PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu- | ši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
:>• —i ; |P o o c %
2:^9
mxz
ž\ c j>
G O Z' 3>
r c.
rh c S
-J
lije)
723
53 O
i—

Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 112 (12.744)
Trst, sreda, 13. maja 191
_
o _
Z zmago Adamijeve nacionalistične stranke
Malta spreminja svojo politiko
LA VALLETTA,— Novi malteški premier Eddie Fenech Adami je včeraj po prisegi izjavil, da se bo zavzel za nacionalno spravo in da bo Malta ob večjem odpiranju do Evropske gospodarske skupnosti ohranila svojo tradicionalno nevtralnost, ki jo predvideva ustava. Adami pa ni pojasnil, kakšno usodo bodo doživeli sporazumi, ki jih je Dom Mintoff podpisal z Gadafijem leta 1984 v La Valletti. Malteško-li-bijski sporazum je namreč predvideval varnostno in gospodarsko sodelovanje. Leto kasneje je ta pakt potrdil novi laburistični premier Bonnici. Bistvenih posledic ta sporazum ni imel z izjemo dejstva, da je Dom Mintoff razveljavil podoben sporazum z Italijo, ki so ga podpisali leta 1980, saj sta oba sporazuma predvidevala malteško nevtralnost med blokoma. Resnici na ljubo so bili v zadnjih letih svojega 16-let-nega vladanja bolj naklonjeni arabskemu svetu in delno tudi vzhodnemu bloku, a se niso odrekli svoji nevtralnosti.
Po včerajšnjih besedah' Fencha Adamija bo torej Malta ohranila dosedanjo nevtralnost, a bo okrepila svoje stike z Italijo in z Zahodom. Za to seveda rabi novi premier družbeni mir in notranjo politično trdnost. Na sobotnih volitvah so namreč nacionalisti zmagali z bor-
no večino, saj so od 235.169 glasov prejeli le 50,91 odstotka glasov. Bržkone bi tudi tokrat ostali v opoziciji, saj je laburistična stranka prejela več poslanskih sedežev, a po zaslugi lanskoletne ustavne reforme, ki predvideva dodatne štiri sedeže za stranko večine, imajo sedaj nacionalisti v malteškem parlamentu enega poslanca več kot laburisti. Taka pičla večina zahteva družbeni mir in spravljive odnose z laburisti.
Bonnici je včeraj potrdil, da bo njegova stranka vodila korekten opozicijski boj, da bo le pazila, da ne bi zmaga nacionalistov izničila pridobitve malteškega delavskega razreda v teh zadnjih letih.
Seveda vse ne bo šlo tako lahko kot sta voditelja obeh strank zagotavljala včeraj. Interesi Zahoda in Vzhoda so v tem delu sveta ogromni. Bržkone bo treba precej politične spretnosti in treznosti, da se ne bo sedanji politični zasuk spremenil v odvisnost do zahodnega bloka. Velika Britanija in ZDA bi rade imele na Malti svoja oporišča, za to so pripravljene odšteti težke denarje, ki so za vsakogar vabeči.
Vsako predvidevanje je seveda preuranjeno, nedvomno pa lahko že sedaj trdimo, da je Malta s sobotnimi volitvami obrnila stran svoje novejše zgodovine.
r-J
O
o
Zadnje priprave političnih strank na parlament
Danes ob 20. uri zapaae roK za predložitev kandidatnih list
Socialisti uradno napovedali skupne kandidature za senat
RIM — Danes ob 20. uri zapade rok za predložitev kandidatnih list za politične volitve, ki bodo 14. in 15. junija. Vse stranke so v glavnem že opravile svoje izbire in danes bodo verjetno možni samo še zadnji popravki. V listah, ki so jih doslej stranke predložile, ni toliko »znanih imen« kot na prejšnjih volitvah, ampak so se v glavnem vsi osredotočili na ponovitev izbire tradicionalnih strankarskih kandidatov. Edina izjema pri tem je pravzaprav KP1, ki je vključila v svoje liste več neodvisnih kandidatov kot pri prejšnjih volitvah, med temi 45 »zelenih«, torej izvedencev v zaščiti okolja z obvezo, da bo vsaj dvajset izmed teh izvoljenih v parlament. Komunisti tudi nameravajo izvoliti v parlament več žensk kot v prejšnji zakonodajni dobi, svoje liste pa so odprli tudi nekaterim uglednim levičarjem, ki. so sicer še na zadnjih volitvah zastopali socialistično stranko, kot na primer Giolitti, Arfe, Coen in Strehler.
Dve imeni, obe v zvezi z demokris-tjansko listo, sta včeraj povzročili vrsto komentarjev. Gre za predsednika nogometnega kluba Napoli Corrada Ferlaina in za poveljnika generalnega štaba vojske, generala Folija. Ferlaino je včeraj dopoldan napovedal svojo kandidaturo za krščansko demokracijo, v večernih urah pa je sporočil, da
ne bo kandidiral, z namenom, da se v celoti posveti Napoliju, še zlasti glede na dejstvo, da bo to moštvo v prihodnji sezoni nastopalo v pokalu prvakov. Vsekakor pa je Ferlaino poudaril, da podpira demokristjansko stranko. Pač pa je kandidaturo na listi KD sprejel poveljnik generalnega štaba vojske general Poli, ki bo moral tako zapustiti svoje mesto in že včeraj je obrambni minister Gaspari napovedal, da bo vlada imenovala njegovega naslednika takoj, ko bo Poli podpisal kandidaturo na krščanskodemokratski listi.
Kar zadeva druge stranke velja omeniti, da je znani fizik Ippolito sprejel kandidaturo na listi republikanske stranke. Svoje liste so izdelali tudi socialisti, ki so sinoči sporočili, da so za senat predstavili enotne liste la-ično-socialističnega zavezništva v osmih deželah. Socialisti, socialdemokrati in republikanci se bodo skupaj predstavili v Liguriji, Emiliji, Toskani in Kalabriji; na Tridentinskem se jim bodo pridružili tudi zeleni; na Sardiniji bodo predstavili skupne liste socialisti, socialdemokrati, republikanci, liberalci in radikalci, v Molizeju pa polegj teh še komunisti. Kot poroča tiskovni urad socialistične stranke se bodo v Furlaniji-Julijski krajini predstavili skupaj socialisti, socialdemokrati, radikalci in Lista za Trst.
Fanfanijevo srečanje s šefom sovjetske delegacije v Ženevi Voroncovom
Italija podpira načrt ničelne opcije in se zavzema za nadaljnja pogajanja
RIM Italijanski predsednik ministrskega sveta Fanfani je včeraj sprejel v Palači Chigi namestnika sovjetskega zunanjega ministra Julija Voroncova, ki vodi sovjetsko delegacijo na ženevskih pogajanjih za razorožitev., Voroncov je tudi Fanfaniju objasnil pogajalno stališče, ki ga glede razoroževanja, zagovarja Sovjetska zveza. Svojo pozornost je osredotočil predvsem na možnost sporazuma med SZ in ZDA za odstranitev evroizstrelkov in je podčrtal pomen sprejetja ničelne opcije tudi za rakete kratkega dometa.
Predsednik ministrskega sveta Fanfani je sovjetskemu gostu potrdil »neomajnost«, s katero Italija podpira ničelno opcijo za rakete srednjega dometa. Italija, je nadaljeval Fanfani, daje svoj doprinos k razpravi, ki je v teku med zavezniškimi državami. Fanfani je tudi podčrtal zgodovinski pomen ženevskih pogajanj, kjer se prvič ponuja na dlani konkretna možnost, da se obe velesili domenita za uničenje dobršnega dela jedrskih arzenalov, ki se nahajajo v Evropi. Pozitivni učinki takega sporazuma pa bi lahko odigrali pomebno vlogo pri krepitvi varnosti, pri podpiranju napredka in pri utrjevanju miru v svetu.
Na tiskovni konferenci, ki je sledila Voronco-vemu obisku v Palači Chigi, je sovjetski namestnik zunanjega ministra izjavil, da je Italija dejansko podprla ničelno opcijo, tudi ostale evropske države pa bi se morale čimprej izreči. »Časa,« pravi Voroncov »nimamo veliko na razpolago,« zato pa SZ težko pričakuje odgovor Zahodne Evrope na morebitni sporazum med obema velesilama za odpravo evroizstrelkov.
Sporazum o ničelni opciji naj bi predvideval odstranitev iz Evrope (lahko bi jih uničili oz. jih prepeljali v ZDA ali vzhodno od Uralov) 441 sovjetskih raket SS-20 s tremi jedrskimi konicami in z dometom do 5.000 kilometrov; 112 sovjetskih raket SS-4 — ena jedrska konica vsaka - z 2.000 kilometrov dometa; 108 ameriških pershing-2, 1.800 kilometrov dometa, ki so nameščeni v Zahodni Nemčiji ter 208 ameriških raket cruise — 2.500 kilometrov dometa razporejenih po Belgiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji. Sovjetska zveza je predstavila tudi načrt ničelne opcije za rakete SRINF (ameriška kratica za rakete krajšega - od 500 do 1.000 kilometrov — dometaj. V tem primeru bi se 'SZ odrekla 80 raketam SS-12/22 scaleboard in 50 SS-23, ZDA pa 72 raketam pershing-lA.
Reagan ponovno v areni bori se za »vojno zvezd«
WASHINGTON — Ronald Reagan se je ponovno podal v politično areno, da bi na vse kriplje branil »svojo« SDI (Strateško obrambno pobudo), ki jo širši krog ljudi pozna kot »vojno zvezd«. Predstavniškemu zboru .in senatu je zagrozil, da se bo poslužil tudi pravice do veta, če mu bo to pomagalo streti vladno nasprotovanje načrtu, ki mu je tako pri srcu.
Republikanskim senatorjem in poslancem je Reagan izjavil, da ni »mogoče voditi ameriške zunanje politike na podlagi krčenja finančnih sredstev za obrambo oz. s sporazumi, ki omejujejo delovanje vlade, predvsem glede odnosov s SZ«. Odnos, ki ga imata predstavniški zbor in senat trenutno ju vodi demokratska opozicija — do teh ključnih vprašanj bi lahko »kompromitiral varnost države«, trdi predsednik Reagan.
Sicer pa so Reaganu že znatno okrnili državno bilanco, od 312 milijard dolarjev, ki jih je zahteval predsednik, so Pentagonu odmerili le 289. Predstavniški zbor je s sekiro zamahnil tudi po načrtu SDI, saj je prvotna vsota 5,7 milijarde dolarjev zdrknila na 3,6 milijarde, Reaganu pa bodo najbrž »nakazali« le milijardo dolarjev za »vojno zvezdic«.
Srbski gostje obiskali Videm
VIDEM — Delegacija beograjske Gospodarske zbornice, ki jo spremljajo predstavniki številnih srbskih podjetij, se je v okviru tridnevnega obiska v Furlaniji-Julijski krajini mudila včeraj v Vidmu. Pod vodstvom predsednika Stefanoviča se je najprej zbrala na plenarnem sestanku s predsednikom krajevne Trgovinske zbornice Bravom, zatem se je njen operativni del sešel z gospodarstveniki v Furlanskem centru za zunanjo trgovino, nakar so si gostje ogledali nekaj industrijskih obratov.
Tako na snidenju z Bravom kot med ločenimi pogovori je prišla do izraza skupna volja po vzpostavitvi tvornega sodelovanja oziroma po učvrstitvi že utečenih trgovskih stikov v vzajemno korist in ob strogem spoštovanju zaželenih obvez in dogovorov. Danes bo delegacija v gosteh goriške zbornice pa tudi goriš-kega vodstva SDGZ.
NA 2. STRANI
Dodik pojasnjuje kaj je hotel reči
ZAGREB Teorije, ki jih je o enotnem slovenskem kulturnem prostoru pred časom v reviji Danas objavil Pe-tar Dodik, član predsedstva SR Bosne in Hercegovine, so dvignile precej prahu. Slovensko vodstvo je reagiralo zelo ostro, vzburkana je bila slovenska javnost nasploh, tako da seje moral bosanski politik Milan Uzelac kmalu opravičiti, češ da je Dodik razpredel svoje čudne misli v svojem imenu, torej ne v imenu republike.
Po vrsti posrednih ali neposrednih replik, med katerimi so bile najbolj odmevne razprave Franceta Šetinca na ideološkem plenumu CK ZKJ ter pismo Andreja Marinca in Toneta Partljiča v reviji Danas, se je naposled spet oglasil Petar Dodik sam. V daljšem prispevku, ki ga objavlja zadnja številka zagrebške revije, ki mu je tudi prvikrat ponudila prostor za ne-
koliko bolestna razmišljanja, pojasnjuje, kaj je pravzaprav mislil povedati -pa so ga »mnogi napačno razumeli«.
Na kratko povedano — Dodik je tokrat vendarle stopil korak nazaj, najprej na dolgo razlaga, kako se strinja z načeli jugoslovanske zunanje politike oziroma odnosa do manjšin, potem pa podrobneje razloži, kje se njegovo mišljenje razlikuje od mnenj avtorjev, ki so sodelovali v polemiki. Gre predvsem za sam izraz »prostor«, za katerega sicer tudi Slovenci priznavajo, da ni najbolj posrečen, saj povzroča dvome in terja podrobnejše razlage tako v Jugoslaviji kot pri sosedih. (Dušan Fortič, na primer, je v intervjuju v Nedeljskem dnevniku predlagal izraz skupna slovenska bit).
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nogomet: Pokal pokalnih prvakov
Drevi v Atenah finale Ajax - Lokomotiv Leipzig
□ □ □
Odbojka: sinoči v Parmi
Panini presenetljivo premagal domači Santal
□ □ □
Kolesarstvo: dirka po Španiji
Etapa Fignonu Kelly odstopil
Vse bo treba spet začeti znova
SANDOR TENCE
Ko je predsednik republike Cossiga v torek, 28. aprila, podpisal dekret o razpustu zbornic in razpisal predčasne politične volitve je s tem odlokom avtomatično razveljavil vse zakonske osnutke, ki so bili predloženi v parlamentu ter istočasno izničil vse razprave o raznih zakonskih predlogih, tako da bo treba po volitvah začeti vse znova. Predsedniški dekret je razveljavil tudi vse tiste osnutke, ki jih je že odobrila ena od dveh zbornic, čeprav obstaja nenapisano pravilo, da bodo imela v novi zakonodajni dobi prednost pomembnejša besedila, za katera sta poslanska zbornica ali senat že prižgala zeleno luč. To, žal, ne velja za našo globalno zaščito in za nekatere druge pomembnejše zakone, ki od blizu zanimajo našo skupnost ter našo deželno stvarnost. Po četrtku, 2. julija, ko je državni poglavar sklical prvo sejo novoizvoljenega parlamenta, bo treba torej glede teh zakonskih besedil začeti vse popolnoma znova.
Za uzakonitev naše manjšinske zaščite še bo po vsej verjetnosti ponovil proceduralni postopek, ki smo mu bili priča ob pričetku zadnjih zakonodajnih dob. Stranke bodo morale najprej predložiti svoje predloge ter se nato sporazumeti, kje pravzaprav pričeti postopek, ali v senatu ali v poslanski zbornici. Po vsej verjetnosti bo tudi tokrat na vrsti senat, oziroma njegova komisija za ustavna vprašanja, ki se je od leta 1976 redno ukvarjala s' to problematiko. Tudi tukaj bo treba seveda začeti vse znova, zlasti zato, ker komisija v zadnji zakonodajni dobi ni proizvedla nobenega uradnega dokumenta na to tematiko. Vse se je odvijalo v tako imenovanem odboru »ad hoc«, ki mu je predsedoval socialistični senator Garibaldi in ki je tik pred vladno krizo izdelal neke vrste okvirni osnutek, ki je na krajevni ravni, kot znano, naletel na različna tolmačenja. Garibaldijevo besedilo bo sedaj lahko služilo le kot vsebinsko izhodišče za nadaljnjo razpravo, ki pa bo odvisna od novih političnih razmer v državi ter ne nazadnje tudi od senatorjev (ali poslancev), ki bodo sedeli v tej ali oni komisiji.
Isto velja tudi za zakonski osnutek o finančnih težavah Slovenskega stalnega gledališča, ki ga je predložila komunistična senatorka Gerbčeva, podpisali pa so ga tudi senatorji nekaterih drugih strank ustavnega loka. Zakonski predlog je obstal v senatni komisiji za proračunska vprašanja, ki ga zaradi drugih obveznosti in zaradi. vladne krize sploh ni začela pravočasno obravnavati, čeprav so nekatere komisije že izrekle pozitivno mnenje o njem. Tudi za SSG bo treba torej po drugem juliju pričeti vse znova.
Podobna usoda je doletela tudi zakonski predlog za razvoj in za gospodarsko ovrednotenje obmejnih območij naše dežele, osnutek za revizijo goriške proste cone in vladni predlog za razširitev nekaterih goriških olajšav tudi na tržaško pokrajino. Osnutek o obmejnih območjih Furlanije-Ju-lijske krajine je odobrila le posebna delovna komisija poslanske zbornice, problematika goriške proste cone in brezcarinskih kontingentov za tržaško območje pa je obtičala v pristojni senatni komisiji, tako da lahko že sedaj napovedujemo, da bo morala vlada pred koncem leta odobriti nov odlok za goriško cono. Če zato tem zapadlim zakonskim predlogom prištejemo še neizpolnjene obveze ža zaščito jezikovnih skupnosti, lahko rečemo, da je razpust parlamenta zelo negativno vplival na reševanje mnogih važnih vprašanj, ki nas od blizu zanimajo, tako kot pripadnike slovenske manjšine ter tudi kot člane širše deželne in državne skupnosti.
Delegacija beograjske Gospodarske zbornice včeraj v Vidmu
Furlanski gospodarstveniki pripravljeni korektno sodelovati s srbskimi vrstniki
VIDEM — »Dajmo dober zgled drugim!« Tako se je priporočil predsednik videmske Trgovinske zbornice Gianni Bravo delegaciji beograjske Gospodarske zbornice, ki se je prišla včeraj pozanimat v Videm, kako bi se dalo pospešiti že utečene oziroma razviti nove trgovinske in siceršnje gospodarske odnose med srbskimi in furlanskimi gospodarstveniki. Priporočilo je imelo rahlo polemičen prizvok: »Marsikatera naša krajevna banka je že odprla kreditno linijo temu ali onemu jugoslovanskemu podjetju in naši denarni zavodi so voljni še naprej sodelovati v tej smeri, želijo pa imeti določena jamstva. V drugih republikah naše sosede se je pač že zgodilo, da se ni podpisnik nekega dogovora držal sprejetih obvez. Prepričan sem, da se to z vami ne bo in da se bodo današnji pogovori razvili v tvorno in obojestransko koristno sodelovanje.« Predsednik srbske zbornice Radoje Stefanovič: »Žal nam je za to, vendar naj plačajo tisti, ki so se pregrešili, ne pa mi. To velja tudi za italijanske partnerje.« Jasne in iskrene besede z obeh strani, torej, ki pomenijo idealen temelj za skupno delo in razmah dvostranskih poslov po Bra-vovem načelu »počasi, a učinkovito«.
Predsednik videmske zbornice je poudaril, da trgujejo furlanski podjetniki tako rekoč z vsem svetom, zato so seveda zainteresirani tudi za poslovanje s srbskimi kolegi, ki se lahko prav ugodno razvije na številnih skupnih področjih. Furlansko gospodarstvo sloni na lesnopredelovalni, kmetijsko-živilski, elektronski, mehanski in usnjarski industriji ter na informatiki, a ustrezno temu je oblikovana tudi srbska delegacija »na zelo reprezentativni ravni, kar nam je v ponos,« kot je naglasil Bravo. Mimo ožje »politične« delegacije, ki jo poleg Stefanoviča sestavljata člana zborničnega predsedstva Obradovič in Stojil-kovič in h kateri lahko prištejemo še načelnika tržaškega predstavništva Zvezne gospodarske zbornice Alojza Rožmana ter njegovo sodelavko Vlasto Žvab, se mudi namreč na tridnevnem obisku v Fur-laniji-Julijski krajini tudi razmeroma številno »operativno« odposlanstvo in prav to je poklicano, da na sestankih z operaterji iz naše dežele pretvori besede v dejanja. »Mi smo poskrbeli za pravo vzdušje, oni pa naj poskrbijo za izvajanje obvez,« je dejal Bravo ob koncu srečanja, ki so mu sledili delovni sestanki
v Furlanskem centru za zunanjo trgovino v navzočnosti podpredsednika Luciana Contija.
S krajevnimi maloindustrijci pa tudi bančniki so se sešli L. Jovanovič (inštitut za jedrske vede Boris Kidrič — Beograd), M. Miškovič (kemijska industrija Župa — Kruševac), D. Dragojevič (elektronska industrija El — Niš), M. Popovič (lesno-pohištvena industrija Simpo — Vranje), V. Stojilkovič (kmetijsko-živilska industrija PIK Požarevac), Nikitovič (Gene-ralekport predstavništvo Umag), D. Smiljanič (volnarska industrija Inex — Sirogojno), Savatovič (Ljubljanska banka — predstavništvo Beograd), Priča (JIK banka — Beograd) in K. Ivezič (tržaško predstavništvo JIK).
Na snidenju z Bravom je Stefanovič poudaril, da daje gospodarska razvitost Furlanije velike možnosti za plodno dvostransko sodelovanje, tembolj še, »ker živijo tu ljudje, ki govorijo ali vsaj razumejo slovenski jezik«. Bravo pa je šegavo zažugal Rožmanu, naj se nikar ne drži samo v Trstu: »Tam se prodajajo usluge, tu pa proizvajamo.«
DRAGO GAŠPERLIN
Vranitzkega bodo v ZDA Jugoslovansko-britanski dočakali z vsemi častmi gospodarski pogovori
• Dodik pojasnjuje
NADALJEVANJE S 1. STRANI ■
V drugem delu prispevka pa Dodik vendarle pojasni, zakaj si je sploh izbral to temo, s katero je po nepotrebnem dregnil v pravice in dolžnosti slovenskega naroda. V prvem prispevku je bilo pravi namen mogoče samo slutiti, zdaj ga je izrisal konkretno:
»Ob predpostavki, da se tudi pri drugih naših narodih lahko pojavi ideja in iniciativa za ustanovitev svojega enotnega kulturnega prostora, je treba postaviti vprašanje, ali bi tudi oni imeli pravico, da to idejo uresničijo. Če damo pozitiven odgovor, ob osnovi za enotni kulturni prostor, da namreč le-ta zajema vse pripadnike nekega naroda, ne glede na to, kje živijo in delajo, potem dobimo jasnejšo sliko, kaj bi to pomenilo za odnose v Jugoslaviji. Morda je moje tolmačenje tega stališča napačno, vendar, gledano z jezikovnega stališča, se to nanaša na vse pripadnike posameznega naroda v Jugoslaviji, v sosednjih državah, delavce na delu v tujini in izseljence. Če moje razumevanje ni napačno, potem prihaja tisto, kar vzbuja skrb, ker bi razen spopadov s sosedi imeli tudi spopade znotraj države.
Ne gre za to, da jaz ne razumem federalizma oziroma organizacije Jugoslavije na avnojskih temeljih in našega mednarodnega koncepta. Vendar če bi se pojavila in uresničila ideja o srbskem enotnem kulturnem prostoru, potem bi ta prostor zajel vse Srbe tudi v Hrvaški in v BiH, na Kosovu, v Vojvodini. Tako bi se ta srbski kulturni. prostor raztezal preko republiških in pokrajinskih meja, kar bi vodilo k nacionalnemu organiziranju mimo avnojskega koncepta naše federacije. Če bi se ta ideja pojavila in uresničila tudi v Hrvaški, potem bi ta prostor zajel tudi del Vojvodine in vso Bosno in Hercegovino, Muslimani pa bi v tem primeru verjetno ustvarili s Sandža-kom in morda kakšnimi manjšimi deli v drugih republikah svoj kulturni prostor.«
Tako torej pripoveduje znani Petar Dodik sedaj, po dobrem mesecu polemik in protestov. In še tole pribije na koncu: »Trditev, da slovenski kulturni prostor ne ogroža nikogar drugega v Jugoslaviji, je točna, če gre za direktno ogrožanje. Toda če bi šli po sledi tega primera, potem bi bila nevarnost velika.«
Toda kaj, zaboga, ima ta z »nevarnostmi« v Bosni in na Kosovu opraviti slovenski narod in manjšina v Italiji, Avstriji in na Madžarskem? Zdaj pravzaprav tudi Dodik priznava, da nič. Uporabil je pač balkansko politično metodo posploševanja »okruglo in na čošak«, ko pač posekaš ves gozd zaradi nekaterih »problematičnih« dreves.
(Z. Š.)
DUNAJ — Po prepovedi vstopa na njihovo ozemlje, izdano na ime dr. Kurta Waldheima, se Američani očitno trudijo, da bi avstrijskega kanclerja sprejeli z vsemi častmi. Dr. Franza Vranitzkega, ki bo danes teden odpotoval v VVashington, bosta mimo Reagana sprejela tudi njegov namestnik Bush in zunanji minister George Shultz.
Vsa politična elita ZDA se bo, kot kaže, trudila okoli kanclerja. Že naslednji torek bo ameriški veleposlanik na Dunaju Ronald Lauder povabil Vranitzkega na zasebno večerjo. V sredo zjutraj se začenja pot avstrijskega kanclerja v ZDA, na kateri ga ne bo spremljal nihče izmed članov vlade, temveč soproga Christine. Takoj po prihodu v VVashington je na programu kosilo s šefom ameriške diplomacije Shultzom. Prvi pogovor v četrtek bo Vranitzky vodil s podpredsednikom Bushom, se nato še enkrat sestal s Shultzom in potem razpravljal z Ronaldom Reaganom v Beli hiši.
Poleg pogovorov v ameriškem senatu, čaka kanclerja druge republike
tudi skrajno naporen »medijski« program. Sam bo povabil novinarje na mednarodno tiskovno konferenco, udeležil pa se bo tudi kosila v »National press club«, srečanja s sedmo, silo, ki se ga zavoljo ostrih vprašanj bojijo vsi ameriški funkcionarji. Razumljivo, je že zdaj najavljena cela vrsta novinarjev, ki želijo z avstrijskim kanclerjem intervjuje, posebej še v zvezi z »zadevo VValdheim« pa tudi po srečanju Vranitzkega z nekaterimi nobelovci s področja gospodarstva. Njegovo nameravano predavanje na univerzi v Harvardu pa bo, zaradi skrajšanega obiska, moralo odpasti.
Svoj obisk je Vranitzky preložil in s tem skrajšal za dva dneva, ker želi počakati na trojico iz ameriškega pravosodnega ministrstva, ki bodo prišli na Dunaj v petek, 15. maja. Po današnji seji vlade je kancler dejal, da bo trajalo še nekaj časa, predno bo sestavljena mednarodna komisija vojaških zgodovinarjev, ki naj bi proučila zgodovino VValdheimovih medvojnih let, ker želijo, da bi bila ta institucija zares ugledna.
BARBARA GORIČAR
LONDON — Namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimir Lončar se je med dvodnevnim obiskom v 'Veliki Britaniji sešel z zunanjim ministrom Geofreyem Howeom, ministrom za trgovino Alanom Clarkom, državnim ministrom Rentonom, namestnikom guvernerja angleške banke Blundinom in direktorjem političnega oddelka britanskega zunanjega ministrstva Thomasom.
V pogovorih sta obe strani poudarili pomen, ki ga pripisujeta medsebojnim odnosom.
Velika Britanija bi nedvomno lahko prispevala, da bi tamkajšnje in druga tržišča Evropske skupnosti postala bolj pristopna za jugoslovansko blago in storitve in da bi lahko prispevala h konsolidaciji jugoslovanskih finančnih obveznosti do tujine. Gostitelji so s pozornostjo poslušali kritične pripombe jugoslovanske strani o nesorazmerju v gospodarskem sodelovanju in izrekli pripravljenost za njegovo odpravo. (dd)
O obveščanju javnosti v SFRJ
BEOGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je včeraj obravnavalo obveščanje javnosti o odnosih Jugoslavije s tujino in dogajanjih v svetu. Poudarilo je, da je jugoslovanska javnost vsestransko objektivno in podrobno obveščena o dogajanjih v svetu in zunanjepolitični dejavnosti. Opozorilo pa je, da obveščanje o mednarodnih dogodkih ne bi smelo ostati samo na ravni zabeleževanja posameznih dogodkov, ampak bi moralo prispevati k vsestranskemu seznanjanju z mednarodnimi odnosi in procesi in za mobilizacijo javnega mnenja. Predsedstvo je poudarilo, da sedanja zapletena svetovna gibanja zahtevajo analitičen pristop brez enostranskosti in pojasnjevanje bistva stanja in gibanj, (dd)
Italijanska raketna križarka na manevrih v Sredozemlju
Tudi italijanska raketna križarka Vittorio Venelo je sodelovala pri letalsko-mornariških desantnih manevrih NATO »Dragon Hammer 87« (Telefoto AP)
Po prvih volilnih rezultatih Aquinova prepričljivo v vodstvu
MANILA — Vse kaže, da je koalicija "Lakas Ng Bansa" (ljudska oblast), ki jo vodi filipinska predsednica Corazon Aguino, odločno na poti prepričljive volilne zmage. Po neuradnih podatkih, ki se z neverjetno počasnostjo zbirajo od nedelje zvečer, naj bi koaliciji v senatu pripadlo kar 23 sedežev od skupnih 24, kar bi pomenilo, da je pometla z vsemi desnimi in levimi opozicijskimi skupinami. Podoben uspeh se obeta tudi za poslansko zbornico, ki jo poleg 200 izvoljenih poslancev sestavlja še 50, ki jih neposredno imenuje predsednik republike, in pri katerih opozicija torej nima nobene besede. Po dosedanjih podatkih je soditi, da opoziciji skupno ne bo pripadlo več kot kakih 70 sedežev.
Doslej objavljeni podatki so kazalci trenda, ki se bo verjetno vse bolj utrjeval, čeprav predstavljajo komaj nekaj več kot tri odstotke od okrog 25 milijonov glasov. Spremembe so sicer še možne, še posebno, ko bodo znani podatki pokrajin, kakršna je severna Cagayan Valley, trdnjava bivšega obrambnega ministra Enrila, toda le v smislu, da bodo bolj ali manj ublažile volilni poraz opozicije.
Aguinova je nedeljske volitve označila za »najbolj poštene, odkar so Filipini leta 1946 postali nedovisna država«,
medtem ko ji je njen glavni politični nasprotnik, Enrile, odgovoril tako, da je vladno volilno komisijo obdolžil velikih volilnih goljufij. Obtožbo ni zavrnil le predsednik volilne komisije Felipe, pač pa tudi komisija 24 tujih opazovalcev iz 11 različnih držav, ki so nadzorovali potek volitev. Eden izmed njih, Kenneth Wpllack, podpredsednik demokratskega inštituta za državna vprašanja v Washingtonu, je izjavil, da je komisijo presenetil miren in urejen način volilnih operacij, ki je v kričečem nasprotju s predsedniškimi volitvami iz preteklega leta.
Uspeh koalicije predsednice Aguinove ne bo preprečil vstopa v senat le Enrilejevi koaliciji, pač pa tudi "Gibanju za novo družbo" (KBL), politični organizaciji bivšega predsednika Marcosa, in levičarski "Zvezi za novo politiko", ki so jo lani ustanovili bivši člani prepovedane komunistične partije. Sicer pa — kot se je že zgodilo ob februarskem referendumu o novi ustavi — zmaga Aguinove med civilnim prebivalstvom niti tokrat ni dobila potrditve pri oboroženih silah, s katerimi je še vedno v sila napetih odnosih. Od 40 tisoč vojakov jih je namreč kar 70 odstotkov glasovalo za kandidate Enrilejeve opozicijske koalicije.
Tudi v Sovjetski zvezi že razpravljajo o tajnosti osebnih podatkov, ki jih kompjutersko obravnavajo
MOSKVA — Sovjetska ustava v 56. členu sicer govori o tem, da zakon varuje »osebno življenje državljanov, tajnost korespondence, telefonskih pogovorov in telegrafskih sporočil«, toda v javnosti bi za zdaj še zaman iskali razpravljanja o vprašanju, kako je z varstvom tistih osebnih podatkov, ki so shranjeni v računalnikih. Bržda je razlog objektivne razvojne narave: Sovjetska zveza je še očitno precej daleč do trenutka, ko bo imela vseh svojih 280 milijonov prebivalcev na desettisoč kilometrov razdalje zajetih na računalnikih. Pa četudi bi se to že zgodilo, bi bilo malo verjetno, da bi spričo izredne zaprtosti takšne problematike o zadevah razglabljali v javnosti.
Napačno pa bi bilo misliti, da v sovjetskem časopisju ni razprav o človekovih pravicah in njihovem varstvu. Nasprotno, na letališčih in mednarodnih vlakih, na časopisnih kioskih in po knjigarnah je polno brošur in knjig o »demokraciji v demokraciji«,. se pravi o tem, kako edinole v socializmu sovjetskega kova ljudje uživajo zares vse svoboščine ter pravice.
V tej obilni literaturi naletimo na odstavke, v katerih bi lahko našli skrite tudi probleme z varstvom kompjuteriziranih osebnih podatkov državlja-
nov. Tiskovna agencija Novosti je lani izdala v vrsti tujih jezikov zbornik razprav z naslovom »mednarodni sporazumi o človekovih pravicah in sovjetski zakoni«. V razpravi o varstvu državljanovega zasebnega življenja navajajo ugledni sovjetski pravniki tele vidike: pred objavljanjem so zaščiteni podatki o zdravstvenem stanju, ki jih ima zdravniško osebje, podatki, ki jih zberejo v popisu prebivalstva, podatki o posvojitvi otrok, pa povrh še objavljanje likovnih del brez pristanka avtorja.
Akademija znanosti SZ pa je prav tako lani izdala zbirko razprav z naslovom »osebne pravice v socialistični družbi«. Doktor pravnih ved Nikolaj Vitruk piše v svoji razpravi o jamstvih za pravice osebnosti tudi tole: »Samostojna zvrst organizacijskih jamstev so tehnično-organizacijska jamstva za pravice in svoboščine osebnosti. Gre za kompleks ustreznih organizatorskih ukrepov in postopkov za uporabo tehničnih in komunikacijskih sredstev, med njimi takšnih, ki opravljajo zajemanje, kontrolo in nekatere druge organizacijske funkcije. V teku znanstveno-tehnične revolucije se bistveno razširja organizacijska baza v CORR na upravnem področju. S tem je
povezana krepitev jamstev za vsakodnevno uresničevanje in varstvo cele vrste političnih pravic in svoboščin osebnosti (na primer na področju informatike, pri vodenju zadev delovnega kolektiva itd.). Uporaba računalnikov, sodobnih infomacijskih in komunikacijskih sredstev za javno obveščanje ter prenašanje avtomatiziranih prenosnih sistemov v prakso, vse to omogoča izboljšanje postopkov prevzema in sprejemanja državnih odločitev, nadzorstva nad njihovim uresničevanjem...« in tako naprej — skratka, tam, kjer bi pričakovali, da bo sovjetski jurist problematiziral pojav in uvajanje elektronskega zajemanja in posredovanja podatkov, tam beremo take in podobne slavospeve revolucionarnim novostim, ki jih nova tehnologija prinaša.
Vse to se dobro sklada s splošno sovjetsko uradno razlago, po kateri je vsa bodočnost države, družbe, socializma in seveda tudi državljana v znanstve-no-tehničnem napreku, v tehnični revoluciji pri tem pa je že avtomatično neumestno, celo rakcionar-no, če kdo seje dvom v absolutno zveličavnost računalništva ali jedrske energije.
ANTON RUPNIK
Požar v skopskem kemičnem obratu terjal 6 življenj
BEOGRAD — Šest oseb je izgubilo življenje v eksplozijah in kasnejšem požaru, ki je prizadel skopski kemični obrat ADING. Ogenj je popolnoma uničil proizvodne strukture, da je škoda ogromna. V skopsko vojaško bolnišnico so zaradi hudih opeklin sprejeli šest oseb.
ZDA bodo Iranu vrnile denar
VVASHINGTON ZDA bodo Iranu vrnile 451 milijonov dolarjev, ki so jih po letu 1980 zamrznile v ameriških bankah. ZDA bodo torej spoštovale razsodbo posebnega razsodišča, ki so ga v Haagu ustanovili ob priliki pogajanj za izpustitev 52 talcev, zajetih na ameriški ambasadi v Teheranu.
O vlogi množičnih medijev na srečanju novinarjev v Gradežu
»Ovrednotiti različnosti in podirati pregrade«
Kamen v dokaj mirne vode srečanja so prvi vrgli slovenski novinarji
GRADEŽ — Furlanija-Julijska krajina ni sinonim obrobja. Zaradi svojega geografskega položaja, kulturnega bogastva, tradicije lahko postane eden od nosilcev sodobnega evropskega duha in misli v Italiji, premostiti pa mora vrtičkarstvo in provincializem, težnje po zapiranju v svojo majhno in omejeno stvarnost. Množični mediji lahko veliko prispevajo k takemu razvoju miselnosti, k širini pristopov in pogledov, zato pa morajo tudi sami preseči vrtičkarstvo in togost ter se odpreti drugačnemu pojmovanju dežele v celoti in njeni stvarnosti. Ovrednotiti morajo različnosti, ki bogatijo deželo in prispevati k podiranju pregrad. Ta poziv je odjeknil včeraj dopoldne in v ponedeljek zvečer v kongresni palači v Gradežu, kjer so novinarji Furlanije-Julijske krajine-, zbrani na posvetu o vlogi in kakovosti lastnega dela. Ni naključno zato, da je bil pojem strokovnosti skorajda geslo včerajšnje dopoldanske razprave.
Kamen v dokaj mirne vode srečanja, ki se je v ponedeljek popoldne razvijalo po ustaljenih tirnicah z dokaj rutinskimi poročili iz raznih stanovskih resorjev in specializacij, so prvi vrgli slovenski novinarji z analizo odnosov večinskih medijev do manjšine in.sploh do stvarnosti Furlanije-Julijske krajine. Vode pa so razburkali včeraj dopoldne nekateri gostje. In morda ni naključje, da je ob manjšincih impulz, ki je odločno dvignil ton simpozija, prišel, vsaj delno od zunaj: dala sta ga predvsem namestnik odgovornega urednika pri bocenskem listu Alto Adige, Fabio Amodeo (sicer bivši novinar Piccola in sedanji sekretar deželnega združenja novinarjev) in odgovorni urednik beneškega Gazzettina, Giorgio Lago. Svoj prispevek pa sta dodala še odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa in odgovorni za informativne oddaje pri deželni RAI Fulvio Molina-ri.
V teh štirih posegih je odmeval pojem strokovnosti novinarja, ki mora dojeti in prikazovati stvarnost brez olepšav, obenem pa brez predsodkov in brez zapiranja v provincializem ter vrtičkarstvo, pa čeravno se vrtičkarski pristop lahko, vsaj kratkoročno, obrestuje na tržišču. Podatki analize, ki jo je
pripravil Zavod EWG sicer kažejo, da je bralec v Furlaniji-Julijski krajini še dokaj tradicionalen, navezan na krajevni časopis, medtem ko se v drugih italijanskih deželah v večji meri kot pri nas razvija bitka za tržišče. Vendar to še ne opravičuje provin-cializma in zaprtosti. Pozornost, s katero deželni bralec sledi najrazličnejšim publikacijam, ki jih dobiva na dom, dokazuje, da so tradicionalni mediji z informativnega vidika nezadostni, da ne nudijo bralcu vsega, kar si želi in kar potrebuje.
Kako novinar lahko zapolni te vrzeli? S tem, da vsak dan postavlja pod vprašaj svoj poklic, da ne pristaja na tabu teme, da stimulira razpravo, je dejal Lago; da krepi svoj deontološki pristop, je dodal Amodeo; da strokovno poroča brez olepšavanj in brez prikrivanja, vendar v.duhu napredka, demokracije in sožitja, je pripomnil- Samsa. In ob takem pristopu se novinar, ki deluje v medijih, ki so razširjeni v deželi ali v medpokraj inskem merilu, ne sme čutiti manjvrednega v primerjavi s kolegi vsedržavnih me-
dijev. Saj ni novinarstva prve ali druge kategorije, glede na pomen in razširjenost časopisa pri katerem je v službi, pač pa obstaja le pošteno in strokovno novinarstvo.
Seveda razvoj elektronike, zahteve tržišča, nujnost kakovostne in hitre prisotnosti pogojujejo in spreminjajo pogoje novinarskega dela. V italijanskem merilu tudi odgovorni uredniki postajajo vse bolj menežerji brez jasne in okarakterizirane politične usmeritve, ker le tako lahko zadoščajo potrebam različnih družbenih slojev. Vendar na novinarsko delo vpliva še drugi pojav, ki je v zadnjih časih prisoten v Italiji: nastajanje (ob specifičnih problemih) neke vrste nadstrank, ki niso ideološko več tako okarakterizirane kot tradicionalne politične formacije in imajo svoje pristaše in somišljenike po vseh tradicionalnih političnih strankah. Če se omejimo na Furlanijo-Julijsko krajino, sta taki nadstranki jasno vidni na primer ob problemu deželne enotnosti in torej ob vprašanju izkoriščanja in upravljanja gospodarskih ter drugih potencialov dežele, pa tudi ob yprašanju narodnosti in pravic narodnosti. Očitno gre za neformalne grupacije, ki se težko izpostavljajo javnemu soočanju, vendar pa vplivajo in pritiskajo na medije, jih pogojujejo (in rečeno, v odnosu do Slovencev v Italiji, nekatere tudi zelo jasno usmerjajo). Tem pritiskom se novinar lahko zoperstavi samo s svojo strokovnostjo, z zavračanjem, da so nekatere teme tabu, s krepitvijo deontologije, z odklanjanjem samocenzure, z iskanjem korektnega odnosa, predvsem z bralcem.
V kolikšni meri bo razprava lahko vplivala na delo novinarjev v deželi? Iluzorično bi bilo seveda pričakovati takojšnje rezultate in sunkovite preokre-te. Vendar kamen je razburkal kalne vode, vzvalovil površje in pomembno je dejstvo, da ga niso vrgli le Slovenci. Morda se bo proces razmišljanja in samoiz-praševanja nadaljeval, še zlasti, če bo uspelo razširiti rok razpravljavcev tudi na novinarje iz vseh dežel Alpe-Jadran, kot je pozval predstavnik Društva novinarjev Slovenije Gojko Brvar.
VOJMIR TAVČAR
5,2 milijarde lir Dežele za kulturne dejavnosti v letu 1987
TRST Deželni odbor je na predlog pristojnega odbornika Barnabe odobril potem ko je slišal mnenje, deželne komisije za kulturo — načrt finančnih posegov v korist kulturnih dejavnosti za leto 1987. Izpolnil je tako vsakoletno obveznost in pripravil programski dokument z operativnimi smernicami, katerih se bo deželna uprava držala za razvoj in širjenje kulture v Furlaniji-Julijski krajini. Načrt posegov je bil sestavljen na osnovi deželnega zakona štev. 68.
Poleg osnovnih smernic so v deželnem načrtu posegov nakazana tudi neposredna priporočila glede upravljanja finančnih sredstev za tiste sektorje, ki so v pristojnosti pokrajinskih uprav. Priporoča se predvsem, postopno valoriziranje kulturni)! institucij, ki delujejo na vmesni ravni in pa razumno izkoriščanje komisij za kulturo, ki delujejo v posameznih pokrajinah.
Dežela tudi priporoča, naj pokrajine razdeljujejo finančne prispevke predvsem glede na kakovost dejavnosti posameznih društev. Za vse te kulturne dejavnosti v tekočem letu (na osnovi zakona štev. 68) je deželna uprava nakazala 5 milijard in 250 milijonov lir.
Predvidoma leta 1992
Od Trsta do Reke po avtocesti
TRST — Mesti Trst in Reko naj bi leta 1992 povezala avtocesta. Leto prej bo namreč končano precej komplicirano vozlišče, ki bo vozilom omogočilo, da bodo lahko zapustili avtocesto do Sedmega pomola in se hitro premikali proti obmejnemu prehodu na Pesku.
Tako se je izrazil deželni odbornik za promet in prevoze Di Bene-detto, ko je včeraj dopoldne sprejel hrvaškega ministra za promet in trgovinsko mornarico Ivana Brnelica. Skoraj istočasno se bo tudi Reka rešila kaotičnega prometa, ki sedaj hromi mestno središče: predvideva se, da bodo do takrat dokončali veliko obvoznico, ki bo v smeri proti Trstu prišla do Rupe.
Že od leta 1989 dalje pa bi se morala začeti dela — je dejal minister Brnelic — za cestni odsek med Rupo
in Peskom; gre za okrog 30 kilometrov, gradnja katerih ne bi smela predstavljati posebnih težav; celoten odsek med Reko in Peskom naj bi torej dogradili do leta 1992.
Pri tem pa se postavlja problem povezave med jugoslovansko prometno arterijo (ki bo nato vodila v Dalmacijo do Dubrovnika) in italijansko avtocestno mrežo. Glede mejnih prehodov na Fernetičih in v Ra-bujezu je italijanska stran že pripravila načrte, ker so bile poznane avtocestne trase na jugoslovanski strani. Manjkala je samo povezava s Peskom zaradi negotovosti o trasi na jugoslovanski strani. Sedaj pa je hrvaški minister Brnelic sporočil, da sta se Hrvaška in Slovenija (zadnji del ceste bo namreč speljan po Sloveniji) skupno dogovorili o trasi ceste.
Tonel pri zastopnikih Unije
TRST - Podpredsednik deželnega sveta F-JK Claudio Tonel je v prejšnjih dneh imel še dva nadaljnja sestanka s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji.
Do sestankov je prišlo pod pokroviteljstvom Unije Italijanov iz Istre in z Reke in tržaške Ljudske univerze.
Podpredsednik Tonel se je ob prisotnosti profesorja Nicoloja Urlinija z Ljudske univerze v Poreču sestal s predstavniki Unije Italijanov, katerim ga je predstavil dr. Pietro Musizza.
V Umagu pa se je Tonel ob prisotnosti profesorja Giordana Sattlerja z Ljudske univerze sestal s predstavniki tamkajšnje italijanske skupnosti, katerim ga je predstavil profesor Giuseppe Rota.
Odbornik Di Benedetto je torej predlagal ustanovitev delovne skupine, kot je bilo storjeno na avstrijski meji, ki bi morala skrbeti za povezavo s Peskom. Furlanija-Julijska krajina, Slovenija in Hrvaška bodo torej koordinirale dela in obenem nadzorovale rok gradnje.
Po besedah odbornika Di Benedet-ta bo ta nova cesta imela velik pomen za pristanišča severnega Jadrana. V delovni skupnosti Alpe Jadran vlada velik interes za to pobudo, dežela Furlanija-Julijska krajina pa daje veliko važnost avtocestni povezavi med Trstom in Reko.
Hrvaški minister Brnelič, katerega so spremljali strokovnjaki in generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin, je obravnavala tudi druge probleme skupnega interesa; med drugim je z odbornikom Di Benedet-tom poglobil problem blagovnega prometa po železnici.
Ob koncu je odbornik Di Benedetto povabil hrvaškega gosta, naj obišče FJK ob bližnjem obisku predsednika hrvaške vlade v naši deželi.
Plečnikova razstava odpotovala v Madrid
LJUBLJANA — Prejšnji teden je iz Ljubljane odpotovala razstava o arhitektu Jožetu Plečniku, ki bo v prihodnjih dneh, in sicer od 21. maja dalje, na ogled v španski prestolnici. V primerjavi s pariško in ljubljansko postavitvijo bodo razstavo tokrat predstavili v nekoliko skrčeni obliki, odprta pa bo do začetka poletja. Obiskovalci si bodo lahko ogledali vse fotografske panoje, ki. so bili predstavljeni v Ljubljani, pet maket znanih arhitektonskih objektov, preko petdeset izvirnih risb, osem stolov in še nekatere druge originalne predmete. Med sopri-reditelji razstave sta arhitekturni muzej iz Ljubljane in pariški center »Georges Pompidou«, ki sta (na podlagi skupne pogodbe, ki daje ljubljanski ustanovi na razpolago gradivo za razstavo) doslej uspešno organizirala podobni razstavi v Parizu (ogledalo si jo je okrog 380 tisoč obiskovalcev) in v Ljubljani (85 tisoč). Po Madridu bo razstava predvidoma obiskala Dunaj (v začetku jeseni) in nekatera druga evropska mesta, prireditelji pa si obenem prizadevajo, da bi jo predstavili tudi v ZDA. Naj omenimo, da bodo razstavo v Madridu predstavili po načrtu arhitekta Borisa Pod-recce.
L V.
Občini Dolina in Sežana
Za ovrednotenje značilnosti Krasa
LJUBLJANA - Na pobudo občin Sežana in Dolina ter z naklonjenostjo Fakultete za arhitekturo ljubljanske univerze so se 8. maja 1987 srečali na imenovani fakulteti prof. dr. Peter Fister, dr. France Rihtar, mag. Peter Gabrijelčič in prof. Roberto Costa, ravnatelj Inštituta za arhitekturo in urbanizem tržaške univerze, za pripravo seminarja, ki naj bi se vršil v Dolini leta 1988.
Okvirno je bila določena naslednja tema seminarja: »Ovrednotenje in ohranitev krajinskih in arhitektonskih značilnosti Krasa«.
Seminar bo lahko otipljiv znak dolgotrajnega aktivnega sodelovanja občin Dolina in Sežana in seveda obeh vseučilišč.
Srečanja sta se udeležila podpredsednik Skupščine občine Sežana Renčelj in Zupan občine Dolina Švab ter arh. Garzaroli in Race.
Delovno srečanje se je zaključilo s prijetnim sprejemom na magistratu, kjer je delovno skupino sprejel podpredsednik mestne skupščine prof. Vladimir Mušič.
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
FUL VIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mlodoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Kulturnik, sposoben, da si je iz celice ven lahko ustvaril pregled čez evropske civilizacije, tako čez tiste, ki so zaradi notranje izčrpanosti ugašale, kakor te, ki so tedaj nastajale po neki neizpodbitni logiki, ta mož je svojo politično izbiro pretehtal; toda zanj to ni bil najvažnejši problem. Njegova usoda je bila v rokah petindvajsetletnega dekleta, ki mu je bila v svojem zadnjem neizmerno pričakovanem pismu priložila model svoje najnovejše obleke. Ob njej so zbledeli celo oče in brat, mati in sestre, ki so se v dneh po premirju znašle z golimi stenami okrog sebe in bile prisiljene, da so bose bredle Sočo; dobesedno izhlapeli bi lahko (»četudi jih vse izgubim, četudi jih ne vidim nikoli več«), samo da bi ostala pri življenju in ga zvesto čakala njegova ljubljena žena.
In ker ni bil več prepričan v njeno zaobljubo, se mu v tej skrajni občutljivosti, ki si jo je bil pridobil v dneh zapora, prihodnost ni kazala posebno pod srečnimi zvezdami, najsi jo je obračal tako ali drugače. Nekdo; ki je iz trdega prepričanja zapisal, češ »raje umrem tu notri ljubljen od tebe, kot bi bil na svobodi brez tebe«, bi to stališče lahko
ponovil s skoraj istimi besedami, če bi se znašel pred kakršnokoli politično alternativo. In res je v svojem edinem pismu v slovenščini, ki ga je uspel poslati po javni pošti, odločno izjavil: »Bogvaruj, da bi me iz ječe spravila kakšna bela garda ali podobno. Raje umrem tu notri.«
Razveselila ga je novica, da je Dani. preživela nekaj dni v Mirnu, a si ni mogel kaj, da je ne bi ob tej priliki opozoril na sliko, ki da visi v njihovi veži in je morda ona nikoli ni opazila: na njej je nevesta, ki je umrla na dan svoje poroke. Ko je v bližnjih Langhah vse bolj vzplamtevalo odporniško gibanje, je ta žalobna pripomba, ki je pozvanjala v njegovi notranjosti, našla svoj odmev v svetu okrog njega: »Dežuje, nebo je prekrito s sivimi oblaki, zvonovi zvonijo in zvonijo, kot bi nenehoma naznanjali pokop mrličev. Ko gledam skozi okno, vidim vsako toliko v črno oblečeno dekle, kot bi bila ta barva v modi.«
Ko se je Dani vrnila v Trst, mu je sporočila, da ji je prišel na obisk njun skupni znanec, neki Tasso, ki se je ponudil, da bi služil za zvezo med možem in ženo, pa ga je ona sicer vljudno postavila pred vrata. Samo še mesec poprej e bi se Stanko pasel ob taki novici dneve in dneve: kakšen je moral biti pravzaprav ta prizor, kje so resnični razlogi, da mu je zmeraj bolj jedrnata žena sploh to sporočila in kdo je bil ta gizdalin, ki se ti pojavi v stanovanju poročene ženske, ki živi sama. A v novem duševnem stanju si je dovolil samo to, da je pohvalil njeno kretnjo in ji zagotovil, da ko pride on domov, se podobni obiski ne bodo več ponovili; če pa bo že prišlo do njih, se nikakor ne bo pomišljal, da ne bi dotičnemu dal male lekcije vsega
tistega, kar so ga naučili v treh letih zapora. Ko je čez nekaj dni ponovno razmišljal o stvari, mu je prišlo na misel, da pomeni ime Tasso v slovenščini Jazbec. Ali naj to pomeni, da je s strani Dani dobil političen namig? Res, katoliški nazadnjak iz Svetega pri Komnu v resnici ni bil primerek, ki bi lahko dvoril kaki ženski, čeprav je dal nekaj na eleganco, česar mu Dani ni pozabila posebej omeniti.
Ko se je spominjal idej, ki jih je bil neokretni Kraševec izražal pred tolikimi leti v zavodu v Koprivi, je Stanko prišel do sklepa, da je možakar moral prestopiti na stran »bele garde«, lahko pa tudi »plave«, ki je pogostokrat igrala na dve karti: pretvarjali so se, da simpatizirajo s prodanci, da bi na ta način dosegli ponovno delovanje svojih ustanov, na skrivaj pa so seveda služili pobegli vladi v Londonu, s katero so bili v stikih preko Intelligence Servicea. Nazadnje se je Stanko dokopal do mnenja, da je Jazbec s svojim obiskom poskušal izsiliti njegovo politično usmerje-' nost in je morda v to smer merila pobuda, češ da bi bil on lahko »trait dunion« (kot je pisala Dani), se pravi, da bi si prizadeval, da ga čimprej izpustijo iz zapora. Prav to Stankovo pismo v slovenščini je bilo odgovor na Danin namig, ki ga je pretresla tudi mama Rozalija, da bi pospešili njegovo izpustitev s tem, ko bi plačali določeno vsoto denarja. Naš jetnik temu predlogu nikakor ni zaupal on odtod njegov odločni »ne«.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
49.
Tragedija
neke
manjšine
Srečanje Dežela-sindikati o usodi Aquile
Biasutti podprl zahtevo po srečanju na ministrstvu
Delavci žaveljske rafinerije Aquiia so včeraj priredili tiho manifestacijo pred sedežem deželne uprave v času, ko je tam potekalo srečanje med predsednikom Biasuttijem in sindikalnim zastopstvom
Deželna uprava je včeraj obnovila poziv na ministrstvo za industrijo, naj čim prej skliče v Rimu vse stranke, ki so zainteresirane v prigodah okrog nakupa žaveljske rafinerije Aguila. Zahtevo v tem smislu je poslal predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti po včerajšnjem srečanju na Deželi s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL in s člani tovarniškega sveta. Na srečanju sta bila prisotna tudi odbornika za načrtovanje in za finance, socialist Gianfranco Carbone in demokristjan Dario Rinaldi.
Sindikalni predstavniki so članom deželne vlade izrazili zaskrbljenost zaradi novega poslabšanja odnosov z družbo Total, potem ko se je zaključilo brez vsakršnega rezultata nedavno srečanje s predstavniki lastništva o vprašanju tako imenovane bonifikacije. Sindikati vztrajajo na zahtevi - s katero soglaša tudi Dežela - da je treba vprašanje bonifikacije obravnavati
skupaj s problemom resnične možnosti obnovitve produkcije po pozitivni rešitvi prodaje obrata. Tudi Biasutti, enako kot sindikati, je mnenja, da je ministrstvo za industrijo edini možni sedež, kjer bi lahko za isto mizo sedli vsi zainteresirani partnerji, se pravi Total, možni kupci, Dežela, Friulia in sindikati, prav zato se je odločil, da obnovi zahtevo po sklicanju sestanka.
Na včerajšnjem srečanju na Deželi je bilo tudi potrjeno stališče tako deželne uprave kot krajevnih političnih sil, po katerem je treba zavrniti rešitev, ki bi predvidevala ohranitev obalnega skladišča od istočasnem zaprtju rafinerije. To stališče je sam Biasutti ponovil predsedniku italijanske podružnice Totala Laportu.
Glede nadaljevanja pogajanj o prodaji medtem ni bistvenih novosti. Biasutti je sindikalistom potrdil, da Friulia od blizu sledi razvoju pogovorov.
Bogat prikaz kulturnega delovanja na Proseku in Kontovelu
Brošura ob visokem pevskem jubileju
»S pesmijo k srcu« je naslov brošure, ki jo je ob stoletnici organiziranega petja na Proseku in Kontovelu izdal moški pevski zbor Vasilij Mirk. Publikacija je pomemben doprinos k spoznavanju pevske kulture v obeh vaseh, a ne samo to. Ne omejuje se na zgodovinski opis pevskega delovanja v zadnjem stoletju, temveč razgrinja vrsto drugih pomembnih aspektov družbenega življenja na Proseku in Kontovelu, z nekaterimi prispevki pa posega prav v prazgodovinsko obdobje.
Gradivo za brošuro je zbrala in uredila skupina domačinov v sodelovanju in s strokovno pomočjo Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. V uvodnem delu je Lidija Rupel podala arheološko sliko Proseka in Kontovela, v kateri omenja prazgodovinske najdbe v okolici vasi in vlogo zaselkov v rimski dobi. Samo Pahor je prispeval izčrpna članka o preteklosti Proseka in Kontovela (»Vas Prosek se prvič omenja v dokumentu z dne 12. junija 1289 in sicer v obliki Prosech«; »Gradišče na današ-jem Kontovelu je nastalo verjetno že v dobi velikih selitev — 1250-750 pr. Kr.«).
Ksenija Majovski je v sestavku Slovenska pesem na Proseku in Kontovelu do druge svetovne vojne podrobno
opisala nastanek in razvoj organiziranega pevskega delovanja v obeh vaseh. Pri tem se je široko opirala na razpoložljive pisane vire (predvsem na Edinost, Novice in druge publikacije) in na razne druge dokumente. Dragica Maver je orisala delo Prosvetnega društva Ivan-Vojko Prosek-Kontovel takoj po drugi svetovni vojni; sledijo prispevki o Prosvetnem društvu Prosek-Kontovel, o slovenski pesmi na Proseku in Kontovelu po osvoboditvi in o moškem pevskem zboru Vasilij Mirk. Izpod peresa Jane Ban je pregled delovanja zbora Vasilij Mirk od leta 1975 do danes. Poseben sestavek je posvečen tržaškemu skladatelju Vasiliju Mirku, po katerem proseško-kontovelski moški zbor nosi ime. V brošuri je še opis delovanja mladinskega pevskega zbora takoj po drugi svetovni vojni in otroškega zbora. Marjan Verša je podrobno opisal udejstvovanje otroškega in mladinskega pevskega zbora od leta 1978 do 1983, Slava Starc pa je prispevala sestavek o ženskem pevskem zboru KD Prosek-Kontovel.
Poleg omenjenih so pri zbiranju gradiva in urejanju brošure sodelovali še Igor Castellani, Neda Cijak, Josip Čuk, Aleksej Kalc, Milan Pahor in Emilija Sosič.
Tržaški oktet v kontovelski cerkvi
Cerkev sv. Hieronima na Kontovelu bo drevi prizorišče druge prireditve ob proslavah stoletnice organiziranega petja na Proseku in Kontovelu. V posvečenih prostorih bo nastopil Tržaški oktet, naša prestižna pevska skupina, s katero je pevski zbor Vasilij Mirk v zadnjih letih stkal plodne prijateljske stike.
Sodelovanje med proseško-kontovelskimi pevci in Oktetom sega pet let nazaj, v maj 1982. leta, ko sta se zbor Vasilij Mirk in Oktet na povabilo zbora Idica udeležila tretjega mednarodnega pevskega festivala v Clusoneju pri Bergamu. Na festivalu je zapelo kar 30 zborov iz vse Evrope. Aprila lani sta domači zbor in Oktet skupno priredila gostovanje zbora Idica v naših krajih.
Ko so jeseni lani proseško-kontovelski pevci zaprosili Tržaški oktet za sodelovanje na jubilejnih prireditvah, se je le-ta takoj rade volje odzval vabilu in pristal na koncert, ki bo, kot rečeno, drevi ob 20.30 v kontovelski cerkvi. Tržaški oktet se bo domačemu občinstvu predstavil s svojim najnovejšim programom.
Tudi fotografski del je v brošuri izredno bogat. Mnogo je fotografskih posnetkov iz začetka stoletja, tu je kopija pravil pevskega društva Hajdrih in pevskega društva Danica, nadalje fotografije plakatov o veselicah in drugih prireditvah pred prvo svetovno vojno, pevskih skupin med vojnama, pevski zbori po drugem konfliktu. V fotografskem delu med vsemi izstopata barvni fotografiji prapora, ki so ga razvili ob 10-letnici pevskega društva Hajdrih (1887-1897). Prapor bo izjemoma razstavljen v Kulturnem domu v soboto, 16. maja, ob jubilej-, nem koncertu zbora Vasilij Mirk in ženskega pevskega zbora Prosek-Kontovel.
Ob tečaju za prostovoljne gasilce v devinsko-nabvežinski občini
Budnost pred nevarnostjo požarov je dolžnost vsakega posameznika
Prostovoljna gasilska služba ne pomeni samo takojšnjega nastopa v primeru gozdnega požara, temveč tudi informacijo in poznavanje pojava in nevarnosti, ki jo požar predstavlja za naše gozdno bogastvo. Pri nas na Tržaškem, kjer je podnebje že sredozemskega značaja, je nevarnost požarov pogostejša kot v gorskem predelu Furlanije-Julij-ske krajine. Alarmni meseci so februar in marec v zimsko-spomladanskem obdobju ter julij in avgust poleti, ko je pri nas, nasprotno kot v gorah, rastje že suho in že primanjkuje dežja. Maj s spomladanskim deževjem in bujnim mladim zelenjem pa je čas, ko nevarnost gozdnih požarov močno upade in prav zato so si mladi člani prostovoljne glasilske službe devinsko-nabrežinske občine izbrali ta mesec za čas izpopolnjevanja. Koordinatorji prostovoljne gasilske službe, ki šteje trenutno v tej občini okoli 40 članov, po večini fantov in deklet s celotnega občinskega področja, so ravno v teh dneh pripravili enodnevni tečaj za posamezne skupine gasilcev. Tečaj poteka ob sobotah popoldne, razdeljen pa je na teoretični del - nevarnosti in vzroki požarov in gasilska tehnika ter na praktični del, kjer se lahko prostovoljci seznanijo s praktično uporabo gasilskih naprav, ki jih je nabrežinski občinski upravi dala na razpolago deželna gozdarska služba. Poleg seminarja bodo prostovoljci devinsko-nabrežinske občine v tem mesecu dokončno uredili novi sedež gasilcev v Cerovljah, konec maja pa se bodo skupaj z drugimi skupinami prostovoljnih gasilcev s Tržaškega udeležili deželnega seminarja o gozdnih požarih in pomenu voluntariata. V okviru seminarja bo predaval tudi
koordinator nabrežinske gasilske službe Alessandro Fattori. Pestra dejavnost torej, ki hoče predvsem poudariti dejstvo, da prostovoljna gasilska služba nikakor ni rekreacijska dejavnost, ampak predstavlja odgovorno izbiro in zavesten nastop v korist gozdnega bogastva, narave in teritorija, ki je še posebno pomembna na področju, kot je devinsko-na-brežinska občina, kjer 50 odstotkov teritorija zavzemajo prav gozdovi. V celoti obsega devinsko-nabrežinsko gozdno področje kar 2 tisoč hektarjev gozda in predstavlja najobširnejši gozdni teritorij v celotni Tržaški pokrajini. Tu je skupno gozda za 4.500 hektarjev. Ena tretjina teh gozdov je umetno zasajena, gre torej za črni borov gozd, dve tretjini pa zavzema značilni nizki kraški gozdič, kjer so najpogostejši gaber, hrast in mali jesen. Omenjeno področje, kot z druge strani celotna Tržaška pokrajina, pa je poleg tega, z razliko od goratih predelov, močno izpostavljeno gozdnim požarom, saj je na Tržaškem povprečno 130 požarov na leto, medtem ko se morajo v celotni deželi gasilci in prostovoljci spoprijeti s povprečno 170 požari letno. Pri 90 odstotkih primerov je ravno človek povzročitelj nesreče. Prostovoljni gasilci devinsko-nabrežinske občine so v letošnji pomladi nastopili samo trikrat in to predvsem po zaslugi dolge in deževne zime, kljub temu pa gre poudariti, da budnost ni nikoli odveč in da prav v tem okviru vsak član službe dokazuje resnost in zavestnost svojega pristopa.
SUZI PERTOT
V DSI predavanje dr. Stresa o razvoju teorije človekovih pravic
Še tako plemenit cilj ne more opravičiti krivičnih sredstev
Človekove pravice so postale dandanes vodilna ideja vsega demokratičnega sveta in vseh tistih državljanov, ki tudi v sodobnem času doživljajo krivice diktatorskih ali avtoritarnih režimov. Zamisel pravzaprav ni nova, saj se je pojavila že v srednjem veku, dokončno pa jo je uzakonila šele slavna deklaracija OZN. Gre za prirojene pravice, ki pripadajo človeku samo zaradi tega, ker je človek. Ker pa nihče ne živi sam, pride večkrat do navzkrižnih hotenj, do napetosti v družbi in to stanje je mogoče rešiti le z miroljubnim pristopom ali z nasiljem. S to misilijo je dr. Tone Stres, docent na teološki fakulteti v Ljubljani, uvedel svoje predavanje v Društvu slovenskih izobražencev na temo: Človekove pravice v luči krščanstva.
V svojem razmišljanju je predavatelj segel v zgodovino postopne uveljavitve teorije o človečanskih pravicah. Ideja o tem se je pojavila že takoj po francoski revoluciji, pred tem pa je našla svoje mesto v razglasu neodvisnosti trinajstih ameriških kolonij. Če sežemo še nekoliko dlje v preteklost, lahko najdemo osnovo za to teorijo v britanski Magni Charti in v slavnem Bill of Rights. Tudi srednjeveška za-
misel o naravnem pravu ni nič drugega kot prvo »uradno« priznanje najosnovnejših človekovih pravic, kljub temu da je bilo dejansko izvajanje teh pravic precej vprašljivo. Cerkev te ideje dalj časa ni hotela sprejeti za svojo, in to iz dveh razlogov: prvič zato, ker so jo začeli prvi razglašati proticerkveni krogi, drugič pa zato, ker je bila ta zamisel tesno povezana z individualistično in liberalistično miselnostjo. Papeži v prejšnjem, predvsem pa v 20. stoletju, so začeli človekove pravice, ki imajo sicer trdno svetopisemsko osnovo, postavljati na prvo mesto.
Dr. Stres je svoje predavanje nadaljeval z razčlenitvijo človečanskega pomena svetopisemskega sporočila, idej, ki so imele na našo kulturo odločilen vpliv. Tudi Evangelij daje veliko iztočnic za razvoj te, danes splošno uveljavljene teorije. Predavatelj je poudaril, da izhaja iz svetih spisov slednje: pri obrambi pred krivico ne smemo tudi sami krivično ravnati. To pomeni, da še tako plemenit cilj ne more opravičiti krivičnih sredstev. V boju proti nasilju je torej dosleden le tisti, ki se mu tudi sam odpoveduje...
Petim zaslužnim študentom štipendije družbe Friulia
Klic na pomoč na 40. občnem zboru
Težave Društvene gostilne na Opčinah
Luigi Foglini iz Ratnja, Andrea La-vorenti iz Vidma, Enrico Molaro iz Codroipa, Roberto Pilotto iz Trsta in Stefano Milanese iz Vidma so dobitniki študijskih štipendij, ki jih je deželna finančna družba Friulia namenila študentom, ki so s posebnim uspehom opravili diplomo na fakulteti za ekonomijo in bančništvo.
Danes na Inštitutu za slovansko filologijo
Časnikar Jože Horvat o Lužiških Srbih
Jože Horvat, ugledni časnikar ljubljanskega Dela in avtor knjige o potovanju med Lužiškimi Srbi, bo o tem najmanjšem slovanskem narodu predaval na Inštitutu za slovansko filologijo danes, 13. maja, ob 11. uri. Na predavanje so vabljeni univerzitetni študentje in vsi tisti, ki jih zanimata preteklost in sedanjost Lužiških Srbov ter njihova usoda narodne manjšine.
Štipendije so petim zmagovalcem izročili včeraj dopoldne na krajši slovesnosti na sedežu družbe, kjer je spregovoril nekaj priložnostnih besed predsednik inž. Zanon, ki jg dejal, da je družba dala na razpolago 150 milijonov lir za nadaljnje izpopolnjevanje študijev študentom, ki so se najbolj izkazali pri študiju ekonomije, bančništva in inženiringa v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Dobitniki štipendije bodo opravili na univerzi Bocconi v Milanu, oziroma na sedežu INSEAD v Fontanbleau-ju pri Parizu petnajstmesečni tečaj »master«. Če bodo tečaj dobro opravili, je poudaril predsednik, potem jim je zagotovljena zaposlitev v sami deželni finančni družbi, oziroma v njenih podružnicah vsaj za dobo 24 mesecev. Naš namen je, je dejal, da pomagamo ustvarjati nove kadre mladih strokovnjakov, novih menežerjev, ki se bodo lahko vključili v uresničevanje nove tehnologije na področju ekonomije v naši deželi.
Petim mladim ekonomistom so ob koncu kratke slovesnosti podelili še posebne medalje, ki jih je družba Friulia izdala ob 20. obletnici svojega delovanja.
Pretekli ponedeljek je bil na Opčinah 40. občni zbor Društvene gostilne. Kljub celotedenskim sporočilom po radiu, oglasih na našem dnevniku in plakatih po vasi se je skupščine udeležilo skromno število članov.
Otvoritvenemu posegu predsednika Hrovatina je sledilo poročilo upravnega sveta. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo delovanje enako vsem prejšnjim letom, dokajšen problem pa poleg upravljanja splošnih administrativ-
nih vprašanj predstavlja vse skromnejše število članstva. Skupščina je odobrila blagajniško poročilo, po poročilu nadzornega odbora pa sta upravni svet in nadzorni odbor podala ostavko, ker jima je zapadel mandat.
V razpravi so prišle na dan velike kadrovske težave. Člani so se vprašali o smislu obstoja ob takem delovanju, padli pa so tudi predlogi za preustroj gostilniških prostorov v sodobnejši lo-
kal in prostor za vaško družabnost. Ob tem člani tudi pričakujejo pomoč SDGZ.
Izhod iz slepe ulice, v katero je razprava zašla, je predstavljal predlog o sklicanju izrednega občnega zbora v roku šestih mesecev. Na izrednLskup-ščini naj bi preverili predloge in možnosti za preoblikovanje sedanjega delovanja v modernejšo obliko, kar naj bi zainteresiralo predvsem mlajše vaščane. Pri tem so razpravljavci izrazili mnenje, da bi morali v tej Jazi sodelovati vsi vaški dejavniki. Če ne bo v tem času prišlo do konkretnih rešitev, je bil sklep občnega zbora, da se zadruga razpusti ali priključi k podobnim že obstoječim ustanovam v vasi. Skupščina je nato za dobo do izrednega občnega zbora tudi podaljšala mandat upravnemu svetu (eden od upraviteljev je iz osebnih razlogov odstopil) in nadzornemu odboru.
Občnemu zboru je sledila družabnost, med katero so se med članstvom še nadaljevali pogovori in nasveti za sklic izrednega občnega zbora. Upravni svet ob tem pričakuje tudi odziv vseh drugih openskih dejavnikov in njihovo pomoč, da se s skupnimi prizadevanji obdrži ta gospodarska ustanova.
Danes zadnji dan za vložitev kandidatnih list na sodišču
Socialisti kandidirajo ob listarjih Segheneja Brezigar (SSk) nosilec za poslansko zbornico
Kampanja liste PLI zlasti uperjena proti ustavnim pravicam Slovencev
Predzadnji dan pred rokom za predložitev kandidatnih list v volilnem uradu tržaškega prizivnega sodišča, ko je le še danes čas za to opravilo predvolilnega postopka, še vedno niso vse stranke vložile formalno svojih list, pač pa so nekatere naposled razrešile še zadnje dvome o izbiri »najprivlač-nejših« kandidatov in sprejele v pristojnih političnih organih dokončne odločitve.
Socialisti so na predsinočnji seji pokrajinskega vodstva, ki je trajala pozno v noč, končno izbrali svojega edinega »pravega« kandidata za poslansko zbornico, ki naj bi na listi PSI »odtehtal« dva zastopnika Liste za Trst, ki po rimskem dogovoru med Craxijevim namestnikom Martellijem in tržaškim županom Staffierijem kandidirata na socialistični listi, seveda kot neodvisna. Tako bo poslansko listo PSI vodil listarski skrajni desničar in nasprotnik pravic Slovencev Giulio Camber, sledil mu bo (po abecednem redu) prav tako listar admiral Carlo Lapanje, šele na zadnje pa bo v njej zares zastopana PSI, s pokrajinskim tajnikom in tržaškim podžupanom Augustom Seghene-jem.
Po mnenju vodstva PSI naj bi Seg-hene tako karakteriziral kandidatno listo, da bi ohranila socialistično oznako, toda vsi v pokrajinskem vodilnem organu niso bili tega mnenja. Čeprav je bil sporazum PSI-LpT prikazan kot izbira »z vrha«, se namreč mnogo članov pokrajinskega vodstva ni strinjalo s tem nenaravnim zavezništvom, kar je prišlo do izraza tudi pri glasovanju, ko je bil »volilni sporazum« odobren le z neveliko večino glasov (slovenski člani pokrajinskega vodstva PSI so se izrekli vsi proti taki listi). Govor je bil tudi o javni izjavi slovenskih socialistov iz vse dežele, ki smo jo objavili v nedeljo, toda pokrajinsko vodstvo ni v
zvezi z njo sprejelo nobenega sklepa. Vsekakor bo krajevna PSI obrazložila svoja stališča in načrte javnosti na skupni tiskovni konferenci z Listo za Trst, ki jo bo priredila jutri v Novinarskem krožku.
Včeraj je tudi Slovenska skupnost dokončno potrdila izbire za sestavo kandidatnih list za poslansko zbornico in senat na Tržaškem. Za poslansko zbornico bo nosilec liste nabrežinski župan Bojan Brezigar, ob njem pa bosta kandidirala sardinski senator Gio-vanni Battista Loi (ki ima vsekakor zagotovljeno izvolitev v drugem volilnem kolegiju) in podpredsednik Val-dostanske zveze ter župan mesta Mon-tjouvet Umberto Nigra. V mestnem in podeželskem senatnem okrožju pa bosta za SSk kandidirala profesorja Aleš Lokar (tržaški občinski odbornik) in Humbert Mamolo. O vseh aspektih volilnih izbir in priprav so razpravljali na predsinočnjem zasedanju pokrajinskega sveta, ki ga je vodil Drago Legi-ša, poročal pa je deželni tajnik Ivo Jevnikar. Ugotovili so popolno skladnost sprejetih izbir s sklepi, ki jih je odobril pristojni deželni svet Slovenske skupnosti in sklenili, da bodo takoj po uradni vložitvi kandidatnih list priredili tiskovno konferenco, na kateri bodo tudi obrazložili volilni program.
Medtem je zabeležiti, da je včeraj vložilo na sodišču kandidatne liste neko zagonetno Avtonomistično gibanje naprednih demokratov, ki se sklicuje (baje neupravičeno) na znak Aos-tanske zveze. Za poslansko zbornico je kandidiralo Elia Gardossija, Bianca-mario Morpurgo in Rossello Paolini, za tržaški senatni okrožji pa prav tako Biancamario Morpurgo, svoje kandidate pa je predstavilo za vseh sedem senatnih okrožij naše dežele.
Zaman je krajevni liberalni veljak Sergio Trauner skušal zatrjevati, oziroma prepričevati novinarje, da PLI ne bo vodila volilne kampanje proti nekomu ali nečemu, ampak da se bo konstruktivno zavzemala »za« nekatere pridobitve v korist Trsta, ker sta pač sama vsebina njegovega nastopa, pa tudi sicer zelo klavrn potek včerajšnje tiskovne konference v Novinarskem krožku, dokazala, da bo kampanja liste PLI (ne moremo niti reči liberalne stranke, saj jo sestavljajo skoraj v celoti listarski »izposojenci« ali pa »politiki« takega kova, kot je predsednik Združenja za obrambo italijanske identitete Trsta) usmerjena zgolj v protislovensko gonjo.
In zares ni znal Trauner, ki je prevzel besedo takoj po uvodni predstavitvi liste PLI, ki jo je opravil pokrajinski tajnik Giorgio Berni (listarja Bo-nat in Hermet poleg Traunerja za poslansko zbornico, neodvisni Giorgio Bevilacgua za obe senatni okrožji), povedati nobenega »za«, ampak je naštel samo nekaj »proti«, ki bodo glavne teme njihove volilne kampanje. Tako
Radio Opčine bo drevi, od 21.20 dalje, v znani večerni oddaji »Ostali Trst«, posredno prenašal skupščino Krajevne zdravstvene enote, ki se napoveduje silno razburljiva zaradi nedopustnega nasprotovanja predstavnikov LpT slovenski besedi.
se je izrekel proti »davku na zdravje« (dajatvam trgovcev in svobodnih poklicev za zdravstveno skrbstvo), proti zdravstveni reformi, proti previsokim davkom, ki po njegovem kar silijo neodvisne poklice k utajam.
Predvsem pa proti slovenski narodnostni skupnosti in njenim že štiridesetletnim upravičenim zahtevam po pravični zaščiti, kakršno narekuje ustava. Trauner je zelo jasno povedal, da se bodo PLI in njeni začasni krajevni zavezniki borili, da se Slovencem prizna le to, kar že imajo, in še to po predhodnem preštevanju. Ne samo, ampak celo bi jim bilo treba nekaj odvzeti, če bi se izkazalo (na štetju), da jih je v nekaterih krajih manj kot 25 odstotkov, kot je določeno v londonskih sporazumih in je bilo sprejeto v osimske.
Potem ko je poudaril, da predstavlja Trst »mejo z drugim svetom«, je Trauner podal besedo samo Bevilacgui, ki se je pohvalil, da je sprejel kandidaturo samo zato, da »se ne umakne iz boja ‘za pravično stvar«, to je za preštevanje Slovencev in za samo uzakonitev, oziroma zakonsko ureditev zaščitnih norm, ki že obstajajo, za kar je trdil, da obstaja v Trstu že večinska fronta. Sicer prisotni Hermet sploh ni spregovoril, kandidat LpT Bonat pa na tiskovno konferenco niti ni prišel. Tajnik PLI Berni se je tako lahko tolažil z napovedjo nove tiskovne konference skupaj z Listo za Trst, ki bo prihodnji ponedeljek v enem večjih mestnih hotelov.
Popackali so pločnik pred pisarno odv. Berdona
Fašistični mazači na delu v središču mesta
Kljub številnim protestom in pozivom organom javne varnosti, naj vendarle kaj ukrenejo, se fašistični mazači nemoteno kretajo po naših vaseh in v samem mestu. V noči med ponedeljkom in torkom so z zločinskimi napisi popackali pločnik in naslovno tablo pred pisarno odvetnika Bogdana Berdona v Ul. sv. Frančiška 6 v središču mesta. Gre za zadnjo iz vrste mazaških akcij, ki so v preteklih tednih imele za tarčo spomenike padlim po vaseh ter slovenske šole in druge ustanove v mestu. Znani' slovenski odvetnik Bogdan Berdon ni prvič žrtev črnih mazačev in je zločince nemudoma prijavil sodnim in policijskim oblastem.
Zlikovci so odvetnikovo dvojezično tablo popolnoma prekrili s črno barvo, pločnik pa so popackali z več metrov dolgimi napisi proti Slovencem in proti samemu Berdonu, kateremu so zagrozili, da bodo proti njemu streljali. Z običajno aroganco so psovke in grožnje podpisali s simboli in kraticami gibanja »Fronte della Gioventu«. Na kraj so včeraj zjutraj prišli policijski agenti, ki so napise posneli s fotografskim aparatom. Agenti so tudi zaslišali odvetnika Berdona, ki je kmalu nato vložil pisno prijavo na tržaško državno pravdništvo in na tržaško kvesturo.
Berdon v prijavi izrecno omenja kot storilce oz. povzročitelje pristaše »Fronte della Gioventu« in zahteva njihovo kaznovanje na osnovi zakona štev. 654 iz leta 1975 proti netenju narodnostne mržnje in na osnovi 416.
člena kazenskega zakonika proti združevanju v zločinske namene. Omeniti moramo, da so se v zadnjih časih pojavili protislovenski napisi tudi na osnovni šoli Dragotin Kette v Ul. Gat-teri in blizu poslopja KZE v Ul. Puccini.
Pesniški
večer
v Tommaseu
Poklon Trstu. Pod tem naslovom bo danes v znani tržaški kavarni Tommaseo literarni večer, s katerim to renomirano zbirališče tržaških intelektualcev nadaljuje tradicijo literarnih nastopov. Kot znano, so kavarno ponovno odprli šele pred kratkim, in vse kaže, da bo nadaljevala z nekdanjo bleščečo tradicijo.
Na drevišnjem literarnem večeru se bodo predstavili pesniki mnogih narodnosti, predvsem pa ustvarjalci, ki živijo v Trstu in ki jih mesto tako ali drugače navdihuje. Nastojjili bodo Daria Camillucci, Marij Cuk, Miroslav Košuta, Franco Ferranti, Carmela Frateantonio, Claudio Gri-sancich, Juan Carlos Iglesias in Oc-tavio Prenz.
■ Pred nedavnim ustanovljena
družba »Sincrotrone Trieste« prireja dvodnevni posvet o znanstveni in tehnološki uporabi sinhrotronskih žarkov. Posvet se bo pričel jutri (14. t. m.) ob 9. uri, potekal pa bo v glavni učilnici Mednarodnega centra za teoretsko fizike v Miramaru. Vodil ga bo nobelovec Carlo Rubbia, ki je sicer predsednik družbe »Sincrotrone Trieste«.
Pomazani pločnik v središčni Ul. sv. Frančiška
Osnovna šola Gregorič-Stepančič mora ostati v svojem poslopju!
Starši otrok šole pri Sv. Ani danes pri občinskem odborniku
Ženska hudo ranjena med trčenjem pri Trebčah
Starši otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo Marica Gregorič-Stepančič, se bodo danes srečali s tržaškim odbornikom za šolstvo Tomizzo; na srečanju mu bodo pojasnili njihovo mnenje o zadevi osnovne šole pri Sv. Ani, ki jo je v zadnjem času razpihnil in o njej skrajno enostransko poročal tržaški italijanski dnevnik. Starši so se domenili za sestanek z odbornikom na ponedeljkovem srečanju na šoli. Na sestanku so poudarili, da je slovenska šola pri Sv. Ani zajamčena z Londonskim memorandumom. Zaradi tega je ni mogoče preseliti. Podčrtali so tudi, da so bili v tamkajšnje šolsko poslopje leta 1964 začasno vseljeni razredi italijanske šole. Te razrede so morali pred kratkim zaradi varnostnih predpisov izseliti v poslopje šole Rossetti. Prav izselitev je sprožila protest italijanskih staršev in dela tržaške javnosti.
Slovenski starši bodo odborniku za šolstvo posredovali zahtevo, naj Občina pred začetkom prihodnjega leta ustrezno poseže, da bo lahko septembra stekel reden pouk brez zapletljajev, ki bi lahko povzročili napetost med italijanskimi in slovenskimi starši. Seveda mu bodo predočili dejstvo, da je sedež
slovenske osnovne šole prav v poslopju v Ul. Fianona, in zato ne gre šole seliti, kot so to hoteli nekateri' italijanski krogi. Zatem bodo slovenski starši zaprosili tudi za srečanje s šolskim skrbnikom, da bi tudi njemu osvetlili dejanski položaj na osnovni šoli pri Sv. Ani.
Ameriški učenjak o slovenski zgodovini
Jutri ob 17. uri bo v prostorih devin-sko-nabrežinske letoviščarske ustanove v Sesljanu predstavitev knjige »Rise from Want« (Dvig iz potrebe), ki jo je napisal profesor James C. Davis z univerze v Philadelphii (ZDA). Prireditev organizirata devinsko-nabrežinska občinska uprava in Kulturno združenje MOST iz Trsta. Predstavitev bo vodil zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Avtor nudi bralcu dosledno in zanimivo sliko o skoraj treh stoletjih naše zgodovine skozi precizno in originalno družbeno-zgodovinsko raziskavo, ki sloni na doživetjih družine Žužek iz Vižovelj.
V bližini Trebč se je včeraj pod večer pripetila prometna nesreča, ki je imela hude posledice za voznico motornega kolesa iz Padrič. Okrog 18.30 se je 60-letna Cecilija Ban vd. Žagar peljala z mopedom piaggio 50 iz Trebč proti domu, v Padriče na številko 128. Približno 200 metrov od vasi je iz še nepojasnjenih razlogov trčila v nasproti vozeči avto, zastavo 126 s koprsko registracijo, ki jo je upravljal Koprčan Ladislav Žiberna. Žagarjeva je padla z motornega kolesa in se udarila v glavo ter se ranila po vsem telesu. Tudi sopotnik Žiberne, 24-letni Se-
Obvestilo KZ
Kmečka zveza tudi letos izpolnjuje svojim članom davče prijave (obrazce 740). Kmetovalcem, ki so se že v prejšnjih letih posluževali teh njenih uslug, je poslala pisma, v katerih je navedla dokumente, ki pridejo v poštev pri izpolnjevanju prijav. V pismih sta določena tudi dan in ura za osebne sestanke in KZ prosi, da se njeni člani teh navodil držijo.
žančan Boani Ček je zaradi nenadnega sunka udaril z glavo v avtomobilsko prednjo šipo. Na kraj so prihiteli nabrežinski orožniki in reševalci Rdečega križa. Žagarjevo so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomila tudi desno nadlaket. Zaradi hudega udarca v glavo so si pridržali prognozo. Čeka so reševalci prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mg nudili prvo pomoč zaradi ran na glatd. Okreval bo v 10 dneh.
Tatovi v stanovanju
Tatovi so obiskali stanovanje 46-let-nega Giordana Laurinija v Ul. Vasari 12. Ko se je v ponedeljek po nekaj urah odsotnosti okrog poldne vrnil domov, ga je čakalo grenko presenečenje. Vhodna vrata so bila vlomljena, vse sobe pa so bile v neredu. V zakonski spalnici pa so tatovi našli to, kar so iskali. Na nočni omarici je Laurini-jeva soproga v škatlici hranila nekaj družinske zlatnine. Tatovi so izmaknili vse predmete, ki. so jih našli: zlat poročni prstan, zlato verižico z obeskom, zapestni uri znamke Seiko in ze-nith. Okradenec je vrednost predmetov ocenil za en milijon in pol lir.
V petek volitve novega predsednika tržaških industrijcev
V konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice je v ponedeljek potekal »notranji« občni zbor tržaškega Združenja industrijcev. Federico Paco-rini je na njem zadnjič nastopil kot predsednik, saj se bodo tržaški indus-trijci v petek ponovno zbrali in izvolili novega predsednika.
Ponedeljkov zbor je soglasno odobril obračun za leto 1986, še pred tem pa je na njem Federico Pacorini podal daljše poročilo. Predsednik je obnovil zadnja štiri leta delovanja in se posebej ustavil pri najnovejšem razvoju dogodkov. Izrazil je zaskrbljenost zaradi vrste znakov, ki opozarjajo na poslabšanje gospodarskih razmer na mednarodni in vsedržavni ravni. O tržaškem gospodarstvu je dejal, da se je v zadnjih časih končno »predramilo«. K temu naj bi ne prispevale zgolj olajšave in spodbude »paketa za Trst«, marveč tudi večja podjetnost krajevnih industrijcev. Pacorini je izrazil upanje, da bodo izidi skorajšnjih parlamentarnih volitev omogočili trdno vlado in pozdravil možnost, da bi na Tržaškem izvolili večje število parlamentarcev kot doslej.
»Notranji« občni zbor je v ponedeljek med drugim izvolil štiri nove člane glavnega sveta. Izvoljeni so bili Mauro Azzarita, Patrizio Brusoni, Lu-ciano Coreni in Roberto Verginella.
■ Danes bodo od 12. ure dalje stavkali gradbinci industrijskega sektorja v tržaški pokrajini. Stavko so oklicali stanovski sindikati CGIL, CISL in UIL predvsem zato, da bi čim prej stekla pogajanja za obnovitev delovne pogodbe.
Zapustil nas je naš dragi
Alojz Markuža
Pogreb bo danes, 13. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolajsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sinova Palmino in Janko z ženo Marico, ljubljena vnuka Giorgio in Elena, sestre Amalija, Marija in Pep-ka ter ostalo sorodstvo.
Trnovca, Praprot, Šempolaj, Koper, 13. maja 1987
Ob izgubi dragega Alojza Marku-že izrekajo družini iskreno sožalje vaščani iz Trnovce.
-p Na tiho nas je zapustila ljubljena mama in nona
Ivana Šuligoj vd. Starc
Pogreb pokojne bo danes, 13. t. m., ob 17. uri iz hiše žalosti na Kontovelu št. 150 v cerkev.
Žalostno vest sporočajo hči Savica, sin Dario z ženo Egidio, vnuki Erika, Aleksander, Davorin, Aljoša in drugo sorodstvo.
Kontovel, 13. maja 1987
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole F. Levstik - Prosek izrekajo gospe Savici Starc iskreno sožalje ob smrti drage mame.
Ob 2. obletnici smrti drage
Jolande Štoke por. Škamperle
se je z ljubeznijo spominjajo mož Slavko, sin Pavel z ženo Meri, hči Elizabeta, mama ter sestra Magda z možem Bogdanom in otroci.
Maša zadušnica bo jutri, 14. t. m., ob 20. uri. v cerkvi sv. Martina na Proseku.
Prosek, Opčine, Detroit, 13. maja 1987
KD Primorsko in Zveza žena Mač-kolje izrekata Vittoriu in Emi iskreno sožalje ob izgubi drage mame oz. tašče.
Zbor Vesela pomlad in ansambel Zvezde devet nepozabnih dni na Švedskem
Kako je bilo? Ste utrujeni? Kaj ste lepega videli, doživeli? S takimi inpo-dobnimi vprašanji so nestrpni starši in znanci kar obsuli pevce mladinskega zbora Vesela pomlad in člane ansambla Zvezde ob povratku z devetdnevnega gostovanja na Švedskem prejšnji teden. Lepo je bilo, čudovito in nepozabno! Škoda, da se je vse že zaključilo! Tako so na kratko odgovarjali, njihove pripovedi o prelepih doživetjih pa se doma in med znanci najbrž še nekaj časa ne bodo. izčrpale...
Odpotovali smo na velikonočni ponedeljek popoldne. Razpoloženje ni bilo ravno najboljše, saj nas je kmalu zajel dež, ki.nas je potem spremljal še vso noč na dolgi poti preko Avstrije in Nemčije. Naslednje jutro smo se zaustavili v Hamburgu za kratek ogled mestnega središča. Potem pa spet na avtobus in dalje do skrajne meje nemške države, čez drzno postavljeni most, »linijo ptičjega leta«, ki od leta 1963 omogoča najkrajšo povezavo med kontinentom in skandinavskimi deželami. In že smo na otoku Fehmarnu, od koder nas bo naslednje jutro trajekt prepeljal na Dansko. Vožnja preko te dežele v tem letnem času ni posebno zanimiva, pa še oblačno je. Povsod sama ravnina, skromne, redko posejane hišice, prazna polja... A že smo na drugem trajektu, ki nas bo prepeljal na drugi breg, na Švedsko. Končno se_ tudi oblaki razpršijo. Posije sonce. Švedska nas sprejme med svoje smrekove, gozdove, med bele breze, med prijazne bakreno rdeče hišice z belimi okni. Dan postaja vse bolj sončen. Vozimo se mimo jezera Vattern in se ne moremo nagledati njegove lepote. Del avtoceste je speljan nad skalnatim pobočjem iz rožnatega granita, ki se strmo spušča proti jezeru. Na vodni gladini, ki je tu pa tam še poledenela, pa ustvarjajo sončni žarki posebne svetlobne učinke.
Ob devetih smo v Stockholmu. Severne Benetke nas sprejmejo veličastno razsvetljene. Milijoni žarnic se zrcalijo v vodah jezera Mallaren na zahodu in Baltskega morja na vzhodu, pa še v številnih kanalih, ki prepredajo »lepotico voda«. Ozračje je prijetno, nobenega mraza ne čutimo, nobene svežine. Še več, za jutri se obeta pravi spomladanski dan! In res je tako. Ko se naslednjega dne sprehajamo po mestu in si ogledujemo njegove znamenitosti, se gostitelji pošalijo z ugotovitvijo: »Prinesli ste nam pomlad!« In čeprav je obisk mestne občinske palače, ki je povezana s podeljevanjem Nobelovih nagrad, nadvse zanimiv, že težko sledimo izčrpni vodičevi razlagi, saj nas zunaj čakata toplo sonce in modro nebo. Pred kraljevo palačo prisostvujemo slovesni' zamenjavi straže, zapojemo v mestni katedrali, nakar se povzpnemo še na televizijski stolp, od koder se nam odpre čudovit razgled na mesto in množico otokov. Pravijo, da jih je v Stockholmskem otočju kakih 24.000... Nebo je sinje, dan sončen, pod nami pa se razprostira čudovita panorama prelepih palač, parkov in voda. Kako lepo mora biti tu šele spomladi in poleti, ko se v kontrastu modrine neba in zelenja pozibavajo bele jadrnice! V trenutku pred zaprtjem se pripeljemo na Djur-garden, kjer je v posebnem paviljonu razstavljena bojna ladja Vaša kralja Gustava Adolfa II. Ta čudovita mojstrovina, ki je nad tri stoletja ležala na morskem dnu, od potopitve 1. 1628 do leta 1961, ko so jo spet potegnilina suho, je še neverjetno dobro ohranjena. Prijazni uslužbenec nam dovoli ogled, ki je vreden vsakega občudovanja. še kratek sprehod po Skansenu, muzeju na odprtem, kjer med listjem ugledamo utrip stockholmske pomladi — bele zvončke in modri jetrnik.
Naslednji dan se odpeljemo- na ogled-Uppsale, najznamenitejšega univerzitetnega središča severnih dežel. Kratek čas se zaustavimo še v Sigtuni, zgodovinsko najpomembnejšem švedskem mestu, polnem razvalin srednjeveških cerkva in samostanov, vikinških grobov in run z najstarejšimi zapisi germanskih ljudstev.
Zvečer čaka pevce v stockholmskem predmestju Sodertalje, prvi koncert. V sodobno opremljeni kapeli novejšega katoliškega središča je vzdušje na mah prijetno toplo, kljub prisotnosti gostov različnih narodnosti, katerim je ta nastop namenjen. Ljudi, različne po jeziku in navadah, združi pesem Vesele pomladi za trenutek v eno samo celoto in ločitev je težka.
Ko naslednje jutro zapuščamo Stockholm, rahlo dežuje. Na poti proti Goteborgu pa se pred nami jasni in kmalu je nebo spet modro. Zdi se, kot bi nas bili želeli gostitelji tudi s tega vidika presenetiti. Sprejem je prisrčen. V cerkvi zbor in ansambel animirata mašo s petjem in glasbo. Maši sledi koncert za slovenske izseljence v dvorani bližnje gimnazije. Srečanje z rojaki je nepozabno. Naši pevci ga doživijo še pristneje po slovenskih domovih, kjer tudi prenočijo. Slovo naslednjega jutra je nekoliko trpko. Radi bi še ostali, a 270 km niže na jugu nas v Malmoju pričakujejo novi gostitelji.
Opoldne smo pri njih. Čaka nas pristno domače kosilo. Spet ni časa za počitek. Treba se je pripraviti na mašo in koncert, ki ji bo sledil. Pred vhodom v novo, moderno opremljeno cerkev, ki spominja na slovenski ambi-ent, se že zbirajo Slovenci. Nekateri so iz mesta in okolice, drugi pa so se pripeljali iz več desetin kilometrov oddaljenih krajev. Tudi tukajšnje srečanje je enkratno doživetje. Navdušenje in sreča v očeh ljudi, ki po dolgem času končno spet slišijo v živo slovensko pesemj in stik s slovensko mladino, ki jim to pesem prinaša iz 2000 kilometrov oddaljenega slovenskega zamejstva, so nepopisni. Ko se pred kulturnim središčem ob enaindvajsetih poslovimo, je skoraj še dan, ko pa se uro pozneje vkrcamo na trajekt, obzorje še žari od sončnega zatona. Tak je ta čudoviti sever... Zbogom, prijazna Švedska in hvala za gostoljubje!
Noč nas nekoliko izmuči, ker se je treba iz avtobusa presedati na trajekt in obratno, in to kar dvakrat. Šele sredi noči, ko smo spet v Nemčiji, lahko nekoliko zadremamo. Jutro nas prebudi nekje v okolici Hannoverja. Sončno je in toplo in pokrajina je čudovito lepa v kontrastih rjave in zelene barve obdelanih polj. Taka pokrajina nas sedaj spremlja vse do Niirnberga, kjer bomo zadnjič prenočili.
Bivanje v študentskem domu, nekdanji mestni trdnjavi in danes najpomembnejšem niirnberškem spomeniku, je nekoliko skrivnostno, vendar prijetno.
Tudi zadnji dan potovanja je topel in sončen, da si ob kosilu privoščimo celo piknik v naravi.
In že smo spet v Avstriji, v Italiji. Ob sončnem zatonu se na postajališču ob avtocesti Trbiž - Videm še za hip zaustavimo. S pesmijo Zvonovi, ki se čudovito ujema s spokojnostjo bližajočega se večera, se pevci poslovijo od prijaznih šoferjev, ki sta se znala med tem potovanjem tako priljubiti celotni skupini in se vanjo vživeti. Ob devetih smo na Opčinah. Srečni smo, da se je vse v redu izteklo. Čutimo se obogateni za nešteta doživetja, ki so nas vnovič tesneje povezala.
MAJDA DANEV
Konec junija začetek operetnega festivala
Težko pričakovani in splošno pri-Ijubleni festival operet se bo pričel 27. junija z izvedbo »Netopirja« skladatelja Johanna Straussa. Organizatorji so sklenili, da bodo operete ponovno »preselili« v prostore gledališča Verdi, saj se je izkazalo, da Rosset-ti, zaradi preštevilne udeležbe ljubiteljev te glasbene zvrsti, ne more odgovarjati dejanskim zahtevam. V glavnih vlogah duhovite operete »Netopir« bodo nastopili pevci: Elena Zi-lio, Daniela Mazzucato, Carlo Bini in Max Rene Cosotti. Orkester bo vodil dirigent Rudolf Bibl.
Druga bo na vrsti ponovitev operete »Pri Belem konjičku« Ralpha Be-natzkega, ki je lani požela izreden uspeh. Peli bodo: Jadranka Jovanovič, Elio Crovetto, Nicoletta Curiel in Eros Pagni. Dirigent bo Janos Sandor.
Tržaška publika bo lahko prisluhnila tudi temperamentnim južnoameriškim melodijam, ki prevevajo opereto »Clivia«, delo skladatelja Nica Dosta-la. Med protagonisti bodo nastopili Tiziana Sojat, Carlo Bini, Tiziana Ca-miniti in Ugo Maria Morosi pod vodstvom dirigenta Guerrina Gruberja.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja ciklus predavanj
EKSPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM
Prvo predavanje Jure Mikuž
SLIKAR VENO PILON.
Jutri, 14. t. m., ob 18. uri Trst, Trgovinska zbornica, Ul. s. Nicolo 5.
1887	1987
Sto let
pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu
Pevski zbor Vasilij Mirk in ženski pevski zbor KD Prosek-Kontovel prirejata koncert
TRŽAŠKEGA OKTETA
drevi, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu.
Vabljeni!
».SLOVENSKO p,STALNO „ „ i GLEDALIŠČE r V TRSTU
GOSTOVANJE PDG NOVA GORICA
Lev G. Birinski
Vrtoglavci
Režija VIDA OGNJENOVIČ
Danes, 13. t. m., ob 20.30 RED D in E - mladinski v sredo in četrtek
Jutri, 14. t. m., ob 16. uri RED H - mladinski
V	petek, 15. t. m., ob 20.30 RED A in I - premierski in mladinski
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 RED B in F - prva in druga sobota
V	nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri RED C in G - prva in druga nedelja
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu prireja danes, 13. t. m., ob 10. uri pravljico OLE LUK H. C. Andersena - M. Sosiča.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona
V petek, 15. t. m., ob 20.30 (red A) simfonični koncert, dirigent Muhai Tang, Radovan Vlatkovič - rog.
Ponovitev koncerta v soboto, 16. t. m., ob 18. uri (red S)
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Uomini, kom., 1985, 96’; r. Doris Dbrrie; i. Heiner Lauterbach, Ulrike Kriener.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gianmaria Volonte.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986; r. W. Allen; i. Mia Farrow, Michael Caine.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II bam-bino d’oro, fant., ZDA 1986, 93’; r. Michael Ritchie; i. E. Murphy, C. Dance.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Erotica orientale, pora., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 I tre amigos, kom., ZDA 1986, 90’; r. John Landis; i. Steve Martin, Chavy Cha-
SG.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Plato-on, vojni, ZDA 1986, 115’; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Da-foe.
FENICE - 17.00, 22.15 Profumo, krim., It. 1987; r. Giuliana Gamba; i. Florence Guerin, Robert Egon Specten-hausen,
MIGNON - 16.00; 22.00 Basil 1'inves-tigatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Racconti sensuali di Cicciolina, pom., □ □
CAPITOL - Danes zaprto.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 Nove setti-mane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Dete-nute violente, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Morbide carezze, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □
18. letom □ □
šolske vesti
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča učitelje, ki so vložili priziv za vstop v stalež v smislu zakona 270/82, da bodo dobili stalež že v tem šolskem letu (morda že ta mesec) in da bodo dobili plačo med poletnimi počitnicami, kjer bo ekonomski stalež stopil v veljavo z vstopom v službo, juridično pa že z 10. 9. 1983!
Ukrep velja za sledeče učitelje, ki so začasni šuplenti: Tatjana Cibic, Julijana Černuta, Nevenka Skrij, Edda Pregare, Friderik Zeriali in za učitelje, ki so v staležu že od leta 1984: Nataša Kralj, Ana Ferneti, Elena Ciuch, Elisabetta Danieli, Vilma Magajna, Marija Goruppi. Učitelji, ki stopijo v stalež, bodo dodeljeni dodatnemu organiku DOA.
Obvestilo učiteljem, ki obiskujejo predavanja Pedagoške akademije.
Jutri, 14. t. m., ob 17. uri bo na učiteljišču SLOMŠEK srečanje z dekanom Pedagoške akademije v Ljubljani in s predstavniki oddelka Pedagoške akademije v Kopru ter razgovor o vaših uspehih, težavah in predlogih.
razstave
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Cartesius bodo v petek, 15. maja, ob 18.30 odprli razstavo slikarke MAURE ISRAEL. Razstava bo odprta do 28. maja.
V	TK Galeriji razstavlja svoje slike JANA VIZJAK.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese razstavlja svoja dela ARNALDO GRUDNER.
V	tržaški Občinski galeriji bo do 14. maja odprta. razstava CARMELA VRA-NICHA.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 17. t. m„ avtobusni izlet v Polhograjske Dolomite (Polhov Gradec). Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno tri ure. Izlet vodi prof. Marinka Pertot. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI ob delovnem umiku (tel. 767304). Cena izleta 12.000 lir.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodene ekskurzije, ki jo prireja Prirodoslovno društvo Slovenije, v Pekel pri Borovnici. Pekel je v- Dolini Otavščice, to je privlačna tesen z mnogoterimi brzicami in petimi večjimi slapovi. Ekskurzija bo v nedeljo, 17. t. m. Zbirališče na Opčinah (postaja tramvaja) ob 6.30 ali ob 8.00 pred železniško postajo v Borovnici. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika.
Pododbor skupnosti borcev za tržaško pokrajino - domicila 30. divizije IX. korpusa sporoča, da odhod izletnikov v Hišo cvetja na grob maršala Tita in srečanje v Domu armije v Beogradu bo danes, 13. t. m., ob 20. uri iz Divače s posebnimi ležalmki, kot je bilo najavljeno.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 13. maja
SERVAC1J
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 16.49 - Luna vzide ob 20.54 in zatone ob 5.09.
Jutri, ČETRTEK, 14. maja
BONIFACIJ
PLIMOVANJE DANES: Ob 4.17 najnižje -64 cm, ob 10.37 najvišje 31 cm, ob 15.53 najnižje -23 cm, ob 21.57 najvišje 59 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1010,8-mb ustaljen, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Elisa Lo Casto.
UMRLI SO: 64-letna Maria Luigia Brescancin, 98-letni Giusto~ Ciacchi, 72-letna Carlotta Lizzul, 82-letna Emilia An-tonelli, 68-letni Antonio Reja, 79-letni Bruno Favento, 61-letni Ferruccio Sussel, 75-letni Odorico Petronio, 79-letna Mar-cella Lazar, 67-letni Paolo Cavini, 60-let-ni Mario Zuccolin, 59-letni Giulio Vusio.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11. maja, do sobote, 16. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJU-NEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (200466) in BOLJUNEC (228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giottj 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (TEL. 200466) in BOLJUNEC (228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________prispevki_________________
V	spomin na strica Rada Nakrsta daruje družina Ade Orel 20.000 lir za Dijaško matico in 40.000 lir za Tržaški oktet.
Namesto cvetja na grob dragega Rudija Žagarja darujejo družine Zobec iz Zabrežca in Loga 100.000 lir za cerkev na Pesku.
V	spomin na botro Emilijo Ota darujeta Drago in Meri Ota 30.000 lir za KD F. Prešeren.
Anton Ražem (Dolina) daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu.
Namesto cvetja na grob Majinega očeta daruje kolegica italijanske osnovne šole iz Ricmanj 50.000 lir za COŠ I. Trin-ko Zamejski.
Namesto cvetja na grob Majinega očeta darujeta Anita in Vera 30.000 lir za COŠ I. Trinko Zamejski iz Ricmanj in M. Samsa od Domja.
V	isti namen daruje učno in neučno osebje iz Ricmanj in Domja 70.000 lir za COŠ I. Trinko Zamejski iz Ricmanj in M. Samsa od Domja.
Ob priliki velikonočnih praznikov daruje družina Vidau z Opčin 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V_počastitev spomina Ljudmile Brecelj vd. Živec daruje Justa Blažič 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina na Ljudmilo Brecelj vd. Živec darujeta Alma in Stojan Pertot 20.000 lir za MPZ M. Pertot.
razne prireditve
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri na slavnostni koncert ob 5. obletnici delovanja MPZ M. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot.
SKD Vigred vabi na revijo otroških pevskih zborov VSI SMO PRIJATELJI, ki bo v nedeljo, 17. t. m., ob 17.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.
KD Primorsko vabi na kulturni večer v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Gost večera bo moški pevski zbor IVO ŠTRUC iz Slovenskih Konjic ter ansambel BRATOV IZ OPLOTNICE.
Dragi otroci! KD I. Grbec - Skedenj priredi v soboto, 16. t. m., ob 16.30 OTROŠKO POPOLDNE Z ANIMACIJO. Pridite, zabavno bo!
KD I. Grbec - Skedenj priredi FILMSKI MARATON Aljoše Žerjala. V soboto, 16. t. m., ob 20.30 vas vljudno vabimo na 2. .VEČER FILMOV: Mexico 68, Sončna pot (Samarkand), Zemlja Aheme-nidov (Iran), Kamnita knjiga (Peru), Moskva 80. '
PD Slovenec Boršt - Zabrežec in KD I. Grbec - Skedenj priredita v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Borštu MAJSKI KONCERT. Sodelujeta MPZ Slovenec in ŽPZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. Vabljeni!
NŠK - ciklus OTROŠKE URICE. V petek, 15. t. m., ob 17. uri v prostorih NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1, S PAVČKOM V ČENČARIJI bomo preživeli zadnjo urico pred počitnicami.
SKD Barkovlje vabi domačine in prijatelje na praznik 50-letnikov, ki bo v nedeljo, 24. t. m. Za informacije tel. v večernih urah na št. 415797.
razna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča obiskovalce tečaja za vrtnarstvo, da odpade načrtovani izlet v hrvaško Istro.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v petek, 15. t. m., predavanje na temo ŽIVČNA CELIČA, OD ODKRITJA DO DANAŠNJIH RAZISKAV. Zanimivo in aktualno temo bo ob-ravnavaja fiziologinja, univerzitetna prof. Marija Ščuka Kerže. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30.
SKD Primorec - Trebče sklicuje REDNI OBČNI ZBOR jutri, 14. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni!
Slovensko planinsko društvo - Trst
prireja jutri, 14. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., predavanje Stojana Sancina na temo: NOVA ODKRITJA V PODGORSKEM PODOLJU. Predavanje bo s pomočjo diapozitivov.
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca priredi 2. risarski krožek za osnovnošolske 'otroke, ki bo vsako soboto od 23. maja do 6. junija. Vpisovanje in informacije dobite po telefonu na št. 228333.
mali oglasi
HRASTOVA DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 21. uri.
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
V	NABREŽINI prodam 4-sobno stanovanje. Za informacije tel. na št. 200144 v popoldanskih ali večernih urah.
IŠČEMO vajenko za manufakturno trgovino, sezonsko delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Sezonsko delo«.
PRODAM harmoniko 120 basov znamke PIATANESI SUPER MUSETTE skoraj novo. Tel. na št. 0481/20002 v večernih urah.
20-LETNO dekle z znanjem strojepisja išče katerokoli zaposlitev. Tel. 827411.
V	SAMATORCI št. 1 je odprl osmico Renato Pieri. Toči belo in črno vino.
PRODAM krasno vilo v Repnu s 1100 kv. m vrta. Tel. 228390.
16-LETNO DEKLE išče delo, po možnosti kot frizerka ali pa katerokoli zaposlitev. Tel. na št. 208729.
SLOVENSKI PAR išče v najem 2-3-sob-no stanovanje v mestu ali okolici. Tel. od 13.30 do 15. ure na št. 200165.
UGODNO PRODAM 20 kv. m še nepolo-ženega hrastovega parketa. Tel. na št. 822103.
V	SOVODNJAH (vas) je odprl osmico Franc Lukman.
PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica.
PRODAM čistokrvne mladiče kraškega ovčarja, odličnih staršev. Tel. na št. 211468 od 14. do 15. ure.
PRODAM vilo z vrtom v centru Opčin. Tel. 211254 v popoldanskih urah.
DAJEM v najem krasno opremljeno stanovanje v vili na Opčinah. Tel. 228390.
TROSOBNO stanovanje s kopalnico, z razgledom na morje, v starejši stavbi pri Sv. Jakobu, vseljivo v teku leta, ugodno prodam. Tel. 52277 ob urah obedov.
menjalnica
12. 5. 1987
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling____
Irski šterling ....
Danska krona_____
Grška drahma .. Kanadski dolar .
1280,—	Japonski jen.................... 8.50
720.—	Švicarski frank ............ 875.—
213.—	Avstrijski šiling............. 101.50
637.—	Norveška krona ............. 191.—
33.80	Švedska krona............... 204.—
2120.—	Portugalski eskudo........J. 8.50
1900.—	Španska peseta.................. 9.50
188.—	Avstralski dolar ........... 870.—
9.—	Debeli dinar...................  1.85
940.—	Drobni dinar..................... 1.85
Df*ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Goriška zbornica za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo
17. SEJEM ZA VZHOD GORICA, 9.-17. maja 1987
Goriško sejmišče je v teh dneh spet v ospredju zanimanja prebivalcev Goriške pa tudi ljudi iz sosednih tržaške ter videmske pokrajine in tudi krajev na jugoslovanski strani državne meje. V paviljonih in na prostem tik poleg mosta čez Sočo med Gorico in kočnikom, 200 razstavljalcev iz naše dežele, iz sosednih, ter iz Jugoslavije in Avstrije, prikazuje izdelke, ki utegnejo zanimati širšo publiko.
Goriški sejem ESPOMEGO je v sedemnajstih letih, odkar so ga prvič pripravili, nekoliko spremenil svojo podobo. Resnici na ljubo lahko rečemo, da je bil vedno namenjen široki publiki. Nekaj deset tisoč obiskovalcev vsako leto je ta namen prireditelja, t.j. Goriške trgovinske zbornice, tudi opravičil. V prvih letih so goriš-kemu sejmu dodali naslov »Sejem za Vzhod«. To zato ker je na sejmišče prihajalo veliko obiskovalcev in kupcev iz sosednih jugoslovanskih krajev. Zaradi gospodarskih težav v sosedni državi se je število obiskovalcev iz te polagoma zmanjšalo. Goriški sejem ESPOMEGO pa kljub vsemu ohranja svojo specifiko.
V zadnjih letih prevladujejo obiskovalci iz italijanskega področja.
Sejem pa je spremenil svojo podobo iz dveh razlogov. V prvih letih uspeš-
nega vodenja so poleg italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih razstavljalcev tu bili tudi Poljaki, Madžari, Čehi, Romuni. Upali so, da bi tudi tem potom prodrli na italijanski trg. Le nekaj tega se je ohranilo. V kasnejših letih je prišlo do prepogostih zamenjav v upravljanju sejma. Zaradi tega je ta nekaj let zdrknil na precej nizko stopnjo. Na sejmu so prevladovali kramarji-
Vsega tega sedaj ni več. Trgovinska zbornica je direktno prevzela vodenje sejma. Ustanovila je svojo posebno družbo. Ta se poslužuje specializiranega osebja. V letu in pol dni se je podoba sejmišča spremenila na bolje. To ne velja le za sedanji sejem Espomego, ki je najobsežnejši, marveč za vse druge specializirane sejemske prireditve. Že tradicionalnim, ki so marsikdaj podobne tistim, ki jih prirejajo na drugih sejmiščih dežele, v Vidmu, Trstu in Pordenonu, so lani na jesen kot prvi in edini priredili sejem mode. Imeli so velik uspeh. Ta jih je opogumil, da imajo letos na programu dva modna sejma. Spomladanskega, ta je že bil, na katerem so prikazovali spomladansko in poletno modo, ter jesenskega, na katerem bodo prikazovali jesensko ter zimsko modo.
Modni sejem bo v drugi polovici septembra. V začetku novembra bo se-
<'•><> ^
jem Ambiente o opremi stanovanja in uradov ter salon antikvariata. V decembru pa bo kmetijski sejem.
To so prireditve, ki jih prireja sejemska ustanova. Poleg teh pa so na vrsti še nekatere druge, ki jih prirejajo zasebniki.
Na sedanjem sejmu podjetniki ponujajo obiskovalcem stvari, ki tem prav pridejo pri nakupu športne opreme, opremi stavbe, nakupu marsikatere stvari, ki je v stanovanju koristna.
Povedali smo, da na sejmu sodelujejo tudi podjetja iz Jugoslavije tpr Avstrije. Kar se slednjih tiče je tudi kot vsako leto prisotna Turistična zveza Koroške, ki ponuja obiskovalcem obilo propagandnega gradiva o tej naši severni sosedi. Jugoslovani pa so leto posebno pozornost posvetili turistični propagandi. V njihovem okusno pripravljenem paviljonu je obilo propagandnega gradiva o letoviških krajih v Sloveniji, o toplicah, o Zagrebu, kjer bo letos univerziada in'o krajih ob slovenski ter hrvaški obali Istre.
O turizmu bo govora tudi v soboto, ko bo na vrsti posvet o temi »Razvoj jadranskega navtičnega turizma«, na katerem bodo sodelovali italijanski, jugoslovanski, grški, nemški in avstrijski strokovnjaki.
M Banca Agricola <=« aGl ) Kmečka banica r.z.zo.j.
GORICA — Tel. 0481/31811 Telex: 460412 - 461239 AGRBAN
VAŠ OSEBNI SODELAVEC V TUJINI IN DOMA,
KI VAM NUDI STROKOVNE, UČINKOVITE USLUGE NA BLAGOVNEM IN FINANČNEM PODROČJU
©
GLOBTRADE s.p.a.
Export - Import
Sedež: 34170 Gorica, Korzo Italia 75 Telefon: 0481/33307-33910-34011 Telex: 460555 GLOBTR I
KOVINARSKA DELAVNICA KLEPARSTVO
Franc Čavdek
SOVODNJE Malnišče 10 - Tel. (0481) 882450

IMPORT - EXPORT
Sedež:
GORICA
Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. (0481) 34763 - 84776 Telex: 460655
Filiala: TRST
ZAŠČITNA SREDSTVA ZA POLJEDELSTVO KEMIKALIJE IN BAZNA KEMIJA
teknois
ARCADIA
Vam predstavlja
ZUNANJA LESENA OHIŠJA TVRDKE
Prisotni smo na Espomegu v paviljonu A
*5i
hoblei
UL. 24. MAJA 41 BRAČAN (KRMIN)
Na 17. ESPOMEGU si lahko ogledate:
AUSTIN MINI
AUSTIN METRO
AUSTIN MAESTRO
AUSTIN MONTEGO
ROVER 1300 - ROVER 1600
LAND ROVER - RANGE ROVER
ter
NOVO ROVER SERIJA 800
AUSTIN ROVER
ZASTOPSTVO ZA GORICO IN POKRAJINO
Ul. Nizza 15 - Tel. 0481/83923 - GORICA
VAS VABI NA OGLED AVTOMOBILOV ZNAMKE AUSTIN ROVER NA ZUNANJEM RAZSTAVNEM PROSTORU
ISTIM ROVER
V zadnjem času precej pomoči sejmom v Gorici
Deželna ustanova za razvoj obrti ESA podpira razstavno dejavnost obrtnikov
Deželna ustanova za razvoj obrti ESA je v zadnjih dveh letih prodorne-je kot prej segla na področje reklami-zacije obrtnih izdelkov. V deželi Furlaniji Julijski Krajini je več kot 30.000 obrtnih delavnic, v katerih je zaposlenih nad 100.000 ljudi. Okrog dvajset odstokov delovne sile v FJK je zaposlenih v obrtnih dejavnostih.
Sem sodijo seveda male obrtne delavnic, v katerih je zaposlen edinole lastnik. Imamo pa vrsto obrtnih obratov, ki mejijo na rob male industrije. V široki paleti obrtnikov sodijo tudi tisti, ki izdelujejo razne umetniške izdelke. Ti gredo dobro v prodajo, še zlasti med turisti, ki potujejo skozi naše kraje. Seveda pa je lep obrtni izdelek dobrodošel tudi v naši hiši.
V stolpu Vile Manin v Passarianu ima ESA svojo prodajno trgovino takih izdelkov. Predsednik ESA Fales-chini je napovedal, da nameravajo take trgovine odpreti tudi v Trstu in Lignanu. Lani so na Trbižu in v Ligna-nu, kasneje pa tudi pod oboki Vile Manin, obrtniki pokazali kako delajo v svojih delavnicah. V Vili Manin bodo v kratkem odprli nekaj delavnic, kjer bodo obrtniki artikle izdelovali pod očmi turistov.
ESA pa skrbi čedalje bolj tudi za razstavno dejavnost. Obrtnikom, ki pokažejo svoje izdelke na raznih sejmih, daje precej denarne podpore. Na milanskem sejmu je bila lani velika razstavna prireditev obrtnikov iz vse Italije z naslovom Mercatus. ESA iz naše dežele je bila tam prisotna z izdelki številnih obrtnikov. ESA je prisotna tudi na tujih sejmih, največ pa seveda na sejemskih prireditvah v naši deželi, tako v Trstu, Vidmu, Pordenonu kot Gorici.
Tudi na sedanjem ESPOMEGU je ESA prisotna s svojim paviljonom, v katerem, so razstavljeni obr-
tno—-umetniški izdelki nekaterih obrtnikov. ESA pa je dala podporo tudi drugim obrtnikom, ki so karkoli razstavili na goriškem sejmu.
Deželna ustanova za razvoj obrti je v zadnjem času nudila več sodelovanja goriškim sejemskim prireditvam. To se je pokazalo še zlasti lani jeseni in letos spomladi, ko sta Ustanova za goriško sejmišče in ESA skupno priredili Flash Moda, sejem mode. V obeh primerih so na teh sejmih bili prisotni obrtniki iz vseh štirih pokrajin. Predvsem modni kreatorji, ki so pokazali veliko modelov ženskih in tudi moških oblačil. Sodelovali so tudi frizerji. Razstavljeni pa so bili tudi izdelki usnjarjev, zlatarjev, urarjev in še veliko drugih obrtnikov.
Nekoč so obrtniki bili nekako zapuščeni. Delali so v temnih delavnicah. Dandanes je obrt zelo pomeme-ben gospodarski faktor. Še posebej v tem času, ko je velika industrija v
škripcih, to je še posebej vidno pri nas, ko avtomatizacija, ki je vdrla tudi v tovarne, zahteva bolj kvalificirano delovno silo, vendar v veliko manjši meri kot nekoč, obrtna dejavnost kaže, da je živa, žilava, da je zmožna premagati kakršnokoli krizo, da je zmožna zaposlovati mlado delovno silo. Mladi, ki imajo danes večjo izobrazbo kot nekoč, ki so zelo kvalificirani, so to dobro razumeli, in se v vedno večjem številu oprijemajo obrtne dejavnosti.
Na raznih sejmih smo tu pa tam videli tudi razstavljene izdelke nekaterih slovenskih obrtnikov. Prav bi bilo, da bi se s tako dejavnostjo ukvarjalo še več naših obrtnikov, tudi v okviru delovanja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki ima z ESA zelo dobre stike že dolgo vrsto leto. Pred kratkim se je predsednik ESA Faleschini prav o tem pogovarjal z našimi gospodarstveniki na sedežih SDGZ v Trstu in Gprici.
ALPEK
s. r. I.
IMPORT —EXPORT
34170 GORICA Ul. Alviano 56
Tel.: (0481) 30116 - 31041 Telex 460201
GORICA — Korzo Italia 76	Tel. 81032
STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE REGISTRATORJI SVVEDA

•	STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO:
float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd.
•	STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE
•	LASTNA PROIZVODNJA:
izolacijska stekla, silikonska tesnila
UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA
34070 Sovodnje (GO) Čase Sparse 76 Tel. (0481) 20181 Telex 460639 IMSAGO I
europaper.
PROIZVODNJA IN TRGOVINA PAPIRNATIH IZDELKOV
Ul. delPIndustria 6 — 34170 GORICA Tel.: 0481/20985 - 21975 - Telex: 461156 PAPER I
KONZORCIJ
gometal
GORICA — Korzo Italia 205 Tel. 32980 - 87042 Telex 461152 GOETAL
KOOPERACIJE - IMPORT - EXPORT
M. C AIIS ER ^rir-Gorica
Razstavljamo na ESPOMEGU v paviljonu B.
Videli in preizkusili boste naše superavtomatične in kompjuterizirane pletilne stroje najbolj priznanih znamk
TOMOS
•	Motocikli
•	Izvenkrmni motorji za čolne
•	Motorne črpalke
•	Motorji za industrijsko
in drobno kmetijsko mehanizacijo
GORICA
Ulica S. Michele 334 — Tel. 21621 / 21622
C.I.S.A.A.
commercio intermediazione sviluppo alto
adriatico
mednarodna trgovina in razvoj v severnem jadranu
TRST
Ul. S. Caterina 1
Tel. 040 - 631333, 630444
Telex: 460505 I
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE

S.R.L.
GORICA — Ul. D. D’Aosta 180
Tel. (0481) 34630 - 34675 - 22351 (avtomatska centrala) - TELEX: 460107 LAGORII
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posvet o trgovanju med EGS in Vzhodom
Obmejna trgovina ima veliko vlogo v menjavi med Italijo in Jugoslavijo
Zastopnik Gospodarske zbornice Slovenije Aljoša Mrak je na posvetu o gospodarski menjavi med državami Evropske gospodarske skupnosti in vzhodnimi deželami na goriškem sejmišču ESPOMEGO orisal razsežnosti gospodarske menjave med Italijo in Jugoslavijo, še posebej z ozirom na razvoj sodelovanja v obmejnih krajih. Izvoz ter uvoz se nekako krijeta. 960 milijonov dolarjev je letno uvoza v Jugoslavijo iz Italije, 900 pa izvoza. Poleg tega je čedalje več medsebojnih naložb, sodelovanje pa se kaže tudi v prometu, v turizmu in še marsikje. Vendar pa ta obsežna blagovna menjava že nekaj let stagnira iz raznoraznih razlogo, predvsem birokratske narave. To so razni vladni odloki. To pa ni v korist ne ene ne druge države, kar je bilo razločno povedano na lanskem posvetu mešanih gospodarskih zbornic v Portorožu.
Veliko je sodelovanja v obmejnih območjih, kjer se gospodarstveniki poslužujejo predpisov obmejnih sporazumov. V tem okviru je veliko sodelovanja med goriško Trgovinsko zbornico na eni strani ter Gospodarsko zbornico Slovenije in tisto medobčinsko za Severno Primorsko v Novi Gorici. Velik delež v tem sodelovanju, je še poudaril Mrak, imajo slovenski gospodarstveniki v našem zamejstvu.
Creditanstalta, ene najmočnejših avstrijskih bank, je na tem posvetu povedal, da je Avstrija pomemben partner v trgovini z Vzhodom. Njegova banka ima podružnice na Madžarskem in Češkoslovaškem, v kratkem bo odprla podružnico v Moskvi. Creditan-stalt opravlja približno eno tretjino-
Prilogo pripravil
ALEX AVALTRITSCH
vseh finančnih poslov med Avstrijo in vzhodnimi deželami. Avstrijcem leži, da bi se približali Evropski gospodarski skupnosti.
Dr.Mario Frontoni, zastopnik italijanskih gospodarskih zbornic pri EGS v Bruslju, pa je obrazložil stike med EGS in SEV, to je gospodarsko skupnostjo vzhodnoevropskih držav. Frontoni je povedal, da je po letih zaprtja v zadnjem času, zaradi novosti v So—vjetski zvezi, prišlo do neposrednih stikov med funkcionarji EGS in SEV. Še zlasti v lanskem letu so bili
stiki zelo plodni. Pripravljajo se splošne pogodbe med EGS in Romunijo ter tudi z Madžarsko in Češkoslovaško.
Sedanji pogovori bodo brez dvoma pripomogli k odpravi dosedanjih ovir v trgovanju med državami dveh gospodarskih skupnosti. To pa bo pripomoglo k veliko večjemu trgovanju med državami Zahodne in Vzhodne Evrope. Italija je v tem že angažirana. Tudi naša dežela, saj imamo velika furlanska podjetja, ki veliko trgujejo z deželami Vzhodne Evrope in tam gradijo tudi kompletne tovarne.
MTOSSd
UVOZ - IZVOZ	NOVOST: steklena zavesa
Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zaveso niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali notranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem.
Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do +13°C pridobiva toploto; poleti, ko se temperatura dvigne nad + 15°C, pa toploto oddaja, S tem omogoča energetski prihranek.
Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala primerno, da steklene zavese uporabljajo tudi na vozilih kot so avtobusi, vlaki itd.
TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL.: 040/232243 - 232244
GORICA 9.-17. MAJ
PROGRAM PRIREDITEV
DANES, 13. maja
— Srečanje z delegacijo gospodarstvenikov iz Srbije.
ČETRTEK, 14. maja
— Dan Avstrije.
PETEK, 15. maja
— Dan Jugoslavije.
Ob 18.30	— Koncert orkestra CHRISTIAN.
SOBOTA, 16. maja
— Letna skupščina »Mednarodnega odbora za navtiko in navtični turizem na Jadranu«.
Ob 9.30	— Mednarodni posvet na temo »Razvoj jadranskega navtičnega turizma: proble-
mi, predpisi in storitve«.
Sodelujejo razpravljala iz Avstrije, Nemčije, Grčije, Jugoslavije in Italije.
NEDELJA, 17. maja
— 2. srečanje goriških pekov.
Ob 18.30	— Koncert godbe na pihala.
URNIK: ob praznikih in predprazničnih dneh od 10. do 21. ure ob delavnikih od 15. do 21. ure.
VSTOPNINA: 3.000 lir.
	
	MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale:	
MILAN	Sedež: Miramarski drevored 3
GORICA	Telefon: (040) 417831/5
FERNETIČI	Telex: 460140 CENTTS I
	Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi,
	aviopromet, suhozemski transport
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU
ALPE - ADRIA
TRST — Ulica Filzi 10
REŠIM
ZASTOPSTVA
UVOZ
IZVOZ
34133 TRST — Ulica Cicerone 8 Telefon: (040) 61241 - 6T478 - 62112 - 62995 P.P. 101 — Telex: 460561
FILIALA: 34170 GORICA — Korzo Italia 202 Telefon: (0481) 30840
Co <1» IR.
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D. Z O. Z. — UVOZ - IZVOZ
TRST - Ulica Geppa 9 Telefon: 69316 - 69558 - 61579 Telex: 460559 - PP 185
Filiala GORICA: Trg Martiri per la Liberta d’ltalia 5
Veneta
import - export
Pizzi Rita
TRGOVINA NA DEBELO
IN ZUNANJA TRGOVINA
Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI
TRST — Ul. Mazzini 18
Telefon (040) 65946 — Telex: 461030 VENETA I
COMAGRA s.r.i.
Commerciale agricola
IZVOZ-UVOZ
KMETIJSKIH PROIZVODOV
Sesljan 41/D - 34019 Trst Tel. 040/299415, 299042 - Tx.: 461201
ssir
EDITOMALE STOPA TRIESTINA Spa ZALOŽNIŠTVO TOŽAŠKEGA TISKA d.il.
34137 - ITALIJA - UL. DEI MONTECCHI 6 Tel.: 040/764310 - 726629 - Telex: 460270 EST I
FILIALA GORICA - UL. XXIV MAGGIO 1 Tel.: 0481/33324 - 32638 - Telex: 460366 EST GO
KOMERCIALNI SEKTOR:
izvoz - uvoz:
□	repromateriala za grafično, kartohažno in papirno industrijo O grafičnih storitev,'časopisov
□	splošnega blaga v okviru avtonomnih računov TRSTA in GORICE
Velika ponudba krajev ob morju in v gorah
V jugoslovanskem paviljonu letos velika pozornost posvečena turizmu
Obisk v Zagrebu ob univerziadi
V prejšnjih- letih so jugoslovanski gospodarstveniki na goriškem sejmu ESPOMEGO razstavljali najrazličnejše blago. Predvsem je bilo to blago široke potrošnje, tako, ki ga lahko kupiš v trgovinah na sosednem jugoslovanskem območju. Sadni sokovi, vina, žgane pijače, mineralne vode, itd, so se udomačile v hišah prebivalcev italijanskega območja ob meji. Velikokrat te proizvode najdemo tudi v italijanskih trgovinah.
Poleg tega pa kupce iz našega obmejnega območja zanimajo izdelki iz usnja, iz kristala, obrtni izdelki. Vse to dobiš v jugoslovanskih trgovinah. Marsikdaj pa ti pogled na lepo razstavljeno blago na sejmu vzbudi zanimanje za te izdelke.
Večkrat so na goriških sejmih razstavljali tudi obrtniki ter industrijska podjetja.
Vsakokrat pa je bil prisoten jugoslovanski turizem. Kraji v slovenskih gorah, kopališča ob slovenski in hrvaški obali, jugoslovanska mesta, toplice. Vse to privablja leto za letom veliko ljudi iz Italije, tako Slovencev kot Italijanov.
Letos so Jugoslovani turizmu posvetili še posebno pozornost. Bodisi ker so tako vzdolž jadranske obale zgradili več novih objektov, hotelov in marin, bodisi ker bo letos v Zagrebu velika športna prireditev, Univerziada.
Zaradi tega je kar prav, da sta Gospodarski zbornici Slovenije ter Hrvaške letos turistični reklami posvetila največ pozornosti na goriškem sejmu. Prav tako delajo letos Jugoslovani tudi na drugih sejmih v Italiji. Znano je namreč, da je turist iz Italije tisti, ki največ potroši, veliko več kot nemški turist.
Letošnji jugoslovanski paviljon je zelo okusno urejen. Zdi se, da si nekje na prostem, v naravi. To je tudi razumljivo, saj je danes veliko zanimanja za čisto naravo. Tudi v jugoslovanskem paviljonu na Espomegu na to opozarjajo. Ponujajo ti vrsto turističnih prospektov, ki so iz leta v leto lepši, vablivejši.
Vrh vsega pa imaš v jugoslovanskem paviljonu tudi vrsto obrtnih izdelkov, lepih izdelkov, takih, ki jih najbrž ne dobiš v katerikoli trgovini s spominki.
Seveda ne manjkajo drugi industrijski izdelki oziroma prehrambeni pridelki.
Vse to o čemer smo doslej pisali je namenjeno široki potrošnji. Tem je treba dodati tudi ustanove ter podjetja, ki skrbe za koordinacijo in tudi za uvozno izvozno dejavnost.
Za razstavo na goriškem sejmu ESPOMEGO so poskrbele Gospodarski
zbornici Slovenije ter Hrvaške, Medobčinska gospodarska zbornica v Novi Gorici, Center za turistično propagando pri GZ Slovenije. Sodelujejo pa podjetja Primex iz Nove Gorice, HIT — Hoteli, igralnica in turizem iz Nove Gorice, Kompas Jugoslavija—Bovec, Hotel Eta iz Cerkna, Turistična agencija Avtopromet iz Nove Gorice, TTG - Slovenijaturist iz Nove Gorice, Bled in Bohinj, Emona Globto-ur iz Ljubljane, Hotel Centroslavija iz Tolmina, Emona Hoteli iz Ljubljane, Agraria iz Brežjč, Kovinoplastika iz Domžal, Alpina Žiri, Rog iz Ljubljenje, Dom iz Ljubljane, Postonjska jama,
Elan iz Begunj, Pivovarna Union iz Ljubljane, Umetnokovinska obrt iz Krope, Mlinotest iz Ajdovščine, Šampionka iz Renč, MIP iz Nove Gorice, KK Vipava iz Šempetra, Čipka iz Idrije, KZ Goriška brda iz Dobrovega, Ti-mav iz Kopra, Jadran iz Sežane, Fructal iz Ajdovščine, Droga iz Portoroža, ETA iz Kamnika, VINO-Koper, TOP Portorož, Meblo iz Nove Gorice, SGP Gorica, Goriške opekarne iz Bukovice, Turistična zveza iz Zagreba, Nišek-sport iz Niša, obrtniki Mojca Jemec iz Škofje Loke, David in Branka Škrlj iz Pr-vačine in Ciril Stojko iz Ajdovščine, Srečko in Mitja Porenta iz Škofje Loke.
FARCO
FINE CHEMICALS
s.r.l.
34132 - TRST
Ul, del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012 Telefax: 040/69490
KEMIJA
FARMACEVTIKA
FILIALA GORICA:
Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769
kmeCko-delavska hranilnica
IN POSOJILNICA V SOVODNJAH
Banka na uslugo
vsem domačim operaterjem
Sovodnje ob Soči (GO) Tel. (0481) 882155
OMNIACOMMERCE
di S. Savarin
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
TRST, Ul. F. Severo 21
tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176
FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213
m STIČIŠČU DVEH NARODOV, DVEH KUL TUR, DVEH DEŽEL
PRll\AEX-PRIMORJE EXPORT nova gorica p.o. Jugoslavija
65000 NOVA GORICA VIPAVSKA CESTA 13
TELEFON: (065) 26411 TELEX: 34324 PREX YU TELEFAX: (065) 26265
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO PRIMEX - PRIMORJE EXPORT S SEDEŽEM V NOVI GORICI, TIK POLEG MEDNARODNEGA MEJNEGA PREHODA ROŽNA DOLINA, JE BILA USTANOVLJENA LETA 1949 KOT IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE, KI JE SKRBELO ZA BLAGOVNE TOKOVE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU. PRAV S POMOČJO PRIMORJA EX-PORT JE STEKLA PRVA MENJAVA MED DRŽAVAMA. V KASNEJŠIH LETIH SE JE DEJAVNOST PRIMORJA EXPORT RAZŠIRILA NA SVETOVNI TRG, KJER JE DANES Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI, DOBRO ORGANIZACIJO, STROKOVNIMI KADRI IN SODOBNO RAČUNALNIŠKO ZASNOVANIM INFORMACIJSKIM SISTEMOM SPOSOBNA TUJIM IN DOMAČIM PARTNERJEM OPRAVITI CELOVITE STORITVE V ZUNANJETRGOVINSKEM PROMETU.
—	KOMPLETNE IZVOZNE IN UVOZNE STORITVE V MALOOBMEJNEM IN REDNEM PROMETU
—	ZASTOPANJE TUJIH FIRM IN KONSIG-NACIJA
—	MEDNARODNA ŠPEDICIJA
—	INŽENIRING
—	LASTNA PROIZVODNJA BLAGA ZA IZVOZ
—	RAČUNALNIŠKO ZASNOVANI INFORMACIJSKI SISTEMI
—	MEDNARODNI TRANSPORT
—	SKLADIŠCNO-MANIPULATIVNA DEJAVNOST
—	PROMETNO-AGENCIJSKI POSLI V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU NA RELACIJI VZHOD-ZAHOD
—	KONZULTANTSKE STORITVE IN DRU-'GE DEJAVNOSTI VIŠJIH OBLIK GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
—	PREDSTAVNIŠTVA: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, SKOPJE, MARIBOR, TOLMIN, BOLOGNA, AMAN
ti in morje
vojko colja
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Sončne in senčne strani gumenjakov s trdim dnom
Le 7% žensk med izvoljenimi v italijanski politični areni
Pred dobrimi 24 leti je britanski admiral Hoa-re sprožil zamisel o napihljivem čolnu s trdim, plastičnim dnom, ki bi varno plul tudi v najtežjih vremenskih pogojih. . Zamisel pa se ni obnesla, saj je v bistvu ostala omejena na vojaške kroge. Ti gumenjaki so bili namreč težki in nepraktični za civilno rabo. V začetku osemdesetih let so ta plovila predvsem po zaslugi italijanskih obratov prodrla tudi na zasebno tržišče. Proizvajalci so namreč ugotovili, da lastniki večjih gumenjakov (nad 4 metre) v glavnem ne razstavljajo svojih napihljivih čolnov, temveč jih stalno držijo na prikolicah. V takih primerih bi bilo torej boljše imeti močnejše plovilo, kot so gumenjaki z lesenim ali napihljivim notranjim gredljem.
Začetni poskusi so bili spodbudni. Hibridni gumenjak je vzbudil zanimanje, da so obrati postopno razširili ponudbo. Nedvomno imajo gumenjaki s plastičnim dnom boljše plovne značilnosti od klasičnih napihljivih čolnov predvsem pri večjem vzvalovanju, saj v bistvu združujejo značilnosti pravega gliserja in gumenjaka. Plovba je torej varnejša in suha, ker je dno »čistejše«, gumenjak lažje zaglisa, da bi lahko rabili nižjo motorizacijo, če ne bi večja teža te prednosti izenačevala. Trdnejša Struktura omogoča namestitev močnejših motorjev, kar ni bilo pri klasičnih gumenjakih vedno uresničljivo. Povsem razumljivo lahko v takih primerih do skrajnosti obremenimo plovilo z dodatnim gorivom in opremo, kar omogoča v bistvu daljša križarjenja. Na plastično dno med drugim lahko pritrdimo najrazličnejšo opremo vključno z roli barom, na katerega lahko dovolj visoko namestimo pozicijske luči.
Revni gumanjak se tako spremeni v dostojno plovilo, ki bo z dodatnim malim krmnim motorjem z vlečnim vijakom lahko kljubovalo v izrivni plovbi skoraj vsem poletnim nevihtam.
Ob tem se seveda samo po sebi zastavlja vpjašanje, ali se nakup hibridnega gumenjaka s
trdim dnom splača. Do sedaj smo v glavnem navajali prednosti, sončne strani, a taki gumenjaki skrivajo tudi precej senc. Kot prvo naj navedemo, da so od 10 do 20 odstotkov dražji'od navadnih napihljivih čolnov. Kot drugo je treba navesti sumljivi podatek, da so te hibride poslali na trg, ko je bil ta v bistvu nasičen in so imeli italijanski obrati precejšnje težave s francosko in nemško konkurenco. Vsaj pri začetnih modelih so bili spoji med plastiko in platnom nezanesljivi. Upoštevati je namreč treba precejšnje raztezne razlike med plastičnim dnom in platnenimi deli. Te pomanjkljivosti so baje v novejših modelih odpravili, a še vedno obstaja upravičen sum, da bi z leti prišlo do okvar na spojih. Pri tem je zanimiv podatek, da so svetovno znane evropske firme skrajno previdne do te novosti in imajo v bistvu le nekaj profesionalnih modelov večjih razsežnosti s trdim dnom, da v glavnem nadaljujejo s proizvodnjo klasičnih napihljivih čolnov. Italijani pa so se dobesedno zagnali v to novost, da že proizvajajo te hibride pod štirimi metri dolžine, kar je seveda skrajno vprašljivo. Pri manjših čolnih so prednosti plastičnega dna skoraj nezaznavne, med vsemi sencami pa ostane predvsem dejstvo, da niso taki čolni razstavljivi, da jih torej ne moremo spraviti v avtomobilski prtljažnik, zaradi teže pa je prevoz na strehi avtomobila skrajno vprašljiv.
Če torej povzamemo dosedanje ugotovitve, lahko mirne duše trdimo, da lahko večina nedeljskih kapitanov ostane kar pri starih gumenjakih. Za tiste redke izbrance, ki se pustolovsko podajajo na daljša križarjenja z gumenjaki, pa so lahko sedanji gumenjaki s plastičnim dnom zanimivi, vsekakor pa naj ne nasedajo ekonomski propagandi in raznim prospektom tovarn, raje naj se pozanimajo pri tistih, ki imajo tak gumenjak vsaj dve sezoni, saj se po prvi napake in pomanjkljivosti navadno ne opazijo.
»Spol sedmih odstotkov«. Oznaka ne zakriva nikakršnih spolno-erotičnih skrivnosti, temveč številčno ponazarja prisotnost žensk v italijanskih voljenih telesih. Glede na tako očitno nesorazmerje je upravičeno govoriti o ženski neprisotnosti v italijanski politični areni, ki je še vedno izrazito moško in mashilistično obarvana.
Polemike, razprave in analize o vzrokih za skorajda zanemarljivo številčno in tudi vsebinsko prisotnost žensk med izvoljenimi predstavniki italijanskega ljudstva se endemično ponavljajo ob vsakih volitvah. Kajti še bolj zastrašujoč od borih sedmih odstotkov je podatek, da je dosežena mera stara že štiri desetletja. Približno sedem odstotkov je namreč bilo žensk v voljenih telesih tudi leta 1946, ko se je rojevala demokratična republika Italija.
Nedopustno je, so skoraj soglasno izjavile ženske, ki pripadajo raznim političnim strankam in so sodelovale pri sestavi kandidatnih list, da se. v štiridesetih letih sorazmerje ni niti za las spremenilo v korist žensk. Pri tem je treba še upoštevati, so podčrtale z bojevitostjo, ki odlikuje vse ženske, ki se podajo v. ostro italijansko politično areno, da je ženskega spola več kot polovica prebivalstva in seveda tudi volivcev.
Kot je bilo že ob prejšnjih političnih ali upravnih volitvah podčrtano, pa ima tudi ta medalja dve plati. Na eni strani je izvoljenih zelo malo žensk, ker jih tudi med kandidati ni veliko, po drugi strani pa število prejetih preferenc nesporno dokazuje, da se volivke ne odločajo za ženske.
Zato seveda ni rešitev v tem, da bi na kandidatne liste raznih strank uvrstili čim več žensk, dasi bi bil takšen ukrep nujen. Poleg vodstev strank, v katerih žensk skorajda ni, bi bilo treba tudi volivce obeh spolov prepričati, da se odločajo za ženske oziroma da izbirajo ne glede na spol kandidata.
O načinih, kako bi bilo v prvi fazi moč vsaj tehnično premostiti to težavo, je pred vsakimi volitvami precej besedi. Tako sta se tudi tokrat v razpravah pojavila dva že znana predloga: prvi zagovarja prakso, ki se je udomačila v nekaterih severnoevropskih državah, da lahko volivec odda preferenčni glas tudi kandidatu, ki ne nastopa na listi, za katero se je odločil. Drugi pa se ogreva za načelo zagotovljenega števila, se pravi, da bi moralo ženskam pripadati določeno število mest v raznih voljenih telesih.
Ta predlog ne uživa veliko simpatij niti v ženskih vrstah, vendar bi ga lahko po mnenju
nekaterih, med temi je tudi politologinja Gio-vanna Zincone, uvedli kot začasno sredstvo, da se razmerje vsaj nekoliko izboljša. Dolgotrajnejše rešitve je treba po njenem mnenju iskati drugje, oziroma je treba šele »pripravljati teren«. V prvi vrsti bi bilo treba vplivati na »italijanski politični razred«, da ne bi več tako očitno zaostajal za kulturno rastjo celotne družbe. Istočasno bi bilo treba prepričati ženske, da se ne bi proti interesom lastnega spola odločale za stranke, ki niso dovzetne za težnje ženskega dela družbe.
Odločujoče je nadalje še dejstvo, pravi Giuli-ana Zincone v krajši študiji, da se v italijanskem ženskem gibanju ni uveljavilo načelo o nuji prisotnosti, zato tudi posameznice ali skupine ne sklepajo nikakršnih dogovorov, kar se je v drugih državah obneslo. Pri tem je seveda pomemt}-na ženska zavest o skupnih interesih, ki jih je treba zagovarjati tudi preko specifičnih interesov strank.
»Volim za komuniste, ker volim za ženske«. To je volilno geslo članic KPI. Na sestanku parlamentark so sprejele načelo, ki je predvsem želja, da bi s sedmih odstotkov prešli na 50% izvoljenih žensk. Čeprav je bilo na kandidatnih lis-. tah KPI izvoljenih kar 70% vseh žensk, ki so v teh letih prišle v razna voljena telesa, zavzetost ženske komponente te stranke ne bo tako krepko spremenila obstoječega »reda«.
Sicer pa, če malo podrobneje pogledamo v številčne podatke o ženski »neprisotnosti«, ugotovimo, da je v zadnjem času še povprečje sedem odstotkov nekoliko opešalo. Komisija za uveljavljanje enakopravnosti pri predsedstvu vlade je namreč na osnovi podatkov notranjega ministrstva izdelala krajšo študijo za leto 1986. Ob skupnem številu volivk, ki se suče okrog -52%, je v obeh vejah parlamenta, v vseh deželnih in krajevnih svetih vsega 6,5% žensk. V deželnih in pokrajinskih svetih je žensk približno sedem odstotkov, vendar je samo ena ženska predsednica pokrajinskega odbora, ena pa predsednica pokrajinskega sveta. Nepričakovano je ženska prisotnost v občinskih svetih nekoliko nižja, približ--no 6,6%, še nižje, približno 3%, pa je število žensk, ki so jim zaupali mesto župana v eni izmed italijanskih občin (vsega jih je nad osem tisoč).
Zaenkrat še ni znano, koliko žensk so posamezne stranke uvrstile na kandidatne liste. Kljub temu pa ni preuranjena trditev, da junijske politične volitve dosedanjih sedmih odstotkov ne bodo bistveno »popravile«.
današnji televizijski in radijski sporedi
n ram_____________________________
7.20 Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.15	Dokumentarna oddaja: Ouarkov svet
15.00	Šport: mednarodni teniški turnir Italije - moški
17.50	Dnevnik - iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kronike
18.30	Nanizanki: La baia dei cedri,
19.00	L'uomo che parla ai cavalli
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.10	Nogometna tekma: Ajax-Loko-motiv Leipzig (finale za Pokal pokalov, prenos iz Aten)
22.00	Dnevnik
22.10	Nadaljevanka: Časa Cecilia -Ouaggiu gualcuno mi ama
23.10	Filmske novosti
23.15	Športna sreda: vaterpolo SSSR-Italija
0.20 Dnevnik - zadnje vesti
nc rai2	n
11.15	Izobraževalna oddaja: Vzgajati in misliti
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
17.55	Aktualna oddaja: Odprti prostor
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Lhspettore Derrick -La morte di Maria Simka-
19.30	Dnevnik
20.30	Film: Arriva un cavaliere libero e selvaggio (vestern, 1979, r. Alan J. Pakula, i. James Caan, Jane Fonda, Jason Robards, Richard Farnsworth)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio, nato . vremenska napoved
23.45	Šport: mednarodni teniški turnir Italije - moški
PA	RAI 3	1
12.15	Dokumentarna oddaja: Šport v ljudskih igrah
12.45	Izobraževalna oddaja: Poizkusi v fiziki
13.05	Informativna oddaja: Preko kitajskega zidu
13.35	Tečaj ruskega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.30	Informativna oddaja: Stiffelius
16.30	Aktualna oddaja: Vse o nas
17.45	Film: Grattacieli (krim., It. 1942, r. Guglielmo Giannini, i. Renato Cialente, Luigi Pavese)
19.00	Dnevnik
19.35	Informativne oddaje deželnih televizijskih postaj
20.05	Izobraževalna oddaja: L altra faccia di...
20.30	Film: II corvo (1943, r. H. G. Clo-uzot, i. Pierre Fresnay, Ginette Leclerc, Pierre Largua)
21.30	Dnevnik
21.35	Film (2. del) .
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.10	Informativna oddaja: Stiffelius
j	RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Integrali
10.40	Matineja. TV drama: Mišo (avtor Jan Čajanek, r. Jan Makan ml., i. Marjan Slovak, Ana Stomanova, Dušan Jamrih, Stela ČetkoviČ, pon.)
16.45	Tv mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Lutkovna serija: Ko je pomlad -Deklica in zajček (režija in scenarij Jože Bevc, 3. del)
17.55	Japonske pravljice: Čelist Goshu
18.15	Poljudnoznastveni niz: Živalski svet - Tujci sredi našega planeta
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Informativna oddaja: Po sledeh napredka
20.50	Film: Daj še enkrat, Sam (kom., ZDA 1972, r. Herbert Ross, i. Wo-ody Allen, Diane Keaton, Tony Roberts, Jerry Lacy, Susan An-spach)
22.15	Dnevnik
22.30	Videogodba
pH) ~TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30	Dok.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate .
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bosta med drugim naslednja prispevka:
TRST — Problematika šolstva v zamejstvu - slovenske osnovne šole v središču Trsta (pripravil Igor Gruden)
VIDEM — Srbska gospodarska delegacija zaključila obisk v FJK
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: II re del guartiere
20.25	TV dnevnik
20.30	Variete: lo a modo mio
21.45	TVD Vsedanes
21.55	Nogomet: Ajax-Lokomotiv Leipzig (finale za Pokal pokalov)
23.30	Mednarodni plavalni miting
j ijfl CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.10	Risanke
7.50	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nanizanka: Aspettan-do il domani
9.25	Rubrika: Come stai?
10.00	Nanizanka: General Hospital
10.25	Rubrika: Il resto e vita
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia
11.55	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Come ingannare mio marito (kom., ZDA 1962, r. Daniel Mann, i. Dean Martin, Lana Turner)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18:00 Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Glasbena oddaja: Gala Azzurro '87
23.45	Aktualnosti: Eletto-rando (vodi Maurizio . Costanzo)
23.55	Nanizanki: Mississip-pi, 0.55 Sguadra spe-ciale
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Brian,
10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlies Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser
23.10 Film: La truffa (krim., ZDA 1982, r. M. Cim-ber, i. Telly Savalas, Pia Zadora)
0.40 Nanizanki: Ironside, 1.30Switch
f|> ITALIA1_____________
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Un uomo d'azio-ne (vojni, ZDA 1972, r. Marvin Chomsky, i. Ben Gazzara)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,'
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Licia dolce Licia
20.30	Kviz: O.K. Il prezzo e giusto
22.35	Variete: Lupo solitario
23.35	Nanizanke: Ai limiti dell incredibile, 0.30 Toma, 1.30 Simon & Simon
[ fiMil TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper - Top Cat
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
T6.30 Risanke: Gigi, Hurri-cane Polimar, Tran-sformens, Kyashan il superman, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: Male d'amore (dram., Fr. 1974, r, Jean Claude Brialy, i. Romy
Schneider, Nino Ca-stelnuovo)
22.30	Film: Antologia di Toto (Fr. 1978, r. Jean-Louis Commolli)
0.30 Film: La conferenza (dram., V.B. 1969, r. Menahem Golan, i. Norman Wisdom)
% telefriuli
13.30	Nad.:RosadeLejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Dokumentarec: Oceanska dimenzija
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: La šignora e il fantasma
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello ' sulle23
0.30 Glasbena oddaja: Spe-ciale La Grotta
1.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 V objemu gora; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: o razvoju filma v Sloveniji, opoldanska rubrika, mozaik; 13.20 Z letošnje Primorske poje; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice, 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: orkester SF, dir. Lovro von Malačič; 18.00 Kulturni odmevi; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00.	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, .
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert za besede; 21.05 Iz Glinkove opere Ivan Susain; 22.30 Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10
Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi naših narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o... problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji s Stojanom Spetičem in Antoni-nom Cuffarom; 17.35 Primorska poje 87; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka ; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Srečanje s • psihologinjo; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Umetnost; 15.45 Sintonizirani; 16.35 Made in Yu; 17.00 Bubbling; 18.00 High power; 19.00 70. leta; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za. Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; oddaje povezuje glasba.
Na Krasu se nadaljuje odmiranje borovih gozdov
Pojav je posebno opazen v zadnjih tednih
Tretje leto zapored že ugotavljamo, kako propadajo gozdovi na Krasu in kako se sušijo predvsem bori. Odmiranje se nadaljuje in je pojav še posebej opazen v zadnjih tednih. Iz zelenega morja namreč izstopajo rjavkasto in rdečkasto obarvani bori, ki se sušijo.
Jasen znak, da se proces odmiranja nadaljuje. O vzrokih odmiranja je bilo slišati lani in prejšnja leta različna mnenja. Najbolj verjetna se zdi razlaga, da napada borovce posebna glivična bolezen. Prisotnost raznih plinov in drugih snovi v zraku zmanjšuje odpornost drevesnih vrst, in tako povečuje nevarnost širjenja raznih bolezni.
Ni naš namen, da bi ponovno razpravljali, kateri je pravi vzrok odmiranja borov in tudi drugih drevesnih vrst. Pomembno in obenem zaskrbljujoče je že dejstvo, da se proces ni ustavil in da je bilo, vsaj v kolikor smo seznanjeni, narejenega doslej bolj malo za ugotavljanje stopnje onesnaženosti ozračja in tal na ožjem območju Krasa.
Lani so predstavniki nekaterih občin, zlasti z območja goriške pokrajine, dali pobudo za aktivnejši pristop do tega vprašanja. Sestali so se v Doberdobu tudi s predstavniki Kraške gorske skupnosti. Minilo je že kar precej mesecev, vendar je pobuda, kot kaže, naletela na gluha ušesa.
Tako pri Krajevni zdravstveni enoti kakor pri drugih ustanovah, ki bi morale za to poskrbeti.
Znano je, da majhne občine niso v stanju (nimajo namreč strokovnjakov in niti potrebnih instrumentov), da se same lotijo obravnave tega vprašanja. Zadolžitev raznih zasebnih znanstvenih ustanov pa je običajno povezana z nemajhnimi finančnimi bremeni in se zato taka možnost kaže težko izvedljiva.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da so nekatere majhne občine nekaj prvih ukrepov že sprejele. Tako so v So-vodnjah že skoraj pred dvema letoma izglasovali resolucijo. Podoben doku-
ment pripravljajo v Zagraju. Prav ta občina je namreč doslej utrpela največ škode, saj je propadla skoraj polovica borovih nasadov na pobočjih proti Debeli griži, kjer je bilo v prejšnjih desetletjih opravljeno intenzivno pogozdovanje.
Zaradi razsežnosti, ki ga dobiva pojav, je nujen poseg Dežele. Na Deželi se zdi, da vprašanju ne namenjajo potrebne pozornosti. Kaj torej storiti?
Stavka gradbincev
Tudi gradbinci na območju goriške pokrajine so oklicali dvodnevno stavko. Danes dopoldne se bodo zbrali na sindikalni skupščini v Gradišču, v petek pa bo sindikalni shod v Krminu. Sindikat gradbincev postavlja zahtevo po obnovitvi delovne pogodbe. Na Goriškem je v gradbeništvu zaposlenih okrog 1500 delavcev. V sindikat gradbincev (FLC) pa so včlanjeni tudi delavci lesnopredelovalnega sektorja.
Predstavitev skupne knjige treh tržaških avtoric
Tri tržaške literarne ustvarjalke, Irena Žerjal, Nadja Švara in Marija Mislej, so prejšnji dan v Katoliški knjigarni v Gorici predstavile skupno knjigo z naslovom Burja in kamni. O njihovem delu je govorila prof. Marija
Cenda-Klinc. Na predstavitvi knjige se je zbralo nekaj ljubiteljev slovenske pisane besede. S kulturnim programom je sodelovala tudi skupina tamburašev iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala.
V Ajdovščini slovesnost ob 42-letnici ustanovitve prve slovenske vlade
X
Počastitev staroste slovenskih pisateljev, Danila Lokarja
V mesecu aprilu
Rekorden promet čez mejo
Na goriških mejnih prehodih je bilo v mesecu aprilu nadvse živo. O tem pričajo podatki o številu potnikov v obe smeri, ki jih je naštela obmejna policija na vseh mejnih prehodih na Goriškem, na dveh mednarodnih pri Rdeči hiši in Vrtojbi ter na maloobmejnih.
Skupno število potnikov je v aprilu preseglo 830 tisoč, kar, je skoraj celih sto tisoč več kot meseca marca (737 tisoč) še večja pa je pozitivna razlika v primerjavi z aprilom lani (729 tisoč). Nasploh je bil zadnji mesec glede prometa čez mejo skupaj z oktobrom in decembrom lani najugodnejši v zadnjih letih.
Krepko se je aprila povečal mednarodni promet s potnimi listi, ki navadno niha okrog 200 tisoč prehodov mesečno. Tokrat so jih našteli kar 265 tisoč. Svoje so seveda opravili prazniki in velikonočni izleti. Povečalo se je tako število tujih državljanov kot italijanskih, vendar v odstotkih je izrazitejši porast z italijanske strani (okrog 35% več potnikov).
Manj izrazito, a vsekakor solidno je bilo povečanje v maloobmejnem prometu. Našteli so skupno 565 tisoč prehodov, medtem ko so upravičenci z obeh strani v mesecu marcu šli s prepustnico čez mejo nekaj manj kot 530 tisočkrat. Italijanski prepustničarji so šli čez mejo 331 tisočkrat (marca 313 tisoč), jugoslovanski pa 234 tisočkrat (marca 216 tisoč).
Preureditev in uporaba v proizvodne namene celotnega območja predilnice v Podgori je bila predmet razgovora na srečanju, ki je te dni potekalo na sedežu Trgovinske zbornice. Srečanja so se poleg predsednika Zbornice Bevilacgue, župana Scarana in odbornika Del Bena v zastopstvu Goriške občine, udeležili predstavniki vodstva predilnice, družb Friulia Lis in Indus-• vi, sindikatov ter zvez industrij cev, malih industrijcev in obrtnikov.
Govor je bil o načrtu za preureditev celotnega območja, kjer naj bi uredili parcele za razne proizvodne pobude, notranjo cestno povezavo in izboljšali dostopnost. Možnosti za zasedbo razpoložljivih parcel so zadovoljive. Bevi-lacgua je zagotovil prispevek s strani Goriškega sklada, tako da cena zazidljivih površin ne bi smela presegati cen, ki so drugod v pokrajini v veljavi za površine, namenjene proizvodnim dejavnostim. Župan Scarano je zagotovil, da bo Občina skušala v najkrajšem času izdati potrebna dovoljenja za izvedbo lotizacije.
Sindikalni predstavniki so ugodno ocenili načrt, zahtevali pa so, naj birokratski postopek steče brez zamud in kar se da pospešeno, da bi skupaj z rešitvijo finančnih problemov predilnice v najkrajšem času zagotovili začetek izvajanja novih gospodarskih pobud.
Udeleženci srečanja so tudi soglašali s potrebo po intenzivnejših pobudah za dosego podaljšanja izredne dopolnilne blagajne za bivše delavce podgorske tekstilne tovarne.
Hidrogeološka študija
Briška gorska skupnost je financirala izdelavo hidrogeološke študije o gričevnatem območju goriške občine.
Ajdovščina v maju je skupni naslov različnih proslav in prireditev, ki jih imajo v tem mesecu v središču Gornje Vipavske doline. Osrednja svečanost je bila v soboto, ko so se v dvorani prve slovenske vlade sestali delegati (svetovalci) te občine, družbenopolitični delavci in drugi gostje, ter obudili spomin na ustanovitev vlade. Ta je bila ustanovljena 5, maja leta 1945 prav v Ajdovščini, s čimer je bil položen nov temelj k oblikovanju slovenske državnosti. Vlada naj bi upravljala vso Slovenijo s Trstom in Gorico, toda ti mesti sta po znanih dogodkih in iz znanih razlogov pozneje pripadli Italiji-
O vladi ter njeni zgodovinski in sedanji aktualnosti je govoril predsednik občine Ajdovščina Silvester Čotar. V svojem govoru je obravnaval tudi družbenogospodarsko stanje in razvojne možnosti Gornje Vipavske doline. Sedaj Ajdovščina s preko 8 tisoč zaposlenimi delavci in uslužbenci spada med srednje razvite občine v Sloveniji. V prihodnje želijo, da bi se z razvojem gospodarstva v domači občini lahko zaposlilo tudi tistih okoli 1.200 do-
Študijo je izdelal geolog dr. Benno Pellicciari, pred kratkim pa so gradivo tudi uradno predali predstavnikom goriške občine.
Območje med Jazbinami, Kalvarijo, ter med Oslavjem in Štmavrom ter mestom je na splošno, z geostatičnega vidika, dokaj solidno. Pojav usadov in drsenja tal je omejen.
Gradivo bodo zdaj preučili v pristojnih občinskih komisijah. Občina Gorica pa naj bi prevzela tudi naloge za koordinacijo posameznih posegov.
Študijo sta predstavnika Briške gorske skupnosti, predsedsednik Corsi in podpredsednik Polmonari, izročila te dni odborniku za načrtovanje pri goriški občini inž. Nicoloju Fornasirju. Na županstvu v Gorici je bila pred tem tudi krajša predstavitev študije, v prisotnosti predsednikov rajonskih svetov za Ločnik, Podgoro ter Pevmo, Oslavje in Štmaver ter predstavnikov raznih ustanov in združenj.
V Ronkah odkopali rimski mozaik
Nihče ni pričakoval, da bodo med deli za novi tržaški vodovod naleteli tudi na izkopanine. V Ronkah, v neposredni bližini nogometnega igrišča so v ponedeljek, med izkopavanjem jaška za namestitev cevi naleteli na razmeroma dobro ohranjen mozaik. Po prvih ugotovitvah naj bi šlo za najdbo iz prvih stoletij našega štetja. Izkopavanje so seveda takoj prekinili, strokovnjaki pa bodo skušali s sondiranjem ugotoviti, kaj se pravzaprav skriva pod plastjo zemlje.
mačinov, ki se sedaj vsak dan vozijo na delo v sosednjo novogoriško, sežansko in postojnsko občino.
Med gosti na slavnostni seji so bili tudi članica prve vlade Vida Tomšič, predstavniki Izvršnega sveta (vlade) Slovenije, visoki oficirji jugoslovanske armade in članica Sveta federacije Jugoslavije Pepca Kardelj.
Na seji občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v soboto pa so počastili tudi starosto slovenskih pisateljev, domačina Danila Lokarja, ob 95-letnici rojstva. Doživel je topel sprejem in prisrčen pozdrav v dvorani, kjer je sedel v prvi vrsti. V njegovo čast je študentka Nataša Nardin iz Vipave prebrala odlomke iz novele "Peti majnik 1945". V njej je pisatelj Lokar opisal vzdušje in razmere v osvobojeni Ajdovščini, svojem rojstnem kraju, kamor je ob osvoboditvi prispel skupaj s člani prve slovenske vlade. Danilo Lokar je namreč aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem boju.
Sploh je bila sobota Lokarjev dan. V toplem sončnem dopoldnevu se je na vrtu svoje hiše najprej pogovarjal s
Roparjem, ki so v ponedeljek vdrli v Banca del Friuli v Krminu, so preiskovalci že za, petami, dva , ki sta osumljena sodelovanja pri omenjenem podvigu, pa sta že v priporu. Preiskava o dogodku, ki bi se zaradi streljanja lahko končal s tragičnim obračunom, je še v teku in zato je bilo zelo težko dobiti podrobnejše vesti o aretaciji. Zaenkrat je znano, da so v nekem mi-niapartmanu v kraju Spinea pri Benetkah že v ponedeljek popoldne aretirali 39-letnega Franca Zanottija in njegovo 25-letno prijateljico Antonello Giuliato. Zanotti je pred približno enim mesecem vzel v najem stanovanje v Drevoredu Viareggio, kjer je bil aretiran, Zdi se, da so prav v omenjenem stanovanju načrtovali rop v Krminu in morda še kateri drug podvig v zadnjem času. Morda tudi rop v banki v Čedadu, pred nekaj tedni. V stanovanju so našli tudi ponarejene avtomobilske tablice, precej blaga sumljivega izvora in 150 gramov heroina.
Preiskovalci so, kot kaže, prijeli dva osumljenca, medtem ko vneto iščejo še vsaj dva člana roparske tolpe. Menda imajo tokrat dovolj indicev za njuno identifikacijo.
Zdi se, da so Giuliatovo že dalj časa sumili in nadzorovali. Menda naj bi skupaj z Zanottijem in nekaterimi drugimi pajdaši v zadnjem času zagrešila več roparskih podvigov.
Tako Zanotti kakor Giuliatova sta doslej že imela opravka s sodnimi oblastmi.
V Krminu, kjer je ponedeljkov dogodek povzročil pravo ogorčenje, so si včeraj nekoliko oddahnili. Rop in divje streljanje sta bila tudi včeraj predmet pogovorov.. Marsikomu ne gre v glavo, kako to, da toča krogel ni nikogar zadela in da ni bilo hujših posledic niti ko so roparji z ukradenim avtom z vso naglico zapeljali, v prepovedani smeri, po Drevoredu Friuli in pri tem menda še zmeraj divje streljali.
časnikarji in se nato udeležil slavnostne seje. Časnikarjem je dejal, da še piše, toda bolj zase kot za objave in javnost. Ni pričakoval, je rekel, da bo živel tako dolgo, saj je v mladosti večkrat bolehal. V soboto na svoj 95. rojstni dan je bil veder in prisrčen. Pisatelj Danilo Lokar bo v literarni in kulturni zgodovini Slovencev ostal Zapisan zaradi angažiranosti svojih del, ki so zvečine črpala snov iz življenja in usod Primorcev. Pisati je začel pozno, toda je v 31 letih ustvarjanja napisal 20 del, od katerih so mnoga prevedli v druge jezike oziroma jih upodobili v filmih in na TV. Zadnje delo je napisal v starosti 93 let. Gre za zbirko novel z naslovom Samogovorniki.
Pisatelj Danilo Lokar sedaj živi v Domu upokojencev na Taboru v Ljubljani.
Kot omenjeno, bodo prireditve v počastitev majskih jubilejev v Ajdovščini trajale tudi v naslednjih dneh. V Ajdovščini bo sejem domače obrti, v Vipavi razne kulturne prireditve, odprli pa bodo tudi obnovljen vodovod Hubelj -Lokavec.
MARJAN DROBEŽ
Ta ulica je prav v bližini Trga Liberta zelo ozka in prav zato so na tem odseku uvedli enosmerni promet. Srečanje z avtobusom ali drugim večjim vozilom bi bilo lahko sila nevarno. Toliko bolj, ker se zdi, da so roparji bili takrat pod vplivom mamila. Na begu so se potem, pod grožnjo orožja, pri Me-deuzzi polastili še dveh avtomobilov, ko jih je lancia thema (vozilo je bilo ukradeno v Padovi in so mu namestili ponarejeno tablico) pustila na cedilu. Kot kaže, so roparji tako hiteli, da so zaribali motor. Najprej so 44-letnemu Rodolfu Pezzariniju iz Červinjana odvzeli dianne, ki očitno ni najbolj primerno vozilo za beg, po nekaj kilometrih pa zasegli citroen y 10 Massi-ma Pocarja iz Krmina.
razna obvestila
V pisarni Kmečke zveze pomagajo pri izpolnjevanju davčnih prijav. Urad je odprt dopoldne od 8.30 do 12.30.
Občina Sovodnje namerava pogodbeno zaposliti tipkarja-tipkarico za dobo enega meseca. Interesenti naj se osebno zglasijo v tajništvu še danes, 13. t. m.
KD Jezero in SKPD Hrast priredita v Doberdobu plesni tečaj, ki ga bo vodil učitelj Alvis. Tečaj bo v domači občinski telovadnici vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22.30. Pričetek jutri, 14. maja, ob 20. uri. Za vpis in pojasnila sta na razpolago Luiza Gergolet (tel. 78059) in Lucijan Vižintin (tel. 78235).
izleti
SPD Gorica priredi v nedeljo, 17. t. m., pohod na Trstelj ob tradicionalnem srečanju planincev. Odhod z lastnimi sredstvi s. Travnika ob 8. uri. Hoja dve uri, hrana iz nahrbtnika.
Sekcija krvodajalcev v Doberdobu.
priredi od 3. do 8. julija petdnevni izlet v Grčijo. Vpisovanje v gostilni Peric, tel.
78.000,	do 31. maja.
Leteči zmaji
Tudi navadni leteči zmaj, igračka iz otroških let, postaja spet zanimiv za mlado in staro. Precej ljudi se je zbralo v nedeljo popoldne na goriškem letališču, kjer so navdušeni prijatelji te vrste rekreacije in igre pokazali, kaj se lahko naredi na tem področju. Na prireditvi, ki so jo letos pripravili že četrtič, se je zbralo kakih sto zmajarjev. Še več je bilo radovednih občudovalcev. K uspehu je kajpak pripomoglo tudi lepo pomladansko vreme. Bila je prireditev zelo različna od drugih, ki pa je tolikim nudila nekaj uric prijetnega veselja in razvedrila.
razne prireditve
ZSKD priredi v petek, 15. t. m., ob
20.30	v predavalnici v Ul. Croce 3 predvajanje sprejetih in nagrajenih del na 8. Jugoslovanski razstavi diapozitivov in natečaju Dia Primorska 1987. Toplo vabljeni.
SMReKK vabi v sredo, 20. t. m., ob 21. uri v Kulturni dom na srečanje s Tomažem Devetakom in Maurom Guadagni-nom, ki bosta predvajala in komentirala diapozitive.o pustolovščinah na reki Yu-kon (3 tisoč km z indijanskim kanujem v 65 dneh) in v Patagoniji (400 km peš proti Ognjeni zemlji).
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Capriccio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Betty blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Sesso allo spec-chio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Salomonovi zakladi«, 20.30 »Generacija '84«.
DESKLE 19.30 »Amadeus«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Luigi Am-brosini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Duilio Paolini iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob 14. uri Pio Palmerini iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrež.
Pozitivna ocena novih pobud na območju bivše predilnice
Preiskovalci na sledi bančnim roparjem V Spinei pri Benetkah dve aretaciji
Iščejo še dva člana roparske skupine
Drevi Vrtoglave! v Kulturnem domu
Lev G. Birinski. Skrivnosten avtor. Avtorska agencija ZSSR ga ne pozna, prav tako ne večina leksikonov...
»Vrtoglavci« so, po vsemu sodeč, nekakšna kritika revolucije na eni strani in ostra satira proti carskim uradnikom, ki tudi v revoluciji iščejo svoj dobiček, na drugi.
Režiserka Vida Ognjenovič je znala izvabiti iz ansambla Primorskega dramskega gledališča sila precizno igro, v kateri je imel vsakdo svoj točno določen prostor in možnost, da izkleše stilno dovršeno karakterizacijo likov...
To je nekaj izsekov, ki smo jih objavili v kritiki predstave Vr-toglavcev 26. aprila v PD. Novogoriška uprizoritev bo sedaj »na ogled« tudi v Trstu in menimo, da bo pritegnila naše občinstvo, saj je na dobri umetniški ravni. Pa tudi zabavna in humorna je.
Novogoričani bodo začeli svoje gostovanje drevi ob 20.30 (v Trstu bodo vse do nedelje, nakar se bodo preselili v Gorico). Vabljeni v Kulturni dom!
Tematska številka revije Borec
Partizanska saniteta
Revija Borec, ki izhaja že 39 let, je zadnje čase začela poedine številke posvečati posameznim temam. Tako imamo zdaj pred seboj četrto (aprilsko) številko letošnjega letnika Borca, posvečeno partizanski saniteti. Odveč bi bilo govoriti o pomenu partizanskega zdravstva, o velikih žrtvah vseh partizanskih zdravnikov in pomožnega osebja, o veliki vlogi, ki so jo v osvobodilnem boju odigrale partizanske bolnišnice. Te stvari so več ali manj znane. Toda v zaokroženi podobi, ki pa lahko zajema seveda le majhen del partizanske sanitete, zlasti njenega delovanja ob koncu vojne, postane prikaz še veličastnejši. In pomembnejši.
Res je sicer, da predstavlja uvodnik v to zadnjo številko Borca razgovor novinarja Janeza Strehovca s književnikom, profesorjem slavistike na ljubljanski univerzi,, politikom in partijskim funkcionarjem dr. Matjažem Kmeclom. Vendar ta razgovor s Kmeclom o aktualnih kulturnopolitičnih temah in o slovenskem literarnem in kulturnem življenju predstavlja sicer aktualen, toda le uvodni del revije, ki je vendarle v bistvu posvečena partizanskemu zdravstvu.
Kakovosten zaključek ciklusa Mladi mladim
MIRKO SLOSAR
Koncertni ciklus Mladi mladim, ki ga je idejno pripravila Glasbena matica Trst in ga tudi organizacijsko izpeljala v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Avditoriju deželnega sedeža RA1 v Trstu, je za mlade glasbenike, ki so šele na začetku umetniške poti in jim vrata na velike koncertne odre še niso odprta, pomembna in animacijska koncertna dejavnost na Tržaškem. Na teh koncertih si nastopajoči pridobivajo izkušnje, ki so potrebne za predstavitev pred številnim glasbeno kritičnim poslušalstvom; istočasno pa so spodbuda in vzgled mladim poslušalcem za poglobljen glasbeni študij. Vrednote teh koncertov so tudi v vzgoji mladih poslušalcev v koncertno publiko, ki bo našla v obiskovanju glasbenih večerov duhovno obogatitev in življenjsko potrebo. Radijsko posredovanje posnetkov koncertov pa, poleg afirmiranja mladih glasbenikov, še seznanja širok krog poslušalcev o glasbenem življenju in delu Slovencev na Tržaškem. Zaradi tako vsestranskega pomena, ki ga ima koncertni ciklus »Mladi mladim«, bi morali v bodoče posamezne glasbene večere bolj reklamizirati in pritegniti večji krog mladih poslušalcev. (Pri tem mora odigrati pomembno vlogo Glasbena matica).
Letošnji koncertni ciklus sta sklenila flavtistka Daniela Brussolo in kitarist Igor Starc. Oba sta diplomirala na konservatoriju »Giuseppe Tartini« v Trstu. Po diplomi sta se izpopolnjevala pri raznih znanih glasbenih moj-
strih. Sedaj poučujeta na Glasbeni matici v Trstu.
V	prvem delu koncerta smo poslušali dve skladbi, pisani v gracioznem galantnem stilu (S. Malino - Nocturno op. 37, M. Giuliani - Duet za flavto in kitaro op. 54). Flavtistka Brussolova je z jasnim tonom in velikim občutkom za glasbeno frazo izpeljala ljubke in dopadljive melodije, ob prozorni, intimni harmonski spremljavi kitarista Igorja Starca. Skladnost njene igre in lahkotnost podajanja sta pričarala pravo bidermajersko občutje.
V	drugem delu koncerta pa smo poslušali skladbe skladateljev 20. stoletja (F. Margola - Štiri epizode za flavto in kitaro, M. Castelnuovo Te-desco - Sonata za flavto in kitaro op. 205, Jacgues Ibert - EntrActe). Castelnuovo je po izrazu blizu impresionizma, Ibert in Margola pa spajata tradicionalni in sodoben način glasbenega izražanja. V drugem delu koncerta je prišla, bolj kot v prvem, do izraza izvajalsko tehnična pripravljenost mladih glasbenikov. Enakovrednost instrumentov v podajanju glasbenih misli je zahtevala združitev interpre-tacijskih hotenj v eno samo izvajalsko telo. Čeprav je v izvedbi druge skladbe intenziteta podajanja nekoliko popustila, je izzvenel tudi drugi del glasbenega večera na visoki umetniški ravni. Še posebno prijetna je bila zadnja skladba koncerta EntrActe - Iberta, ki je polna humorja in se je s preprostostjo glasbenega jezika približala mladim ljubiteljem glasbe.
Nastop flavtistke Brussolova in kitarista Starca je bil po izvajalski kot tudi po programski plati eden najprijetnejših glasbenih večerov v okviru cikla Mladi mladim.
0 slovenskem gledališču in slovenski kulturi v FJK
V svoji zadnji številki prinaša deželno glasilo KRI »Informazioni regio-nali« vrsto pomembnih člankov, vendar že naslovnica revije, kjer je objavljena slika »Balkana«, napoveduje, da je središčna problematika namenjena Slovencem oziroma našim kulturnim ustanovam. Se natančneje — obilica člankov, intervju in fotografije osvetljujejo položaj Slovenskega stalnega gledališča, njegove zadrege pa tudi pomen, ki ga ima v širši deželni stvarnosti.
Uvod v »slovensko vprašanje« je izpod peresa Stelia Spadara, ki razmišlja o simpoziju v goriškem Kulturnem domu, kjer je beseda tekla o prispevku slovenskih intelektualcev na transformacijo naše dežele. Kot znano, na omenjenem srečanju je bil prisoten tudi sen. Chiarante. Spadaro ugotavlja, da je prišel v ospredje specifičen prispevek Slovencev k splošni kulturni in družbeni rasti v FJK ter napoveduje, da bo revija v prihodnjih številkah objavila številne prispevke s tega simpozija.
Od tu dalje je kar zajetno število strani, namenjenih problematiki Slovenskega stalnega gledališča. Ravnatelj SSG Miroslav Košuta piše o zgodovini te naše kulturne ustanove in poudarja njeno nesporno zgodovinsko vlogo, ki je tudi v tem, da posreduje slovenskemu občinstvu pomembne tekste italijanskih dramatikov. Skratka, SSG je za življenje manjšine pomembna veja, prav tako kot za Trst in deželo, ki hočeta ali bi hotela živeti v evropski intelektualni širini.
Sledi seznam uprizorjenih del italijanskih avtorjev, nakar je objavljen še intervju Carla Pegorerja s predsednikom upravnega sveta SSG Bogumi-lom Samso. V tem pogovoru prihaja v ospredje vsa zapletena življenjska problematika gledališča, predvsem finančni položaj, ki je vse prej kot spodbuden. Samsa poudarja, da bi samo poseben zakon lahko rešil to plat vprašanja, saj opravlja SSG v tem prostoru specifično funkcijo, ki jo mora tudi Rim priznati.
Ob štiridesetletnici prevoza ranjencev iz Primorske in Gorenjske na Notranjsko je bila na Mačkovem pri Postojni odkrita spominska plošča v spomin na to evakuacijo in tudi druge, ko je bilo iz Slovenije prepeljanih več kot 3000 ranjencev, bolnikov in invalidov v Italijo in kasneje v osvobojeno Dalmacijo. Sekcija za partizansko zdravstvo pri Slovenskem zdravniškem društvu je ob tej priložnosti organizirala tudi simpozij, posvečen partizanski saniteti in evakuaciji ranjencev iz Slovenije med osvobodilnim bojem. Ob tem je bilo opozorjeno še na nekatere druge evakuacije. Posebno je bila podčrtana evakuacija številnih civilnih oseb, predvsem mater in otrok, v aprilu 1945 iz Krasinca v osvobojeno Dalmacijo, zato se je sekcija za partizansko zdravstvo odločila, da javnosti že predstavljene referate dopolni in doda nove ter celotno gradivo objavi. Tako naj bi bralci dobili tudi popolnejšo predstavo o partizanskem zdravstvu, predvsem pa o premikih in evakuacijah ranjenih in invalidnih partizanov ter civilnih oseb v zadnjih dveh letih vojne. Tako je pred nami, — poudarja uvodnik revije, celovit prikaz humanosti, veličine, tovarištva in nečloveških naporov, ki so jih morali prestati tako ranjenci kot zdravstveno osebje ter pripadniki vojaških enot.
Dr. Ruža Šegedin piše o evakuacijah ranjencev in invalidov iz Slovenije v Italijo in na osvobojeno ozemlje Dalmacije po kapitulaciji Italije. Gre za prikaz prvih evakuacij preko letališča Nadlesek v Loški dolini in preko letališča Otok v Beli krajini, ki pa se zaradi sovražnih napadov na letališči nista najbolje obnesli. Podrobneje o evakuacijah iz nadleškega letališča piše dr. Božena Ravnihar. Dr. Pavla Lah-Jerina pa opisuje transport ranjencev iz Pri- . morske in Gorenjske (iz bolnišnic Franje in Pavle) preko Notranjske, mimo Postojne, Javornikov do letališča Nadlesek. To se je dogajalo avgusta 1944.
Kako so potekali transporti ranjencev iz Slovenije na Hrvaško (Metlika-Topusko-Korenica-Obrovec-Zadar), opisuje Ruža'Šegedin v posebnem prispevku. Šlo je za šest transportov ranjencev, invalidov in civilnih oseb od novembra 1944 do februarja 1945. Ista avtorica skupaj z dr. Karlom Milavcem opisuje evakuacijo ranjencev, bolnikov in invalidov z letališč v Beli Krajini v Italijo od leta 1944 dalje. Podoben je prispevek dr. Zore Konjajev, ki govori o evakuaciji civilnega prebivalstva. Dva sestavka (dr. Davorin Valenti in Stane Bobek-Miha) pa opisujeta evakuacijo ranjencev in bolnikov premičnih bolnišnic na Primorskem ob zadnji spomladanski ofenzivi leta 1945. Pavla Lah-Jerina in dr. Janez Milčinski pa pišeta o delu v sanitetnih bazah slovenskih partizanov v Dalmaciji v zadnjem obdobju vojne. Slednji je prispeval tudi vrsto fotografij o partizanskem zdravstvu, posnetih večinoma na Rogu. Prav te fotografije pa pomenijo bistveno dopolnitev tekstovnega gradiva, čeprav se večinoma ne nanašajo neposredno nanj in bolj na življenje ter delo v partizanskih bolnišnicah. (Sl. R.)
Predsodki italijanskega prebivalstva
Ali so Italijani antisemiti oziroma: ali so Italijani prepojeni s predsodki do drugačnih? Na ti vprašanji skuša odgovoriti raziskava, ki so ji nadeli naslov: Predsodki do različnih in do Judov. Raziskavo je vodila po nalogu italijanskega Judovskega dokumentacijskega centra družba Intermatrix, izvedla pa jo je Demoscopea. Intervju-vali so vzorec 2000 oseb od 15. leta starosti dalje, ki naj bi predstavljal italijansko populacijo.
Da bi bila slika predsodkov Italijanov do Judov čim bolj verodostojna, je bilo treba zajeti v anketo še odnos do drugih manjšinskih kategorij: do Romov, črncev, Arabcev, homoseksualcev in umsko bolnih. Tako se je izkazalo, da goji predsodke npr. do Romov kar 46 odstotkov, do črncev 38 odstotkov, do Arabcev 26 odstotkov vseh intervjuvancev. Brez kvantifikacije netolerance do najrazličnejših manjšin, ki živijo na italijanskem teritoriju, bi bilo nemogoče — tako so pravilno menili uokviriti in vrednotiti podatek o antisemitizmu. Ta se suče okoli 11 odstotkov, točneje je v 10,8 odstotka vsega prebivalstva.
Iz prvih analiz razprave kaže, da je splošno razširjena neverjetna ignoranca o Judih. Kot dokaz velja navesti po kategorijah odgovore na klasično vprašanje: Koliko je Judov v Italiji? (Pravilen odgovor je: nekaj manj od štirideset tisoč.)
Tri četrt vseh anketirancev ni spo-znato v svojem življenju niti enega Juda; ena petina le kakega posameznika; le trije anketiranci na sto so spoznali določeno število Judov. Iz tega sledi, da je za večino populacije Jud še zmeraj velika neznanka, skrivnost.
Le šest odstotkov anketirancev odgovori precej točno, koliko je Judov v Italiji (od 20 do 50 tisoč); več kot polovica anketirancev ne zna odgovoriti na to vprašanje, ker nima o tem najmanjšega pojma; kdor pa odgovori zgrešeno, navaja številke, ki gredo krepko čez realno stanje: pol milijona,
milijon, dva milijona, celo tri milijone... Zgrešeni odgovori so torej dominantni. Da večina odgovorov krepko preseže realno stanje, naj bi bilo v zvezi z antisemitsko idejo o judovski infiltraciji in premoči, ki je v anketirancih močno zasidrana.
Z anketo so skušali evidentirati glavne vire predsodkov, obenem pa tudi glavne vire vedenja. Tako izstopa, da Italijani vedo zelo malo o Judih (večina ni spoznala niti enega), svoje informacije črpajo v največji meri s televizije, radia in iz kina (56 odstotkov); vsak tretji ve o Judih to, kar se je učil v šoli (ok. dve tretjini vseh mladih). Tu bi se veljalo zamisliti o važnosti in usodnosti javnega formativnega sistema pri izoblikovanju v družbi (ne)jas-nih predstav. Naslednji vir informacij je časopisje, daleč za tem sledijo družina, stranke, sindikati itd.
O izrecnem, deklariranem antisemitizmu: 10,8 odstotka anketirancev izjavlja, da čuti antipatijo, odpor, kdaj pa kdaj tudi sovraštvo do Judov. Ta odstotek predstavlja ok. pet milijonov Italijanov. Vendar moramo tudi pri tem podatku pomisliti, da je resnica gotovo bolj tragična, podcenjena, ker je antisemitizem - s strokovnim izrazom — predmet socialne cenzure. (Mimogrede: ali je antislovenizem tudi predmet socialne cenzure?) Ali z drugimi besedami: veliko se jih sramuje izjavljati se za antisemita. Kakorkoli, podatek zaskrblja in brez dvoma izpodbija splošno prepričanje, ki ga imajo Italijani o sebi: da so pač tolerantni. Oblike kolektivnega odpora do najrazličnejših skupin ali skupnosti, skratka do drugačnih, so pokazatelj nekega problema, ki zadeva vso družbo, in ne le tiste, ki gojijo v sebi diskriminacijska čustva.
. FILIP FISCHER
O predsodkih v populaciji glede na ideološko ali politično pripadnost, glede na kulturno raven in geografsko porazdelitev anketirancev. Nekaj je »pravil«, ki izstopa:
1.	Bolj nizka je izobrazbena stopnja, močnejši je antisemitizem oziroma večji so predsodki;
2.	Sever je bolj'toleranten; v Srednji Italiji je prisotna večja netolerantnost do Judov in drugih skupin; najmočnejšo netolerantnost je zaslediti na Jugu (kjer je mimogrede — izredno malo Judov);
3.	izredno sovraštvo do Judov je najmočnejše pri anketirancih čez 45 let, zlasti pri tistih, ki so presegli 65. leto: to je dediščina, ki jo nosi generacija, vzgojena v fašističnem in antisemitskem duhu;
4.	na podeželju je antisemitizem večji.
O politiki in politično-ideološki naravnanosti anketirancev:
1.	Levosredinsko območje (poenostavljena formulacija politično-ideološ-ke pripadnosti) je še najbolj simpate-tično in najmanj sovražno razpoloženo;
2.	sredinsko območje je precej sim-patetično;
3.	obe skrajnosti (desna in leva) sta se še najbolj izrazili kot antisemitsko razpoloženi; medtem ko je to »tradicija« za desnico, je žal tudi tragična resnica za nemajhen del anketirancev, angažiranih na levici.
Kaže, da se v primeru levice ne more govoriti toliko o vplivih izraelske politike na takšno razpoloženje in da je bližnje vzhodna konjunktura na izjave anketirancev vplivala dosti
manj, kot bi lahko sicer pričakovali. Bolj se zdi, da so prisotni v levici elementi netolerantnosti, ki segajo daleč v njeno zgodovinsko preteklost (ideja o Judih, ki so skopuhi, bogataši, ki hočejo največ oblasti, ki so izraz in zavezniki privilegiranih plasti itd.). Zdi se, da je levici te elemente netolerantnosti uspelo nekako zakopati (v času antinacističnega in antifašističnega boja), a da zdaj spet prihajajo na površje in jih levica ne more potisniti spet na dno ali jih celo odpraviti. (Mimogrede, zanimiva je izjava posl. Napoli-tana pred nekaj dnevi na televiziji, da zanj cionizem ni »grda beseda«; da je OZN naredila veliko napako, ko je enačila cionizem z rasizmom; da obstaja tudi leva oblika cionizma itd. Upamo, da je to znamenje določenega zasuka, a bojimo se, da bo še dolga pot, preden se bodo odpravili razni klišeji v italijanski levici).
Na vprašanje, ali politično-socialni trenutki lahko vplivajo na »količino« antisemitizma, anketa ne more dati odgovora, saj je to kaže metodološko nemogoče. Vendar pa je nekaj jasno: brez dvoma obstajajo faktorji, ki aktivirajo antisemitizem oz. netolerantnost do drugačnih. Torej niso posamezni dogodki, ki ustvarjajo antisemitizem ipd., temveč ob prisotnosti nekega substrata predsodkov (do Romov, Judov, Slovencev...) v določenem trenutku nastopijo faktorji, ki ustvarijo kolektivne emocije (zlasti če so vodene od časopisov, strank, televizije...). Skratka, določeni faktorji le obelodanijo to, kar je v družbi že latentno. Tragika je v tem, da je tistih, ki gojijo predsodke, dosti več od tistih, ki se proglašajo za sovražno razpoložene, tako da so manjšine kar znova in zno-
va »presenečene«, od kod vsa gonja, ki jo od časa do časa doživljajo.
S to anketo je prišlo do sedaj na dan nekaj resnic; z nadaljnjo elektronsko obdelavo zbranih podatkov bo mogoče izluščiti še kako zanimivost. Vendar pa bo za to treba še nekaj časa, kot tudi za sestavo dokončnega poročila, da bo znanstveno neoporečno.
Vendar pa tudi glede na to, kar je bilo mogoče ugotoviti do sedaj, ugotavljamo, da slika o netolerantnosti v italijanski družbi nas ne more prežeti z optimizmom. Predsodek grobo računano — je trikrat bolj prisoten v družbi od odprtega sovraštva do manjšinskih skupin ali skupnosti; 30 odstotkov vseh Italijanov se strinja s predsodki, pa čeprav se kar dve tretjini nosilcev predsodkov tega ne zaveda. Kar zadeva antisemitizem, je »tolažba« italijanskih Judov v tem, da so še druge skupine predmet še večjega sovraštva.
S temi podatki se mora soočiti vsa italijanska javnost; potem pa je treba pretehtati ugotovljena dejstva in sklepati, katera je najboljša terapija proti tej nevarni bolezni.
Na koncu bi posvetili drobno misel tudi slovenski skupnosti v Italiji. Brez dvoma je predsodkov do nje na pretek, zato bi bilo zelo koristno, ko bi kaka manjšinska ustanova sprožila podobno raziskavo, izvedla pa naj bi jo nujno le vsedržavna raziskovalna družba. Namreč, ko bi jo izvedla slovenska ustanova, bi nad raziskavo lebdel večen sum, da gre za pristransko, neznanstveno, politično, pilotirano zadevo. Prav bi bilo tudi, ko bi taka raziskava o netolerantnosti do Slovencev zajela za primerjavo še odnos do kake druge skupnosti, npr. do Istranov in njihovih potomcev. Brez tega vedenja' o odnosu družbe do Slovencev in podobnih »drugačnih« je nemogoča vsakršna smotrna manjšinska politika, pa naj bo kulturna ali prav tista v ožjem smislu.
Odbojka: na odločilni tekmi za državni naslov
Panini pregazil Santal
Kolesarstvo: dirka po Španiji
Kelly odstopil, etapa Fignonu
Tenis: na turnirju v Rimu
Lendl premagal Claudia Panatto
PARMA - Domačinom Santala iz Parme ni zadostovalo bučno navijanje večtisočglave množice in zavest, da so pač favoriti za osvojitev državnega naslova, za osvojitev slednjega, v katerega so verjeli in celo menili, da jim ne more več uiti. Montalijevim varovancem enostavno ni in ni šlo, saj so popustili na vsej črti. Le tako si lahko razlagamo gladki izid 3:0 (15:8, 15:11, 15:9), s katerim so Cantagalli, Vullo, Bernardi, Luchetta in tovariši dobesedno pregazili nasprotnike.
Marsikdo meni, da so igralci Santala zamudili svojo priložnost na drugi tekmi, katero bi morali po vsej logiki zaključiti v svojo korist. V tem primeru bi v tekmah vodili 2:0, tretje srečanje pa bi bilo v Parmi...
Kakorkoli že, s »če« se tekme ne zmagujejo, sinoči smo bili priča povsem enostranskemu srečanju. Igralci Paninija so namreč stalno vodili skozi vse tri sete, boljši pa so bili v vseh
elementih igre: v napadu, v bloku, na polju, v servisu (Santal jih je namreč zgrešil preko deset), pa tudi v... želji po zmagi.
Pred srečanjem so izvedenci menili, da ima Panini boljši blok in napad, Santal pa da je boljši v vseh ostalih elementih. Igralci iz Parme so popustili predvsem v psihološkem elementu. Prvi set so namreč izgubili še precej gladko, v drugem pa so stalno zasledovali nasprotnika. Približali so se mu večkrat le na eno točko (zadnjič na 10:11), več pa niso zmogli. Ko so domačini opazili, da še z največjim naporom nikakor ne morejo streti nasprotnika, so povsem popustili, tako da je bil zadnji set nezanimiv. Razlika med obema ekipama je bila namreč sinoči prevelika. Spomniti se še moramo, da je Panini nastopil brez svojega »tujca« Francoza Fabianija, kar daje zmagi igralcev iz Modene še večjo vrednost.
A VIL A — Neverjeten razplet 'na kolesarski krožni dirki po Španiji! Irec Sean Kelly, ki je še do včeraj vodil na skupni lestvici, je po komaj 14 kilometrih včerajšnje etape od Barce de Avile do Avile odstopil zaradi tura na zadnji plati ter tako dejansko podaril rumeno majico Kolumbijcu Luisu Her-reri, ki je že. dalj časa vodil na tej razpredelnici.
Vsi so sicer vedeli, da ima Kelly hude težave s sitnim mozoljem, katerega mu je včeraj zdravnik tik pred etapo spet operiral, vendar pa vseeno ni nihče pričakoval, da bo moral irski kolesar zaradi hudih bolečin in nesposobnosti sedenja na sedlu celo odstopiti.
Včerajšnja etapa je bila še kar naporna, saj so si pobegi sledili kot na tekočem traku. Etapo je vsekakor zasluženo osvojil francoski as Laurent Fignon, ki je prehitel vse bolj presenetljivega Herrero za dobro minuto. Fignon je svoje tekmece presenetil na
dolgem spustu pri Serranillosu, nato pa je energično odbil vse napade mladega kolumbijskega kolesarja.
Skupna lestvica je spet zelo zanimiva, saj ima Herrera »le« dobro minuto naskoka pred Zahodnim Nemcem Di-etzenom ter skoraj tri minute in pol pred »starim lisjakom« Fignonom. Nekateri trdijo, da se je z včerajšnjo 19. etapo vuelta dejansko že zaključila, spet drugi pa menijo, da lahko mladi in torej neizkušeni Herrera še popusti.
VRSTNI RED VČERAJŠNJE ETAPE
1. Fignon (Ffa.), ki je 213 km prevozil v 5.47'25"; 2. Herrera (Kol.) po 1T0"; 3. Poisson (Fra.) po 2'08; 4. Madiot (Fra.) isti čas.
SKUPNA LESTVICA
L Herrera (Kol.) 91.18'25"; 2. Dietzen (ZRN) po 1'04"; 3. Fignon (Fra.) po 3'22": 4. Delgado (Špa.) po 3'54"; 5. De Vargas (Kol.) po 3'57"; 6. Belda (Špa.) po 4'40".
RIM — Tudi včerajšnji je bil »črn dan« za italijanske tenisače na mednarodnem prvenstvu v Rimu. Po porazu Colomba sta včeraj izgubila še Can-cellotti in Claudio Panatta; prvi je z izidom 5:7, 6:4 7:5 izgubil s Peruancem Yzago, drugi pa je po pričakovanju klonil Lendlu (ČSSR) in sicer z izidom 6:2, 6:3. Čast italijanskega tenisa je včeraj rešil le Cane, ki je poskrbel za prvovrstno presenečenje, saj je premagal favoriziranega Čehoslovaka Šmida s 4:6, 6:3, 6:3.
Ostali izidi včerajšnjega dne so naslednji: Agenor (Haiti) - Pistolesi (Ita.) 6:3, 3:6, 6:3; Arias (ZDA) - Deminicis 6:2, 6:3; Pugh (ZDA) - Camporese (Ita.) 3:6, 6:2, 6:1; Keretič (ZRN) - Forget 6:2, 7:6; Krickstein (ZDA) - Vilas (Arg.) 3:6, 6:0, 6:0; Leconte (Fra.) - Benhabiles (Fra.) 6:4, 6:4; Wilander (Švp.) - Ches-nokov (SZ) 6:2, 6:3; Jarrid (Šve.) - Me-čir (ČSSR) 6:1, 3:6, 6:4; Tulasne (Fra.) -Mc Namee (Aus.) 6:3, 6:3; Sanchez (Špa.) - Pozzi (Ita.) 6:0, 6:0.
Nogomet: finale Pokala pokalnih prvakov
Drevi Ajax - Lokomotiv Leipzig
Košarka: važne novosti v A-l ligi
Peterson zapustil Tracer
MILAN Šušljalo se je že nekaj dni, od včeraj' pa imamo tudi uradno potrditev, da ni dolgoletni trener milanske košarkarske ekipe - lani je peterka nastopala z imenom Tracer -Dan Peterson letos obnovil delovne pogodbe. Po 9 letih uspešnega trenerskega dela sta se Tracer in Peterson sporazumno razšla, njegovo mesto pa je na čelu ekipe prevzel Franco Casa-lini, ki je bil v vseh teh sezonah Peter-sonov pomočnik.
Včeraj je tiskovni urad košarkarske ekipe, ki bo naslednje leto nastopila z imenom Pallacanestro Olimpia Tracer, izdal sporočilo v katerem je pisalo, da sta se obe strani istočasno odločili za »razporoko« in »voščita drug drugemu obilo profesionalnih in društvenih uspehov«.
Kot znano, je letos Tracer pod Pe-tersonovim vodstvom zmagal vse, kar je bilo mogoče zmagati: italijanski naslov, italijanski pokal in pokal košarkarskih prvakov. Iz dobro obveščenih virov se je medtem zvedelo, da bo Peterson v naslednji sezoni verjetno treniral moštvo Dietor iz Bologne.
ATENE — Minilo je 14 let, odkar je Cruyffov Ajax v Beogradu premagal Juventus in osvojil Pokal prvakov, od takrat pa je slovita nizozemska ekipa izginila iz evropskega nogometnega prizorišča. V današnjem finalnem spopadu za lovoriko pokalnih prvakov bodo Cruyff in tovariši - nizozemski nogometni as nastopa tokrat v vlogi trenerja ekipe - poskusili ponovno stopiti na oder najboljših.
»Stvari so se medtem korenito spremenile,« je včeraj dejal Cruyff novinarjem. »Moje haloge so se sedaj spremenile: največji trud se je pred leti pričel s sodnikovim žvižgom, sedaj pa je s tem moje vloge konec in razpleti na igrišču odvisijo izključno od igralcev.« Cruyff je obenem priznal, da je nizozemski nogomet »padel v zadnjih letih zelo nizko«, do današnjega finalnega srečanja pa so se dokopali s trdim delom.
Ajax je ena izmed redkih ekip, v kateri igrajo trije »pravi« branilci in trije
»pravi« napadalci. Povprečno je v pokalnih srečanjih ekipa trikrat zatresla nasprotnikovo mrežo, povprečna starost igralcev pa je le 24 let. Danes pa ne bo mogel Cruyff poslati na igrišče dveh izmed najboljših, poškodovanega branilca Spelbosa in diskvalificiranega veznega igralca Bosmana, ki je v pokalnih srečanjih dosegel kar 8 zadetkov. Nedvomno bodo tudi italijanski nogometni ljubitelji z zanimanjem sledili srečanju, saj bo ž Ajaxom nastopil tudi Mark Van Basteh, ki bo v naslednji sezoni oblekel dres Berlusconijevega Milana.
Lokomotiv Leipzig, današnji nasprotnik Ajaxa, ima drevi vlogo »out-siderja«, saj se je ekipa prebila do finala po podaljških z Rapidom z Dunaja in po enajstmetrovkah s francoskim Bordeuxom. To vlogo potrjujejo tudi neuspehi v domačem prvenstvu, saj ni ekipa zmagala že pet kol, najvidnejši igralec Lokomotiva iz Leipziga pa je vratar Rene Miiller.
Nogomet:
Rummenigge operiran
BASEL - Karla-Heinza Rummenig-geja. vsaj tri mesece ne bo na nogometnih igriščih. Včeraj so ga namreč v Baslu operirali in so mu na desno nogo aplicirali pregibni zaščitni aparat, katerega bodo odstranili čez kakih 10 dni. Igralec si je poškodoval nogo med tekmo z Brescio 1. februarja letos, od te poškodbe pa si ni Rummenigge nikoli povsem opomogel.
Nogomet: Allofs v Marseillu
KOELN Kapetan nogometne rez-prezentance ZRN Klaus Allofs je včeraj v Parizu podpisal triletno pogodbo s francoskim moštvom iz Marseilla. Ekipa Kolna, za katero je Allofs doslej igral, je kot odškodnino dobila milijardo in 700 milijonov lir.
Kolesarstvo:
svetovni rekord Jugoslovana
BEOGRAD Tudi Jugoslavija ima svojega svetovnega rekorderja v kolesarstvu, Ta je Milivoje Dimitrijevič iz Beograda in je rekorder v ... vzvratni vožnji. Rekord je nadebudni Milivoje
dosegel na svojevrstnem kolesarskem tekmovanju, škoda le, da so ga sodniki zaustavili iz bojazi, da bi hud napor povsem izčrpal tekmovalca. Za svoj trud želi biti tudi Milivoje primerno nagrajen. Kako? Z vpisom v Guinesso-vo knjigo rekordov na primer.
Kolesarstvo: »dirka miru«
GERA — S trojnim uspehom kolesarjev iz NDR se je včeraj končala četrta etapa 40. mednarodne »dirke miru« Berlin - Praga - Varšava. Na včerajšnji krožni etapi je prvi privozil skozi cilj v Geri Olaf Ludwig pred Uwejem Amplerjem in Uwejem Raa-bom. Z včerajšnjo zmago je Ludwig prevzel vodstvo na skupni lestvici.
Andreotti
pa že ne bo pomagal Romi...
RIM — »Moja naloga ni ta, da bi 'pomagal pri sklepanju pogodb, to sem sicer storil s Falcaom, nikdar več pa ne bom tega ponovil.« Te so besede italijanskega zunanjega ministra Giu-lia Andreottija, ki je v intervjuju za novo športno revijo »Special« tudi izjavil, da bi bil vesel povratka Liedhol-ma na trenerski stolček Rome.
Sedmo zamejsko balinarko prvenstvo ZSŠDI
Že na začetku borbeno
Košarka: prvo kolo Turnirja prijateljstva
Dobra igra kadetov ZSSDI
V ponedeljek se je začelo 7. zamejsko balinarsko prvenstvo v organizaciji balinarske komisije ZSŠDI. Na treh igriščih so odigrali srečanja prvega kola, na katerih je prišlo tudi do nekaterih presenečenj. V prvi vrsti gre omeniti poraz lanskega podprvaka zgoniškega Krasa, ki je moral kar na domačih tleh prepustiti obe točki presenetljivi Danici. Srečanje je odločil spopad v enojkah, v katerem sta protagonista prikazala odlično predstavo.
Po rahlem začetnem vodstvu domačina Kobala, je Marčelo Devetak, ki se ga vsi dobro spominjamo, saj je med lansko izvedbo izbojeval kar 11 zaporednih uspehov, polagoma prevzel vajeti igre v svoje roke in bil na koncu včasih celo dramatičnega srečanja le prisebnejši od nasprotnika in slavil z minimalno prednostjo 11:10.
Za lep podvig so poskrbeli tudi Repenči, ki niso prepustili poprečni Gaji niti ene točke. Ne smemo pozabiti, da so v lanski izvedbi zamejskega balinarskega prvenstva gajevci pripravili
prvovrstno presenečenje, saj so v Rep-nu celo premagali Kraški dom z 2:1. Po pričakovanju pa se je zaključilo srečanje v Nabrežini med zamejskim prvakom Sokolom in bazoviško Zarjo, ki je podlegla v četverkah z neobičajnim 0:11.. Osrednje srečanje današnjega drugega kola bo v Nabrežini, ki nam bo dalo jasnejšo sliko o trenutni formi repenskih balinarjev.
IZIDI PRVEGA KOLA Kras - Danica 1:2 (10:11, 11:7, 7:11); Kraški dom - Gaja 3:0 (11:6, 11:10, 11:8); Sokol - Zarja 2:1 (11:4, 6:11, 11:0). Počival je Polet.
PARI DANAŠNJEGA DRUGEGA KOLA
na Opčinah ob 19. uri: Polet - Gaja; v Zgoniku ob 19. uri: Kras - Zarja; v Nabrežini ob 19: uri: Sokol - Kraški dom. Počivala bo Danica.
LESTVICA PO PRVEM KOLU Kraški dom 3 točke, Danica in Sokol 2, Kras in Zarja 1, Gaja in Polet brez točk.
(Z. S.)
Kristjan Arena
Kadeti ZSŠDI šo pozitivno prestali krstni nastop na prvem kolu Turnirja prijateljstva. V prvi tekmi so naleteli na eno najboljših jugoslovanskih kadetskih ekip, to je na zagrebško Cibo-no, ki ima v. svojih vrstah kar štiri igralce, ki so že visoki krepko čez dva metra in seveda je bil visok poraz neizbežen. V drugi tekmi pa so naši dokaj presenetljivo premagali kranjski Triglav, čeprav je ta nastopil v okrnje-
ni postavi. Igralci združene ekipe so vodili skozi vse srečanje, le s pressin-gom na koncu tekme je uspelo Kranjčanom zmanjšati zaostanek v točkah. Že naslednjo nedeljo čaka naše igralce drugo kolo tega tekmovanja, ki se bo tokrat odvijalo v Kranju. Škupni trening reprezentantov bo v četrtek in petek ob 17. uri v Borovem športnem centru.
Izidi
Slovan - Triglav 63:60; Gibona -ZSŠDI 103:56 (51:25).
ZSŠDI: Arena 4, Lipollis 4, Sterni 19 (1:3), Krasna 4, A. Škrk, Pertot 5, Race 2 (2:2), Cupin, Smotlak 12 (2:2), Paulina 6 (0:2), Lisica .
3 TOČKE: Pertot 1.
Gibona - Slovan 96:55; ZSŠDI - Triglav 61:60 (37:28).
ZSŠDI: Arena 8, Lipollis 14, Sterni 10 (0:2), Krasna 4, R. Škrk 10 (2:2), Pertot 4, Race 2, Cupin, Smotlak 7 (7:10), Paulina 2, Lisica, A. Škrk.
Začasna lestvica: Gibona Zagreb 4 točke, Slovan Ljubljana in ZSSDI 2, Triglav Kranj 0. (Vato)
Tenis: italijanski pokal
Lahka zmaga Gaje
GAJA - RUNNING B 5:1
Pregare - Redivo 6:1, 6:4; Baldassin -Cavalieri 3:6, 6:4, 5:7; Čorbo - Bonac-corsi 6:0, 6:1; D. Gomizelj - Trampuž 6:1, 6:4; Pregare, Čorbo - Bullo, Cavalieri 6:0, 6:2; D. Gomizelj, Coretti - Bo-naccorsi, Redivo 6:2, 6:3.
To je bila lahka, načrtovana zmaga. Realno moč te ekipe bomo videli v naslednjih kolih italijanskega pokala. Gajevci bodo namreč spet nastopili v nedeljo, 17. t. m., ob 9. uri v Ribiškem naselju, kjer se bodo srečali z ekipo San Marco.
OVER 35:
TC PORDENONE - GAJA	3:0
Fonda - Plesničar 6:1, 6:0; Piccin - E. Gomizelj 6:1, 6:0; Fonda, Piccin - Čuk, Plesničar 7:6, 6:4.
Domačini so bili objektivno močnejši od gajevcev, ki so se dobro upirali le v dvojicah. Naslednje kolo italijanskega pokala za te veterane bo v soboto, 16. t. m., ob 15. uri na Padričah. Nasprotnik bo Tennis Club Terni.
(E. P.)
obvestila
Namizni tenis: prvenstva se zaključujejo
Zmaga in poraz Krasa Globtrade
_______ŽENSKA B LIGA
KRAS GLOBTRADE B - URBINO 5:0 (brez boja)
Krasovi postavi sta tokrat v zadnjem kolu drugoligaškega prvenstva imeli res lahko delo, medtem ko so bile starejše igralke proste zaradi odstopa veronskega Borgo Trento, težjega dela pa niso imele niti njihove vrstnice B ekipe, saj se igralke iz Urbina sploh niso predstavile v Zgoniku. Kljub prisotnosti sodnika, ni bilo o njih ne duha ne sluha, tako da je bil zapisnik vseeno izpolnjen in nobenega dvoma ni, da bo zmaga pripadla Krasu, poleg tega pa bo Urbino kaznovan tudi z odvzemom ene točke na lestvici. Žal pa zmaga rdeče-belim ne bo nič koristila, saj so na končni lestvici pristali na predzadnjem mestu, ki jim ne omogoča obstanka v ligi. (Z. S.)
MOŠKA C LIGA
KRAS GLOBTRADE - SAN LIBERA-LE A - CASTELFRANCO VENETO 3:5
„ Bole - Bazan 2:1 (21:16, 19:21, 21:11); Šercer - Widger 2:0 (21:14, 21:8); Igor Milič - Sbrisa 0:2 (6:21, 11:21); Šercer -Bazan 2:1 (21:9, 15:21, 21:10); Bole -Sbrisa 0:2 (12:21, 8:21); Igor Milič -Widger 0:2 (18:21, 16:21); Šercer - Sbrisa 0:2 (18:21, 14:21); Milič - Bazan 0:2 (11:21, 17:21).
Kljub okrnjeni postavi (zaradi službenih obveznosti je manjkal Štoka) so krasovci proti vodečemu Liberaleju A, ki je tako zaključil letošnje prvenstvo brez grenkobe poraza, zapustili zelo dober vtis. Posebno to velja za mladega Igorja Miliča, ki je prvič v svoji karieri oblekel Krasov dres v tretjeli-gaškem prvenstvu. Seveda od njega ni bilo pričakovati kake zmage, z dobro igro pa je zadovoljil vse prisotne. Ker v promocijskem prvenstvu, v katerem je Milič letos nastopal, ni srečal tako močnih nasprotnikov, je bil nedeljski krstni nastop zanj izredno koristen in mu je pripomogel, da je veliko pridobil na izkušenosti. Iz posameznih srečanj pa je tudi veliko odnesel. Čeprav razpolagajo gostje s težko premaglji-
vim Sbriso, pa je bil po mnenju Šercerja San Liberale A za krasovce povsem dosegljiv, če bi seveda nastopili v najboljši postavi. (Z. S.)
SPDT
prireja jutri, 14. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (UL sv. Frančiška 20, 2. nad.) jamarsko predavanje prof. Stojana Sancina na temo: »Nova odkritja v podgorskem podolju«. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
TPK SIRENA in ŠPORTNA ŠOLA TRST priredita 16. t. m. ob 13.30 regato optimistov v okviru osnovnošolske olimpiade. Informacije in vpis pri predstavnikih Športne šole oz. na društvenem sedežu TPK Sirena v popoldanskih urah (tel. 422696)
ŠD VESNA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Križu v soboto, 16. t. m., ob 20.30. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev novega odbora ter razno.
SMUČARSKI KLUB DEVIN sklicuje jutri, 14. t. m., redni občni zbor v dvorani PD L Gruden v Nabrežini. Drugo sklicanje ob 20. uri. Zaradi važnosti občnega zbora prosimo čimštevilnejšo udeležbo!
JK ČUPA
vabi na predvajanje dokumentarnega filma o lanski mednarodni regati Portorož - Tunis. Po filmu je na sporedu razgovor z lanskoletnima zmagovalkama v ženskem razredu Sonjo Maver in Karmen Zupanc. Prireditev bo v soboto, 16. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
Ski rolke: Antonič in Sardočeva odlična
V nedeljo so se. rolkarji Grmade udeležili druge preizkušnje za italijanski pokal, ki je bila v Balsu Reggio Emilia. Proga je bila zelo naporna. Vsi naši atleti so se zelo dobro izkazali in zasedli kar dve drugi mesti. Najboljše sta se uvrstila Andrej Antonič in Roberta Sardoč, saj sta oba zasedla drugo mesto in sicer v kategoriji mlajših začetnikov oz. v članski konkurenci. V kategoriji cicibank sta se valentina Legiša in Elizabeta Antonič uvrstili na peto in šesto mesto. Pri cicibanih so zasedli Dejan Peric peto, Andrej Mervič šesto in David Širca deveto mesto. Erik lori pa je kilometer pred ciljem, medtem ko je vodil za 20 metrov, zlomil rolko in je bil zato primoran odstopiti.
Lestvica
Cicibani: 1. Nicola Manzoni (U. S. Lanzo Ihtelvi) 12'2; 5. Dean Peric (ŠD Grmada) 13'2; 6. Andrej Mervič (ŠD Grmada) 13'3; 9. David Širca (ŠD Grmada) 15 8.
_ Cicibanke: 1. Federica Ragoni (Ski roli Appiano) 12'3; 5. Valentina Legiša (SD Grmada) 13'34; 6. Elizabeta Antonič (ŠD Grmada) 13'40.
Mlajši začetniki: 1. Claudio Maffei (GS Unicars Elle due) 22T6; 2. Andrej Antonič (SD Grmada) 22'22.
Članice: 1. Monica Comi (GS Alpina Como) 24'9; 2. Roberta Sardoč (ŠD Grmada) 26 4.	(Ervin lori)
Nogomet: med najmlajšimi na
Tržaškem in začetniki na Goriškem
Napet konec za Breg in Mladost
UNDER 18
KRAS - NATISONE	0:2 (0:1)
KRAS: Puričc Grgič Leban, Černe, Umek, Leone, JSuc, Alan Škabar, Sedmak, (Kalc), Žagar, Kavalič, (Lucjan
Škabar).
Krašovci so končali letošnjo sezono s porazom. V zadnji tekmi jih je premagala povprečna furlanska ekipa. Krasovi nogometaši so bili nerazpoloženi. Že v prvem polčasu se je Kavalič znašel v zelo ugodnem položaju, toda streljal je visoko čez vrata. Gostje so bili zelo nevarni v protinapadu. V drugem polčasu jim je uspelo drugič prelisičiti vratarja Puriča. S tem so praktično pokopali vse upe gostiteljev, da bi izenačili. (R. B.)
BREG - ROIANESE	2:1 (1:1)
STRELCA ZA BREG: M. Tamaro, Slavec.
BREG: Petronio, P. Tamaro, Bevk (Slavec), Olenik, R. Sancin (Coren), Di-minich, M. Tamaro, Kerstich, Braida, Pitacco, Bandi, (Cottar, Paiano).
Prvenstvo se bliža h koncu, Brežanom pa je uspelo priti do prestižne zmage. Tokrat so igrali odločno in borbeno, čeprav je gostom uspelo v zmedi pred vrati plavih potisniti žogo v mrežo. Gostitelji so z lepimi akcijami kmalu strli odpor Roianeseja in tri minute pred odmorom so po skupni akciji prišli do izenačenja. Plavi niso niti v drugem polčasu popustili in kmalu je bil njihov trud poplačan z lepim zadetkom Slavca, ki je po dolgem času zopet igral. Po vodstvu so se morali naši pošteno potruditi, da so do konca tekme zadržali pritisk gostov.
(Diego)
LESTVICA: Edile 41, S. Sergio 40, Chiarbola 32, Roianese in S. Luigi Vivai Busa 31, Costalunga 30, S. An-drea 27, Olimpia 24, Opicina 22, Montebello 21, Ponziana 18, S. Vito 17, Campanelle 11, Breg 5.
NARAŠČAJNIKI
ZAULE - PRIMORJE	1:0 (0:0)
PRIMORJE: Štolfa, Sullini (Gher-bassi), Pečar (Pascut), Mesar, Tence, Prasselli, Frassinelli, Princival, Toma-setig, Štoka, Žagar.
Ekipi sta igrali v prvem polčasu dobro, posebno gostje, ki so bili v napadu nevarnejši. Tomasetig je dvakrat preigral branilca in streljal, a ni imel sreče.
V drugem polčasu so domačini povedli. Sledila je cela serija priložnosti Primorja. Mesar je kar trikrat zaporedoma prodrl v kazenski prostor, sam pred vratarjem pa je bil netočen. Tudi Pascut se je znašel z žogo pred vratarjem, ki pa mu je ubranil strel. Proseča-ni so ustvarili tudi nekaj lepih akcij, dve minuti pred koncem pa je Tence po osebni akciji zadel prečko. Treba reči, da so tudi domačini zadeli prečko, pa je njih zmaga povsem nezaslužena. (M. Š.)
LESTVICA: Muggesana 54, Forti-tudo in Portuale 49, Montebello 48, CGS 42, San Luigi Vivai Busa 36, Olimpia 35, Giarizzole 31, Zaule 30,
S.	Andrea 25, Junior 20, Domio 19, Costalunga 14, Opicina in Campanelle 13, Primorje 12, Čampi Elisi 10.
____________NAJMLAJŠI_______________
PORTUALE - PRIMORJE 3:0 (0:0)
PRIMORJE: Franza, Štolfa, (De Carli), Pahor, Škabar, Trampuš, Ligozzi, Vodopivec, (Osi), Štoka, Battigelli, Lukša, Sardoč.
Ves prvi polčas sta si bili ekipi enakovredni. Za goste je dal prvi dober strel v vrata Ligozzi, Franza pa je z lahkoto ubranil nekaj strelov Tržačanov.
V drugem polčasu so takoj povedli domačini z lepim udarcem z glavo. Prosečani so takoj reagirali in se podali v napad, a so v protinapadu dobili še drugi zadetek. Imeli so zelo dobro priložnost z Battigellijem, ki pa mu ni uspelo dobro obvladati žoge in vratar je strel ubranil.
Proti koncu tekme so Tržačani dali še tretji gol, spet v protinapadu, napadalec pa je bil v sumljivem položaju.
(M. Š.)
SAN VITO - BREG	0:2 (0:2)
STRELCA ZA BREG: R. Gombač, Buzzi.
BREG: Gillifano, Strain (v d. p. Deg-rassi), Ota, M. Gombač, Švab, K. Daz-zara, Mauri, R. Gombač, Grilanc (v d. p. Impellizzafi), P. Dazzara, Buzzi.
Za Brežane se začenja prvenstvo komaj sedaj, ko manjkajo le štiri tekme do konca prvenstva. Ža naslov pokrajinskega prvaka se potegujejo po tridesetih kolih štiri ekipe in sicer poleg Brega še S. Sergio, Olimpia in San Gi-ovanni. Brežani računajo na čimvišjo uvrstitev. Tekma s San Vitom je bila v bistvu le dober trening za Dolinčane, ki so si zagotovili obe točki že v pr-' vem polčasu. (R. G.)
LESTVICA: S. Sergio 48, Olimpia 47, S. Giovanni 46, Breg 45, CGS 43, Giarizzole in Triestina 41, Montebello in Portuale 38, Čampi Elisi 36, Fortitudo 27, S. Luigi Vivai Busa 26, Zaule 22, Don Bosco 21, S. Andrea 11, Opicina 10, S. Vito in Primorje 9.
___________ZAČETNIKI______________
MLADOST - GRADESE	2:0 (2:0)
MLADOST: Ferfolja, Petean, Zam-par, Lakovič (Pahor), Marušič, M. Petean, Kobal, Dario, Devetak (Lavrenčič), Gergolet, A. Ferfolja (P. Gergo-let).
STRELCA za Mladost: Dario in Devetak.
Mladost je svojo 15. zaporedno zmago izbojevala proti Gradeseju, ki je v zadnjih 6 kolih beležil prav toliko zmag.
Tudi na tem srečanju so Doberdobci pokazali, da so tehnično in fizično odlično pripravljeni, tako da so že v uvodnem delu tekme potrdili premoč in prešli v vodstvo. Naj povemo, da je v drugem polčasu trener Ferfolja vključil v igro nekatere igralce iz prvenstva cicibanov, ki so se dobro izkazali.
Prihodnjo prvenstveno tekmo bodo začethiki Mladosti igrali v petek, 15. t. m., ko se bodo ob 18.30 v Doberdobu srečali z Marceliano.
LESTVICA: Ronchi A 37, Mladost 36, San Michele 35, San Polo In Mar-celiana 33, Staranzano in Romana
28, Gradese 25, Vermegliano in Tur-riaco 21, Fossalon 15, Pieris 11, Fin-cantieri 6, Ronchi B 3.
M. P.
Dopolnilno prvenstvo
SERVOLA - BREG	0:5 (0:2)
STRELCI ZA BREG: Mondo, Verše, Kermac, Bandi in Punis.
BREG: Rapotec, Calzi, Bajec, Coret-ti, Laurica, Mondo, Verše, Kermac, Grilanc, Bandi, Punis (v rezervi Čuk).
Bregovi začetniki so v nedeljo res lepo igrali. Plavi so z lahkoto prišli do nasprotnikovih vrat in vsi igralci so imeli priložnost, da se izkažejo. Pohvalo zaslužita Mondo in Kermac, slednji je zadel bodisi v soboto s cicibani kot v nedeljo. (R. G.)
____________CICIBANI_____________
GRADESE - MLADOST	3:1 (1:1)
MLADOST: Zanier, Scarpa, Gergolet, A. Gergolet, Lavrenčič, M. Gergolet, Pahor, Lorenzut, P. Pahor.
STRELEC za Mladost: Peter Gergolet.
Cicibani Mladosti so proti močnemu nasprotniku začeli zelo dobro in prvi prešli v vodstvo s Petrom Gergo-letom. Domačini pa so kaj kmalu izenačili, odločilna zadetka pa so dosegli v drugem polčasu. (M. P.)
Dopolnilno prvenstvo
S. ANDREA - PRIMORJE 1:6 (0:4)
STRELEC: Širca (5), en avtogol.
PRIMORJE: Sandri, Švara, Kuk, Trampuš, Nadlišek, Širca, Emili.
Naši so nastopili zelo okrnjeni, kljub temu pa so nadigrali nasprotnike. Že v prvem polčasu so kar štirikrat zatresli nasprotnikovo mrežo. V nadaljevanju se ni nič spremenilo. Visoko zmago so rdeče-rumeni dosegli po zaslugi odličnega Širce. Slednji skupaj s Trampužem in celotno ekipo zasluži res lepo pohvalo. (Maxi)
BREG - SONCINI	2:6 (0:3)
STRELEC ZA BREG: Kermac 2.
BREG: K. Argenti, P. Paoletti, Cor-batti, Jercog, Sancin, Šik, Kermac.
Proti močni ekipi Soncini so bili Dolinčani brez moči. Ker so bili zdesetkani, ni bilo pričakovati drugega izida. Da ni končni izid še težji, se moramo zahvaliti izrednim posegom vratarja Argentija, ki je bil vseskozi najboljši na igrišču. (R. G.)
Prvenstvo CSI
ZARJA - S. LUIGI VIVAI BUSA’ 1:4
STRELEC ZA ZARJO: Ferluga.
ZARJA: Pavatič, Berzi, Jurinčič, Do-Ijak, Kralj, Ferluga, Poropat, Granzot-to, Grgič, Plešan.
S. Luigi Vivai Busa je bil za zarjane prehud nasprotnik. Vsekakor so naši fantje (čeprav je manjkal Renčelj) dobro igrali in le nekatere hude napake obrambe, so omogočile nasprotniku, da je povedel. Zarja je skušala izenačiti, vendar je igrala preveč odprto, tako da nasprotniku ni bilo težko prodirati v Zarjin kazenski prostor in povsem nemoteno priti še do ostalih zadetkov.
(M. Z.)
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - LA MARMOTTA	Šio
(15:4, 15:5, 15:5)
BOR: Marega, Sedmak, elemente, Starc, Švab, Biber, Blasi.
Izid srečanja je bil že od samega začetka določen, saj so gostje zelo skromna ekipa s povprečnim tehničnim znanjem. Borovci so opravili lažji trening, na katerem so lahko preizkusili nekaj kombinacij napada z uteka-njem. Naše čaka sedaj veliko bolj zahtevna naloga, saj se bodo pomerili z drugouvrščeno ekipo Le Volpi. (Tul)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
OMA ARMES - BOR FRIULEXPORT
3:1 (15:6, 12:15, 15:2, 15:5)
BOR FRIULEXPORT: Superma, Pernarčič, Del Piero, Bandelj, Mauri, Rojc, Vesel, Vitez, Žerjal.
Vodilna OMA se je pustila presenetiti le v drugem nizu, sicer je bila občutna boljša, borovke pa so si že zaradi slabega sprejema servisa zapravile možnost, da bi resneje ogrožale zmago gostiteljic.
BOR FRIULEXPORT - SOKOL
INDULES 3:0 (15:4, 15:5, 15:11)
BOR FRIULEXPORT: Superina, Viler, Pernarčič, Bandelj, Mauri, Rojc, Del Piero, Vitez, Legiša, Volpi, Gulič.
SOKOL INDULES: Cattonar,, Bru-mat, Kosmina, Leghissa, Doljak, Živec.
Bolj izkušene borovke so zasluženo dobile derbi proti okrnjeni in po letih mlajši nabrežinski postavi. Ta se je upirala požrtvovalno, še zlasti v tretjem nizu, ko so sicer za Bor Friulex-port igrale menjave. Varovanke trenerke Mire Grgič so bile celo na pragu delnega uspeha, da je bilo treba na Borovi strani za zmago opraviti nekaj menjav.
UNDER 14 ŽENSKE
zmago, čeprav so bile nekoliko raztresene. DLFAC je praktično brez sprejema servisa, povrhu še brez pravega napada, torej povsem nedorasel našim igralkam. Borovke so v nedeljo zjutraj odigrale še zaostalo tekmo z Virtusom in prav tako gladko zmagale s 3:0 (15:3, 15:7, 15:5). Nasprotnik jim je nudil požrtvovalen odpor in srečanje je bilo za naše igralke kar koristno.
Skupina B
BREG B - SLOGA B	1:2
(9:15, 7:15, 15:10)
BREG B: Tanja in in Vesna Parovel, Ota, Zahar, Maže, Gobbo, Cadenaro, Kosmač, Bastia.
SLOGA B: Canziani, Crissani, Kuzma, Čač, Doljak, Goiča, Križmančič, Moltedo, Operti, Palčič, Sosič, Žerjal.
Tudi povratno srečanje med najmlajšima ekipama naših dveh društev se je končalo z zmago slogašic. Tudi tokrat so se igralke obeh ekip izkazale s svojo požrtvovalnostjo in borbenostjo, s katerima so nadoknadile nekate-.re tehnične pomanjkljivosti. Sloga je zasluženo zmagala, osvojeni set pa predstavlja za Brežanke zasluženo nagrado za prikazan napredek. (Inka)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -
RICREATORI 0:3 (3:15, 7:15, 13:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Regent, Nataša in Nataša Sedmak, Gruden, Rebula, Bogateč, Colja.
Proti ekipi, ki je vse dosedanje nastope zaključila z gladkim 3:0 v svojo korist, je bil izid že vnaprej zapečaten. V začetku so imele Kontovelke težave zaradi različne postave, tudi servisi niso šli od rok, tako da so gostje zlahka slavile zmago v prvih dveh setih. V zaključnem nizu pa so prikazale mnogo bolj značajno igro, vendar jim ni vseeno uspelo iztržiti častnega seta svojim nasprotnicam, ki so s prikazano igro nedvomno zasluženo zmagale.
(Maja Stoka)
Skupina A
DLFAC - BOR FRIULEXPORT 0:3 (5:15, 2:15, 0:15)
BOR FRIULEXPORT: Vidali, Grbec, Pahor, Fučka, Brazzani, Visentin, Milanič, Inamo in Sancin.
Konec tedna se je za še nepremagane borovke odvijal v znamenju dveh lahkih zmag. V soboto se zadnjeuvr-ščeni DLFAC nikakor ni mogel upirati borovkam, ki so dosegle prelahko
FINCANTIERI - DOM AGOREST 1:2
(6:15, 13:15, 16:14)
DOM AGOREST: Magda in Maša Braini, Tanja in Katja Gaeta, Hvalič, Prisco, Paulin, Makuc.
Če na koncu ne bi bile popustile, bi domovke slavile čisto zmago s 3:0, saj so že vodile s 13:8. Fincantieri je pokazal dobro igro v polju, a napad Doma Agorest je bil močnejši. Glavna hiba obeh ekip so bili servisi. (D. R.)
Z derbija under 14 med igralkami Brega B in Sloge B
1. MOŠKA DIVIZIJA Tolažilna skupina
CASSA Dl RISPARMIO - SOKOL
64:75 (33:34)
SOKOL: Rosati 5, Pertot, Ušaj_ 11, Velussi 17, Caharija 8, Devetak 6, Žbogar 2, Klanjšček 16, Vidoni, Pupis 10.
TRI TOČKE: Ušaj 2.
V	tolažilni skupini prvenstva 1. divizije je Sokol v gosteh zasluženo in gladko odpravil ekipo Tržaške hranilnice. V prvem polčasu sta si bili peterki povsem enakovredni, zlasti po krivdi Nabrežincev, ki so imeli zelo slab odstotek pri metu. Prve minute drugega polčasa so bile odločilne za celotno srečanje. Z odličnim conskim presin-gom je Sokol povsem nadigral domačine in pridobil 13 točk prednosti. To vodstvo je nato brez večjih težav -ohranil do konca tekme. (Mitja)
CICIBONA - DOPOLAVORO
POSTELEGRAFONICI 79:68 (32:31)
CICIBONA: Sancin 8, Fonda, Jogan 12 (1:3), Parovel, Smotlak 23 (1:3), Jankovič, Kovačič 4, Volk 32 (7:8).
TRI TOČKE: Smotlak 4, Volk 1, Jogan 1.
V	drugem kolu tolažilne skupine je Cicibona dosegla zmago proti sicer dokaj skromnemu nasprotniku. Beli so povedli šele v drugem polčasu, ko so boljše branili (61:51 v 32. min.). Statični nasprotniki so se v 38. min. približali na 6 točk, a zmaga naših ni bila nikoli v dvomu. V napadu je bil nezadržen Volk, ki je igral v nenavadni poziciji centra, dobro pa je igral tudi trener Sancin. (Jogan Vanja)
Skupina D
BOR - INTER 1904	67:72 (33:32)
BOR: Oblak 3, Canciani 13 (0:3), Udovič 4, Merku 4, Slobec 7 (1:2), Ba-itz, Krečič 4 (2:4), P. Furlan 30 (2:7), L. Furlan 2.
TRI TOČKE: Canciani, Oblak.
Kljub dobri igri ni Boru uspelo, da bi premagal drugouvrščeno ekipo In-
terja 1904. Borovci so igrali dobro skozi vso tekmo, razen od 4. do 12. minute drugega polčasa, ko jim ni uspelo doseči niti enega koša, nasprotniki pa so jih dosegli kar 19. Borovci so si tako zapravili prednost, ki so si jo nabrali v začetku drugega polčasa in dovolili nasprotniku, da je povedel s 53:43. Ves 'trud, da bi nadoknadili zamujeno, je bil v poslednjih minutah zaman. V vrstah borovcev gre omeniti zelo dober nastop Petra Furlana, še posebej v prvem polčasu, v katerem je dosegel kar 19 točk. (Marko Oblak)
SGT - KONTOVEL ELECTRONIC
SHOP 94:46 (40:15)
KONTOVEL: Nabergoj 6, Pertot 3, Pisani 6, Kneipp 7 (1:2), Zeugna 10, Starc, Emili 14.
PM: 6:10. TRI TOČKE: Zeugna 2, Pertot 1.
Med tolikimi letošnjimi slabimi tekmami so plavi v soboto zaigrali naj-slabše. Čeprav si pred srečanjem z močno Ginnastico ni nihče nadejal zmage in kljub temu da je bila velika večina sodniških odločitev dobesedno obupnih, je skoraj 50 točk razlike ponižujoče tudi za zdesetkano Kontove-lovo ekipo. Iz splošne sivine je nekoliko izstopal Pavel »Poldo« Pisani, pohvalo pa zasluži trener in kapetan Renato Kneipp zaradi velike požrtvovalnosti. (A. Z.)
Na Goriškem
SOTECO - DOM	56:51 (21:25)
DOM: Gruzovin 6, Košuta 11, Kocjančič 10, Čubej 5, Semolič 2, Ziani 12, Čubrilo 2, Rinelli 3, Bregant, Bensa.
PON: Košuta v 34., Kocjančič v 35., Čubej in Rinelli v 40. min. ON: Dom 39, Soteco 18. TRI TOČKE: Košuta m
Čubej 1.	. ,
Domovci so v Gradišču proti domačemu Sotecu popolnoma nezasluženo izgubili. V 28. minuti so Semoličevi varovanci vodili že s trinajstimi točkami prednosti (39:26), v sledečih osmih
minutah igre pa niso zadeli niti koša, to pa po zaslugi pristranskega — to je sicer še preveč mil izraz — sodnika, ki je našim igralcem žvižgal osebne napake kot za stavo. Končni zaostanek petih točk je po pravici rečeno res minimalen, če, upoštevamo, da so domačini igrali v... šestih proti petim.
(M. Čubej)
____________KADETI_____________
SERVOLANA - KONTOVEL
ELECTRONIC SHOP 94:87 (49:38)
KONTOVEL: Cingerla 11 (3:7), Kocman 29 (2:3), A. Sterni 2, Pahor 11 (1:7), Stanissa 14 (0:4), Gruden 8 (2:4), Rupel 12 (1:3).
TRI TOČKE: Kocman 5, Rupel 1.
V zadnji tekmi letošnjega prvenstva so Kontovelci nepričakovano in nerodno izgubili in to predvsem, ker so se predstavili v dokaj okrnjeni postavi. Med odsotnimi je bil tudi najboljši Kontovelov strelec Peter Sterni. To je bilo opazno predvsem v prvih minutah igre, ko so naši s težavo zadevali nasprotnikov koš. V deseti minuti je bilo namreč stanje 22:8. V drugem polčasu so Kontovelci nadaljevali s slabo igro, tako da so gostitelji v 28. min. celo povedli 73:50. Tedaj pa je prišlo do nepričakovanega preobrata. Naši so s presingom nadoknadili zamujeno in čeprav so v zadnjih minutah ostali le s štirimi košarkarji na igrišču, so znižali zaostanek le na 6 točk, več pa niso zmogli. Kontovelci so tako končali prvenstvo na tretjem mestu lestvice s 36 točkami (18 zmag, 4 porazi).
(R. M.)
SOKOL - CGI	89:72 (46:27)
SOKOL: Gherli 7, Brumat 4, Gole-mac, Škrk 24 (2:3), Stanissa 2, Paulina 16 (0:1), Bogateč 2 (0:2), Pertot 4 (0:2), Lisica 20 (0:1), Sosič 10 (2:2).
TRI TOČKE: Gherli 1.
V tej tekmi rezultat ni bil nikoli v dvomu, saj je bil nasprotnik slabši od sokolovcev, predvsem v napadu. Gos-
titelji so igrali dobro, tako v obrambi kot v napadu. Predvsem je treba pohvaliti mladega Gherlija, ki se je dobro izkazal v napadu, saj je zadnjo sekundo tekme zadel z metom od sredine igrišča. (L. I.)
SOKOL - FERROVIARIO B 97:70
(43:39)
SOKOL: Škrk 34 (0:1), Gherli, Brumat, Golemac, Pertot 2 (0:2), Stanissa 11 (1:2), Paulina 29 (7:13), Pizziga 2, Bogateč 4 (0:2), Lisica 15 (3:7).
Nasprotniki, ki niso osvojili niti točke, so v prvem polčasu pokazali dobro obrambo. V drugem polčasu pa so se sokolove! razigrali, zbrali 27 točk prednosti in jih ohranili do konca tekme. Pohvaliti je treba vse naše igralce, predvsem pa Škrka in Paulino, ki sta dobro zadevala. (L. I.)
__________PROPAGANDA_______________
BOR - DON BOSCO 37:82 (15:50)
BOR: Martinolich, Korošic, Possega 9 (2:3), Bajc, Tomšič 4 (0:2), Vodopivec 12 (2:2), Filipčič 1 (1:2), Turk 5 (1:2), Križmančič 6.
TRI TOČKE: Possega.
Naši so na domačih tleh doživeli hud poraz. Plavi so bili nasprotnikom enakovredni le do 4. minute prve četrtine, ko je bil rezultat izenačen (5:5). Potem so nasprotniki s shematizirano igro, ki koristi le začasno tako mladim igralcem, zadeli kar 8 zaporednih košev in si tako zagotovili odločilno prednost (21:5). (U. A.)
SGT - BOR INDULES 75:52 (32:26)
BOR INDULES: Martinolich 2, Possega 29 (1:2), Bajc, Baitz, Brus 2, Tomšič 4 (0:1), Vodopivec 8 (2:2), Filipčič 6 (0:2), Žiberna 1 (1:2), Križmančič.
Plavi so s slabo igro klonili pred nasprotnikom, ki so ga v prvem delu prvenstva z uspešno obrambo bili že premagali. Borovci so z učinkovitimi napadi vodili do sredine prve,četrtine 15:6, nato so gostitelji nadoknadili zaostanek in prešli v visoko vodstvo.
(U. A.)
LESTVICA: Don Bosco 18, Servola-na 16, Ricreatori 12, SGT 10, Bor In-dules 8, San Marco 4, Libertas 2, Ro-bur 0.
SEGAFREDO A - DOM 100:25 (47:14)
DOM: Lisci 6, Silič 15, Pintar, Zavadlav, Pisk, Sfiligoj 4, Pavšič 2, Bednarik, Spacal 2.
PON: Spacal v 24. min. ON: Dom 19, Segafredo 19.
Mladi domovci so proti močnemu nasprotniku doživeli visok poraz. Kljub visoki razliki v koših pa so Dor-nikovi varovanci prikazali požrtvovalno igro. Nasprotnik je bil gotovo za razred boljši, saj naši resno trenirajo le prvo leto. Prvenstvo propaganda se je s tem kolom tudi zaključilo, naši pa morajo nadoknaditi še dve srečanji. Danes bodo igrali na domačih tleh proti Goriziani, v petek pa bodo gostovali pri Segafredu B. (M. Čubej)
__________MINIBASKET_____________
Trofeja Jadrana
BREG - SOKOL	38:20 (22:6)
BREG: Novak, Kocjančič 2, Gobbo, Koren 4, Tul 1, Cah 6, Mingot 2, Žerjal 4, Klabjan 8, Vodopivec 1, Samec 10.
SOKOL: Vaupetič 4, Perič 2, Širca, Kobau, Masten, Umek, Legiša 4, Gherli 8, Devetak 2.
Brežani so pokazali boljšo skupinsko igro in večji izbor enakovrednih igralcev. Tekma je bila stalno v njihovih rokah, ne pa v zadnji četrtini, v kateri je Sokol vzpostavil določeno ravnotežje. (L. K.)
Turnir Edimobili
UNIVERSITA' POPOLARE - BOR 33:58 (18:28)
BOR: Colja, Sancin 3 (1:2), Guar-djančič 2, Uršič 18, Jogan 10, Oberdan 2, Gregorič 11 (1:2), Korošec 6, Verri 6.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din,.letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
13. maja 1987
Afera Iranian-Contras-Connection dobiva nove razsežnosti
S pričevanjem Roberta McFarlana se je Reaganov položaj poslabšal
UROŠ LIPUŠČEK
NEW YORK — Bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Robert McFarlane je predvčerajšnjim na javnem zasedanju obeh kongresnih komisij, ki preiskujeta tako imenovano iransko afero, odkril, da je bil predsednik Reagan mnogo bolj vpleten v zbiranje pomoči za antisandinistične sile (v času, ko je to Kongres izrecno prepovedoval), kot se je doslej zdelo.
McFarlane je med skoraj 8-urnim zaslišanjem odkril mnoge nove podrobnosti o zbiranju protizakonite pomoči za nikaragovsko kontro. Med zadnjim obiskom saudskega kralja Fahda v Washingtonu je predsednik Reagan Saudsko Arabijo (ki jo je McFarlane v šifriranem jeziku imenoval država 2) nagovoril, da je podvojila vojaško pomoč antisandinističnim silam. Po obisku kralja Fahda v Washingtonu je Saudska Arabija pp McFarlanovih besedah pomoč antisandinističnim silam povečala iz enega na dva milijona dolarjev na mesec. Skupno naj bi ta država antisandinistom darovala približno 24 milijonov dolarjev.
McFarlane, ki je pred kongresno komisijo pričal pod prisego, je tudi dejal, »da mu je podpolkovnik North dejal, da je bilo tajno financiranje antisandi-nističnih sil odobreno in da o tem obstajajo ustrezni dokumenti«. McFarlane podpolkovnika Northa ni vprašal, kdo je odobril to tajno akcijo, nekateri ključni dokumenti o tej tajni operaciji pa so bili, kot je North izjavil McFarlanu, uničeni.
McFarlane je prav tako odkril, »da je bil predsednik Reagan zelo zaskrbljen za usodo ameriških talcev v Libanonu«, zato se je tajna kupčija z Iranom nadaljevala kljub temu, da ji je nasprotovala večina najvišjih funkcionarjev Reaganove administracije.
Omenjene izjave McFarlana, ki je bil predsednikov svetovalec za državno varnost v trenutku, ko se je začela tajna kupčija med ZDA in Iranom in ki je kot posebni Reaganov odposlanec lansko leto tajno obiskal Iran, je Belo hišo spravila v novo zagato. Predstavnik za tisk Mariin Fitzwater je izjavil, »da predsednik ni zahteval niti od članov svojega štaba niti od drugih, da bi organizirali ilegalno pomoč antisandinističnim silam«. Priznal pa je, da se je predsednik zavzemal za podporo antisandinističnim silam.
McFarlanova izjava pred kongresnima komitejema, »da je predsednik stalno javno in zasebno opo-
zarjal na to, da ne misli odstopiti od podpore antisandinistom«, odpira nova vprašanja o tem, v kolikšni meri je predsednik Reagan osebno vpleten v to akcijo. McFarlana, ki bo pred Kongresom pričal do konca tedna, čaka brez dvoma še veliko podobnih vprašanj. Glede na to, da je McFarlan po lanskoletnem prvem javnem pričanju pred Kongresom poskušal storiti samomor, so kongresniki predvčerajšnjim z njim ravnali prizanesljivo, kljub temu pa se po splošnem prepričanju ne bo mogel izogniti novim zelo jasnim in nedvoumnim vprašanjem o vlogi predsednika v tej aferi. Njegovo dosedanje pričanje pred Kongresom je sicer potrdilo, da je bil predsednik osebno vpleten v to akcijo, vendar zaenkrat o tem ne obstajajo nobeni dokazi.
Reaganova administracija je predvčerajšnjim doživela še en udarec. Tako imenovani neodvisni preiskovalec, sodnik VValsh je namreč uvedel preiskavo proti sekretarju za pravosodje Edwinu Meesu zaradi suma, da je firmi Wedch Corporation (pri kateri je imel finančne interese) omogočil, da je s Pentagonom sklenila pogodbo o prodaji orožja v vrednosti 32 milijonov dolarjev. Meese je, kot piše ameriški tisk, 7. član Reaganove administracije, ki se sooča s takšno preiskavo.
Že 142 mrtvih zaradi požara na Kitajskem
PEKING — Silovit požar, ki že teden dni pustoši gozdove in naselja v severovzhodni kitajski pokrajini Heilongijang, je doslej terjal že 142 človeških življenj. Po zadnjih vesteh, ki jih je objavila agencija Xinhua, je močan veter potisnil plamene do predmestja mesta Tahe, približno 680 kilometrov severozahodno od glavnega mesta te pokrajine Harbina. Kitajska tiskovna agencija poroča, da je požar uničil že 460 hektarjev površine, od katerih 260 tisoč gozdnate površine. 6.500 gasilcev, vojakov in prostovoljcev se bori proti plamenom, ki ogrožajo mesto Tahe, v katerem živi 100 tisoč oseb. Vsekakor pa se bojijo, da požara ne bodo mogli zaustaviti vsaj še nekaj dni. Zato so že začeli z evakuacijo in s pomočjo prebivalstvu, za kar so zadolžili več kot 10 tisoč vojakov, ki razpolagajo z 20 letali. Iz treh mestec in številnih vasi, ki jih je požar že uničil, so izselili 51 tisoč prebivalcev.
Krvav dogodek v Veliki Britaniji
LONDON — Krvav dan V Angliji: neki moški, besen na taščo, jo je pobil s kladivom, nato je z nožem ubil dva sina, težko ranil ženo in naredil samomor s tem, da je požrl polno dozo uspavalnega sredstva. Tako je policija obnovila pokol, do katerega je prišlo v ponedeljek v Corrin-ghamu, mestecu v Essexu. John Higgins, bivši predsednik krajevnega Rotaryja, je bil dobro poznan vsem. Sosedje so preis-kovalvcem povedali, da je bil moški prava žrtev svoje tašče, ki je ravnala z njim kot s hlapcem. V soboto so sosedje slišali kričanje, vendar do včeraj ni nihče obvestil policije. Tako so preiskovalci vdrli v stanovanje šele včeraj in zagledali pred seboj štiri trupla in težko ranjeno žensko.
Kdo odloča o mejah biogenetskega inženirstva? Hipotetična »člopica« odpira nova etična vprašanja
RIM — Izjave florentinskega antropologa Brunet-ta Chiarellija (objavili so jih v sklopu reportaže Gio-vannija Marie Racija o bioinženirstvu za revijo Es-presso) so temeljito razburile italijanske duhove. Chiarelli se namreč ukvarja z iskanjem nove etike in razglablja o tem, kako bi se obnašali genetski hibridi, recimo bitja, ki bi se rodila od človeškega semena in opičjega jajčeca. Kar pa je povsem zmedlo javno mnenje, od preprostega bralca do Nobelovih nagrajencev, ni Chiarellijevo prepričanje, da je »člopica« tehnično uresničljiva (antropolog se osla-nja na minimalno razliko v številu kromosomov), pač pa njegova trditev, da so nekaj takega že preizkusili v ZDA in to, da bi lahko »člopice« uporabljali kot rezervoar organov za presaditve ter kot delovno silo, ki bi bila namenjena težkemu in nevarnemu delu.
To je ljudi vrglo iz tira, kar je docela razumljivo in upravičeno, saj smo v sorazmerno kratki časovni dobi (nekaj let) zabredli v vse bolj komplicirano spiralo genetske manipulacije. Rodili so se prvi »zmr-
znjeni« otroci, še celo dvojčke je mogoče roditi z osemnajstmesečnim časovnim razmahom. Manj vsesplošno znani so sicer podatki o uspehih genetskih mutacij in testiranj v živalskem svetu. Chiarellijev poseg je v Italiji sprožil verižno informativno reakcijo, ki je omogočila, da smo zvedeli za obstoj britanske »kozovce«, živalskega hibrida brez rogov, a izredno bogatega na volni, in ameriške »donzebre« (»don« kot donkey, osel). V Franciji se je rodila tudi Julie, hčerka leva in »tiglevinje«. Samica, ki jo je skotila, je bila hibrid med levom in tigrom. Julie pa je živ dokaz, kako prepričanje, da so hibridi sterilni, ne drži.
Tako se je človeštvo znašlo pred breznom, ne da bi si razjasnilo pojme, do kod sega raziskovalna etika, kam vse lahko povedejo genetske manipulacije. Raziskovalci trdijo, da je znanost evolucija, nekaj kar deluje centrifugalno, da je ni mogoče ustaviti. Bioinženirstvo bi npr. lahko pomagalo človeštvu, da se reši nekaterih dednih bolezni. Zdrave celice, ki jih umetno vstavimo v bolni organizem, bi lahko
ugonobile bolezen, »igranje« s kromosomi bi lahko pomagalo psihično prizadetim osebkom. Zaenkrat so vse to preizkusili na miškah in morskih prašičkih, preskok na človeka pa že trka na vrata.
Trka tudi na našo zavest, saj se vsi še predobro zavedamo tega, da stvari poznamo začetek, o koncu pa še ugibati ne moremo. Tudi ko bi se ukvarjali z najbolj srhljivo znanstvenofantastiko, bi nas hipotetične možnosti genetske manipulacije iznenadile. Chiarelli trdi, da je v ZDA opica zanosila s človekom. Iz ZDA sicer prihajajo nepotrjene vesti, da so raziskovalci uničili ta zarodek, drugi spet trdijo, da tega poizkusa niso izvedli, nekateri molčijo.
»Člopica« je morda res še formula med zapiski zagrizenih ameriških bioinženirjev, moralna vprašanja njenega obstoja pa so vsem ha dlani. Od živega bitja, ne človek ne opica, bi lahko prešli na umetno kloniranje človeka, lahko bi ustvarili neskončno število enakih osebkov, »spak« ali »nadljudi«. Smo na tem, da si priskrbimo konkretno, a prav tako uniču-. jočo, alternativo jedrske bombe?
Prvi spomladanski flamingo
Na sliki vidimo prvega puhastega flaminga (pravimo mu tudi plameneč zaradi živorožnate barve perja), ki se je zvalil letos spomladi v ZDA	(AP)
Zapuščeni mož je ob zori vdrl v hišo ženinih staršev
Trije mrtvi in štirje ranjeni v družinskem pokolu pri Vareseju
VARESE — Trindvajsetlethi Giuseppe Cusumano, ki je že večkrat kršil zakon, je včeraj ob zori v družinski hiši v kraju Morazzone (pokrajina Va-rese) povzročil pravi pokol. S puško je ubil svojo taščo, 43-letno Mirello Mol-teni in njena priletna starša Norino Colombo in Lorenza Antoninija, ranil pa je 23-letno ženo Lauro Antonini, njenega 47-letnega očeta Bruna, 51-letnega strica Silvia Moltenija in 76-let-nega soseda Enrica Baratellija, ki je mlado ženo hotel zaščititi pred morilcem.
Na osnovi prve rekonstrukcije preiskovalcev se je krvavi »podvig« odigral v dveh dejanjih, vmes pa se je morilec zapletel v oborožen spopad s karabinjerji. Z belim fiatom 131 je okrog 5. ure zjutraj prispel pred hišo družine Antonini, pred katero je sicer
postajal vsak dan v upanju, da bi ženo Lauro prepričal, naj se vrne domov. Pri 18 letih se je z njim poročila naskrivaj, proti volji staršev, pred tremi meseci pa ga je zapustila in se vrnila k staršem. Mladenič se je verjetno prepričal, da se mlada žena ne misli zlepa vrniti k njemu, zato je že večkrat grozil, da bo celi družini dal primerno »lekcijo«. In tako je tudi storil: najprej je v hišni veži naletel na ženina stara_ starša in ju pobil s streli iz puške. Žensko je pri priči umoril, medtem ko je moškega ranil in jo pobrisal. Medtem so priče že sprožile alarm in patrulja karabinjerjev mu je prišla na sled, vendar jim je odgovoril s streli in jim ušel. Toda, njegov morilski bes še ni bil potešen. Vrnil se je
v hišo Antoninijevih in pokončal ranjenega ženinega starega očeta, umoril njeno mater in ranil strica, nato pa je šel k sosedovim, kamor sta se zatekla žena in njen oče. Tudi nanju in na soseda je streljal in jih ranil. Vsi ranjenci bodo ozdraveli v 20 oziroma 30 dneh.
Morilec je po dejanju še enkrat uspel zbežati zasledovalcem, ki jim je vnovič odgovoril z orožjem. Kasneje so našli njegov avto, prerešetan s kroglami, za njim pa ni nobene sledi. Družina Giuseppa Cusumana je iz kraja Caltagirone v pokrajini Catania. Njegov oče je baje pred leti na Siciliji padel pod streli mafije, Giuseppe pa ima v svojem kazenskem listu že prekrške zoper pravico zaradi kraje in prekupčevanja z mamili.
Moskovski cirkus v težavah Tjulenji zbežali na svobodo
MOSKVA — Naivnost in zaverovanost vase je krepko zagodla nekemu krotilcu, ki so mu trije tjulenji zbežali. Vasilij Timčenko je bil namreč prepričan, da bodo njegovi varovanci izvedli svojo točko tudi izven cirkusa, v morju pred nabrežjem Sočija, najbolj znanega sovjetskega obmorskega letoviščarskega kraja. Tjulenji so res pred televizijskimi kamerami in tisočimi gledalcev mojstrsko izvedli svojo točko, ko pa bi se morali vrniti v kletko, so raje »izbrali svobodo«.
Krotilec pa se ni razburjal. Prepričan je bil, da se bodo njegovi varovanci prej ali slej vrnili, če drugega ne, ko jim bo pričelo kruliti v želodcu. Zmotno je mislil, da se ne bodo v cirkusu vzgojene živali znašle v svobodi, da ne bodo sposobne priskrbeti si hrane. Vsekakor je podcenjeval sposobnosti svojih varovancev. Zaman jih je čakal za uro obeda, na njegove klice se niso odzvali. Timčenka pa sedaj skrbi, saj bo vsak čas stekla širokopotezna akcija, da bi ulovili ubežnike, ki bo bržkone stala precej rubljev. Turisti v Sočiju so seveda na strani ubežnikov in upajo, da jih ne bodo polovili. Uprava moskovskega cirkusa Goszirk iz Moskve je sedaj besna na svojega krotilca, ki je vso zadevo skuhal zaradi svoje naivne zaverovanosti.
Pokol v Belgiji: sedem mrtvih
BRUSELJ - Sedem oseb je bilo ubitih v dveh flamskih kmetijah v Bogaardenu, kakih dvajset kilometrov jugozahodno od Bruslja. Umor. je verjetno zakrivil en sam moški. Očitno gre za neprisebneža, ki je po zločinu zbežal'z zelenim avtomobilom in policija ga še ni izsledila, kljub temu, da je v vsej državi organizirala pravi »lov na moža«.
Policija še ni posredovala vseh podatkov o žrtvah in o kraju dogodka. Vsekakor je gotovo, da sta med žrtvami tudi neka deklica in njena mati. Ostale žrtve so zakonca stara 90 in 84 let, njuna 46—letna hči, njen 54—letni mož, dvajsetletni vnuk ter deklica z materjo, ki sta stanovali v sosednji hiši. Ni znano, zakaj je do zločina prišlo in niti niso objavili imen žrtev in imena morilca, ki so ga baje že ugotovili.
. Morilec se je ponovno pojavil v popoldanskih urah, nekaj kilometrov stran od kraja pokola. V kraju Den-derwindeke je ponovno streljal in ranil dve osebi ter se zopet oddaljil z zelenim avtomobilom.