Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1 januar ja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 21. NOVEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 92 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Nedopustno zanemarjanje delavca Gorenjske izkušnje v preprečevanju poklicnih obolenj bodo uporabili tudi drugod — Največ zdravju škodljivih delovnih mest je v črni metalurgiji, kovinski, tekstilni in usnjarski industriji V dobrih desetih letih so na Gorenjskem zaznamovali 700 primerov hudih poklicnih obolenj m dobršen del obolelih je ostal med nepovratnimi invalidi dela. Polovica omenjenih je zbolela zaradi škodljivih usedlin na pljučih, 74 jih je zastrupilo z živim srebrom, 91 delavcev Je postalo hudo naglušno itd. Številka je ogromna in to ne toliko sama po sebi, kot glede na dejstvo, da evidenca teh obolenj nI bila popolna ln je torej zajet le del tistih, ki so oboleli zaradi škodljivega dela. Gorenjska ie zaradi močne indu- usedlin na pljučih. Enako je tudi temeljih, ki so trdna osnova za strijske razvitosti pravi izvor po- v industriji usnja in obutve. Za-učinkovitcjše gospodarjenje. Boj klicnih bolezni. Evidentiranih je nimivo pa je, da je iz tovarne *a devizno samofinanciranje je prek ]0oo zdravju nevamih delov- Sava, kjer bi pričakovali precej treba razumeti, da mi razbijamo n fl, mestj nj,hova kartoteka pa poklicnih bolezni, zelo malo pr>i-adrninistrativno intervencijo tudi se stalno veča. Posebno manjše jav. Tako je mogoče sklepati na na področju razpolaganja z devi- gospodarske organizacije so dolgo dobro preventivno službo v tem « Zarni. Delovne organizacije, ki so zanemarjale in se zanemarjajo podjetju. vključene v izvoz naj bi torej z to vrsto skrbi za delavce in ne Na splošno je gospodarske orao ocenim delom deviz same raz- poskrbijo za pravilno zaščito in ganizacije mogoče pridobiti za Polagale. Samo tako bomo zain- reden zdravstveni nadzor za vsako- predlagane zaščitne ukrepe, ven-^eresirall delovne organizacije za gar> komur je to potrebno. dar pa navadno ukrepajo preveč izvoz. Vsi hkrati pa smo močno Zavod za zdravstveno varstvo počasi. — S. zainteresirani, da delovne organi- Kranj je izdelal analizo prijav porcije na Gorenjskem čimveč iz- klicnih bolezni od 1952 do 1963. važajo iz razloga, da bomo lahko z njD je požel veliko priznanja na "vozili tem več reprodukcijskega okrajnem zavodu za zdravstveno in drugega materiala, stroiev in varstvo in na republiškem zavo-razne onremc. Skratka, doseči mo- du. Zato mu je bila poverjena ramo, da bo i zvoz postal ekonom- izdelava nadaljnih programov za s*a kategorija! Le v pogojih sa- dejavnost dispanzerjev za delo v sofinanciranja bo izvoz postal ljubljanskem okraju. Skupna ko-'ntogralni del pristojnosti in vzpod- misija okr-:nega zavoda in med-[HJ«je proizvajalcev. To pa jc tem občinskega zavoda Kranj bo ana-h?lj pomembno, ker bo v prihod- ]izirala delo vseh obratnih ambu-fi'em letu v jugoslovanskem me- ]ant >'n ambulant, ki opravljajo r,'u izvoz dokaj umirien. Delovne podobne naloge v letu 1964. Ome-0rn,anizac;!e pa bodo soosohne njena analiza je prvo delo te vr-Jollko več uvažati, kolikor pač ste v naši republiki in bo solid-r>odo izvažale! Tudi na tem polju na osnova za nadaljna prizadeva-Se bo tnrei pričela spontana borba nja na tem področju. *« načrtno in preudanrno polit'- Število obolelih v črni metalur- Devize in izvoz živo so nam ostale v spominu besede predsednika Tita, ki jih je izrekel ob priliki obiska v nekaterih kolektivih v kranjski občini. V razgovoru s predstavniki podjetij je namreč dejal, da bomo naš sistem v kratkem izpopolnili tako, da bodo kolektivom dodeljena večja sredstva. To navdaja kolektive z večjim Upanjem možnosti razvoja in boljšega gospodarjenja. Takšna Politika bo nedvomno vplivala na povečanje izvoza. Res je, da se podjetja zavedajo, da z izvozom predvsem rešujejo svoj ekonomski Položaj im seveda hkrati tudi vprašanje zunanje trgovinske bilance. Uspehi na tem področju so bili doseženi, bili pa bi še večji, če bi bilo manj administrativnega razpolaganja z devizami! Podjetje, ki več izvaža, ki prispeva k obogatitvi zunamjetrgpvinske bilance, bi moralo imeti od tega večje koristi! Le tako bi spodbujalo za Povečanje izvoza. Ves naš gospodarski sistem torej sloni na teh Kolena* Kranj OBVEŠČAMO cenjene potrošnike da smo svoje prodajalne DOBRO ZALOŽILI in se pripravili za jesen in zimo. Na zalogi imamo veliko izbiro blaga za: ŽENSKE OBLEKE PLETENIN in TOPLEGA SPODNJEGA PERILA. Obiščite prodajalne BLAGOVNICA, TEKSTIL in GORENJC, Kranj Veletrgovskega podjetja Kokra Kranj Te dni so zaključili ureditven« dela prvega dela rekonstrukcije kranjskih ulic. Se iste dni pa so začeli z urejevanjem drugega dela. Vsekakor bo to velika pridobitev za Kranj. V primeru, da bo lepo vreme, bodo dela končana ie do 29. novembra Pred občinsko konferenco ZMS Radovljica Odgovornost do mladine V nedeljo, 22. novembra bo v Radovljici občinska konferenca mladine. Na tem srečanju bodo zastopali 1366 mladincev iz organizacij v podjetjih in šolah in po terenu številni delegati iz vseh krajev občine. Občinski komite je s svojim de- vzgojno izobraževalno pošolsko lom v preteklosti dosegel nekaj de'o. Komite je delal s pomočjo . uspehov, vendar je imel tudi vr- sedmih komisij, vendar nekatere 'n odnosa do izvoza. Na Gorenj- gjjj (železarna Jesenice) je bilo sto težav, ki so onemogočale do- od teh niso bile dovolj delavne. 2g*m r>a imamo velik del take in- Več let nad republiškim povpreč- seči večje rezultate. Uspela je or- Premalo je bilo povezave mladine s splošnim dogajanjem v občini in v širši naši skupnosti. Da bi v tem dosegli več uspehov, je občinski komite izdajal informativni bilten s pomočjo katerega je ob- d'istrije. ki je v veliki meri od- jCm. Zelo pogoste so silikoze, za- ganizacija politične šole v Boh v,<;na od uvoza! strupitve s svincem, silikotuber- nju, vendar pa je bilo političnega, Nekatera podjetja niso posveti- kuloze in poklicna naglušnost. V kulturnega in družabnega dela 'a dovolj pozornosti izvozu in i im kovinski stroki (Plamen Kropa, med mladino mnogo premalo. ?ato primanjkuje repromateriala. Veriga Lesce, Tovarna kos in sr- Preskromen obseg je imelo tudi D°gaja se sedaj, da proizvodnja pov Tržič) so pogoste silikoze in v Prizadetih podjetjih pada. Nuj- obolenja zaradi drugih škodljivih na orientacija na izvoz je edina usedlin na pljučih. Nad sloven-'zhodiščna pot. skim povprečiem so b'la obole- v prihodnje pomeni boj za eko- nJa v letu 1957. Leta 1960 je bilo "onrizaci jo tudi na tem področju, v elektroindustriji največ zastrupitev z benzolom in njegovimi spojinami ter podobnimi kemikalijami. Pogoste so bile tudi zastrupitve s selenom, o čemer bodo strokovnjaki zavoda v Kra veščal mladince o najpomembnejšem dogajanju v občani. Mladina tudi ni dovolj obiskovala različnih prireditev, ki jih je organizirala sama ali pa druge organizacije, zlasti pa delavska univerza. Pri vključevanju mladih v vrste organizacije pa je komite uspel, saj so bili ustanovljeni nekateri novi aktivi, med njimi v Nomenju, v Mošnjah, v Savici-Bohim j ter na vajenski šoli Radovljica. Nastopile pa so v organizacijah različne kadrovske težave pri prevzemanju vodilnih dolž- !l0i za devizno samofinanoiranje. °' so pogoji, s katerimi bodo e*°namsko stimulirali vključeva-^e gopodarskih organizacij v Mednarodno delitev dela. Veliko žolčnih razprav okoli poškodovane ceste Podnart—Kropa Upravičeno ogorčenje prizadetih? Neurje, ki je bilo na Gorenjskem ugotavljamo še škodo, ki nastaja 17. oktobra, bodo ljudje prav go- zaradi neprevoznosti te ceste, bo- Ne smerno «m7rPf m^pl nm izdelali podroben referat in tovo še dolgo pomri.li. Povzročilo mo k tej vsoti lahko dodali še z izkušnjami pomagali še drugod, je veliko škodo, zlasti pa ni pri- nekaj milijonov dinarjev! Primeri takih obolenj so bili v zaneslo cestam. Po dosedaj ugotovljenih podatkih je samo na Neoporečna je trditev, da je cestah L, II. in III. reda škode cesta za razvoj turizma na tem V tovarni Sešir v Škof ji Loki preko 140 milijonov dinarjev. Moč- območju prav gotovo pomembna, je bilo več zastrupitev z živim °o je bil poškodovan tudi odsek Toda še pomembnejša pa je za srebrom, v tekstilni industriji pa ceste med Podnartom in Kropo, gospodarstvo in za ljudi, ki živijo so sicer pogoste zastrupitve z Cesta še do danes ni prevozna in v Kropi in njeni okolici. Slednji raznimi kemikalijami, obolenja bo potrebno za njeno obnovo so sedaj odrezani od železniške kože in obolenja zaradi škodljivih okoli 20 milijonov dinarjev, In če postaje Podnart in od avtobusne zveze proti Ljubljani. Lahko tr- c dimo, da je tudi gospodarstvo Seja Skupščine Občine Kranj nekoliko ohromljeno. V Kropi je industrija, cestne zveze iz Podnart a v Kropo pa so sedaj preko Radovljice, torej 18 km dalj. Zato je povsem razumljivo ogorčenje prizadetih na tem območju, ki pa je nastalo predvsem zaradi nezadostne informiranosti ljudi s tremu; podražitev svinjskega mesa nutnim stanjem in z. možnostjo bi bila manjša. rešitve problema! V razpravi o tem problemu so Na občinski skupščini v Radov- odborniki upoštevali dve stvari: ljici so že zdavnaj naredili ustrez- spričo neustaljenega tržJišča nii ne korake, toda ker gre v konkret- mogoče zadrževati fiksnih cen, nem primeru za popravilo okraj- vedno pa je treba imeti pred očmi ne ceste, denarja v te namene pa potrošnika in njegov standard, občina nima, so odgovorni pred- Zato so sklenili, da je treba vpra- stavniki na občini več ali manj sanje cen teh artiklov še real- nemočni. Pojasnilo, da je to neje proučiti. okrajna cesta in da je za njeno Ko so govorili o osebnih dohodkih zaposlenih v občini, so poudarjali, da problema najniž- £redsedinika Tita, ki jo je pravta-*° izrekel v Kranju, da je prav, i? . Če ' , > ' Iskn, LTH v Skofji Loki, v Elek ,, izvažamo na zapad, da pa a____a__j» . „., . hkrat: ^ „ ~ tromotor)ih Železniki. . *rati s tem ne smemo zanemarili izvoza na vzhod. Ravno tu je j* Veliko neizkoriščenih možnosti, 1 r>i našemu gospodarstvu prav «otovo veliko pripomogle. DRAGO KASTELIC Proučiti realne cene KRanj, 20. novembra — Osebni dohodki zaposlenih, življenjski broški, cene nekaterih življenjskih potrebščin in standard občana ?j bili glavni predmet razprave na včerajšnji seji skupščine občine Kranj. Glavni namen skupščine Je bil, razpravljati o splošnih problemih tržišča in posledicah nekaterih neskladnosti med prolzvod-nJ° in potrošnjo. Pri tem seveda ni mogla mimo tega, da se ne ^ustavi pri določenih vprašanjih, ki se podobno kot drugod, pobijajo tudi na njenem območju. Tv/Jle za cene nekaterih živilskih treba poiskati nove možnosti za ^rebščin. O njih so odborniki stimulacijo proizvodnje. Organi ^Pravljali zelo kritično in z ob- skupščine so že dobili predlog, Utkom odgovornosti ter z gledi- po katerem naj bi ceno mleka pa Proizvajalca in potrošnika, dvignili od dosedanjih 80 na 85 redvidene so namreč nove, na dinarjev za liter. Predlog še niso )ih osebnih dohodkov ni mogoče fa'ost spet višje cene kruha, mle- odobrili. reševali šablonsko. Vsako delovno ,'in mesa. Prav tako jc postopno zv'ševa- ki ne nudi možnosti za Za novo ceno kruha še ni po- nje cen mesa problem celotnega vsai 45 tis°č dnarjev mesečnega vzdrževanje in obnovo odgovorno cestno podjetje iz Kranja, ni zadovoljilo volivcev! Vse oči so bile torej obrnjene na Cestno podjetje v Kranju. Obrnili smo se na prizadeto podjetje, ki nam je pojasnilo vso zadevo. Sredstva za vzdrževanje cest, s katerimi razpolaga Cestno podjetje so dokaj pičla in ne zadostujejo za večje svrhe. Za elementarne in podobne nezgode dobiva podjetje posebna dodatna sredstva. Teh sredstev pa podjetju še do danes ni nihče nakazal! Cestno podjetje se je držalo vsebine zapisnika o ugotovljeni škodi na omenjeni cesti in čakalo na izgradnjo vzdolžne brane, ki jo bo v kratkem dogradila vodna skupnost Gorenjska. Te dni pa bo Cestno podjetje pričelo z nasipa-nicm podnožja ceste in z drenažo. Prav tako bodo napravili pilotno steno, ki bo zaščitila novo grajeni nasip. Računajo, da bo cesta Podnart—Kropa zopet prevozna prve dni decembra. Stroške za obnovo ceste bo poravnal okrajni cestni sklad. Prepričani smo, da smo objektivno pojasnili bralcem problem, ki je nastal okoli poškodovane ceste. — D. K. Grajske kleti ni več ^bnih Na Bledu so pričeli te dni podirati staro poslopje GRAJSKA podatkov, ker ustrezno jugoslovanskega področja. Po- osebnega dohodka, je treba po- KLET. Služilo je potrebam gosti- br^u.Tr,cntacii° pripravljajo repu- nudba živine ni zadostna, tako si drobno proučiti in omogočiti več- §£a hotela"Jelovice' razen tega pa i'7 in zvezni organi. Nisošedo- jo lahko zagotovi le tisti, ki po- delovni uspeh in višji zaslužek. je ime]a ta gostinska organizacija ha proučenc cene Peke kru- nudi več. Ker za preskrbo na na- S tem seveda ni rečeno, da mora- v tem poslopju tudi pisarne, skla-8a' p tave' Prodaie in podobne- šem področju nakupujejo več kot J° dobiti višji zaslužek tudi ti- ^(.a in drugo. Urbanistični načrt w'A,Po^bno pereče je vprašanje dve tretjini mesa drugod, cen nI sti- ki si £voj delovni uspeh ne razVoja Bleda predvideva precej tlnl u ,J1IU pnvce jc vprašanje uve iieijnn mesa uiugou, ucn ni ■« »• «■» ka " količine odkupljenega mle- mogoče zadrževati, ne da bi trpe- prizadevajo. , namreč na vsem Jugoslovan- la preskrba potrošnikov. Po pred- Ob tej pril sprememb v tem delu mesta okrog ......"w na vsem Jugoslovan- la preskrba potrošnikov. Po pred- Ob tej priložnosti so odborniki hotela Jelovice in avtobusne po- ]ja.T1 Področju padajo in pojav- logu Klavnice Kranj naj bi gove- sprejeli tudi okvirne smernce za staje. Za začetek bodo podrli po-°skrh SC prve težave Pri redni je meso podražili od 70 do 100 sestavo sedemletnega načrta go- slopje Grajske kleti, ki je močno treh Prebivalcev s tem p repo- dinarjev pri kilogramu, telečje spodnrskega razvoja v občini v napoto novemu hotelu, saj za-n,m živilom. Nujno bo torej meso za 150 dinarjev pri kilogra- Kranj. kriva njegovo pročelje in vhodni del. Dela opravlja Komunala Bled, Do praznika bodo zravnali ta del z zemljo in ruševine odstranili. S to spremembo bo dobil ta del okrog hotela Jelovice povsem drugačni videz, novi hotel pa svojo pravo podobo. Delopri gradnji hotela je že precej v zaključni fazi. V teku so še notranja obrtniška dela. Čeravno so pri gradnji nastopile nekatere težave, pričakujejo, da bo hotel izročen svojemu namenu letos za novo leto. nosti v mladinski aktivih. Premalo pa je bilo prostovoljnih akcij in sodelovanja mladine v delovnih akcijah. Lepo pa je uspelo letošnje praznovanje dneva mladosti z različnimi prireditvami in tekmovanji. Naloge mladine v naši socialistični skupnosti so precejšnje. O tem bo kritično spregovorila nedeljska konferenca, ki bo med drugim nakazala tudi nadaljnjo smer in opredelila mesto mladine v naši stvarnosti. Odgovornost za aktivno in pravo smer v prizadevanjih mladine pa je tudi na ramah vseh družbenih in političnih organizacij. Predvsem se bo potrebno smeleje in bolj široko po* služevati tradicij naše revolucionarne preteklosti, o kateri naša mladina premalo ve. Tradicija našega revolucionarnega SKOJ-a in junaški boj naših narodov v najbolj surovem vojnem času, morajo biti naši mladi generaciji svetal vzor pri idejni vzgoji in delu. S tem bo bogate i ša tudi vsebina našega dela — J. B. Ugodnejši predlog za predčasne upokojence V osnutku predloga novega pokojninskega zakona je bilo med drugim tudi določilo, da naj bi se pokojnina predčasno upokojenih za vsako leto znižala za 4 odstotke. S tem bi bili mnogi upokojenci močno prizadeti. Zvezni izvršni svet je upošteval predloge poslancev in v predlog zakona vnesel novo določilo. Za tiste, ki so predčasno upokojeni, imajo pa 38 ali 39 (ženske 33 ali 34) delovnih let, se bo pokojnina zniževala za vsako leto predčasne upokojitve pred 60. letom starosti za moške in 55 letom za ženske za 2 odstotka. Se za manjše število let delovnega staža se bo pokojnina zniževala za 2,5 odstotkov. V letu 1965 se ta norma še ne bi uporabljala, v naslednjih dveh letih naj bi se pokojnina zniževala za 1 odstotek oziroma namesto za 2,5 odst. le /a 1,5 odst., za leto 1968 pa bi nredlagano znižanje veljalo v celoti. Po spremenjenem predlogu naj bi pri določanju pokojnin upoštevali osebni dohodek v katerih koli petih zaporednih letih v zadnjih desetih letih dela pred upokojitvijo. Tako ne bodo prizadeti Usti, katerih storilnost ?n z njo osebni dohodek pred upokojitvijo pade ali pa tedaj delajo na lažjih in slabše plačanih delovnih mestih. Vseh ozadij, ki so privedla v teh dneh do zelo nemirnega In neustaljenega političnega razdobja v Sudanu, mi mo«oče na kratko obdelati. Predvsem je na dlani, da je imela vojska v tej deželi, kot jc na splošno običaj v vseh arabskih državah, velik vpliv na oblast. Med političnimi strankami ln vojsko, ki Je pravzaprav stala na čelu prejšnje državne oblasti, je prihajalo do občasnih trenj, ki jih pozrf_*je ni bilo mogoče več odstranjevati z ugledom vojske. Vendar to še ne bi zadoščalo za zamenjavo v vrhovnih državnih ustanovah. Razlogi za politična nasprotja zadnjih dni so tudi drugI. Eden izmed poglavitnih vzrokov, ki Je prlvedel do znanih dogodkov in do odstopa šefa države in vrhovnega poveljnika sudanskih oboroženih sil Ibrahima Abnda je predvsem zgrešena uradna politika prejšnje vlade do sudanskega juga. Sudanski jug ima mnogo značilnosti, ki so ustvarjale nasprotja med črnim delom Sudana in med muslimani. Znano je, da je sudanski jug pre- težno naseljen s črnskimi plemeni, v severnih pokrajinah pa Imajo večino muslimani. Ekonom, položaj sudanskega juga Je v primerjavi z ranevitejšim muslimanskim severom zapostavljen In zaostal. Prav zaradi gospodarske nerazvitosti, zaradi številnih neurejenih sklenil, da bo nemire na Jugu poskušal zatretl z vojaško silo. Po razvrstitvi oboroženih sil sudanske vojske lahko sklepamo, da je sudanski jug stvarno ogrožal položaj prejšnje vlade. Več kot polovica sudanskih oboroženih sil je bila razporejena na ozemlju sudanskega juga. šen vpliv na politične zadeve v deželi, poskuša sestaviti vlado, .ki bi naj Imela večinsko podporo političnih strank. Razen tega nameravajo do novih volitev imenovati Vrhovni svet, ki bi ga sestavljali prav tako predstavniki največjih sudanskih političnih strank. Vendar pa je pri določa- OGROŽENA PRIHODNOST ozn Pred dnevi je U Tant sporočil, da jc svetovna organizacija zašla V resno nevarnost glede nadaljnjega obstoja. Poudaril je, da vsaj za enkrat ne vidi kakega ^neposrednega upanja«, da bi našli rešitav, sprejemljivo za vse njihove Članice. Dejstvo jc, da se finančne težave v tej organizaciji že dalj čas pojavljajo, vendar so jih do sedaj uspešno reševali. EKSPLOZIJA BOMBE V četrtek je prišlo v neki tovarni za tiskarske barve v Bruslju do eksplozije bombe. Eksplozija je povzročila smrt šestih ljudi, Okoli 50 pa jih je ranila. Vzroka eksplozije še niso ugotovili. ' VEČJI PRISPEVEK Alžirska vlada je sklenila, da bo za 20 odstotkov povečala svoj letni prispevek za program tehnične pomoči Organizaciji združenih narodov. GLADOVNA STAVKA Strog ^ ^ ^ ^ toda do_ V sredo so v Nikoziji organizi- ber predavatelj in psiholog. Glo-rali enodnevno gladovno stavko, boko ga zlasti poznajo slušatelji Udeležilo kse je je okoli 40 cipr- gostinske šale na Bledu, kjer že skih Grkov. Med njimi so tudi več let uspešno predava. In mno žene in otroci. Stavko so pripra- 8' bodoči gost. delavci vedo povili zaradi lega, da bi ciprski Turki izpustili 38 ciprskih Grkov, ki so jih odvedli kot talce. Nek riteri celo menijo, da so jih pobili. SPORAZUM MED SZ in ZDA V Moskvi so podpisali snora-zum za dobo dveh let mod SZ in ZDA o spreminjanju morske vode v pitno, všteval z uporabo atom-ske energije. Določila sporazuma predvidevajo izmenjavo informacij, skupno organiziranje simpozijev, občasne medsebojne obiske znanstvenikov im podobno. SESTANEK PREMIEROV Danes se bodo v Helsinkih sešli premieri nordijskih držav: Švedske, Norveške in Danske. Predsedniki vodijo svoje državne delegacije na sestanku skupnega komiteja za nordijsko socialno-demokratsko enotnost. OKREPITEV V JUŽNEM VIETNAMU Kot so sporočili iz VVashingto-na so te dni poslali v Južni Vietnam še nadaljnjih 1200 vojakov in nekaj transportnih letal. Vsega skupaj jc sedaj tam že 21.200 vojakov. Del vojakov bo skazil v ameriških enotah, ki so posebej izvežbane za vojskovanje z gverilci. Odstopi v Sudanu razmer na jugu je v zadnjih letih prihajalo do pogostih nemirov med prebivalci juga, ki so povzročali v celotni sudanski notranji politiki gotove zaostritve in napetosti. Nasprotja med črnskimi plemeni na jugu in med muslimanskim prebivalstvom na severu so se iz dneva v dan bolj zaostrovala. Sodijo, da je eden izmed glavnih razlogov, ki je imel za posledico odstop Abuda v nerešenem problemu sudanskega juga. Abudu pripisujejo, da je napravil veliko napako, ko je čeprav so politične stranke Sudana uspele pridobiti nadzorstvo nad sudansko vojsko, pa položaj v Sudanu še daleč ni brez nevarpostl. Poveljniki mnogih vojaških enot se namreč še niso sprijaznili z novo vlado. Stik med vojsko in političnimi strankami naj bi pomagal urejati novi poveljnik sudanske vojske general Kavas, ki jc bil nekaj časa član Abudovega vrhovnega vojaškega sveta, pozneje pa so ga odstavili. Novi predsednik vlade Kalifa, ki bo do volitev zadržal precej- nju sestava Vrhovnega sveta prišlo do težav med vodilnimi političnimi strankami ln med nacionalno fronto, ki jo vodijo predvsem sudanski sindikati ln imajo v njej tudi pretežni vpliv. Nasprotja precej ovirajo vlado pri urejanju tekočih zadev. Menijo; da spremembe v Kar-tumu ne bodo bistveno vplivale na odnose Sudana s tujino. Vsi trdijo, da bo sudanska zunanja politika ostala nespremenjena. Nacionalna fronta, ki jo usmerjajo sudanski sindikati, se zavze- ma za enako politiko nevtn'1 nostl, ki jo je razglasil že Ibra him Abud. Več prožnosti pa utegnejo pokaizatl na notranjem torišču. Sedanja vlada si prizadeva sporne probleme sudanskega juga urediti z mirnimi pogajanji. Vlada jc sklenila izpustiti politične zapornike z juga, .ki so jih priprli ob prejšnjih nemirih. Izpustitev zapornikov naj bi pomagala ustvariti na jugu vzdušje, da je mogoče tamkajšnje probleme urediti s sodelovanjem. Položaj v deželi pa še vedno ni popolnoma normaliziran, ker med vodilnimi strankami še vedno ni razčiščeno vprašanje udeležbe v najvišjih državnih organih. Menijo, da bodo ta problem strpno rešili. Splošne volitve pa bi naj pomagale, da oblast v deželi pride v prave roke. JLjficfje iti dogcnlhi Srečanje z ljudmi TP # 1 # Im Gostinstvo je moja strast f« M™ z& Zapaiie Napoved Danes bo v. izahodni Sloveniji jasno, v vzhodni pa deloma sončno s spremen Ijiivo oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature od 10 do 14° C. Izgleda, da bo v naslednjih dneh še suho in toplo vreme. Stanje Področje visokega zračnega pritiska z jedrom nad zahodno Ev-lPOpo počasi slabi. Na njegovem obrobju potujejo vailovi frontalnih motenj proti Balkanu, vendar nad našimi kraji oslabijo, da ne povzročajo večje poslabšanje vremena. Vreme v petek, ob 13. uri: Brnik pretežno jasno, 11 stopinj; Planica jasno, 12 stopinj; Jezersko delno oolaono, 9 stopinj; Kredarica pretežno jasno, 2 stopinji. Piha severozahodni veter. DOLFE PETRIČ vodati, da je pri tapltlh mehak in pravičen. Za 44-Ictnega Dolfa Petriča bi tudi lahko uporabil izraz »udomačen« Gorenjec, saj jc prestopil prag Gorenjske pred 18. leti, ko ga je pot pripeljala iz vinorodne štajerske. Ni torej težko uganki, zakaj se je odločil za gostinski poklic! Kot posilovodja gostišča »Mlino« na Bledu je dokazal, da je resnično mojster svojega poklica. Ce bi nekoliko pobrskali po evidenci o prometu, bi zasledili kar lepe številke, ki pa seveda tudi razveseljujejo može z davkarije. No, pa kot sam pravi,-da se »splača«. Prav je tako! Srečal sem vas v gostilni dru-.god. Zakaj gostinci tako radi zahajajo v druga gostišča? — Ne morem prikriti naših sebičnosti. Kaj menite o gostinstvu na Gorenjskem? — Odgovorni činitelji! bodo morali zagotoviti potrebna sredstva za uresničitev želja ljubite'jem gostinske stroke. Strog In hkrati mil predavatelj, aH nI to preveliko nasprotje? — Pri takih rečeh želim vselej bita samo pošten. Morda zaradi tega dajem videz miline. Vprašanje pa je samo neoporečnost kandidata. Zadovoljen s poklicem? — V mojem poklicu sem našel samega sebe. Skušam to moje prepričam je prilagodita k razvoju našega gostinstva in hkrati s tem tudi turizma. Zakaj precejšen obisk tujih gostov v vašem gostišču? — Gostincu morajo biti znani prijemi sodobnega gostinstva. Kaj pa dtomači gostje? — Cenim jih in so nam posebno dobrodošli. Zavedam se, da so neposredni potrošniki naših gostinskih uslug. Veseli nas, če jim vsaj v neki meri zagotovimo^prist-ne gostinske usluge. Vaš nasvet vodjem gostinskih obratov? — Vsi se moramo končno zavedati, da je potrebno precej svojega delovnega časa posvetiti 'kulinarični sestavi jedi. Cenite poštenost ljudi, toda če bi vam kdo pljunil v obraz, kako bi reagirali? — Povsem sem prepričan, da bi imel določene razloge, ki bi ga privedli do takšnega dejanja. Kadar vam črna mačka prekriža pot, pljunete. Torej praznoveren? — Ni to odraz primitivizma, več ali manj moč navade. Srečnia vožnja je odvisna od nepristranske ocenitve ceste, voznika in vozila. Vaš konjiček? Vožnja z avtomobilom. In želja? — Da bi nas občinski možje tudi v prihodnje razumelii, da želimo poriniti mrtvo kolo gostinstva naprej. « KOT POSLOVODJA JE TRGOVAL »PO SVOJE« IN SI PRISVOJIL VEČ KOT POL MILIJONA DINARJEV. To je ugotovilo okrožno sodišče v Kranju za poslovodjo prodajalne s čevlji v Kranju, poslovalnice II tržlške tovarne Peko, Janeza Pe-ternelja in ga obsodilo na tri leta strogega zapora, kar je malo primerov. pravljanja nogavic, da si je za svojo hišico na Taležu prisvojil steklo trgovine v vrednosti 4370 dinarjev. Poleg treh let strogega zapora bo moral nepošteni poslovodja povrniti 553.150 dinarjev ln še dve leti po prestani kazni ne bo smel imeti opravka z družbenim premoženjem. JOSK Imenovani Peternelj je, ikar je bilo dokazano na sodišču, kot poslovodja v zadnjih štirih letih kupil pri privatnih obrtnikih več kot 2800 parov raznih vrst copat in natikačev in jih brez ustrezne, predpisane evidence in seveda tudi brez drugih dajatev in obveznosti naprej prodajal v svoji poslovalnici. Razlika med nabavno in prodajno ceno, ki si jo je obdržal za sebe, je znašala najmanj 553.150 dinarjev. Prav tako se je Peternelj »znašel« pri gradnji svoje letne hišice na Taležu (Jelovica). Za »poslovalnico« je nabavil pri podjetju »Merkur« razni gradbeni material, ki ga sicer zasebniki niso mogli dobiti in ob tem, po g rasistični ceni še za 5603 dinarjev ceneje. Hkrati so ugotovili,.da si je pred leti zadržal izkupiček najmanj 35.000 dinarjev od po- Smrt pod vlakom Jesenice, 20. novembra. V četrtek se je pripetila na železniški postaji v Slovenskem Javorniku pri Jesenicah smrtna nesreča. Tovorni vlak št. Z-861 je do smrti povozil 33-letnega Franca Nade-žarja iz Gradca na Dolenjskem. Pokojnik je bil zaposlen v jeseniški železarni. —J. J. , II f I /#<»!<» hi Pogled nazaj — vzrok nesreče škofja Loka, 20. novembra. Pred dnevi se je pripetila prometna nesreča na cesti Skofja Loka —Železniki. Mopedist Jurij Kenda je vozil po levi strani cestišča proti Skofji Loki. Na enem izmed ovinkov se je oziral nazaj in pri tem trčil v nasproti vozeči polto-vorni avtomobil. Pri trčenju Je mopedist padel in prišel pod avto. Pri tem je dobil manjše telesne poškodbe. Odpeljali so ga v Zdravstveni dom v Železnike, kjer so mu nudili prvo pomoč. Materialna škoda znaša okoli 80 tisoč dinarjev. — J. J. Srna na cesti Kranj, 20. novembra. Dokaj "e' navadna prometna nesreča se le pripetila pred dnevi v bližini va* si Jeprca na cesti I. reda Kranj--Ljubljana. Iz smeri Kranja je P*" ljal dostavni avtomobil, ki 8a J* vozil Jože Vrhunc. V bližini vasi mu je nenadoma skočila srna pod avtomobil, katero je zbil P° cesti. Materialna škoda te nenavadne nesreče znaša po prvih cenitvah 15.000 dinarjev. — J. J- Lahko bi bilo huje Kranj, 20. novembra. Motorist Tone Zupan je vozil iz Tržiča pr0" ti Kranju. V razdalji 25 metrov v Dupljah pred hišo št'. 6 je opaz-ij otroka, ki je nenadoma pritoke na cesto in jo prečkal. Kljub temu, da je Župan močno zavira » se nesreči ni mogel popolnonia izogniti. Otroka Mirana Bonelja je zadel s prednjim kolesom nogo tako, da sta oba padla. *T> nesreči je nastala manjša materialna škoda, vendar telesnih poškodb ni bilo. — J. J. Konference po kranjski občini Obisk zamejcev v Kropi V dneh od 5. do 7. decembra bodo prišli v goste člani orosvetnega društva iz RADIŠ na Koroškem. Vrnili bodo obisk Krooarjem, ki so se mudili v tem kraju Avstrije letos spomladi. Kroparji in člani kulturnega društva imajo že dali-še medsebojne stike, ki pa so jih v letošnjem letu pričeli uresničevati z ob'ski. Samostojen koncert gostov bo v soboto, 5. decembra v Kropi ,n zatem verjetno tudi kakem drugem kraju radovljiške občine. Pokroviteljstvo nad gostovanjem je prevzel občinski svet Svobod, ki bo skupaj s Svobodo STANE ŽAGAR pripravil tudi pogovore z gosti o medsebojnih izkušnjah pri kulturno prosvetnem delu. Te .dni so se pričele v kranjski občini redne volilne konference krajevnih organizacij SZDL. Na njih razpravljajo o raznih problemih na njihovih področjih, o njihovi Dosedanji dejavnosti, kadrovskih vprašanjih, organizacijskih pripravah in podobno. Včeraj so bile te konference v Dupljah, Naklem, Britofu in v Britofu. Nocoj (soboto) pa bodo: ob šestih v Kulturnem domu v Predosljah, ob pol sedjnih v gostilni Mer kun v Zg. Beli in ob sedmih v Kazini na Jezerskem. Jutri, v nedeljo dopoldne pa se bodo vaščani zbrali na svoj'posvet ob pol devetih v osnovni šoli na Kokri, ob devetih pri Zumru v Poženiku in uro kasneje v klubu SZDL v Goricah pri Golniku. V ponedeljek ob šestih zvečer bodo obravnavali svoje probleme vaščani Bitnja v Gasilskem domu, ostali pa ob sedmih in sicer: Huje- Ob pripravah za družbene načrte Hitro in odprto pred občane Politično teritorialne enote, družbene organizacije iin ustanove že dalj časa pripravljajo gradivo za družbene načrte in proračune za leto 1965. V pripravah na široke razprave o tem zelo važnem vprašanju pa v nobenem primeru ne bi smeli prezreti zelo važnega elementa, kot je obveščanje občanov o tem vprašanju in to pravočasno Informiranje o osnovnih sestavinah in nalogah prihodnjih družbenih planov občin. To Je važno predvsem zavoljo tega, da bi občanl-vollvci lahko aktivno sodelovali s svojimi predlogi in pripombami še predno bo družbeni načrt pretresala občinska skupščina in sklepala o njem. Prav v tem bi bil tudi osnovni namen pravočasnega obveščanja. Iz prakse preteklih let vemo, da so volivci na zborih ali kako drugače prejeli gradivo plana in pro- računa razmeroma kasno, ali pa so se celo sešll le na zboru volivcev, na katerem nai bi že dokončno sklepali o družbenem planu, ne da bi pooreje že karkoli vedeli o njem. Takšen način sprejemanja in potrjevanja tako važnih dokumentov skupščine kot je to družbeni plan, onemogoča zainteresiranim občanom sleherno pobudo in jih enostavno izključuje iz obdobja priprav na družbene načrte. Razumljivo, da so občani v takih okoliščinah izgubili vsakršno možnost, da bi v predloženem osnutku družbenega načrta uveljavili tudi interese svojih krajev In nakazali skupščini svoje potrebe in probleme. Vendar pa na srečo temu nI vedno tako. Nekatere občine se v svoji praksi od časa do časa poslužujejo tudi drugačnih načinov, s katerimi po- skušajo pridobiti občana za aktivno sodelovanje že pri sestavi in korekturah predloga družbenega plana in proračuna. Nedvomno uspešen je način, da občinska administracija pripravi izvlečke iz osnutka ter ga razpošlje vsem volivcem že pred prvimi zbori volivcev, na katerih seznanjajo ljudi o temeljnih nalogah Iz predvidenega plana. V takem primeru so volivci prišli na zbor že pripravljeni z določenimi predlogi, kritikami in pripombami, katere so na zboru lahko sprejeli, če so bili utemeljeni *n jih za tem tudi vnesli v smernice osnutka. Tudi družbene organizacije ln ustanove so s svojimi kolektivi lahko temeljiteje obravnavale svoje programe dela, če so bili ti pravočasno izdelani ln predloženi v široko razpravo. Nedvomno precejšnjega pome- na za uspeh ln razgibanost razprav pred isprcjetjem plana ln proračuna je gotovo tudi to, kako je gradivo, ki ga je prejel občan v rQke za premislek pripravljeno, v kakšnem slogu je napisano, kako je pregledno in izčrpno, kako je preprostemu bralcu razumljivo in podobno. Dolgovezne in nepregledne analize s preobilico podatkov preveč obremenjujejo bralca in mu otežkočajo izluščiti jedro, ki je zanj predvsem važno. Pri povezovanju volivcev in skupščine bi, vsaj v čas razprav o družbenem načrtu občine morali Izvoljeni odborniki opraviti glavno delo. Ni še dovolj, da pripravljeno gradivo osnutka obrazložijo na zboru svojim volivcem — pomembnejše Je, da s svojo aktivnostjo vzdržujejo stalen stik z volivci ln da prenašajo njihove zahteve pred skupščino. — J. B. Planina-Čirče v osnovni šoli Staneta Žagarja, Kranj-Center v občinski skupščini Kranj, Primsko-vega V Zadružnem domu in Vodovodnega stolpa v Gasilskem domu. V sredo get določili sedmo uro zvečer za Cerklljane v Zadružnem domu, Vokeljčane v Kulturnem, domu in prebivalce Orchka v Klu- »Dan oddiha« na Primskovem DPD Svoboda na Primskovem pri Kranju je na začetku te sezone močno povečala svojo dejavnost. Z delom so pričele vse sekcije tako folklorna, tamburaška, dramska, lutkovna in Mub. Dramska sekcija se je pričela pripravljati na prvo letošnje dramsko delo »Dan oddiha«. Premiera bo v mesecu decembru. Upravni odbor, ki ga vodi Franc Stanjko, si prizadeva, da bi vse sekcije dosegle kar največji uspeh, prav gotovo pa je, da bodo več ali manj sodelovale vse na raznih kulturnih, zabavnih in drugih prireditvah, proslavah iiv akademijah v počastitev državnih, kulturnih in drugih praznikov. Težave pa imajo s prostori. Dvorana je res velika in najbolj primerna za tovrstne prireditve v Kranju, toda žal ima zelo slabo urejeno ogrevanje. Verjetno se bo enkrat pokazala neizogibna potreba po ureditvi oz. napeljavi centralne kurjave. Vrhunski športniki V sredo zvečer je bilo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju predavanje »Olimpiada v Tokiu«, za katerega jc bilo veliko zanimanje, kar je pokazala tudi udeležba, zlasti mladine Razen zanimivega predavanja, so udeleženci videli in poslušali tudi nekaj športnikov, ki so bili v Tokiu. K predavanju samo eno pripombo. Zakaj dvorana za taka predavanja ni ozvočena, čeprav ni najbolj velika, kajti stalno presedanje mladine, prihajanje lin odhajanje iz dvorane je povzročilo motnje in se je predavatelj zelo slabo al! pa celo n,!Č slišal. bu SZDL Orchck. Prebivalci čurja bodo razpravljali v četrte* ob sedmih zvečer v stari Soli Šenčurju. V istem času se J**r menili tudi v Kulturnem *#n" v Podbrezjah. Ob osmih pa v dvorani družbenih organizacij 1°* tuta TBC na Golniku. Ob sesan zvečer istega dne bodo r^rB!!rjL, li v svojih problemih v S*silsrzL li v domu na Kokricl. V pctekJJ bodo zbrali prebivalci StruM**»T v domu SZDL Struževo in to ^ sedmih zvečer. ^ Prepričani smo, da bo na vs*P sestankih odnosno konferenca* živahna diskusija, ki bo Prip°2a*. gla k hitrejšemu reševanju po** mezndh problemov, ki tarejo U^r:' Kajti le takrat si lahko PričaS£ jemo uspeh, ko bodo na sest^n|^ govorili vsi od prvega do ^^JL. ga. Seveda pa mora biti tudi ležba polnoštevilna, da se »g^ ugotovi stvarna želja in potr° naših ljudi. — JOSK O otroškem varstvu V Radovljici so se sešli pretek teden člani krajevne skupnost svojo redno sejo. Obravnavan^ statut krajevne skupnosti, PjTSjj. gali nekaj pripomb in ga sPreJko. Na seji so člani izrekli vrsto* riistnih pripomb ter predlogo delu krajevne skupnosti. M .g so, da je ena od osnovnih'" ^ radovljiške skupnosti s*l ijjci, varstvo otrok, ki je v RadoV.]aDo glede na potrebe, še zelo ^& razvito. V kraju obstoja otrz3je-varstvena ustanova, vendar ^ ma le malo otrok, potrebe P» ^ precej večje. V Radovljici so^ zboljšanje varstva že Pj"1*5« po konkretne predloge. Sploh P v potrebna temeljita preobraz ^ organizaciji varstva v ce'°* tudi čini, saj so razmere Po^^^nur0 drugod. Svet za šolstvo, K"leIflu in prosveto bo o tem I?r°dn0sti-razpravljal v bližnji P1"'.," e te-Rešiti bo potrebno material ^y zave v obstoječih varstven f|. novah in razčistiti vprašani pjJ nanciranja. Drugo VprS"^Tg^ej^ je v tem, kako doseči kaj Živahnost v Zalogu V Zalogu pri Cerkljah je bil redni letni občni zbor tamkajšnjega prosvetnega društva. Delavne so prav vse sekcije tega društva — lutkovna, dramska, pevska, klub in knjižnica. Pevski zbor ne nastopa samo na domačem odru, pač pa tudi na številnih prireditvah v okoliških krajih in tudi izven občine. Ne mine nedelja, da ne bi imeli V Zalogu te ali one prireditve. Dramska sekcija se prav sedaj pripravlja na premiero drame »Ugasle oči« domačega avtorja Jožeta Stareta. Pohvalno je omeniti, da v društvu sodeluje okoli 50 mladih ljudi. Imajo redne plesne vaje, klubske večere in drugo. Za bodoče delo so sprejeli več pomembnih sklepov in priporočil, tako da lahko pričakujemo, da se bo tempo dosedanjega dela odvijal tudi v prihodnjem letu. Za prvo pomoč na Beli Krajevna organizacija RK na Beli pri Preddvoru je organizirala tečaj prve pomoči, ki ga obiskuje kar 40 žena in deklet, pa tudi nekaj moških se zanima za to dejavnost. Prva pomoč je zlasti v oddaljenejših krajih zelo pomembna in potrebna, zato se takemu zanimanju ni čuditi. Z ladjo v Grčijo To je'naslov predavanja, ki bo v torek, 24. t. m. zvečer, v sejni dvorani občinske skupščine Kranj. Svetozar Cucek bo opisal pot preko Dalmacije: Reka, Zadar, Split, Dubrovnik, Boka Kotorska, Bar, Ulcinj, Krf v Jonskem morju, Patrasa in Delfi, kjer so ostanki znanega antičnega preročišča, pa dalje skozi Korintsko ožino do pristanišča Pircj in Aten. Posredoval bo 180 lepih barvnih diapozitivov Z morja, kopnega, planin in razne druge zanimivosti. Cerklje — 31 srebrnih značk V nedeljo dopoldan bo v Cerkljah pomembnejša svečanost, ki jo v počastitev 20-letnice obnovitve Rdečega križa Slovenije organizira tamkajšnja krajevna organizacija RK. Podelili bodo 31 srebrnih značk tistim prostovoljnim krvodajalcem, ki so oddali najmanj petkrat kri. To je veliko število, če upoštevamo, da ta organizacija obsega le vasi Cerklje, Brniki in Ste-fanjo goro. Sledil bo tudi kulturni program, za katerega bodo poskrbeli člani tamkajšnjega prosvetnega društva in šole. Kdo zastonj na Krvavec? Na upravi žičnice Krvavec pričakujejo v soboto, 21. t. m. popoldan, ali najkasneje v nedeljo dopoldan 600 tisočega potnika, ki se bo popeljal po žičnici na Krvavec, odkar je bila izročena svojemu namenu. Tisti, ki bo dosegel to številko, bo dobil brezplačno vozovnico in tudi enodnevno oskrbo v Domu na Krvavcu. Zadovoljstvo v Bukovščici Minulo nedeljo jc bilo v prostorih osnovne šole v Bukovščici v Selški dolini zanimivo potopisno predavanje »O lepotah Gorenjske« in »Tz Reke do Krete v Grčiji«. Izvajalca Alojza Hafncrha iz Škofje Loke jc poslušalo veliko ljudi te male vasice in vsi so zatem prosili, da bi tam večkrat prirejali take ali drugačne oblike kulturnega in družabnega življenja. Zastave v Naklem Najhitrejša in najlepša dekoracija oziroma okrasitev kraja ob raznih praznikih ali prihodih državnih in drugih voditeljev, so zastave in razno zelenje^ Tako so ugotavljali na seji sveta krajevne skupnosti v Naklem, ki ima precejšen del svojega okoliša ob glavni cesti Kranj—Bled. Zato so se odločili, da bodo kupili 60 državnih in delavskih zastav. Vse te bodo razobesili že ob državnem prazniku 29. novembra. Cesta v Strahinj Prebivalci Strahinja in okoliških vasi so na nedavnem sestanku Zahtevali, da se že prihodnje leto modernizira krajevna cesta Naklo —Strahinj—Duplje. Modernizirati bi jo bito treba vsaj do Strahinja, ker je tako hudo obremenjena, da je ni mogoče več vzdrževati. Razen tega pa jo razkopava še bližnji hudournik. Kljub vsestranskemu Prizadevanju krajevno skupnosti za ta del ceste, ta ni nikoli taka, kot bi jo prebivalci želeli oz. bi jo potrebovali za varen in nemoten promet. Transformator na Pivki Na Pivki pri Naklem je vedno več hiš in s tem tudi več prebivalcev. Vas pa ima staro električno napeljavo, ki ne zadošča več. Zato jc predvideno, da bodo tam postavili nov transformator in okrepili električno omrežje. To bo prihodnje leto. Ta bo služil tudi za del hiš v Naklem. Trsteničani delajo kanalizacijo Prebivalci Trstenika pod Storžičem so bili vsa leta v težavah °b deževnih nalivih in spomladi, ko se je topil sneg, ker v vasi n' bila urejena kanalizacija. Da bi se za vedno zavarovali pred vsiljivo vodo, ki je silila tudi v kleti in v stanovanjska in gospodarska poslopja, so se že lani pričeli pripravljati, da uredijo ustrezno kanalizacijo. Nekaj del so opravili že lani, letos v jeseni pa 'o delo nadaljevali. Ce bo le še nekaj dni lepega vremena, bodo vsa dela končali še pred zimo. Slika prikazuje porušeno cesto :ned* Podnartom ln Kropo. Na njej se vidi obrambni zid, ki ga dela Vodna skupnost Gorenjske Splošni zbor občine Tržič Ljudje naj sami izbirajo Vso demokratičnost pri volitvah - Letošnji uspehi gospodarstva - Več za obveščanje občanov V torek jc zasedal splošni zbor občine Tržič, ki ga po statutu občine sestavljajo občinski zbor skupščine in plenumi vseh političnih organizacij. Razpravljal je o kadrovski politiki v občini in pripravah na volitve, o stanju gospodarstva in njegovih perspektivah ln informiranju ter sredstvih za informacije v občini. Referat po prvem vprašanju jc podal predsednik ObO SZDL Tržič, tov. Vlado Erjavšek. Poudaril je, da terjajo spomladanske volitve dela odbornikov v občinsko skupščino že sedaj vsestran-ke priprave, posebno glede kadrovanja. Primer zadnjih volitev, ko je večina zborov postavila samo po enega kandidata na kandidatno listo se ni pokazal kot najbolj demokratičen, še posebno, ker so tudi te kandidate predlagali večinoma »od zgoraj«, v pripravah na volitve je treba upoštevati, da imajo vsi ljudje enake možnosti kandidiranja. Zato mora biti kandidiranje javno, ne pa zaprto v ozek krog ljudi ali političnih aktivov. V pripravah na letne konference krajevnih organizacij SZDL, so posamezni KO že našli dokaj demokratične metode. Tako so na primer v Lomu in na Ravnah razdelili med člane anketne liste, na katerih so ljudje sami dali predloge za novo vodstvo. Pri tem se je pokazalo, da so bili ti predlogi zelo dobri, poleg tega pa so odkrili tudi veliko število sposobnih kadrov, ki doslej niso imeli nobenih funkcij. Zato bi lahko taki primeri služili tudi pri izbiri kandidatov za občinsko skupščino, ali ostal h samoupravnih organov. Zbor je zatem razpravljal o Stanju gospodarstva v trž;ški občini in to na podlagi periodičnih obračunov za devet mesecev ter primerjal letošnje dosežke z ist m razdobjem preteklega leta. Iz podatkov je razvidno, da bo vrednost proizvodnje preseŽeitB v industriji do konca leta pribl /no za 6 odstotkov, v kmetijstvu pa za 12 odstotkov, v trgovini za 23, v gozdarstvu za 24, v gostinstvu za 18, v gradbeništvu nad 80, v obrti za 20 n v komunali za približno 13 odstotkov. Tako se go- spodarstvo kot celota nahaja v dokaj dobrem stanju, kljub temu, da so posamezne delovne organizacije, predvsem v industriji, v dokaj težkem položaju zaradi novih gospodarskih ukrepov. To velja zlasti za tekstilno, usnjarsko in čevljarsko industrijo. Zbor je sprejel sklep, da priporoči vsem delovnim organizacijam, naj v bodoče posvetijo še več pozornosti vključevanju v mednarodno delitev dela, še posebno pa, da morajo pri sestavljanju in sprejemanju planov sodelovati kolektivi kot celota. Nazadnje je splošni zbor razpravljal še o informiranju obča- nov in sredstvih za informiranje v občini. Poleg dnevnega časopisja in nekaterih najbolj popularnih tednikov, imajo občani Tržiča na voljo tudi dve tovarniški glasili, ki izhajata v skupni nakladi 3.000 izvodov in to enkrat mesečno. Poleg tega pa ima Tržič tudi svojo lokalno radijsko postajo. Že uvodni referat, ki ga je podal republiški poslanec tov. Viktor švab, pa tudi razprava sama, sta pokazala, da pa s stanjem pri informiranju občanov Tržičani vsekakor še ne morejo biti zadovoljni. Zbor je sprejel sklep, da morajo vsi prizadeti faktorji skrbeti za to, da se sredstva informacij kar najbolj razširijo Zato pa morajo zagotoviti potrebna sredstva tako Radiu Tržič in Glasu, ki je tudi v Tržiču še vedno zelo čitano pokrajinsko glasilo. Nagrada za pridnost Verjetno se marsikateri vajenec lahko pohvali, da podjetje žrtvuje zanj več kot za štipendista na višji ali visoki šoli. Pregled vajenskih nagrad kaže, da se tc povišujejo od prvega do tretjega leta šolanja in, da so povsod poskrbeli za višje dodatne nagrade, če se vajenec pri delu in učenju dobro izkaže. Vedno več pa je podjetij, ki prevzamejo tudi celotne stroške šolanja, prevozov, bivanja v internatu im celo šolskih potrebščin. Tako na primer Bombažna predilnica in tkalnica Tržič daje svojiign vajencem v prvem letu 4 do 5 tisoč dinarjev, v drugem " do 6, v tretjem pa 6 do 8 tisoč dinarjev. Za posebno prizmi jvii i so predvidene dodatne nagrade, oodjetje pa krije stroške šolanja, stroške internata ali prevoza in stroške za nakup šolskih potrebščin. V Tovarni kos in srpov kupijo vajencem vse za šolo, celo svinčnike in podobno. Nagrade so 6, 8 in 10 tisoč dinarjev, prizadevnim pa jih še zvišajo. Pri Novogradnjah lahko vpjenec že v prvem letu dobi do 8 tisoč dinarjev, v drugem do 12, v tretjem pa do 15 tisoč. Razen teca tako, kot delavci, dobijo terenski dodatek, če so na terenu, kri i-.-jo pa jim tudi stroške šolanja in morebitnega bivania v internatu oziroma prevora v šolo. Vaionske nagrade v Peko se najbolj pridnim od 4500, 5509 in * t:soč dinarjev lahko noviša jo še za največ 4000 dinarjev. Med kramiskimi pod'et'i so največ možnosti za prizadevne predvideli v Tekst ilindusu. ie za nrvr> leto ie nredviden raznom od f> do 14 tisoč, za drugo od 7 do 17 tisoč dinarjev, za tretje leto učenja pa od 8 do 20 ti«oč dimr-jev. V tovarni Sava ;e haesefcnl dodatek za natrrndo 45O0 in 6000 dinanev še od ^00 do 3000 dinarjev. Vodovod Ktjanj dal« vajencem enotne na?rnde 10.000. 12.500 in 15.000 dinarjev, za internat pa plačuje no 14.500 dinarjev. Valen-ci GP Proiekt imajo po 4, 9 in 6 tisoč dinarjev in brezplačno hrano, stanovanje, delovno obleko in šolanje. Več gospodarskih organizacij, med njimi Merkur. Cestno podietje in podjetje PTT nagrado v času, ko so vajenci v podjetju, precej povišajo. S fazanerije pri Cerkljah Devetnajst milijonov v zrak Ne! Ne gre za pomoto v naslovu, niti za kriminal, marveč za uspeh. To jesen so namreč iz fazanerije pri Cerkljah izpustili že 15.000 odgojenih fazanov v zrak, kar je predstavljalo vrednost okroglo 19,5 milijonov dinarjev. Čeprav to fazamerijo šele gradijo, še nimajo ustreznih izkušenj, so tudi v sedanjih pogojih že dosegli lepe uspehe. Prve' fazane za lovišča so odgojili predlanskim, in sicer okroglo 7000. Lani so jih oddali loviščem že 11.000, letos pa 15.000. V sedanjem jesenskem času dostikrat slišimo puške, okro« Komende, po Udenborštu, po Sorskem polju, okrog Cerkelj itd. Lov je v polnem razmahu. Trinajst žirovnišfcih vozlov Ob pripravah za splošni zbor občinske skupščine Jesenice !n zaradi predelave perečih problemov pred krajevno konferenco SZDL, so v Žirovnici sklicali politični aktiv, katerega so se udeležili tudi odborniki občinske skupščine njihovega področja. Ti so povedali, da so v svojem dosedanjem delu zastopali interes kraja in občine v glavnem po svojem lastnem preudarku. Pogrešali so take pogovore. V prihodnje bodo prisostvovali tudi sestankom svetov krajevnih skupnosti. Tako se bodo seznanili s problemi posameznih krajev n težnjami ljudi, ki tam živijo. Na seje krajevne skupnosti bodo v bodoče vabili tudi odgovorne uslužbence občinske skupščine. Odborniki in ostali udeleženci političnega aktiva, so v nadaljnji razpravi i znesli nič manj kot trinajst problemov, ki zadevajo pretežno komunalno urejanje naselij. Za ureditev avtobusnih postaj so predlagali tip konstrukcije, ki se lahko prestavlja. Ni prav, da so sredstva v te namene že dalj časa na razpolago, postaj pa še ni. Zavodu za urbanizem nameravajo odločno pove- Naš fotoreporter se je pred dnevi mudil v Radovljici ln napravil naslednji posnetek. Radovljiški otroci so se z veliko vnemo oprijeli dela pri urejevanju športnega parka v neposredni bližini doma TVD Partizan dati, da zahtevajo zaenkrat samo razširitev obstoječega pokopališča, ne morejo pa pristati na pokope na Dobravi, ker tja še ni prave ceste. Smatrajo tudi, da ni bilo prav, ker so dovolili gradnjo hiš v neposredni bližini pokopališča. Želijo, da bi se dotok sredsjev uredil na osnovi participacije in ne dotacij. Zelo vročo kri pa pri njih povzroča dolgo čakanje na lokacije za gradnje. V Breznici žele tudi boljšo trgovino, katere ureditev je bila že obljubljena. V kulturnem domu je potrebno poskrbeti za požarno varnost. Zadovoljni pa so z odnosi z občno kar zadeva socialno skrbstvo. Z oddelkom za družbene službe se zadeve sproti in dokaj h;:ro urejajo. Močno pa so kritiziral; slabo gospodarjenje z zemljiščem krajevne zadruge, ki ji ne more biti v ponos plevel po zcmljiščh okoli Vrbe. Zahtevajo, da se pokliče odgovorne na zagovor. Zaradi izboljšanja finančnega stanja predlagajo zadrugi, naj nekaj traktorjev, ki sedaj stoje,, zaposli na prevozih ter kasneje za pluženje cest, vveda upoštevajoč to, da se le-ti ne bodo tako iztrošili, da spomladi ne bi bili sposobni za oranje, Zelo so zadovoljni, da podjetje »Plan'ka« ureja v stari šoli delovne nroslčire za izdelavo gornjih delov za čevlje, kjer se bo zaposlilo okoli 100 žena. Zato žeji jo, da bi tam čimpreje uredili tudi otroško varstveno ustanovo. Kot se je na tem zboru pokazalo občani znajo dobre stvari pohvaliti, slabe pa dobronamerno grajati. To je tudi edino pravilno. B.B. In mnogo strelov je na fazane, ki so bili odgojeni v fazaneriji pri Cerkljah. Gorenjska ima povsem drugačne — težje pogoje za razvoj lovstva kot drugod. Zato je nujno divjad odgajati. Prirodni prirast je premajhen, v nekaterih primerih neznaten. Naloga Zavoda za gojitev divjadi — Kozorog v Kamniku, je prav zategadelj velika. Trenutno gojijo le fazane. Toda čimpreje bodo morali urediti vzgajališčc tudi za jerebice, za kozoroge, muflone itd. — skratka, za vso divjad, ki v današnjih razmerah propada, ki nam je potrebna za lov. A lov pomeni turizem in devize — pomeni rekreacijo našega delovnega človeka Letošnje fazane so v glavnem razprodali lovskim družinam naših nižinskih predelov. Seveda je to za družine velik iin zelo tvegan izdatek, ki se lahko zaključi z izkupičkom ali pa tudi z veliko izgubo Družine so se na to pripravile. V večini primerov so postavile ustrezne mreže in skrbijo za fazane, dokler so še prešibki za odprto življenje in za boj 6 prirodo. Za vsakega fazana so plačali 1300 dinarjev. Toda podatki iz pretoki'h let so pokazali, da nobena družina ni dosegla pri odstrelu niti polov:co. Se pravi, da nad polovico živali pogine, jih uničijo roparice ali se drugače porazgubi. Zanimivo pa jc. da mnogo fazanov iz Cerkelj dajejo na Goriško (Spodnje Vipavsko) in da sprememba klime ne povzroča na teh živalih večjih izgub kot na Gorenjskem.. Spričo tega, da je za nas na Gorenjskem lov kot ena izmed turističnih mikavnosti za mnoge inozemce in da pomeni (vsaj bi moral!) široko, osnovo rekreacije delovnega človeka je pričakovati, da se bo v prihodnjih letih močno razširila vzgoja raznih ih-ali oziroma divjadi za lov. — K. M. GlAS v Tšakof • £ _SOBOTA, 21. nomubra MM • KULTURA O KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTI Glasbena dejavnost v škofjeloški občini Pomanjkanje zborovodij V okviru dejavnosti amaterskih kulturnih skupin na škofjeloškem območju je potrebno upoštevati tudi glasbeno dejavnost. Najštevilnejši so šolski mladinski zbori, ki delujejo skoraj v vsaki višje organizirani šoli. V širšem obsegu so se ti zbori lahko uveljavi i i šele v zadnjih letih, ko je svet Svobod organiziral uspele revije, na katerih je sodelovalo tudi do 1.500 mladih pevcev. Vendar ima šolsko mladinsko petje vrsto težav, med katerimi je najbolj pe- Jeseniški gledališčniki v ljubljanski Drami Okrajni svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Ljubljani je sklenil, da bo uspeh jeseniških amaterjev na festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije na Hvaru s predstavo F. G. Lorce »Dom Bernarde Albe« nagradil z nastopom v i ljubljanski Drami. Danes zvečer bo ta sklep uresničen. Igralski zbor in sodelujoči se bodo z omenjeno dramo predstavili ljubljanski publiki, kritikom in režiserjem orziroma predstavnikom dramskih družin vsega ljubljanskega okraja. Prav gotovo je za amaterje velik čast nastopiti v osrednji slovenski gledališki hiši, toda obenem tudi odgovorna naloga, saj je dolžnost jeseniških gle-dališonikov, da s tem nastopom potrdijo svoje dosežene uspehe in dokažejo uspešnost in upravičenost snovanja slovenskih gledaliških amaterjev sploh. Predstava naj bi ovrgla tudi ne ravno redke pomisleke o smislu in vrednosti amaterskega dela sploh in gledališkega še posebej iin pokazala, da ljubitelji gledališča lahko poustvarijo zahtevnejši dramski tekst in ob njem dosežejo tudi vredno umetniško podobo. Seveda pa ne gre samo za takšne7 in drugačne kvalitetne dosežke, temveč tudi za radoživost, angažiranost in zavesten prispevek k* splošnemu družbenemu in kulturnemu razvoju slehernega dramskega amaterja. Dragocenost vseh teh vrednot delovnega človeka, ki je sicer v vsem odvisen od svojega rednega poklica, a ob njem žrtvuje svoj prosti čas za kulturno udejstvovanje, je še vse premalo cenjena. Ce bo predstava jeseniških gledališču i kov vsaj malo pripomogla k večjemu vrednotenju amaterske dejavnosti, potem bo namen njihovega gostovanja v ljubljanski Drami v določeni meri dosežen. Po drugi strani pa si bodo številni dramski amaterji ljubljanskega okraja lahko ogledali predstavo in se o njej pogovorili v nedeljo dopoldan na skupnem posvetu. Ob tej priložnosti bo prav gotovo začrtana tudi nadaljnja pot gledališkemu amaterizmu, ki mu v vsem našem kulturnem snovanju gre dovolj pomembno mesto tudi v prihodnje. — nj. reče pomanjkanje mladinskih pc- vovodij. Izven šol, v društvih se je v zadnjem času pojavilo zlasti na podeželju vedno več pevskih sku-^pin, ki pa se bodo lahko razvijale le ob strokovni in morda tudi določeni materialni pomoči. Tudi tem skupinam bo potrebno omogočiti nek stik z večjim ali širšim okoljem, ker se bo le na ta način lahko razvijala njihova ustvarjalnost. Določene skupine so sposobne prirejati samostojne nastope, fantovski kvintet s Praprot-nega pa je že snemal na RTV Ljubljana. Instrumentalnih skupin je manj. Sicer se pojavljajo na podeželju manjše skupine, ki pa se zaradi neprestane migracije prebivalstva kmalu l-azidejo. Prav zaradi tega je ^renutno vključeno v podeželska društva samo četvero ansamblov. Tudi te skupine močno .pogrešajo strokovne pomoči. Znatno pomoč bi vsem tem amaterskim skupinam morala nuditi glasbena šola v Škofji Loki. V njenem okviru, ali pa na pobudo sveta Svobod in prosvetnih društev, bi morali zagotoviti strokovne vodje, kateri naj bi se usposobili v okviru glasbene šole ali pa na seminarjih. Prav tako bo potrebno omogočiti amaterskim skupinam stik z drugimi ansambli na posebnih revijah, tekmovanjih in podobnem. Vse to seveda postavlja pred glasbene amaterje precejšnje zahteve, vendar jih bo mogoče v celoti uresničiti in tako usposobiti tudi to zvrst kulturne dejavnosti. Z. P. Te dni razstavlja v razstavnem prostoru Prešernovega m«asaje svoja dela Janez Kaliirfk — starejši. Slika prikazuje motiv, ki ga je avtor Imenoval »Pred nevihto«. Janez Kališnik st. razstavlja V klubu kulturnih delavcev Kranj, 21. novembra — Za sinoćnji večer jc Klub kulturnih delavcev Kranj pripravil predavanje dr. Marjana Zadnikarja iz Ljubljane »Romanska arhitektura na Slovenskem«. Predavanje so spremljali s številnimi diapozitivi. Z Janezom Kališnikom sva se spoznala v Gorenjskem muzeju. Ni bilo potrebno predstavljanje, kajti spoznal me je na prvi pogled, ker sem menda tako podoben očetu, s katerim sta med leti 1921 in 1925 sedela v takratni slikarski šoli Probude in bila oba v službi pri železnioi. Kališnik, rojen v Tržiču leta 1398, je ostal pri železnici in se ukvarjal s slikarstvom le ljubiteljsko, od upokojitve dalje, že deset let, pa se je posvetiti samo slikarstvu. Nima sicer akademije, ima pa absolvirano šolo Probude, ki ji cene pri vzgoji naših slikarjev danes še ne vemo. Prav gotovo je bila v tistem času enakovredna akademiji. Sicer pa nobena šola ne pomaga, če ni v človeku ljubezni do dela, do slikanja, do ustvarjanja. Vse Kališnikovo delo pa kljub rahli zakasnelosti izraža polno ljubezni do slikanja, do slovenske pokrajine. Okolica Kranja, Bohinj ali vsa Gorenjska, Notranjska, Dolenjska in Primorje so predeli, kamor najraje zahaja in išče motive. Na razstavi so motivi pretežno k teh pokrajin. Slikarja je izredno mikal portret, vendar od te panoge na razstavi ni ničesar pokazal, pač pa samo krajino, s katero se je pričel ukvarjati šele pozneje, ko< je začel delati v tempera tehniki. Dela se po dobri stari navad* ki jo mladi slikarji sploh ne (poznajo, zunaj v naravi. To ga sili k precej hitremu ustvarjanju, ker hoče ujeti na slikarsko ploskev motiv v določenem, kolikor toli- ko nespremenjenem obdobju. Vemo pa, kako hitro se spreminja razpoloženje pokrajine, kako nagajivi so lahko oblaki, svetloba in senca in kako so to spreminjanje svetlobe nežno preklinjali že naši impresionisti in njihovi nasledniki. Ce se zavedamo tega in če vemo, da nas slikar dela v tempera tehniki in prične sliko zgoraj in jo konča spodaj in, da mora med večurnim delom ohraniti prvotno liice pokrajine, potem mu pač lahko oprostimo tu in tam manjše spodrsljaje. Večja napaka, ki jo slikar zagreši, je opazna pri kompoziciji, kjer se stalno ponavlja že neke vrste linearna šablona, ki z ravnimi črtami razmejuje prvi plan (na sliki spodaj) drugi (v sredini) in tretji (nebo). Eenkrat je temu kriv sam motiv, drugič pa želja slikarja, da bi ujel preširok, že skoraj panoramski del krajine. Tako mu prvi plan ostane prazen in to praznino skuša razbiti z barvnimi lisami, ki niso vedno dosledne. Nekaj kritičnih pripomb nima namena razvrednotiti slikarjevo delo, ki ima svoj pečat in svoje značilnosti ter ne nazadnje tudi svoje vrednote. Slikarstvo Janeza Kališnlika je trdno zasidrano v realizmu, v realističnem prenašanju predmetnosti na slikarsko ploskev, ima pa pred seboj odprto pot im možnost razvoja v taikoimenova-nem barvnem realizmu. ANDREJ PAVLOVEC Filmska šola V sklopu Delavske univerze je Osrednji filmski klub organiziral filmsko šolo, ki bo trajala skoraj osem mesecev. Ta šola naj bi pripomogla k pospeševanju filmske vzgoje v Kranju ter na tak način dala osnovno filmsko znanje čim širšemu krogu ljudi. Obenem pa naj bi dala tudi čimveč takih ljudi, ki bi se po končani šoli vključil: v delo pri filmskih klubih. Šola želi dati ljudem čim širše filmsko znanje, da ne bodo več tako »poneumljena bitja«, kot jih imenuje nepodpisani pisec člankov v »Panorami«. Delavska univerza pa je prevzela financiranje in s tem omogočila obisk šole v sem občanom. V kranjski občini so prvič za-eei s takim delom pred nekaj leti. Filmsko vzgojo so začeli uvajati na šolah srednje stopnje, na IKš iskra, na tekstilni šoli in deloma tudi na gimnaziji. Povod za to so dali predvsem filmsko vzgojni seminarji, ki so bili organizirani! v republiškem merilu. Prav ti so nekaj let pripravljali pedagoge-slaviste na to delo. Nekaj predavanj je pripravila tudi Delavska univerza, ki je pred filmi, katere so predvajali na tenu, pripravila kratke uvode. Izdala je tudi knjigo »ABC filma«'. Ta knjiga je poskus učbenika, ki naj bi se uporabljal na srednjih V dramskem delu »Kastelka« igrata glavno vlogo matere .'elka Zagarjeva šolah. Bralcu (učencu) posreduje osnovno znanje, na katerem potem gradi in se izpopolnjuje. Z ^/ustanovitvijo filmskega kluba v občinskem merilu se je stanje znatno izboljšalo. Klub je v sodelovanju z DU pripravil že pred koncem lainskega šol. leta ciklus predavanj, s katerimi je obšel nekaj vasi in šol. Vzporedno s predavanji so predvajali filme. V počitnicah je klub priredil interni seminar v Premanturi prt Puli. V začetku letošnjega šolskega leta pa je sklenil, da bo organiziral filmsko šolo. Klub tudi na področju ustvarjalne dejavnosti dosega lepe uspehe. Predavanja klubske šole so vsako sredo. Pogovori o filmih, ki so predvajani obenem s predavanji, so vsako soboto. Mladi predavatelji iz kluba se trudijo, da bi bila predavanja čim boljša. To jim v pretežni meri uspe. Na vsak način pa je treba gledati na njihovo delo manj kritično, saj so to |e zredno mladi ljudje, ki se trudijo, da bi dali svoje znanje čim širšemu krogu ljudi. V svoje delo so zajeli izredno široko področje, tako, da se bo zvrstilo do maja prihodnjega leta enaindvajset predavanj, v katerih bodo obdelali vso filmsko zgodovino, obenem z estetiko filma. Na svoja predavanja so povabili tudi znane filmske delavce, ki jim svetujejo, kako naj obdelujejo snov. Obenem so jih povabili, da bi tudi oni predavali o stvareh, ki slušatelje najbolj zanimajo. BOŽO SPRAJC Petdeset let dramskega dela Jelka Žagar, prizadevna kulturna delavka slavi 50-letnico delovanja v amaterskih dramskih skupinah. S svojimi delom je začela v Trstu, o čemer pripoveduje: Stanovala sem pri stricu in v isti hiši je bila mala dvorana tržaških slovenskih služkinj. Še kot učenka sem se večkrat splazila na balllkon in poslušala vaje. Tako sem vsako igro znala na pamet. Ko je prevzela režijo moja sestra, sem prvič nastopila v Krekovih Treh sestrah, bila pa sem Špela- Na delavskem odru v Trstu sem nastopila kot Nena v Cankarjevem Kralju na Betajnovi. Moj poslednji nastop v Trstu je bil v predmestju v Skednju, kjer sem nastopila kot delavka v isti ign. Kmalu za tem pa so naše delo prekinili fašisti. Leta 1928 se je preselila v Tržič in takoj naslednje leto pričela delati na kuilturnem področju. Prvič je nastopila v Sokolskem domu v komediji Trije vaški svetniki, od tedaj pa je stalno nastopala v sokolskem domu. čeprav igra tudi v komedijah, ima rajši drame. Po vojni nastopa pri DPD Svoboda v Tržiču. Najboljše vloge so bile v delih: Sveti plamen, Dom Bernarde Albe, Zena na Wj skavulorju in Kastelka. Med komedijami, pa je igrala glavno vlogo v Nušičevi Gospe, ministrici. Ali nam lahko poveste, kdaj ste prvikrat tudi režirari? — Režirala »em Golijeve mladinske igre: Jurček, Pastirček Peter, Sneguljčica ter več kratkih enodejank, Dom Bernarde Albe skupaj z Mirkom Cegnarjem, Dnevnik Ane Franlk, Puška gospe Karar ter mladinsko igro V kraljestvu palčkov, vendar Je to »*~ mo nekaj del, Id so mi najbolj ostala v spornimi. Kaj mislite o tržiški dramakl sekciji, odnosno o mladih igl*»-oih v Tržiču? — Tržiška dramska sekcija o»a v težkih pogojih, ker nima svoj« dvorane. Bralne vaje so bile večkrat v moji tesni kuhinji v raznih prostorih Glasbene *o»-Dramski ansambel je sedaj xC^° izenačen, Igralci so resni hi točni, škoda Je le, da so mnogi zaradi službe vezani tako, da ne morejo prihajati redno na vaje. To pa Je za vse ostale Igralce zelo velika ovira, zlasti pa za režiserja. Mladi igralci nam veRko obetajo h1 b tega sklepam, da se bo kvaliteta predstav dvignila. Kakšno zvrst kulturno zabavnega življenja v Tržiču pogrešate. — V Tržiču manjka predvsem možnosti za kulturno Izživljanje mladine, saj nimamo nobenega kluba. Zato se mladina izgublja v, popivanju po kavarnah, kjer pozabila na smisel za resno kulturno delo. Kljub vsem obljubam H doslej za mladino ni naredilo ničesar. Povejte nam, kako se počutit« ob 50-letnici dela v dramski sku- plni? «JC — Čeprav me je Kastelka moc no utrudila, saj sem vsak oan prihajala na vaje Iz Les, kjer sem v službi, mi je dal uspeh veliko oporo. Zato kljub svojim 65 letom ne želim prenehati z delom J18 našem 'odru. Dokler bom mogla* bom zvesta dramski sekciji. TOBI MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Imela je otroka in treba je bilo živeti. Ker ni mogla dobiti nobenega dela, je najprej za polovično ceno prodala otroški voziček. Domov še ni upala pisati, da jo je Franc zapustil. Toda denar je pošel in sama ne ve, zakaj je prodala še šivalni stroj, šele ko ni bil več njen, ji jc bilo žal, da je to storila. S strojem bi se lahko vrnila domov in šivala za domača dekleta. Tako pa je denar nagleje kopnel, kakor si je mislila. Ni ji kazalo drugega, kakor da je poslala domov telegram, da pride z otrokom in da naj jo kdo od domačih čaka v soboto zvečer v Kobaridu na poštni postaji. Bila je druga sobota v maju, ko se je poslovila od Bajherlovih. Rekla je, da gre za možem, ker ni hotela povedati, da jo~je mož zapustil. Sedla je na vlak Trst—Beljak in v Luciji izstopila s sinom. Skrinjo s posteljnino je pustila na postaji. Ko se je potem s pošto pripeljala v Kobarid, je ni nihče pričakoval. Zaman se je ozirala po ljudeh, da bi zagledala starejšega brata. So jo tudi domači zavrgli, jo je zabolelo. O, saj bi nikoli ne trkala na njihova srca, ko bi našla v Trstu zaposlitev. Nikoli bi ne hod ! i domov s sramoto, da jo je zapustil mož. O tem doma še ne vedo. Ni si jim upala pisati. Doslej jim je moža samo hvalila, še pred dobrim mesecem bi raje umrla, kakor da bi jim povedala, kaj je po prihodu iz Graz.a napravil Franc z njenimi prihranki. In zdaj je njo in otroka okradel že drugič in pobegnil neznanokam. Vso pot iz Trsta do Lucije je trpela ih razmišljala, kako jim^bo povedala svojo nesrečo. Bržkone bodo doma obsojali njo in nc njega. Mogoče pa doma že1 vedo. Mogoče jim je pisal Franc sam, da jo je zapustil. In morda celo, da je ona kriva. Zato najbrž nihče ni prišel ponjo k poštni postaji, kakor jim je tele-grafirala. Morda je celo bolje da nikogar ni. Vrnila se bo v Trst, zaupala gospe Bajberlovi resnico, ki jo ji je doslej prikrivala. Gospa Bajberlova jo bo razumela. Z denarjem, ki ga še ima od prodanega šivalnega stroja, bi se lahko prebila še dva meseca. V tem času pa bi bili izgledi za zaposlitev boljši. Povprašala bi v kakem hotelu, saj se že začenja poletna sezona. Zakaj ni že poprej pomislla na to? Zakaj je izgubila pogum in jo je nenadoma postalo strah pred življenjem? Zakaj se je prepustila bolečini in občutju brezizglednosti, da te dni ni vidcU nobenega drugega izhoda iz svoje nesreče kakor dom. v Da, vrnfla se bo, je sklenila. Prespala bo v hotelu in z jutranjo pošto odpotovala do Lucije. Obrnila se je in se napotila proti hotelu, ko je zaslišala za seboj nagle korake. Nekdo se je je dotaknil in jo poklical. B.l je brat. »Zamudil sem se,« se ji je opravičil, nato pa vprašal, kje je Franc. »On?« bi rada prikrila resnico, a je ni mogla. »Zapustil me je,« je rekla in povedala, kaj se ji je zgodilo. Brat je molčal. Sestrina pripoved ga je iznenadila ln ga globoko prizadela. Sprva ni mogel do besede. Sestro je imel rad. Zato je tudi sam trpel. »Potolaži se,« je rekel naposled. »Nisi sama. Otroka imaš. In imaš dom in nas. A dokler imamo dom in dokler bomo živi, bo dom zate in za otroka vselej odprt. In kakor smo mi zrasli ob očetovem delu in materini skrbi, bo ob našem zrasel lahko tudi tvoj otrok.« Vzel je otroka v naročje, štefi ga je hvaležno pogledala. Nad gorsko pokrajino je bdelo zvezdno nebo, ko sta z bratom prišla do Borjane. Otrok v njenem naročju je spal. Ko sta prišla do hiše, so ju čakali oče, mati in Rozi. Rozi ji jc odvzela otroka in ga odnesla v hišo. »A Franc? Je ostal sam v Trstu?« je vprašal oče. »Njega ni,« je rekel brat in ko so stopili v hišo, povedal, kaj se je zgodilo s štefanko. »Tako?« se je oče čutil užaljenega. »Tak je torej?« je rekel in skrušen sedel za mizo. Mati je sklenila roki in zajokala. R°Z1 je razočarana pogledala štefi. »Torej bom morala služit kako* Marija,« je rekla. Njene sanje, da bo šla jeseni v Trst učit se, so ugasnile. Pobitost je napolnila izbo. »Kaj bodo rekli v Borjani?« je zaihtela mati, bala se je govoric »štefi ni kriva,« je sestro branil brat. »Ce se bojite sramote, lahko z otrokom takoj odideva,« je rekla Štefi. »Nikamor ne boš Sla! Z nesrečo se je treba sprijazniti, dvuga& te ugonobi. Doma boš ostala,« Je odločil oče. Potem je vstal oo mize in odšel pred hišo. Hotel je biti sam. »Moli, štefi! Moli, da se bo vrnil,« je prosila mati. • »Bog je za uboge gluh,« je rekel brat. »Ko bi vaše molitve *aJ zalegle, bi revščina in nesreča že zdavnaj izginili s sveta.« # . »Ne žali boga, sin. Ko bi ne zaupala v boga, bi me trpljenj že zdavnaj zdrobilo.« »Ne žaliva matere,« je štefi pogledala brata. Potem so šli počivat, štefi ni zaspala. Dolgo je poslušala JjSS materine molitve in, ko je ta šepet utihnil, šepet vetra podoo^ tihemu ihtemju. »Franc, kje hodiš, Franc?« je ihtela. Nikoh v * ga ne bom videla. Otrok bo rasel brez očeta im nikoli ne bo ražu mel, zakaj ju je zapustil. Mislila je na moža kakor sleherno noč, čeprav si je sl<^ * dan govorila, da ne bo več mislila nanj in da ga bo pozabila. M ' ki brez sleherne ženine krivde zapusti ženo in oče, ki pdzabi svojo dolžnost do otroka, ni vreden njene ljubezni in trP^T^ja Morala bi ga zasovražiti, si je dan za dnem dopovedovala. T ko je prišla noč, neskončno dolga noč brez sna, ga jc khca »Vrni se, vrni! Vse ti bom odpustila.« Se vedno ga je ljubila. SOBOTA. 21. novembra 19M Ifnlf o«jf« Prodam kobilo za lahko vožnjo. Arhar Martin, c. v Vintgar št. 2, Bled 4877 Prodam debelega prašiča. Žirovnica 11 4911 Prodam plemenskega vola, ki zna voliti. Bajželj, Sp. Duplje 75 4912 Prodam Fiat 500 C v dobrem stanju. Nasl. v ogl. oddelku 4913 Prodam emajliran štedilnik ter otroško košaro Z vložkom. Kranj Titov trg 22/1 4914 Prodam dobro ohranjen Fiat 750. Poizvedbe in ogled v nedeljo 22. nov. 64 od 8.—11. ure v gost'lni na Posavcu 4915 Prodam droban krompir ali zamenjam za gnoj. Dvoric 58, Cr-klje 4916 Prodam dva prnšiča 50—60 kg težka m vola do 600 kg. Zalog 61, p. Cerklje 4917 Prodam nedograjeno enostano-vaiijsko hišo'v bližini Krania m salonit plošče. Poizve se: Voglje 60, p. Šenčur 4918 ZAHVALA Ob tragični smrti moža in očeta KOZMA KLOFUTAH se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli nač n pomagali, posebno dr. Martinčiču v dolgoletnem zdravljenju, kakor tudi godbenemu ansamblu, pevcem za lepe žalostinke in za poklonjene vence ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova: Alojz, Joško ter hčerka Marija Prodam pujske, 7 tednov stare. Suha 33, Kranj 4919 Prodam prašiča za zakol. Cerklje 46 4920 Prodam dve dvodelni okni z roleto 110x90. Prebačevo 25 4921 Prodam kravo po izbiri. Voklo št. 30 4922 Prodam kravo, dobro mlekarlco, ki bo tretjič teletlla. Zabukov je 2, Desnica. 4923 Prodam večjo količino bukovih drv ln nekaj butar. Zg. BcMTica 24 4924 Prodam nov podstavek za kombinirano peč. Jezerska c. 138 4925 Prodam dva velika oleandra. Godešlč" 55, šk. Loka 4926 Prodam plemenskega vola 500 kg tttktga ali zamenjam za lažjegn. Zg. Bitnje 31 4927 Mlado kravo, dobro mlckaDco z drugim teličkom prodam. La-hovče 17, Cerklje 4928 Prodamo dobro ohranjeno peč Plamen po Izredno nizki ceni. Trgovca Borovo, Kranj, Titov trg 20 4929 Odlična kitara, malo poškodovana, ugodno naprodaj. Ogled v trgovini Borovo, Kranj, T tov trg 20 4930 Prodam star kavč in 3 fotelje za 15.000 din. Nasl. v ogl. odd 4931 Filatelisti, ugodno prodam znamke kompletne serije: Jugoslaviia, Cona B Nemčija, Poljska, češka in NDH HrvaŠka. Konic Franc. Bistrica 112, Tržič 4932 Prodam takol vseljlvo stanova nje. Angela Domjan, Jesenice, Janševa ulica 5 4957 Prodam kombinirani otroški voziček (Tribuna). Naslov v oglasnem oddelku 4958 Prodam Fiat 600 D, dobro ohranjen. .Tclcnčeva 27, Kranj 4959 Prodam brejo svinjo. Zg. Brnik 79, Cerklje 4960 Prodam streSno opeko fbobtfO-vec). Vilfan, Zg. Bitnje 22, t»h-nica 4961 Prodam hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom blizu Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku' 4962 Prodam prašiča za zakol ali za dopi tanje. Joža Osterman, Luše2, p. Šenčur 4963 Prodam motorno slamoreznlco. Voglje 86, Šenčur 4964 Prodam kravo s četrtim teletom. Šenčur 235 4965 Prodam novo električno peč, dobro ohranjene klavirske citre in obrana jaboika. Naslov v oglasnem oddelku 4966 Prodam mlado kravo, ki bo kmalu teletlla. Bobovk 4, Kranj 4967 Prodam 10 prašičkov po 7 tednov starih. Britof 105, Kranj 4968 Prodam kompletno spalnico. Naslov v oglasnem odd. 4969 Nujno in ugodno prodam malo rabljeno kuhinjsko opravo, cven-tuelno tudi sobno. Adolf Švarc, Koroška c. 17, Tržič 4980 Prodam tovorni avto v voznem stanju, registriran, cena 280.000. Srečko Rautar, Lesce 206 4810 POKLICNA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTRO STROKE V KRANJU- Cankarjeva 2 ' razpisuje naslednja delovna mesta: učitelja elektro stroke diplomant I. stopnje (jaki tok) ali elektrotehnik z 2-letno prakso v gospodarskih organizacijah ali v šoli učitelja kovinarske stroke diplomant I. stopnje strojne fakultete, diplomant VPŠ na Reki ali strojni tehnik z 2-letno prakso v gospodarskih organizacijah ali v šoli učitelja praktičnega pouka kovinarske stroke strojni tehnik z 2-letno prakso v gospodarskih organizacijah ali v šoli, visokokvalificiran delavec kovinarske stroke s 3-letno prakso. Stanovanja ni na razpolago. Kandidati morajo biti vojaščine prosti. Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi OD. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. v Kupim manjše stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 4886 Manjšo hišo, zidano, dobro vzdrževano, r. nekaj vrta kuolm v ožjem ali širšem območju Bleda ali Radovljice. Ponudbe oddati na ogl. oddelek pod »Denar za mali dom« 4835 ' Kupim 1000 kg slame, 100 kom. opornikov (punte) po 3 m dolge. Naslov v oglasnem oddelku 4933 Kupim pokvarjen osebni avto. Ceno in opis poslati na ogl. odd. pod »Pokvarjen« 4934 Kupim dobro ohranjeno ročno motorno kosilnico Pivk Vinko, Virma.še 52, škofja Loka 4935 Kupimo 2 m suh'h žaganih drv. Trgovina Borovo, Kra,nj 4936 Kupim zapravljivček (Steier vvagen) z cruniiiastimi kolesi, dobro ohranjen. Ponudbe oddali na ogl. oddelek pod »Cena« 4970 Kupim dobro ohranjeno slamo-reztinco o a motorni pogon. Ponudbe poslali na Janez Mesec, Golica 14, Selca nad S k. Loko 4971 Kuni m enofazni elektromotor, 2,5 KM. Filip Jarc, Medvode 4"? 4972 Kupim zimsko bundo za fanta, starega 12 let. Naslov v ogl. odd. 4973 Kupim rabljen Fiat 600, 750 v gotovini. Oman, Zg. Bitnje 24 4974 Oftffffo Katera družina, ki pogosto potrebuje šiviljo, bi Ji mogla dati prazno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Suha—svetla«. 4937 Dam v varstvo eno leto starega otroka, vsak delavnik od 8.—-19. ure. Kranj, Tavčarjeva 11 4938 30-letni fant, invalid želk spoznati *Hobrosrčno dekle do 30 let, po možnosti s stanovanjem kjerkoli. Ponudbe oddati na oglasni oddelek pod »Osamljen« 4939 Fant išče sobo v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod »Soliden — soba« 4940 Preklicujem avtobusno vozovnico št. 28565 na Ime Jclar Vida, Cerklje — Kranj 4941 Ovco za zakol zamenjam za brejo. Voglje 73, Šenčur 4942 Enosobno vseljlvo stanovanje v centru Kranja kupim. 4943 Zaposlim kvalificirano šiviljo ln pObiralko zank. Informacije v trgovini, Titov trg št. 24 4944 Uslužbenec, srednjih let, razočaran v zakonu, želi spoznati to-varlsico do 30 let. Ponudbe pod »Zaupno 1965« 4945 NOVO! NOVO! V novoodprto trgovino Jugoplastlke v Kranju, Titov trg 25, so prispeli konfekcijski Izdelki v bogati izbiri: suknje, vetrovke, dežni plašči, dežne pelerine za šolsko mladino, moške hlače ln drugo. Obiščite novo prodajalno in prepričajte se o bogatem Izboru ln kvalitetni izdelavi. 4738 Razvezanec 40, z dvema otrokoma išče dobrosrčno gospodinjo. Možna kasnejša ženitev. Ponudbe pod »Razumevanje« 4946 Preklicujem avtobusno vozovnico Šenčur—Kranj na ime Cuderman Angela. 4947 Opremljeno sobo oddam moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 4948 Vajenca sprejme Rojšek Jože, tanetnlk, Kranj, na Skali 1 4949 Podpisana Lukanc Vida Iz Tržiča, Zali rovt št. 9, preklicujem žalitve, izrečene proti Kavčič Dragici 1z Tržiča 4950 Mojster, ki je naredil majhen ročni voziček (plato) za trgovino BOROVO, naj se takol Javi Isto tam: Borovo, Titov trg 20 4951 Dva večja ključa od veznih vrat Izgubljena. Najditelja prosimo, da jih proti nagradi odda v trgovini Borovo, Kranj i 4952 Sobo iščem v Kranju ali okolici, plačam naprej. Za uslugo pomagam pri gospodinjstvu. Požun Nada, Intcks, Kranj 4953 Našla sem sveženj ključev in pisalni pribor. Lcnardič, c. Iva Slavcu, Kranj 4954 Tehnični risar išče zaposlitve. Ponudbe poslati na oglasni oddel. pod »Natančen« 4955 Mizarski pomočnik dobi zaposlitev, posebno lepo delo. Mesečni dohodek 60.000 do 100.000 — ostalo po dogovoru. Zaletel, Medno — Ljubljana 4956 Prevzamem samostojno gospodinjstvo pri starejši upokojenki ali upokojencu. Ponudbe poslati pod »Plačilo upokojenka« 4975 Sprejmem vajenca za sedlarsko obrt. Hrana ih stanovanje v hiši. Jože Jcrovšok, Lahovčc 2, Cerklje 4976 Zaradi delnega dopusta delavnica od 23. do 30. 11. zaprta. Zaprto v sobotah! Odvtzemite okvirjene slike, prinesene do 30. 9. 64. Po novem letu jih razprodam. Otmar Čolnar, steklarsilvo Kranj 4977 Vzamem v najem planino. Jen-sterle, lil. 1. avgusta 9, Kranj 4978 - POZOR! V četrtek od 11.30 do 12. ure sem Izgubila na poti od trga revolucije do Kebetove ulice važne listine. Bile so zvite v be- lem papirju. Poštenega najditelja prosim, da jih odda proti nagradi. Veronika Cernilec, Tavčarjeva 5, Kranj 4979 objavi' TELESNA VADBA Partizan Kranj obvešča vse ljubitelje telesne vadbe, da ss po posameznih oddelkih vršijo ure telesne vadbe v telovadnici šole F. Prešeren ln tekstilni šoli. V šolsjkl telovadnici Fr. Prešeren: Pionirke ponedeljek in četrtek od 18. do 19.30 Pionirji torek in petek od 18. do 19.30 Mladinke in članice ponedel jek in četrtek od 19.45 do 21.15 Mladinci In člani torek in petek od 19.45 do 21.15 Orodna vadba sreda od 19. do 21. ure V Tekstilni šoli: Otroci sreda in petek od 15. do 16. ure Starejši člani torek od 19. do 21. ure Vsi, ki želijo redno obiskovati vadbo, naj se prijavijo v navedenem času v telovadnici pri vodnikih oddelkov. Apeliramo na starše, da k tem vadbam redno pošiljajo svoje otroke in o obisku vršijo tozadevne nadzore. nas sca Za praznik republike v Lescah ov družbeni dom V krajih radovljiške komune se pridno pripravljajo na letošnje praznovanje ob dnevu republike. Najbolj slovesno pa bo za to priložnost v Lescah, kjer bodo na dan pred praznikom izročili svojemu namenu prve prostore novozgrajenega družbenega doma. Poseben odbor, ki so ga izvolili iz vrst predstavnikov VSeTh družbenih organizacij, se je že večkrat sešel in razpravljal o vlogi tega družbenega centra v tem kraju. Za sedaj bo služil svo- jemu namenu klubski prostor in Še dva prostora za družbene organizacije, oziroma za delo god-lxme in glasbene sekcije. Prostori so zgrajeni tako, da se jih v primeru potrebe lahko poveča v skupni prostor, ki sprejme od 80 do 100 ljudi. V novem delu drv rna bo tudi bife in stanovanje /a hišnika, Doslej so vložili v gradnjo 36 milijonov dinarjev, vendar je pri kraju šele prva faza gradnje. Dogradili bodo še prostore družbenih organizacij, dvorano in telovadnico. Tako bo služil dom PILH1I «< •v ' ■ 'ur.'/ '-ih' ■ . ■ • 't jih GieDflmo Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme 1. pripravnike za manipulativno službo — poštne uslužbence 2. kvalificirane 11 mehanike 3. pismonoše. Prosta delovna mesta so: v Kranju, Radovljici, Jesenicah in bližnji okolici. Pogoji so naslednji: Ad 1. popolna srednja šola ali 2-letna administrativna Šola, Ad 2. po možnosti nekaj prakse, Ad 3. 6 razredov osnovne šole. Za vsa razpisana delovna mesta se zahteva odslužen vojaški rok. Interesenti naj naslovijo svoje vloge na sekretariat podjetja ter prilože kratek življenjepis. Prošnje je vložiti čimpreje, interesenti pa bodo o eventualnem sprejemu obveščeni v roku 10 dni. OBVESTILO Obveščamo potrošnike Kranja in okolice, da prodajamo žive mastne in mesnate prašiče po najugodnejši dnevni ceni. Naročila sprejemamo ustno v Klavnici Kranj Savska cesta 16 ali po telefonu na številko 22-83. K/K Kranj Obrat Klavnica Kapetan Fracasse franc. barv. cinem. film režija: P. G. HUIT igra Jean Mara i s Kljub temu, da prva tretjina filma ustvarjalce obvezuje za kvaliteto nadaljevanja, ker je filmsko, predvsem barvno, izredno pestra in gledalca časovno in krajevno neverjetno natančno informira, nas z neupoštevanjem to obveze film ob koncu razočara. Vozeči posnetek zdivjanega konja in lepe jahalkc je izredno moderno vključen in s svojo fotografijo obeta tudi sodobno izrabo cinemaskopa. Ta kanček inventivnosti je kasneje pregažen z običajno serijsko interpretacijo nekoč že lilmane legende o kapetanu Frajeassu. Ko se film s posnetki predstav potujočega gledališča znova povzpne (vendar ne preko folografske' spretnosti), zamenjamo vtis o neprefenr 'iznosti dela z. vtisom, da jc v delu vendarle Zahvala Ob prerani izgubi snoje ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete FRANCKE ZIHERL se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izraženo sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajželjnu za lajšanje bolečin, ter duhovščini in pevcem iz Kranja, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Valentin, sin Janez, hčerka Francka in Marinka z družino Srednje Bitnje, 17. novembra 1964 Komisija za nabavo, prodajo, odpis in cenitev osnovnih sredstev pri KMETIJSKO ŽIVILSKEM KOMBINATU Kranj razpisu jev PRODAJO: poltovornega avtomobila DKVV (kombi) Izklicna cena je 550.000.— din Interesenti naj pri licitaciji položijo 10 odstotno kavcijo. Javna dražba bo 25. 11. 1964 ob 8. uri v obratu Mlekarna — Smlcclniška cesta 1 — Kranj Prednost pri nakupu imajo delovne organizacije Bliža se praznovanje dneva ustanovitve naše države. Običajno se takrat izroča svojemu namenu razne objekte. Tako bo tudi letos. Eden Izmed mnogih objektov bo tudi trgovina v Stari Fužini pri Bohinju. Novo samopostrežno trgovino gradi gradbeno pod-/ jetje »Bohinj«, investitor pa je trg. pod). »Savica«. Stroški gradnje bodo znašali nad 25 milijonov dinarjev prisotna neka ambicija, višja od spektakularne pestrosti. Spornosti nas hoče vsaj Montc Crdsta (Jeau Marais) in ustreznih filmskih in literarnih kvalitet. Povezava s starim Kapetanom Fracassbm je v glavnem vsebinska in skuša le komercialno izrabiti star motiv. Pri tem zapostavlja možnosti stilnega in oblikovnega citiranja Starega filma. A tUdI to je lahko le komercialna poteza. VPRAŠAJ KATEROKOLI amer. barv. cmem. film režija: CHARLES VVALTERS igrajo: Shiilcv MacLean, David Ni ven Pravzaprav pomen« film Vprašaj katerokoli enkratno doživetje. V kakšnem smislu? Polpreteklo kinematografsko obdobje nam Skoraj ni prineslo filma, ki bi bil Zgrajen na izkustvih, bolj tujih našim, kot jih uveljavlja omenjeno delo. Brez potrebnih informacij sicer ne moremo zanikati vsakega detajla ln vsake situacije 11 Ima, vendar je giavni in prvi vi s konstruiranost dramatičnosti, v našem primeru komičnosti. Konflikti, v katere zaide junakinja so v večni primerov fiktivni (rešljivi celo z. našimi pojmi o ameriških izkustvih) in njihova komična interpretacija izzveni v prazno. S tem seveda na zanikana funkcionalnost take komedije. Ko opravlja svojo funkcijo (lepo oblikovan služi izključno zabavi), se film postavi na pozicije tako imenovane uporabne umetnosti. Od tu dalje so pogovori o filmu kot predmetu vezani na vprašanja obrtne izdelave, morebitni estetski problem pa je najdono.sne-je rešen z uporabo profanih pravil množice. — Tudi to jc poslanstvo filma. NK za vse potrebe družbenega življenja. Kot ugotavljajo, bodo obstoječi prostori zlasti polno izkoriščeni med zimsko in spomladansko sezono. Zato pripravljajo skupen program dela za kulturno in družabno življenje ter za potrebe vseh organizacij. Menijo tudi, da bi morale imeti v domu prostor vse organizacije. To bo nedvomno piipomoglo k večji ekspeditivno-sti in UČink6V]tOStl v prizadevanjih organizacij. — J. B. I potnih LISTOV y N l?MW VAŠE ŽELJE SPOROČITE KOMPASOVI POSLOVALNICI v KRANJU, Koroška c. 2 — telefon: 24-31; na JESENICAH, Cesta Maršala Tita 18 — Tel. 82-296; na BLEDU, Cesta Svobode št. 15 — Tel. 77-245. V Kranju: Pionirsko filmsko gledališče V sredo, 18. novembra, je bila v Prešernovem gledališču prva filmska predstava, ki jo je organiziral Osrcdnj'i filmski klub. S to predstavo je otvoril pionirsko filmsko gledališče. Namen gledališča je, da bi že pri mladem filmskem gledalcu razvijali čut za tisto, kar ie dobro in kar je slabo v filmu. Pred vsako predstavo bo kratek uvod, ki bo dajal mlademu gledalcu kratek pregled vsebine filma in ki bo dal osnove filmske teorije, zgodovine in estetike. Predstave bodo vsakih štirinajst dni. Ta teden je bil na sporedu film »Mati, poslušaj pesem mojo!« -šp ^> -'.'IP-, V """ kdaja m tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči "»čun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni J^ednlk, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno «300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Trgovsko podjetje »Petrol, Ljubljana sprejme takoj 4 POMOŽNE AVTOMEHA-NIKE — negovalce za negovalnico avtomobilov pri bencinskem servisu v Kranju — Zlato polje. Prednost imajo prosilci, ki imajo opravljen izpit šoferja amaterja in stanujejo v bližini delovnega mesta. LAS SOBOTA, 21. novembra W** 22. Do tega časa so Billa zanimali samo moški, drzni in neustrašni možje z meje. Za dekleta se ni brigal, kolikor to niso bile njegove sestre. Toda brž ko je prišel v šolo, je vzbudila njegovo zanimanje Marv Kvatt, modrooka deklica s kodrastimi lasmi. Na nesrečo pa Je imel tekmeca v sošolcu Stevu Gobelu, ki je bil tri leta starejši od njega in so se ga bali vsi šolarji. Ko je Bili nekega dne izdelal za Mary hišico iz letvic, jo je Ste ve iz sovraštva razdrl. BiH in Steve sta se sprla, vendar se tega dne ni nič zgodilo. Sele naslednjega jutra je prišlo med obema do obračuna. 23. Na poti v šolo sta se zgrabila Turk ln Stevov pes. Ko so Ju ločili, je Steve z nogo brcnil Turka v lakotnico. BiH se je zaletel proti Stevu. Ko je videl, da ga bo večji in močnejši Steve premagal, je potegnil nož in zabodel Steva v stegno. To ni bilo nič nenavadnega, saj je BiH odrasel na meji, kjer sta vladala nož in samokres. Steve je zbežal v šolo ln vpil, da ga je hotel BiH ubiti. Učitelj je pritekel iz šole, da bi Billa kaznoval. Prav takrat so privozili mimo prerijski prevozniški vozovi. BiH je prisebno skočil ina enega od teh in se odpeljal do Fort Kearneva. 24. Učitelj Je sporočil Billovl materi, da ni dolžan poučevati zli-kovcev An da je Billovo nadaljnje obiskovanje šole nezaželeno. Tako se Je končalo BiUovo šolanje, še preden se je naučil napisati svoje lime. Ko se je vrnil iz Fort Kearneya, je zvedel, da zbira njegov oče v Ohlu nasprotnike suženjstva, ki bi se naj naselili v Kansasu. Takrat je v tej pokrajini vladal mir. In res se je oče vrnil nekega hladnega pomladnega dne leta 1857. Komaj je prišel, je zbolel to kmalu zatem umrl. Zdaj je postal BiH zares glavar družine in al na mlade rame naložil težko breme, čez noč se je zresnil. šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport © šport 0 šport ® šport 9 šport ® šport • šport • šport • šport • šport Q šport ®jp^ Najboljši gorenjski športniki 1964 Uredništvo »Glasa« letos že devetiČ zapored izbira najboljše športnike Gorenjske. Kot vselej doslej se tudi tokrat obračamo na naše bralce, da se s svojimi predlogi v čim večjem številu udeleže tega izbora. Za pomoč pri izbiri vaše najboljše peterice gorenjskih športnikov, smo tokrat pripravili še kratek pregled najpomembnejših uspehov gorenjskih tekmovalcev v »letnih« športih, BORIS KLAVORA, ALOJZ COLJA, JOŽE PERC IN VEKO SKALAK z Bleda so člani jugoslovanskega osmerca, kl je letos dosegel več pomembnih uspehov. Največja sta četrto mesto na olimpijskih igrah v Tokiu in tretje mesto na evropskem prvenstvu v Amsterdamu. CVETKA ČADEŽ iz Kranja Je na letošnjem evropskem kcgljaškem prvenstvu v Budimpešti dosegla svoj največji uspeh. V parih je skupaj z Buličevo osvojila prvo mesto. JOŽE ŠLIBAR z Jesenic je po odstopu Martelanca iz aktivnejšega udejstvovanja letos najboljši gorenjski kegljač. Na evropskem prvenstvu v Budimpešti le bil med posamezniki peti s 1857 kegljl. Opomba: Telovadca Janeza Brodnika pri izbiranju za najboljšega športnika Gorenjske ne upoštevajte, ker tekmuje za vrsto Narodnega doma iz Ljubljane. Pravila naše ankete namreč določajo, da pridejo v poštev za izbor le Športniki , ki tekmujejo za gorenjske klube. V dveh številkah smo tako zapisali nekaj imen gorenjskih športnikov, ki so dosegli letos pomembnejše uspehe. Ker pa je na Gorenjskem še precej dobrih športnikov, ki jih tu nismo omenili je izbira še večja. Zato upamo, da vam ne bo težko napisati pet imen športnikov, ki bi zaslužili mesto med najboljšimi na Gorenjskem. . Svoje predloge nam pošljite do 25. novembra, če boste točno zadeli končni vrstni red aH če boste imeli srečo pri žrebu, boste med srečnimi dobitniki denarnih nagrad. Gorenjska nogometna liga Komentar Ce na kratko ocenimo kvaliteto letošnjega gorenjskega nogometnega prvenstva, moramo povedati, da je ta v odsotnosti ekip, ki tekmujejo v slovenski ligi — zahod (Tržič, Škofja Loka) nekoliko padla. Vendar pa so vsa moštva toliko bolj izenačena, kar daje še posebno draž in negotovost tekmovanju. Že sam pogled na prvenstveno tabelo pove, da lahko klube razdelimo v tri kvalitetne skupine. V prvo skupino spadajo prva tri moštva Kranj, Jesenice in Železniki. Ta so skozi vso sezono v dobri formi in igrajo dober nogomet. Sele njihovi medsebojni obračuni določijo vrstni red na lestvici. V drugo skupino, ki tvori sredino lestvice, spadajo Preddvor, Prešeren in Naklo. Te ekipe so sicer zelo solidne v svojem nogometnem znanju, vendar pa igrajo v spremenljivi formi, ki jim večkrat prinese nezaželjene neuspehe. Moštvo Nakla je ostalo pred prvenstvom brez nekaterih standardnih igralcev zelo oslabljeno. Z mladimi močmi pa so le uspeli zadržati mesto v sredini. Z vrnitvijo igralcev iz JLA, predvsem pa z resnim treningom lahko upajo še na boljše uspehe, še najbolj je presenetila ekipa Preddvora, ki je kot novinec v ligi dosegla velik uspeh. V zadnjo skupno štejemo moštva Trboj, Svobode, Visokega, ki so letošnjo sezono tekmovala slabše kot je bilo pričakovati. Moštvo Svobode, ki smo ga pred tekmovanjem prištevali kot kandidata za prvo polovico, je razočaralo. V nekaterih tekmah je sicer izgubilo z minimalnim rezultatom, ostale pa zaradi nesoglasja igralcev. Ostali dve moštvi opravičuje to, da sta novinca v ligi in da jima primanjkuje izkušenj. Moštvo Visokega pa se je po nekaterih zaporednih porazih pokazalo zelo nerer.no. Prej nji leden jc gostovalo na JseTcah, kjer jc doživelo minimalen poraz z 2:3, vendar pa po pritožbi Jesenic srečanje izgubio o 3:0. Na Jeson/cah je namreč nastopilo moštvo, ki je bilo sestavljeno iz igralcev Visokega, Preddvora in Kranja. Take ln podobne neres- nosti prav gotovo ne sodijo v naš nogomet. Ce ocenimo še sodnike, lahko rečemo, da so razen nekaj spodrsljajev dobro opravili svojo nalogo. TONE KAŠTIVNIK Športne vesti HOKEJ — V prijateljski mednarodni tekmi je v Celovcu v sredo domači KAC premagal Jesenice s 5:2 (1:0, 2:1, 2:1). Za Jesen iee sta bila uspešna Tišler in Fe!c. ATLETIKA — Na tekmovanju oh športnem dnevu kranjske gimnazije so bili doseženi tile boljši rezultati: člaml — kladivo: prof. Až.mv.n 42,87, cPsk: prof Ažman .35.07; mlid'nei — disk: Fister 39,73, kopje: Fister 45,03," Pire 38,37. Triglav je prevzel vodstvo prejšnjo nedeljo po nastopu prve polovice moštev. Zadnjo soboto in nedeljo je nastop*! Medvcščaik, ki je po slabem začetku odlično nadaljeval in v finišu začel loviti vodeči Triglav. Zadnji meti so bili prav dramatični. Predzadnji tekmovalec Medveščaka je s tretjim lučajem »počistil« vse keglje, tako da je zadnji kegljač Dobrilović metal v polno. Tedaj je imel Triglav ' kegljev prednosti. Dobrilović^ bi moral torej za 1. mesto svojega moštva podreti 8 kegljev, kar z dobrimi lučaji ni težko. Vendar pa je s prvim lučajem izbil sred1-nje tri keglje, s čimer si je situacijo zelo poslabšal. Z izredno točnim drugim lučajem je nato uspel podreti vse tri desne keglje, z zadnjim pa še dva na levi. Končn« vrstni red: MedvešČak (Zg) 1733, Triglav 1732, Gradiš (Lj) 1714, Bratstvo (Zg) 1673, Polet (So) 1628 kegljev itd. Športne prireditve Za las ob zmago V So m boru je bilo v nedeljo končano državno kegljaško prvenstvo v borbenih igran, Zmagal je zagrebški Medvcščak s 1733 keglji, na drugo mesto pa se je uvrstil kranjski Triglav, le 1 ke-gelj za prvakom. Slovenski republiški -prvak Jesenice ni nastopil, ker vsi tekmovalci niso dobili dopustov. HOKEJ — Jesenice jutri ob 19. uri prijateljska mednarodna tekma Jesenice : Obersdorf. NOGOMET — Kranj, igrišče J športnem parku, jutri ob 14. u« prvenstvena tekma SNL Triglav : Branik; predtekma mladincev ob 12.30. NAMIZNI TENIS — Kranj, jjg tri ob 8. uri v avli osnovne šole Simona Jenka člansko prvenstvo Gorenjske za posameznike. IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.........«m».....»M 11 Trener naših veslačev Peter Klavora piše z XVIII. olimpiade v Tokiu iiiiiimi Xm. Repesaži T0KY01964 V predtekmovanjih sta se iz drugih dveh sikuipin plasirala v finale osmerca SZ im CSSR. Ti 2 posadki nista imeli težkega dela, saj so bili njihovi nasprotniki precej slabši kot smo pričakovali. Rusi so privoziTi v cilj pred Francozi in ŽAR, Cehi pa pred Kanado in Novo Zelandijo. Časi, doseženi v teh dveh skupinah so bili precej slabši od tistih, ki so jih dosegli osmerci v prvi, to je naši skupini. Osem mož iz osmih klubov je sestavljalo francoski osmerec 'n kljub temu, da so že mesec dni preje prišli v Tokio (bili so sploh prvi športniki, ki so prišli v Tokio), se niso dobro postavli no robu Rusom. Mnogo smo pričakovali tudi od Kanadčanov, k- SO pravi hrusti. Vsekakor so presenetili Cehi. čeprav ne z dobrim časom, toda bdi so že finalisti. Od njih nihče tli pričakoval posebno dobrega rezultata, ker v leto 'lii sezoni nvo na nobeni mednarodni regat1 dosegli pomembnejšega rezultata. Nam sc ni uspelo preb'ti; v Pinale že prvi dan. Zadnja 'n ed'na prdož-nost, ki smo jo še -meli, so'bili repesaži. V repesažih sb mnogokrat tekmovanja bolj zanimiva kot v Tnalu. Taktika v repesažJh je samo ena — zmagati, kajti le zmagovalec gre v finale. Zato se veslači borijo z vso ogorčenostjo od začetka do konca za vsak centimeter prednosti. Majhna prednost za vodečega tu še ne pomeni zmago. Treba je budno paziti na napad nasprotnika, ki bi rad ujel vodečo posadko. Ko napade nasprotnik, je treba pojačati že tako močne zaveslaje. Cim bo'j se čolni bližajo cilju, tem pogostejši so napadi nasprotnika. V tej medsebojni borbi se veslači tako izčrpajo, da jim je po tekmovanju potrebna zdravniška pomoč. Taki orimeri so se dogajali ludi na Todi. V repesažih so morali po tekmi četvercev s helikopterjem nrepel'nti enega od veslačev !z češkepa četverca v bolnico, kjer si je šele po nekaj dnevih opomogel. To se je dogajalo tudi v nekaterih drug;h disciplinah, vendar pri osmercvh ne. žreb je bil tak, da so favoriti z lahkoto zmagoval;. Načrta, za samo tekmo nismo hoteli nanraviti preden nismo zvedeli za žreb. Ta bi nam lahko ponagajal, da bi spet veslali proti Američanom, Tega smo se naj-bo'j bali. Mene je tekma v rcne-sažu precej skrbela, ker so bili fpntje precej izčrpani in sem se bal, da se do naslednjega dne ne bodo popolnoma opomogli. Se vedno sem verjel v moč Kanadčanov in Francozov. Mnogokrat se zgodi, da ekipe v prvem dnevu tekmovanja ne pokažejo vseh svojih sposobnosti, temveč šele drugi dan zaveslaje tako kot znajo. (Tako delajo Italijani). Večerja nam ta dan ni posebno teknila in nestrpno smo pričakovali žreb. Zbrani smo bili pred televizorjem v sobi našega vodstva in opazovali športne borbe V drugih športnih arenah. Vsaj na videz smo spremljali dogodke na ekranu, v resnici smo pa čakali vsi nestrpni novice o žrebu. Končno je zazvonil telefon in Mario Lušič, naš največji navijač (prišel je na svoje stroške v Tokio, da bi videl naš osmerec) nam je sporočil, da so skupine izžrebane n da smo v skupini s Kanado, Avstralijo in ZAR. Dejali smo, da je to dobro in odšli smo na počitek. Napravili smo načrt, ki je bil pripravljen samo za kanadski osmerec, ker smo smatrali, da bo to najmočnejši nasprotnik. Kanadčani sta rta jo bolj počasi, toda od 1000 m dalje postanejo nevarni. Na polovici proge začnejo veslati hitreje in v fimišu skušajo odločiti tekmo v svojo korist. Posebno smo morali biti pozorni pri 1200 m, kjer bodo verjetno Kanadčani hoteli izkoristiti našo včerajšnjo slabost, ko nam je zmanjkalo moči. Na štarterjev znak so naši krenili bolj počasi.. Avstralci so takoj povedli. Vodili so do 500 m, potem pa so omagali. Naš čoln je švignil rnimo njih in takoj za njim kanadski. To ni bilo posebno težko in število zaveslajev v minuti je bilo le 35. Veslali so z dolgimi in močnimi zaveslaji in stalno večali prednost pred osmercem Kanade. Pri 1000 m je bila prednost dolžina čolna. Bližali so se 1200 m in Kanadčani so čakali na svojo priložnost. Kot mi je kasneje povedal kanadski trener, so računali, da bodo Jugoslovani pri 1200 metrih omagali; illlllllllltllllllllllllllllillllll^ nakar bi jih do 1400 metrov prehiteli. Prav zato so zaveslali z vs° močjo in dvignili število zaveslajev preko 40. Toda naši so bili pripravljeni in povečali tempo z* dva zaveslaja. To je bilo dovolj, da je prednost ostala neizpreme-njena. Naš osmerec je zmagal za dolžino čolna. Tretji so priveslali V cilj Avstralci in zadnji Arabci. Kljub manjšemu naprezanju so naši dosegli tretji najboljši čas na Todi v času olimpijskih ige1"- V ostalih dveh skupinah sta zmagali posadki ZDA in Italije pred Japonsko in Francijo. Finalisti so torej bili Nemčija, SZ, CSSR, ZDA, Jugoslavija in Italija. Slika prikazuje start osinercev v repesažu — prvi je Jugoslovanski čoln ME%+$$%+$%/U.^%%%N