128
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Iz vseh časnikov je razvidno, da v tacih stiskah   in   zadregah   Avstrija   še   nikdar   ni bila, kakor sedaj.   Na eni strani razpor med Ogerskimi in Dunajskimi ministri tak ,   da ni videti povoljne sprave, — na drugi strani pa Turško vprašanje, ki od dne do   dne   siinejše   prihaja.    Da   vsega   tega je   nesrečni dualizem kriv, to vidijo zdaj celo tisti, ki so Deaka kot malika molili, ne spoznavši, da magjarizem tira Avstrijo v pogubo! — Ogerski ministri so 15. dne t. m. zapustili Dunaj. Po poročilu ,,Budapešt. Corr." sta pred odhodom   Ogerskih   ministrov   v   Pest  oba   predsednika ministerstev o stanji svojih obravnav imela poročati cesarju, in kakor „Pester Lloyd" piše, so vse obravnave dozdaj še brez vspeha ostale.    Vsako minister-stvo zmirom svoje   trdi in ne za pičico ne odstopi od svojega stališča.    In tako pričakuje se sklep   o teh zadregah   od   skupnega zborovanja obeh ministerstev pod predsedstvom Njegovega Veličanstva cesarja.   Sklep bo
jako težaven,   kajti  ministerstvo  Dunajsko nikakor ne more dopustiti,   da bi se Avstrija naložila od Magjarov še huja bremena;   nasproti  pa  so Magjari   tako napihnjeni od personalne unije, da njih Koloman Tisza mora odstopiti, ako jim ne speče one pogače, ki jo od njega pričakujejo;   če   pa   Tiszovo  ministerstvo   odstopi,   pa utegne na Ogerskem zdivjati furija revolucije.    Zato je zdaj že sama   „Nova Presse"   vsa   iz   sebe;   ona   divjd zarad ustaje na Turškem,   ona  je   polna   sumnje proti Rusiji, ona ne veruje več Nemčiji, ona noče, da Avstrija gre na Turško, ona noče, da Srbija ide na Turško, daje Avstrija neutralna; na kratko rečeno : ona ne ve, kam^bi djala Andrassy-a samega.    In Andrassy-ev duh vlada v Koiomanu Tiszi in v politiki njegovi na Ogerskem, — in Andrassveva politika na Turškem je Avstrijo pripeljala tje, kjer smo zdaj! — Tako ni ga skoro več časnika v Avstriji,   ki bi hvalil Andrassyevo politiko notranjo in vnanjo^   Uboga Avstrija!
Cesko.    Iz Prage. — 23.  t. m. napravi „Cesky klub*'   slavnostni banket na čast dr. Palackemu,   ki
v                                                          7
je ravno^ končal „Dejiny naroda Ceskeho" (zgodovina naroda Češkega) , katero je leta 1831. po naročilu Čeških stanov spisavati začel. — „Matica češka" pa je, slaviti dovršitev klasičnega dela, po slikarju L. Schmidtu napraviti dala sliko slavnega zgodopisca, kateri cena je 5 gold.
— Da res ni lepe reči na svetu, ki bi se je ne bil lotil strupeni zob nasprotnikov, kažejo nam sledeče vrstice v 104. listu Pražke ,,Politike" ,   ki jih v izvirnem jeziku od   besede   do besede   priobčimo   tako-le se glaseče: „3t&ferttgung. Grgenb etn fcummer^unge hat ftd; ben <3paj3 gemaa)t, ber „SJČ. gr. $r." fcon fyter ju telegrap^iren, bie mafyxtf<i)fflat>tfd}tn  2lLgeorbneten  f)'attm bte Š5etl)eiltgung an ker ^alacfc^geier   abgelefmt.   3)te dtctattion beš genannten SlatteS ging  bem  frefagten  ($impel ridjttg  auf ben  i?etm.    (Belfcffoer-ftanbltd}  fyat baš  Stftfomite  ben fcetreffenben  ©affenjungen in fetne 2lftton  nidjt etnget»etfyt; um  jet>oc^ ben leLten šfteft be$ 3toetfet3 $u bannen, fonftattren tmr, i)a$ lani etner an baš gtft* fotnite'  gertd)teten  Sufdjrift  beš  §>errn    ®r.  ^ražaf  fetn  unb nod)  metyrerer  anberer  md^rtfc^-flaDtfc^er   Lanbtag8abgeor&neten Srfdjeinen betm grefibanfet in fid)ere 2lu8ftd)t geftetft ift."
Iz Turškega bojišča. — Stanje postalo je bolj kritično, nego je bilo kdaj, na pomnjenje brez boja ni več misliti. Bosni je severni in zapadni del sta skoro vsa v orožji zoper Turke, četa ustajnikov je narastla že na več od 10.000 mož. V Hercegovini pa so zdaj hudi boji, ker so 15. t. m. močne čete ustajnikov napadle Trebinje in zdaj naskokujejo mesto. Pri Gačkem, kamor se je podal Turšk oddelek iz Trebinja, so pa najnovejših poročilih ustajniki dosegli veliko zmago. — Avstrijskemu konsulu so v Belemgradu napravili mačjo večernico.