Leto II.
Poštnina platana o gotovini.
Lfubljaua, torek 10. avgusta 1920.
memsaa
Štev. 179.
Cen« po poiti:
zb celo leto . H M'— za po! leta . H ir— za četrt leta. H 21— zal niBsec. . E V—
Za Ljubljano meseCno 7 H Ib inonnufvo mesečno R ir—
Dredništuo lo oprava: Hopitarjeva ulica it 6
Orada, telefon štev. SO
^sameina številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Številka 60 vin.
Kako hočejo odira«! ljudstvo!
kda	10.	avgusta. Ker so po vojski
mater' Za. železniško osobje, kakor tudi mini 1Jal čredno narasli, je bil železniški ** lOO^’ ^s*^en zvišati železniško tarifo lij ‘c- Ta naredba bi se uveljavila s strsk	—Pri včerajšnji seji mini-
°.a sveta pa je finančni minister deželo , ®. dr. Stojanovič predlagal, naj se prom ,Ca iznova podraži in sicer osebni 3oo a ,za *^0 %> blagovni promet pa za l*Sfa .	ecil°g Je bil sprejet.	Dne 20. avti,^ ,»	železnica štirikrat	oz. šestkrat
^nisi	• kakor danes! —	G. finančni
tjj j. , si ne more msiliti, koliko simpa-u UtQrij Pridobil s svojim sijajno bistroji j)In Podlogom v srcih našega ljudstva v P^i vrsti čutilo to nečloveško
'reme.
Drž
Sploh se mislijo demokrati na vse mogoče načine ovekovečiti in proslaviti v naši zgodovini. Da bi naše ljudstvo ne prišlo tako brž do besede, zavlačujejo vladno krizo z občudovanja vredno energijo. Za 15- člen volilnega reda se ne zmenijo več, agrarna reforma jim tudi ne dela sivih las, imajo pa drugo palico, ki na njej jahajo in to je vprašanje izvoza. Zahtevajo svobodno trgovino in ne odnehajo niti za las. S tem nameravajo zavleči krizo vsaj do 22. avgusta, ko bodo v Srbiji občinske volitve. Tedaj zopet v politične svrhe. Le zavlačujte vladno krizo še naprej! Želi boste novo hvaležnost našega ljudstva, ki bo vkljub vsem kapitalističnim načrtom prišlo do besede. In ta beseda bo — čim pozneje pride — tem hujša.
Tako ne gre!
Hu4 _:zava, ki jo vodijo slepi državniki, r&k p .^hunca moči do prepada le en ko-® d 1 nas' se z<^' v Belgradu govore ajo le slepi mojstri. Slepi so, ker ne
Mi,
lo
žiV'’j 'n nočejo videti razmer, v katerih ^Ctr ,*rPi ljudstvo te države. Mi, ki nam stvu s\ dana naloga, sodelovati pri vod-to |(j .r^aver vidimo, kam gre pot. In za-*Ceriio državnikom v Belgiraduu, da
^lje
ne gre več!
j« vj j?°či nam poročajo iz Belgrada, da !1 m- -a na predlog demokrata, finančne-
^joistra — brez dvoma je ta mož tudi *yjja. ankir •— sklenila, da se od 20, t, m, {j* železniški tarifi na nezaslišan na-• air -	-	—
Odstavni promnt se podraži za 300 Stotktk°v, osebni promet pa za 200 od-
V’ zvišanje je nekaj tako neču-, da skoro dvomimo, če je vest res-
jefa 11 če je resnična, dvomimo, če se
^ St]-- - 1 • t	1	'	1-	    l_	I	  i
'^‘ep rodil v zdravih glavah. Državni *edar?’L Se iŽra)° z ladjo, ki jo vodijo. V gracj razburkanih časih so take »na-tta se* iz Belgrada zelo slabo pomirjeval-va' n*so m0Ž°čni gospodje v ^ nič pomislili, da se bo s tako
Pcvj- f Povišanjem prevoznine za blago Sa*a prav tako blazno tudi cena bla-
ki t^kai mora ravno dlelovno ljudstvo, v$a g1 *n dela za druge, nositi res prav 4 semena! Zakaj pa belgrajska gospo-vsaj del bremen zvaliti na ramena Osta( j?* imajo dovolj in preveč? Kje je vQjtle davek na vojne dobičke? Davek na <4, j dobičke čaka rešitve že toliko čaja bodo kapitalisti, v vojni nasičene ‘ežjii gospodom v Belgradu, iz srca hva-^ so ^ko že poskrili svoje fuje .. ® dobičke. Nove davke naj pa pla-j^dstvo v obliki drage obleke, dra-^^ha, dragega orodja, dragega ku-n povišek cen vsega tega bo prišel
G
Eač deloma zopet v dobro kapitalistu, Ta-a politika pomeni igro z ljudstvom! Pustite v miru ljudstvo! Obremenite vendar enkrat vojne milijonarje!
Toda demokratska gospoda v Belgradu, katere vredni drug in pomagač je ravno finančni minister, se briga za ljudstvo ravno toliko ko za lanski sneg. Tej gospodi so prvi interesi njihovih žepov. Zavlačujejo rešitev krize, da bi izprešali zopet izvoznice, s katerimi bi hoteli bogateti. Izvoznice bi zopet podražile naš kruh in našo prehrano. In milijonarji bi se zopet znova redili. Grozi nam draginja, hujše od lanske! In to sredi bogate žetvei
Tako se ustvarja nezadovoljnost, tako se izpodkovavajo temelj države. In da bi te temelje utrdili, se kapitalisti oboro-žujejo. Ampak ne na svoj, marveč na ljudski račun. V državnem proračunu imajo postavljene za vojaštvo vsote, ki so naravnost gorostasne. Medtem, ko je postavljenih za socialno skrbstvo v proračun nekaj nad 74 milijonov dinarjev, za zdravje niti 70 milijonov dinarjev, pa so za vojaštvo dali v proračun skoro 4 in pol milijarde kron! To je več ko eno četrtino vseh izdatkov gre za vojaštvo! In vendar bi bili ti stroški lahko dosti manjši, ko bi se poskrbelo za ljudsko zadovoljnost. Seveda bi milijonarski žepi bili pri tem tudi dosti lažji! Toda to bi bila prava utrditev državnih temeljev. Država namreč je ljudstvo in ne par birokratov, korumpiranih od kapitalistov! Kakor se dela gospodarska, socialna in finančna politika sedaj, je zločin nad ljudstvom n državo! Tako ne gre več dalje! Ljudstvo v svoji bogati domovini hoče pošteno živeti, ne pa strada-ti in umirati za žepe kapitalistov! Povemo odkrito: Ni nas volja še naprej mimo gledati teh razmer, kamoli sodelovati pri njih!
POGAJANJA RAZBITA.
Belgrad, 9. avgusta, Ker demo-s0 jjanis°v Pristali na zahteve radikalcev, ?°rei Ve^er obvestili dr, Vesniča, da ne 'HičJ? P0Pustiti v svojih zahtevah, V po-v°^ih goVore, da bo dr, Vesnič fentu že jutri vrnil svoj mandat re-
SRftb _
^ ZA BEGUNCE IZ ZASEDENEGA L	OZEMLJA
9, avgusta. Z ozirom na {•ih Jjr evilo naših beguncev iz okupira-re in'V' ^ 80 pobegnili iz Dalmacije, s‘°venskih pokrajin bo minister za, ** begy Putiko osnoval poseben oddelek ^°*ti n nCf' ^ bo imel nalogo, da po mož-"^enH bi vse begunce z delom. V ta b° določen tudi poseben kredit,
LD?KAV0ST D’ ANNUNZIJA‘
F ^eka, 9, avgusta. S 1, avgustom
^ in a,,e Opravljena cenzura na reški
?eŽa'. 7 Sl.Cef po nalogu d' Annunzija sa-
ie' se 'e v italijanskem
skrbi 7^mu dejstvu posvetilo zelo mno-
c	i ,se' se za vsem tem skriva
d\sJ™avost. Razglasili so, da je
h* k, T davljena, dasi se vrši še na-
* Ha storili zaradi tega, da bi lažje
y®d morebitnim zarotam.
FINANČNE SKRBI,
LDU Belgrad, 9. avgusta. Danes je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom regenta prestolonaslednika Aleksandra, ki je trajala od 10, do 12.40 opoldne, V glavnem se je razpravljalo o finančnem problemu države. Minister za vojno in mornarico je zahteval kredit za plačila dobav, izvršenih med vojno. O vprašanju krize ministrski svet ni razpravljal.
AVSTRIJSKO-JUGOSLOVANSKA TRGOVSKA POGODBA.
LDU Belgrad, 9, avgusta. Na prošnjo oeneralnega komisarja avstrijske republike, naj se uredi način, po katerem bi se kupovali dinarji za plačevanje žita, nakupljenega v naši državi, je gospodarsko-fi-nančni odbor ministrstva odredil, da se Avstriji dovoli, da sme nakupiti dinarje z avstrijskimi kronami do višine 40 milijonov. Kupovanje dinarjev se mora vršiti preko devizne centrale Narodne banke in drugih denarnih zavodov, katerim bo izdalo finančno ministrstvo za to posebno dovoljenje. Avstrijska vlada pa mora prevzeti obveznost, ki bo sestavni del sklenjenega sporazuma, da bodo avstrijske tvrdke, pri katerih bodo naša posamezna ministrstva naročala blago, sprejemala avstrijske krone kot ekvivalent za naša plačila po sklenjenih pogodbah.
Slepcem!
Demokrati torej trdovratno vztrajajo na zahtevi, da bodi izvoz svoboden. To se pravi: bogati izvozničarji in špekulanti naj tik po žetvi dobe svobodne roke, da planejo po pridelkih naše zemlje, jih izpulijo kmetu iz rok in nakupičijo v svojih brezdanjih skladiščih in skrivališčih. Od tu jih bodo potem izvažali križem sveta, ne delajoč pri tem razločka med prijateljem in smrtnim sovražnikom — mamon je internacionalna pošast. Kolikor bo ostalo, bodo po svoji volji merili stradajočemu domačemu prebivalstvu za oderuške cene. Tako naj še vnaprej ostane vnebo-vpijoča sramota, da prebivalstvo vsega blagoslova božjega prebogate Jugoslavije strada kruha in drugih najpotrebnejših živil, dočim se par tisočev krščenih in nekrščenih Židov duši v izobilju, v žretju in vseh mogočih drugih užitkih in podlostih.
Slepci, ki mislite, da je potrpežljivost ljudstva res neizčrpna ali ki mislite, da je ljudstvo v resnici živina, ki jo ukrotiš z bičem in če treba z bičevnikom. Slepci, ki mislite, da se je ljudstvo istočasno, ko je obrnilo hrbet komunizmu, odreklo tudi vsem svojim pravicam, odreklo poštenemu zaslužku za svoje delo, odreklo človeka vrednemu življenju. Slepci, ki mislite, da bo ljudstvo, ki se je znalo tekom lefi z žilavo vstrajnostjo in neomajljivo voljo uveljaviti celo v predvojnih časih, da bo ljudstvo, ki je v zadnjih letih toliko doživelo in preživelo — dalo ravnati s seboj tako, kakor ravna svinja z mehom. Slepci! Mi, ki vemo, koliko je med ljudstvom ura bila, vam povemo, da se v svoji presiti objestnosti kruto varate! Ljudstvo samo navidezno molči in se potrpežljivo zadovoljuje z vlogo ubogega Lazarja pod bogatinovo mizo. Res, da še pobira le drobtine, ki padajo s kapitalistične mize, toda z jasno zavestjo, da se mu godi neznosna krivica. Toda tudi z jasno zavestjo, da more to krivico stresti s sebe in z najodločnejšo voljo, da to tudi stori.
Ne varajte se: Ako ljudstvo tako dolgo čaka, da se razmere končno vendar iz-premene odzgoraj navzdol, ne dela tega iz strahopetnosti pred nasilnimi sredstvi, marveč iz svetega strahu pred anarhijo in nasiljem, iz prirojene ljubezni in spoštovanja do reda, miru in države. Toda kadar gre za goli obstanek, kadar obstoječi red človeku za njegovo pošteno delo ne daje več toliko, da bi pošteno, človeka dostojno preživel sebe in družino, kadar ta red omogočuje in pospešuje najne-sramnejše krivice, najobjestnejše norče-
! vanje iz božjih in človeških pravic delavnega ljudstva — tedaj ne drži nobena vez več. Povemo: med ljudstvom vre! Razlogi se kupičijo.
Doživeli smo, da se je prvi poklicani činitelj za varstvo socialne pravičnosti in ljudske blaginje — minister za socialno politiko o belem poldnevu nedvoumno postavil na stran milijonarjev proti bednikom, ki stanujejo v vagonih. Kruh, ta moč delavnega ljudstva, ako ga ima v zadostni meri, je tako drag, da velja revnejšemu ljudstvu kakor slaščica. Hlebček revnega aprovizačnega kruha stane 4 K. Takih hlebčkov sne delavni človek in otrok, ki ni vajen na dobra kosila in ve* čerje, dvoje, troje na dan. Sedaj računajte, koliko bi potrebovala družina s 5 otroci samo za kruh vsak dan! A pomisliti treba, da je ravno med delavnimi sloji dosti družin, ki imajo celo po 8 in 10 otrok, ker jih še ni okužila zločinska hi-perkultuma nemorala. Kako naj nasiti taka mati svoje otroke s kruhom le enkrat na dan? Te matere tožijo: »Dati morem otrokom samo toilko kruha, da jih z njim razdražim...« So družino, kjer sploh ne poznajo vsakdanjega kruha, marveč ga Imajo le včasih. To pomislite, politični in drugi špekulanti z žitom in drugimi nujnimi živili — spreglejte!
Moka je po 9—13 K, mast po 42—SOK, meso po 25—30 K, sladkor po 54—56 lv kilogram, a mleko po 5 K liter; podobno draga je vsa zelenjava in sadje. Tako imamo danes dvakrat do petkrat večjo draginjo nego po vojni, dasi se je naša valuta z brezobzirnimi operacijami na ljudskem imetju in temeljem naravnega bogastva naše zemlje znatno popravila. Do kdaj naj ljudstvo še čaka, da se draginja oblaži in se bo moglo pri svojem trdem delu vsaj kruha najesti vsak dan do sitega?
; Slepci, ki mislite, da bo ljudstvo to stanje še dolgo prenašalo in trmoglavo tirate svojo slepo politiko dalje — vedite, da ljudstvo dobro ve, kaj delate in kaj hočete. Ljudstvo dobro ve, da je draginja v Jugoslaviji umetno vzdrževana na korist nekaj stotin že itak presitih ljudi! In ljudstvo je odločeno, da tega ne bo več dolgo trpelo. Stradajoči pravijo: ako že moram poginiti jaz, naj poginejo tudi tisti, ki so mojega pogina krivi. In takih ni malo.
t
Svarimo torej pravočasno, naj se iz živil in ljudske prehrane ne delajo politične kupčije!
Kako so laški socialisti vzgajali otroke.
Resnica o dunajskih otrocih v Italiji.
Ljubljana, 10, avgusta. Svoj čas smo po »Reichsposti« posneli poročilo o škandaloznih razmerah, v katerih so živeli dunajski otroci v Borgonouvu in Castelu San Giovanni na Italijanskem, kjer so se mudili v svrho okrepitve na povabilo in na stroške milanskih socialistov. Kakor je »Arbeiterzeitung« »Reichspost«, tako je tedaj nas napadal »Naprej«, češ da prinašamo laži. Dunajski socialisti so v občinskem svetu napovedali o stvari najstrožjo preiskavo. Sedaj — po sedmih tednih — prinaša »Arbeiterzeitung« poročilo milanske (socialistične) mestne občine v tej stvari. Poročilu je socialistično glasilo napisalo mastne naslove, ki označujejo Co-rayeve navedbe kot obrekovanje. Toda poročilo samo pa kljub vsemu olepšavanju in zavijanju
potrjuje bistveno vse obtožbe, ki jih je vsebovalo Corayevo poročilo. Ob enem pa priobčuje tudi »Reichsposta« novo poročilo v tej stvari od popolnoma zanesljive strani, ki z malimi, nebistvenimi razlikami istotako potrjuje vse prvotne obtožbe.
Milansko poročilo predvsem izpodbija kompetentnost p. Coraya, češ da ga škof v Piacenzi ni poslal preiskavat stvari v Borgonouvo, ampak samo otroke spovedovat, Poročila na sv. očeta tudi ni napra-
vil p. Coray, ampak škof sam, »da bi imel sv, oče možnost, proti osebam, ki so imele otroke v oskrbi, postopati.« Torej je res, da je p. Coraya poslal k dunajskim otrokom piačenski škof in da so bile razmere tam take, da se je čutil škof dolžnega poslati poročilo celo papežu, da bi mogel postopati proti krivcem.
Potem priznava milansko poročilo: da so 7—14 letni otroci obojega spola prva dva dni spali v skupni spalnici, da so kasneje, ko so otroci spali ločeno, nekateri dečki skušali iti k deklicam v posteljo, da se je petero otrok obnašalo tako, da so jih morali sploh izločiti iz kolonije in poslati nazaj na Dunaj, da so otroke — sicer ločene po spolu — vodili po tri in tri popolnoma nage v kopališče, da so dunajski1 otroci sodelovali pri baletu v socialističnem gledališču in da so bili ves čas brez vsakega opravila in pouka. Najzanimivejša je izpoved obtoženke: asistentinje Bersani v Castelu San Giovanni, Le-ta je obtožbo, da je vzela enega dunajskih dečkov s seboj v posteljo, seveda zanikala. Priznala je pa, da so otroci prepevali »socialistično pesem »Bandiera rossa« — Rdeča zastava, češ saj so bili večinoma socialistični otroci in so jih socialisti tudi vzdržavali, (O tej pesmi kasneje več.) O p. Corayu pravi, da je povabil otroke, naj pridejo k spovedi in
obhajilu. Tudi njo je povabil na spoved, a ona je to odklonila, (Verjamemo!) Otroci so smeje se obljubili patru, da pridejo k spovedi, »toda za hrbtom so se mu smejali in se iz njega norčevali.« O tej vzorni vzgojiteljici je izpovedal — vse glasom milanskega poročila — nadduhovnik v Ca-stelu San Giovanni, da jo »smatrajo ljudje za razuzdano žensko, ki živi ločena od svojega moža, za kar pa on — don Conti
—	nima dokazov.« Škof v Piacenzi pa je izjavil o njej, da je »razburjala otroke s pripovedovanjem iz svojega življenja, češ da je preje verovala v Boga, ko je pa izkusila toliko nesreče, pa ne več.«
Vse to priznava in navaja socialistično milansko poročilo. Potem se ni čuditi, da se je objava tega poročila zavlačevala celih sedem tednov. V dopolnilo naj navedemo le še nekaj dopolnil iz novega poročila »Reichsposte«.
Milansko poročilo skuša v celo stvar pomešati redovnice, ki v Borgonouvo vodijo hiralnico kjer so bili otroci nameščeni. Toda te redovnice niso imele z dunajsko kolonijo ničesar opraviti in otrokom je bilo naravnost prepovedano, z njimi občevati. Z otroci je ravnal poseben socialistični odbor, ki je najskrbneje in najstrožje gledal na to, da je obvaroval otroke pred vsakim verskim vplivom. Otroci niso smeli v cerkev, niti se pokrižati, obisk duhovnikov in redovnic so prepovedali. Zato so pa morali otroci neprestano prepevati »Bandiero rosso«, katere prva kitica se glasi:
»Avanti o popolo alla riscossa!
Bandiera rossa, bandiera rossa!
S' inalzera bandiera rossa!
Vi v a 1' Avanti, viva Lenin!
Abbasso i preti ed i frati e quegli
Bibi«
(Slovensko: Naprej, o ljudstvo v revolucijo! Rdeči prapor, rdeči prapor! Dvigne se rdeči prapor! Živio »Avanti«, živio Ljenin! Doli farji in redovniki in ljudska stranka!) Kaj Čuda da so se sadovi te vzgoje kmalu pokazali, da otroci kmalu niso marali videti duhovnikov in so po zidovih pisali: »Preti — no, frati — no, duomo — no!« (Nočemo ne farjev ne redovnikov ne cerkve.) Otroci so postali tako surovi in izprijeni, da niso smeli več prihajati v do-tiko z domačimi otroci v otroškem zavetišču.
Dejstvo je torej, da so bili dunajski otroci žrtev socialistične kupčije z dušami, da so socialisti karitativno delo zlorabili v svoje strankarske svrhe in otroška srca zastrupili s protiverskimi in nenravnimi vplivi.
Polifline novice.
4- Proti novi svetovni vojni. Angleško in francosko organizirano delavstvo je izdalo manifest, v katerem protestira proti vsaki naakni nove svetovne vojne in napoveduje najodločnejši odpor proti vsakemu vojaškemu vmešavanju v rusko-poljski spor. Angleški manifest očita Poljski pohlep po deželah.
+ Slorza o boljševizmu. V svojem govoru o st. germainski mirovni pogodbi v parlamentu dne 6. t, m. je italijanski zunanji minister grof Sforza govoril tudi o Rusiji in rekel med drugim: Ruski komunistični poizkus se mora svobodno razvijati do konca. Boljševizem mora živeti ali sam od sebe umreti in ne sme biti mučenik ali nazovi-mučenik. Čim svobodnejši bo stik z Rusijo, tem manjša bo nevarnost za oddaljitev od dosedanjega varnega in hitrega razvoja. O tem sem v Spai odkrito govoril, Z moskovsko vlado srno sklenili dogovor, da pošlje svojega zastopnika v Rim, a Italija pošlje svojega v Moskvo. Tako se je utrla pot za razvoj gospodarskih odnošajev med obema deželama. Ruskega zastopnika Vorovskega pričakujemo, Vžival bo v Italiji najdalekosežnejše gostoljubje, seveda pa se v nobenem oziru, ne bo vmešaval v našo notranjo politiko. Ako sedaj Rusi moskovsko vlado marajo ali ne —• ona obstoja in ne moremo želeti, da bi Evropa še dalje vztrajala v svojem snu in ne hotela o Rusiji ničesar vedeti.
-f- Nova osvetlitev italijanske »zmage nad Avstroogrsko. Ker se je italijanski zunanji minister te dni znova dovolil, trkati na italijansko »zmago« nad avstroogrsko monarhijo, je prav, da tudi mi znova osvetlimo to italijansko hvalisanje. Ravnokar je izšlo poročilo koimsije za preiskavo o kršitvi vojaških dolžnosti v vojni, ki se je pečala z dogodki ob sklepu avstrijsko-italijanskega premirja začetkom novembra 1918. Tedaj — 3. nov., ko so se pogajanja za premirje komaj začela, je av-Btroogrsko vojno poveljstvo izdalo svojim četam ukaz, naj takoj ustavijo sovražnosti nasproti Italiji, ne da bi imelo zagotovitev, da bo tudi Italija storila isto. To prenagljenost in brezglavost je italija imenitno izrabila. Ona je nadaljevala sovražnosti do podpisa premirja, t, j. do 4, novembra popoldne in v tem času »ujela« do 400.000 avstroogrskih vojakov in na lahak način uplenila ogropine količine vojnega materiala, iTako ugotavlja poročilo
gori navedene komisije. Odtod torej »sijajna zmaga« s stotisoči ujetnikov in ogromnim vojnim plenom. Brezglavost in neumnost sovražnika, ki je prezgodaj vrgel puško v koruzo, je zredila drugače skrajno mršavo italijansko zmago. Na jadranski fronti so Italijanom vrgli v naročje »zmago« slovanski in ogrski polki, ki so hoteli razpad stare monarhije. Ta dejstva so znana vsem svetu in je le znamenje laške neresnosti in smešne domišljavosti, ako se celo njihov zunanji minister še hvalisa s to »zmago«,
-f Polom nemških nacionalcev v nemški Koroški, Občinske volitve v nemški Koroški so izpeljali minulo nedeljo. V Beljaku so dobili socialisti od 8372 glasov 4508 glasov, združene gospodarske stranke 2695 in narodni socialisti 1169 glasov. Dobili so socialni demokrati 15, združene gospodarske stranke 9, narodni socialisti 4 občinske svetovalce. Župan bo socialni demokrat. Na mestni hiši so razobesili rdečo zastavo. V Št. Vidu ob Glini so dobili socialni demokratje 1538 glasov (15 mandatov), gospodarske stranke 890 glasov (9 mandatov), krščanski socialci 251 glasov (2 mandata), narodn socalisti 166 glasov (2 mandata). V Spitalu ob Dravi socialni demokrati 861 glasov (12 mandatov), gospodarske stranke 861 glasov (13 mandatov), stalni nastavljenci 244 glasov (3 mandate), — Amoldstein: soc. demokrati 830 glasov (15 mandatov), gospodarska stranka 412 glasov (7 mandatov), — Mali Št, Pavel: socialni demokrati 296 glasov (8 mandatov), gospodarska stranka 274 glasov (8 mandatov), — Guttaring: socialni demokratje 324 glasov (10 mandatov), gospodarska stranka 420 glasov (12 mandatov). — V Gnesau-u je bilo izvoljenih 9 bauembindlerjev in 7 krščanskih social-cev, v Althofnu 10 socialnih demokratov in 12 nesocialistov, v Št, Lenartu v Lavantinski dolini 8 svobodomislecev, 3 krščanski socialci in 5 socialnih demokratov, — Poročilo o izidu občinskih volitev v tistem ozemlju Koroške, o katerega usodi ne bo odločeval plebiscit, nam je jasno dokazal mišljenje nemškega koroškega ljudstva, katero je obsodilo tiste v gospodarski stranki organizirane velenemške intelektualce, ki so v svoji nemškonacionalni nadutosti ustvarili koroško vprašanje. Izgubili so nekdanjo hajlovsko trdnjavo Beljak, izgubili Št, Vid ob Glini, v Špitalu ob Dravi bodo imeli en sam glas večine, v Malem Št, Pavlu bodo tekžko volili župana; v Althofnu bodo imeli močno opozicijo. Izid občinskih volitev nam osvetljuje vso lažnjivost nemškonacionalne koroške agitacije in nam v pravi luči predstavlja, kako skušajo slepariti ljudstvo s svojimi laž-njivimi letaki, Velenemštvu so zadale občinske volitve na Koroškem smrtni udarec in z njim je dobil dobro zasluženo brco tudi naduti, surovi koroški liberalizem. Tistim nemškim agitatorjm, ki sleparijo in ki bodo slepomišili pri naših ljudeh v plebiscitnem ozemlju, naj Slovenci povedo, da naj gredo rajši v nemškoavstrijsko Koroško reševat velenemštvo, kakor da bi poskušali rešiti velenemštvo v slovenski koroški zemlji.
Dnevne novice.
— Otvoritev telefonske centrale pri poštnem uradu Grebinj. Pri poštnem in brzojavnem uradu Grebinj se je otvorila 2. avgusta t .1. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.— Napram uradu Grebinj spadajo v I, pas: Bled 1, Bled 2, Bohinjska Bistrica Borovlje, Brezno, Cankova, Celje, Črna pri Prevaljah, Dobrlaves, Domžale, Fram, Gorenja vas, Grobelno, Jesenice na Gorenjskem, Jezersko, Kamnik, Konjice, Kopališče Bela, Kranj, Kranjska gora, Laško, Ljubljana, Marnberk, Maribor, Meža, Mežica, Muta, Otok, Pliberk, Podgora, Podplat, Polzela, Pragersko, Prevalje, Ptuj, Račje, Radgona Gornja, Radovljica, Rečica na Paki, Ribnica na Pohorju, Ribnica ob Vrbskem jezeru, Rimske toplice, Rogaška Slatina, Rogatec, Sinčaves, Slatina-Ra-denci, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Strnišče, Sv, Jakob v Rožu, št. Jurij ob južni železnici, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Peter v Savinjski dolini, Šent lij v Slovenskih goricah, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Špilje, štore, Trbovlje, Tržič, Velenje, Velikovec, Vetrinj, Vojnik, Vrhnika, Vuhred, Vuzenica, Zg. Sv. Kungota, Zidani most, Žalec, Železna Kaplja, Železniki, Žihpolje, Žiri, Zitaraves. — IL pas: Beltinci, Dolnja Lendava, Ivanjkovci, Križevci, Ljutomer, Moškanjci, Murska Sobota, Ormož, Prosenjakovci, Središče ob Dravi, Zavrče, Zagreb, Varaždin, Cirkve-nica, Karlovac, Sisak. — III. pas: Požega, Vinkovci, Vukovar, Brod na Savi, Osjek, Split, Banja Luka, Travnik, Tuzla. — IV. pas: Metkovič, Dubrovnik, Kotor, Sarajevo, Trebinje, Mitroviča, Ruma, Zemun, Novi Sad, Banat, Srbija.—
— Grožnja strastnega divjega lovca.
Drvar France Vilman iz Mojstrane je strasten divji lovec. Zaradi lovske tatvine je bil Vilman 27. marca t. L obsojen na 4 mesece težke Ječe. Nekega dne je prišel
tako pijan, da se je opotekal, v hotel »Triglav« v Mojstrani in je zagrozil hotelirju Rabiču, ki je tudi lovec in lovskemu čuvaju Janezu Koširju: »Vi mislite da bom jaz nehal loviti, pa boste vsi prej prenehali loviti, ker Vas bomo vse postrelili!« Kazal je tudi tri patrone. Sodišče je obsodilo Wilmana na 6 tednov težke ječe.
— Sitnosti ob demarkacijski č-". Ži-rovci so se težko navadili novih razmer, ko ovirajo financarji tihotapljenje preko demarkacijske črte. S financarji, ki izvršujejo svojo dolžnost, se ljudje prepirajo in jih zmerjajo, kadar jim odvzamejo kak tobak ali meso. Tudi v Ljubljani grešnike, ki zmerjajo financarje, ostro kaznujejo. Tako so bili obsojeni, ker so zmerjail financarje z manj ali bolj krepkimi »pokloni« Franc Rink na 14 dni, Katarina Rink na 10 dni, Peter Kopač na 2 dni, Ivanka Kopač na 48 ur, Rudolf Rink na 8 dni in Neža Demšar na 14 dni strogega zapora.
— Ponarejevalec čekov prijet. V vlaku v Miirzzuschlagu so prijeli nekega moža z imenom Jakob Bradovič iz Zagreba, ki je osumljen, da je dvignil pri neki dunajski banki milijon kron s ponarejenim čekom. Da bi bil ta mož res dvignil denar v kaki dunajski banki, ni še nič znanega. Sodijo, da je imenovani Bradovič 24 letni uradnik Franc Štefanič, ki je dvignil s ponarejenim čekom milijon kron pri neki budimpeštanski banki in potem zbežal s svojo ženo v avtomobilu v smeri proti Dunaju. Zadeva je še docela nepojasnjena.
— Vedno več bankovcev je v prometu v Nemški Avstriji, Zadnji izkaz avstro-ogrske banke, ki datira z dne 31. julija, zaznamuje skupno vsoto krožečih bankovcev na 63.9 milijard kron. Od tega odpade na avstrijski trgovski obrat 18,7 milijard kron, za 945 milijonov več kot teden prej. Koncem junija je bilo denarja v prometu 62.1 milijarde, tedaj je v enem mesecu prišlo v promet za 1.8 milijarde kron bankovcev, ki krožijo v republiki,
— Valute dne 9. avgusta na zagrebški borzi: 1 dolar 84 K; 100 avstrijskih kron 42 K; 100 carskih rubljev 125 K; 100 francoskih frankov 620 K; 1 napoleondor 325 kron; 100 nemških mark 195 K; 100 italijanskih lir 452 K; 1 angleški funt 310 K; 100 češkosovaških kron 143 K,
Uublianske novice.
lj Na državni obrtni šoli v Ljubljani
je razpisanih 15 profesorskih mest za razne stroke. Termin za vlaganje prošenj je dno 15. avgusta t. 1. Interesente opozarjamo na tozadevni razglas v Uradnem listu šetv. 91 z dne 7. avgusta t. 1.
lj Kadar je dijak brez denarja. Neki dijak nekega ljubljanskega višjega zavoda je izrabil počitnice, da je potoval in si ogledoval razne kraje lepe naše države. Prišel je tudi v Dubrovnik. Tam je v časnikih bral, da se bodo zvišale vozne cene. Ko je preštel svoje bore, je videl, da ne bo mogel zmagati vožnje. »A kaj za to!« si je mislila brihtna glavica, »pojdimo na kotorsko poglavarstvo, kjer mi bodo že kaj svetovali. In tam so mu izročili 31. julija obvezno putnico in 9. avgusta se je pripeljal v Ljubljano, ne da bi ga bila vožnja kaj stala.
lj V Italiji na smrt obsojeni zločinec kradel v Ljubljani. Pred ljubljansko deželno sodnijo se je zagovarjala 10. t. m. radi tatvin, katerih so veliko izvršili: Marija Kumovec, Antonija Galuf, Marijo Bo-nomi, Anton Zoi-man in Ivan Leban. Čedna družba je stanovala v baraki na Kozlerjevem vrtu. Moški so posebno kradli kuretnino, katero sta ženski pekli in vsi so na račun drugih dobro živeli. Pr.edkaz-novani so vsi člani čedne družbe že velikokrat radi tatvin. Originalen je Anton Zorman, silno nevaren tat, ki je pa vsa nanj stavljena vprašanja odgovarjal cinično: »Jaz nič ne vem, me glava boli!« Najhujši od družbe je pa gospod Marijo Bonomi, ki je bil v Trstu obsojen na smrt in je pobegnil v Jugoslavijo, da se odtegne smrtni ^ kazni, toda tudi v Ljubljani je kradel in so ga zato zaprli. Poskusil je iz zaporov drzen beg. Ko ga je nekoč zasli-šaval preiskovalni sodnik, je Bonomi skočil iz I. nadstropja justične palače in četudi se je precej močno poškodoval nogi, je le bežal do Marijinega trga, kjer so ga zopet prijeli. Od takrat naprej simulira Bonomi popolno blaznost in ne spregovori niti besedice. Tudi pri današnji glavni razpravi ni hotel Bonomi spregovoriti nobene besedice. Samoobsebi umljivo je Bonomi pri popolni zavesti. Sedel je med razpravo na stolu in se delal, kakor da ga nobena reč ne zanima; le med pavzo, ko ga je podražil soobtoženi Leban, mu je pomenljivo pomežiknil. Sodišče je obsodilo Marijo Kumovec na 4 leta težke ječe, Antonijo Goluf na 1 leto težke ječe, Marija Bonomija na 18 mesecev težke Ječe, Antona Zorman na 3 leta težke ječe in Ivana Leban na 8 mesecev težke ječe. Vsi bodo po prestani kazni pod policijskim nadzorstvom, Bonomi se bo pa izgnal iz kraljevine SHS. Sodba Bonomijeva bo onemogočila, da bi v Trstu proti Bonomlju razglašeno smrtno sodbo mogli izvesti.
lj Neprevidna vožnja. V zelo qVj
diru sta se pripeljala z vozom po cesti navzdol Prekuh Avguštin in n;eg sin Avguštin. Ker voz ni imel zav0je' n je zvrnil. Ob tej priliki je bil poškodo devetletni Avguštin Frigrdi.
lj Poročni prstan se je našel v skega ulici v Ljubljani. Lastnik naj se °8 si pri najditelju Mihaelu Marolt, ho skega ulica št. 13.
lj Mestni in privatni gozdi v ski okolici so vkljub opetovanim °P^ ^ nom varstvenih organov in oponuno ljubljanskih dnevnikih, še vedno IZ1° . obiskovani od raznih gozdnih P1 . °J! 2 kov. Ti zlikovci se ne zadovoljujejo ^ neupravičeno hojo izven javnih P ’ ampak zarezujejo v lubad drevja svoje ^ nograme, lupijo lupad in iz drevja c čo se smolo na živih drevesih zazig ^ kar je jako kvarljivo, ne oziraje se možnost gozdnih požarov. — Tudi 88 ^ javlja neupravičeno nabiranje stelje, a ljadi in gozdnih plodov! Resnično re' slojem bi človek privoščil to, ka bi 110 ^ sili s seboj sekir, nožev,, kljuk itd., 3 terimi sekajo, režejo in lomijo poleg hih tudi zelene veje, da celo ^reve?aflDje Seveda bi morali imeti ti za pobir ^ suhljadi na tleh potrebno dovoljeni0^ mestnega magistrata ali ■ lastnikov Prl . nih gozdov. Posebno gozdne parcele P vatnih lastnikov na Golovcu in Rožniiku gledajo jako slabo. Z neprestanim 111 zivnim izkoriščanjem stelje od lastn samih so gozdna tla tako izčrpana, drevje jako slabo uspeva; poleg tega dejo še razni gozdni škodljivci, uaed ^ terimi je prvi človek. Z ozirom 11 a to, so gozdi za mesto in občinstvo emiue važnosti, se bo vsakdo, ki bi v mes « ali privatnih gozdih delal kvaro, naz.na|rU! odvzel se mu bo tudi nabrani les ali gi plodovi, kakor tudi orodje, ki bi ga 1 pri sebi. Tudi tukajšnja policija bi VCW lahko pogledala v te temne predale ‘J ljanske okolice, ako že ne iz gozd110' stvenih, pa iz javnovarstvenih in nrav« nih ozirov!
Razne novice-
r 251 struni dolg stavek.
setzblatt« za republiko Nemško Av3 _ ’ naznanja, da je državna pogodba v St- . f mainu stopila v veljavo. To pa nazn?*jJrf, enem samem stavku, ki je 251 strani ' zakaj 249 strani dolga mirovna P°&° ,a. je vrinjena k ostalemu kot relativen 3 vek. To je pač posebnost uradnega ieZ ki dela povsod čudeže.
r Poveljnik rdeče armade, Id prodira na Poljsko, je neki Tujkha<*eL sky, star 27 let, ki je doma iz plemenije _ premožne rodbine. Komaj je bil končal jaško šolo, ko je izbruhnila svetovna na. Na fronti je bil pogumen; težko ra?'. r je dospel v nemško vojno ujetništvo, • -je delil usodo z nekaterimi franebs 1 častniki, ki pripovedujejo o njem: R1 zelo ^priljubljen in resen mož, ni V'^ veseljačil, Srednje velik je, navdušen, meljuben in ob enem poln one ma je energije, ki ne pozna poraza. Dvakra ^ poizkusil uteči iz ujetništva, a obakra^ mu, je ponesrečilo. Šele, ko je začela v 1 siji revolucija, se je mlademu možu čilo, da je ubežal in stopil zopet v ra,.]0 armado. Kaj se je pozneje ž njim i00,^ in kako je prišel do tega, da je danes 27 letni mož glavni poveljnik rdeče aro . de, ni povsem znano. Vendar je ta , naš-zelo zanimiv in Tukhaczewsky za «a njo mlado Rusijo zelo tipična oseba.
r Bikoborbe na južnem Franco?* ^ Bikoborbe, ki so posebno v Špani)1 dnevhem redu in ki so bile na Francos . dolgo časa strogo prepovedane, so z[gr zopet dovoljene; celo finančni nain1 _ jih omenja v novem davku na raZ. Jl3-To je pač kulturna stopnja dalje. Ali 1c . rod v vojni res tako dozorel, da lahko j no gleda trpinčenje in prelivanje. Spričo mnogih stvari, ki se gode r, ^ti> nes na človeštvu, se pač ne smemo cV^. Južni Francozi so preje hodili s P^L^t mi vlaki na Špansko gledat in obcU-bikoborce, zdaj bodo imeli ta »hec« ma.
Odgovorni urednik Jože Rut«** Izdajatelj konzorcij »Večerneg« luk« »'Jugoslovanska tiskarna« t ^  ^
^^«^~riWjT|T|!TlirW8>R7 II rrm~
Čitajte
..Zločin nad domin >
Senzacij onalna knjižic0^
ki posveti polstoletja
m****«
z žarko lučjo v za ^ naše domače zg°dQV ^