Redek jubilej. Iz uSiteljskih krogov nam poročajo, da so praznovali 10. dne meseca oktobra t. 1. v prijazni Višnji Gori na Dolenjskem velepomembno slavnost, t. j. 50 letnico učiteljevanja našega vrlega tovariša Janka Škerbinca. In velepomembna slavnost se je izvršila prekrasDO. Edor se je te udeležil, mora pripoznati, da je bila pomembna za jubilanta in tudi za vse slorensko učiteljstvo; zakaj take in podobne slavnosti so momenti, ob katerib dozna tudi duša preprostega Ijudstva, da je učiteljstvo v celoti in tudi v posameznosti velevažen faktor. Da se je Ijudstvo tega zavedalo, je značila obilna udeh-žba. Največ zaslug za prekrasno izvršitev velepomembne slavnosti sta si pridobila krajni šolski s?et v Višnji gori in pa ljubeznivo domače učiteljstvo. Pa oglejmo si slavnost podrobneje. Vihrajoče zastave so jo oznanjale domačinom in tujcem. Bobneči streli so vabili ljudstvo skupaj. Okolo devete ure dopoldne se je začel premikati slarnostni izprevod od šole proti farni cerkvi. Zvonovi so peli praznično, in bobneči streli so slovesno gromeli. Ob 9 5 jn bila maša, ki jo je daro?al g. župnik Tekster. Mogočno 80 pele orglje, milo zvenfle gosli in lepo je bilo petje. Med petjem se je odlikovala sosebno tov. gdč. Dolinarjeva. Pozabiti pa ne smemo tudi Drmela ia Tomca, ki sta izvabljala orglam in goslim tako čarovne glasove. Nad vse ginljivo pa je bilo gledati jubilanta v družbi njegove ljubeznive soproge. Kdo bi uganil misli, ki so jima plale v duši! Po končani maši se je vrnil slavnostni izprevod zopet v šolo. Tu ee je začel oficialui del vse slavnosti. OkusDO je bila okrašena šolska soba. Šolski oder pa je bil izpremenjen t čaroben vrtiček, t ka- terem je zavzel prostor jubilant. Prvi je sedaj nagororil jubilanta g. Omahea in mu izročil lepe darove krajuega šotekega sveta ViŠDJe Gore: sliko v spomin na mlada leta, patico ? spomin na pot življenja. Slavnostni govor je goforil g. župnik Tekster. V imenu domačega učiteljstva je gotrorila gdč. Dolinarjeva. Tem govorom so eledile čestitke otrok. Te so očarile jubilanta in navzpče goste, in rosno je bilo mnogotero oko. Lepi so bili tudi ostali darori, ki jih je prejel jubilaut med različnimi nagovori. Jubilantu smo čitali z obraza, da take slovesuosti ni pričakoval. To je tudi zatrjeval med zahvalnim odgovorom jubilant sam. V gToji Bkromnosti je celo del, da je storil samo srojo dolžnost. Mi pa smo mnenja, da je 50 let učiteljevanja vredno toliko, da bi se na ta redki dogodek spomnil labko še kdo drugi. Po dokončani oficialni slavnosti so se napotili gostje v gostilno Aae Kralj>76, ki je postregla gostom res prav dobro. Ob rujnem Tincu so se razvozljali jeziki, iu govor se je vršil za govorom. V imenu krajnega šolskega sveta Višuje Gore je govoril g. Perko, v imenu Ijudstva g. Škufca, v imenu uradništva gg. sodnik in notar, t imenu učiteljstva tor. Polak. Lepo število čestitk je dobit jubilant tudi poštnim potom, t. j. 16 brzojavk in 54 pisem. Med čestilci so bili tudi odlični gospodje, kakor c. kr. okrajni glavar g. Viktor Parma, ki je s svojo udeležbo popoldue pokazal, da ve ceniti zasluge učiteljstva, in navzoči učitelji srao mu bili bvaležni od srca; c. kr. deželni šolski oadzornik Fr Levec, c. kr. okr. šolski nadzornik Lj. Stiasnj, p. opat iz Zatičioe, p. prijor ii Zatičine, dr. Lesar, poslanec Mandelj itd. itd. To je lep znak, da vedo tudi odlične osebe ceuiti učiteljevo delo tekom 50 tih let In dobro je to delo jubilantu in tudi navzočemu učiteljstvu. Zdelo se je nam, da je z jubilantom počeščeno vse slovensko uuiteljstvo. Po dokončanih govorih se je razvila krasca in ne prisiljeua zabava. Oula se je tudi marsikaka pesem. Izmed vsega pa je ugajal še posebno životopis jubilantor, ki ga je podal r rezani besedi g. notar. In tako je minul čas skoro bliskovito. Temna noč je legla že nad Višnjo Goro, ko smo se razšli in želeli jubilautu: ,0 3 t a n i zdrav i n krepak do najskrajnejših mej človeškega i i t 1 j e n j a !" Opomba uredništva: Tovarišu jubilantu iestitamo tudi mi! Na muoga Ieta!