IZDATA CP »GORI - UREJUJE! UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO REZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 1 GLASILO SO LETO XVI. KRANJ, SREDA, 23. JANUARJA 1963 ST. 9 CIALTSTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA IZHAJA" OTS OOTOBRA" TM7KOT TEDNIK - ODI.JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Prvi obeti ob pripravah občinskih družbenih načrtov Konec dopoldanske smuke. Kljub mrazu jih prav nič ne zebe, toda prazni želodčki so močnejši od zimskega veselja etošnja stanovanjska gradnja Čeprav so aktualni gospodarski problemi trenutno potisnili v ozadje skrb za stanovanjsko gradnjo, pa je to vprašanje izredno pomembno pri splošnih naporih za izboljšanje življenjskega standarda prebivavstva Niti ena izmed občinskih konferenc SZDL na našem območju ni postavila v ospredje problem stanovanjske gradnje, kot je bilo to pred dvema letoma,,.To je razumljivo, zakaj osrednji napori so usmerjeni na reševanje ključnih gospodarskih problemov, na povečevanje ekonomske osnove skupnosti in posameznika, kar je izhodišče za urejevanje vseh ostalih zadev. Seveda pa s tem ni rečeno, da smo pozabili na stanovanjsko gradnjo. Skladi za stanovanjsko gradnjo pri občinskih ljudskih odborih kakor tudi ustrezni organi v večjih gospodarskih organi- zacijah delajo na tem z nezmanjšanim zagonom. Pa tudi pozornost javnosti je velika in morda celo najbolj kritična prav pri stanovanjski gradnji, saj je bilo slikati pripombe in kritike na ta račun iz raznih organizacij v Tržiču, na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu, v Kropi in drugod. Seveda največ v industrijskih krajih, kjer je še vedno dokajšnja stiska za stanovanja. V škofjelošiki m kranjski občini se v letošnjih predlogih v zvezi s to dejavnostjo močno zavzemajo za gradnjo novih stanovanj. V Skofji Loki se bodo sredstva stanovanjskega sklada povečala Okrajni odborniki predlagajo O tezah za razvoj gospodarstva I limo vsaj nekaj njihovih misli in v ljubljanskem okraju so odbor-1 predlogov. niki okrajnega ljudskega odbora 4 Pri gozdarstvu ne bi smel biti na svoji zadnji seji razpravliili' tolikšen poudarek na izvozu reza- več kot dve uri. Nanizati vam že- Aktualno: gospodarskih statuti organizacij V ponedeljek je bil tretji plenum ObSS Radovljica Razprave - O Statutih gospodarskih Organizacij SO 1 Je, ki bi jih morali uresničevati zadnje dni v radovljiški komuni kot na tekočem tra ku. Že prejšnji ponedeljek jc bil o tej aktualni zadevi posvet, ki so se ga udeležili direktorji, predsedniki delavskih svetov-in sindikalnih podružnic nekaterih večjih gospodarskih organizacij z območja radovi j ške občine. Pretekli četrtek je o istem problemu razpravljalo predsedstvo ObSS Radovljica, medtem ko je v ponedeljek o statutih ^gospodarskih organizacij razpravljal plenum ObSS. Značilno za radovljiško občino glede statutov gospodarskih organizacij je, da tamkajšnji delovni kolektivi v zvezi s pripravami oz. Izdelavo statutov doslej niso skoraj ničesar ukrenili. Prav zaradi F tega si ObSS močno prizadeva, da bi akcijo glede omenjenega aktualnega problema čimbolj razgibal — in to v kar najkrajšem Času. Delo v zadnjih dneh pa kaže, da bo zadeva glede novih statutov vendarle stekla tako, kot je potrebno. Na ponedeljkovem plenumu ObSS so predvsem. razpravljali o Dredlogih, ki jih je izdelalo predsedstvo na osnovi že omenjenega posveta. V vseh dosedanjih pripravah za izdelavo statutov gospodarskih organizacij so vsi prisotni sprejeli stališče, da bi mo- Na Gorenjskem 340 gostišč Iz poročila, ki je bilo pripravljeno za sejo okrajnega ljudskega odbora, je razvidno, da imamo na Gorenjskem 339 gostišč, ki imajo skupaj 6191 ležišč in 28229 sedežev. Med temi gostišči je 97 obratov zasebnega sektorja. Največ je seveda gostiln (124), sledijo planinski domovi (41), počitniški domovi (31), delavsko-Uslužbenske restavracije in menze (27), bifeji (20), restavracije (8) lfd. Na Gorenjskem je tudi 20 hotelov, med katerimi je le 1 kategorije A, 4 kategorije B, trinajst "alegorije C in dva kategorije D. Med najbolj osamljenimi vrstami objektov jo tudi 1 motel. rali v;vseh podjetjih najprej izdelati temeljite analize o sedanjem stanju. Analize naj bi izdelale posebne komisije po podjetjih, o njih pa naj bi razpravljali na občnih zborih sindikalnih podružnic, na katerih bi morali delovni kolektivi sprejeti vsaj nekatere najpomembnejše smernice, ki bi pomagale komisijam pri izdelavi osnutkov novih statutov. Za pomoč komisijam v podjetjih jo bila v ponedeljek na plenumu imenovana tudi posebna komisija pri ObSS, ki bo lahko dala vsem potrebno strokovno pomoč. Predvsem pa naj bi ta komisija skrbela za program posvetovanj in predavanj; vse to naj bi delovnim kolektivom mnogo pomagalo pri izdelavi statutov.. Ko bodo že kolikor toliko znani najpogostejši problemi, na katere bodo v delovnih kolektivih naleteli pri izdelavi osnutkov novih statutov, pa bo ObSS priredil tudi tridnevni seminar, na katerem bi lahko podrobneje proučili vse nejasnosti. Seminar bo verjetno že v marcu, ko naj bi bile priprave v glavnem zaključene. Med drugim je zanimiv tudi predlog, s katerim se vse bolj ukvarjajo sindikalni delavci v radovljiški občini. Gre za to, da je opaziti v nekaterih večjih podjetjih pomanjkanje koordiniranega dela med samoupravnimi organi in da delo le-teh vodijo nekateri posamezniki, ki so že tako ali tako preobremenjeni s svojim rednim delom. Zato so v Radovljici mnenja, da bi morali imeti v večjih podjetjih človeka, ki bi se ukvarjal samo s temi problemi, nekakšnega sekretarja za samoupravne organe. Bržkone bi bile potem lahko posamezne akci- samoupravni organi, in njihovo delo nasploh uspešneje, kot je bilo doslej. — B. F. nega lesa, ampak bolj na finalnih proizvodih. V gradbeništvu se morajo bolj uveljaviti javni natečaji, pri projektih pa naj končno dobijo svojo besedo tudi ekonomisti. Vse preveč se gleda na to, da je objekt zares moderen, premalo pa na to, da je gradnja ekonomična. Zadnji čas je, da začnemo s tipiziranjem posameznih gradbenih elementov, kar bo gradnje zelo pocenilo. # Izvoz tekstilne industrije je zelo nizek, okoli 9,5 odstotkov proizvodnje. Podjetja ne razpolagajo z modernimi stroji in možnostmi za finalizacijo proizvodnje, med Izvoženimi je dve tretjini surovih tkanin, kar zmanjšuje izvozni efekt. Potrebna bo drugačna (Nadaljevanje na 2. str.) od okroglo 350 milijonov dinarjev lani na 444 milijonov dinarjev letos, kar pomeni 94 milijonov dinarjev več. S tem denarjem predvidevajo, da bo letos skupno 138 družin dobilo udobna stanovanja, in sicer 120 v Skofji Loki in po 9 stanovanj v Železnikih in na Cešnjici. Hkrati pa bodo letos začeli graditi 96 novih stanovanj — 80 v Skofji Ix)ki in 18 na Ceš-jnici. V Kranju prav tako predvidevajo letos več sredstev za stanovanjsko igradnjo, zlasti še če bodo tudi dobili 200 milijonov dinarjev udeležbe iz gospodarskih organizacij (kot je predvideno v prvem predlogu). Skupno bodo v skladu za stanovanjsko gradnjo razpolagali z milijardo in 332 milijoni dinarjev. Za lani začete gradnje pa je izločenih preko 400 milijonov dinarjev. Sem sodijo tudi bloki ob Valjavčevi ulici med novo pekarno in vodovodnim stolpom. V pripravah je nova strnjena gradnja za šolsko kuhinjo (bivšim »Peterlinom«) med Cesto kokrškega odreda in Gregorčičevo ulico. Tam bodo začeli graditi pet velikih blokov po 20 stanovanj. Skupna cena te gradnje je predvidena na okroglo 375 milijonov dinarjev. Precej sredstev je tudi predvidenih v pomoč raznim podjetjem pri gradnji stanovanj za njihove delavce. Tako je predvideno za Iskro 250 milijonov dinarjev, zavodu — stolpnica 126 milijonov (da bi dokončali to stavbo), na razne odkupe stanovanj 106 milijonov, v pomoč zadružni in individualni gradnji 138 milijonov itd. Predvidevajo, da bodo v družbenem sektorju letos imeli v gradnji 340 stanovanj, kakih 100 pa jih bodo gradili zasebniki. Glavna zazidalna dejavnost je predvidena v podaljšku naselja Vodovodni stolp. — K. M. V letošnji hudi zimi je še posebno srečen tisti, ki ima udoben in topel kotiček. Nove stanovanjske hiše že skorajda povezujejo Zlato polje in naselje Vodovodni stolp Kdo naj pomaga gostincem Deseta seja upravnega odbora GORENJSKE TURISTIČNE ZVEZE je bila sicer predvidena že za drugo polovico decembra, vendar pa zaradi ukinitve okraja tedaj ni bilo jasno, če bo zveza ostala ali ne in so sejo zato odložili in jo sklicali za pretekli ponedeljek. Sprva je bilo namreč predvideno* naj bi bila tudi turistična zveza ukinjena, pozneje pa je bilo sprejeto, da naj bi tako GORENJU SKA kot tudi DOLENJSKA TU. RISTICNA ZVEZA še naprej delovali kot medobčinski instituciji. Ljubljanska zveza na prč* v/.em nalog na tolikšnem terit©* riju ni bila pripravljena in M združitev zvez prav gotovo po-t vzročila zastoj tako na Gorenj* skem kot tudi na Dolenjskem. Člani upravnega odbora so UflO^j tavljali, da se zvezi v zadnjem času vsiljujejo še nove naloge. Z združitvijo zbornic je namreč odmrla organizacijska oblika, ki jo neposredno posegala v problem gostinstva in s tem pomagala tudi turizmu, saj so gorenjski gostinski objekti skoraj izključno turističnega značaja. Z razvojem gostinstva se sedaj ukvarja tako malo Jjudi, da zmorejo kvečjemu analiziram je istatističnih podatkov. Večina gostinskih podjetij pa kadrovsko ni toliko močna, da bi jim to že zadostovalo. Tako so na primer odpadli kontrolni pregledi obratov in že so tu ugotovitve, da so mnogi zelo zanemarjeni, kar gre seveda tudi na rovas sanitarnih inšpekcij. To je še posebno kritično spričo tega, ker smo tik pred planiško prireditvijo in se nam obeta veliko število domačih in tujih gostov, pa tudi poletna sezona se naglo približuje. Ko so govorili o finansiranju, tako o sredstvih — potrebnih za normalno poslovanje turističnih organizacij kot tudi o sredstvih za napredek materialne osnove turizma, so menili, da govorjenje o pomembnosti turizma in dodeljevanje sredstev ne birata isto pot. Občinske konference o turizmu so vse po vrsti pozdravile predlog, naj bi turistične organizacije participirale z določenim odstotkom pri dohodku od turizma, saj jo njihovo delovanje z majhno žlico odmerjenimi dotacijami nemogoče. Prav tako majhna sredstva za investicije v primerjavi s cilji, o katerih govorimo, ničesar ne pomenijo. Zelo malo gorenjskih gostinskih podjetij se je prijavilo na investicijskih natečajih, vzrok pa je potrebna 50 odstotna soude* ležba, ki je sama ne morejo zagotoviti, pa tudi od1 občin« ne rno*» rejo veliko pričakovati. Za to sejo je bila pripravljena tudi problematika Turističnega društva Kranjska gora. Ta se v zadnjem času ukvarja s tako ši-» roko dejavnostjo, da postajajo društveni okviri pretesni in so potrebne nove, bolj sproščene obli-* ke dela. Člani upravnega odbora so priporočili ustanovitev turistične direkcije, kakršna deluje tudi na Bledu, turistično društvo pa naj bi se ponovno posvetilo družbeni dejavnosti, kamor predvsem sodi prepotrebna vzgoja ljudi v turistično misleče. Turistična središča potrebujejo ljudi, ki se zavzemajo za turizem in v tej smeri tudi delujejo, vendar je opaziti, da je posebno med mlajšimi prebivalci vedno manj zanimanja za ta dejavnost, čeprav jim prinaša koristi. Vzrok je pač v tem, ker so zaposleni v drugih panogah in imajo tako zagotovljen stalni dohodek. — M. S. Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi «Obrazi in pojavi 0 Obrazi in pojavi # Obrazi Nad Kranj se je spustila lede- vratu in o drugih filmih, je odlo- dar je eden izmed njih na hitro sebno težak kovček — vse to jo )* no mrzla noč. Ljudje so hiteli do- žila breme na tla. Povprašala je, povedal, da je Kidričeva na Zla- tako upehalo, da skoraj ni mogla mov z dvignjenimi ovratniki in ro- kje je Kidričeva cesta. Eden izmed tem polju. Pokazal je ženi smer, do besede. Imela je čuden,.obupan kami v žepih. vprašanih se je obrnil k ženici brez rekoč, naj gre kar naravnost in se glas, vpila je ob neki ograji^ Vsa Z avtobusne postaje je prihajala besede. Ponovila mu je vprašanje znova obrnil stran. pot, kot je dejala, ni srečala Člo* starejša žena z velikim kovčkom, in nestrpno čakala. Gostoljubnost pa taka! Ozirala se je okrog, se ustavljala »Ne vem. Vprašajte miličnika!* in spet isklala. je dejal kratko, skomignil z rame- Potem se je opogumila. Pri sku- ni in se znova pogovarjal o filmih, pini mlajših ljudi, ki so gledali Zenica je obstala in povpraševa- spored kino predstav in se pogo- la ostale. Zamaknjeni v svoj po- snežena cesta, mrzel veter, ki ji je svojem prvem prihodu v to me varjali o Obračunu, o Uzdi okoli govor se niso zmenili zanjo. Ven- pihal naravnost v obraz, in še po- sto. — A'. M. Se dobi tukaj kakega nosača? veka, da bi ga karkoli, vprašala* Bi hotel kdo izmed vas malo z Samo nekaj avtomobilov je zdrve^ mano, vsaj toliko, da ne zgrešim lo mimo. ulice?* je prosila žena. Nihče je Ko je ženica čez nekaj dni, ko\ ni več poslušal. se je pri svojcih na Zlatem polju Zena je še malo stopicala tam spočila in »prišla k sebi«, pr-ipove- okrog in končno s kovčkom odšla dovala o tistem večeru, je bila po- v mraz in temo proti nakazani nosna na svoje moči in vzdržljiv smen. vost. Hkrati pat kar je nerodno C.e/ dobro uro se je znašla na povedati, se jc čudila »gostoljubna- Kokrici. Dolga, zaledenela in za- sti«, ki jo je doživela v Kranju ob TE DNI PO SVETU # PRIPRAVE ZA SVETOVNO TRGOVINSKO KONFERENCO Na sedežu Združenih narodov Se je začelo zasedanje pripravljalnega komiteja ZN za trgovino in razvoj, s sodelovanjem delegatov 30 držav, člani o svetovne organizacije, med katerimi je tudi Jugoslavija. Naloga tega komiteja je pripraviti dnevni red za svetovno ekonomsko konferenco. £ ODBOR ZA PROSLAVO 20. OBLETNICE ZBORA ODPOSLANCEV Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL je imenoval komisijo za pripravo 20. obletnice zbora odposlancev slovera-lkcra nereda v Kočevju, ki bo oktobra letos. t JEMEN ZA POSREDOVANJE U TANTA Podpredsednik jemenske republike El Ba'dani je pozval generalnega sekretarja Združenih nv rodov U Tanta, naj stori vse, da bi prenehala agresija zoper Je-tnen. Na severu Jemena se še Vedno nadiHujefo bo M z uporniki ki J;h podpira Saudska Arabija z orožjem in denarjem. £ PRED OBNOVO ODNOSOV MED G/\NO IN TOGOM Na zahtevo začasne to^oške vlade je Cana sklenila obnoviti diplomatske odnose s Togom. t SOGLASJE SAMO V OSNOVI Ves francoski in nem "ki tisk z canimanfem spremlja obisk kanclerja Adenaucrja v Parizu. V francoskih krogih naglašajo. da •be debeli nhta dosegli polnega »oglasja. Zahodna Nemčija še naprej sodi, da je britansko članstvo # Skupnem trgu zaželjeno. % KITAJSKA SPREJELA PREDLOGE ŠESTORICE Kitataki podpredsednik Cen Ji je izdavil, da Kitajska načemo epre'ema predloge šestih azijsko-a friški h de*el, da bi z Ind'jo začeli direktne pogovore o mejnem sporu. # G ROM TKO NA DANSKEM Sovjetski zunanji minister Gro-miko bo v začetku marca obiskal Doaek«. Uudfe in dogodki © FJudie in dogodki * Liudie in do<*oclki • Liudie in dogodki • Liudie in do^n**v1 Ko se je pred dnevi spustilo na najmoderncj3e evropsko letališ'-e OrIy v Parizu zahodnonemiiko letalo s kanclerjem Ad?nauerjem, so nemški in francoski časopisi zapisali, da se začenja najvažnejši državnlSkl obisk zahodnega sveta v zadnjem desetletju. Letalske vožnjo do Pariza, ki jih sedi po splošni sodbi v Parizu. V VVashingtonu in Londonu politični modrosfovci majejo z glavami in pričakujejo, da bo Francija vsaj drugače ukrepala, kot general de Gaulle govori. Ozadje vseh zahodnih skrbi se je razvozljalo, ko jc de Gaulle pred dnevi pokazal Britancem bonnski kancler izrablja vsaj dvakrat na leto, ne bi bile nič posebnega, če se zahodni politični boben s srečkami in prr.znimi listki ne bi v zadnjih tednih tako čudno vrtel. Zahirana pulitic.-i cnrtanst, o kateri se trudi'o že vc5 desetletij, je nemara t?.krv.t pred najtežjo preizkušnjo! Grešni kozel nastalih razlik in nasprotij vrata v Bruslju in ko je z neposlušnim glasom zavrgel ameriške predloge o pcstavUvi nuklearnih sil pod okriljem Atlantske zve-e, kot sanje, ki jih sanjajo atlantski mesečniki na obeh straneh Atlantske Ure. Generalova neposlušnost je v teh dveh političnih odklonih dosegla svoj vi'.ek in naletela na žarko kritiko v VVashingtonu in Londonu. V iakšnem položaju so nekateri pripravljeni verjeti, da je kanclerjeva pot v Pariz dobrodošla vsem zaveznikom, saj je Adenauer najprimernejša osebnost, ki bi lahko generalova gluha ušesa očistila. Seveda so bili v Bonnu tradicionalno zadržani glede razlage in obsega tega občutljivega posredništva. Dejstvo je, da zahodna nesoglasja v zadnjem času kar vrejo na dan in da so s francoske stranj postala že kar krenična. Lava francoske neno-slušnosti se je v prvi vrsti vlila na Britance, ki čakajo, da francosko vulkansko žrelo zalijejo Nemci s posredništvom. Za Adcnauerja, ki se je odločil, da koraka ob strani de Gaulla že pred izbruhom sedanjih zahodnih fcžsv, verjetno ne bo poglavitna naloga v nagovarjanju generala k zmernosti. Adenauer je odšel v Pariz z večjimi cilji. Ko je na pariškem letališču iz-^opil Iz letala, je izjavil, da ne bo omahoval pri podpisu listine, ki bo za večne čase izbrisala štiristo let stare francosko ~ nemške spore. V tem trenutku so mnogi pripravljeni verjeti, da nameravata nemška in francoska vlada sedanje sodelovanje zamenjati z neko trdnejšo in bolj usklajeno obliko. Pospešeno namreč pripravljajo osnove za zvezo, ki bi zabetonirala sedanje francosko - nemške odnose, še preden se kancler Adenauer in de Gaulle povlečela s politično upokojitvijo. Zgodovinsko gleda- no si je Adenauer ves čas po vojni prizadeval, da bi Zahodno Nemčijo trdno združil s Francijo. Prva nemška ponudba o franco- Kancler Adenauer sko - nemški zvezi je prišla ic leta 1950, ko je kancler Adenauer v pogovoru z urednikom ameriške časopisne agencije INS omenil primere v zgodovini, ko sta Francija in Nemčija živeli brez meja. Takratna francoska vlada in stranke so Adenauerjev predlog sprejele dokaj hladno. Francija je takrat želela dobra soseščino in nič več. Toda strankarska Francija in de Gaullova Francija nimata enakih teženj. General ele Gaulle izpeljuje načrt francoske moči na osnovah iz 18. in 19. stoletja, ko je bila podoba sve*:i |c drugačna. Takrat je Franeija v svetu nekaj veljala. Ce jo zopet želi kot tretjo silo na svetu »►spra viti pokonci-«, potem mu je potrebno nenT-kn gospodarsko zaledje in nemška naravna bogastva. Del razkosane Nemčije mu Adenauer tako rekoč prinaša na krožniku. Na lanskoletnem septembrskem obisku v Zahodni Nemčiji je de Gaulle pred 98 uglednimi nemškimi politiki, industrijalci in kulturniki na večerji,v razkošnem giadu Bruni izrekel besede, na katere je kancler Adenauer čakal ž« od leta 1950. Do Gaulle je med svojim bliskovitim in triumfalnim pohodom po mestih Zahodne Nemčije predložil osnutek nem-ško-francoske zveze. Adenauer je — kljub nekaterim ugovorom doma — pograbil generalov predlog z obema rokama. Zdravko Toma že j ■—. —--—-»■ - ■.....■ - ..i i i 11 ■. i i . i.i. -1 S&iho ii ekonomski osnovi »Zakuhano* stanje v kranjskem Avtocentru lahko pripelje do napačne opredelitve Kranj, 22. januarja — V gara- | 1 j ana-transport. Sestanek je bil s tem primerom dokaj poučne v žali podjetja A vt ocen ter v Kra- zelo »vroč*, tako da skoraj nihče današnji integraciji spi »h. Prva nju se je Manes dopoldne zbral ni uspel povedati svojih misli, ne izkušnja je, da je treba tske prl- kolektiv tega podjetja in ob močni podpori večine obsojal upravo in tudi predsednike samoupravnih organov zaradi pristranskega- ravnanja v zvezi z združitvijo z. ljubljanskim podjetjem Ljub- Okrajni odborniki predlagajo 'N -'daljpv^nip s L strani) kreditna ptioFka. Banke pri odobravanju investicijskih kreditov preveč presoja'o samo s stališča trenutnih potreb in rentabilnosti, kar pa ima negativne posledice tudi v zaostalosti 'v tekstilni industriji. Gospodamke organizacije se premalo povezujejo' s strokovnimi institucijami, ki bi jim pesab«-no zaradi nujnosti prilagajanja proizvodn'e zahtevam na zunanjih tržiščih veliko lahka koristile. Med 510 jugoslovanskimi stro-kovn'mi instituti jih 60 odstotkov proučuje stvari, ki nimajo koristi za industrijo. Nujno je predvsem formiran'o službe, ki bo proučevala ir>vvv>. Za tekstilno industrijo na primer ssdaj tega nihče ne dela. t% Preskrbo trga a Mtiijefl ,;1vo obravnavamo preveč paValno in me?emn kHvdi za ffafce preskrbo na kmetijske prolsvsjivce. če^ \i trg neradestno ZT!a.~»'o. Potrebi) je ob'cktivno presoditi, feflfj lebko pridelamo v svojem ck-vu in kaj moramo iskati drugje. S-!e Izteka bomo potem lahko izhajali pri urejevanju preskrbe seveda upoštevajo-, da e JuToslavija enotno proizvodno in potrošno območje. fl Naš sistem Se ne zagotavlja, da bi se sprejeta stališča vedno izvajala. Neredko se dogodi, da razne resolucijo začrtajo eno emer, ukrepi pa vodijo drugam. To je predvsem odvisno od politike lokalnih faktorjev. Ce je resolucija podprta z drugimi ekonomskimi in političnimi ukrepi, je njen uspeh zagotovi !en. Tako na primer davčna politika ne bi smela biti samo način pridobivanja dohodka, ampak učinkovit usmerjevavec, ki bi podpiral splošna prizadevanja v določenih panogah. da bi ga drugi glasovi »prevpili«. prave naslanjati samo na eko-Zanimivo je tudi, da so ta sešita- nomsko osnovo, videli, če se zdru-nek sklicali na osnovi podpisov žitev res izplača, kaj in koliko bi velike večine kolektiva mirno od tega rpid»b,I kolektiv itd. Ce vseh organov in organizacij v . taki pokazatelji ne obetajo nič podjetju. Obtoževali so posamez- I boljšega, je vseka priprava od-nike pristranskega ravnanja ob več. Dosedanje obljube obeh ime-pripravah za združitev z imeno- novanih »snuharcv«, krt so orne- Kako bodo plačevali nadomestila Z novim letom so vsa podjetja prevzela obveznost, da sama izplačujejo nadomestila za čas bolezni do 30 dni. V jeseniški Železarni so se domenili, da bodo sredstva v ta namen razdelili po posameznih ekonomskih enotah, da bodo te bnlj zainteresirane na preprejevan'u obolenj, kolikor je, seveda V njiovl moSi. Vsote sred-j stev za posamezne enote so dolo- vanim ljubljanskim podjetjem ter hkrati izražali težnjo po združitvi z ljubi jamski m podjetjem »SAP-Tttrist«. Pomirili so so šele, ko so izvolili posebno komisijo. Ta naj bi organizirala in njali na sestanku, niso dovoij preštudirane. Druga stran izkujnje pa jc subjektivnega značaja. Take priprave je treba čimprej razširiti na kolektiv, nuditi in tolmačiti članstvu podatke in ga uspo- izvedla ^ustrezno anketo, v kate- , sobiti za samostojno odločanje, ri naj bo dana članom kolektiva Pri vsem tem pa se vsiljuje še. možnost, da se samostojno opre- iena neprijetna ugotovitev, da delijo o morebitnem združevanju sami na Gorenjskem ne najdemo z enim ali drugim podjetjem. Bili sta omenjeni dve možnosti: združitev z Ljubljana-transpor-tom, kar je delalo »hudo kri«, in združitev s podjetjem SAP-Tu-rist, kar pa eo v večini odobravali. Ne glede na to, kakšen bo izid, pa so že sedanje izkušnje v zvezi Gorenjska v besedi, pesmi in sliki skupnega jcz'ka za sodelovanje. Pri tem nikakor ne gre za neke lokalistične »gorenjske« težnjo, marveč za prepričanje, da bi sodelovanje med sorodnimi podjetji moralo imeti ekonomsko utemeljitev v prvi vrsti na ožjem prometno zaokroženem območju. Gre za priprave treh bivših naših podjetij o možnosti pcslovnoga sodelovanja: Avtoservis na Jesenicah, Tramsturista v Skofji Loki in Avtopiromcta v Kranju. Vendar — kot rečeno — na žalost te zamisli niso prišle do veljave in je Franci Kolman, glasbo (mag- j Prvi dve podjetji sta se oprede-netofomki posnetki) pa sta prispe- HM za ljubljansko podjetje Ljub-vala Slavko in Vilko Avsenik. ljana- transport. Vse skupaj dokaj lepo in nazorno | Sedanje stanje v Avtocentru, vejejo recitacijo igravca Janeza kot «o danes omenjali, je »zaku-Rohačka. \ j hano«. Prav v tem pa je največ- „ x . . . , . »Ja nevarnost, da bi kolektiv pre- lJZu^k ^JSSf^HS. ft hitr0' brez ekonom kih " v L svojo turistično reportažo razpray FTl>uževrn,a ^ dijo. Številni in dobri' v nekatenh kra;lh na Gorenjskem, ^ ^ fc. ' •ka-u'e'a različne kra- : kratkem pa nameravajo na tur- dve llp bill> v kffrist Vse. •Ljskem. Pripravil jih j v Srbijo in na Hrvatsko Be- kakap pa je seđanje stanje v tem Turistično društvo Begunje Je za propagando turističnih zanimivosti in lepot Gorenjske pripravilo zanimivo reportažo v slikah, besed! fn gttsV, V ii'ej poskušajo zlas'i bc^c'im obiskovaveem Gorenjske prikazati mikavnosti, lepote in običaje ter jih razvedriti z značilno gorcn'sko poskočno in vedro melod ■o :ietki pri jc na Goren I AVTOBUS ZDRKNIL j S CESTE V soboto ob 16. uri jo na cesti V Gorenji vasi v Poljanski dolini zdrknil s ceste v jarek avtobus KR 41-08, ki pa je upravljal Stane Lampič. Cesta jo bila ozko plužena, spolzka in močno zametena. Avtobus se je nagnil in oplazil po obče«tmom bregu. Pri nesreči je nastalo za 70 tisoč dinarjev Škode. TRČENJE ZARADI ZASNEŽENIH LUCI V nedeljo ob 11.13 sta na cesti I. reda v vasi Podtorezje trčila osebna avtomobila LJ 215-11 (voznik Franc Zavodnik) itn »Opel-re-kord« « (voznik Janez Peternelj). Zavodnik je vozilo nenadoma ustavil, ker pa jo Imel zasnežene zadnje luči, se je vanj zaletel za njim vozeči avtomobil. Pri trčenju je na obeh vozilih nastala žkoda za okrog 16 tisoč dinarjev. AVTOBUS V OBCESTNO OGRAJO V nedeljo ob 11.30 m Je na Ljubljanski cesti v Kranju zaletel v obcestno ograjo avtobus KR 18-68 (voznik Jože Vegnutl. Do tega Je prišlo, ker je voznik zaviral na zasneženi cesti. Materialna škoda jo oceojana na 40 tisoč dinarjev. POŽAR PRT SEGREVANJU VODOVODNE CEVI V nedeljo zvečer je nastal požar na podstrešju Fevda Pvibov'.i-ča Iz Inkelj 23 pri Skofji Loki. Pribožlč je v popoldanskih urah z bencinsko brizgo segreval zamrznjene vodovodne cevi. Pri tem pa se je vnel tram, ki je bil tik pod cevjo. Požar se jc razširil, tako da je zgorel tram in nekaj letev, medtem ko so jc nekaj strešne op«ke razbilo. Požar, ki je terjal 80 tisoč dinarjev žkode? so pogasili poklicni škofjeloški gasivci. P02AR V KOPALNICI V nedeljo zvečer je v kopalnici stanovanja Vlada Volčinc v Kranju, Reginčeva 1, nastal požar. Volčina je pustil prižgano električno peč, od katere so tik pod stropom epeljane cevi povzročile, da se je strop vnel. Požar, v katerem je nastalo za okoli 25 tiso čdinarjev Škode, so pogasili poklicni gasivci iz Kranja. PRI PREHITEVANJU ZBIL PEŠCA V ponedeljek ob 6.33 je po Cesti železarjev na Jesenicah vozli proti Kranju z osebnim avtomobilom KR 39-33 Anton Spec. Pri prehitevanju je z zadnjim blatnikom zadel pešca Alojza Meste-ka, ki jo bil pri tem lažo poškodovan, no vozilu pa j« nastalo za 2 tisoč dinarjev škode. sedilo bodo prevedli v srbohrvaščino in tudi v tuje jezike. — J. B. kolektivu ena izmed izkušenj, kako se ne sme pripravljati takih pomembnih stvari. — K. Makuc Vrerae VREMENSKA SLIKA Visok zračni pritisk z jedrom nad Srednjo Evropo se počasi pomika proti jugu in zajema tudi ves Beikan in območje Alp. Hladen arktični zrak, ki vpliva tudi na temperature pri nas je zajel že večji del Evrope in sega na jugu do Sredozemlja, z vzhodnim robom pa do Cmega morja. NAPOVED ZA SREDO, ČETRTEK IN PETEK Se nadalje hladno vreme in vmes sprva tudi nekoliko vetrovno. Pretežno bo jasno. SNEŽNE RAZMERE IN TEMPERATURE NA GORENJSKEM ZA 22. 1.1963 Povsod na Gorenjskem je bilo jasno. Ostali podatki: Ra-teče-PIanlca -20 stopinj, »6 cm prečil; dom Planica —20 stopinj, 115 cm pršiča; Tamar -21 stopinj, 160 cm snega; Kranjska gora -18 stopinj. 80 cm pršiča: žičnica Vitranc —20 stopinj, 83 cm; žičnica Vitranc - vrh 23MJ cm snega; Komna —15 stopinj, 190 cm snega; Lesce —11 stopinj, 55 cm pršiča; Jezersko —15 stopinj, 45 cm pršiča; Krvavec —19 stopinj, 175 cm snega; dom na Još tu -12 stopinj, 45 snega: Loška koča na Starem vrhu -16 stopinj, 140 cm snega. čili na osnovi ustreznih pokazale* ljev za tri pretekla leta, Ce ekonomske enote ne bodo porabilo vsega denarja — namenjen plačevanju nadomestil za čas bolezni — ga bodo lahko po svoji presoji uporabile za zdravstveno varstvo, če pa bodo vsoto prekoračile, bodo morale poseči v sklad osebnih dohodkov. 10 odstotkov vseh sredstev se bo zbiralo v centralnem skladu za posebne primere, za katerega bo poseben pravilnik določal, kdaj bo mogoče iz njega črpati sredstva. V Železarni je bilo vse do lanskega poletja povprečno okoli 4 odstotke iozstankov z dela. Kasneje je bilo izostankov vedno več in odstotek se sedaj giblje že med 7 ta 8. Med vzroki navajajo, da kljub precejšnjim sredstvom za varnost ta niso vedno dobro uporabljena, da gre del obolenj na račun svobodne izbire zdravnika, da okrepljeno preventivno zdravstveno varstvo močneje odkriva razna skrita obolenja, večjemu številu železarjev pa je bilo omogočeno, da so odšli na okrevanje. Rezultati ankete, ki jo je v podjetju izvedla socialna služba, so odkrili, da smo se znašli v obdobju, ko ljudje ne posvečajo hrani dovolj pozornosti. SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI Jesenice, 23. januarja. — Danes ob 15. uri bo v šolski sobi železniške postaje na Jesenicah TU zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Jesenice. Skupščina bo razpravljala o pravilniku za zdravstveno varstvo zavarovancev, o višini prispevka, ki bo izplačan gospodarskim in drugim organizacijam za izplačilo do 30 dni, o določitvi režijskega dodatka za poslovanje zavoda ,o določitvi nadomestil, izvolili pa bodo tudi stalne odbore skupščino itd. — C. R. Planinsko društvo Kranj razpisuje delovno mesto SEFA GOSPODARSKE UPRAVE Pogoji: srednješolska izobrazba, vešč gospodarskih poslov — ekonomist, planine, samski, star okrog 40 let. Nastop službe takoj ali po dogovoru, osebni prejemki po pravilniku. Pismene prijave pošljite sekretariatu PD Kranj. Podjetja - mizarji, pozor! Podjetje »Komunalni servis« Kranj suši v svoji umetni sušilnici v Mladinski ulici Št. 1 vse vrste lesa do stopnje osušenosti 14 do 15 odstotkov vlage po naslednjih cenah za 1 kubični meter lesa (v ceni ni zajeto nakladanje, razkladanje in prqvoz lesa); Komisija za razpis delovnih mest v komunalnem podjetja »Vodovodu Kranj razpisuje naslednja prosta učna mesta 6 VAJENCEV ZA VODDVODNOINŠTALATERSKO STROKO, od tega 2 za rajonsko delavnico V Medvodah 2 VAJENCA ZA KOVINSKO STROKO, rezkavca ali strugarja Pogoj — dokončana osemletka. Nastop učenja jc možen takoj mehki les: debeline do 30 mm 5000 din SO—50 ram 5500 „ 50—60 mm 6000 „ trdi les: debeline do 30 mm 6000 din 30—50 mm 6500 „ 50—60 mm 7000 „ Najmanjša kolfčina lesa (iste vrsto m debeline) za sušenje je 3 kub. metre. Za manjše količino oziroma preostanek zaračunamo, kot bi sušili 3 kub. metre. Za informacije so obračajt« na naslov »Komunalni servis*, Kranj, Mladinska ulica 1 — telefon 23-80. OBLETNICA SMRTI Z bolečino, ki je čas ne ozdravi, se spominjava dne 23. januarja 1957, ko je za vedno tiho zaspala najina nadvse ljubljena hčerka edinka 22-Ietna / EVA DOLINSEK medicinska sestra Na tisoče oči je zajokalo, ko ti je prenehalo biti srce, ki se za druge je razdajo. Tvoj spomin ostane vedno lep in vedno mlad. Kranj, 23. januarja 1963 Žalujoča oče In mama ej skrb za turizem Za začetek naj bi v tržiški občini investirali 300 milijonov dinarjev V prejšnji številki »Glasa« smo že zapisali, da je bil na nedeljski občinski konferenci Socialistične zveze v Tržiču bolj kot kdajkoli prej v ospredju turizem. Glede te doslej bolj ali manj zapostavljene gospodarske dejavnosti so dajali v razpravi številni diskutanti razne predloge, ki naj bi jih v prihodnje upoštevali vsi občani, če hočejo v turizmu doseči dejansko tisti razvoj, od katerega lahko pričakujejo tudi zaželene gospodarske uspehe. Razprava pa je jasno pokazala, da bo moral biti odslej v tržiški občini turizem številka dve po gospodarski pomembnosti, ker ima za to vse pogoje. Razumljivo je, da bo najpomembnejša gospodarska dejavnost tudi še v prihodnje industrija. Bržkone je ves dosedanji raz-°J v tržiški občini sam po sebi ^koval, da v občini ni bilo bitnih potreb za promet v tu-izmu. V ospredju je bila indu- &kh'V ,katori Pa Je treba odslej rbeti bolj ali manj le še za iz-zvanje notranje organizacije, wtem ko bi morali nove inve-lclJe vlagati predvsem v tu- "Zem. Da je bil doslej skozi Tržič JJV^o ljubeljskega prelaza že aH tako močno razvit tran-nv*i turizem, je že znano. Na 1HŽIŠKI *^un tranzitnega turizma in pri-g ®yanj tamkajšnjega turistične-bu fru^va gostincev, pa je *e v preteklosti dosežen tudi »»recejšen promet. Podatki za J2J 1962 kažejo, da je bilo za j|^aJ 300 milijonov dinarjev za-^*fljamih deviz in da so prenočili tržiški občini turisti osemindvaj-narodnosti, ki so imeli skup-110 5223 nočnin. B ^enjene številke so precej vi-jj*?' zlasti če upoštevamo, da jpkj turistom v tržiški občini ja,?rai mi bilo moč nuditi nika-Pa k!? tttris^ajll uslug. Promet p k° z dograditvijo ljubeljskega ste°ra *n nove avt«mobilske ce-v^aklo—ljubeljski predor (po n Predvidevanjih bodo z grad-Več-^^ Vtiteli letos) občutno o - Ji — nekateri predvidevajo je ? P^rat večji promet - zato Tr*™^0 bolj v ospredju, kako naj go? 2asotovijo tudi boljše Podarjen je na področju turiz-• Glede tega obstaja že nekaj ^^obnejših načrtov, medtem ko je vsaj idejni perspektivni načrt že skoraj v celoti znan. V glavnem gre za tri faze, ki bi jih morali za razvoj turizma Tržičani uresničiti v bližnji prihodnosti. Za začetek bi bilo potrebno urediti sam Ljubelj z Zelenico (preureditev doma »-Staneta Žagarja« v hotel, ureditev doma na Zelenici In še nekaterih manjših objektov), za kar bi bilo potrebno okoli 3Ć0 milijonov dinarjev. Februarja, ko bo razpisan posebni natečaj, se bodo zaradi potrebnih investicijskih kreditov tudi Tržičani udeležili tega tečaja, seveda pa bodo morali najprej sami zagotoviti 50 odst. udeležbo. Vzporedno s tem bi bilo potrebno zagotoviti še nadaljnjih 200 mili-joonv dinarjev za izgradnjo žičnice na Zelenico. V drugem delu bi bilo potrebno urediti ljubeljsko dolino, predvsem camping, ki je že sedaj, a ne zadovoljuje zahtevam turistov. V zadnji fazi pa bo potrebno urediti Bistriško polje za turistične namene. Z Bistrir.kega polja se bo namreč od nove ceste odcepila' cesta za Tržič, zato bi bil tam | potreben molel, razne servisne službe, bencinska črpalka in podobno. Penspektiva ;j torej jasna, vendar pa zaželen razvoj turizma kljub novim objektom še ne bo zagotovljen, če Tržičani takoj ne bodo začeli skrbeti še za nekatere vzporedne činitelje, brez katerih si uspehov v turističnem prometu ne moremo zamišljati. Turizmu bo potrebno prilagoditi gostinstvo, trgovino, obrt itd. Le s skupnim prizadevanjem vseh bo turizem v tržiški občini lahko postal pomembna gospodarska panoga, zaradi katere bi lahko že v bližnji prihodnosti tržiško občino imenovali industrijsko-turistično področje. — F. Vezenine vseh vrst in kvalitet bodo postale osnovna proizvodnja podjetja Vezenine Bled Ali že vesie, da ... ... jc v prvem polletju zar ključuo na osemletki -Heroja Bračiča« v Tržiču le 89 učencev z nezadostno oceno, izdelalo pa jih je 433, kar pomeni 83,46 odst. ... v tržiški občini ni nobene varnostne ustanove za otroke do tretjega leta starosti. ... je med Tržičanka.ni nad 1000 žena s šiviljskim tečajem, ki so še vedno brez potrebne posvetovalnice, v kateri bi lahko z uspehom uporabljale pridobljeno znanje in ga tudi izpopolnjevale. ... pisec članka »Lomljani obsojajo* ni bil »P.« (Andrej Pehare), temveč naš stalni sodelavec Za trži š k o komuno. Omenjeni članek je bil objavljen 15. decembra lani, napaka pri podpisu pa je posledica tiskarskega škrata. ... je dramska družina tržaške »Svobode« imela v letošnji sezoni že tri premiere, in sicer: Romeo, Julija in tema, Jezusove apostole in ob novoletnem praznovanju pravljično igrico Janko in Metka. Letos dvakrat večja proizvodnja Tovarna »Vezenine« je preusmerila svojo proizvodnjo Nekdanja TOVARNA CIPK IN VEZENIN NA BLEDU, ki ima že dJje naziv VEZENINE, je v zadnjih mesecih dosegla več nepričakovano dobrih uspehov. Nepričakovanih zato, ker so vse do pred kratkim mnogi menili, da je z razpoložljivimi stroji nemogoče zagotoviti večjo proizvodnjo takšnih izdelkov, ki bodo tudi na tržišču precej iskani. Delovni kolektiv pa jc skušal v zadnjih mesecih svojo proizvodnjo vsaj specializirati in si zagotoviti sodelovanje z nekaterem! sorodnimi V ŽIROVNICI ANĐRIČEV VEČER DPD Svoboda »France ' Prešeren^ Žirovnica s sedežem na Breznici se že pripravlja na Prešernov teden, v katerem bodo priredili tudi »Andričev večer«.. — Učenci osnovne šole v ZiirOvnicl bodo brali Andričev življenjepis in odlomke iz njegovih del. Večer bo izpopolnil ansambel narodnih plesov jeseniške Svobode. Verjetno bo Svoboda v Žirovnici med prvimi, ki pripravlja Andričev večer in ga bo vključila v prireditve Prešernovega tedlna. Delavnost žirovniške Svobode pa potrjujeta še dramski odsek, ki bo uprizoril 2. februarja novo prem i ero, in ženski pevski zbor, ki bo priredil prvi koncert v počastitev 8. marca — praznika žena. — U. Sola za kuharje, ekonome in gospodinje podjetji, kar bi VEZENINAM zagotovilo za daljše obdobje ugodno perspektivo glede gospodarjenja. Vsa prizadevanja v zvezi s sode- RADOVLJIŠKA kom.una- lovanjem pa so ostala bolj ali manj neuspešna. Prav v iskanju boljših In bolj iskanih proizvodov, pa so v podjetju samem odkrili doslej neizkoriščeno možno-sti. .Proizvodnjo bodo oziroma so že preusmerili predvsem v vezenine za konfekcijsko uporabo. Uspeh zaradi preusmeritve ni izostal že v drugem polletju leta 1962, ko so dosegli skoraj 100 odst. večjo proizvodnjo kol v prvem polletju. Prav na osnovi izkušenj iz lanskega leta, ko . so dosegli proizvodnjo v vrednosti 190 milijonov dinarjev, pa že sedaj računajo, ko se pripravljajo na izdelavo letošnjega družbenega načrta, da bodo lahko proizvodnjo letos več kot podvojili in dosegli vrednost proizvodnje za okoli 450 milijonov dinarjev. Prav včerajšnji dan je bil za delovni kolektiv VEZENINE nadvse pomemben. Znano je namreč, da je omenjeni kolektiv tudi velik proizvodnik rokavic, za katere pa je bil doslej vedno odvisen od proizvajavcev, ki izdelujejo blago za rokavico. Z včerajšnjim dnem pa so na Bledu začeli proizvajati rokavice, za katere so proizvodi* v podjetju tudi blago. Pred krat- l< kim so namreč nabavili stroje, i < (sicer že stare) za proizvodnjo blaga, zaradi česar bodo rokavice na trgu lahko precej cenejše. Za letos se obetajo Vezeninam tudi dobre perspektive glede iz« voza. Klekljane čipke so bile že doslej bolj ali manj iskane, težje pa je bilo z vezeninami, ker na Bledu nimajo konfekcijske predelave. Za proizvodnjo vezenin pa imajo že sklenjeno sodelovanje m podjetjem Vezenina iz Maribora, ki se predvsem ukvarja s konfekcijo in je že doslej večino svojih izdelkov izvozilo. Q Obetajočo perspektivo pa si je O podjetje zagotovilo glede pro-0 daje svojih izdelkov tudi s © podjetjem »DOM«. VEZENINE 9 bodo imele že v bližnji prihod-4) nosil dve prodajalni s svojimi £ proizvodi, in sicer na Bledu in 0 v Ljubljani, imedtem ko bodo O tudi v ostalih poslovalnicah O »Doma« in njim sorodnim trgovinam prodajali proizvode VEZENINE z Bleda. — B. F Jesenicah deluje sodobno opremljena gospodinjska šola v ® šolskim letom 1961-82 je pri-2?» delovati na Jesenicah POMIČNA GOSPODINJSKA SO-p ' Na Jesenice so jo prenesli iz »jr- prl Begunjah, ker ima tu "Jtrno urejene in sodobno ^Preniljene proste (le-ti so bili «<1 °*n.n namenjeni izobraževanju raslih pri gospodinjskem cen-u>- Prostori, ki jih je izkoriščal *rsr>odinjski center le v večernih § so sedaj polno izkoriščeni. HaI>remeslitvij(> S^POdJnJske šole vkliJ<5Seniice je bilo 'omogočeno ^lučevanje absolventk osnovnih lti*rtV ltM>k,iice za ženske. Občinski v« - . 'odbo*' Jesenice, ki šolo 1siw?UJ"e' ^e z gospodinjsko šolo ift0*51?0 rpšil zaposlovanje žensk y pridobil kvalificirane delavce, tem 7a razv°J gostinstva in s v m tudi turizma v jeseniški ob- Jj *elo primanjkuje, j ^odinjska šola na Jesenicah ^a možnosti, da vzgaja kvalificiraj*« Kunarje za obrate družbene «*enrane, zdravstvene ustanove g gostinske obrate, ekonome in te7POdin^e 23 te vrste obratov, in-nate in hotele. Gospodinja -b|Zlv ni najprimernejši - maj bi ^ a v navedenih ustanovah varuh € ^entarJa„ skrbela naj bi za nVjf18^ vie ustanovi dopolnjevali v in«*"^ ka$> kranisk«* Iskre. na konferenci SZDL občine Kranj Re uirati integracije Iskre Konference Socialistične zveze delovnega ljudstva v vseh gorenjskih občinah prav gotovo pomenijo nekakšne prelomnice v življenju in delu občanov tako v delovnih kot vseh družbeno-pol i ličnih organizacijah, zakaj delegati In gostje so na njih zelo konkretno obravnavali vsa pomembnejša Vprašanja našega gospodarskega in družbenega razvoja. Ugotovitve V razpravi bodo smernice za reševanje teh vprašanj, zato jih je treba venomer popularizirati, ker bo le tako pri reševanju lahko sodeloval čimširši krog članov naše najbolj množične organizacije. — Danes posredujemo nekaj KRANJSKI g l ugotovitev iz razprave predsednika delavskega sveta kranjske Iskre DANILA ALEŠA, ki je na konferenci v Kranju govoril o vprašanjih integracije. Tovariš Aleš je v svojih izvajanjih navedel nekaj zanimivih podatkov o posledicah združevanja v okviru tovarne Iskra. — Začetek integracije Iskre sega v leto 1950, ko je hkrati z uvajanjem delavskega samoupravljanja ta perspektivna kranjska tovarna pričela »krepiti-« in razširjati tudi evojo proizvodnjo. V naslednjih dvanajstih letih je močno povečala produktivnost dela, proizvodnjo pa je kar podesetorila. Do tega jo prišlo zaradi jasnega osnovnega cilja — ta pa je bil: specializacija proizvodnje. Iskra je namreč že prod integracijo v različnih tovarnah formirala obrate in proizvodnjo izdelkov, ki jih je posamezna tovarna koristila v svoji proizvodni dejavnosti. Na-slednja faza pa je bila spojitev z Ostalimi .slovenskimi elektroindu-strijskimi podjetji, tako da je nastala močno, gospodarska organizacija, ki je kmalu dosegla večje ekon omske uspehe. Po dveh letih obstoja tega združenja jo iz štirih tovarn nastalo Šo šest specializiranih podjetij, tako da jih je .sedaj v sklopu Iskre skupaj deset. Celotna delovna organizacija ima skupen za- \ vo:i, skupno prodajno-servisno organizacijo in druge službe, ki so' jih nezdružena podjetja vodila [ Vsako zase. Ekonomski računi kažejo, da je bila vrednost bruto | proizvodnje štirih združenih pod- i jetij v letu 1960 sedem milijard dinarjev, lani se je ta vrednost dvignila že na 25 milijard, medtem ko za letos predvidevajo povečanje 10 milijard. Za primer naj navedemo še gibanje osebnih dohodkov v združenem podjetju Iskra. V Iskri so bili povprečni .oisebni dohodki pred združitvijo 25 tisoč dinarjev, letos pa se je to povprečje povzpelo na 31 tisoč dinarjev. • i Ker je tovariš Aleš menil, da bi Člane Socialistične zveze kranjske občine najbolj zanimal investicijski program podjetja v letih 1962—1967, je v nadaljevanju govoril tudi nekaj o njem. — V Iskri-na podjetja na Gorenjskem bodo v tem času vložili 5,4 milijarde dinarjev osnovnih in 2,6 milijarde dinarjev obratnih sredstev. Vrednost bruto proizvodnje pa naj bi se v tem času od 25 milijard povečala kar na 75 milijard dinarjev. Najvažnejši podatek je vsekakor ta, da bo čez pet let v Iskri zaposlenih približno 5 tisoč delavcev več kot sedaj, ko jih je 9 tisoč (od tega v »kranjskem baze- nu«-okrog 4 tisoč). Tako povečanje Števila zaposlenih delavcev bo terjala izgradnja obraia 4» izdelavo umetnih mas v Kranju, nadalje rekonstrukcija in razvoj orodjarne in tovarne električnih (mikro) motorjev itd. Na koncu je predsednik DS Iskre poudaril, da je vse to ko- ristna stran integracije v naši industriji, da pa je škodljiva povsod tam, kjer z njo skušajo ublažiti lokalistične napake m vzdrževati nerentabilna podjetja. Prav zato članom SZDL ne sme biti vseeno, kakšna podjetja se združujejo in kakšni bodo kasneje rezultati. — 2. Mladini moramo pomagati V zadnjih dneh so skoraj vse politične organizacije na Zlatem polju živahno razpravljale o tem, kako bi najbolj učinkovito pomagale krajevni organizaciji Ljudske mladine. Ko so delo mladine temeljiteje proučili, je postalo jas- SKUPŠČINA ObZTK BO MARCA Občinska zveza za telesno kulturo se pripravlja za redno letno skupščino, ki bo v Kranju meseca marca. V tem in prihodnjem mesecu bodo zato vsa društva izvedla svoje redne letne občne BERITE GLAS zbore. Letošnja skupščina ObZTK bo v glavnem potekala na podlagi ugotovitev, sklepov in smernic teh občnih zborov. Naj omenimo, da je v občini sedaj 21 društev in klubov vključenih v občinsko zvezo za telesno kulturo. Od teh je 11 društev Partizana, 7 športnih društev, 2 mladinska športna aktiva in 1 športna sekcija DPD Svoboda. V teh društvih je vključenih 2215 aktivnih članov obeh spolov in vseh starostnih stopenj oziroma 4,5 odstotka vsega prebivalstva. V šolsko telesno vzgojo pa je vključenih 8732 učencev in dijakov. Od tega je učencev osnovnih šol 6611, učencev poklicnih šol 786, dijakov gimnazije in srednjih strokovnih šol pa 1335 (skupaj 18,08 odstotka vsega prebivalstva kranjske občine). — R. no, da je tudi mladinska organizacija na Zlatem polju dokaj marljiva. Le-ta je v zadnjih dneh izdelala obširen program dela, ki je delno že usklajen s progra-| mom dela ostalih organizacij na I tem območju. Mladina bo najtesneje sodelovala z vsemi organizacijami in pomagala povsod, kjer bo potrebno. Prostor sta.no-vanjske 'skupnosti bodo preuredili v klubski prostor za vise organizacije na Zlatem polju. Svoje mesto v njem bo našla I predvsem mladina. Razen televizorja bodo v klubu mladini na razpolago tud; kompleti za igranje šaha, časopisi, knjige in revije. V program dela so vključili tudi razna predavanja, šolo za življenje, izlete, delo na športnem področju in drugo. Mladina bo tudi vsestransko pomagala pionirskim hišnim svetom, ki so lan} dokaj zaživeli, potem pa je njihova iniciativa počasi pričela padati. Terenska organizacija LM na Zlatem polju pa si razen ostalega želi tudi več povezave z mladino v dijaškem domu, zakaj prav slednja ima mnogo več pogojev za uspešno delo. — R» Da ne bi i nanje Občinski odbor Zveze borcev v Kranju že nekaj let zbira in dopolnjuje podatke vseh žrtev revolucije. Kot so ugotovili, je z območja te občine izgubilo življenja na strani osvobodilnih sil 848 ljudi. Uredili so njihove življenjepise in skoraj za vse izdelali tudi slike. Predvideno je bilo, da bi vse to objavili v posebni knjigi. Sedaj pa so se odločili za cenejšo in enostavnejšo rešitev. Izdelali bodo albume s slikami in življenjepisi, in sicer po krajih — v štirih izvodih. En izvod bo seveda imela krajevna organizacija, enega Muzej revolucije, po en izvod pa je predviden za občinski in okrajni arhiv ZB. Tako bodo mladi generaciji lahko v vsakem kraju predstavili like žrtev naše revolucije, da ne bi pozabili nanje. — K. M. Avtoservlsna služba Je pri nas v primerjavi s porastom števila motornih vozil še vedno v zaostanku. Dejstvo pa je, da si posamezna podjetja močno prizadevajo, da bi čimbolj izpopolnila svoje servisne usluge. Med ta moramo vsekakor uvrstiti tudi podjetje Avtocenter v Kranju, ki je pred kratkim nabavilo stroj za preizkušanje avtomobilskih električnih naprav. Stroj takšne vrste je prvi na Gorenjskem in bo pričel redno obratovati že v prihodnjih dneh. Z omenjeno novostjo bo odslej v kranjskem Avtocentru moč hitro in točno kontrolirati razne vžigaine naprave, kondenzatorje in diname vseh vrst. Vsi bi morali sodelovati Stanovanjske skupnosti v Skofji Loki še niso rabile vseh oblik pri reševanju problemov okrog otroškega varstva Lani spomladi je ObLO škof ja Loka prenesel ustanoviteljske pravice otroško varstvenih ustanov na stanovanjske skupnosti z namenom, da bi razen drugih oblik otroškega varstva le-te vodile nadaljnjo politiko vzgojno-varstvenih ustanov kot kombinirano varstvenih. V Skofji Loki sta dve vzgojno-varstveni ustanovi RT . ŠPORT • ŠPORT, prodam Prodani peso in korenje. Preglje 4. Kranj 217 Prodam nov gumi voz 14X590 601 z vsemi novimi deli. Franc Spruk, Sv. Lenart 4, Cerklje 218 Prodam 6 tednov stare prašičke. Sp. Brniki 23 219 Prodam kravo, ki bo čez 1 ted-lov tretjič teletila. Trstenik i, Golnik 220 Prodam 4 rabljene gume 16 X »G. Trstenik 2 221 Prodam kavč g blazino. Naslov * oglasnem oddelku 222 Ugodno prodam sani in krtiče. Šenčur 238 223 Prodam 3 prašičke po 7 tednov 8tare m prašiča za zakol. Lahov-P M 224 Pogrezljiv ženski šivalni stroj in barako, primerno za čebelnjak, J*odno prodam. Poizve se pri Pranceljnu na Jelenovem dvori- 225 Televizor RR ugodno prodam, "aeiov v oglasnem oddelku 226 u,T50đain 14 tednov brejo svinjo. Britof 32 227 •Inr°daiU suha mešana dna. Na-u v oglasnem oddelku 228 ko^°?am Super Maksa 250 ecm, *aprSet ob,ek<> *» čelado. Florjan 8°oic, Senturška gora 7, Cerklje 229 ^Prodam 14 tednov brejo svinio. ^•PoUca 7. Cerklje 230 Kupim staro svinjo za zakol. Filip Bohinc, Medvode 231 Kupim 1 leto starega bikca. Kudi Potočnik, Rovte 8, Podnart 232 Kupim posnemalnik. Valentin Carman, Topol 27, Medvode 233 Kupim 200 kg krmilnega krompirja. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 234 ostalo Inštruktorja matematike za višje razrede iščem na dom. Naslov v oglasnem oddelku 195 Skladiščni prostor 300 rn5 v okolici Kranja oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 200 Žensko srednjih let za delo v gospodinjstvu sprejmem. Jenko, Kranj, Prešernova 8 212 Iščem posojilo 100.000 din. Vrnem 120.000. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 216 Zahvaljujem se Glasu in Zavarovalnici Krani za izplačano zavarovalnino. OlM in tovrstno zavarovanje vsakomur priporočam. Ivan Gorjanc, Pristava 4, Križe 235 Delikatesa Kranj sprejme za takojšnjo zaposlitev: 2 natakarici (ja) za samostojno vodenje manjših gostišč, 2 točajki za restavracijo »Park*. Pismene ponudbe poslati Delikatesi Kranj 23(5 Ljudska kuhinja v Kranju sprejme v službo mlado in zdravo kuhinjsko pomočnico 237 Ručigafev slalom Kranjčani najboljši ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA KODRIČA se najlepše zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju, g. žup niku, gasivcetn, pevcem ter vsem ostalim za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje, kakor tudi za izkazano pomoč in obiske med njegovo težko boleznijo. Vsem še enkrat najlepša hvala. Stražišče, Kranj, Tržič Žalujoči: žena Marija, sinovi Marjan, Franci ter Darinka in Ivan z družinama , Ob prvi obletnici smrti naše drage mamice, hčerke in sestre MARIJE MEGLIC Jakove iz Doline pri Tržiču sc jc spominjamo in se polni hvaležnosti zahvaljujemo vsem. prav vsem. ki ste počastili njen spomin, jo spremili na njeni zadnji poti v prezgodnji grob. Svoje mlado življenje je darovala na oltar materinstva. Ostala nam bo v trajnem spominu. še enkrat iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli z nami sočustvovali ob tej težki uri. Dolina, dne 25. januarja 1963. Žalujoči: hčerka Danica, ata, mama, sestre In brat z družino Kranj, 20. januarja - V nedeljo je bil na Jo.:;tu tradicionalni Ruci gajev slalom. Priredil ga je SK Triglav iz Kranja v spomin na izredno perspektivnega predvojnega smučarja — tekmovavca Borisa Ručigaja, ki je padel v NOB. Današnjega tekmovanja se je udeležilo veliko število tekmovav-cev iz Kranja, Ljubljane, Slov. Ja-vornika, Tržiča in Jezerskega. Ker je zadnje dni močno snežilo, jo bila kljub vestnim pripravam prireditelja proga nekoliko mehka. Bila je dolga 450 m in jo imela 150 m višinske razlike ter 61 vratio. Trasiral je je eden izmed najboljših jugoslovanskih smučarjev JANEZ SUMI, ki se je spustil tudi kot predvozač. Tekmovavci so progo prevozili dvakrat. V prvem teku je med člani presenetil Kakovič (Triglav) s časom 61,0 s«k. pred Jamnikom (63,1 sek.). Drugi tek je bil hitrejši kot prvi. Rakovič, ki je poprej vodil, je progo drugič vozu! previdneje, vendar hitreje. Tudi Jamnik je tokrat vozil hitrejše, vendar mu Čas v drugem teku ni zadostoval za zmago. Me;l c11?>ni~am i je bila najhitrejša Maja Rut ar jeva, ki pa je imela smolo in je bila diskvalifi- cirana. Prvo mesto si je priborila Barbka Jamnik (Triglav), ki je smučala solidno, bila pa je precej po?asnejša od Rutarjeve. Med mladinci je presenetil Andrej Zupan (Triglav), ki je bil za 8 sekund boljši od svojih sovrstnikov. Pri mlajših mladincih pa se je najbolj izkazal Tine Bernik. Zelo dobro pa so smučali trigla-vahi Branko Medja, Jože Rozman in Janez Tušek. EKIPNA ZMAGA DOMAČINOV V nedeljo so v Selcah na 2000 metrov dolgi (hitri in dokaj zahtevni) smučarski progi s 44 vrat-ci in 350 metri višinske razlike tekmovali smučarji loške občine za pokal prireditelja — TVD Partizan Selca. Zmagala jo ekipa domačega društva (štirje Gartnerji in Smid) pred škofjeloškim in že-lcznikarskim. REZULTATI — člani: 1. Peter-nelj (Škofja Loka), 2. M. Gart-ner, 3. F. Gartner (oba Selca) itd.; mladinci: 1. A. Gartner, 2. J. Gartner (oba Selca), 3. Kalan (Škofja Loka) itd. — F. G. Precej šol ni pokazalo zanimanja KRANJ -- Ta teden so so v Kranju pričele številne smučarske šole za učence osnovnih šol kranjske občine, ki jih s sodelovanjem Zavoda za pro--Svef.no pedagoško službo in Zveze prijateljev mladine, organizira Občinska zveza za telesno kulturo Kranj. Da bi Izvedeli nekaj podrobnejših podatkov o teh šolah, smo zaprosili tajnika Občinske zveze za telesno kulturo Kranj Štefana Ošina za nekaj pojasnil, katere nam je rad posredoval. Ali bi nam lahko povedali glavni namen organiziranja smučarskih šol za učence? Organizacija in izvedba takih šol nI nič novega, saj smo jih z nekaj več ali manj uspeha izvedli tudi v prejšnjih letih, v kolikor so nam bile • naklonjene snežne razmere. Z ozirom na Izredne snežne razmere, ki se nam obetajo v letošnjih semestralnih počitnicah, pa smo šli z organizacijo teh šol nekoliko dalje. -— Hoteli smo zajetj vseh 28 osnovnih šol, kolikor jih je v občini, toda žal, je dobro voljo pokazalo le 11 šol, sedem jih je odgovorilo, da nimajo pogojev za tako šolo, ostale pa sploh niso odgovorile, ker so verjetno menile, da taka pobuda in naša pomoč ni niti odgovora vredna. To omenjam zato, ker smo preko šol hoteli dobiti tudi nekatere druge podatke, kot na primer, koliko smuči imajo na šoli jn koliko jih imajo učenci, kakšni so pogoji za razvoj smučarskega športa na območju posamezne šole in drugo. Z organizacijo teh So! želimo našim najmlajšim posredovati \\saj osnovno tehniko smučanja in tako odpraviti nepi'avilnosti na smučiščih, drzne vožnje in nesreče, ki se s tem v zvezi porajajo. Dobro in pravilno vzgojeni mladi smučarji bodo prav gotovo v bodočnosti predstavljali glavno in gonilno silo v smučarskem športu pri nas. Ali nam lahko naštejete kraje, kjer bodo organizirane tc šole in kdo jih bo vodil? Organizirane bodo v C«rkljah, Zalogo, Zabnici. Preddvoru, Prt« doV.jah. na Frimskoverp. v Pod-blici, Oij^evku in na osemletkah v Straži šču. na šoli Staneta Žagana in Simona Jenka v Kranju, i V Besnici, Naklem in V Dupljah pa bodo Ael« ort,'Mni/.ir;)]a TVD Partizan, ker osnovne Soja "niso same za to pokazale zanimanja. — Šolo bodo sedemdnevne, po 3 ure na dan. Vodili pa jih bodo učitelji telesne vzgoje, smučarski učitelji in trenerji ter nekateri smučarski tekmovavci, ki so že v prejšnjih letih pridobili potrebno znanje. Vse, smučarske šole bodo zajele preko 400 učencev in učenk. Ali bodo rb zaključku šole polagali Izpite? Zadnji dan je namenjen tekmovanjem v različnih disciplinah. Tisti, ki bodo obvladali potrebno snov in tehniko smučanja, bodo prejeli smučarske značke, ki jih bodo prvikrat uvedli letos, nosili pa jih bodo pri-šite na rokavih. — R. C. SMUČARSKE TEKME V LJUBNEM V nedeljo je TVD Partizan v Ljubnem organiziralo smučarske in sankaške tekme. REZULTATI — skoki na 20-metrski skakalnici — mladinci: 1. Lambergar (Posavc), 2. Polone (Ljubno), 3. Fabjančie (Otočol: pionirji: 1. J. Ambrožič, 2. M. Ambrožič, 3. J. Lap (vsi O): smuk — mladinci: 1. Bertoncclj, 2. Rejc (oba L), 3. Fabjančie (O); pionirji: 1. Mladenovič (L),. 2. J. Lap (P), 3. Markovi,: (L); slalom — mladinci: 1. Rejc (L). 2. Zupančič (P). 3. Bertoncelj (L); pionirji: 1. Markovič, 2. Ambrožič (oba L), 3. Lap (I1): sankanje: 1. Dolenc (L), 2. NN. Lap (P), & Cotar (L) itd. M. L. r a Molče sem z obema rokama oprijemal krmilo, zakaj le s težavo J bi obvladoval vozilo. Spomnil sem se pesmi iz »Beraške opere- : a. napravi si načrt, ostane le še luč, napravi drugega bo tudi ta Hilr ^^frik je govoril, poizvedovaje z lista: »Naklonjenost porot* ^Kov je bila na vaši strani, gospod Holden. Večkrat ste izjavili, da ^zelo ljubili svojo ženo. Takšne Izjave napravijo vselej do-dober ~ Mimo je zdrknil modro bel napis. Sporočal je, da sva od meje <»ta Bre le v usta in imel grenak okus. ^ "»Mislim, da bi tudi zadrževanje tujega imetja lahko naredilo 0 slab vtis na revizijskega sodnika. In tako vas v mislih že kar iQim v vaši majhni celici.* *Raj želite?« "Ključ, gospod Holden.* **a, naredi si načrt... "Irt kaj bo, če izročim ključ?« ^ ^Zaenkrat še ne vem, kaj se bo zgodilo* gospod Holetau. Veni ' **i se bo zgodilo, če mi ga ne boste izročili.« ... bo le velika luč... »Tamle, blizu bencinske črpalke pri križišču je prostor p parkiranje. Tam boste ustavili.-. .. naredi drug načrt... »V nasprotnem primeru bi vas moral takoj ovaditi tiradi nezvestobe, izsiljevanja in groženj.« ... oba sta zaman... Avtomobil sem zapeljal na prostor u parkiranje p ved bencinsko črpalnioo. Tam so cvetele, modre, bele in rdeče rože. Ko sem zaustavil, sem pred sprednjimi kolesi zagledal izvod »VVestdeutsche Allgemeine«. Povsod eo ležali kosi papirja, časniki in oranžne lupine. Glavni naslov je oznanjal: »ZVEZNA REPUBLIKA NA VRHU MEDNARODNEGA IZVOZA 1956.- "Ključ,« je rekel Zorn in zataknil dasni kazavec za srnjčni ovratnik. Izročil sem mu ključ. Njegova dlan jo bila suha, moja vlažna. Trezorski ključ je spravil v mali žep na telovniku in njegove kretnje so se mi zdele mikavne in nagle. »Komaj gledam, kako se potite, gospod Holden.* Oba sta zaman. , 9. Soba je bila velika. Ležala je v četrtem nadstropju preiskoval-r.ega zapora in rešetkastih oken ni bilo moč odpreti. Zato je bilo v sobi zelo vroče. Dvo drobni mreži od tal do stropa sta jo delili. Mrežasti steni sta stali vzporedno druga z drugo. Na obeh straneh mrež so stale mize in stoli. Med mrežami je bila praznina. Vstal sem. Julius Maria Brummer je vstopil v drugo polovico isobe. Nosil je belo srajco in modre hlače. S čevljev so mu sneli vezalke, kravata ni nosit. Ovratnik je bil odpet. Propuden sem ga g; Okrogli obraz je bil mrtvaško bled in pod "d» mm} očmi, ki so tonile v salu, so bile vijoličaste sence. Brummer je oct Časa do časa dvignil levo ramo proti glavi, z njo čudno zaokrožil in jo spet spustil. Zdelo se je, kot da se želi z ramo počehljati za ušesom. »Gospod Brummer, pogovarjate se lahko deset minut,*- je rekel šepajoči sodni uradinik. Potem je sedel. Brummer je stopil k mreži REZULTATI: Članice: 1. Barbka Jamnik (Triglav) 190,1; 2. Jelka Pelan (Enotnost) 283,6; 3. Majda Marinko '(Enotnost) 284,6 itd. Starejši mladinci: 1. Andrej Zupan (Triglav) 136.6; 2. Tine Mar-kel (Javornik) 144,0; 3. Janez Ko-iir (Jezersko) 144,0 itd. Mlajši ndadinci: 1. Tinček Bernik (Triglav) 198,2; 2. Bogo Slapar (Jezersko) 201,0; 3. Marjan Jesih (Javornik) 209,2 itd. CIani: 1. Ljubo Rakovič (Triglav) 124,4; 2. Tomaž Jamnik (Triglav) 125,3; S. Drago Jesih (Enotnost) itd. - I. K. PRIZNANJE BLEJSKIM PIONIRJEM V fiasu jugoslovanskih pionirskih iger iso na Bledu na športnem področju đos-egli. lepe uspehe. Telesna vzgoja mladih na Bledu v okviru Partizana in šola je zelo razširjena. Uspehi, ki so jih dosegli v lanskem letu, pa so plod sistematičnega dela več let. Pri razglasitvi rezultatov ob koncu tekmovanja so blejski pionirji, dosegli prvo mesto v občinskein in okrajnem merilu, zelo dobro uvrstitev pa celo v republiškem. Razen priznanj so prejeli skupaj tudi 370 tisoč dinarjev nagrade. Ta znesek bodo porabili za nadaljnje pospeševanje mladinskega športa, mm J. B. PIONIRSKA SMUČARSKA TEKMOVANJA V KRANJU Občinska zveza za telesno kulturo v Kranju pripravlja skupaj s smučarskim klubom Triglav Krapi v nedeljo, 27. januarja, na smučiščih v okolici Kranja smučarska tekmovanja v tekih, skokih in veleslalomu. Vsa ta. tekmovanja bodo pravzaprav zaključek množičnih smučarskih šol, ki i iti vodijo v času semestralnih počitnic znani kranjski tekmovavci in inštruktorji po vseh šolah v kranjski občini. Prireditelj in organizator tekmovanja vabi čimveč kranjskih pionirjev na to tekmovanje, Tekmovanje v tekih bo v okolici dijaškega doma na Zlatem polju v Kranju, V veleslalomu in skokih pa v »Torki j i« v Stražišču. Tekmovanja v vseh disciplinah se bodo pričela ob 10. uri dopoldne, medtem ko bodo vodstva tekmovanj sprejemala prijave posameznikov na zbornih mestih (ob dijaškem domu in v »Torklji*) najdlje do SMUČARSKI TEČAJ NA TALEŽU IN NA PLANINI KRANJ - Na gimnaziji v Kranju in na STTS je med dijaki preceJSnJe. zanimanje za smučarski šport. Prav zato so se na obeh šolah odločili, da bodo v letošnjih semestralnih počitnicah organizirali smučarska tečaja. Obe šoli sta se odločili za gorska smučišča, ker sta menili, da bo tak način tečaja dijakom najbolj ustrezal. Med tem, ko bo gimnazija oaganiziraJa tečaj na Talcžu pri Radovljici, bo Srednja tehnična tekstilna šola izvedla tečaj na Planiki pod Golico v domu tabornikov. Mladi sankač IVAN BABIC ta Bo hinja je na nedeljskih mednarodnih saukaskih tekmah z odlično vožnjo v prvem teku postavil rekord nove proge nad Bohinjsko Bistrico. Razen prvega mesta, ki ga Je med mladinci dosegel na prejšnjem tekmovanju v Begunjah, je to njegov največji sanka-ški uspeh. SMUK V SREDNJI VASI PRI BOHINJU V nedeljo so bile v Srednji va-si pri Bohinju smučarske teknu-. za katere je bila iniciator sindikalna podružnica pri tamkajšni' gozdarsko-kmetijski zadrugi. Td: me so organizirali z namenom, da v zgornji bohinjski dolini nalivi smučarski šport in da se vanj aktivno vključi čimveč mladine. Skupaj jc" nastopilo 52 pionirjev, mladincev in članov. Na kilometer dolgi progi za mlajše pionirje sta z enakim časom zmagala Blaž Celik in Franc Rozman, med starejšimi pionirji je bila na 2 kilometra dolgi progi najboljša Ivanka Repinc, na 5-kilometrski progi za mladinec je bil prvi Stanko Oblak, na 7-kilometrski progi za elane p« Jože Zvan. — Sindikalna podružnica gozdarsko-kmetijske zadruge bo tovrstno tekmovanje organizirala vsako leto. — J. A. PRVENSTVO ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA NA JESENICAH Prvenstvo šahovskega društva Jesenice je že v zaključni fazi. vendar zaradi službene odsotnosti nekaterih igravcev stanje na lestvici še ne kaže prave slike. Tako ima na primer igravec Strumbel, ki ga šc ne zasledimo med prvim: štirimi mesti, še velike možnosti za ugodno uvrstitev. Po nepopolnem 11. kolu jo stanje naslednje: Roblek 9,5, Lon-ger 8, Krnirač in Simčič 6,5 itd. V. K. in se zazrl vame. Stopil sem k mreži na svoji strani, ne da bi ga pogledal. »Poglejte me, Holden,- je' rekel Julius Marla Brummer, Na silo sem dvignil pogled. Zazrl sem ise v drobne, zahrbtno-otožne koristi. Pa vendar,* je rekel Brummer in povzdignil glas, »pa vendar ste to storili. In mi pomagali, dobro veste, kako. In zaradi mene so vas pretepli. Ne obračajte se, medtem ko govorim, vas želim videti videti v obraz. Usoda me trenutno hudo tepe in zato sem pretresen in srečen, da «em našel prijatelja prav tam, kjer bi ga najmanj pričakoval.« Tako sem ga torej se dalje gledal. Glavobol me je trgal in podoba Juliusa Marie Brummerja mi je poplesovala pred očmi. Slišal sem, kako govori: »Varovali ste mojo posest in jo genialno spravili na varen kraj. In vse ste takoj prostovoljno prepustili mojemu odvetniku. Veste, kaj me je najbolj pretreslo, Holden? Vaše besede, ko ste mu izročili omenjeni ključ.* »Ne spominjam se jih več.« »,Naj bi pomagalo gospodu BrummerjU', ste rekli. ,To jc vse, kar želim.' Poslušajte Holden, tega vam nikoli, nikoli ne bom pozabil. Roke vam ne morem dati, zakaj zaenkrat, sem So jetnik. Toda odpeljite se takoj k mojemu odvetniku. Pričakuje vas. Prosim vas, v smirfu odkritega prijateljstva, ki ga do va« čutim, sprejmite, kar vam bo izročil. HokJen, poštenjak aie.« SREDA.' 23. januarja 1983 Raztrg Brskam po starih časopisih In po spisih sanitarnega inšpektorja, prisluškujem govoricam in sem vedno slabše volje. Kako tudi ne! V časopisih je vse polno optimističnih napovedi, ki se niso uresničile, v inšpektorjevih mapah so črno na belem »ovekovečene« stvari, ki gredo dobro mislečemu občanu le stežka v glavo, govorice pa so upravičeno naperjene... saj tako sami veste,, na kaj se vsak drugi dan jezite pri kupovanju kruha, ki nam ga pečejo v kranjski pekarni. SAJ IMAMO NOVO PEKARNO! PRED LETI: Res je, v Kranju je preskrba s kruhom slaba, toda potrošniki, po-trpite! Kranjski'peki delajo v tež- PRED DOBRIM LETOM: Res je, v Kranju je preskrba s kruhom še slaba, toda potrpite, nekatere naprave v novem obratu še niso usposobljene, druge so pokvarjene. Kolektiv Ima ob prehodu od obrtne k skoraj po- V prodajalni kruha kih delovnih pogojih. Samo eno pekarsko podjetjo 7. osmimi obrati imamo. Le s težavo krijejo dobro polovico dejanskih potreb. Ko bomo rfobili novo sodobno pekarno.. / PRED TREMI LETI: »Vremena bodo Kranjcem se zjasnila.« V gradnji je »tovarna kruha«, ki bo pomenila pravi preobrat v preskrbi mesta in okolice s kruhom in pecivom. PRED POLDRUGIM LETOM: Slavnostna otvoritev nove kranjske pekarne — in od tedaj naprej Kranjčani svoje kritike na račun kruha po pravilu začenjajo: SAJ IMAMO NOVO PEKARNO, PA JE SE SLABŠE, KOT JE BILO VČASIH. polnoma industrijski proizvodni kruha težave. Način nagrajevanja pekov ne stimulira k večji zavzetosti za delo. Delo ni dobro organizirano in videti je, da se slanje v pekarni ne bo popravilo, dokler ne bo dobila novo strokovno vodstvo. IN KAJ SEDAJ? Pa res, kaj sedaj? Vse naprave v novi pekarni delujejo, učna doba v novih delovnih pogojih bi morala biti že zdavnaj zaključena, osebni dohodki kolektiva so na dostojni višini, pekarna ima novo strokovno vodstvo, skratka, človek bi mislil, da jo vse v najlepšem redu, če si ne bi včasih lomil zob na presušenom kruhu, drugič pa spet kvaril želodec s premalo pe- Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev, upravnikov in poslovodij gospodarskih organizacij pri ObLO Radovljica razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih jn okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) MESTO DIREKTORJA »MESARSKEGA PODJETJA« RADOVLJICA POGOJI: mojster v mesarski stroki s 5-letno prakso ali kvalificiran delavec z 8-Ietno prakso v mesarski stroki, oba morata biti vešča v vodstvenih poslih. Prošnje — koTkovane z 250 din državne 'takse — je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisa. Priložiti je potrebno tudi kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela, potrdilo o strokovni kvalifikaciji in potrdilo o nekaznovanju. Komisija za imenovanjo in odstavitev direktorjev, upravnikov in poslovodij gospodarskih organizacij pri ObLO Radovljica razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) MESTO UPRAVNIKA PODJETJA »SPLOŠNO MIZARSTVO« RADOVLJICA POGOJI: visoko kvalificiran delavec v mizarski stroki z 8-letno prakso na delovnem mestu, ki zahteva visoko kvalifikacijo. Prošnjo — kolkovane z 250 din državne takse — je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisa. Priložiti je potrebno tudi kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela, potrdilo o strokovni kvalifikaciji in potrdilo o nekaznovanju. Komisija za imenovanje in odstavitev d'iirektorjev, upravnikov In poslovodij gospodanskih organizacij pri ObLO Radovljica razpisuje ma podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) MESTO UPRAVNIKA »GOSTINSKEGA PODJETJA« PODNART POGOJI: visoka kvalifikacija s 5-letno prakso v gostinski stroki. Kandidat mora biti vešč v vodstvenih poslih. Prošnje — kolkovane z 250 din državne takse — je treba poslati v roku 15 dni po objavi razpisa. Priložiti je potrebno tudi kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela, potrdilo o strokovni kvalifikaciji in potrdilo o nekaznovanju. Velike in majhne drobtine o kranjskem kruhu cenim, tretjič dobil presoljen kruh, četrtič bi ga pa sploh ne dobil, petič ... KDO JE KRIV? Odgovor je več kot enostaven: NIHCE(!?). To pa zato, ker v obratu samem za kvaliteto nihče ne odgovarja. Kolektiv je dve leti štipendiral usposabljanje tehnologa, sedaj pa, ko je prišel iz šole, ga je mogoče najti pri vsajanju kruha v peč, pri kvašenju testa ali pri .kakšnem drugem delu, le pri preiskavah moke in določanju odstotka vlage, pri presoji lepka in drugih za pripravo večjih količin kruha prepotrebnih podatkov ne, saj v pekami menijo, da jim to ni potrebno. Od predvidenega laboratorija je ostala le tablica na vratih prostora, ki je bil pripravljen v ta namen. Tako dober kruh no nastaja načrtno, ampak je gola slučajnost. Zal sd te slučajnosti vodno bolj redke, kljub temu pa še toliko pogoste, da nas spomnijo na to, da bi vedno lahko jedli dober kruh. Da se je marsikdo že naveličal čakati na boljši, kruh, nam lahko potrdi podatek, da proizvodnja kruha v pekarni opada. Od prvotnih 12 tisoč kilogramov kruha in 20 tisoč kosov peciva dnevno I se je do sedaj znižala na 9 tisoč kilogramov kruha in 16 tisoč kosov peciva. Obenem beležijo vedno večjo prodajo krušne moke, pa tudi peki v Orehku, Šenčurju in Goricah delajo neprestano, ker jim ljudje enostavno ne dajo miru. Zadnji čai se uveljavlja tudi navada, da nosimo domačim iz Ljubljane »za štruco« ljubljanski kruh, ki je zelo dober, razen tega pa tudi različnih vrst. ALI VERJAMETE? Takole mi je zadnjič nekdo pripovedoval: »Ze več let obedujem v enem izmed kranjskih gostinskih obratov. Hrana je bila pač taka kot po vseh menzah. Nekega dne so me presenetili z izredno okusno juho. Radoveden, od kod naenkrat taka sprememba, sem pokukal v kuhinjo. Za štedilnikom sem opazil starejšo kuharico, ki je prav tisti dan nastopila službo. Ko sem jo vprašal, kako ji je uspelo pripravili tako dobro jed, je odgovorila: »Ja veste, če človek kuha z ljubeznijo, jed ne more biti drugačna kot dobra.« A toliko, le za razmišljanje, 6aj ! moram z naslednjim (verjemite, ! prav nič rada) dokazovati, da nam pripravljajo kruh ljudje, ki do tega dela nimajo pravega odno-j sa. (Nočem trditi, da to velja za ves kolektiv in se zato opravičujem tistim, ki ne doprinašajo k nezdravim razmeram v pekarni.) PRVI PRIMER: Sejalna naprava, ki obenem tudi dovaja moko iz kleti do prostora za' mešanje, se je pokvarila. Našli so okvaro — prerezan gonilni jermen. Potem so naišl; še krivca. Opravičilo: napravo sem pokvaril, da mi ne bi bilo treba delati. (Postopek je zagrešil vajenec, za katerega odgovarjajo drugi.) DRUGI PRIMER: Cela peč kruha se je zažgala. Peku, ki je nadzoroval peč, je potekel delovni čas, pa se je Jopo oblekel in odšel domov. Tisti, ki naj bi prišel na njegovo delovno mesto, je Je kruh dobro pečen? (To je zdaj vprašanje) zamudil in kup zažganega kruha je bil tu. TRETJI PRIMER: Potrošnik je z gnusom ugotovil, da je v kruhu, ki ga je kupil, na kupu zapečenih pet mišjih repkov. Stvar je prišla do sanitarne inšpekcije in zapisnik so zaključili z ugotovitvijo, da do tega ni moglo priti drugače, kot da je eden izmed delavcev repke sam vtaknil v testo. — Med ostalimi »najdenimi« predmeti 1 je tudi zobna plomba in kos zgrizene slanine. RAZNO: Potrebno je bilo posredovanje sanitarne inšpekcije, da so začeli vsak dan čistiti kotle in da so prenehali shranjevati kolesa v delavnici ter še pri nekaterih drugih »malenkostih«. ZADNJE AKTUALNOSTI Majhna punčka je pritekla do prodajalne kruha, vstopila in pomolila pred pro-dajavko stodinarski bankovec: »Pol kilograma kruha, prosim!« Kranjska pekarna, kakor jo vsi poznamo Začudeno je poslušala odgovor1 »Imamo samo dvokilogramskfl štruce, a jih ne smemo reza*1' »Ob tem je prišel še en kup6^ ki je želel 1 kilogram kruha. W je še on dobil tak odgovor, 6^ odšla. »Četrt kilograma kruha«, pro^ ženska, ki pride za njima. P1*0* dajavka ponovi svoj odgovor ^ malo manj prijazno. »Ali sedal nikoli ne bom mogla kupiti četo kilograma?« Pojasnilo: »Zjutraj smo imeli majhne hlebčke, toda kaj jaz vem, koliko naj jih na' ročim!« »Kako pa za zemlje veste?« *• Kranjčani o tej novosti vcli^0 govorijo, zato si oglejmo njen0 ozadje. Na posvetovanju o zag^ tovitvi higienske preskrbe s krt*' hom, ki ga je sklical oddelek 24 gospodarstvo, je prevladalo m*^* ljenje, da je zelo nehigiensko, & ista prodaj a vka sprejema detia^ in streže kruh, ki je obenem tu* ' velikokrat prerezan. Sprejeli & sklep, naj bi pekarna začela hlebčke tolikšne velikosti, kaki^' no kupci zahtevajo. Tako delaj" v vseh naprednejših država^ Kef pa imajo mnogi rajši kruh & večjega kosa (za kar pa prav 8? tovo ni iskati drugje vzroka k° v tem, da v kranjski pekarni & znajo ali ne morejo pripraviti 1 či — ustrezno posameznim veltj kostim, zaradi česar tako 1&V^> kot tudi pecivo nimata tanke, le'| pe in hrustave skorje) naj bi zanje kruha še naprej ostalo navadi le v prodajalnah z milijonskim mesečnim promete^ naj bi nastavili blagajničarkee dvignil, so mu za delo zaračunali 560 dinarjev. Seveda je naročnik zahteval račun. Tovarišica v poslovalnici pa se je izgovarjala, Češ da ima samo še dva izvoda računov. No, končno je iz nejevoljne usluž- benke račun le iztisnil. — Zdn)^ možakar venomer vprašuje: mu mu uslužbenka ni hotela tak01 izstaviti pisanega potrdila o opraV.' Ijenem delu.« Po svoje res zani^' vo vprašanje! Pa dovolj za dar>el< Zdaj se bom pa podvizal * Škof jo Loko. Ze celo večnost bode v oči napis »LEKARNA*J stavbi pred avtobusno postajo. T* liko bolj, ker se je lekarna že cembra preselila v nove iprost°f v Zdravstvenem domu. Poslušajte! Ondan sem naletel možakarja (ni bil Ločan), ki je obseden tiščal v zaprta vrata 1 kame. »Kam pa rinete?« sem ga vp1** šal. »Saj vidite, v lekarno. Celo že čakam. Kdaj bodo odprli? G** va me boli.« . »No, potlej vas bo pa še neH' , časa bolela,«, sem ga potolažil. ** i lep čas je ni tukaj«. »Zakaj pa ne snamejo napte" . »To pa vprašajte tiste, ki bi i ,morali sneti!« t Držimo pesti, da ne bo pr~ef9 takih, ki se bodo zaljubili v t'iy. staro tablo z napisom LEKARN*' Vas pozdravlja vaš BODJČAR ;