se z njim razgovarjal približno eno uro.
Novi momenti v protijugoslovanski kampanji kominformi-stičnih dležel kažejo, da -e te dežele vse bolj združujejo v organ izirani proti j u goslovanski akciji. V zadnjih treh dneh sta Bolgarija jn Romunija izvedli akcije, ki pomenijo zelo resno ogrožanje nadaljnjih odnoša-jev z Jugoslavijo, iz CSR pa so se izvedela nova dejstva o preganjanju Jugoslovanov.
V Bolgariji je bolgarska policija zadržala avtomobil jugoslovanskega odpravnika poslov Stamoja Stojkoviča ob vhodu v mesto Pazardžik. Stojkoviču so tam zadržali tri ure in pol in medtem z njim slabo ra v nali. Uradno poročilo, ki je bilo ob tem dogodku izdano Beogradu, poudarja, da pome-
predstavniku najnovejše dejanje bolgarskih policijskih oblasti v gonji proti jugoslovanskim predstavnikom v Sofiji in obenem grobo kršitev osnovnih načel narodnega prava.
Skupina sedmih jugoslovanskih državljanov, ki so včeraj prišli v Beograd iz CSR. pripoveduje o terorju, ki ga morajo prenašati Jugoslovani v CSR. Člani te skupine so v CSR živeli še pred vojno. Od leta 1948 so jih kot jugoslovanske državljane začeli preganjati. Vsi so preživeli v ječah več mesecev, nekateri po tudi več kot leto dni; nikoli iim niso obrazložili vzroka aretacije. Vsi so izrekli hude obtožbe proti češkoslovaškim oblastem; govorijo o preganjanju Jugoslovanov in celo o ubojih.
Precejšnje število Jugoslovanov trpi hude muke v uianovih rudnikih v Jachimovu, kjer delajo skupno z desettisoči obsojencev in internirancev. V Jachimovu so zelo pogoste nesreče, pri katerih izgublja življenji na desetine ljudi Od Jugoslovanov so doslej v uranovih rudnikih našli smrt Petar Br-stulo, Petar Strelič, Drago Bilič iri Franc Tadič, verjetno pa je število smrtnih žrtev še: znatno večje.
Romunski kominformisti so daints izvedli novo hudo ob mejno provokacijo. Okoli 9.30 je 30 romunskih vojakov neka. ko kilometer in pol odi Jakši-čeva blizu VeLike Kikinde, za. čelo s puškami streljati na dva jugoslovanska stražarja. S streljanjem se ščitili drugo skupino osmih romunskih vojakov, ki je prodirala na jugoslovansko ozemlje z očitnim namenom, dd ugrabi kakega jugoslovanskega obmejnega stražarja. Sele ko jugoslovanski stražarji začeli streljati, so se Romuni umaknili z jugoslovanskega ozemlja. Po incidentu so na jugoslovanski strani meje ujeli romunskega vojaka Rusu Gherghiuja. ki je izjavil, da pripada VII. bataljonu romunske varnostne službe in da je
ob tej provokaciji podvzelo odgovarjajoče diplomatske u-krepe
R. R.
Sporazum za zgraditev
evropske cestne mreže
2ENEVA, 23. — Predstavniki Avstrije, Jugoslavije, Italije, Norveške. Švice in Turčije so sporočili, da imajo njihove vlade namen podpisati izjave v okviru OZN za zgraditev velike evropske cestne mreže. Tozadevni protokol bodo v krat kem podpisali v Lake Succes-su. Evropska cestna mreža za mednarodni promet bi obsegala 54.000 km. Gospodarska komisija za Evropo bo določila program za finansiranje teh del. Ustanovili bodo evropski urad za cestni promet, ki bo preskrbel in upravljal potrebne fonde.
Eisenhower danes v Vidmu
RIM, 23. — Jutri pričakujejo
LONDON. 23. — Nesoglasja v laburistični vladi, o katerih
ni to odvzemanje svobode ju-1 rojen lete 1927.
I gcBlovanskemu diplomatskemu I Zunanje ministrstvo FLRJ je
v Vidmu obisk generala Eisen-howerja, poveljnika atlantske vojske. Danes so že prispele v mesto razne italijanske voja. ške osebnosti, jutri pa pričakujejo tudi načelnika glavnega stana, generala Marrasa. V Vidmu je tudi že ameriški pol. kovnik Walters, član Eisenho-werjevega glavnega stana.
Jutri, v torek 24. aprila, bo Po vsej Italiji stavka delavcev v prevozu. Uradniki italijanskih železnic bodo stavkali 5. maja, splošno stavko pa bodo izvedli 19. maja, ker namerava vlada uvesti reorganizacijo železniške uprave, ki predvideva znižanje plače za številne uradnike. CGIL pa grozi s splošno stavko v znak solidarnosti z državnimi uradniki, ki zahtevajo zvišanje plače. Vlada je danes ponovno odbila te zahteve in se sklicevala na proračunski deficit in na ogromne upravne stroške, ki jih zahteva birokratski aparat (polovica vseh dohodkov!).
so govorili že dali časa in ki jih je povzročil državni proračun, so ae včeraj jasno pokazala z odstopom ministra za delo
Aneufltas -
glasnika levega krila laburistične sftramke. Bevanu. ki je že pred objavo proračuna izjavil, da «ne bo ostal v vlada, ki bi odpravila brezplačno zdrav-sibveno skrbstvo«, sie je danes pridružil minister za trgovino Harold Wilson. ki je bil s 35 leti najmdajši angleški minister v zadnjem stoletju. Zvečer se je na hodnikih spodnje zbornice raznesla vest, da je odstopil tudi parlamentarni tajnik ministrstva za državne dobave, John Freeman. Nasprotno pa zatrjujejo, da bosta minister za državne dobave. George Strauss, in minister za vojsko, Strachey, ki tudi pripadata Be-vanovemu krilu, ostala V vladi.
Bevan, ki je podal ostavko s pismom ministrskemu predsedniku Attleeju, v katerem pravi, dia ga je k njegovemu sklepu napotil dlržavnd proračun ki da je «slab proračuna, je danes po angleški tradiciji v spodnji zbornici razložil r./loge za svoj odstop.
Bevan je zatrdil, da je angleški načrt za oborožitev ki znaša 4.700.000.000 funtov šterlin-gov, «neureanjičljiv, ker ni dovolj’ surovin, orodnih strojev in drugih sredstev«. Krivdo za to nosi je rekel Bevan, »anarhičnost’ ameriškega gospodarstva«. Dejal je, da povzroča nihanje v gospodarskem življenju ZDA v svetu« ogromno inflacijo, ki ogroža gospodarstvo evropskih dežel«,	kopičenje	rezerv' pa
ima za	posledico pomanjkanje
surovin, z izgledi. da se evropska civilna proizvodnja skoraj popolnoma ustavi.
Bevan je nato kritiziral angleško	finančno	ministrstvo,
češ da je v njem »preveč gospodarskih strokovnjakov«, med katere šteje tudi ministra Gait-skella.	«Proračun	je dosegel
trojen uspeh, je rekel bivši minister za delo, in sicer je bil dobro sprejet v Cityju, zadovoljil je opozicijo in ogrozil enotnost laburistične stranke«. Pozval je nato poslance, naj finančnemu ministrstvu ne zaupajo. češ da je njegova politika ta, da «z več denarja nakupi manj blaga«.
Po govoru, ki je trajal tri-četrt ure, je Bevan odšel iz spodnje zbornice, držeč pod pazduho svojo ženo, ki ga je spremljala, V parlament se je Bevan pripeljal z najbolj ljud skim londonskim prevoznim sredstvom — s podzemsko železnico.
Poročajo, da je po Bevano-vem govoru vladala v parlamentu grobna tišina — ne odobravanju ne protestov ni bilo slišati, le nekateri poslanci so šepetaje med sabo komentirali njegove izjave.
Podobne razloge kot v govoru je Bevan razložil tudi v svojem pismu Attleeju. Iz pisma je še bolj jasr.o videti, da v sporu ne gre samo za o-brambni proračun — Bevan nikjer ne napada angleških namenov, da se oborožijo, temveč predvsem za to, od kod dobiti sredstva za kritje povečanih državnih stroškov. Bevan vztra. ja pri popolni izvedbi laburističnega zdravstvenega programa, ki je uzakonil brezp’ačno zdravniško pomoč za vsakega prebivalca, britanskih otokov, in nasprotuje prihrankom, ki jih je Gaitskell predvidel s tem, da bi si morali Angleži sami plačati polovico stroškov zg
zobne proteze in naočnike. Poleg tega se upira vladni finanč. ni politiki, ki skuša — ob splošnem, pomanjkanju surovin in spričo potrebe, da se za izvedbo oborožitvenega načrta precejšen del britanske industrije mobilizira za vojno proizvodnjo — z zvišanjem cen vplivati na zmanjšanje civilne potrošnje.
Odstop dveh ministrov postavlja Anglijo pred dva problema:	bodočnost	Attleejeve
vlade in razvoj v laburistični stranki. Obe vprašanji, čeprav je prvo mnogo širše, sta tesno povezani: odmev Bevanovega koraka v laburističnih vrstah, predvsem pa med laburistično poslansko skupino, bo odločal o usodi vlade. Poleg tega pa je dal Bevan konservativcem možnost, da postavijo še tretje vprašanje: nove volitve. Danes so se že čuli prvi glasovi, ki zahtevajo čimprej izvedbo splošnih volitev. Sploh se pa zdi, da vlada z volitvami, o katerih je že bilo govora, ne bo mogla dolgo odlašati.
dnevi v parlamentu, predvsem pa glasovanje o zobnih protezah in naočnik; če bi bil vladni predlog odbit, bi morala takoj razpisati nove volitve.
Po vtisu, ki prevladuje danes zvečer, je soditi, da levi laburistični poslanci sicer odobravajo Bevanovo stališče, da se pa vsi ne strinjajo z njegovim izstopom iz vlade v trenutku — pravijo — ko poskuša dati Morrison angleški zunanji politiki večjo tehtnost in je bolj kot kda-j koli poprej potreben opore v laburistični enotnosti. Zaradi tega menijo, da tudi skupina «Keep left« ne bo glasovala proti vladi. Podobno je tudi izjavil njen najvidnejši
Vlada se je sestala danes predpoldne pod Morrisonovim predsedstvom (Attlee je v bolnici) in razpravljala o položaju. Seji ni prisostvoval Wilson, ki je takoj nato sporočil svoj sklep o odstopu. V dobro obveščenih krogih menijo, da bo vlada že jutri sporočila nova imenovanja. Določiti bo morala tudi naslednika pokojnega Be-vina, ki je bil lord — čuvar pečata. Največ verjetnosti prisojajo mnenju, da bo za novega ministra za delo; imenovan Alfred Robens, sedanji parlamentarni podtajnik ministrstva za gorivo. Govorijo pa tudi, da bi B e vanov naslednik utegnil postati sindikalist Griffiths, sedanji minister za kolonije. Minister za trgovino bQ verjetno postal sedanji pravosodni minister Sir Hartley Shawcross. O-benem govorijo še o nekaterih možnih spremembah v vladi.
Obstoj vlade pa je v sedanjem položaju, ko znaša teoretična vladna večina, v parlamentu komaj sedem glasov, odvisen od razpoloženja laburističnih poslancev. Ob taki minimalni večini bi utegnila igrati skupina »Keep left« (»Krenimo na levo«), ki je Bevanu zelo blizu, kljub svoji maloštevil-nosti — morda deset poslancev
odstranjena bojazen Avstralije in Nove Zelandije v zvezi z oborožitvijo Japonske. Predvidene pogodbe z Japonsko z ene strani in z Avstralijo in Novo Zelandijo z druge strani ter že obstoječi dogovor s Filipini bo. do •'ovezani in se bodo pozneje lahko združili v en sam pakt.
Iz Londona še javljajo, da je nocoj odpotoval v Washing ’< n voditelj odseka za Japonsko in Tihi Ocean v zunanjem m,-nistrstjru, Johnston, kjer se bo udeležil razgovorov z ameriškim državnim departmanom o vprašanjih mirovne pogodbe z Japonsko.
Danes so bile na vsem Ja. ponskem občinske volitve za
.Tr?lJ!uniir rZtanJ	1	'Molitev	179.000	občinskih	SVe-
predstavnik, poslanec Grossman t^^icev. v pooblaščenih krogih pripisujejo tem volitvam
ki je dejal, da bi bilo levo krilo laburistične stranke tisto, ki bi največ izgubilo, če Bevan, zdaj ko je izrazil svoje kritike vladne politike, ne bi «lojalno podpiral laburistične vlade«. Zdi se torej, da bi bilo prezgodaj govoriti o vladni krizi.
veliko politično važnost. Prvi podatki bodo znani jutri zjutraj.
ZDA proti omejitvam
japonskim ladiedelnipam
WASHINGTON, 23. — John Foster DuPes, Trumanov posebni odposlanec na Japon. skem je danes dal razumeti, da bodo ZDA zavrnile vsak britanski poizkus, omejiti japon. sko ladjedelniško industrijo. V izjavi, ki jo je podal pred odhodom iz Tokia, je dejal, da se bodo ZDA uprle vsakemu poizkusu, da bi vsilili Japonski omejitve, ki se ne morejo uve“ sti za druge suverene države.
Britanski načrt japonske mi. rovne pogodbe, izročen pred dvema tednoma ameriški vladi. hoče namreč omejiti japon. ske gradnje ladij na tonažo, ki bi bila približno enaka pred' vojni tonaži.
Kakor javlja časopis «Asahi», bi po podpisu mirovne pogodbe z Japonsko ostale na Japonskem štiri ameriške divizije, «če se ne bi položaj na Tihem oceanu normaliziral«^ List prh pominja, da bi te cete ostale na Japonskem vsaj štiri ali pet. let. Višina letalskih in pomorskih sil pa bi ostala sedanja.
V razgovoru z dopisnikom «U. S. States and World Re-port« je Dulles izjavil, da predlagani obrambni pakt med ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo predvideva ustanovitev posvetovalnega organa, v katerem bi bile zastopane omenjene tri države. Pakt ne predvideva premestitve ameriških Set v Avstralijo in Novo Ze-landijo. Pripomnil je, da je ta
DETROIT, 23. — OdtpustiM so 3.700 tramvajskih In avtobusnih vozačev, ki so v soboto začeli stavkati. Zupan proučuje s pred-
Gromikova obstrukcija
na pariški konferenci
PARIZ, 23. - Predstavnik francoske deiegacijie na. konferenci namestnikov je izjavil, da na današnji seji, ki ji je predsedoval Jessup, niso dosegli nobenega napredka, Grcimiko je predvsem zvračal na. zahodne države in zlasti na ZDA odgovornost, ker se niso izvedli sklepi, ki so jih sprejeli v OZN v decembru 1946 za znižanje ali omejitev duortžifve.
Glede mirovnih pogodb z Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko je Gromilko zatrjeval, ra je sovjetska delegacija pripravljena sprejeti vključitev tega vprašanja v dnevni red, toda pod posebno točko, ki naj vsebuje tudi mirovno pogodbo z Italijo, izvedbo določb, ki se nanašajo na Tržaško ozemlje", in vprašanje pogodbe z Avstrijo. Poudaril je še, da želi njegova delegacija razpravljati tudi o ameriških bazah v Evropi.
Po običajni prekinitvi seje je francoski delegat Parodj pozval Gromika. nai se prepriča, da so zahodne države zaskrbljene zairadli nekaterih določenih dejstev, kiaikor n. pr. vojna na Koreji. Poudaril je, da je politika zahodnih držav izključno obrambna.
Po kiraitkih izjavah Daviesa je Jetssuni zavrnil izjave- sovjetskega delegata
KAIRO, 23. — Novi jugoslovan* ski minister v Izraelu Dušan Brstič je danes z letalom prišel v Kairo.
HONG KONG, 23. — Pet bivših japonskih vojnih ladij, ki so jih
stavndki AFL, kako naj se za- j bile sovjetske oblasti zaplenile po jamči promet v pričakovanju do-1 japonski kapitulaciji, so izročil) končnih sklepov v sedanjem sporu. I LR Kitajski.
Ulova kitajska ofenziva
na korejskem bojišču
Proboj fronte OZN n« treh točkah srednjega in zahodnega bojišča - Siloviti topniški dvoboj
- važno vlogo jezička na teht-1 pakt doprinos k nagli sklenitvi niči. Odgovor bodo dali bližnji' iaDonske noaodbe. ker te s tem
japonske pogodbe, ker je s tem
Načrt iranske komisije za petrolej za nacionalizacijo -Možnost sporazuma z „Anglo lranian"?
TEHERAN, 23. — Tisk objavlja nocoj, da je podkomisija za petrolej, ki je imela nalogo predlagati parlamentarni komi. siji načrt g izvedbi nacionalizacije petrolejske industrije v Iranu, zaključila svoje delo. Načrt podkomisije je baje sledeči: sestavila naj bi se komisija predstavnikov vlade in obeh zbornic, da prouči dokončno izvedbo nacionalizacije. Podkomisija ne izključuje možnosti, da bi se poslužili tujih strokovnjakov za izkoriščanje petroleja v Južnem Iranu. Ce bi komisija ir.' parlament odobrila načrt podkomisije, bi družba «Angl»Iranian Oil Company» spremenila svoja pravila, ne bi bil pa izključen sporazum med iransko in bri-
tansko vlado na novi podlagi.
V Abadanu, kjer je stavkalo 30.000 delavcev, se je do sedaj vrnilo na delo 13.000 delavcev. Včeraj so študenti v Teheranu priredili demonstracijo, da pod. prejo stavkajoče delavce. Obveščeni krogi So mnenja, da so to stavko organizirali elementi stranke Tudeh. Skrajni desničarski elementi so skušali izzvati nerede, posredovala pa je policija. Bilo je 12 ranjenih.
Medtem pa javlja jutranji tisk, da je iranska vlada izročila britanskemu poslaniku v Teheranu odgovor na angleški protest v zvezi z neredi v Abadanu in* v drugih petrolejskih središčih. Ne ve, kakšna je vsebina odgovora.
TOKIO, 23. — Kitajci in Severnokorejci so pričeli s pomladansko ofenzivo, ki so jo ie dalj časa pripravljali. Napadli so predvsem na sredo jem in zahodnem bojišču. Sile OZN so danes popoldne odibile vse napade' na srednjem bojišču, na zahodnem pa so jim morale odstopiti svoje dosedanje položaje in pričeti z resno obrambo. Kitajci napadajo v valovih, bore se zelo zagrizeno in južno od (Jorvona so našteli zavezniki 2.000 mrtvih vojakov pred svojimi obrambnimi črtami. Pričetek napada so napovedali kitajski in severnokorejski topovi, katerim so kmalu odgovorili tudi topovi sil OZN. Razvil se je strašen topovski dvoboj. Ena topniška divizija je izstrelila v 12 urah 12.000 granat.
Po zadnjih poročilih z bojišča, se Kitajci in Severnokorejci trudijo, da bi čim bolj utrdili mositišče preko reke Imjin, severno od Mun&ana, ki je dolgo 24 km. Nadalje so pro-drli z eno divizijo zahodno od ceste Seul—Kumihwa na srednjem bojišču. Severno zahodno od Chuochona, ravno pod 38. vzporednikom pa so v manjših skupinah prodrli čez zavezni. ške položaje.
V boje na fronti so uspešno posegla tudi letala sil OZN, ki so danes oipolidne opravila že 300 poletov. V®o noč so spušča, la rakete, s katerimi so razsvetljevala ceste in na njih tolkla kitajska in severnokorejska vozila. Uničila, so 100 tovornih avtomobilov in 4o topov, ki so prihajali predvsem iz področja Pjongjanga. Pomagala so jim tudi mornariška letela. ki so med drugim, bombardirala močno utrjene kitajske in severnokorejske položaje. Včeraj so vel e trdnjave «B-29» z jaipNonskiii letališč napadla jevemokort jska letališča Anak. Sinmafe, Sarivon, Jonipo in druga.
Iz Tokia so javili. da so častniki sil OZN mnenja, da Kitajci in Severnokorejci še niso vrgli vseh svojih razpoložljivih sil v bitko. Sedaj preizkušajo glavno obrambno črto sil OZN
Včeraj je dejal novi povelj-
nik 8. armade na Koreji, gene* ral James Van Fleet na tiskov* ni konferenci, da je mogočej
da bodo Kitajci in Severnokorejci po dveh obdobjih korejske vojne, sedaj v tretje poslali nove ((prostovoljce«. »Mogoče je, da nam bo nasprotnikovo letalstvo zadalo udarce; Pripravljeni smo na to in če bi morala 8. armada boriti se proti tem »prostovoljcem«, bi to nalogo opravila«. Ob koncu je povedal general, da je v zadnjih dneh obiskal čete na vseh treh bojiščih in izjavil! »Ce bi nasprotnik mogel videti, kar sem jaz videl, bi se hotel vrniti domov«.
Prav zanimivo izjavo pa j« dal poveljnik ameriških letalskih sil za Daljni vzhod, gen; Stratemeyer. Dejal je, da sil« OZN na Koreji ne bi mogle zaustaviti odločne kitajske ia severnokorejske letalske ofenzive, če ne bi mogle bombardirati sovražnikovih oporišč v Mandžuriji, ki jih sedaj grade; Omer.il je, da je v sedanjem trenutku nemogoče prekoračiti reko Jalu z namenom napasti Mandžurijo. Ko je zahteval, da ne more biti obramba proti severnokorejskim letalskim napadom popolna in uspešna, je zaključil: «Zdi se, da se v sedanjem trenutku sile OZN nahajajo na rezilu britve. Brez dvoma nam more sovražnik resno groziti v zraku«.
Waren Austin, stalr.1 predstavnik ZDA pri OZN pa je izrekel svoje prepričanje, po katerem bo mogoče na Koreji do. seči mir po načelu OZN. Dostavil pa je, da je pretirano upati v hitro rešitev.
BEOGRAD, 23. — Redni letalski promet med Jugoslavijo in Grčijo se je začel s prihodom prvega grškega letala v Beograd. Na podu lagi dogovorov med obema državama bodo grSka in Jugoslovanska letala opravljala promet med obema prestolnicama enkrat tedensko. Prvo jugoslovansko letalo bo odpotovalo jz Beograda 24. t. m.
A
PRIMORSKI DNEVNIK
24. aprila W51
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Torek 24. aprila
Fideliis, Juroslav Sonce vzide ob 5.06: zatone cb 19,02. Dolžina dneva l3.o6 Luna vzide ob 23.04. zatone ”
Jutri, sreda 25. aprila Marko, Tugormir
JAKO SMO Sl PISALI ZG0D0VIA0
Tržačani so srečni! v obilnem številu so jih zopet obiskali priljubljeni klobukarji iz jnadrepatrie, obljudili mestne ulice in se pomešali med meščane, od katerih se po svojih eivopisanih kurentskih nošah ločijo kakor strupene mušnice od užitnih gobanov. Stekli so se sem iz vseh šivov in razporkov kulturnega škornja, z vsemi mogočimi voznimi in hodnimi sredstvi, ponosni na svoje poreklo in patriotsko poslanstvo posvečeno nesrečnemu mestu, ki je padlo iz materinega krila. Tako se nam vsaj dozdeva. Čemu bi jih drugače pošiljali semkaj po nekajkrat letno! Menda vendarle ne zgolj zaradi nabiralne akcije!
Sicer pa, kdo naj bi določno tpregledai njihove prave na. mene! Z gotovostjo vemo Tržačani le to, da. imamo znova n gosteh italijanske univerzitar-ce, bi se reklo, nekakšno smetano italijanskega naroda, kar se da takoj ugotoviti po njihovem obnašanja, nošah in govorjenju. Okretni, zgovorni mladi ljudje, ki opozarjajo nase ne le s srednjeveškimi skorjastimi pokrivali, marveč tudi s karakteristično kretnjo in besedo južnjaškega patriota.
Vredno se je torej potruditi in si pcbliže ogledati cvet itali-janskegg naroda, ki s ponosom razkazuje svetu pridobitve dva tisočletnih izkušenj, modra dognanja premetenih pradedov, ki so že v davni dobi ugotovili, da se da najlepše in najlaže živeti z narobe obrnjenim pokrivalom v roki. In to modrost izkorišča občudovano «goliardi-ja» v Trstu do take mere, dri spričo uspešne nabiralne akcije zanemarja celo patriotičnc manifestacije in palutanovo prepoved o prosjačenju po mestnih ulicah. C as je denar, per dio, ali še boljše: denar jr. denar in ne kaže zamujati prilike potem ko se patriotična procesija lahko uprizori kadarkoli.
In tako hodijo od vrat do vrat, od mize do mize, od meščana do meščanke z nastavljenimi kljunastinn kapami, od katerih visijo vsi mogoči obeski galanterijske in druge ce nene robe. Kajti kdo si more predstavljati boljšega bodočega sodnika kakor ga obeta, postavimo, današnji dvajset do tridesetletni vseučiliščnik z odrezkom ženskega perila na glavi, ali bodočega pedagoga, ki mn od pokrivala binglja otroška duda.
Tako so nas torej zopet za-rnnogovrstne predmete, ki s tako očitnim poudarkom simbolizirajo miselnost bodočih italijanskih velmož in javnih delavcev. Nekaterih takih obeskov bi sploh ne smeli omeniti, v strahu, da branje ne pride v roke temu ali onemu mladoletniku .
Tako so nas torej zopet zabavali nekaj dni in kakor pri predzadnjem- obisku so aitali-janskin listi pisali o vzhičeno sti Tržačanov nad njihovimi kulturnimi demonstracijami in
Vpluti	i	Nesreče	na	cesli	in	na	delu
Z razstave osvobodilne borbe v Vižovljah
Ta napis vidiš, čim vstopis nr razstavo OF v Vižovljah. Res, tudi Vižovlje in okoliške vasi so skrbno zbrale potrebne dokumente in slike, iz katerih razbereš. da so dali velik delež k pisanju zgodovine o življenju in borbi tamkajšnjega ljudstva. Slika, ki kaže osvoboditelje Nabrežine, borce brigade «Vojko Premrl« in odlikovanja, nam takoj pove. kdo je osvobodil te kraje.
Razstava je zelo bogata in pestra. Gledaš pred sabo pod steklom razne brošure in knjige ter časopise, na stenah slike, ki kažejo partizanska skrivališča. jamo na Briškulovem pri Sempolaju, ki je bila v najtežjih dneh skrivališče domačinov in partizanov. Zanimive so slike raznih krajev, cest in križišč, kjer se je bila borba med partizani in okupatorji. Med tiskovinami in drugim materialom so razni pečati OF s Triglavom. Slike bunkerjev po hišah, vrtovih ir. hle. vih ter skednjih kažejo razne sedeže organizacij, javk in postojank. Pretresejo te slike pogrebov padlih borcev. Na steni vidiš zapisano, koliko aktivistov in borcev, koliko padlih in umrlih Po internacijah je dala vas. Na steni prikazuje velik: grafikon važne postojanke in premik vojske. O kulturnem življenju nam pričajo razne slike in sicer slika izobraževalnega in pevskega društva «Razvoj» v Sempolaju in slika nabrežinskega prosvetnega društva »Ilirija« iz leta 1906. Ze leta 1892 je pevsko društvo nastopilo v Ljubljani in leta 1898 pri Sv. Jakobu v Trstu. Slike skupine godbe na pihala, kaže, da je bilo v kraju razgibano kulturno življenje. Slika razvitja zastave prosvetnega društva «Ladja» je že iz leta 1910. Razstavljena je tudi slika «Mavhinjskega Sokola«, ki je deloval od leta 1908 do 1924. Kako je trpelo slovensko šolstvo pod Italijo, nam kaže slika šole y Sempolaju, ki so jo 12. junija 1922 uničili z bombami. Dne 16. avgusta 1944 so vasi Vižovlje. Cerovlje in Mavhinje požgali fašisti zaradi akcij na progi.
Na razstavi vidimo tudi knjižico SNOS iz časa borbe, bone in potrdila. Pod steklom vidiš tudi slike političnih internirancev ali bolje »živih* okostnjakov« iz Dahaua in številko interniranca Kneza Valterja iz Nabrežine. Tudi je raz-, stavljena sjika skupine slojev skih fantov ir.1 mož v Jpeeial-nih bataljonih. Druge slike kažejo tehniko mladincev «Skala» na Krasu. Tehnika je bila v Gabrovcu pri Komnu, mladinci te tehnike so se slikali in med njimi je Rus Mihajlo, ki je izvršil atentat v Ul. Ghega v Trstu. Razstavljeno je tudi poleg ostalega spričevalo par-
tizanske šole v Sempolaju, kjerfnimi predmeti. Zanimiv spo-
so otroci imeli pouk v svojem materinem jeziku. Poleg ostalega so požgali tudi šole in otroške vrtce, kakor kažejo razne slike, kako je «mati Italija« skrbela za vzgojo slovenskih .otrok. Tako so bile požgane šole v Medji vasi, Cerovljah in otroški vrtec v Mavhinjah. Vidiš tudi spričevala vojaških šol in oficirska imenovanja, med katerimi je najbolj zanimivo staro spričevalo iz leta 1943 od prvega artilerijskega tečaja. Tudi potne dovolilnice, izdane od ljudske oblasti iz časa okupacije so med razstavlje-
min iz časa je tudi kos minirane tračnice, spomin na akcijo II. minerskega sabotažnega voda Južno-primorskega odreda v Vižovljah iz junija 1944. Številne slike padlih borcev, ki so na častnem mestu na razstavi, pričajo, da je tudi vižov-ljansko ljudstvo in ljudstvo vasi dalo svoj krvavi delež v borbi za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. To so dokazi, da naše ljudstvo ne bo nikdar klonilo in tudi ne dopustilo, da bi izgubili to, kar si je naš narod pridobil s takimi velikimi žrtvami.
1. MAJ 1951-PRAZNIK NAŠE PESMI
PEVSKI ZBORI! VADITE PESMI, KI SO DOLOČENE. ZA PRVI MAJ. POVEČAJTE ŠTEVILO PEVCEV, DA BO NASTOP PEVSKIH ZBOROV CIM VELICASTNEJSI!
Izvajale se bodo sledeče pesmi
1. Fizkulturna koračnica
2. Naša pesem
3. V Dove zarje
4. Le vkup, uboga gmajna
5. Bazovica
6. V boj
7. Naša vojska
8. Mi otroci smo svobode
prir. U. Vrabec E. Adamič Fr. Venturini harm. R. Simoniti Fr. Venturini K. Pahor M. Kozina K. Boštjančič
M I Kdo vara branjevke
V našem poročilu o občinski seji z dne 14. t. m. smo med drugim omenili tudi govor ko-minformista Gombaccija, o katerem smo dejali, da je povedal še eno pametno; mislili smo pri tem namreč na tisto «du. hovito» zamisel, ki jo je sprožil v zvezi s tržaškim akvarijem. Predlagal je namreč, naj bi se v akvariju povečalo šte. vilo rib (V interesu tržaškega Prebivalstva seveda), med katerimi bi morale biti zastopane vse vrste rib Jadranskega, Sredozemskega in celo Atlantskega morja. Prav zaradi te nje. gove aduhoviten ugotovitve smo tudi napisali, da je imel zopet enega svojih zelo ezanj. mivih» govorov, s katerim je «zabavah svetovalce-Kominformistično «Delo», je v svoji zadnji številki to naše poročilo popolnoma potvorilo ter nas obdolžilo, češ da smo se v njem norčevali iz problemov življenjske važnosti za naše slovenske branjevke.
O vprašanju branjevk v na. šem poročilu sploh nismo pisa. li. še manj pa nam je ta problem služil «za zabavo in ve. seljen kot nam to očita «Delo».
Toda kakšna je njih «skrb» za tiste branjevke, ki jih v «Delu» tako branijo, nam naj-I bolj jasno pokažejo nekatere izjave kominformista Brocehi. ja, ki je na zadnji občinski seji dejal, naj bi se raje gradila stanovanjska poslopja, ki so bolj eažna od pokritega zele-njadnega trga.
Kaj bodo pa na to rekle naše branjevke? Mislimo, da si bodo tudi to »Pošteno« stališče kominfmmistov zapomnile.
milo mimo vozeče «vespe». Ta-.j ko pa so ga morali prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili, da ima poleg rane na čelu tudi potolčeno levo ramo
Premikajoči se žerjav je včeraj opoldne dregnil v levo laket 26-letnega Ruggera Cento iz Ul. Caropanelle 156. ki je zaposlen na nekem vlačilcu v Miljskem zalivu, t' bolnici, kjer se je Centa oglasil, so ugotovili da ima bržkone nalomljeno tudi kost in se bo moral zaradi tega zdraviti 1.0 do 30 dni.
Popoldne včeraj so prevzeli v oskrbo v splošni bolnici 30-letnega Virgilia Perka z Reške ceste 31, ki se je z varilno pripravo opekel po čelu. Perko bo ozdravel v 8 do 10 dneh.
Dokaj hudo se je ponesrečil včeraj popoldne 29-letni Egidio Nori. ki je zaposlen v prosti luki. Nori je padel s 4 metre visokega odra In si razbil desno stopalo. Z zasebnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnico, kjer -e bo moral zdraviti 20 do 30 dni.
je
pozabijo povedati, ali velja vabilo tudi onemu, ki je lam tako spretno izmaknil tovariše ma dragocene kovčke in poka-aal s tem. visoko razvit dar za kriminalistiko, spričo česar bi ga kazalo že takrat oklicati okrajnega, sodnika. Toda ml>‘di mož si bo bržkone znal pomagati tudi sam in ima nemara v vidu še mnogo pomembnejšo kariero.
Z vabilom uglednega član-karja se tudi mi popoimpna strinjamo. In ne samo v Trst naj bi prišli ponovno simpatični «goliardi»; z besedami'poštenega in skromnega začetnika krščanske ideologije, kate •rega simbole nosijo nekateri na svojih oblačilih jim kličemo: Po vsem. svetu pojdite in učite >,<se narode!
Risarski natečaj za učence
Odposlanstvo Uprave za gospodarsko sodelovanje (ECA) v Trstu Je z dovoljenjem prosvetnega oddelka ZVIJ razpisalo risarski natečaj za učence, Šolska ravnateljstva so v ta namen dobila potrebna navodila. Pri natečaju lahko sodelujejo vsi učenci javnih in zasebnih šol na anglo-ameriškem področju STO v starosti od 8 do 14 let.
Zmagovalci bodo dobili lepe nagrade, tako od odposlanstva ECA v Trstu, kakor tudi mednarodne nagrade v Parizu. Slovenskim učiteljem in učencem svetuje odposlanstvo ECA, naj sodelujejo pri tem natečaju.
Nekoliko negotov v nogah se je včeraj okrog ene ure opletal po Ul. Trento 46-letni Giuseppe Sebastianutti, stanujoč v Ul. Gaspare Gozzi 7. Nenadno pa mu je zmanjkalo ravnotežja, zasukal se je nas petah in v širokem loku zletel -po tleh. Na nesrečo pa je prav takrat privozil mimo osebni avtomobil, tako da je Sebastianutti pri padcu udaril z roko po vetrobranu vozila ter razbil steklo. Z reševalnim avtomobilom RK so ga prepeljali v bolnico, kjer se bo moral zaradi ran na glavi zdraviti okrog teden dni.
Teden dni se bo moral zdraviti tudi 71-letni Entilio Ma-gliaretta, katerega je včeraj dopoldne v Ul. S- Lazzaro podrl kolesar Vittorio Mikuletič. Bržkone bi se starcu pri tem prav; zaprav nič ne zgodilo, da ni pri padcu udaril z glavo v kr-
Ogenj v stanovanju
Iz nepojasnjenih vzrokov se včeraj okrog 1. ure vnelo pohištvo v sobi 51-letnega Giuseppeja Guagliarda v Ul. Or-landini 45. Nad tem se je prva ovedela Guagliardova soseda Maria Toffola, ki je nenadno ugotovila, da iz vseh razpok pri vratih sosedne sobe uhaja dim. Ker Guagliarda ni bilo doma, je odločna ženska vdrla v sobo s silo in obenem o požaru obvestila sosede, kj so poklicali na mesto gasilce. Ti so v kratkem času udušili ogenj, vendar pa trpi Guagliardo okrog 180.000 lir škode.
Smrt mlade ženske
pri zaletu dveh avtomobilov
Na ostrem ovinku ceste Fabio Severo y bližini kamnoloma se je pripetila včeraj ob 17.15 težka avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubila življenje 23-letna šivilja Ivanka Sfiligoj z Opčin st. 63.
Sfiligojeva se je ob oni uri peljala z osebnim avtomobilom znamke Fiat 500 proti Opčinam v družbi 42-letnega Rinal-da Simšiča iz Ul. Ghirlandaio 30. njegove 42-letne žene Erneste ter 29-letne šivilje Marcele Marušič. Avtomobil je vozil Simšič, ki je prav na že omenjenem ostrem ovinku hotel prehiteti tovorni avto s prikolico. Prenagel okret pa -je zanesel osebni avto proti tovorniku,
pri čemer je prišlo do zaleta, nakar se je Simčičevo vozilo nekajkrat zasukalo in se prevrnilo na desno stran.
Iz tesnega avtomobilčka so potegnili Ivanko Sfiligoj evo mrtvo. Pri zaletu je namreč u-darila z glavo ob steno vozila in si prebila lobanjo. Hudo je potolčena tudi Simčičeva žena, ki se bo morala zdraviti 20 do 30 dni zaradi številnih poškodb po glavi nošah in rokah, prav tako pa tudi Marušičeva, ki ima ranjeno levo nogo, natrto stopalo in domnevno nalomljeno stegnenico.
Simčič sam Pa je ostal pri nesreči hren vsake poškodbe.
ZA KULTURNI
Odbor za zgraditev slovenskega kulturnega doma b Trstu je izvedel v nedeljo na stadionu «Prvi, maj« lepo uspelo nabiralno akcijo za Kulturni dom. Velik napis je privabljal obiskovalce proslave 10. obletniče Osvobodilne fronte k mizi, kjer so izročali svoje prispevke bodisi za opeko Kulturnega doma ali pa na običajni nabiralni blok Odbora prati začasnemu potrdilu. Na. nabiralno akcijo je bila množica opozarjana tudi s primernimi gesli po zvočniku. Odbor izreka zahvalo tov. Miliku Bambiču, ki mu je prostovoljno izdelal transparent.
Slovenci! Prispevajte ob vsaki priliki za svoj Kulturni dom, ki bo v Trstu spomenik, nase zavednosti in kulture.
SLAVA PADLIM BUHCEM!
JakoS Kaučič
SINDIKALNI MONOPOLIZEM
v borbi proti delavskim interesom
Tavajoči čolni in čolnički
Bur ja, ki zapiha v dneh, ko bi je nihče ne pričakoval, spravi v nevoljo marsikoga, največ zmede pa pripravi ribičem in veslačem, odnosno jadralcem po zalivu.
V takih dneh ima polne roke obalna policija, ki se mora z vso naglico lotiti reševalne službe. In tako je tudi včeraj posredovala z motornim čolnom v več primerih ter spravila na varno, se pravi privlekla k obali, sedem čolnov in jadrnic.
V preteklem tednu je bilo ponovno odpuščenih nad 200 delavcev iz raznih tovarn; odpuščeni so bili delavci čistilnice olja »Gaslini«, uslužbenci tovarne «Lejet» ter podjetja »Maglificio triestino«. Vse kaže, da to še niso zadnji ukrepi v tem smislu; tudi deloda-jalci drugih podjetij in tovarn grozijo namreč z istimi sankci. jami.
Vsi ti odpusti z dela ter uveljavljanje raznih ukrepov na škodo interesov delavskega razreda so nam jasen dokaz, da se ofenziva delodajalcev vedno bolj zaostruje ter da čakajo tržaški delavski razred še hudi dnevi.
Da je naraščanju ofenzive delodajalcev vzrok prav neenotnost delavskih množic, smo že 0b raznih prilikah poudarili. j So povabili že .In kdo je to razdvojenost in; Enotne sindikate neenotnost delavskega razreda j zbornico na skupno borbo pro-povzročil, tudi ni nikomur več j ti delodajalcem. Na te svoje uganka. Delodajalci se seveda <: pozive niso prejeli odgovora; dobro zavedajo, da je to zanje ! -	-	.......
Ta enotna borba Enotnih sindikatov. Delavske zbornice in delodajalcev je prišla do iz. raza že ob neštetih prilikah-Kdo se ne spomni kakšnih klevet in podlih mahinacij so se omenjeni «sindikalisti» in delodajalci poslužili samo, da so preprečili predstavnikom razrednih sindikatov, udeležiti se sindikalnih volitev v posamez. nih tovarnah in podjetjih, kakšnih mahinacij so se poslužili, da so preprečili, da bi bili tudi predstavniki razrednih sindikatov v odborihvpodjetjih in končno kaj vse so počeli, da bi preprečili predstavnikom razrednih sindikatov udeležbo pri raznih sindikalnih pogajanjih.
Enotni razredni sindikati, ka. terim so interesi delavskega razreda prva in glavna skrb, neštetokrat in Delavsko
Ro jen je bil v Trstu 28. aprila 1914. Stopil je v NOV 1.IV.1944 v Garibaldijevo brigado. V borbi proti Nemcem pri Šempasu je 22. aprila 1944 daroval svoje življenje za boljše dni delovnega ljudstva.
dngd Baiut
SL0HEMSK0
narodno gledališče
Tržaško ozemlje
Danes 24. aprila 9? 2t°ovtlu
gostovanje na	j0
5 Cankarjevo komedij
Za narodov blagor
Gledališče Verdi
Danes ob 21. nični koncert tržaške f ^
ssrss %&££•*
Na sporedu
Beethovna,
Ravela.
Brahmsa,
sliV*.
Rodil se je v Socerbu 19. septembra 1909. Kot zaveden delavec je stopil v partizane 29.VI.1944 v X. brigado. Padel je za boljše dni našega ljudstva 7.IV.1945 v borbi pri Žužemberku.
Juan Mamin
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Piran
Podpore jetičnim bolnikom po odpustu iz sanatorija
Da bi pospešil izplačevanje podpor jetičnim, bolnikom, ki so bili odpuščeni iz'sanatorija in ki imajo pravico do teh podpor, je oddelek ZVIJ za socialno skrbstvo skupno s P roti tuberkuloznim konzorcijem sklenil sporazum, na podlagi katerega bodo lahko iz sanatorijev odpuščeni oolniki pričeli prejemati predujme na račun njihove podpore v 48 urah po vložitvi predpisane prošnje
Upravni postopek za dokončno odobritev prošnje za podporo mora biti končan v petnajstih dneh, na vsak način pa ne sme trajati dalj kot 30 dni. Ti predujmi bodo v pomoč bolniku tisti čas, ko čaka na dokončno ureditev svoje prošnje.
Plačilo predujma pri konzorciju je podrejeno določitvi, kolikšne so potrebe prosilca. Plačilo je nadalje odvisno od ugotovitve, če ima prosilec stalno ali začasno bivališče v Trstu, če ima italijansko državljanstvo in če morda ni kak tfriig zavod pristojen za izplačevanje podport.
Za promet zaprta ulica
Od srede 25. aprila dalje bo zaprta za promet vozil Ul. Sette-tontane od Ul. P. P. Vergerio do Trga na Hipodromu, ker bodo tam polagali telefonski kabel.
Letošnji spored praznovanja prvega maja je pripravljen tako, da bo zadovoljil vse ljudi. Na predvečer prvega maja bo baklada po glavnih ulicah mesta, na morju bo mimohod razsvetljenih in okrašenih ribiških bark, po višinah nad mestom bodo kresovi in bengalični ognji.
Na dan prvega maja bo po budnici zbiranje manifestantov, telovadcev, športnikov in alegoričnih vozov, ki bodo v sprevodu odšli iz pristanišča na Tartinijev trg. kjer bodo govori. Po govorih bo sledilo nagrajevanje najlepše pripravljenih aligoričnih vozov in nastop ognjegascev. Popoldne bo na športnem igrišču pri Sv. Luciji telovadni nastop. Zvečer ob 20 uri bo na Tartinijevem trgu vo-kalno-instrumentalni koncert.
Dne 2. maja bodo razne spori rie in zabavhe prireditve.
Razstava
ob 10. obletnici OF
V dvorani nad kavarno »Log-gia» bo ob priliki praznovanja 10. obletnice ustanovitve OF zanimiva razstava iz NOB-Razstava bo razdeljena v tri dele. Prvi del bo prikazoval zatiranje slovenskega ljudstva pod fašizmom. Drugi del bo prikazoval v slikah, dokumentih in podobno napad na Jugoslavijo 1, 1941. Prikazani bodi prvi partizani in prvi odbor. Osvobodilne tronte. Tret-ji del pa bo obširno zajel borbo sa-
mo in osvoboditev.
To bo poleg drugih proslav, ki bodo povsod, še posebno viden prikaz upora našega ljudstva. ki ni štedilo življenj in domov, trdno odločeno, da prežene okupatorja in se osvobodi.
Pobegi
Tekmovalni načrt za počasti, tev 10. obletnice ustanovitve OF bomo kmalu izpolnili. V načrtu smo imeli razna dela v vasi, popravilo cest in delo pri zadružnem domu. Od 1300 ur, ki smo jih sprejeli kot obvezo tmo jih že napravili 1000. Do konca tekmovanja bomo to obvezo lOo odst. dosegli. Imeli bomo tudi eno strokovno, kmetijsko predavanje.
PONESREČENI AVTO, OB NJEM LEZI MRTVA IVANKA SFILIGOJEVA POLEG NJE PA SEDI MANJ POŠKODOVANA SOPOTNICA
najbolj ugoden trenutek ter ga izrabljajo v svojo korist.
Kje so danes vse tiste sindikalne organizacije, ki bi morale voditi delavski razred v njegovi borbi proti razrednemu sovražniku? Kje so vsi ti. sti »sindikalisti«, ki si tako radi nadevajo ime «branilcev» interesov delavskega razreda? Kaj delajo organizacije, katerih glavna naloga naj bi bila voditi borbo v obrambo pravic in interesov delavskega razreda?
Te sindikalne organizacije vodijo danes res skupno borbo, toda ne proti delodajalcem, temveč proti tisti razredni sin. dikalni organizaciji, ki si je da. la nalogo, da privede delavski razred ponovno na pot razredne borbe, ki mu lahko edina zagotovi zmago in uresničenje vseh njegovih upravičenih za; htev. V tej borbi imajo Enotni sindikati jn Delavska zbornica še zvestega pomagalca . delo. dajalca, ki si tudi ne želi, da bi se uveljavila resnično razredna sindikalna organizacija, ki bi lahko prijela v svoje roke borbo vsega delavskega raz. reda.
IZPRED SODIŠČU
di kuhalnik ne znal dokazati, I vplivalo na razsodbo. Izkazalo
če pa je odgovor že prišel, potem je bil ta poln psovk, klevet in laži. s katerimi so hoteli «sindikalisti» odvrniti svoje somišljenike od razredne sindikalne organizacije.
Enotni sindikati so zatrjeva. li svojim članom, da je treba voditi skupno borbo z delavsko "zbornico, češ da je danes Potrebna enotnost vsega delavskega razreda. Toda njih na. men ni bil doseči enotnosti delavskega razreda, temveč enot. nost s tisto organizacijo, ki je pokazala že ob tolikih in tolikih prilikah, da ščiti interese delodajalcev jn ne interese delavskega razreda. Skupno z Delavsko zbornico vodijo Enot. ni sindikati danes borbo proti zahtevam delavstva, katere, ga hočejo prepričati, kako nespametno bi bilo, upreti se da. nes delodajalcem ter zahtevati več, kot bi bili ti Pripravljeni dati. S tem ustvarjajo seveda med delavstvom malodušje in pasivnost - in to je tudi njih glavni namen.
Toda Enotni razredni sindikati so kljub vsem tem mahinacijam kominformističnih
& riji:
SPOMINSKI DNEVI
1866 je umrl primorski
Josip Tominc. . ^ 1895 je bil rojen Karel ^
jezikoslovec dr. K«r
k el j.
DAROVI IN
«Nan: esto cvetja «a f°^0np Francke Pahor daruje ^ Pregare—Colja 6W. llr šfco Matioo.
PROSVETNA DRUŠT^
Odbori Pros-vetnih druste/. lC
mon Jenko, Simon Greg v Rojan imajo nocoj ob jv. sVt? čajnih- prostorih zelo v -^«0 no sejo. Prosijo za P°ln° udeležbo.
Fotografska razstava Maria Magaine ^
V galeriji «Scorpio^» ^ (c, daljuje razstava umem g tografij Maria Masaji*-prva razstava take vrs ^ po šem kulturnem življenJ ’ ]a n>’ nedvomno izredno zan!. n#' so javnost in Privab telje umetnosti in lepefe5j*cii'-lije v tej zanimivi man1
NOČNA SLUŽBA Ll
ekaBL
Go-
Cipolla, Ul. Belpogg* ' «: dina Enea, UL Ginna .rnjki* Alla Maddalena. Ul, 1 0 43; Pizzul-Cignola, K?*, H\ Zanetti, Ul. CommercK** ,c0n, Harabaglia, Barkovlje-Skedenj.
Izleti PDT
V nedeljo 6. maja 130 TRSTELJ skozi LIPO >n VICO.	.	'	9
To>t. Ivan je bil rojen v Dolini 2.1.1913, bival pa je več let v Ljubljani ter odšel v partizane v letu 1941. Kot borec za svobodo je pogrešan od aprila 1942.
Proslava 10. obletnice OF v Barkovljah
Proslava 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda bo v Barkovljah v j sredo 25. t. m. ob 20. url v dvo-! rani prosvetnega društva na «Mandriji».
kazali Sikddikat°V s	^	j Kulturni' program
lec interesov3delavskega rat£L' j I^'tacije in nastop p'ionir$ke 3ku‘ da in to je tržaško delavstvo! imelo priliko tudi spoznati.
Kulturno življenje
v Izoli
V italijansk i prosvetno društvo se je v teh dneh vpisalo 150 novih članov. Društvo je organiziralo predavanje, katerega se je udeležilo veliko število članov.
Slovensko prosvetno drUštvo je ustanovilo dramsko skupino, šahovsko skupino in skupino odbojke. Društvo je za obisk odprto vSe večere.
Na srednji šoli je bila ustanovljena dramska družina, ki irr.a 40 članov in se že pripravlja. da bo uprizorila krajšo o-pereto. Oživljena je bila tudi umetniška skupina, ki bo v teh dneh začela s svojimi predstavami	•
Slovensko prosvetno društvo je bilo ustanovljeno tudi v bližnji vasi Baredi.
Še vedno ponosna
na iašistično preteklost
Gospodična Fonda pripada eni izmed onih družin, ki so se 1945 leta v vsej naglici izselile iz Kopra v cono A, v glavnem pač zato, ker sj spričo dotedanjega fašističnega somišljeni-štva niso mogle obetati prizna, nja osvoboditeljev, marveč prej pošten obračun in zasluženo kazen. Nekaj premičnin, ki jih je družina Fonda pustila takrat v Kopru, je zaplenila komisija za upravo narodne imovine in jih potem razdelila med ljudi, oškodovane do fašizmu Gospodični Fonda ni bilo do. volj, da se je na .tako cenen način izvlekla iz nerodnosti in je bržkone v?a povojna leta kovala maščevalne naklepe proti oblasti, ki ji ie z zaplembo nekaj kosov pohištva storila takšno «krivico». Lahko si je torej predstavljati, s kakšnim užitkom je nastopila proti V. Vardabassiju, pri katerem je nekega dne iztaknila kuhal, nik, o katerem je trdila, da je njena last. Vardabassi je takoj pojasnil, da se to njega ne tiče. ker pripada kuhalnik nekemu Balbiju. kateremu je napravi! uslugo s tem. da mu je_ vskla-diščil več kosov pohištva in med drugim tudi kuhalnik. In tako je gospodična Fonda nastopila proti obema.
Na sodišču se je pokazalo, da je Ball-i pohištvo, ki ga je spravil v skladišču Vardabassi. ja, res pripeljal iz cone B. Izkazalo pa se je tudi. da ga ni nikomur ukradel, ne zaplenil, marveč mu je bilo dodeljeno od komisije za upravo narodno imovine. kar je dokazal z listinami Glede kuhalnika Pa je prišla gosnodična Fonda v dokaj neprijeten položaj v trenutku, ko bi morala nastopiti z nespornim dokazom, da je pripadal res njeni družini. «Na stotine imamo takih kuhalni. kov in vsi so enaki«, je dejal zagovornik obtožencev. «po čem je gospodična spoznala, da je ta njihov?« Gosp-d;čna Fonda je našla nekaj šil kih izgovorov, ki niso mogli nikogar nrepričnti in v?e je kazalo, da bo treba prinesti nesrečni ku. halnik pred sodnike. Toda sod. nikom se ie zazdelo, da bi tu-
kam spada in da je Balbi popolnoma upravičen lastiti si stvari, do katerih je prišel na pošten način, zlasti še potem, ko je gospodična Fonda s ponosom zatrdila, da je bila fa-šistka tudi ona in ne samo njen oče. Nikakor nočemo reči. da se je s to izjavo zamerila sodišču jn je to kakorkoli
se je pač, da je bila njena ovadba neutemeljena in brez vsake osnove in zato so sodni, kj oprostili Balbija, Vai-dabas-sija pa zato, ker se sploh ne da govoriti, da bi bil zakrivil kakšen prestopek-
Predsednik Blando. tožilec Burattini.	Zagovornik odv.
Zennaro.
Naročniki Koledarja OF
za leto 1951 - ugankarji
Naročniki in čitatelji Koledarja OF za leto 1951, ki so pravilno rešili tam objavljene uganke, naj pošljejo svoje rešitve na upravo Koledarja OF - Ul. R. Manna 29,1 najkasneje do 38. aprila t. 1.
GORIŠKEGA
Jutri vse trgovine zaprte
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo jutri v sredo 25. aprila ob priliki obletnice osvoboditve, vse trgovine ves dan zaprte. Pekarne, mlekarne in cvetličarne bodo poslovale samo dopoldne, medtem ko bodo mesnice in branjarije kot vse ostale trgovine ves dan zaprte.
Javno kopališče bo zaprto ves dan.
Navedenega urnika so se dolžni držati trgovci v vseh občinah goriške pokrajine.
Napoved pokrajinskih
in občinskih volitev
Goriški prefekt je s svojim odlokom z dne 20. aprila 1951 napovedal, da bodo volitve v pokrajinski svet v vseh volilnih okrožjih v goriški pokrajini dne 10. junija 1951. Nadalje bodo 10. junija 1951 tudi volitve v občinski svet v občinah Koprivi pri Krminu, Doberdobu, Zagraju, Steverjanu in So-vodnjah.
Obnova osebnih izkaznic
Po zakonu traja veljavnost osebne izkaznice tri leta. Po tfcm roku jo je treba obnoviti. Zlasti je to nujno za trite, ki imajo opravke v Trstu, ker jih z zapadlo osebno izkaznico ne bodo pustili čez mejo.
Natečaj za gasilce
Z ministrskim odlokom z dne 16. januarja 1951 je napovedan
natečaj za 65 čast niških služ-1 ber.ih mest pri gasilcih.
Omenjenega natečaja se lahko udeležijo samo absolventi inženirske fakultete na katerikoli državni visoki šoli. Prošnje je predložiti notranjemu ministrstvu (Mir.istero degli interni -Direzione Generale '- Servizi Antincendi) najkasneje do 6. junija 1951.
Volivci!
Preglejte volilne sezuame
Na tajništvu goriške občine soba št. 30 so vsak dan na vpogled izpopolnjeni in popravljeni volilni imeniki, Dolžnost vsakega volilca je,	pre-
priča. če je vpisan v ' / niku.
Začasno ukinjeni razgovori pri Rdeči hiši
Poveljstvo italijanske obmejne policije sporoča, da ibodo od 22. aprila ter 1. in 2. maja začasno ukinjeni vsi pogovori na obmejnem bloku pri Rdeči hiši. Obenem bodo omenjene dni ukinili tudi obmejni promet.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V soriški mestni občini je bilo od dne 16. do 22. aprila t. I. 11 rojstev, 12 primerov smrti,
Rojstva: Drufovka Benedikta, Fabjan Daša, Cravos Hilarij, Ar-cani Karlinca, Marini Miranda, Del Fabro Marija Terezina, Me-roi Adelma, Bassanese Klavdij, Della Schlava Marjan, Zin Anamarija, Visintin Jožef.
Smrti: 63-letna gospodinja Si-monetič vd. Meden Amalija, 10
mesecev stara Sfiligoj Marija Tereza, 34-lefcna gospodinja Bregant por. Zampa Licinija, 29-Ietna gospodinja Malacrea Marija. 48-let-ni težak Bernardo Peter, 94-letna gospodinja Sterpin Marija, 76-let-na gospodinja Slecchina vd. Mar-ceglia Marija, 75-letni upokojenec Ambrosi Ivan, 90-letni kočijaž Paiudetto Jožef, 45-letna gospodinja Del Piccolo por. Puddu Ida, 60-letna gospodinja Seculin vd. Brandolin Oliva, 85-letna gospodinja Semolieb Marija.
Vkujižene poroke: kmetovalec Zoccoletto Avguštin in gospodinja Bucaiol Altea, visokošolcc Bevl-gnani Klavdij in učiteljica Ce-cutta Norma, trgovec Scala Jakob in gospodinja Klanjšček Lidija.
Poroke: mesar Mozetič Franc in gospodinja Lutman Anica, uradnik Romano Aleksander in uradnica Gerometta Anamarija, železničar Compagnone Nello in trgovska nameščenka Vasco Marija, kirurg Brancaccio Mihael in učiteljica Compagnone Elisa. mehanik Tofetii Oliver in dijakinja Lauriti Ema, agent civilne policije Vorisi Rajmond in tkalka To-masini Lucijana, mehanik Vandi-ni Angel in zasebna uradnica Zongher Estera, inženir Agosti-nelli Arnedej in učiteljica Gorjani Ksenija, inšpektor civilne policije Scaramuzza Karel in delavka Parigoj Marcelina, nogometaš Lucchesi Terenclj in gospodinja Gerghetta Odette, uradnik Grego Hunibert in učiteljica Seljak Julijana, geometer Alloi Artur in učiteljica Agostinis Ljubka, šofer Zampari Alojz in gospodinja Pu-ia Nerina, učitelj Geotti Aldo in uradnica Kuala Drejka, mehanik Olivo Marjan in trgovska nameščenka Bitežnik Marija, brigadir finance Scherli Vladimir in gospodinja Humar Karolina.
Obiščite razstave
narodne osvoboditve
I. okraja v Ul. R. Manna 29 na Opčinah v Vižovljah Razstave bodo odprte še danes 24. t. ra. in jutri v sredo 25. t. ra.
Licitacija za
drv in kotla tržaški
Tržaško županstvo Jav. gd k bo v soboto 5. maja >• ' do 13. ure javna licitaCvs2 ^ bavo 6.500 stotov drv. » „ ^ ■tila se dobe v sobi št- .g/S- a du za pogodbe na župa»’ |taciP
17. maja pa bo javna opr<!io za dobavo kotla m dr	pfe
za centralno kurjavo. nila velja kot zgoraj.
Objava Kmečke	^
Kmečka ?veza ‘^.tejo s1K dvolastnike, ki Pcser a- j*?,, ja zemljišča v coni & Jstrš
la na podlagi odredbe “a okrožnega , .-etra- .-i izvršena revizija	rev;i-
Po izvršeni terem ^at3-‘ je bil sestavljen n0 ;air.f*f -ski aparat za v»k^Leii|J,, gospodarstvo po ^preih^ll-sestnem stanju	po	11
(zemljišč) razvrščenih turah in površinah.	.. da«
Novi katastrski fpaIa v k'ja na vpogled strank jevnih ljudskih or}b,ne priP^
Koper v	Ka-
be do 15 junij«
foO 1
Po preteku tastrsfci aparat
cen in se ne bedo poznejše reklamacij . ^ <ji bedo temeljile na .1
rr.enlih.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 22. in 23. aprila t. 1, se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 6, umrlo pa je 18 oseb.
Poročili so se: mizar Benedtito Cocetič in gospodinja Ottavia Crammerstetter, uradnik Josip Chiummino in prodajalka Antonia Ordinanovič, uradnik Rinaldo Grassi in gospodinja Lucia Zia-ni, delavec lgnaz Marks in gospodinja Caterina Wolf, industri-jalec Libero Sbrizzi in gospodinja Savino Zinfolino, težak Costantino Benci in gospodinja Marcella Melon.
Umrli so: 78-letna Ida Fossa, 2b-letni Oscar Stefani, 33-letna Guerrina Leban, 42-letna Alrna Ni-gris. 64-letna Ernesta Elend-er por. Nusdorfer, 67-letni Josip Ščuka, 80-letna Maria Susič .vd. Vlttori, 72-Ietna Rosalia Ciociola vd, Ri-naldi. 72-letna Frančiška Cok vd1. Pahor. 54-letna Maria Križman vd. Riosa, 76-ietni Ivan Pertot, 79-letna Orsola Giachin vd. Fonda, 53-letna Eugenia Domis vd. Conzina, 73-letni Teobaldo Flnzi, 74-letna Ivanka Chienraih por. Tavarado, 72-letni Adolf Cappelli, 2-letna Franca Vitale, Sergij Marami star 4 mesece.
ADEX-I2i
12. in 13. dvodnevni
LfUUIjBRfi
enoinpolt,!,evl'i .sili
Buzet, opal111 in peHO
12. ra a J a ■
epodnev»i
postom0
Vpisovanje do«j potovalnemu Fat»io 343
Express»	**
vero 5/b,
telefon
ZAHVALA
Vsem. ki so naši dragj materi
Frančiški Pahor
^nOŠtoV
izkazali kakorkoli svoje prijateljstvo 111 ~ .iapvel°‘ posili rti in pokopu, izrekamo najtopl^eJSHiatelienVlu *a hvaljujemo se za vse izraze sužalja',pI,vanU G l(dnie sedom za cvetje, pevkam ir» gospodu ^ po5' petje in vsem, ki so jo spremljali na 1
domovanje.	..	.	_	.	,i0r
Družim PAHun
Skedenj - Opčine dne 23. aprila 195!'
/B***6
'šv' igis
5RSKI DNEVNIK
(NEDELJSKE PROSLAVE 10. ORIFTNICF USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE
■nun im
24. aprila 195-1
%r
\PnecUka
SVOBODNE DOMOVINE prr SE BOMO SE TESNEJE STONIH V OE
teT gwo™ tov-
fcorovan^ op je P°^ravil H)ifce t PF predstavnik Ko.
ri°] ger:	“Prinašam.
ob a°ietniici Cikala <? ^0nte sl°venskega ®we,lske Koroške, ftdebei Jse- sloven''ke meje. *aolwaK-m prl'našami pozdra,ve Sta„ 'ltroo,te delovnega V nosit?? Koroškem, ki je bi-načel, katere so ,ene ®red 10 leti v
Tov. Singer
yas,
“Mr n?b?r nas je zadela ista JiljeiM Ji'011 svoji volji smo pri. "°drte ~Vetl izven meja svo-linici ^enLje- °b današnji ravliam ° llne fron,te u-jeljiVa °> da so sicer ozemlja Wje a Pa nismo deljivi Kor - - iezika'
Siu'iemnSl0Venci ie tcpl° za' r*ije ni - s^n onim, ki so od j'živH ai?be Da d° aadrana "lis n, 5e za to’ da imamo iujlej seboj svetle oilje in litoju S? lePso bodočnost. Mi venci združeni v De-[1<1 divar' ?ronti Slovencev, bo-Stev ..1 lzr°čila teh naših a^ fe uresničevali. Ho-fne,-!eci,.da naši bratje iz-ne ?aše svobodne domo-Stjen- ,°°do ponovno zapo-*te je2j,In zatirani zaradi svo-Si a- da bo narod, ki živj Jfeteli ■* ^fom ozemlju nam %o ir* ne s°vražnik. Nikoli N; jlJ-drogar ogrožali, ta-vamo, da drugi ne ,'iij nas;
2"Vi dtseta obletnica veji (V.^^dovinskega dne. naj « n? °d'lna fronta sloven-f° on oda!
Nrav?dravu t0v- Singerja je i frorji v imenu Demokratične haru Slovencev v Italiji Šuligoj x naslednji-
iaini;
nes smo si vsi na jasnem, da je delo Osvobodilne fronte pravil-no. Osvobodilna fronta je reka, ki bo podrla vse ovire in prešla preko še tako velikih jezov. Zato so nam, porok jugoslovanski naroda, ki dajejo pa-imer ra zumnosii in; hrabrosti v pošteni in resnični izgradnji socializma — za svojo in svojih potomcev srečnejšo bodočnost.
Živela Osvobodilna fronta STO!
Živeli jugoslovanski narodi ob diesetletinici OF!»
Kot zadnji je pozdravil še predstavnik beneških Slovencev tov. Doris Predan, ki je zatrdil, da stopajo beneški Slovenci v teh letih prvič v zgodovini v borbo za svoje nacionalne in socialne pravice. Sovražniki sicer upajo in se trudijo, da bi zadušili glas beneških Slovencev. Toda zahtevali bodo svojo staro pravdo tako glasno, da Se bo glas Beneške Slovepije slišal po vsem svetu. Tovariš Predan je zaključil svoj pozdrav z besedami, da bodo moč za, svojo težko borbo črpali iz svetlih vzorov	narodno—osvobodilne
borbe, za katero je dala tudi Benečija junaške žrtve.
Po pozdravih- delegatov je govoril predsednik OF za STO tov. Branko Babič, nato pa se je razvil kulturn-f program, ki je .moral biti zaradi mečnega vetra okrnjen. Odpadel je zgodovinski prikaz borbe slovenskega. ljudstva na Primorskem, ki naj bi bil ponazorjen v desetih slikah v knjigi naše zgodovine. Tako so nastopili le pevski zbori, govorni zbor, reci-
Suligoj
Jtv eri)okrat,- -
k v Itabj- na fronta Sloveti, ki, Mil/' Se Pridružuje na-s ob	prazniku m iz-
ici osvobodil-
» . yQ	v'1
ki Ntc	toetn
V	srčne želje, da
Mo t,.je fmi leti za-po-in hrabro m-
^V°Čis?°?il0 najboljše u-
’ So • ljudstva.
Plodno delo, ki je Zar,, vihre, preko V^r. ^,..0|c ih najra-zličnej-
S>jr
Site ?Sa danes za seboj X bolj s. ?Ve jn u-'tvarja V°čn<rt g°ie za srečnej-\ liddstvaV3e'ga dei”okratič-
j.?1 omalovažujejo na-V1 Pom«,11®5 klevetajo, naj V blopi, 1J°- da resnice ne IS- hakoli uničiti. Da-
Tov. Predan
tatorji ter godbe s • Proseka-Kontovela in Plavij.
Najprej je nastopii Komorni zbor, ki je zapel Vrabčevo Slovensko pesem in, Partizansko. Član, Slovenskega . narodnega gledališča v Trstu Stane Starešinič je pred govorom .tov, Babiča recitiral Prešernovo »Zdravljico«, govorni zbor pa Zupančičevo ((Kovaško«. Združeni pevski zbori so pod vodstvom Franca Venturinija zapeli Venturinijevo ((Bazoviško« pod vodstvom dirigenta Milana Pertota pa «Le vkup, le vkup, uboga gmajna!« Rudi Košuta je še recitiral Zupančičevo pesem ((Zemljevid«, na kar so združeni pevski zbori zaključili proslavo s partizansko pesmijo «Na juriš«. Tudi ljudje na’ tribunah so zapeli z 'njimi udarno partizansko, da je odmevalo po lepem, sončnem stadionu.
Ko so zapuščali tribune, so se ustavljali ob paviljonih, kjer so se okrepčali, skoro nihče pa ni šel mimo mize, kjer so »prodajali« opeko za naš kulturni dom. In čeprav šo mnogi že prispevali na drugih mestih, so tudi prav na proslavi 10. obletnice Osvobodilne fronte radi ponovno zopet nekaj položili, kot bi hoteli poudariti, da nam je prav borba Osvobodilne lronte omogočila, da si lahko v Trstu ponovno postavimo slovensko kulturno središče. In ker nam oblasti nočejo povrniti škode, ki nam jo je prizadejal fašizem in tako dati materialnega sredstva, si bomo še to sami preskrbeli, kakor smo si preskrbeli v času osvobodilne vojne puške in municijo.
Zaradi hladnega večera je o-stala po proslavi na stadionu večinoma mladina, ki se je ob zvokih' godbe veselo zavrtela v dvorani.
Pogled na občinstvo med nedeljsko proslavo
Združeni pevski zbori
Godbi s Proseka in Plavij,
diUtna
lastno osrednje vodstvo, ki je podrejeno notranjemu ministrstvu.
120.000 za . zaščito poslopij,
200.000 za zaščito. podjetij. V posebnih šolah jov tečajih švedske civilne obrambe se izvežba vsako leto 90.000 žensk in mo-
~	__	ških v raznih panogah civilne
ovedska je spoznala	zaščite, 275.000 oseb mora vsa.
nnmomhnnd riv-iln<»	ko leto opraviti ponavljalne te-
1!	Gl	Vime	Za Jetije proračunsko
obrambe in je izvedla njeno organizacijo leto je bilo odobrenih 10 mi-že v mirnem času. Civilna obramba ima	vfdl
n ost' materialne in oborožitvene opreme švedske civilne obrambe, ki je razdeljena na 650 skladišč po vsej državi se ceni na 65 milijonov švedskih krom. Vsi ti krediti pa ne spadajo pod" redni vojaški preračun, ampak gredo na račun notranjega ministrstva.
Kakor že omenjeno, ima civilna obramba, civilno vodstvo, katero pa tesno sodeluje z armado, ki je v višjih poveljstvih civilne obrambe zastopana s posebnimi zveznimi oficirji. V določenih primerih, posebno v operativnem pogledu, se morajo seveda organi civilne , obrambe pokoriti ukazom vojaške oblasti.
Redna armada se seveda živo zanima za učinkovito civilno obrambo. — Napredujoča motorizacija švedske armade zah-, teva tudi gibljivost civilne obrambe. Civilna obramba po-, Irebuje že sedaj 8300 osebnih.• 4400 tovornih in 2500 posebnih vozil, 16.700 motornih koles,-1200 ambulančnih vozil, 1900 transportnih vlačilcev, 4500 mo-' tornih brizgalk in 200 kuhinj-' sikih vozil.	H.	A.
Zaščita civilnega prebival, stva pred grozotama splošne vojne je v moderni in prav tako splošni obrambi dežele izrednega pomena. Dobro pripravljeno in učinkovito civilno obrambo upošteva vsak napadalec prav taikt' kakor moč ip opremo kake armadle.
V skandinavskih državah je zaščita civilnega prebivalstva že skoraj na višji stopnji kakor armada. Prednjači v tem pogledlu vsekakor Švedska, ki je spozn-ala pomembnost civilne obrambe in je izvedla zato njeno organizacijo že v mirnem času.
Teritorialna razdelitev švedske civilne obrambe se naslanja na meje policijskih okrožij. Ozemlja za civilno obrambo, ki zaradi velike obsežnosti ali drugih zemljepisnih posebnosti otežkočajo taktično vodstvo, se morejo razdeliti še v okraje. V vsafcemi okraju so organizirane posebne enete, ki morajo sodelovati pri zaščiti proti letalskim- napadom.
Splošna civilna obramba je razčlenjena na vrsto panog, kakor za opazovanje* in zvezo, za red ip varstvo-, za gasilstvo in sanitetno službo itd. Ker pa more utrpeti kakšno mesto ali ■naselje tako hudo škodo, da jt -prebivalstvo samo ne mere nadomestiti z* lastnimi sredstvi, je organizirana Se tako imenovana ((Splošna pomoč«, ki jo morajo nuditi prizadetemu kraju nepoškodovana ozemlja-. Ta organizacija zahteva, da so deli splošne civilne obrambe tako opremljeni in organizirani, da morejo priskočiti na pomoč tudi y 100 km oddaljene kraje.
Določeni dedi civilne obrambe ustrezajo že obstoječim ustanovam- v občinah. Tako se n. pr. občinski gasilci v vejrri takoj vključijo v civilno obrambo. Za vzdrževanje- reda skrbe tudi deli obstoječega policijskega zbora. Končno so vključen' v civilno obrambo tudi obstoječi tehnični občinski uradi, plinarne, vodovodi, elektrarne in cestni inšpektorati. Vse ubči-ne morajo skrbeti za povečanje že obstoječih gasilskih - in policijskih nastanišč.
Švedska civilna obramba je ločena od armade ih ima lastno osrednje vodstvo, k-i je podrejeno notranjemu ministrstvu. Načelnikom okrožij za civilno obrambo so dodeljeni za pomoč strokovnjaki za zaščito poslopij in podjetij. Poveljstvo je v posebnem zaklonišču.
Organizacija za civilno zaščito na Švedskem ima že sedaj več osebja, kakor pa je določeno v zakonu z dne 1. julija 1944. 454.000 oseb je vpisanih za splošno civilno obrambo,
GOSPODARSKE VESTI
PromeT Reke v aprilu
V aprilu bo reš-ko pristanišče imelo do sedaj še ne dosežen promet 200.000 ton. To bode predvsem živila prispela iz ZDA (okrog 100.000 ton) in premog. Glavno mesto v izvozu pa ima les in rude. S tem tako velikim
prometom bo Reka doseg-la meje svoje tehnične zmogljivosti; ki je porasla zaradi obsežne mehanizacije vseh potrebnih' del.
Ivan Cankar:
Ttiumlalm upčet bhumbhe kultu/ie u ViMu
Skupina recitatorjev.
Kdor je prisostvoval v soboto 21. aprila 1951 p. dvorani Avditorija premieri Cankarjeve komedije «Zai r^arodov blagot■» u režiji Slavka Jana in z ubilantko Nado Gabrijelčieevo vlogi Helene Grudnove, ne j bo zlepa pozabil tega večera
Bil je triumf slovenske misli, slovenske besede in slovenske odrske umetnosti.
Kako je mogel 23letni luan Cankar, živeč takrat na Dunaju, tako ostro v obrazcu izraziti bistvo takratnega slovenskega političnega življenja in njegove morale, bistvo odnosov med tedanjimi vodilnimi možmi in njihovega lova za osebnimi koristmi, bistvo začenjajočega se trenja med družbenimi plastmi in tako točno napovedati končno zmago .delovnega ljudstva, ostaja skrivnost predčasno vzplamtelega in razvitega talenta. Cankar je z genialno jasnovidnostjo fiksiral jedro takratne politične in razredne borbe v srcu Slovenije, izrazil odsev'te borbe v trenju med vodilnimi osebnostmi tedanje slovenske družbe ter pri tem uspel zlasti v jasni, idejni razčlembi. Očitek miselne nejasnosti, ki so mu ga vrgli njegovi tedanji nasprotniki, se nam zdi danes več kot nerazumljiv, zdi se nam smešen. Ostalo je kvečjemu nasprotje tega očitka: zaradi težnje po čim preciznejši idejni opredelitvi, zaradi prevelike idejne konciznosti trpi morda kvečjemu psihološka karakterizacija nekaterih oseb za posploševanjem, za poenostavljanjem človeških nagibov in s tem za absolutno prepričeval-nostjo. Dr. Grozd, govori n. pr. javnosti o svojem nesebičnem delu za narodov blagor, a takoj nato izjavi privatnemu krogu, da mu gre samo za osebne ko-nsti.Tu je Cankar nedvomno zadel moralno jedro človeških nagibov marsikaterega tedanjih slovenskih voditeljev, a ostaja vendarle malo verjetno, da je tak vodilni mož tako brez ovinkov izdal svoje intimne človeške nagibe. Taka in podobna mesta so nemara tribut, ki ga je plačal prezgodaj razviti talent avtorjevi mladosti. To idejno posploševanje karakterjev prihaja morda še bolj do izraza prav v Trstu, kjer so prilike takratne Ljubljane (okrog leta 1900) manj znane, kot pa v Ljubljani sami. Kajti v tej so ozadja takratnih bojev ljudem veliko bližja in razumljivejša ter so tudi politično zgodovinska dejstva bolj raziskana.
♦
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu je pogodila v živo, ko je povabila direktorja ljubljanske Drame Slavka Jana kot gosta, da postavi Cankarjevo komedijo «Za narodov blagom na naš tržaški oder. Kdo. ki je kdaj koli v zadnjem četrtstoletju spremljal razvoj ljubljanske Drame, ne pozna igralca Slavka Jana, dolgoletnega mladostnega ljubimca, idealnega Romea, pozneje Hamleta in utelesitelja toli-
kih ljubimskih in karakternih vlog? Koliko dekliških, ženskih src je sanjalo, o tem lepem možu? Toda Slavko Jan je eden od tistih igralcev, ki mu je odrska umetnost ne samo poklic, marveč poslanstvo, izpolnitev celotnega življenja. Izoblikoval se je v enega največjih mojstrov slovenske govorjene besede. A po vojni se je takore-koč čez noč izkazal tudi kot uspešen režiser.
Zapi:sai sem uspešen režiser
Umetniški jubilej velike Igralke
idejne konciznosti. Posamezni igralci so prispevali kar največ, da se mu je uresničitev njegove zamisli posrečila.
♦
Naj spregovorim /zmed igralcev najprej o Nadi Gabrijelči-čevi, ki je zanjo pomenil ta večer triumf njenega 25let,nega umetniškega dela. Nič mi ni treba prebrano hvaliti ali je-čeprav bi moral, vsaj kar se1 moti ozir na njen jubilej. Nada Cankarjevih odrskih del tiče, na-pisatit veliko več. Danes velja Slavko Jan. za. najboljšega režiserja Cankarjevih dram.
Osnova njegovega podajanja Cankarjevih del se mi zdi, da izvira Iz zelo preprostega, a pran) zato naravnost ingeniozne-ga premidleka: prikazati Cankarja, čisto realistično, dati govoriti igralcem. Cankarjev tekst, tudi kjer Tmehaja v idejni pa-tos, povsem preprosto, človeško neposredno in pristno. Torej nič več simboličnega tolmačenja, nič več odrskega in retoričnega patosa, marveč v vsem čisto in življenjsko preprosto podajanje avtorjevega teksta.
Na tej osnovi je zgradil režijo ((Hlapcev« in '(Pohujšanja« v Lljubljani, na. tej osnovi je zgradil tudi režijo komedije «Za narodov blagor» v Ljubljani in v Trstu. V nasprotju s svetovnjaško, odrsko zelo učinkovito koncepcijo komedije «Za narodov blagor», kot, nam jo je podal eden od prvih jugoslovanskih režiserjev, Bojan Stupica, a ki pomeni vendarle nekakšno evropeiziranc modifikacijo Ivana Cankarja in s tem tudi znatno oddaljitev od tipično njegovega duha ,se drži Slavko Jan kan- najbolj avtorjeve znm.isli, skuša ji dati kar najbolj realistično in zvesto upodobitev. Dejal bi, da je njegovo odkritje prav dejstvo, da se da tudi tekst, ki ga Can-kai- polaga v usta personifikacijam svoje lastne idejnosti, ki je kdaj Pa kdaj nabit z retoričnim patosom, kot je n. pr.
Ščuka v komediji «Za narodov blagor» ali Jerman v «Hlapcih», govoriti predvsem preprosto, realistično, in da pri tepi tekst sam ne izgubi ničesar od svoje prepričevalnosti in tudi ne od svoje dinamike V tem smislu tudi ni več Ščuka patetičen junak, marveč samo inteligenten član družbe, ki je obdarjen z višjimi moralnimi kvalitetami in z bistrejšim pogledom za pravilno jedro človeških in družbenih zadev. Tako pridobi komedija na homogenosti in psihološki prepričevalnosti.
Janova režija komedije «Za narodov blagom v Trstu je pokazala vse odlike take njegove koncepcije. Jan je Cankarja temeljito preštudiral. in doumel.
Bilo bi odveč, da naštevam, do kakih podrobnosti je izoblikoval posamezne prizore in kako smotrno jih je povezal v celoto. Predstava je zapustila vtis enotnosti, velike zgoščenosti m
Nada Gabnjelčičeva
Gabrijelčičeva je podala Heleno Grudnovo s polnim doumetjem razdvojenega bistva te žene, ki je prav tako sebična, kakor je družba, v kateri žimi, a ki ji je Cankar vendarle dal tudi nekaj intimnih trenutkov hrepenenja po boljšem in glob-Ijepi'življenju. Gabrijelčičeva je z veliko prepričevalncstjo izrazila dvojnost te v bistvu nezadovoljne in nezadovoljene žene. ki si nekje v globini še zmerom želi plemenitejšega življenja, a k> je kot z jeklenimi verigami priklenjena na svoj mali, podli svet. Nada Gabrijelčičeva. je bila v intimnih trenutkih očarljiva i» topla, v konfliktih z možem in dr. Grozdom rezka in polna gospodovalne odločnosti. K njenemu uspelemu zunanjemu liku so pripomogle tud; okusno izbrane toalete v stilu takratne dobe.
Dr. Grozda je s sigurnostjo svojega odrskega znanja oblikoval Modcst Sancin. Naj takoj pripomnim, da dr. Grozd ne leži v neposredni liniji Sancino-ve sicer velike odrske zmogljivosti. Dr. Grozd je tiran, silak in igralec, k/ naj v polnosti izrazi njegov karakter, mora biti predisponiran po svoji naturi, da te lastnosti v polni meri upodobi. Sancinom igralski naturi te karakterne lastnosti ne odgovarjajo v večji meri. Toda s svojo igralsko izkušenostjo je kljub
tem osnovnim pomanjkljivostim ustvaril predvsem na zunaj odgovarjajoč lik, ki je u-činkovito predstavljal Grozdo-vo despotičnost in silaštvo. Z dr. Grozdom je Modesl Sancin dokazal, kaj zmore dolgoletna igralska izkušnja v zvezi z igralsko intuicijo in pod vodstvom. močne režiserske osebnosti.
Ščuka, ki je bil zlasti pred vojno podajan, predvsem kot idejni Cankarjev zvočnik, a ki mu je Cankar vendarle dal več zelo intimnih človeških potez, je dobil v Radu Nakrstu idealnega posredovalca. Nemara, pri nikomur drugem se ni tako izrazito pokazala režiserjeva jasna, realistična koncepcija Cankarjeve komedije, kot prav pri Nakrstovem liku Ščuke. Nakrst. je v svoj/ figuri skoraj povsem zabrisal Cankarjev sicer idejno globoki, a vedarle izrazito retorični patos ter je komaj v dveh neznatnih primerih za trenutek zdrknil s povsem človeško-rea-listične koncepcije. V celoti je bil njegov lik človeško privlačen, simpatičen in preprost, da si mu moral verjeti in z njim čustvovati. In prav s tem, da ni izpadel iz okvira ostalih sodelujočih, so pridobile ideje, ki jih Ščuka izraža, na psihološki prepričljivosti, in pro-bojnosti.
Grozdov ega političnega tekmeca dr. Grudna je igral Lju-devit Crnobori. Igralcu vloga po osnovah njegovega igralskega značaja dobro odgovarja. Crnobori je pokazal, da se je pravilno vživel v Grudnov značaj in je s tem dokumentiral svoj talent za karakternega igralca, kj pa ■ bo moral še znatno delati n<a svojem izoblikovanju. V našem ansamblu je še novinec in zato mu ne moremo zameriti, če še ni povsem uigram vanj. Vsekakor je težko nalogo, oblikovati značaj dr. Grudna, kljub nekaterim pomanjkljivostim in začetn / ne sigurnosti zadovoljivo opravil. Zunanji lik je bil zelo dobro podan in v intimnih trenutkih ljubosumnosti do žene je dosege/ Crnobori kot dr. Gruden močno prepričljivost.
Gornik, okrog katerega se sproži vihar političnih in sebičnih strasti v Cankarjevi komediji, ostaja nekam zagonetna osebnost. Bogat so j® vrnil iz inozemstva na očetov pogreb in vsa politična srenja se trudi, da bi ga pridobila na svojo stran, to se pravi «za narodov blagor». A Gormik ostaja povsem zunaj vseh teh strasti, ki jih je sam nehote sprožil, je neokreten dobrodušnež, ki ga dr. Grozd «lovi» na svojo nečakinjo. dr. Gruden pa celo na svojo ženo. Jožko Luke j ga je podal kot človeško nenavadno simpatičnega moža, oživel ga je od znotraj navzven, našel je zanj nove elemente v svojih igralskih izrazitih in postavil pred nas svež in razveseljivo nov tik.
Kot nova in razveseljiva pridobitev za naš tržaški oder st nam je predstavil mladi absolvent Akademije za igralsko u-metnest v Ljubljani Stane Starešinič v vlogi Kadivca. Igral ga je s prekipevajočim temperamentom, a tudi z znatno"obli-kovalno silo, tako da ie učinkoval povsem žive in neposred. np ter n« mah pridobil gledalca,
Štefka Drolčeva je kot Ka-divčeva sestrična in zaročenka Matilda pedala živo in neposredno učinkujočo podobo mladega zaljubljenega dekleta. Dejal bi, da ji ni manjkalo ničesar do popolne prepričljivosti, razen da .ji je ušlo v igro nekaj ■izraznih drobcev iz njenih prejšnjih vlog naivk. Matilda ni naivka, marveč prisrčno mlado dekle, ki čustvuje in reagira povsem neposredno. Zato se zdijo poudarki naivnosti odveč. Opusti naj jih in dosegla bo dovršenost tega prikupnega dekliškega lika.
Med večjimi vlogami je bil zlasti opazen prof. Kremžar Staneta Raztresena. Igralec je karakter hlapčevsko intrigant-skega moža zelo dobro izdelal in mu da>l učinkovito igralsko podobo. Za Raztresena pomeni nov vzpon v njegovem igralstvu.
Močan napredek v karakterizaciji nekega odrskega lika je pokazal tudi Ernest Zega v vlo. gi Ktimdra. Sprosti/ se je in vidi se mu, da je začel zavestno oblikovati določen karakter.
Srečku Koširju ni manjkalo kot Mermolji drugega, kot nekaj več let starosti in s tem tudi igralskih izkušenj. Lik je bil pravilno zamišljen in postavljen, manjkalo mu je samo nekoliko življenjske teže in odrske izkušenosti. Vendar je bil v okviru celote zadovoljivo uravnovešen.
Zelo ostro je jloze Babič oka-rak&rizirai neznačajnega literata Siratko. Dobro se je podprl z izrazito masko, ki je po svoji iz.majdiljivosti posrečeno predstavljala karakterno označbo osebe, Cankar sam. je Siratko precej karikiral in Jože Babič te karikiranosti ni omilil. Postavil je izrazit tip, ki predstavlja novo varianto s svojo priznano veščino v podajanju komedijskih likov,
S pravilno diskretnostjo je podala Ema Starčeva podobo Grozdove žene. Bila je ena izmed tistih Cankarjevih tako priljubljenih tihih žena, ki stopajo spričo despatičnosti svojih mož takorekoč pc prstih skozi življenje.
Poeta Stebelce je z ljubeznivo komičnostjo igral Silvij Kobal, k/ kaže neprestano rast, zadnje čase zlasti v karakterno komedijsko smer.
Anton Požar iv Josip Fišer sta podala kot občinska svetnika dva dobra tipa iz tedanje ljubljanske družbe.
Slava Mezgečeva je z diskretno zadržanostjo igrala hišno pri Grozdovih, medtem ko je bila Tea Starčeva ljubka hišna pri Grudnovih.
Gornikovega slugo je z dobro karakterizacijo podal Julij Guštin, Lojze Starc pa je postavil epizodni tip mladega človeka z uspelim nastopom.
Scena Jožeta Cesarja je bila stilno odgovarjajoča dobi in o-kusno izvedena. Zelo dobro so odgovarjali kostumi in lasulje.
Po predstavi, ki je bila deležna obilo priznanja, je bila proslava 25letnice odrskega dela Nade Gabrijelčičeve, slovesnost, ki je bila prav tako prisrčna kot uspela. Premiera Cankarjeve komedije «Za narodov blagor» pomeni s tem vsestransko pomemben kulturni dogodek za tržaške Slovence.
VLADIMIR BARTOL
Svetovni položaj z gumijem
S. sestanek mednarodnega odbora za proučevanje vseh vprašanj. ki se nanašajo na proizvodnjo in potrošnjo g umija je pregledal sedanje svetovno stanje z gumijem.
Odbor je predvidel, da bo letos znašala proizvodnja naravnega kavčuka 1.870.000 dolgih ton. Potrošnja, oziroma pretvo. ritev v končne izdelke pa bo porabila od tega 1-530.000 dolgih Ion naravnega kavčuka in
900.000 dolgih ton sintetičnega. Odbor meni, da bo šla razlika med proizvedenim in potrošenim gumijem v državne in privatne rezerve.
Prav tako so predvideli svetovno proizvodnjo gumijevega lateksa, in prerokujejo, da ga bodo proizvedli okoli' 120.000 dolgih ton porabili pa od
105.000 do ilO.OOO dolgih ton
NA DANSKEM OBVEZNO VARoEVANJE
Na Danskem že nekaj mesecev razpravljajo o ukrepih, da se prepreči nevarnost inflacije, ki bi povzročila gospodarstvu veliko škodo. Težave se zlasti kažejo v razvoju cen. Medtem ko so se cene uvoznega blaga znatno dvignile v primeri z lanskim letom, je ostal indeks, cen izvoz neg-a blaga skoraj nespremenjen. Po več mesecih pogajanj so se še štiri največje danske stranke sporazumele glede ukrepov za preprečen.ie inflaciije. Obseg uvoza bodo zmanjšali za. 28 milijonov angleških funtov letelo. Razen tega bodo uvedli obvezno varčevanje za vse državljane, ki imajo dohodke nad določenim zneskom. Naposled bodo povečali davek na. nekatere potresne predmete, predvsem rja alkoholne pijače in bencin.
PORAST BREZPOSELNOSTI V ITALIJI
Čeprav se je letos v januarju proizvodnja v nekaterih panogah italijanske pdustrije povečala (tako y proizvodnji aluminija in živega srebra tej* v industriji avtomobilov, traktorjev, pisalnih strojev itd.) je najnovejša uradna statistika o brezposelnosti za januar -izkazala povečanje števila brez, pasehuh delavcev za 65.300, Konec januarja je bilo v Italiji vsega 2,119.500 brezposelnih, od tega 1,047.650 industrijskih delavcev. 447.540 kine tijskih delavcev in 72.220 nameščencev, ostali pa so nekvalificirani delavci.
Mlado dekle čestita Nadi Gabrijelčičev! k jubileju
VREME
2/10, morje lahko toplota morja 14. ska napoved lepo oblačnosti. Proti no povečala.
Včeraj ob 19. uri je bil zračni pritisk 767.2, toplota 13.5 (najvišja med dnevom 15.5, najnižja 8.6), vlaga 62 odst., veter 14 km - zahodnik, nebo pokrito razburkano, vidljivost 20 km, 0. Za danes predvideva vremen-vreme in nekaj malenkostne večeru se bo ta lahko del-Toplota nespremenjena.
STRAN i
ZADNJA POROČILA
24. APRILA 1951
ji? +	■	1	!
Hi jjf .................
I
m Ih l!
illii.		!!:;!!
ppijjjf Hi		Mi
r 1	i|	1 ::::: : ::::
1		
liiililll iHli'	
	
iiij::!: .	;jiif
m	f
	
liljlijii !!!!!!!!:	i;.:::
	
RADIO
Najvažnejši programi: Jug. cona Trsta: 12.00 W. A. Mozart:
Simfonija v C-duru; Zborovske pesmi jugoslovanskih narodov.
Slovenija: 13.10 Simfonični kon.	.
cert - skladbe Čajkovskega in Rimski KorzaKO , 19.00 Igra študentski plesni seks tet. Trst II.: 1 ■ Plesna glasba; 21.51 Rahmaninov: Finale iz k® certa št. 1. Trst I.: 17.30 Westminsterski orkester p. v. D. Wrighta: 22.10 Pojejo vam slavni pevci.
Vprašanja zaupnice
bo postavil danes Ooeuille v parlamentu
Pred novimi razpravami o volilnem zakonu - Juin bo ostal v Rabatu Nemci zahtevajo rešitev posarskega vprašanja in poslaništvo v Parizu
PARIZ, 23. — Na današnjem zasedanju francoske narodne skupščine }e odločil predsednik vlade Queuille, da bodo glasovali jutri o zaupnici vlade glede interpelacije komunistov o ukinitvi odbitkov za delavce izven industrijskih središč. Glede tega vprašanja so že dvakrat v prejšnjem tednu zahtevali glasovanje o zaupnici, vendar se je vlada odločila, da bodo o njej glasovali šele jutri.
Vsega skupaj bodo jutri zvečer štirikrat glasovali o zaupnici vladi, kar po svoje tudi pomeni svojevrstni rekord. Za zadnjo zaupnico se je odločil postaviti Queuille na zasedanju parlamenta danes zvečer. Glasovali bodo o načrtu zakona o prisilni izselitvi.
Glavno vprašanje sedanje skupščine in tudi vlade, je še vedno združeno v eni sami zadevi:	bližnjih volitvah. Zato
hoče vlada s tem svojim novim načinom skrajšati sedanje razpravljanje v parlamentu in tehnično omogočiti napovedane volitve dne 10. junija. Vprašanje volitev je zapleteno po stališču republikanskega sveta, ki se je izreklo za dvojno glasovanje, v vsakem volilnem o-krožju medtem ko se je narodna skupščina izrekla za enkratno večinsko glasovanje.
S tem bo torej prišlo to vprašanje še enkrat pred parlament. Vlada se bo v kratkem odločila, kdaj bodo tam rešili to vprašanje. Druga odločitev parlamenta ne bo zahtevala o-dobritev republiškega sveta.
Včeraj je govoril francoski Zunanji minister na zasedanju «Souvenir francais». Govoril je o namenih svojega in Auriolo-vega obiska v ZDA. Povedal je, da je bila njegova naloga na tem potovanju odstraniti nasprotja med francosko in a-meriško politiko Auriol pa je prepričeval ameriške državnike, tisk in javno mnenje, da bi se Francija branila v primeru potrebe. Obljubili so jima materialno pomoč ZDA. Schuman je tudi dejal, da bodo ZDA o-jačile svoje čete v Evropi.
V Franciji so v zadnjih dneh precej razpravljali o tem, če bo general Juin še nadalje s svojo trdo roko urejeval maroška nasprotja, ali se bo pa resno pričel baviti z vprašanjem v SHAPE, kot poveljnik srednjega evropskega področja. Danes je javil dobro informirani «Le monde», da bo general ostal v Rabatu in skušal omiliti nasprotja med sultanom in francosko upravo. Njegovo mesto v SHAPE pa bo prevzel general Augustin Guillaume. O tem se je Juin pogodil s Que-uillom in generalom Eisenho-werjem med svojim zadnjim obiskom v francoski prestolnici.
O vprašanjih Bližnjega vzhoda razpravljajo v teh dneh francoski poslaniki iz Ankare, Bieruta, Gedde, Tel Aviva. Damaska, Gedde in Kaira. Zbrali so se v sirijski prestolnici. Tam je izjavil francoski predstavnik iz Kaira, da se bodo sešli francoski poslaniki s tega področja vsakega pol leta in razpravljali o političnem in strateškem položaju držav Srednjega vzhoda.
Po evropskih prestolnicah bodo še precej časa razpravljali o podpisu Schuman®vega načrta. Poseben odmev je imel ta podpis v Bonnu. Tam so danes poudarjali uradni krogi, da bodo podpisu sledila še važna medsebojna diplomatska pogajanja.
S tem v zvezi omenjajo, da bo prišlo kmalu do spremembe o-kupacijskega statuta in bo Nemčija v kratkem imenovala svoje diplomatsko predstavništvo v Parizu.
Poleg uradnega nemškega pritiska na zahodne države je pa še veh n o slišati v Zahodni Nemčiji želje glede Posarja.
furter AUgemeinevolkszeitung)), ki je blizu vladi, da bi bilo treba to vprašanje rešiti s plebiscitom in da so se končali časi, da bi smatrali Nemčijo za ((drugorazredno« državo. Nadaljujejo, da gospodarski načrti n® bodo mogli biti zadostni, če ne bodo spremljani po politični zvezi. Ce bo Francija zadovoljno rešila posarsko vprašanje, bo dokazala, da resnično želi Evropo s svobodnimi in enakimi ljudmi.
Na severni tečaj
gredo Francozi
ROUEN, 23. — Nova francoska polarna ekspedicija je odpotovala iz Rouena z norveškim parnikom «Skallapian». Ekspedicijo sestavlja 24 mož. Zamenjali bodo tri francoske znanstvenike, ki so sedaj na antarktičnem področju. Ladja je naložila 75 ton materiala. Nekateri člani ekspedicije bodo odpotovali na Groenland z letalom.
14 hiš zgorelo
v bližini Linza
LIMA, 23. — Ze 48 ur ni nobene vesti v letalu «Beech Craft«. Na tem perujskem letalu je bilo 6 oseb.	|
DUNAJ, 23. — Danes ponoči je javila avstrijska tiskoyna a-gencija, da jo prišlo v bližini Linza v vasi Schenkenfelden do velikanskega požara, ki je uničil 24 hiš. Pri tem sta izgubili življenje dve osebi. Zgoreli sta tudi cerkev in šola. Škodo cenijo na dva milijona šilingov. Požar so omejili le z uajvečjimi napori.
Nove stavke v Španiji
Središče stavk je v Bilbau in San Sebastianu - Delavci zahtevajo povišanje plač za 50 odst. - Vlada grozi
PARIZ, 23. 1— Predstavnic baskovske vlade v izgnanstvu, Beitia je danes zvečer izjavil v francoski prestolnici; «Delavci zahtevajo povišek plače za 50 odst. Stavka je bila predvidena za 1. maj. ker pa je vlada pripravila ostre policijske, u-krepe, da bi stavko preprečila, so se delavci odločili prej pričeti stavko. 24 ur bo stavkalo 250 tisoč delavcev na industrijskem področju biskajske in gu-ipuške province. V Beasainu stavkajo delavci tovarne železniških vagonov. Doslej so v tej tornimi samo enkrat prekinili delo in sicer v zadnji stavki leta 1947».
BILBAO,' 23. — Danes zjutraj je večina delavcev ob Biskajskem zalivu stopila v stav. ko. Stavkajo delavci težke industrije v Bilbau, prav tako tudi v ladjedelnicah v Auskal-duni, gradbeni industriji, tovarni* orožja «Sibar», tovarni «Babcook and Wilcoks» in ((General Electrica«. Prav tako stavkajo v večini delavci majhnih tvrdk. Največja stavka pa je
bila
nu.
Bilbau in San Sebastia-
V Bilbau so odprte trgovine in vozi cestna železnica ter trolejbusi. Zelo majhno število avtomobilov je videti na ulicah. Zaenkrat madridska vlada še ni ojačila policijskih sil v mestu.
Objavljeni so bili lepaki, ki pod naslovom:	«Ne	moremo
več tako živeti nitj en dan!», zahtevajo povišek plače za 50
odst. in nadzorstvo nad cenami. Lepaki svetujejo delavcem, naj stavkajo danes in jutri, ker je stavka «edino sredstvo za ugoditev našim zahtevam«. Ne ve se še, če bodo jutri stavkali tudi vozovi cestne železnice in trolejbusov. •
Danes se je civilni guverner sestal z vplivnimi osebnostmi. Radio ir< tiski pa sta objavila ultimatum madridske vlade, ki zahteva naj se industrijski delavci takoj vrnejo na delo. Tisti, ki ne bodo sledili temu pozivu, pravi vlada, bodo odpuščeni z dela in proti njim bodo uvedli tudi druge postopke.
Iz San Sebastiana se je izvedelo, da se je stavkovno gibanje ojačilo šele danes popoldne.
Prav tako so tudi stavke v Beiassainu, Perreizi in Alzi. V Eibariu ni prišlo na delo 85 odst. delavcev. Tam so delali samo v neki tovarni, ki izdeluje šivalne stroje. Tovarno namreč upravljajo delavci sami.
Delavcem je tudi zagrozil predstavnik vladnih sindikatov, ki je obvestil delavce v provinci Guipozcoi, da bodo uvedli sankcije proti onim, ki ne bodo prišli na delo. Odpuščeni delavci ne bodo dobili odpravnin in tovarne bodo začasno ali za stalno zaprli.
Kakor so javili v današnjih poznih večernih urah, je imenoval civilni guverner Bilbaa posebnega preiskovalnega sod. nika z nalogo, da preišče vzroke nasprotij med delavci. Sodnik ima nalogo, da z največjo hitrostjo in temeljitostjo uvede sankcije proti odgovornim.
* * *
HONG KONG, 23. — Se le danes so našli siamsko letalo, ki se je s 16 potniki ponesreči-, lo pred Hong Kongom 9. aprila, j
Mac flimur je ve”
zakaj so ga odstavili
NEW YORK, 23. — General Courtney Whitney, osebni svetovalec generala Mac Arthurja je danes izjavil med nekim intervjujem, da Mac Arthurju ni. so doslej povedali vzroka njegove odstranitve. Mac Arthur nima niti najmanjše ideje o vzroku tega postopka, je dejal in zatrdil, da za ta Trumanov postopek ni mogoče najti nobe. nega primera v ameriški vojaški zgodovini.
Whitmey je dejal, da Mac Arthur ni imel možnosti, da bi prenesel svoje oblasti na generala Ridgwaya. Odstranili so ga v trenutku, ko je sprejel predsednikovo poslanico. Od tedaj naprej je prenehala vsaka njegova oblast.
’ :
KINO
v TBSTl’
Rossetti. 16.30: »Zlata kletk*.
Simmons, D. Farrar.	,
Excelsior. 16.30: «Tn mlad*" modrini«.	e	no.
Nazionale. 16.30: ((Bršljan*, k minguez.	„	«a»
Arcobaleno. 15,30: ((Fortuna
Penice.*' 16.00: ((Neprijemlji'',>
ča trobentica«._______
Filodrammatico. 16.00: »N na ljubezen«.	ti
Alabarda. 16.00: «Ni naogo«' nadaljnje ubijanje«. kaVSd*, Armonia. 15.30: ((Zaročenka
B. Grable, J. Harvey. Garibaldi. 15.30: «Zena «“U Ideale. 15.45: «Cesar iz K.ai» gj, Imno-n Ifi «Steza Ob
lUCdlc. iU.-iJ. '• —.
Impero. 16.30: ((Steza od nem boru«, S. sid^eyhjma» ,1 Italia. 16.00: ((Kruti ljubi™*
PRESENEČENJ NI BILO
Vojvodina iqra vedno bolje - Hajduk poražen - Mnenja asov - Imena boksarjev
(Od našega dopisnika)
Nedeljski dogodki 6. kola jugoslovanske nogometne lige niso prinesli velikih presenečenj, vendar ne moremo reči, da nekatere tekme ne bi bile vredne pažnje.
Lanskoletni državni prvak Hajduk je izgubil z novim članom prve zvezne lige—Vojvodino z rezultatom 3:1. Kakor je morda izid presenečenje za mnoge simpatizerje prvaka, tako je normalen za one, ki so tekmo gledali. Novosadska ekipa je bila tehnično in taktično boljiša in je pokazala, da ima v svojih vrstah igralce, o katerih bomo kmalu mnogo slišali. Napadalec Rajkov j® izvanred1-no preigraval in je poleg tega s številnimi streli z razdalje nad 15 metrov navdušil številno občinstvo. Poleg- tega je tvoril skupno s Cinranom nenavaden duet: njima gre tudi zasluga za dva gola, tretji pa je bil avtogol Hajdukovega branilca Katniča. Edini gol za splitsko ekipo je dal Matošič v 88 minuti igre. S tem je Matošič dosegel stoti gol v tekmah državne ligfc, kar predstavlja tudi svojevrsten rekord. Poleg ostalih igralcev Vojvodine je treba poudariti dobro formo Milovanova, ki je bil glavni zid obrambe, čeprav so tudi drugi zadovoljili. Splitčani so-znani kot navdušeni navijači in so pripeljali svoje privržence prav do Novega Sada. Ves čas tekme so ti vpili; «Majstor sa mora mora zmagati«. Domačini so bili .tiho, »mo na koncu so tudi oni pričeli kričati: «Kaže, da zmaguje tudi mojster z Donave«.
V ostalih tekmah je Partizan premagal BSK z rezultatom 4:0. Sarajevo Mačvo z 2:0, Dinamo Spartaka s 4:0, Napredak pa Lokomotivo z 2:2.
Po tem kolu vodi še vedno Dinamo z 11 točk., pred Crve-no zvezdo z 10; Partizan 9, Hajduk in Vojvodina z 8 (prvi ima boljšo goldiferenco), Sarajevo 6, Borac 5, Lokomotiva, Spartak 4 (Lokomotiva ima boljšo, goldiferenco), Mačva 3, Napredak in BSK pa po 2.
Tekme druge lige:	Buduč-
nost-Tekstilac 1:0, Vardar-Bo-kelj 8:1, Dinamo-Metalac 2:1, Zagreb-Zelezničar 2:1. Neodločeno sta igrala Rudar in Ve-leš (2:2).
Tabela druge zvezne lige: Vardar 10, Bu-dučnost 9, Kvar-ner 8, Železničar 8, Proleter (Osijek) 8), Veleš 8, Dinamo 8, Ra bot nič ki 6. Metalac 8, Odred 5, Radnički 5, Zagreb 5,
Proleter 4, Zrenjan 4, Rudar 3, Paul Stehe te napisal v «Frank- Teksti lac 2, in Bokelj 1.
Od kandidatov za reprezen-1 igralcev, da Se je treba izogi-tanco proti Italiji so se Včeraj bati novincev, .ki bi prinesli sa-
izkazali Bobek, Šoštarič, Kola. kjovič. Pajič, Horvat, Senčar in Belič.
Asi so razpoloženi optimistično in mirno čakajo tekimo 6. maja.
Djajiič, najresnejši kandidat za mesto desnega hailfa je mnenja, da se Italijane lahko premaga s kombinacijsko igro, vendar samo pod pogojem, da bo podajanje žog čimbolj precizno in dla se bo začelo že pri branilcih. Misli tudi, da je potrebno. dA bodo vsi igralci, posebno pa halfi zelo gibčni, poleg tega pa naj se žoga ne pošilja brezciljno pred nasprotni kov gol.
Frane Matošič misli, da je treba igrati precizno z nizkim prizemnim dodajanjem, na vsak* način pa se izogibati visoke igre, ker sle Italijani y pomanjkanju osebne tehnike takoj
mio dezorientiranost.
Zvezi Bobek in Mitič se v prognozah strinjata. Bobek predlaga spremenjeno taktiko v napadu. «Ker igrajo Italijani sistem, človek na človeka, je potrebno, da se s stalnim menjavanjem mest zmedle nasprotnika«. V obrambi pa tudi Bobek priporoča ((človek na človeka«. Mitič misli, da je tajno orožje za ztrago hitro de-markiranje domačih in markiranje nasprotnikovih igralcev, prav tako pa priporoča često menjanje mest v napadu.
Colič, branilec Partizana je odgovoril kratko in lakonično: «Treba se je boriti od prve minute. branilci mora jo igrati na prvo žogo«.
osvobodijo žoge. Njegovo mnenje je, d'a igrajo Italijani slab
nogomet.
Woe!fl, srednji napadalec Dinama in kandidat za to mesto v državnem moštvu, poudarja, da je najvažnejša iznajdljivost
Boksarska zveza Jugoslavije je sestavila ekipo, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Milanu. Moštvo je določeno na podlagi uspehov tekmovanj prejšnjih nedelj v Beogradu, sestavljeno pa je takole: Paljič, Stefanovič, Lekovič, Hladni. Golič, Sovljamski, Majcen, Koe-niig, Veselinovič in še dva ali
Jm/entiis-Inter 0:2
Triestina v Milanu kljub šestim rezervam ugodno presenetila
Ko so se najbolj navdušeni prijatelji Triestine poslavljali v soboto na kolodvoru od igralcev, je vladalo nadvse pogrebno razpoloženje. Se ob popolni ekipi gostovanje v Milanu ne bi bilo najprijetnejši pomladanski izlet, kaj šele v našem primeru, ko je le 6 igralcev bilo iz prvega moštva, na ostala meta pa so morali natlačiti rezerve. In vendar je zopet držal pregovor, da se nobena jed ne poje tako topla, kot je skuhana. Triestina je sicer zgubila, a le z 2:0, kar predstavlja skoraj uspeh. Nuciari je opravil hudo delo, branil je mogoče in nemogoče, med drugim tudi enajstmetrovko, ki jo je streljal Green. Poleg njega so igTa-li dobro še Zorzin, Ciccarelli, Boscolo in Benegas. V 21. minuti je Annovazzi prvič prisilil Triestino h kapitulaciji. 2oga se je precej časa selila pred golom od noge do noge, dokler je ni Annovazzi poslal tja, kamor spada. V 12. minuti drugega polčasa je šel Nuciari iz vrat, da bj ubranil nevaren napad domačinov; ko je bil še na tleh, je Nordahl dohitel žogo in
skupno z njo poletel v vrata.
Predi 20,000 gledalci je sodil Massai iz Pise.
REZULTATI 5	
Ataianta - Roma	0-U
Fiorentina - Bologna	2-1
Genoa - Sampdoria	2-3
Juventus - Inter	0-2
Lazio - Palermo	3-3
Lucchese - Novara	2-2
Milan • Triestina	2-0
Padova - Como	3-1
Pro Patria - Napoli	1-3
Udinese - Torino	3-1
LESTVICA :	
Milan točk 55; Inter 31;	Juven-
trije dlrugi. V. srednji in teižki kategoriji ne bo jugoslovanskega zastopnika.
RIM, 22. — Tajništvo F.I.G.C. sporoča seznam igralcev, kandidatov za reprezentanco, ki bo igrala 6. maja v Milanu proti Jugoslaviji. Prvi trening bo 25. aprila proti ekipi Livorna v Florenci. Poklicani igralci: Bologna: Cap-pello, Cerrvellati; Fiorentina: Cer-vato, Pandolfini; Intemazionale: Giovannini; Juventus: Bonipertii, Mari; Lazio:	Antonazzi, Šentl
menti IV; Milan: Annovazzi, Burim, Silvestri, Tognon; Napoti: Amadei, Casari; Saropddl-ia: Gei.
BORBA NA NOŽ
Montebello
Piran in Sv. Just poražena
Na zagrebškem kriteriju
zmagal Wimmer
V predmestju Zagreba jo bil v nedeljo ulični kolesarski kriterij, na katerem bo nastopili poleg domačinov italijanski, avstrijski in tržaški dirkači. Pred nenavadno številno publiko je zmagal Avstrijec Wimimer, ki je prevozil progo 58 tam v 1 uri 30*28”. Na drugo mesto se je plasiral Jugoslovan Pored-skit pred Avstrijci Kelnerjem in Hammerlom.
Na sedmi etapi kolesarske dirke «Po Maroku« je zmagal Italijan Rossi. Redolfi je še vedno na prvem mestu kvalifikacijske lestvice s 6 minutami in 47 sekundami pired Piotom.
Na teniških igri.ščift v Reggio Oalabriji j:e bilo danes medna rodno teniško srečanje med Italijanoma Gardinijem in Belar-dinellijem ter Amerikancema Burrowsem in Clarkom. Rezultati; Gardini je premagal Bur-rovvsa s 6:3, 6:2, Belardinelli pa Clarka s 8:6. 6:4. Teikiraovanje se nadaljuje'
RIM, 23. — Jugoslovanska
konjeniška zveza je prijavila na dvajseto mednarodno ko-njenišiko tekmovanje v Rimu svojo ekipo, sestavljeno iz petih konjenikov in devetih konj.
tus 43; Lazio 41; Fiorentina 37; Como 36; Bologna. Napoli 34; No-vara, Palermo, Ataianta, UOinese 2*; Pro Patria 27; Padova, Samp-doria, Torino 26; Triestina 23; Ge-noa, Roma 21; Lucchese 20.
TOTOCALCIO :
X 1 2	2 X X 112	1121
V vsej Italiji je bilo na «To-
tocalcio« samo 5 trinajstič. Srečni igralci bodo dobili po 17,905.575 lir; 124 dvanajstič dobi vsaka po 722.000 lir.
Gligorič, Pirc
in Matanovič odpotovali
Jugoslovanski šahovski mojstri; Gligorič, Pirc in Matanovič so odpotovali danes na consko svetovno prvenstvo, ki bo cd 17. aprila do 19. maja v Bad Pvrrr.ontu z Zahodni Nemčiji. Takr i po tem turnirju odpotujeta Pirc in Giigorič v London-kjer bosta nastopila na Staun-tonoverr, memorialu, ki bo od 26. maja do 25. junija.
Zanimanje za tekmo med Montebellom in Piranom je obkrožilo opensko igrišče z gostim Obročem občinstva, kateremu ni bilo žal dolge poti niti vetra, saj so dobili v zameno devetdeset minut borbene igre, ki sicer tehnično ni bila nič posebnega, je pa držala igralce in gledalce vseh 90 minut v negotovi napetosti.
V 33. minuti drugega polčasa se je ta napetost pretopila v majhen incident, katerega žrtev kajpada ni mogel biti nihče drug kot revež sodnik. Bukovec sicer ni bil tak, kakršnega bi si želeli, a ravno v ti’ stem trenutku je dosodil pravilno. Pirančani, ki so v prvem polčasu imeli na svoji strani veter. so prišli prvi do gola v 25. minuti po Fondi. Mnenja smo, da sodnikova odločitev ni bila pravilna, ker je gol prišel po zaslugi nedovoljene grobosti
ce. Tržaškemu seveda delitev prijala.
Montebellu bi točk nad yse
(Od našega dopisnika)
Kakor smo predvidevali, je Arrigoni brez večjih težav pre. magal tržaško moštvo Sv. Ju", sta z visokim rezultatom 6-1, ki že sam na sebi pove. da so bili Izolani popolni gospodarji na igrišču; a kljub njihovi stal. ni premoči niso zadovoljili. To velja predvsem za prvi polčas, v katerem so igrali dokaj slabo zaradi nepovezanosti napadalcev.
Najboljši med Izolani je bil branilec Corbatto, ki je mno. gokrat s svoj« intervencijo pre. prečil nasprotnikom uspeh.
Qd Tržačanov je bil Goattin najboljši igralec na igrišču.
Izolani so bili vedno v napadu, a so prešli v vodstvo komaj v 28’ z Marchesanom,' ki je izkoristil napako nasprotniko. ve obrambe in z lahkoto reali-
F
mm
ZOGA ZAČENJA POT PROTI NASPROTNIKOVEMU GOLU,
napadalca Pirana. Drugi polčas se je začel ob premoči Monte-bella in kmalu se je pokazalo, da je zmaga le še vprašanje časa. Gola v 12. in 15. minuti sta prišla igralcem Montebella kot zreli hruški.
Pirančani so potem v nadaljevanju poskušali vse, da jim ne bi bilotreba zapustiti igrišča kot poražencem, a je obramba Montebella poskrbela, da so se Tržačani še za korak približali naslovu prvaka Tržaškega o-zemlja. Po nedeljskih tekmah je namreč lestvica taka: Monte-bello 6 točk. Piran in Arrigoni 5, Sv. Just 0.
Jutri igra v Piranu domača enajstorica proti Arrigoniju. Od rezultata te tekme je precej odvisno stan-je vrha lestvi-
ziral. Tržačanom je v 38’ uspe. lo izenačiti z Boletom, ki je bil uspešen po strelu iz kota.
Tik pred koncem prvega polčasa je Orlini zopet dovedel Izolane v vodstvo.
Drugi polčas je potekel v znaku stalne premoči Arrigoni. ja: V 10’ je Orlini preigral dva nasprotnika in brez vsake težave dosegel tretji gol. V 20’ po lepi kombinaciji Orlini-Bo-logna, je slednji neubranljivo streljal v vrata in dal še četr. ti gol. Marchesan je v 25’ izkoristil grobo napako tržaškega desnega krila jn petič pre. tresel nasprotnikova vrata. Se. rijo golov je s solo akcijo zaključil v 40’ Bologna.
Pred 10Q0 gledalci je sodil Suplina iz Kopra, ki je v zadnjem trenutku nadomestil tr. žaškega sodnika, ki iz tehnič.
nih razlogov ni mogel priti v Izolo.
P. N. S.
NOGOMETNI TURNIR ZA
Pokal Istre
Rezultati III. kolas Rovinj - Piran Buje Pulj II.
Koper - Medulin Uljanik . Pazin Poreč - TT Rovinj Po tretjem kolu je lestvica taka: Buje, Pulj II in Rovinj 5 točk, Koper in Poreč 4, Uljanik in Medulin 2, Piran., Raša, TI Rovinj in Pazin 0.
4-2
1.1 6-0 3 -.1
5-0
Lamour.	„„	jf
Kino ob morju. 16.00: «Kr*
lje«, A. Checchi.	„„vt&
Savona. 15.00: «U'P<»n» :"
V. Johnson, J. AlUsof1- ^ Viale. 16.00: «Hesperijevo " lorr.stvo«, V. Parker, f-Vittorio Veneto. 15,30: hčerka».	,	.	*jvitji, &
A2zurro. 16.00: "«Kotanja z® Bogart, G. Page.	gcPi
Belvedere.' 16.00: «Na *>°
C. Colbert.	■
Marconi. 16.00: ((Gospa o' F" te* Massimo. 16.00:	“Meceni
brez sladkosti«, E. W Novo Cine. 16.00: mormoncev«,	J- Ford-	m,
Odeon. 16.00: «Vigred se R. Milland.
Radio. 15.00: «Jolanda sambe«, F. Astaire. . Vittoria. 16.00: ((Častiti *” Pulham«, H.	Laman..	ci[ilo»i
Venezia. 16.C0: «Junaki J. Wayne.
V 60BICJ	|
Verdi. 17.00: «Trije zl'kov Robinson.	*
Vittoria. 17.00: «A1 J°1SOT Parks.	.
Centrale. 17.00: ((Ljubezen ^ re čakati«, D. Morgan film).	.	P
Moderno. 17.00:	<(LjUbez“
ničlo«,	S.	Henie.	.	w
Eden. 17.00:	((Adam » Eva '
caTtio.
RADIO
SLOVESI3* Torek 24. aprila l’*1’ lffi
Poročila ob 5.15, 12.30, 19.30, 22.15, 23.55.	.	,	J?
5.25: Pesmi borbe
Jutranja telovadba. san glasbeni spored. 1U">'m * ura. 12.00: Slovenske valčki. 12.40:	Zabavna
Lahka atletika
V. Kopru so bile v nedeljo izbirne lahkoatletske fcekime za sestavo reprezentance STO, ki s« bo 29. t.m. pomerila v Kopru s Puljem in Reiko.
Na tekmah, katere je oviral močan veter, so bili doseženi nekateri zadovoljivi rezultati. To predvsem v teku na 100 mi, kjer je petnajstletni Pirančan Ravalico pretekel progo v 12”1 in v metu kopja, kjer je Buj-čan Gianollo dosegel lepo daljavo 41,10 n*. Tehnični rezultati:
100 m 1. Ravalioc-Piran 12”1 2. Olivieri-Kaper 12”1; 400 m l. Olivieri-Koper 57’’6 2 Fiumi-Pirau 58”4; 800 m 1 Zudek-Trst 2’13”, 2. Vidali-Piran 2’16”; 3000 m 1. Mifcuž-Partizan 10’ 37”6, 2. Klavora-Partizan 10’ 38”2; Met krogle; 1. Trani-Pi-rani 9,83 m. 2. Corsi-Piran 8,50 m; Met kopja; 1. Gianolia-Bu-je 41,10 m. 2. Pitacco-Piram 34 m; Slkok v višino: 1. Trani-Pi-ran 1,51 m, 2. Ravalico-Piran 1,51 m: Skok v daljino: 1. Olivieri-Koper 5,49 ir, 2. Zetto-Aurora 5,25 m-
K. K. Trst-Sv. Križ
42:32 (28:20)
Na stadionu «Prvi maj« so številni gledalci prisostvovali dvema zanimivima tekmama v košarki. V prvi je K.K. Trst premagal Sv. Križ z rezultatom 42:32 (28:20). Sv. Križ se je branil dobro vendar mu je pomanjkanje igralcev, katere bi v napadu lahko po potrebi menjali, odvzelo upanje na večji uspeh. V drugi prijateljski tekmi je Polet premagal Sv. Ivan s 17:13. Igra je bila tipično prijateljska, igralci enega, niti drugega moštva niso forsirali.
13.10: Simfonična gi^t lil Sredi življenja in dogo*?^: S Igre pianist solomon. ‘ vafir ska ura. 17.30: Skladatelj; Kozina. 17.40: Iz sod?®. Wj
galske književnosti. .. sto - poslušajte! 18M0- v pirj pregled. 19.00: Students« sekstet. 19.45:	Zabavna
20.00:	P.	I.	Čajkovski.	inr
Onjegin. 22.15: Kaj bo J sporedu.
22.30: Zabavna^ t>
na val. 292.1 in 212.4 m. rr.orni koncert - L. M-Godalni kvartet št. 5.v rtet S*’ Roy Harris: Godalni kvar
.te«oseova*s*4 T K « T j, 14
CONE
Poročila v slovenščin1 ul«'«, 13.00, 19.30, 23.10; v 1?YS, v 18.45; v italijanščini ’	,4
19.15, 23.00.	d0
6.36; Jutranja glas2LfoA .2.00: W. A. Mozart: c-auru. 12.35: Glasben*.,fi. ■-
nit- Tj..--.,-,	II
13.15: Pevški koncert. ‘L i*.‘jj stop društva “Fratelpn^itai -
ke. 14.30: Pregled
.) 17.30: Politične f-ji. ^
slov.
(ital.) 17.40: Zabavni -■ jn ™ Ravel: Trio v a-molu . 4j: igre. 19.00: 15’ tangov. turni pregled. 20.00. sDa. y
pesmi. 20.30: Filmska g‘V IA)
Simfonični koncert, »v
in plesna glasba. za lahko noč do 23.30-
trst **;• ,5i i*1'
Poročila ob 7.15, 1Z' ’ tj-19.45, 23.15.	,	cha
7.30: Jutranja .30: Za vsakega nek*J( ofi.ir.
11
vi svet. 12.10: Zab?vn> 1^ 13.00: Glasba P Plesna glasba. 18.15. L *
Koncert št. 1. 18.40:	K.„»,
narodov. 19.00: Mam1^, auje. 19.15: Operetni * jU jr* Čajkovski: Hrestač, ^ Harmonika vas zabava-^jni. tv ka glasba. 21.30: Bocch^ pad»j, cert za violončelo. ninov: Finale iz ko/1 0; M tif-22.00: Slavni pevci-	r
je iz londonskega =*• 34.00* Večerne melodije do	.
TRS* V * Poročila ob 7.30, in 23.10.
S
ni Aa.iv.	,	i-.;i
7.30 do 8.30: Jutranja | ,jd. Nove pesmi iz Mendelssohnov or«
Slavni glasovi.	^
Latinske Amerike. melodij. 17.30: WesUn‘»- f # kester. 18.00: Listi U geit^fK Lahka glasba. žO'3?-, -ntfPjT
			
Lahka glasba. 20.30;.
po svetu. 21.15: Stirvn, f|?
simfonije. 22'l0Lspa. 23'3 22.32: Komorna glaso* na glasba do 24.00.
*»»/
3
V
vojaka
lili- PEL
138. f
B R A D A (
PREVEDEL
ROBERT
II L A \
L t 6 T It 1 g A L
D R.
♦Nekoliko sem mu pomogel na noge», Je dejal Welfer In se Se vedno smehljal, «gospod komandant bataljona bo ukrenil nadaljnje... To Je, oddam kadeta Bleglerja v bolnico... Napišem spričevalo, da je to griža- Hud primer griže. Izolacija ... Kadet Blegler pride v dezinfekcijsko barako ... Saj je vseeno: posiran kadet ali pa grlžav kadet...»
Stotnik Sagner se je prav uradno obrnil k Lukašu: «Gospod nadporočnik, kadet Blegler lz va«e kompanlje je obolel za grižo ln ostane v oskrbi v Budimpešti...»
Stotniku Sagnerju se je zdelo, da se WeUer strašno smeje, ko pa Je pogledal na »vojnega doktorja». Je videl, da se drži strašno vnemamo.
»Torej je vse v redu, gospod stotnik*. Je mimo rekel Welfer, ♦oficirski aspiranti...*
Zamahnil Je z roko: »Pri griži se vsak podela v hlače.»
Tako se je zgodilo, da Je bil Junaški kadet Blegler odpeljan v vojaško Izolacijsko bolnico v UJ Buda.
Ko je kadet Biegler zvedel, da ima grižo, je bil kar navdušen.
Naj bo ranjen ali naj zboli za cesarja pri izvrševanju svoje dolžnosti?
Potem je imel majhno smolo. Ker so bili vsi prostori za grlžavce prepoln j eni, so prenesli kadeta v barako za kolero.
Ko so ga skopali in mu dali toplomer pod pazduho, je neki madžarski štabni zdravnik zmajal z glavo: «Sedemintrideset stopinj!« Pri koleri je najhujši znak sumljivo znižanje toplote. Bolnik postaja apatičen.
Kadet Biegler res ni kazal razburjenja. Bil je nenavadno miren in si je ponavljal v duhu, da trpi za cesarja.
Štabni zdravnik je ukazal 'vtakniti toplomer Bieglerju v danko.
«PoslednJl stadij kolere*, je pomislil štabni zdravnik, «znak konca, skrajna slabost, ko zgublja bolnik smisel Za okolico in je njegova zavest zamegljena Smehlja se v predsmrtnih krčih.«
Kadet Biegler se je res med to manipulacijo mučeniško smehljal ln se delal junaka, ko so mu vtikali toplomer v danko. Toda ni se ganil.
»Znaki*, Je pomislil štabni zdravnik. «za katerimi sledi pri koleri polagoma smrt...»
Vprašal je Se madžarskega sanitetnega podčastnika, ali je kadet Biegler bljuval ln imel drisko v kopanju.
Ko je dobil nikalen odgovor, se je zagledal v Bieglerja. Kadar preneha pri koleri driska in bljuvanje, je to spet zna-menje. da se bliža smrt.
Ko so prenesli kadeta Bieglerja popolnoma nagega iz tople kopanje na posteljo, ga Je zazeblo ln je zašklefetal z zobmi. Oblila ga je tudi kurja polt po vsem telesu.
«Vidite«, je rekel štabni zdravnik po madžarsko, »velika jektacija, okončine so hladne. To je kone.c *
Sklonivši se h kadetu Bieglerju, ga je vprašaj nemški: ««Also, wie geht’s?»*
»S - s • se - hr - hr ■ gu - gu - tt», je zašklefetal	z	zobmi	kadet
Blegler, «... ei • ne De - deck • ke.»**
«Zavest deloma zamegljena, deloma ohranjena*, je rekel po madžarsko štabni zdravnik, «telo zelo mršavo, ustnice ln nohti bi morali biti črni... To je tretji primer, ko so mi za kolero ifmrli brez črnih nohtov in ustnic...»
Spet se je nagnil nad kadeta Bieglerja ter nadaljeval madžarski: «Drugi zvok nad srcem je prenehal...»
«Ei - ei - ne - ne - De • de - de - deck . ke . ke,	je	zašklefetal
kadet Biegler.
»To, kar govori, so njegove poslednje besede*, je madžarski rekel štabni zdravnik sanitetnemu podčastniku, «jutri ga pokopljemo z majorjem Kochom. Zdaj se bo onesvestil. Listine o njem so v pisarni?*
«Bodo tam*, je mirno odgovoril sanitetni podčastnik.
«E1 • ei - ne . ne - De - de * de - deck - ke - ke», je za odhajajočima zašklefetal kadet Biegler.
V sobi je bilo na šestnajstih ležiščih pet ljudi- Eden izmed njih je bil mrtev. Umrl je pred dvema urama; bil je z rjuho pokrit in se je imenoval kakor odkritelj kolerovih bacilov. Bil je stotnik Koch, o katerem je štabni zdravnik rekel, da bo imel jutri pogreb hkrati s kadetom Bieglerjem
Kadet Biegler se je privzdignil na postelji in prvič videl,
kako se umira za cesarja, kajti izmed ostalih štirl^	i n
umirala, se dušila in postajala modra. Druga dva znake tifoznega delirija. Nerazumljivo sta kričala	N
suhimi nogami v odejo. Med njima Je stal bradajet ju je v štajerskem narečju — kakor Je spoznal „ <r
brcalv
ki ju je v štajerskem narečju — kakor je spoznal - miril: «Jaz sem tudi že Imel kolero, toda nisem — - j, Zdaj je z vama že dobro. Dobita dopust...»	w	je	y
«Ne premetavaj se tako*, je zavpil na enega. pfi ^ brcnil v odejo, da se mu je preganila čez glavo. «t° .Q od ne dela. Vesel bodi, da imaš vročico, te vsaj ne z godbo odpeljali. Oba sta že rešena najhujsega.*	J
Ozrl se je okrog sebe.	je	>.vy
«Tamle sta že spet dva umrla. To smo pričakova ^ jtl
dobrosrčno, »vesela bodita, da sta že rešena. Mora ^
dve rjuhi.*	  .	•.	'
Prav hitro se je vrnil. Pokril je vsakega lz tegnil
po . ” m
h
(h
J
V
sta imela docela črne ustnice, z rjuho, jima P°, črnimi nohti izpod odeje, jim pokleknil pri postelji in molil na glas: «Heilige Gottes ..,»* in stari sanitejec s Štajerskega jeJ^fiivil
na svoja okrevajoča pacienta, katerih delirij je P° k novemu življenju-	w0
«Heilige Marie, Mutter Gottes*, je ponavljal-nadoma neki nag mož potrkal po rami.
Bil Je kadet Blegler.	.	jo
((Poslušajte*, je rekel, «jaz sem... se K°Pa’ kopali so me ... Potrebujem odejo... Mene zebe-
se
P
&
i
s
S
S
S
c
S
* No, kako je?
** Prav dobro, odejo,
* «Sveta Marija, Mati božja ...»
(Nadalje**11*
OHEDNISTVO: ULICA MONTECCH1, St. b, lit nad, — Teleluo Itev. 93-81)8 in 94-63». — FoSinl predal 582 — UPRAVA; ULICA SV St. 20. — Telefonska R. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSuie v Strmi 1 upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkl tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Penico l-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battisti 301a-I, TeL 70.
eset"0 |d(9
sto|Uca-Ctr ov.sk 60 AN<a'SK£ 1 NAHOCNINA: Cona A: me»eCna 260, Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. w	1
din.P 8	’	1	PoStnl	tekoči	račun	za	STO-ZVU: ZaložnlSl-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega
S
s
h
is'
N
Ljubljana, Tyr5eva 34 • tel. 20-09, tekoči račuv pri Komunalul banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
o.z°‘
S