litidfiji usodi Dovolj zaana je naši kmetski javnosti ona prežalostaa doba aaših slovenskih prednikov, ki je aa pisaaa in zabeležena v zgodovini s krvavimi črkami naslova: Kmetski upori! Samooblastai grajščak je bil neomejeni gospod imetja, življeaja in kmetske usode sploh. Vklepal je tlačenega, nesamosiojnega kmeta v verige prisil.,eno placane robote, ga izsesaval z 3eseti?iO, mu oblačil prisilni jopie vojaštva in ga prepaš 6al za 6asa turških roparskih navalov samobrani, a aam pa se zapiral v svoja nedostopaa, orlovska gne- 8LOVEN8KI GOSPODAR. zda gradov. Te neznosne tedanje kmetske razmere so porabili nekateri brihtnejši kmetje, ki so se povspeii do prepričanja, da je kmet ravnotako človek iz dušo ter telesa, kot njegov krvoses graščak, postavili so se na čelo opravičeno nezadovoljnim kmetom, jih orga nizirali ter družili v skupine in hujskali na nasilni odpor proti graščinskim krvnikom in mogočnjakom . Kaka je bila ta organizacija srednjeveških kmetskib uporov, je znana. Ni bila globoko premišljena, ne izvedena podrobno, temeljila je le na žrjavici občnega nozadovoljstva in hujskanja naprain vsaki višji oblasti; prebridko je podlegla stari in mogočni organizaciji gmšeinskega meča, vojaške sile in vislic. Naši pradedje so se kot samostojni kmetje postavili s slabo oboroženo silo po robu graščakoni in njihovemu vojagtvu. Samostojna uporna kmetijska stranka, ki je sprejemala in pripuščala v svoje okrilje samo in edino le nezadovoljne in nahujskane kmete, je morala skloniti svojo glavo preinoči dveh združenib stanov" graščakov in vojaštva. Tem uporom so sledili novi okovi kmetske brezpravnosti. Ne, nikakor ne nekaj enake ga, ampak sličnega in podobnega srednjeveškim tem kmetskim uporom pripravlja se tudi v naših najnovejgih časih z razširjanjem Samostojne. Narodna tlaka in davčna desetina v stari Avstriji, krvavi valpetov bič izza dobe vojne, neznosna draginja, slaba valuta in pomanjkanje najpotrebnejšega sedaj po preobratu , vse to je rodilo in širi občno nezadovoljnost in sili na odpor med kmetskim Ijudstvom. To nezadovolje *med kmeti porabili so nekateri kolovodje nezadovoljnežev, po prikroju Mrmolje iz Vrtojbe, Ureka iz Globokega, in Drofenika iz St. Jurija, ki so si stavili nalog, ig rati vlogo kmetskih cesarjev — Gubcev. Da bi se ti možakarji povspeli do vsaj začasne vodilne časti med kmeti, romajo iz kraja v kraj, zbirajo neuko ljudstvo, zabavljajo čez vlado, vojaštvo, davke, duhovnike in Korošca, ki nas je baje izdal in prodal Srbom. Kričijo po shodih s srednjeveškim klicem: Le vkup, le vkup, uboga gmajna, mi te hočemo rešiti, osamosvojiti in postaviti na noge! Le kmet in samo kmet sme v našo stranko, kaj nam mar vsi drugi stanovi, četucli so številnejši od nas! To je njih bojni klio. Njib. pisani evangelij pa laliko čitate v njihovem glasilu: j »Kmetijskem Listu", ki je poln srditih osebnih napa- ; dov, pa do tal prazen po vsebini, dubu in pocluku, { katerega je tako potrebno naše ljudstvo. ,,Kmetijski List" je za las podoben komaj pokopanemu ,,Stajer cu", ki ,je tudi samo zmerjal in botel s surovostjo potegniti na svoje nemškutarsko kopito vse naše kmete. Pa ravno s tem, da je kopal nekmetskim stanom ja mo, je sam zdrknil v njo. Kmetje so nekdaj slepo plačevali judeževe srebrnike za ptujsko kroto, isto delajo v Posavju tudi sedaj, samo da prebirajo v ,,Kmetijs kem Listu" zabavljanje in blatenje | osamsznikov. Boste videli in doživeli, zapeljani kmetje, da bo po Samostojni nepremišljeno in slabo organizirani odpor proti vsem nekmetskim stanovom rodil sovraStvo od strani drugili stanov. Socialni demokrati in liberalci se vam smejejo, ker vas vidijo, kako se ravsate in se razdvajate med seboj, da boste slednjič vsled tega medsebojnega strankarskega boja oslabeli in podlegli. Liberalci in socialisti vas ne svarijo, vas pustijo v miru ali celo liujskajo proti Kmefiki Zvezi, samo da bi lažje zlomili poprej med seboj edino in močno kmets"lo silo, ki je bila bratgko organizirana y Kmecki Zve^zi. Kot nekofi srednjeveški grašcaki, pletejo vam v teffi jboju med Samostojno in Kmeftko Zvezo liberalni ad \t'kai.jG in socialisti vrv, s katero vas botio s časom potegnili za svojeza kmeta pogubne tabore. Kjer se prepirata dva, ima tretji dobiček in ta tretji sta: li beralec in socialist. Pomnite tudi to, da kolovodjem te ,,Samostojne" ne gre za zboljšanje kmetskih teženj, ampak za lasten dobiček, čast in povzdig na poslaniški stolec. Kako je cesarju Samostojne Mrmolju pri srcu previsoka dohodnina in kinetski davki sploh, pa vam naj svedoči njegova izjava, katero je podal vladi v Beogradu, ko je bil tjekaj pozvan kot kmetski strokovnjak. Bahal se je uradno, da ima on na 5 oralih svojega posestva letno 30.000 K (trideset tisoč kron) čistega dobička. Ta njegova izjava bo služila za podlago obdačenja vseh kmetskih posestev. Ako pridobičkari eden toliko na majlmem posestvu, zakaj bi drugi no, si bo mislila vlada in po tem receptu predpisovala davke drugim kmetom. Kakor in kakšen cesar, taki so tudi in morajo biti njegovi rninistri, ki kričijo po shodih. kot jesiharji, kažejo svoje žulje, v srcu pa se posmebujejo nezadovoljnemu ljudstvu, ki lahkomiselno verjame njibovim hujskarijam. Pa prišel bo čas, ko se bo godilo s Samostojno isto kot nekoč z goriško Vrtojbo, ki je pokapala svojega rajnega župnika. Kmetsko ljudstvo bo uvidelo, da je Samostojna bila samo vaba za liberalno torbo. Nekaj od teh zapeljancev bo iz trmoglavosti se zateklo v Spodnjo Vrtojbo k libe ralcem, drugi se bodo vrnili v Zgornjo, v Kmefiko Zvezo, ne liberaloi in ne klerikalci pa bodo se podali na pokopališče socialnih demokratov. Tako je bilo v Mrraoljevi Vrtojbi in tako bo z njegovo Samostojno . Tozadevna znamenja so že na nebu liberalnega časopisja, ki ne oporeka, se ne bori proti tej stranki, ampak jo hinavsko laskavo hvalisa, da se jej pravočasno prikupi in ob njenem razdoru pobaše svoj del v svojo mallio. Ustanovitelj te stranke je za nas tujec in begunec Vrtojbčan. Ta begunec bo še enkrat tudi odstavljeni in pobegli car Samostojne. Kar je preve5 tujega, novotarskega in prepirosipnega, je slabo, slaba in trhla je tudi tujčeva — begunska stranka ,,Samostojna"!