POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. Štev. 93 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 In 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN U.4O0 Maribor, sreda 24. aprila 194D NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1.— Italija odklonila zavezniške ponudbe Sedanji položaj ni ugoden za reševanje medsebojnih vprašanj potom pogajanj — Italija bo stavila svoje zahteve po končani vojni — Reakcija v Londonu in Parizu RIM, 24. aprila. Ass. Press. KAKOR SE ZATRJUJE, JE ITALIJANSKA VLADA OBVESTILA ZASTOPNIKA ANGLIJE IN FRANCIJE, DA SEDANJI POLOŽAJ NI UGODEN ZA PRIČETEK KAKIH POSVETOVANJ ALI POGAJANJ ZA REŠITEV SPORNIH VPRAŠANJ, KI OBSTAJAJO MED ITALIJO NA ENI TER ANGLIJO IN FRANCIJO NA DRUGI STRANI. PAC PA IMA ITALIJA NAMEN, DA POSTAVI SVOJE ZAHTEVE OB KONCU VOJNE, KO SE BO DOLOČALA NOVA ORGANIZACIJA EVROPE IN SVETA. Iz tega je mogoče sklepati, da je Italija sklenila čakati -na nadaljnji razvoj dogodkov, ne da bi si hotela s tem vezati roke tako glede eventualnega vstopa v vojno kakor tudi glede stališča, ki bi ga zavzela v primeru zmage enega ali drugega tabora, »Gazetta del Popolo« piše s tem v zvezi, da so v Londonu dobro poučeni, da Italija ni, kakor so pričakovali, z zadovoljstvom sprejela Reynaudovega predloga za pogajanja glede ureditve medsebojnih spornih vprašanj. V Londonu so zelo iznenadeni in pravijo, da se v Italiji smatra, da sporazuma z zavezniki zato sedaj ni mogoče skleniti, ker bo Italija v primeru poraza Francije itak dobila vse, kar bo zahtevala. Tudi turin-ska »La Stampa« pravi, da so zavezniki zelo razočarani, ker je Italija odbila ponudbo za razgovore ali pogajanja o sre-dozemeljskih vprašanjih. Italijanski listi pa objavljajo tudi komentar iz Nemčije v zvezi z izmenjavo čestitk ob priliki Hitlerjevega rojstnega dneva. V tem komentarju se pravi: »Mussolini je, čestitajoč Hitlerju, želel zmago Nemčije in je zato odveč, ako predsednik francoske vlade Reynaud čaka na ugoden odgovor na svoj apel na Italijo za sporazumevanje. Ta apel je ostal brez rezultata. Rey-naudov apel pa dokazuje, da Francozi ne morejo razumeti Italijanov in da Reynaud slabo pozna Mussolinija, ako mu pošilja take apele v trenutku nemških zmag na severu Evrope.« Z zavezniške strani se pa s tem v zvezi naglaša, da se Italija zelo moti, ako misli, da bo lahko po končani in za zaveznike zmagoviti vojni stavila kake svoje zahteve. Tista Italija, ki je sedaj odbila roko zaveznikov in se je po vsem Spopadi na Norveškem se nadaljujejo Manjši in večji boji se bijejo na kopnem, v zraku in na morju — Po dobljenih poročilih ni jasnega pregleda o razvoju dogodkov NEMŠKO POROČILO BERLIN, 24. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Pri Narviku niso Angleži pričeli nobene nove akcije. Pri Trondh-jemu zbrane nemške čete so napredovale podprte po vojnih ladjah okoli 100 km v smeri severa. Zaprle so iz Namsosa vodeče zveze. V Baddalfjordu je bila uničena neka norveška straža. V odseku Ber gena in Stavangerja se boji z razgnanimi norveškimi četami nadaljujejo. Pri tem so nemške čete napredovale in zajele zopet več bojnega materiala. Severno od Osla so nemške čete nadaljevale svoj pohod čez Amot in Lillehammer. Naša letala so napadla z uspehom več postojank in zbila neko norveško letalo. Pri Andal-snesu so naša letala napadla angleške bojne in transportne ladje ter potopila nekega angleškega rušilca in eno transportno ladjo. Neki drugi rušilec je bil poškodovan, na nekem 5000 tonskem transportnem parniku je nastal požar. Nadaljnji napadi so se izvršili na nekatere železniške postaje. Neko angleško letalo je bilo ob tej priliki uničeno. Preganjanje sovražnih podmornic v Kattegatu je doseglo nove uspehe. Oskrbovanje norveških pristanišč je se nadaljevalo. Na zahodu nobenih posebnih dogodkov. BERLIN, 24. aprila. DNB. Nemška letala so včerajšnji dan nadaljevala z napadi na angleške čete, ki so se izkrcavale ob norveški obali. Sodijo, da je bil neki angleški rušilec pri tem poškodovan. Bom be so zadele tudi dve transportni ladji, tako da niso mogli iztovoriti tovora. Proga med Andalsnesom in Dombasom je bila na več krajih poškodovana po letalcih. Postaja Dombas je razrušena in v Plamenih. Angleške, čete so se umikale v gozdove in skušajo po stranskih poteh Priti do cilja. Nemška letala so jim prizadejala precej izgub. BOJ! OKOLI NARVIKA STOCKHOLM, 24. aprila. Stockholm United. Z norveške strani poročajo, da se Je napad na Narvik pričel v ponedeljek tele prebiti iz obroča Norvežanov, a se j?m to m posrečilo. Sedaj se nadaljuje uničevanje posameznih skupin teh obkoljenih Nemcev. Zavezniške čete pa so na pohodu proti višinam Rombaka. NORVEŠKO-ŠVEDSKA MEJA, 24. apr. Reuter. Nemške čete, ki so se v okolici Narvika umaknile k meji, so v težkem položaju. Sneg, ki je zapadel v zadnjih dneh, je onemogočil vsak promet. Nemci jim pošiljajo potreben material in hrano z letali. NORVEŠKO POROČILO STOCKHOLM, 24. aprila. Reuter. — Vrhovno poveljstvo norv. vojske javlja, da so Nemci na obeh straneh jezera Mjo-sen napadli s pomočjo artilerije, tankov in letal. Nemci so napadli tudii norveške čete v Sterdalu. Norvežani so napredovali pri Haldesu in zajeli 100 Nemcev. Nemška letala so bombardirala vse prometne zveze na mnogih točkah. LETALSKE IN POMORSKE OPERACIJE LONDON, 24. apr. Reuter. Angleška le- videzu popolnoma postavila na stran Hitlerja in Nemčije, pri bodočem urejevanju Evrope in sveta ne bo imela besede. Sploh se opaža, da pričenjata London in Pariz zavzemati tudi nasproti Italiji čedalje bolj odločno in neprijazno stališče. RIM, 24. apr. »Gazetta del Popolo« piše o edinstvenih pravicah italijanskega naroda v Sredozemskem morju. Zahodne sile so stalno zavirale svoboden razvoj Italije v tem morju. Italija ima na Sredozemskem morju večji interes od kogar koli. Njen gospodarski napredek zahteva, da s© narod nemoteno razvija tudi na zunaj. Dogodki zadnjih dni kažejo, da ima Italija prav, če zahteva zase na tem področju Evrope položaj, ki ga kot osrednja točka bazena že po prirodi sami zavzema. tala so ponoči uspešno bombardirala nemške baze na Danskem in Oslofjordu. Več sovražnih letališč je bilo uničenih. Eno letalo sc ni vrnilo. LONDON, 24. apr. Reuter. Slovita angleška podmornica »Treton« je začela svojo potapljaško akcijo ob norveški obali, kjer je potopila neki 9000-tonski nemški petrolejski parnik. Do drugega napa. da je prišlo nepričakovano. Opazili so nemško bojno ladjo, sprožili svoj prvi torpedo in jo zadeli v polno. Ladja se je potopila. Ko je poveljnik »Tretona« opazil nemškega kapitana, kako je skočil v morje, se je podmornica približala in ga rešila. Govor Diffa Cooperja namesto Churchilla LONDON, 24. apr. Reuter. Na banketu Kraljevske družbe sv. Jurija v Londonu je včeraj govoril namesto prvega lorda admiralitete Winstona Churchilla, ki je bil zadržan, njegov bivši prednik Duff Cooper. Njegov govor so prenašale vse angleške in mnoge ameriške oddajnice. Uvodoma je dejal, da je zadovoljen in srečen, da ga je Winston Churchill pooblastil, da govori v njegovem imenu in namesto njega. Nato je govoril Dulf Cooper o sedanji vojni in se obrnil z izredno ostrimi besedami na naslov Nemčije in nemškega naroda. V teku vse sedanje vojne niso bile v Angliji spregovorjene še tako ostre in tudi tako jasne' besede. Govornik je dejal, da je popolnoma zmotno misliti, da je Hitler eno in nemški narod drugo. Vojna z vsemi postranskimi dogodki je pokazala, da je treba smatrati kot sovražnika celokupni nemški narod. Ta narod je bil tisti, ki je sam prostovoljno postavil sebi Hitlerja na čelo in on je tudi po 25 letih spravil svet v novo vojno. Krivda za sedanjo vojno leži zato na ramenih vsega nemškega naroda in zavezniki se bojujejo na življenje in smrt z vsem nemškim narodom. V prihodnji mirovni pogodbi bodo zato zavezniki še dosti bolj odločno poudarili to nemškega naroda, kakor so jo v versail ga sveta. Na banketu je bil navzočen tudi norveški poslanik, kateremu so priredili srčne ovacije. BERLIN, 24. apr. DNB. Nemški politič- ni krogi odgovarjajo iia govor bivšega mornariškega ministra Duff Cooperja, češ da se je zaradi izgub, ki jih je utrpela Velika Britanija, izogibal poročila o sedanjem položaju na Norveškem. Govoril je o splošnih frazah. Opustil je svoj stari argument, kako med nemškim narodom in njegovim vodjem ni stika. Ogromen angleški vojni preračun LONDON. 24. apr. Reuter. Včeraj je predloži! finančni minister parlamentu novi angleški preračun in napovedal nove davke. Novi preračun izkazuje izdatkov za 2000 milijonov funtov ali 109 milijard dinarjev. To je največji preračun, ki je bil kdaj v dosedanji zgodovini predložen s strani kake vlade kakemu parlamentu. LONDON, 24. apr. Reuter. Po ekspc-zeju Fnančnega ministra Simona je govoril v imenu laburistov major Attlee, ki je dejal, da je treba pri načrtni pre- hrani misliti na široke sloje naroda, ki ne zmorejo vseh bremen. Tudi v vojni jt treba misliti na rnirne čase ter stvoriti za te posebne načrte. Vodia liberalcev je poudaril, da mora Anglija dvigniti svojo proizvodnjo do najvišje stopnje ter osredotočiti vse v cilju vojnih naporov. Številke, ki jih je iznesel finančni minister so dokaz velike moči Anglije. Kritje izdatkov po močnih virih zagotavlja, da bo Velika Britanija privedla vojno do končne zmage. Predloženi preračun je bil končno sprejet brez debate. Italijanska kritika zaveznikov RIM, 24. aprila. Diplomatski urednik agencije Stefani piše, da je bila napaka Anglije in Francije, ker sta izzvali Norveško iz njene nevtralnosti. Tako je na-krivdo ! stala nova nevarnost za vse Skandinavce. Nemci imajo zdaj priliko, da se utrde v dogodki, ki smo jih doživeli v Evropi Popoldne. Nemške čete so v zadnjem de-: zadnja leta, nikoli več ne bodo mogli po. to Narvika in okolici obkoljene s treh j noviti. Nato je govoril o teh dogodkih, strani, četam, ki so hotele po cesti na- 1 omenjajoč češkoslovaško, Poljsko, Fin-Predovati proti Tromsoju, da bi tam na- sko, Dansko in Norveško. Govornik je iz-Padle zaveznike, so Norvežani dovolili, j razil neomajno vero v zmago zaveznikov, da so napredovale do Gratangena, tam čeprav nihče ne ve, kako dolgo bo voj-Pa so kraj zažgali in Nemce obkolil:, na trajala. Narod, ki ima nadoblast nad Senicem je tu tudi vsak umik nemogoč, i morji, še ni bil nikoli poražen. Razen te-Pr» Oesevattanu so rve nemške čete ho-: ga so na strani zaveznikov simpatije vse. leski. Mir bo moral biti zato tak, da se norveških bazah, kar predstavlja za obrambo angleške obale negativen uspeh. Nemci so se zasidrali v fjordih, odkoder jih je težko pregnati. Anglija je prisiljena, da uporablja svojo mornarico za spremljanje močnih konvojev na Norveško, pri čemer je morala opustiti mnoge svoje baze. NEMCI NISO NAPADLI CIVILISTOV BERLIN, 24. aprila. DNB. Nemški tisk polemizira protf vestem, da so nemški le- plačati. Soobtoženih je še 11 oseb. talci napadli s strojnicami civilno prebivalstvo na Švedskem, švedski pravosodni minister je naročil listom, naj bodo glede takšnih vesti previdnejši. OGROMEN DAVČNI PROCES V AMERIKI CHICAGO, 24; apr. DNB. Tu se je začel največji proces v zgodovini ameriške kriminalitete. Državni tožilec je obtožil izdajatelja listov Anneberge. da m plačal, predpisanih davkov od 1932 da 1936, kar znaša 3.200.000 dolarjev. Obtoženec priznava, da ni plačal davščin v znesku 1.200.000 dolarjev. Vštevši kazni za utajeni davek in 6% obresti od tega dolže Annebcrga. da je oškodoval državo za 5.500.000 dolarjev, ki jih mora Nevarnost za nadaljnjo nevMnost Šveds Poročila o zbiranju nemških čet na Bastu — V Stockholmu m Londonu računajo z vsenru i možnostmi — Stališče sovjetske zveze SIOCKMOLM, 24. apr. LRP. »Aften- upravičenost domnevam, da pripravlja bladet« poroča iz Kaunasa, da se opa^ žaio na nemških obalah Baltika velike vojaške priprave. V pristanišča v Vzhodni Prusiji, Klajpedi in Gdansku prihajajo neprenehoma transporti čet in bojnega materiala. Iz nekaterih pristanišč je bilo civilno prebivalstvo odstranjeno in vse ie bilo tiajstrože zastraženo. Dopisu.k pa pravi, da so baltske države popolnoma mirne in prepričane, da njim ne grozi nobena nevarnost. LONDON, 24. apr. Exchange Tele-graph. Vesti o zbiranju nemških čet v pristaniščih na Baltu, kakor tudi nekatere druge nemške priprave na tem morju in ob norveško-švedski meji dajejo Nemčija sunek proti Švedski, da bi na ta način rešila svoj položaj na Norveškem, ki postaja vedno bolj brezupen. Tudi na Švedskem se tega v polni meri zavedajo in se zato izdajajo neprenehoma novi ukrepi za obrambo v primeru napada. Tudi zavezniki pričenjajo računati z možnostjo, da bo Švedska lahko vsak trenutek potegnjena v vojno. STOCKHOLM, 24. apr. Reuter. Listi v G'5teborgu pišejo, da bi vsak napad na Švedsko pomenil vstop te v vojno. Tisk opozarja na vojno na Finskem ter pravi, da bi se Švedska prav tako junaško postavila v bran na kopnem kakor v zrak«. Vsi poizkusi sovražnika, da se 'zkrca na švedskih tleh, bi naleteli na odtočen odpor naroda. V tem je moralna vrednost in prednost Švedske proti kasršnhn kol: načrtom. LONDON, 24. apr. Reuter. Po vesteh ■z švedske prestolnice so tamkaj končali z vsemi pripravami za obramb« pred zračnim* napadi. Pospešeno je utr« jevanje in organiziranje zračne obrambe v Malmojii. na krajnem jugu Švedske. Kraji, kamor naj bi se v primeru potrebe m tekli ljudje, so že določeni. VVASH1NGTON, 24. apr. Ha vas. V ertrsiji, namenjeni tujini, naglaša švedski radio, tla je bila nevtralnost države v zadnjih dneh večkrat kršena. Protiletalske švedske baterije so dokazale, da se ^ vedska ne pust, nai taKo z.vu^ščan Lapove do v a; ec je nato citiral pisanje ,nnog:h l.srov ki vsi zaključujejo v izjavi. da se bp švedski narod bran'.! vsa-kršrrh r.apr.dov hr zlorab svoje nevtralnosti TALL1N. 24. aprila. Ass. Press Po poročilih, ki so prispela sem iz Moskve, je mogoče opaziti tam velik preo ^et glede na dogodke v Skandinaviji. Vedno bolj postaja cesto, da nemška akcija na Danskem in Norveškem ter verjetnost sunka proti Švedski zelo vznemirja Sovjetsko zvezo, kar bi utegnilo vodit; do popolne spremembe v sedanji politični grupaciji. CUR1H. 24. apr. »Basler Nachr chten« poročajo iz Berlina, da je sovjetski veleposlanik Škvarčev, ki se je nedavno vmii iz Moskve v Berlin, prinesel s seboj Molotovljevo pismo Ribbentropu. Kakšna je vsebina tega pisma seveda ni bilo mogoče izvedeti. Osma sela zavezniškega voineoa mi a Predj°9 ia b5okado. Nemčije ^ ^ n»ni7 A :i„ C...1_T«'.. laf'llcLil« 7irUvo PARIZ, 24. aprila. Reuter. V ponedeljek in torek je bila v Parizu seja vrhovnega zavezniškega vojnega sveta. Seje so se udeležili tudi zastopniki Poljske in Norveške. Razpravljalo se je o sedanjem položaju in bili so sprejeti sklepi glede nadaljnjih akcij zavezniških vojsk. PARIZ, 24. apr. Reuter. Sestanek vlade in vrhovnega sveta je bil v največji tajnosti. Nihče ni vedel o njem, dokler ni bilo izdano uradno poročilo. Angleški člani sveta so zapustili Pariz ob 14.45. Iz ožjih krogov vlade sklepajo, da je bilo na tem sestanku govora o pospešeni skupni vojni akciji ter o načrtnih operacijah proti sovražniku. Računali so tudi z eventualnim napadom Nemcev na zahodu. Posebno pažnjo so posveiili deja» lijem v Sredozemlju, kjer sta obe zaveznici trdno odločeni, nastopiti rame ob ramenu proti vsakema kršilcu statusa quo. Velik pomen je imelo zasedanje tudi zaradi tega, ker so bili navzoči predstavniki Norveške. PARIZ, 24. apr. Havas. Osmemu zasedanju tajnega vrhovnega sveta zaveznikov se pripisuje velik pomen že zaradi tega. da sta bila poleg angleških :n 5ran-ccskili predstavnikov navzoča tudi za- stopnika Poljske in Norveške. Vrhovni svet je s tem postal v resnici zavezniški. Vtis daje koalicije narodov, ki se bore za prav'čno stvar. Norveški je priznano junaštvo v odporu naroda. Norveški delegat je poudaril naglost in efektnost zavezniške pomoči. Posebno naglašeno je bilo soglasje glede skupnih pogledov r;a nadaljnje dogodke in eventualnosti, ki bi lahko še prišle. Enotna volja zaveznikov je na;Iepše dopolnilo izjavi, ki ja je dai že Revnaud minili teden nevtralcem, kako lahko v vsakem pogledu računajo s podporo kodiranih sil. PARIZ, 24. apr. Havas. Tisk se bavi z zasedanjem vrhovnega vojaškega sveta in meni, da je položaj zaveznikov na Norveškem utrjen. Že dejstvo samo, da So se zavezniške čete lahko izkrcale na norveški obali, je velikega pomena. Zdaj so angleške in francoske čete prišle v stik z norveškimi. Izvedla se bo reorganizacija, po kateri bo prišlo do operacij večjega obsega. Oči vseh so pa uprte na Švedsko, na katero se pričakuje napad. Nemčija bo predvsem hotela postaviti svoje ba/:c na švcdskili otokih pred Bot-nijskirn zalivom. PARIZ, 24. aprila. Exchange Telegraph V nekem inif/vjuju, ki je izšel v »Petit Parisienu«, je izjavil francoski blokadni minister Munnaie, da je stavil angleškemu ministru za gospodarsko vojno Cros-su predlog za uvedbo zračne blokade Nemčije. Namen te blokade bi bil onemogočiti vse nadaljnje transporte kon- trabande po rednih letalskih zvezah. Monnaie je dejal, da cela vrsta nevtralnih ali na videz nevtralnih letal prevaža v Nemčijo blago in devize. Ako ne bi bilo to tako, ne bi letalo, ki opravlja službo med Lizbono na Portugalskem in Nemčijo, inkasiralo vsak dan 5 do 6 tisoč funtov šterlingov carine. Siovčti Henckel se je ubil BERLIN, 24. aprila. DNB. Znani letalec Henckel je pri včerajšnjem poizkusnem poletu padel in se ubil. Kitajska vera v končno zmago CUNGKING, 24. aprila. Havas. Poveljnik kitajske vojske na severnozahodnem bojišču, general Čeng Čjang je sprejel zastopnike tujega tiska in jim izjavil: Kitajska vojska se poslužuje taktike uničevanja japonske vojske in njenih bojnih sredstev. Najhujši udarec zadaja Japoncem stalno naraščanje patriotizma med najširšimi množicami kitajskega naroda. S svojo razčlenjeno gospodarsko strukturo, velikimi množinami surovin in neizčrpnimi rezervami ljudi je pripravljena tudi na najdaljšo vojno z Japonci. Sedaj se pripravlja v rezervi za nastop več ko 70 novih divizij kitajske vojske. Oienzive japonske vojske doživljajo poraz za porazom na vseh bojiščih. Japonci pa povečujejo svoje politične intrige :ia Kitajskem, da bi s tem podprli svojo vojaško slabost. Ustanovitev »kitajske« vlade v Nankingu je najboljši dokaz te japonske nemoči. Kitajski narod še ni rekel svoje zadnje besede, a se pripravlja na končni obračun in veruje neomajno v svojo popolno zmago. ITALIJANSKI GLAS O BELGIJI MILANO, 24. apr. Stefani. »Popoio dTtalia* piše, da so zavezniki izkoristili za svojo propagando tudi zadnjo izjavo belgijskega zunanjega ministra o mednarodnem položaju. Spaak je naglasil, da hoče biti Belgija nevtralna, neprizadeta tako s strani Anglije in Francije, kakor Nemčije, ki so vse sprejele enake obveze do nje Po tem, kar sc je zgodilo na Norveškem, je vprašanje, kakšno stališče bi zavzela belgijska vlada, če bi zavezniki poizkuša!5 pri njej z isto akcijo kakor prej na severu, ko vlada v Oslu ni smela reagirati na polaganje min. Belgijska vlada bi pač morala storiti v takšnem primeru proti zaveznikom to, kar se norveška vlada ni upala. letalski napad na italijansko ladjo GIBRALTAR, 24. aprila. Havas. (Avala.) Nemško letalo je napadlo s strojnico neko italijansko ladjo, ki je plula ob južni obali Velike Britanije. Nekaj mornarjev je bilo ranjenih. ANGLEŠKE LADJE PREŽE NA TIHEM OCEANU NEW YORK, 24. aprila. Exchange Te-legraph. Po poročilu iz Manille križari vojna mornarica Anglije v vodah med Filipini in Japonsko. Namen tega križarjenja je po vsej priliki ujeti nemške parnike, ki prevažajo tovore v Vladivostok, od koder se potem pošiljajo po železnici čez Sibirijo v Nemčijo. POPRAVLJAN IE POŠKODOVANIH LADIJ PARIZ, 24. aprila. Havas. (Avala.) — Listi poročajo o težkih izgubah nemške mornarice in ugotavljajo, da bodo poškodovane ladje zavlekli v Bremen in Kiel, kjer jih bodo 2 do 3, nekatere pa tudi več mesecev morali popravljati. NOVA NEMŠKA LOKOMOTIVA BERLIN, 24. aprila. DNB. Nemške tovarne so izdelale nov tip lokomotive, ki premore hitrost 100 km na uro. Gonijo in Dieslovi motorji. DANSKA IN GRENLAND KODANJ, 24. aprila. DNB. Tisk piše povoljno o interesih USA za Grenland. Listi naglašajo, da so bili odnošaji Danske do Grenlanda vedno dolbri in da vlada ne mfsli opustiti te dežele. NEMŠKE OVCE V BOLGARIJI BERLIN, 24. apr. DNB. Iz Nemčije so poslali v Bolgarijo večje število posebne vrste ovc, ki bo služila za oplemenitenje bolgarskih ovc. Tako bo dobila Bolgarija tudi boljšo volno kakor doslej. TRETJA ROMUNSKA MISIJA V ITALIJI BUKAREŠTA, 24. aprila. Havas. Delegacija romunskih senatorjev in poslancev pocl vodstvom predsednika senata Constantina Argetoiana je odpotovala iz Bukarešte v Italijo, kjer bo uradno obiskala Milan. To je že tretja romunska misija, ki obiskuje v zadnjem času Italijo. V tukajšnjih diplomatskih krogih prisojajo tem misijam več kakor samo prehodni pomen. GRČIJA PROTI TUJCEM ANKARA, 24. apr. Sfefani. Generalni direktor turške policije je izjavil, da niso bili ukrepi, izdani proti tujcem v Carigradu, v protislovju z običajnimi sklepi glede tujih državljanov na turških tleh. OMEJITEV PROMETA NA DANSKEM KODANJ, 24. apr. DNB. Danske državne železnice so od sobote dalje znatno zmanjšale svoj promet. Ukinjene- so vse prometne zveze z motornimi vozovi, uvedejo se spet vlaki na paro. Tudi privatni promet je zelo omejen. SLOVAKI SO SREČNI BRATISLAVA, 24. aprila. DNB. Na vesli, ki so sc širile v tujini, da so ameriški Slovaki pristopili v Češkoslovaški odbor, odgovarja vodja slovaških izseljencev v USA, da niso resnične vesli, ki jih širijo zahodne velesile, hoteč napravili zmedo med Slovaki v svobodni državi. Slovaki so srečni, da imajo svojo državo in se je bodo z vsemi silami oklenili. ROMUNIJA NE BO OMEJILA IZVOZ BENCINA BUKAREŠTA, 24. aprila. Stefani. Romunska vlada demantira vesti, razširjene v tujini, da bo omejila izvoz bencina, ki da ga je v državi dovolj na razpolago. AMERIKA PRODAJA FRANCIJI LADJE WASH1NGT0N, 24. aprila. Havas, Pomorska komisija je odobrila prodajo štirih ameriških ladij neki francoski paro-plovni družbi. NOVA KONCERTNA DVORANA V BERLINU BERLIN, 24. apr. DNB. Ob navzočnosti odličnih gostov je bila svečano otvorjena umetniška dvorana za koncertne prireditve v Berlinu. Za letos je napovedan bogat spored uglednih skladateljev. MACKENZIE KING PRI ROOSEVELTU WASHINGTON, 24. aprila. Reuter. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je obiskal danes predsednika Roosevelta na njegovem letovišču. Sestanek je bil zelo prisrčen. ANGLEŽI SO MORALI PRIZNATI BERLIN, 24. apr. DNB. Nemški listi ugotavljajo, da je angleška adiniraliteta morala priznati izgubo 19 bojnih ladij, ne omenja pa tonaže, iz katere bi bila razvidna prava škoda. VOJAŠKA VEČERJA PRI HORTHYJU BUDIMPEŠTA, 24. apr. Havas. Regent Horthy je priredil večerjo, na katero so bili povabljeni vsi madžarski vojaški poveljniki generalštabov in armad'. Mariborska napoved. Oblačno in vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 21.8, danes najnižja 6.4, opoldne 22.5. Korenovi podvigi o »podonavski federaciji** v Ameriki Mnenje Slovak Pressa o intrigah za .»osvoboditev Slovaške med izseljenci v USA BRATISLAVA, 24, apr. Slovak Press. Pod gornjim naslovom se bavijo slovaški listi o akciji Slovaka Ljuda Korena, ki je nedavno v družbi vplivnega madžarskega politika odpotoval v Zedinjene države ameriške. Svojčas je pobegnil iz Slovaške v Budimpešto, kjer da je živel na račun raznih fondov V Ameriki je začel izdajati list »Naša ’.e-vizia«, v zadnjem času je pa med izseljene Slovake trošil letake, ki pntušajo po pisanju »Slovaka« me<3 drugim: »Slovaška je prišla pod peto tujega življenjskega Diostora. Tudi uri nas se izvaja protektorat. Nadaljujmo z borbo za pravico samoopredelitve narodov. Dogovor, ki je bil sklenjen med nami in Beninom 1933, se ni obdržal. Moravska Slovaška bi bila morala biti priključena k materni zemlji. Dokler suvereni narod sam ne odloča o svoji življenjski obliki, se ne more govoriti o svobodi. Vrnili se bomo v domovino šele tedaj, kadar bomo imeli moč, da preženemo tiste, ki so se predali in ko bodo zagotovljene demokratske pravice. Ne dajte se preslepiti, svet v Evropi je postavljen na glavo. Boj za svobodo Slovakov se mora med nami v Ameriki nadaljevati. Sovražnosti s Cehi in Poljaki naj prenehajo, dogovoriti se moramo o skupnem odporu in obrambi.« Na kraju priporoča Koren . po mnenju »Slovaka« priključitev Slovaške k podonavski federaciji. List zaključuje: »Resnica je, da si Koren teh stvari ni izmislil. Vse, kar je napisal, je delo tuje gospode. Takšne letake ne izdaja ne za slovaški ne za nemški denar. V Ameriko tudi ni potoval s slovaškim ali nemškim potnim listom.« Nov način zračne napadalne tehnike Angležev Veliki uspehi v obrambi Veiikobritanskih otokov — Valovni sunki v napadih bombnikov Angleški listi se zadnje čase mnogo bavijo z ugotovitvijo, da se je otoškemu cesarstvu posrečilo zavarovati ožjo domovino pred presenečenjem od zunaj. Tako je v bojih proti podmornicam, minam in letalom dosegla Anglija rezultate, ki so zagotovili varnost Velikobritan-skih otokov. Po bitki pri Montevideu je Atlantik očiščen sovražnih križark, proti posameznim podmornicam, ki bi se še utegnile pojaviti, se bo mornarica znala braniti. Zahodna in južnozahodna stran angleške obale ie popolnoma vama in odprta rednemu prekooceanskemu prometu, v Sredozemskem morju je zavezniška kontrola slejkoprej močna. V enaki meri to seveda ne velja za vzhodno stran Anglije, v Severnem morju. Toda, po vpadu na Norveško se je angleški vojni mornarici posrečilo, poostriti blokado, raztegniti minska polja in zapreti sovražnim edinicam prost prehod skozi Skagerak. Obramba Veliko-britanskih otokov samih je pa postala močna in zanesljiva, notranjost celine je mnogo manj dosegljiva in ranljiva, kakor je bila za časa Monakova. Za Angleže je tedaj bila dosedanja Dr. Maček romunskemu tisku Dopisniku bukareškega »Curentula« je podpredsednik vlade dr. Maček dejal, da je tesno sodelovanje med evropskimi državami najboljša garancija za napredek Evrope. Kitajski zid avtarkije, s katerim so se ogradile nekatere države, je škodljiv za gospodarstvo narodov. Vsi nared' v Podonavju so poklicani, da v prvi vrsti ustvarijo medsebojno gospodarsko Sodelovanje. To ni le korist, nego imperativna potreba. Že dalje časa se trudim za zbližanje držav, katerih interesi so identični. Po velikih žrtvah nam je uspelo, osvoboditi se in zediniti. Danes nas nič več ne more razediniti. Naše sodelovanje mora biti po svobodni volji, brez formul, navrženih od zunaj.« Naši muslimani za obrambo države Sarajevska »Pravda« dr. Behmena piše: »Poleg vse nevarnosti in ognja okrog nas smo lahko mirni, ker imamo polno zaupanje v visokega krmilarja našega broda. Narod pa mora biti kljub temu materialno in moralno pripravljen na vse. V obrambi države, naše rodne zemlje in domačij nas ne sme nič iznenaditl. Vsak čas moramo biti pripravljeni, da kot on mož poletimo na znak trobente pod kraljeve zastave. V tem času morajo izginiti vse razlike med nami. Vsi smo sinovi te države, vsi jo moramo ljubiti. Njena svvboda je naša svoboda. Kot en mož se moramo znati boriti zanjo, kakor so se naši dedi in pradedi.« doba vojevanja defenzivna. Počasi prehajajo zdaj v ofenzivo in prvi sledovi se že kažejo. Predvsem je treba poudariti, naglašajo listi, da je angleško letalstvo doseglo zaradi svoje izpremenjene napadalne taktike zavidljive uspehe. Že v napadu na Sylt se je nov način angleških zračnih napadov zelo dobro obnesel. Angleži so opustili bombardiranje iz letal v množicah, kakor to prakticirajo Nemci. Izkušnie so pokazale, da takšen napad ne prinaša zadovoljivih rezultatov. Zračne napadalne eskadre bombnikov so tedaj razdelili v manjše edinice, po tri, kvečjemu štiri bombnike skupaj. Zato se pa vrste te edinice v zaporednih valovnih napadih, kakor je to bilo nad Svitom. Časovne razlike med prvim in zadnjim zračnim napadom so zelo velike. Tako je prva trojica bombnikov napadla sovražno oporišče ob 20. uri, zadnja je prišla na vrsto šele po polnoči, ko so ostale bile že davno spet doma. Najtežjo nalogo ima seveda pri tem prva edinica, ki mora v temi najti cilj in ga skušati čim točneje zadeti. Z za-žigalnimi bombami povzroči požar, ki je potem svetilna vodnica ostalim napadal- cem. Pokazalo se je. da presenečena nemška protiletalska obramba, ki je imela vso noč posla, ni računala z redkimi eskadrami. Efekt protiletalskih topov je v takšnem napadu zelo dvomljiv, posebno še, če se znajo letalci spretno skrivati za sence svetlobnih stebrov reflektorjev. V poštev prihajajo za obrambo le izvrstna lovska letala, toda preden so ta v akciji, se bombniki naglo iznebijo tovorov in vrnejo v svoje baze. Le tako je bilo mogoče, da so Angleži v napadu na Sylt izgubili izmed 50 letal eno samo. Izvrsten rezultat te prakse so kasneje preizkusili tudi na Danskem in Norveškem. Veliki uspehi pri Aalborgu, Stavangeriu in Kristiansundu gredo na ta račun. Britanski bombniki se v manjših skupinah bliskovito pojavijo, odvržejo bombe in se vračajo. Tik za temi prihaja druga, tretja itd. skupina, ki ima že lažji posel ob svitu požarov na letališču. Sovražnim baterijam je težko zadeti redke jeklene ptiče na nebu, odtod majhne izgube v razmeroma zelo riskantnih, pa obsežnih akcijah nove angleške zračne napadalne tehnike. Z Bivše člane Železne garde je sprejel kralj Karol v avdienci. Romunska vlada jih je nedavno izpustila iz zaporov. Utrjevanje Guama, 1500 milj od Tokia oddaljenega vojnega oporišča Zedinjenih držav nadaljujejo, kljub protestu japonske vlade. Pazite na vohune in agente! Eno izmed glavnih stremljenj sovražne obveščevalne službe je, da z vsemi sredstvi zanese zmešnjavo med ljudstvo in omaje zaupanje v državno upravo, in poleg tega še, da zbira podatke o naši vojski in narodni obrambi. Dolžnost vseh Jugoslovanov — moških in ženskih, majhnih in velikih — je, da >vse, kar okrog sebe vidijo ali zvedo in kar bi zanimalo državno obrambo in varnost države, nemudno sporočijo — najbolje osebno — najbližji vojaški oblasti. Vsa poročila o gornjem sprejemajo: Generalštab štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani — Metelkova ulica in komande mesta po vseh garnizijah. Naprošajo se vsi rodoljubni ljudje te države, naj posvetijo vso pozornost tujim osebam, med katerimi so po navadiluji agenti in vohuni. Večkrat imajo tudi na videz brezpomembni podatki ogromno važnost. Vedno moramo imeti pred očmi, da je potrebno, da tudi na ta način storimo svojo dolžnost do kralja in domovine. Bodite v tem smislu vestni, ker boste s tem koristili državni skupnosti in samim sebi. Iz generalštaba štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Metelkova ulica. Kosanovič o me ah banovine in države Senator Sava Kosanovič, prvak SDS, je na zborovanjih v Okučanih, Medarih in Rajiču dejal, da je »edino zagotovilo obstoja države v sporazumu med Srbi in Hrvati. Leta in leta smo se prepirali in ni nam bilo dobro. Nas ne zanimajo meje banovine in okrajev, za nas so važne državne meje, ki jih je treba složno braniti. Položaj Srbov na Hrvatskem je odvisen od tega, koliko so ti močni in organizirani.« O koncentraciji vseh narodnih sil Akcija za koncentracijo vseh narodmh sil, k: se opaža v državah Balkana, temelji v želji, da Se dvigne duh prebivalstva, da se okrepi odporna sila naroda za primer, da bi se vojna raztegnila na Balkan. Neke srbske stranke, si hočejo s pomočjo te ideje pomagati do oblasti. Njih izjave so glede hrvatskega vprašanja neodmerjene. Ti politiki pozabljajo, da so stari časi minili. Danes je hrvatski narod tako močan, da se more uspešno upreti vsakemu poizkusu, ki bi hotel zavreti normalen razvoj medsebojnih od- nošajev. Hrvati celo zahtevajo, da se njih vpliv na skupnih interesih še poveča, piše »Hrvatski Dnevnik« v svojem današnjem uvodniku. Francoska vojna misija iz Sirije je prišla v Carigrad ter konferira z višj.mi častniki turškega generalnega štaba. Superdreadnoughte po 50.000 in 52.000 ton, orjaške vojne ladje bo gradila USA v odgovor na gradnjo osmih japonskih oklopnic po 43.000 reg. ton. Izjava Cvetkoviča Francozom Naj večji francoski dnevnik »Pariš Soir« prinaša izjavo, ki jo je dal njegovemu dopisniku v Beogradu predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Med drugim pravi: »Izredno smo zadovoljni, ker so se lepo razvili naši trgovinski odnošaji s Francijo. Nadejamo se, da bodo ti prijateljski odnošaji trajni. Jugoslavija čuva svojo gospodarsko svobodo, naravno pa jemlje v obzir vsa svoja prejšnja tržišča. Zunanja politika Jugoslavije je dobro znana. Določena je bila 4. septembra 1939, še bolj jo je pojasnil službeni komunike po seji Balkanskega sporazuma v Beogradu. Mi smo nevtralni. Očuvati hočemo svojo popolno nevtralnost. Večkrat smo že izjavili, da ne zahtevamo ničesar od nobenega naših sosedov, prav tako smo večkrat javno rekli, da ne bomo nikomur dali ničesar Svojega. To smo povedali tako jasno, da o tem ne more biti dvoma. Vsak napad na naše meje bo nas našel pripravljene, da se z orožjem branimo na enak način, kakor smo to delali v preteklosti. Kar smo doslej ustvarili, ne bomo nikoli dopustili, da bi nam kdor koli vzel. Mislim, da sem v tej svoji izjavi dovolj jasen.« Rusko žito za Nemčijo plove po Donavi. Na Dunaju so pripravili velike silose za izkrcavanje. Prepoved izvoza strojev za Turčijo je izdala budimpeštanska Narodna banka, Oblastva se zagovarjajo, da je to reakcija zaradi nizkih cen madžarskega blaga na turških tržiščih. Presenečenje nedeljskega lovca. Zanimiva polemika o Monroevi Nemški poslanik v Oslu o življenjskem prostoru — Pariško Pariški listi prinašajo glede na dogodke v Skandinaviji zanimivo izjavo, ki jo je dal nemški poslanik v Oslu dr. Brauer tri dni pred vkorakanjem nemških čet. Beseda je bila o življenjskem prostoru Nemčije, ki »zahteva zase dovolj prostora v srednji Evropi, kar so Angleži vedno odklanjali. Že WHson je v svojem mirovnem programu naglasil, da se gospodarsko življenje narodov ne bo prej ustalilo, dokler se ne bodo v tem zedinili vsi narodi sveta. Nemčija, Italija in Japonska so s svojo avtarkično politiko sledile geslu \Vilsona, plutokratične zahodne države so pa s svojo politiko uničile gospodarski liberalizem, ki ga je zagovarjal Wilson. Mussolini se je že 1931 trudil, da bi ustanovil veliko gospodarsko oblast pod italijanskim pokroviteljstvom, ki bi segala od Madžarske preko Balkana do Abesinije. Na isti na-črn so stopile skandinavske države po konvenciji v Oslu v stik s Holandsko in Belgijo, Japonska je pa začela z zasedbo Mandžurije podobno gospodarsko politiko na Daljnem vzhodu.« »Ko je po vsem tem začela Nemčija 1933 izvajati svojo politiko življenjskega prostora v srednji Evropi, ni to bilo nič novega«, je nadaljeval dr. Brauer. »Seveda je imela tudi strategija pri tem svojo vlogo.« Na to odgovarjajo francoski listi: »Kakor hitro hoče nekdo na ozemlju tujega naroda voditi gospodarsko politiko iz strateških razlogov, ne more biti več govora o življenjskem prostoru, nego o imperialistični ekspanziji. Dr. Brauer je primerjal nemško gospodarsko politiko z Monroevo doktrino, o kateri je bilo mnogo govora med posetom Sumnerja Wel-lesa v Nemčiji. Nemčija je objavila svojo lastno Monroevo doktrino v srednjeevropskem prostoru, je dejal poslanik. Zato se bo uprla vsakemu vmešavanju v ta prostor brez njenega predhodnega sporazuma, kakor je to v Ameriki. Monroeva doktrina v Ameriki je pa Poslanica patriarha Gavrila Patriarh Gavrilo je k velikonočnim pravoslavnim praznikom izdal poslanico, v kateri naglaša med ‘drugim: »Svet je na nevarnem, zelo mračnem razpotju. Z velikim strahom gleda v bodočnost. Neki brezbožni filozof starega veka je učil, da je pravica nasilja prav takšna kakor ona moža, ki je poln vrlin. Neki evropski ideolog pa uči zdaj, da sila močnejšega opravičuje nasilje s stališča pravne znanosti! Med obema tema poganskima naukoma je danes uklenjena in pritisnjena krščanska civilizacija Evrope! Kam to gre, kam bo vse to dovedlo?« doktrini Nemčije mnenje o novem redu v svetu bila ustvarjena na popolnem soglasju vseh prizadetih in zaupanju, pravijo v Parizu. Po nemški Monroevi doktrini pa ideja življenjskega prostora ne pomeni sodelovanja brez izkoriščanja narodov.« Dr. Brauer je zaključil: »Zaradi življenjskega prostora se je začel boj. Ako priznavate našo oblast v srednji Evropi, bomo ml priznali nedotakljivost pomorskih poti angleškega cesarstva na svetovnih morjih. Isto velja za Francijo.« »Ne želimo nikake prevlade, tudi je no dopuščamo drugim«, odgovarjajo Francozi. Ne priznavamo ideje življenjskega prostora, kolikor se s tega prostora izključujejo druge države in gospodarska politika na osnovi najširšega liberalizma. Hočemo nov red v svetu, ki bo prispeval k blagostanju vseh narodov brez izjeme. Francija, Anglija in Zedinjene države ameriške pripravljajo zdaj organizacijo sveta, ki v življenjskem prostoru ne bo poznala nobenih mej.« N&wš€e strokovni Celje, 24. aprila. Ako bi Vam, gospod urednik, bila dana možnost, da pregledate akte, s katerimi se opravičuje dvajsetletna nenadomestljivost raznih »strokovnjakov«, potem bi šele spoznali nepopravljive grehe, ki so bili v tej dobi pri nas storjeni. Narodno zedinjenje je našlo po naših industrijah ncbroj »zabušantov«, ki so se skrivali pred strelskimi jarki kot nesposobni za službo v vojski. Naš človek je moral tedaj prenašati vse gorje po bojiščih, v koncentracijskih taborih, naj omenim »suhi Bajer«, ljubljanski grad, graške zapore itd. Po končani vojni so bivši »zabušanti« ostali na svojih mestih. Zakaj?! Tuji, naši narodnosti sovražni kapital je tedaj pobrskal po kotih ter postavil na čelo tem industrijam svoje ljudi, ki so mogoče bili po domovnici člani naše narodne skupnosti, po svoji miselnosti in tudi po strokovnem znanju so pa bili popolni tujci. Da so takšni predstavniki tujega kapitala biii zgolj izvrševalci tuje volje inr.a-redb, nam ni potrebno naglašati. Poudaviti pa moramo brezvestnost eksponentov tujega kapitala. Vsedli so se na dobro plačana mesta in bili tolmači tujih želja. Kapital tujcev je bil interesiranna tem, da v podjetja ne pride naš človek domačin, da se na ta način ohrani skrivnost ogromnih zaslužkov. Domači človek bi ne mogel biti brezvesten izkoriščevalec svojega sonarodnjaka in s tem tudi svoje občine in države. Morai je torej ostati tujec, ni se pa pri tem pozabilo, da prisotnost tujcev daje našemu podeželju in našim industrijskim krajem- tudi tuj značaj. Ne mislite mogoče, da ta igra ni bila premišljena. Dogodki zadnjih let dajejo tem trditvam prav! Najnovejši dogodki pa naravnost vpijejo po remeduri!! Vprašali se bomo: kaj pa ljudje ki stojijo na čelu teh podjetij? Slednji so, ako je bilo v interesu kapitala, vstopali v vplivne stranke, narodna društva in korporacije. Stranke so dobre za doseg koncesij, narodna društva so kulise za »lepšanje stare miselnosti, korporacije pa podpirajo in utemeljujejo neobhodnost tuših nameščencev! S tem je bilo doseženo mnogo in ni čudno, da so takšni vodilni krogi znali najti vedno voljna ušesa, katera so razumela večno spoštovano in izmišljeno frazo:. »Strokovnjak pri naši komplicirani napravi..., in takšni strokovnjaki, »strokovnjačijo« že polnih 20 let. To poglavje velja torej predvsem za strokovnjake v »knjiženju in skrivanju« ter ustvarjanju zunanjega lica našega podeželja in industrijskih cen trov. Ko bi- pa nastopil tisti »tako željno pričakovani dan« bi z mirno vestjo prvo uro stopili pred stare tlačitelje v novi obliki in s ponosom rekli: Blagoslovi in nagradi nas, o Pastir, ohranili smo, kar je tvojega, in Ti predajamo v osveženi obliki! Imamo pa tudi drugo vrsto strokovnjakov ki so pa svoje strokovnjaštvo šele tukaj ugotovili in nastali »neobhodni strokovnjaki pri naših kompliciranih napravah« kot: Stavbeni risar je postal strokovnjak za metalurgijo; Rrezpoklicni in nedovršeni študent, bivši zabušant, strokovnjak za topilni-ništvo; Bivši slaščičar je postal kemik in barvarski strokovnjak. Krono teh »strokovnjakov« pa predstavlja strešni krovec, ki je »neobhodno potreben« pri naših specialnih tovarniških strehah.« Nerazumljivo nam je, da more na čelu kemičnih, podjetij biti trgovec nestrokovnjak pri enem podjetju, dočim je lahko pri drugi kemični industriji strojnik. Prav tako ne razumemo, da more biti slaščičar nameščen v tekstilni industriji kot kemik in barvar! Da kar mrgoli takšnih nenadomestljivih moči, ki so se rekrutirale iz vrst mesarjev, detevcev, šoferjev itd. nenadomestljivih tujcev po naših podjetjih, je javno vsakemu poznavalcu razmer, do-rim naš domači.»še tako sposoben delavec. strada v nepomembnih in od tujca aaniče\»oiwli podrejenih službah. ft Šlo se je celo tako daleč, da morajo ponekod domačini tujca nazivati z in-ženjerjem! Takšni »inženjerji« sedijo leta in leta kot nenadomestljivi pri nasv odjedajo kruh domačim strokovnim močem in diplomiranim inženjerjem, dočim morajo slednji igrati podrejeno vlogo ali pa se seliti od vrat do vrat ter ostajajo čestokrat leta in leta brez kruha. Tujec brez kvalifikacij ali pa z »diplomo« kakšnega inozemskega tečaja, ki se je dala svoječasno 'kupiti v raznih velemestih za nekaj tisoč dinarjev, igra pri nas vlogo visoko kvalificiranega strokovnjaka in nas smeši v svoji nadutosti. Toda krivica, ki se dela našim strokovnim močem s tem, da se jih zapostavlja, ker so domačini, mora biti popravljena. Ako je tujec, strojni inženjer. lahko na čelu kemičnega podjetja, mora biti tudi strokovno usposobljen domačin sposoben voditi to podjetje! V dvajsetih letih je bilo časa dovolj, da se vsakemu tujemu »specialistu« dodeli in usposobi domačin, da ga zamenja! Vprašanje pa je, zakaj se niso tozadevne zakonske uredbe spoštovale? Zakaj se je z intervencijami raznih strankarskih veljakov podeljevalo raznim »strokovnjakom« naše državljanstvo? Naše državljanstvo imajo celo ljudje, ki so se ga svoječasno iz zgolj šovinističnih razlogov odrekli, da si ga pozneje po brezvestnih intervencionistih ponov- i liicih j no pridobijo ter s tem izigrajo jasne določbe uredb o nameščanju tujih muči. V novejšem času so pa znani celo slučaji dvojnega državljanstva v naši državi! Vprašajmo se. kakšno korist smo imeli od vseh teh dolgoletnih bivanj tujcev i pri nas? I Bili so dobro plačani in so še! Denar j so nalagali v inozemstvu! Svoje otroke so vzgajali in jih vzgajajo po inozemskih nam sovražnih šolah, tam se njihovi otroci vzgajajo v prepričanju, da so naši kraji njihovi ter da smo mi tukaj le začasni pritepenci, ki vladamo njim »gospodarjem«, kratko: hlapec si je za kratek čas prilastil vlogo gospodarja in ni več daleč čas. ko zopet zavlada pravi vladar in gospodar hlapčev. To je rezultat njihove miselnosti, njihovega dejanja in nehanja, to je posledica naše popustljivosti in nepremišljene tolerance! Sami smo pustili tujcu bič, da nam dalje val-petuje. Rezultat? Daleč smo od tega, da bi kovali iz tragike žene, matere in družine, -kapital za hujskanje. Zavedati se pa moramo, da je življenje ravno našega malega človeka tako dragoceno, da ta mali človek predstavlja našo moč, naš ponos in našo nado, da ta mali človek predstavlja hrbtenico naše domovine. Na braniku naših meja se gotovo ne bo znašel niti eden imenovanih »strokovnjakov«, čeprav je našel v naši domovini svojo Meko in Medino, čeprav je tujec po sili prilik in v pomiritev naše rahločutnosti sprejel morda tudi Paše državljanstvo ter se včlanil v naše narodne organizacije in društva. Ta tujec, v kolikor nam ne pada v hrbet, bo ostal na mestu, da se pripravi za dostojen sprejem nas, ki bi se vrnili iz eventualnih borb oslabljeni in neodporni, da nam zavihti nad hrbti z novo močjo svoj valpetski bič in da ponovno stopi v borbo z vsakim, ki bi se upal postaviti njegovi nadutosti po robu. Zadnja ura je, da se napravi paševanju tujcev v naši domovini konec! Zahtevamo strogo izvajanje zakona za vse tujce brez obzira, kam spadajo! Izvrši se naj revizija državljanstev, vseh v zadnjih letih podeljenih dovoljenj za bivanje in zaposlitev. Tudi se naj izvrši revizija importiranih »strokovnjakov«. Tujec, ki se lahko nadomesti z domačo silo, se naj takoj odslovi. Merodajen mora pa biti za presojanje neobhodnosti strokovnjaka le domačin strokovnjak in ne kakšna plačana kreatura. Sami imamo dovolj strokovno sposobnih ljudi, ki bodo ramo ob rami stali skupaj s tovarišem delavcem na braniku domovine, kadar bo domovina klicala! Pripravljeni smo doprinesti krvni davek domovini/ne smemo se pa več pustiti na svojih tleh tlačiti od tujerodca! Dajte nam domače strokovne moči. ki bodo delavca in domačina razumele iti v vzajemnosti delale za dobrobit naše skupnosti, odprite oči. vi, ki ste merodajni. ker: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! jac. Nova šola v Selnici ob Dravi Jesen jo bila, ko je sredi vrtov in sadonosnikov v Selnici pričela rasti iz tal nova stavba velike šole. Tiho brez vsakih svečanosti je bil položen temeljni kamen. Delo je napredovalo, za naša bodoča pokolenja. Huda zima ob božiču je zaustavila delo. S prvim smehljajem pomladnega sonca je poslalo na gradišču zopet živahno. Pridna delavčeva roka je nadaljevala delo gradnje šole, ki je v svoji polovičarsko dovršeni obliki dajala revno sliko. Rasti je pričelo drugo nadstropje, za lem je stavba dobila pokrivalo, ostrešje in zeleno okrašene smreke so pričale, da praznuje šola svoj drugi tihi praznik. Srečni smo. da dobi obmejna Selnica dvanajstrazredno šolo. Želimo, da dobi naša mladina v njej dobrih POŽAR UNIČIL DOMAČIJO Y torek je izbruhnil požar pri pos. škrget Ivanu v Spodnjem Gasteraju, obč. Sv. Jurij v Slov. gor. Radi močnega vetra je ogenj z bliskovito naglico zajel tri objekte in je bilo vsako reševanje, razen živine, onemogočeno. Vsa poslopja in v bližini zložen stavbeni les jc uničil požar, škoda znaša 15.000 din. Lastnik ni bil zavarovan. Požar je nastal po krivdi domačih, ki so opustili zadnji čas redno mazanje razpoke na zidu ob peči, skozi katero je tokrat švignil plamen na prošlo in je zajel najprej slamnato streho. ZLOGLASNI TAT IN VLOMILKO V ROKAH PRAVICK Orožniki pri Sv. Lenartu v Slov. g. so aretirali zloglasnega latu in vlomilca Prestopnika Valentina iz Brezovice pri Ljubljani. Omenjeni je bil že 15 krat kaznovan. Tudi tokrat so ga radi raznih tatinskih dejanj že dalj časa zasledovali. Pot ga jc zanesla v Slovenske gorice ,kjcr je končno padel v roke pravici. PRIZAD KUPUJE VINO V BANATU Te dni je pričel Prizad kupovati vitio v Banatu. Kupuje vse vrste banatskih vin od konsumnih do vin, ki so za kuhanje žganja. Prevzeto vino plačuje Prizad takoj po 18 par litrske stopinje. KORUZO BOMO KUPILI V BOLGARIJI Kakor nam poročajo, je sklenjen m:d Bolgarijo in našo državo trgovinski sporazum za uvoz 5000 vagonov bolgarske koruze. Denarna sredstva za uvoz te koruze so že zagotovljena. napotkov in znanja za življenjsko pot in trdno narodno zavednost. Vendar ob veliki sreči nam greni zadovoljstvo misel, da velika šola nima nobenega prostora za šolske svečanosti. Ali vešči arhitekt ne bi znal napravili v kleli iz obednicc in bližnjih prostorov začasno dvorano z odrom! Z dobro voljo se da še isto izvršili. Dalje bo nova šola, večja od farnega hrama sv. Marjete, vsled nepravilne Slednje zaznamovana s higienskim nedostatkom, da bo brez pitne vode, oziroma v najboljšem slučaju bo napeljan vodovod po katerem se bo pretakala umazana potočnica selniškega potoka. Ali res ni mogoče poskrbeli tudi za zdravje .stotine olrok. Zdrava voda je važen vir zdravja. Slednjič bo šola tudi brez električne razsvetljave, kljub le,mu, da jo baš v Selnici največja elektrarna. Brez začasne šolske dvorane, pitne vode in elektrike bo naše dele, selniška šola, enaka otroku s prirojeno napako, ki se mora kasneje operativnim polom popraviti. Selniški občinski očetje ne sledile na nepravem mestu, kasneje bodo ista dela sigurno izvršena, seveda za vefrke vsote. Z ŽELEZOM SMO DOBRO ZALOŽENI Na nedavni konferenci. Zveze jugoslovanske industrije železa in kovin je bilo ugotovljeno, da je naša država z železom dobro preskrbljena. Zbiranje starega železa je pri nas v polhi meri uspelo, zagotovljen pa je tudi uvoz železa iz Nemčije in Madžarske. Nemčija nam bo dobavita 5000 ton belega surovega železa v štirih obrokih, Madžarska pa 5000 ton belega surovega železa, 6000 ton neobdelanega železa, 4000 ton profiliranega železa, 300 ton pločevine, 1000 ton valjanega želza, 250 ton specialnega jekla in 150 ton železa v ploščah. CENE V TRGOVINI NA VELIKO JE TREBA MAKSIMIRATI V Novem Vrb asu je bila te dni anketa predstavnikov trgovcev, pekov, mesarjev, gostilničarjev in drugih strok, ki so raz-mot rivali o dosedanji draginji iir proučevali maksimiranje cen raznim življenjskim potrebščinam. Na tej konferenci je bilo ugotovljeno, da ni mogoče maksimirati cen v trgovini na drobno, dokler ne bodo maksimirane cene v trgovini na debelo. Zato je bila sprejeta spomenica, V kateri gospodarski krogi zahtevajo maksimiranje cen v trgovanju na veliko. Še k tragičnemu dogodku v Hrastniku Na naše poročilo k tragičnemu dogodku v Hrastniku, ki smo ga objavili 20. t. m„ smo prejeli še naslednje pismo: Gospod urednik, Hrastu iški dogodek nad »žigosanim delavcem«, ki je dal povod, da se živo razgiba vprašanje tkz. specialistov in »neobhodno potrebnih« tujcev, je našel v vašem listu branilca stvari' same. In vprav to me je ohrabrilo, da se vam v imenu mnogih neznanih slovenskih in jugoslovanskih Gačnikov zahvalim za odločno besedo, ki ste jo zastavili v obrambo pravic našega delavca in nameščenca. Značilno je za miselnost raznih gospodov »strokovnjakov«, da se smatrajo poklicane, da javnosti tolmačijo »nacionalno zavednost in pripadnost« povzročitelja dogodka v Hrastniku. Vsa javnost brez ozira na strankarsko pripadnost pa je že zdavnaj imela svoje mnenje o »nacionalnosti« teh strokovnjakov in vzrokih njihovega članstva v raznih društvih. Povzročitelj tragedije v Hrastniku je doživel spontano obsodbo pri pogrebu pokojnega Viljema Gačnika. Vsa javnost pa je tudi prepričana, da ne bo ušel zasluženi obsodbi na merodajnem mestu, ki bo brez dvoma znalo pravilno in pravično oceniti ! tragični dogodek. Zato se pa tembolj čudi- mo dejstvu, da se smatrajo razne osebnosti poklicane tolmačiti javnosti narodno pripadnost dveh bratov v -tako — milo rečeno —- smešni obliki. Tragika celega dogodka je le v tem, da je postal preminuli Gačnik žrtev ohole prepotence doseljenih tujerodcev, ki nimajo z našim narodom nič skupnega, razen da uživajo v bogati meri naš dober kruli in našo gostoljubnost, pa poleg tega izkoriščajo -našo kratkovidnost. Razni »Prochaske« bi morda bolje storili, če bi javnosti pojasnili, kaj pomenijo rdeči žigi v delavskih knjižicah odpuščenih delavcev! Vsak Hrastničan ve, da je bil tudi pokojni Gačnik deležen takega rdečega žiga in vseh »ugodnosti«, ki so s tem žigom zvezane. To dokazuje njegovo brezplodno dveletno iskanje zaslužka, ki ga ni mogel nikjer najti! Prepuščam javnosti, naj sama presodi, kdo je krivec, da ostaja naš slovenski delavec trpin leta in leta na cesti in ulici, brez kruha in zaslužka, ker ga je rdeči žig vsepovsod onemogočil. Medtem pa se tujec na naših tleh mast! in gospodari! Svoj konec najdejo taki »žigosani« trpini mnogokrat v kaznilnici ali v grobu. Dejstvo pa je, da je bil Zelinka aretiran šele ob 22. uri zvečer, dočim sc je tragični dogodek odigral že ob 14. uri. Vsak popravek v tej smeri je tendenciozen. Hrastničan. Mar'h? m cm! koncert Glasbene Matice čeprav je bila nordijska glasba že v j srednjem veku v popolnem razcvetu in se je tu že zgodaj pojavila tudi opera, so nordijske sikladbp dobile šele z Dancem Nilsom Gadeom (1817—1890) in v njegovih naslednikih, v otbeh Norvežanih, Svenrisenu in Griegu, titsiti mednarodni sloves, ki je ponesel z Griegovim imenom slavo norvcške-jglasbc po 'koncertnih dvoranah vsega sveta. . Jan S e v e.r i n S v e n d s e n, ki je naši publiki še skoraj povsem neznan, se je rodil 1840 v Oslu. Bil je .izvrsten violinski virtuoz, ki je na svojih umetniških potovanjih prepotoval ves evropski sever, celo Anglijo, škotsko, Dansko, Fa-rorske otoke in Islandijo ter deloval po vseh velikih glasbenih prestolnicah v Parizu, Newyorku, Rimu, Londonu, Leipzigu, in seveda v svoji domovini v Oslu, dokler ni postal 1883 dvorni kapelnik v Ko-danju, kjer je 1911 umrl. V svoji glasbi se je skušal približati norveškim narodnim pesmim, kii jih je mnogo zelo spretno harmonizirsf. Iz sveta Je prinesel v norveško glasbo novordmaniične elemente Berlioza in Wagnerja. Posebno učinkuje Svondsen po svojem toogaitem kol-o-ritn in po osvežujočih nordijskih temah, ki jih je tudi v njegovih sk-oro klasično umerjenih simfonijah toliko, da morajo poslušalca očarati. Najbolj znane so njegove skladbe: Uvertura v »Romea in Julijo«, »Sigurd Slembe«, »Karneval v Parizu:, violinski koncert, koncert za violončelo in njegove »štiri nordijske rapsodije«, od katerih bomo slišali tretjo na koncertu Glasbene Matice. Edvard H a g e r u p Grieg (rojen 1843 v, Bergenu, umrl 1907 iatotam), je gotovo najizrazitejši predstavnik nordijske glasbe. Kakor Smetana in Dvorak je tudi Grieg posegal globoko v narodno duševnost in odkril svetu najčudovitejše zaklade narodne glasbe. Griegova prva učiteljica je bila njegova mati, ki ga je seznanila z osnovnimi pojmi iz glasbe in poučevala v klavirju. Konservatorij je obiskoval kakor njegov le za tri leta starejši rojak Svendsen v Leipzigu, od koder je šel v Kodanj, kjer je posebno vplival nanj mladi Norvežan Rikard Nordraak, ki mu je odkril lepoto norveške narodne pesmi. Tudi on je mnogo potoval, posebno po Italiji, a se je končno 1880 naselil v svojem rodnem mestu Bergenu, kjer je pričakal smrt. Grieg je bil čudovit mojster razpoloženj, ki jim je našel nedosežna izrazna sredstva. Izmed njegovih del so pač najbolj znane skladbe k Ibsenovemu »Peeru Gyntu<<, »Lirični komadi«, »Humoreske«, »Norveški plesi«, »Poetične slike«, »Slike iz življenja naroda«, razne klavirske in violinske sonate itd. Njegov .MotM«—1-- ki ga . »Glasben dr. Rornai Po veliki je spremeni) književnikov slopniki sod siva na pob tudi v Maribc okvira III. Ui 15. maja, v Na kor smo izvede riboni Indi nel niki. ki jih v so bili zadržali Vladimir Nazor pesnika, ki ju najboljše, kar ji ski jug. Tina Uj< Meso se ne sme pod Poročali si.no že, da so mariborski mesarji vložili prošnjo za dovoljenje povišanja mesnih cen'. Kakor izvemo, jc ba-1 oviria odklonila njihovo zahtevo, tako Pi'sm© uredniku ffiess er as as G o s p o d u r e d n i k, vedno pogoste-'ie se čita zadnje čase o prepotrebni ostrejši kontroli inozemcev v naši državi, /n katerimi se večkrat skriva za državo in poeditlcc prav velika nevarnost. Pa napovedana stroga kontrola ki da sedaj ne smejo — in okolici povišati cen, kar bodo naše go s no d dl je gotovo z veseljem pozdravile. je v sedanjih nemirnih časih prepotrebna _ pa bi morala biti enakomerno stroga in indiferentna proti vsakemu inozemcu, od navadnega človeka do industrijalea itd., ter od na novo došlega in pa tudi do takšnih, ki se /.c desetletja na kakršenkoli dovoljeni ali nedovoljeni način zadržujejo v naši državi, si tukaj kopičijo na dovoljen in nedovoljen način premoženje in kratijo domačine. Vsa čast poštenemu inozemcu — vsa pažnja zavratnemu! Znan mi.je slučaj: Prišel je pred nekimi 20 leti v našo državo tujerodni inoze-m ec brez vsakega premoženja. Tukaj je zlezel v neko veleindustrijsko podjetje, v katerem še dela z razločkom, da je bil od; začetka majhen neznaten delovodja neke- ] ra dela tega velepodjetja, danes pa' je do j SO'11, lastnik tega podjetja. Vsi ravnatelji,1 delničarji in sanatorji tega podjetja so z j iz/uibo težkih premoženj morali pri temi podjetju odnehati in tudi tisti ki je to pred j konkurzom stoječe podjetje saniral. Ta bivši delovodja pa je znal zadevo zvito! ravnali le sejji v korist, kradel je tok ne-! kj mestni občini ter s tem izdržava! obrati SLIKARSKI MOJSTRI ODBILI KOLEKTIVNO POGODBO Sinoči je bil pri ..Zlatem konju ' občin zbor Združenja obrtnikov slikarskih in sorodnih strok v Mariboru, ki ga je vodil, predsednik g- Senekovič. Uvodoma je pozdravil predsednika Slovenskega obrtnega društva in zborničnega svetnika g. Soje. a, častnega elana g. .F u ter S n i k a ter poročal o delovanju Zveze slikarskih mojstrov v Mariboru. Iz tajniškega poročila g. .fniča Novaka posnemamo, da šteje Združenje .‘it elanov. Nato je predsednik z lepim nagovorom izročil g. Soj čil za njegove, obrtniško zasluge krasno diplomo. Diplomo je dobil tudi slikarski mojster in trgovec! Ludvik Sabukošek Sledil je razgovor o kolektivni pogodbi, ki jo zahtevajo pomočniki. Mojstri so podpis kolektivu? pogodbe z ozirom na sedanja razmere odklonili. pristali pa so, da bodo posamezniki povišali plače svojim pomočnikom. Za izboljšanje položaja pomočnikov sta se za-1 vzemala gg. M i r t i č in P a h e r n i k, ki pa sla zahtevala, da banovina dovoli mojstrom povišanje cenika. V pomočniško izpitno komisijo so bili izvoljeni: Senekovič, Lazar, Kašan, Zorali, Pezdiček, Čcrnoga, Pahernik in Juteršnik. Združenje je protestiralo proli razpustu s strani Zbornice in vložilo pritožbo. Volitev letos iii bilo. TATVINA V MAISTROVI ULiCI • POJASNJENA Te dni smo poročali o tatvini dragocenosti v Maistrovi ulici 6. Policija jc- takoj izsledila storilca in zaplenila zlatnino ter jo vrnila lastnici. o :i. maja v Sokolskem domu in na katerem se bodo izvajale še skladbe Svendsona in Griega, so v predprodaji pri „Pulniku\ m Umrl je v sanatoriju v Gradcu g Jože Mastnak, lastnik kavarne ,,Central" v Mariboru. Truplo bo danes popoldne upepeljeno v graškem krematoriju. goljufal je Vf vloge, ter d;vavo za davke, prav spretno frizir£l bilanco po svoii mili volji in 'o v,se nekaznovano, pod kritjem tako-''v.-mih 'dobrih vez«, ki sc celo predstavljajo za n-.'rodno! Da pa .takščn človek Sej £ tlones po skoraj dvajsetletnem bivanju v Jugoslaviji ne obv! Pio sitnnalizim z tujimi ideja! 'dva brczsl-dino in brezskrbneje kol po-šleni a• ((i>.način, je pa tudi svojevrstno •n bi ivlo merodajnim oblateni toplo pri - Po-oč!jivo da bi se kontrola takšnih tuje ... . . . . . . ... , i m Bolgarski akademiki bodo v ^dmh udomačenihtujcev prav _ temeljilo , priiUi (.j;skurzijo v Maribor, kjer jim ttolakriila! Z odličnim spoštovanjem I . P. | pripravljajo U-j> sprejem. ZLET MARIBORSKE * SOKOLSKE ZUPE MARIBOR 9 im m mo. * ’ Jadran-Nanos — Pevska vaja se vrši izjemoma jutri v četrtek, radi nedeljskega nastopa. — Pevovodja. * Člane upokojenec Podpornega društva žel. del. in usl. v Mariboru obveščamo, da se vrši v četrtek, 25. aprila 1010 ol> 16. uri članski sestanek v dvorani Ljudske univerze (prej kino Apolo) Slomškov trg. * Ne belile si glave: KAM ZA BINKO-• ŠTI..Pulnik ' Maribor prireja užitkapolnc I izlete z modernimi avtokari: 10.—13. maja: ! Plitvička jezera — Crikvenica (4 dni).; 11. do 13. maja: Trst (2l/» dni), kolektivni polni list; 12. do 13. maja; Logarska dolina (2 dni). Prijave za izlete v Trst in na Plitvička jezera—Crikvenica je oddati najkasneje do 1. maja. Izkoristite ugodno priliko! Vse informacije, sporedi in prijave pri „PUTNIK-u“, Maribor. * Naše Slovenske gorice so v prekrasne, mpomlad. cvetju. Obiščite jih o bpriliki .jPutiiik-ovega" izleta z luksuznim avtoka-rom v nedeljo, dne 28. aprila. Cena vožnje le din 60’—. Odhod izpred „Pu trnka" ob 8. uri, povratek okoli 19. ure. Prijavile se takoj! * FOTOAMATERJU... Razvijamo, kopiramo, povečujemo najceneje pri IVAN PEČAR-ju, Gosposka 11. * Ure in zlatnino prejmete poceni, tudi na obroke, pri M. llger-jcv sin, urar in juvelir, Gosposka 15. * Jadranska straža priredi dne 28. aprila »a Trgu svobode veliko dobrodelno tombolo za letovanje siromašne dece na morju. Glavni dobitek din 10.00(1'— v gotovini. Vrednost vseh dobitkov din 40.000'—. Cena tablicam din 4'—. Pridite vsi! m Nočna lekarniška služba (od 20. do vključno 27. t. m.): Lekarna pri sv, Are-hu, Glavni trg, tel. 20-05, Magdalenska lekarna, Pralja Petra trg 3, tek 22-70. kino * Grajski kino *— Danes: »In nastalo je no* vo cesarstvo« — Glavni junak tega tilma je Errol Flynn. * Esplanade kino. Danes zadnjič ..Materina ljubezen'. Četrtek .,Zenska kaznilnica", nenavadno lep francoski lihii z Vi-viane Romance. * Kino Lnion. Od danes jia do vključno petka najdelikatnejša lema - največji doživljaj ..Okužena kri". Sijajen film, ki obdeluje seksualno vprašanje. Samo za odrasle. m Za davčnega inšpektorja jo napredoval Dominik Šmid pri davčni ujiravi Maribor okolica. m Ljudska univerza. .0 premogu in organski 'kemiji' bo predaval pod okriljem Ljudske univerze v petek, 26. I. m. dr. Marij Rebek. univ. prof iz Ljubljane. Izredni) zanimivo in poučno predavanje pojasnjujejo eksjierimcnti in skioptične slike. kratkem KOMBINLŽE v lejdli barvali v izbiri pri M. BRIičKO, Maribor. Aleksandrova e. 2:5 m Dovoljena podražitev masti. Banska uprava je dovolila tvrdki Miloš Osel v Mariboru prodajali svinjsko mast na debelo po 21 din kg. m Dve železni traverzi je neki zbiralec starega železa ukradel gostilničarju Josijni Kosu z Meljskega hriba. Traverzi so izsledili pri nekem trgovcu v Dravski ulici. 111 Obsojeni vlomilci. Zaradi številnih vlomov na Teznem, v Zikarcih, Grajenšča-lui in Spodnji Koreni je mali kazenski senal obsodil 31 letnega, Ignaca Krajnca na 3 leta in 0 mesecev, 27 letnega Ivana Bralka na 3 leta in 0 mesecev, 35 letnega Vinka Kocjana na 2 leti težke ječe in 21 letnega Alojza Lovrenčiča na 18 mesecev strogega zapora. Ne pozabi naročnine! Mariborsko gledaiišie Sreda, 24. aprila. Zaprto. Čelrlek, 25. aprila, ob 20.: ..Trideset sekund ljubezni . Znižane, cene. V korist Pokojninskega sklada gledaliških igralcev. Predstav« v korisl Pokojninskega sklada gledaliških igralcev bo jutri, v četrtek, ob 20. uri. Uprizori se fina in zelo zabavna komedija iz rimskega meščanskega življenja Trideset sekund ljubezni". Veljajo znižane cene. Radio Čelrlek, 23. aprila Ljubljana: 7. poročila; 12. operni spevi; 12.30 poročila; 13.02 duet harmonik; 18. pester spored 110; 18.10 slovenščina za Slovence; 10. poročila, 10.50 deset minul zabave; 20 zbor„Slogu“; 20.15 reproduciran koncerl simf. gl.; 22. poročila; 22.15 veseli zvoki iz Jugoslavije. — Beograd: 13.10 Čajkovskega V. simfonija; 22. Dvorakove biblijske pesmi. — Sofija: 18.30služba božja ..Dvanajst evangelijev*. — Praga: 20.25 Čajkovskega sekstel d-mol; 21.35 lahka gl. in pesmi; 22. koncerl čeških skladateljev. London: 20. sinil', koncerl londonske filharmonije; 21.35 orkester; 23. plesna gl.; 23.30 lahka gl. —• Radio-Puris: prenos opere iz Opere Comique; 21.15 narodne pesmi; 22.45 zabavni koncert. Rim: 21. opereta; 23.15 plesna gl. Milano: 21. simf. koncerl; 22.30 skeč z. glasbo. - Fircnzc: 21. Gounodova opera ..i-ausl'. Rudimpešta: 18 ciganski orkester, 10.30 prenos iz opere. Dunaj: 19.15 lahka gl.: 21. plošče. Miinelien: 19.15 odlomki iz opercl. Bratislava: 19.30 narodna gl.; 21. viola in klavir, 21.30 plesna gl. Beroiniinsler: 20.10 koncert komornega orkestra. Zanimivosti Tri skandinavske države, tri socialistične vlade Vse se ponašajo s socialnim napredkom in visokim življenjskim standardom Dvanajst milijonov ljudi šleje Skandinavija, tri države in tucat mož, ki ji vladajo. Danska je za enkrat kot samostojna država izločena, najmanjša, najslabše oborožena ter najtežje hranljiva je bila v nekaj urah posedena. Vladajo jo trije sedemdesetletniki, kralj Kristijan X., ministrski predsednik Stauning in blizu toliko stari zunanji minister prof. Munch. Norveška je od 1905 ištlje samostojna. Takrat je kralj Haakon prisegel pred parlamentom zvestobo in pravičnost državi. Prej danski princ Kari je postal kralj norveške, ko je bil njegov starejši brat, sedanji danski kralj še prestolonaslednik. Velik in vitek, plešast, s temnimi brki in ostrim pogledom je bil kralj Haakon zaradi te|>a predmet veselih anekdot v družinski kroniki BatlenberMv. Haakon VII. je že dve leti vdovec. Njegova žena Maud je bila, kakor smo že poročali, ožja sorodnica angleškega kraljevega dvora. Od tedaj živi kralj samotno, z ljubeznijo se oklepa glasbe, filatelije in lova. O danskem in švedskem kralju kroži kopica anekdot in dogodkov iz športnega fanatizma v tenisu, jahanju, jadranju ali kolesarjenju. O Haakonu, najbistrejšem med njimi, jih je kaj malo. V resnici je pa Haakon zelo delaven mož. Z vnemo sodeluje pri državnih poslih. Posebno med vladnimi krizami. Prejšnji kabinet Nygaardsvolda je trajal pel let ter so ga tvorili možje delavske stranke, levega krila socialistov, ki so odkriti republikanci, pa se vendar niso nikoli križali z interesi kralja... Vse tri skandinavske države imajo socialno demokratično vlado že dolgo časa, najdalje Danska, kjer predpisuje slari Thor. vaid Stauning žc 12 let. Vse tri vlade koncentrirajo vso svojo skrb na socialna vprašanja, tako da predstavlja skandinavska trojica držav najvišji življenjski standard na svetu. Danci se posebno specializirajo na prehrano dece, Švedi skrbe predvsem za socialno zavarovanje naroda in gradnjo cenenih stanovanj, Norvežani so prenašali socialne reforme z obalnih mest na podeželje v notranjost, h kmetom, ribičem v globokih fjordih in drvarjem v gozdovih pod ledeniki. Vsi naj bi imeli udobno življenje, vsi cenili^ domovino, ki skrbi zanje. Prejšnji norveški predsednik vlade je bil v miadosti sam drvar v Ameriki, zato sc razume v revščino, zalo so ga volili vsi nižji sloji države... Iz Norveške prihajajo najboljši smučarji in drsalci. Telemarki, kristijanije in slalomi so tam doma. Trd narod je to, ki je vajen pogledati tegobam v obraz, pa bo tudi sedanje prestal. Angleži jim pravijo, da so „drugi Finci". e r k i Velike napore na prosvetnem polju b( morala premagati še Turčija. Izmed 1 milijonov prebivalcev je 2 milijona šole obveznih otrok. Zahaja jih v šole ! 785.000, v mestih 80, na deželi kom; 25% vseh otrok. Manjka še učiteljev r šolskih zgradb. Najboljša žena na svetu naj bi bila so proga nedavno umrlega angleškega ma jorja Hugha Reya, ki ji je v oporoki za pustil 750.000 din kot spomin njegov hvaležnosti za njeno ljubezen. Poseben stroj za skubenje perja je izumil neki delavec v Akronu v USA. Priprava je iz gumija in jekla. Čistilni valjai iz gumijastih zob očisti v nekaj sekundah perutnino. Izum, ki bo gospodinjam olajšal zelo zamuden posel. Tretji brezmesni dan v tednu so uvedli po vsej Italiji od 24. tm. dalje. Konzistorij kardinalov bo v kratken sklical papež. Praznih je 14 kardinalski! mest. GrenJand ima za dve leti prehran dovolj, pravijo tamkajšnja oblastva. Kemično predmestje Rima se grac Tovarne bodo zalagale vojsko z vsemi potrebščinami. Zgrajene bodo na prostoru 700 ha. Industrija letal v Švici ima 36 tovarn, ki i-zdelujejo sestavne dele letal m zaposlujejo 25.000 delavcev. V to industrij J je investiranih 25 milj. švic. frankov. Na leto izdelajo 300 do 350 letal. Nemške zračne bitke na Poljskem so predvajali v posebnem filmu pred zaključeno družbo povabljencev v Bukarešti. Krokarji jo spremljajo na vsej poti od doma do tovarne. Neka gospa v Porenju je vso zimo dajala zrna lačnim krokarjem, ki so se dobrotnice tako privadili, da jo zdaj spremljajo, povsod kjer vodi. Ko stopi iz trgovine ali tovarn^, lete spet nad njo do doma. Belgijska kraljica mati je obiskala pred straže na meji proti Nemčiji. Skladatelj Verdi in rimska lepotica Ugledna Rimljanka je bila nekoč z Verdijem v družbi. Naslednjega dne je srečala slavnega komponista na ulici. Šel je mimo nje, ne da bi jo pozdravil. Dama ni bila užaljena, vendar je stopila k njemu in mu rekla: — Maestro, pozabili ste danes »krtačiti svoj klobuk. Verdi je naglo snel klobuk z glave iti aaman iskal prah na njem. Dama se je nasmehnila in pripomnila: — Oprostite, maestro, hotela sem vas le opozoriti, da malo pazite na dame, ki vas srečavajo... Verdi ni odgovoril. Pobledel je in odšel dalje. Naslednjega dne je pa prejela ponosna signora naslednje pismo: — Gospa, zahvaljujem se vam za opomin na ulici. Prepričani bodite, da ne boste imeli nikoli več takšne prilike. V ostalem vedite, da imajo knezi, pesniki, slikarji in glasbeniki vsak čas pravico, da jih nihče ne moti v razmišljanju. Včeraj ste s svojim nastopom rešili mojega založnika skrbi, da mu ni bilo treba dati nekaj predujma... Od tedaj je hodil Verdi v še hujšem mrazu vedno gologlav. Klobuka ni da’ več na glavo. KusKa arKiicnd proga Pred kratkim je dobil sloviti ruski pilot Vodopjanov nalog, preizkusiti možnost redne plovbe med Murmanskom in Beringovo ožino. Moskva se že dolgo trudi, da bi uvedla letalsko službo ob obalah Ledenega morja ter vključila severno Sibirijo v letalsko omrežje sveta. Seveda gre pri tem le za poletno dobo. ko je zgoraj skoro 24 ur svetlo. Na Koli, ob ustju Jenisea, Katange. Lene in Kolime rastejo nova naselja v večja mesta, ki naj bi dobila po hidroplanih rednejšo zvezo. Severno sibirsko zračno progo bodo zvezali tudi z vzhodnoazijsko. !z Vladivostoka lete zračne ladje že doHa-barovska, Komsomolska in Ohotska, pa dalje do Petropavlovska in Kamčatke. Ko bodo priključili to progo na ono v Beringovi ožini, bo zračna zveza velikega vojaškega pomena. San'e preprečile strašno eksplozijo V Montevideu, prestolnici Urugvaja, so sanje preprečile hudo nesrečo. Ko je lastnik neke tovarne po kosilu v naslanjaču zadremal, je imel nenavadne sanje. Videl se je v smodnišničnem stolpu, kjer je bilo shranjeno mnogo streliva. Naenkrat je opazil tlečo zažigalno vrvico, plamenček se je kakor kača tihotapil od nje. S pomočjo preproge je hotel tovarnar ogenj udušiti, ko je naenkrat začul svarilen glas: — Ne tu, spodaj v laboratoriju! V tem trenutku se je mož prebudil in poln hudih slutenj pripovedoval svoje sanje telefonistki. Oba sta skočila v laboratorij in opazila tam plamenček b'izu eksplozivne snovi, ki je ostala po naključni nepokrita. Deset minut kasneje bi zletela vsa hiša v zrak... Mi!i|oni za najlepšega človeka O italijanskem boksarju Fiermontu, ki je doživel v Ameriki zaradi svojih ženitvenih doživljajev mednarodno slavo, se še vedno mnogo govori. Boksar, ki je nedavno podedoval po svoji ženi 10 milijonov dolarjev, se je rodil v neki vasi biizu Barija. Pred leti ie odpotoval kot dober boksar v Ameriko, kjer je dobil nekaj slave na športnem polju. Mnogo bolj je pa zaslovel zaradi svoje rasti in lepote. Pri lepotnem tekmovanju v Kaliforniji je dobil prvo nagrado, oklicali so ga za najlepšega človeka sveta. Vanj se je do ušes zaljubila multimilijonarka Dickova, vdova po bogatem finančniku, ki je utonil ob katastrofi »Titanica« 1912. Štiridesetletna Astor se je poročila s 27 letnim Fiermontom potem ko se je ločila od svojega drugega moža. V zakonu pa ni imela sreče, preveč je bila ljubosumna. Zato jo je Fiermonte zapustil in se vrnil v Italijo. Ljubila ga je pa dalje inv oporoki mu je zapustila premoženje 10 milijonov dolarjev. Premog in vojna industrija Velika Britanija je glede proizvodnje premoga na drugem mestu sveta. Le USA ga nakopljejo več od nje. Leta 1938 je izvozila Anglija nad 38 milijonov ton, zdaj ji je premog velevažen nadomestek za razne potrebščine vojne industrije. Iz premoga pridobiva moderna kemija nad 2000 raznih izločnin. V normalnih časih je predelala Anglija 40 milijonov ton premoga, zdaj je množina visoko porasla. Najvažnejši izločki premoga v vojni so žveplo, toluol in amonijak, ki jih potrebujejo za pridelavo eksplozivov. V prejšnjih vojnah je uvažala Anglija mnogo toluola iz USA in Daljnega vzhoda, zdaj pokrivajo potr-ebe doma. Tudi žvepla se uvaža vedno manj, nadomeščajo ga iz naraščajoče domače proizvodnje premoga. Toluol je važen sestaven del goriva za motorje. Od glavnih produktov pridobivajo iz ene tone premoga 15.000 kubičnih čevljev plina, 1120 funtov koksa. 25 funtov amoniakovega sulfata, 4 funte žvepia, 3 funte toluola, 10 litrov bencola, 38 litrov katrana itd. Vsi ti proizvodi se spet lahko predelujejo v druge snovi. Kemiki v laboratorijih in rudarji v jamah so neprestano na delu, da nasitijo lačna žrela ubojne vojne industrije... Komedija z zakasnelim strelom V majhnem mestecu južne Nemčije so igrali ob neki svečanosti priložnostno igro. Prizor je predstavljal sceno junaka, ki mora umreti. Izza kulis naj bi se nanj sprožil strel, nakar bi padel junak mrtev na tla. Toda inšpektor odra ni imel sreče s puško, ki se ni hotela sprožiti. Igralec si je pomagal iz zadrege s tem, da je vzkliknil: — Ha! Zastrupili so me! in že se je zgrudil hropeč na tla. Zavesa je padia, inšpektor pa tega ni opazil. Med tem je svojo puško uredil in sprožil. Po dvorani je nastal smeh zaradi zakasnelega strela. Toda, ko se je na ploskanje zastor spet dvignil, se je »umirajoči« junak hitro izmazal. Dvignil se je še enkrat s tal, klecnil s koleni in zastokal: — Kaj, še to povrhu! in se zgradil »mrtev« na tla... Najmanjši sesalec je miška-hrčica, ki živi ob Sredozemskem morju. Dolga je le 2 cm. Najmanjša ptica je mušji ptiček) kolibrij. Meri 35 mm, tehta 1.2 grama. Krt, največji požeruh med živalmi, požre na dan toliko kot je sam težak. Vzdrži samo 12 ur brez hrane, vrabec 2 dni( krastača 2 do 3 leta. V 19. stoletju je bilo blizu 364 težjih potresov, katerih vsak je terjal povprečno 4000 žrtev. Na Noetovi barki: — Hahaha, hihihi, obe bolhi je dobil.. Norvežani so se 1.1919 zavzeli za nemško deco Norveška je bila v srednjem veku prijateljsko naklonjena Nemčiji. Tedaj so pristajali ob njenih lukah parniki Hanse, ki je imela posebno v Bergenu obsežna skladišča in urade. Kakor ostale skandinavske države je tudi Norveška pošiljala takoj po svetovni vojni, v letih največje stiske, hrano za stratdajočo Nemčijo. — Nemške žene in deco so sprejemali Norvežani na počitnice in okrevanje. Kaj bi bilo z Norveško v primeru, da •bi se v njej obdržali Nemci? Dežela se živi po večini od pomorstva in ribištva. Norveška ima 4 milijone ton trgovinske mornarice, od ' katere ima zaslužka 880.000 ljudi. Z ribolovom se peča 65COOO duš, polovica norveškega prebivalstva je neposredno navezana na morje. Če bi se tedaj angleška blokada raztegnila tudi na Norveško, zasedeno po Nemcih, bi ostal narod brez glavnega zaslužka. Mornarica bi morala ostati doma ali bi pa bila potopljena. Ima pa Norveška velike zaloge vodnih sil, ki dajejo že zdaj v hidrocentralab 2,600.000 konjskih, sil. Samo ona pri jezeru Mjosenu, kjer se vprav bijejo boji, daje 200.000 ks. Nemčija bi morala držati v deželi močne kontingente čet, njena fronta bi se v primeru zasedbe raztegnila na 17.000 km. Angleški In francoski poslanik na Norveškem sta se spet vrnila tja ter bivata stalno na sedežu zakonite vlade. Celje Železniška nesreča pred sediščem V noči od 21. na 22. sept. lanskega leta se jc na postaji Zidani r/ ?st zgodila prometna nesreča, pri kateri sta bili poškodovani dve lokomotivi, več tovornih vagonov, dva železniška uslužbenca pa sta pri tem dobila tudi telesne poškodbe. Škoda na pokvarjenih lokomotivah in vagonih je znašala okoli 100.000 dinarjev. Nesreča se je zgodila na ta način, da je tovorni vlak št. 1155, Id je privozil iz Maribora trčil v prermkalni vlak na postaji. Vlak šl. 1155 jc vkljub temu, da je signal stal na „Stoj“, zapeljal v postajo, kar je povzročilo trčenje obeh vlakov. Radi te nesreče so se pred okrožnim sodiščem v Celju zagovarjali strojevodja Alojz šunko iz Maribora, kurjač Iljaž Stanislav iz Ljubljane in vlakovodja Konrad Miklavžina iz Maribora, ki je bil pri nesreči tudi poškodovan. Obsojeni so bili Šunko in Iljaž vsak na 4 mesece strogega zapora nepogojno, Miklavžina pa na 3 mesece strogega zapora pogojno za 3 leta ter vsi trije na 000 din povprečnine in na povrnitev stroškov kazenskega postopanja. PONOVNO ZVIŠANJE MESNIH CEN Kraljevska banska uprava je odobrila mesarjem v Celju, zastopanim po združenju mesarjev in klobasičarjev v Celju, da smejo prodajati goveje meso po 14 in 16 din, telečje meso po 14 in 16 din, svinjino po 18 in 20 din, slanino 20 in 22 din za 1 kg. Drugim vrstam mesa se cene ne smejo zvišati. Za konsumente gotovo zelo razveseljiva vest! c Opozorilo vsem podpornikom krajevne prolitubcrkulozne lige v Celju. Pretekli leden sta nabirala dva neznanca prispevke za ligo pri raznih celjskih tvrdkah. Upravni odbor lige prosi vse svoje dobrotnike), da ne nasedajo sleparjem. Ligine nabiralne pole so prijavljene predslojnišlvu mestne policije, žigosane in opremljene s tekočimi številkami. Tudi sicer jc poverjena nabiralna akcija vsako leto našim požrtvoval-pim damam. c Seja mestnega sveta celjskega bo v petek, 20. t. m., ob 18.30 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odborov. c Cerkev sv. Duha ob Mariborski cesti je zaprta, ker je nujno potrebna popravila. Markova procesija bo jutri vsled tega šla v Marijino cerkev. c Smrtna kosa. V bolnišnici sta umrla 62 letni poseslnik Anton. Križnik iz Praprotnega prp .Turldošlru in 19 letni dninar Franc Potočnik brez stalnega bivališča, pidstojen v Konjice. c Nesreča pri igranju. 0 letni sin progovnega čuvaja Janez Kastelic iz Ponikve je doma pri igranju padel in si zlomil desno roko nad laktom. c Pri telovadbi jc padel 8 letni sin mesarskega pomočnika Adolf Vojsk iz Dečkove ceste in si zlomil desno roko v zapestju. c Celjski šahovski kiuh bo v svojih klubskih prostorih v hotelu „Evropa“ igral brzo turnir za prvenstvo v mesecu aprilu. Pravico udeležbe ima vsak član. Prijave ob pričetku turnirja drevi ob 20. c Dve prometni nesreči. 75 letna posestnica Bračun Terezija iz Zagorja pri Pilštanju se je z vozom peljala k maši. Na ovinku je v njeno vozilo treščil neki osebni avto ter ga prevrnil. Pri karainbolu si je Bračunova zlomila desno nogo. — 67 letnega posestnika Mihaela Korošca iz Stranic pri Konjicah jc v bližini Vojnika, ko se je peljal po cesti s kolesom, povozit neki avto iz Nove cerkve. Pri tem mu je bila zlomljena noga. — Oba so oddali v celjsko bolnišnico. c Celjana Danila Gorinška opereta „Vse za šalo,, je najuspelejša vsekakor pa naj-zabavnejša slovenska opereta poslednjega časa. Uglasbil jo je mariborski vojaški kapelnik J. Jiranek. Mariborsko gledališče gostuje^ ž njo v nedeljo, 5. maja ob 20. uri. Sodeluje skoro ves mariborski ansambl. — Popoldne ob 15. uri ponove Mariborčani opereto „Cigan baron". Rezervirajte takoj vstopnice v Slomškovi knjigarni! c Padec brezposelnosti. Pri borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci skupaj 787 brezposelnih, moških 659, žensk 128, do-čim jih je bilo 10. t. m. v evidenci skupaj 920, moških 773, žensk 147. — Delo je na razpolago 4 do 6 hlapcem, 1 kovaču, 4 poljskim delavcem, 10 deklam, 10 kuharicam, 1 hotelski kuharici, 1 sobarici, ki zna nemško za k otroku, 2 navadnima sobaricama, 4 služkinjam in 1 postrcžnicl, Ljubljana UKREPE PROTI TUJCEM je ljubljanska javnost z zadovoljstvom pozdravila, saj .je že skrajni čas, da sc tudi mi v tem pogledu malo bolj zavarujemo, kakor so to druge nevtralne države že davno storile. Pričakuje pa naša javnost zdaj tudi to, da se bo izvršila energična čistka po raznih podjetjih ,kjer še vedno toliko in toliko tujcev odjeda kruli do- mačemu človeku, dasi niso prav nič potrebni laki ,.specialisti", ker imamo za vse stroke dovolj kvalificiranih domačih ljudi na razpolago. Treba samo, da sc končno odločno in dosledno, izvajajo zadevni predpisi, ki obstajajo že dolga leta. JUGOSLOVANSKA UNIJA ZA ZAŠČITO OTROK razpisuje konkurz o lemi: „Slabe in dobre navade pri odgoji otrok na vasi. — Kaj bi bilo treba napravili, da se dobre ohranijo in škodljive odstranijo". — “Pogoji so taki, da mora biti pisec naročnik Narodnega Podmladka za 1. 1940 (letna naročnina znaša din 40'—). Razprava mora obsegali eno do dve tiskani poli v formatu Narodnega Podmladka, rokopis mora bili pisan na pisalnem stroju in mora biti vložen do 1. julija 1940. — Nagrade so sledeče: Ena 1. nagrada din 1000'—; dve 2. nagradi po din 500'— in tri 3. nagrade po din 300'--. — Za vsa druga dobro ocenjena dela dobi pisec celokupne izdaje Unije in list „Narodni Podmladek" za 1. 1911. brezplačno. Vsi- dobro ocenjeni fotografski posnetki ali skice, ki sc nanašajo na gornjo temo, ne glede na podano delo, se bodo nagradili po din 20'— za komad. — Vsa dela ostanejo last Unije. — Udeleženci konkurza naj dostavijo svoje prispevke ali potom krajevnih odborov, ali direkt- no Jugoslovanski Uniji za zaščito otrok, sekciji za dravsko banovino, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. do 25. inaja 1940. a Na „Veeernik“ se Ljubljančani lahko naročijo v naši poslovalnici, Frančiškanska ulica št. (i. Naročnina z dostavo , na dom znaša din 16'— na mesec. Poslovalnica sprejema tudi oglase za „Večernik‘i, malo in velike, in daje vse zaželene informacije. a 287 gostinskih podjetij ima ljubljanska okolica in sicer 257 gostiln, 17 krčem, 7 restavracij, 1 gosLišče in 3 sezonske gostilne. To število izkazuje Združenje gostilničarjev ljubljanske okolice, ki je imelo včeraj svoj občni zbor pod predsedstvom g. Avgusta Kanca. V svojem poslovnem poročilu je odbor iznesel težavne razmere, ki so v sedanjem položaju nastale tudi za gostinske obrate. Razne nove uredbe in spremembe zakonov, ki imajo značaj vojne- ga gospodarstva, so prinesle občutne obremenitve. Zlasti je prizadela gostilničarje ponovna uredba trošarinskih registrov, vendar je združenje po hudem boju doseglo omiljenje le uredbe v toliko, da vsaj v krajih pod 1000 prebivalcev ni treba vodili registrov. Znižana je tudi občinska trošarina na vino od! 1 din na 50 par pri litru. Organizacija budno varuje interese gostinskih obratov in podpira oblaslva pri zasledovanju tihotapstva z alkoholnimi pijačami in šušmarstva. a Veliki dobrodelni koncert Glasbene Malice v korist zimske pomoči ljubljanskim revežem, ki bo v petek, 26. aprila v veliki dvorani hotela Union ob 20. uri, bo ena največjih glasbenih in pevskih prireditev Ljubljane. Na koncertu sodelujejo odlični člani Glasbene akademije, Akademski pevski zbor, Ljubljanska filharmonija, pevski zbor Glasbene Matice in Slovenski vokalni kvintet. Pin/ Koncert železničarjev v Ptuju V soboto so priredili naši železničarji v dvorani Glasbene Matice svoj koncert. Na programu so imeli nekaj umetnih, v glavnem pa narodne pesmi v različnih priredbah. Zbbr. ki ga vodi g. prof. Burg, šteje okoli 20 pevcev. So to sami delavc,-žeiezničarji, ki po celodnevnem napornem delu radi posvetijo nekaj večerov v tednu naši lepi pesmi. Gospod Burg se je z zborom zelo potrudil. Prepričan sem, da bo s časom dosegel njegov zbor še mnogo lepše uspehe. Imel pa sem vtis, da je bil koncert morda le še za kak teden, morda celo dva — prezgodaj. Tako so bile n. pr. nekatere pesmi zelo dobro zapete, dočmi se je nekaterim poznafb, da so se študirale s preveliko naglico. Finejše uho pa so tu in tam morda malo motili nekoliko presurovi drugi basi, netočna artikulacija in nastavek. Včasih bi si želeli malo več dinamične izpremembe. Vendar so to reči, ki delajo vsem, tudi najboljšim zborom preglavice. Na koncertu se je peio več pesmi z baritonskim solom. Pevovodja je imel tu zelo težko stališče, ker solista zbor nima. Uverjen sem, da bi koncert veliko bolje uspel, če bi si Sposodili solista, saj to delajo tudi drugi zbori. Kot zadnja točka sporeda je bil narodni venček Janka Gregorca, ki je pisan za moški zbor s spremljevanjem klavirja. Spremljala je gdč. Kanclerjeva, ki je z njeno diskretno igro pokazala veliko smisla za spremljanje. Žal je oder precej majhen, radi česar je moral stati klavir v ozadju, pri čemer pa ni toliko trpela izvedba kot akustični efekt. Na koncertu sta nastopila tudi dva mala harmonikarja, ki sta zaigrala nekaj venčkov — kar pa je vzelo koncertu njegov pravi značaj. Vrli železničarji in njihov pevovodja zaslužijo vso pohvalo. Želim le, da bi jih zopet kmalu imeli priliko slišati, brez teh majhnih nedostatkov, ki se zdijo človeku skoraj nevažni, čeprav igrajo v zboru prevažno vlogo. Da uživa zbor tudi simpatije od strani občinstva, je bila dokaz popolnoma razprodana dvorana. G. J. POŽIGALEC JE STRELJAL NA BEGU Neka zločinska roka jc podtaknila ogenj v gospodarskem poslopju Čučka Franca v Podvincili. Ko so kmetje zasledili požigalca in ga hoteli zgrabili, jim jo la odgovoril s streli in srečno odnesel pele. Uničujoči element je poleg gospodarskega poslopja upro-pastil več strojev, 4 težke vozove, pluge brane in mnogo orodja, škodo cenijo na 60.000 din. Pogorelec je tembolj prizadet, ker je pogorel v razmeroma kratkem času že tretjič. Požrtvovalni gasilci iz Dornave in Spiihljc so zgodaj zjutraj prihiteli v sosednjo vas in lokazirali ogenj. p Slab Jurijev sejem. Včeraj je bil v Ptuju kramarski sejem. Podeželani, ki še največ dajo na kramarske sejme, so sicer prispeli v celih gručah od blizu in daleč, vendar jc bila kupčija slaba in se je v splošnem slabo obnesel sejetn, kar najbolje dokazuje, da jc kmet na spomlad „suh“. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Ljubavne noči princa". V gl. vlogah G. Frohiicli in J. Jugo. p Mož in žena umrla isti dan. Klinger Marija, 65 letna posestnica iz Krčevine pri Ptuju je bolehala že dalje časa. Stregel ji j c njen mož, ki je tudi že sam onemogel s 75 leti in je vedno govoril, da bi bilo najbolje, če bi umrla oba hkratu. In tako se je zgodilo. V nedeljo zjutraj je izdahnila Marija, čez 3 ure nato pa je zadela kap njenega moža Mariina. Sorodniki in sosedi so ju včeraj spremili na poslednji poli. p V bolnišnico sta sc morala zateči Domiler Franc, 29 letni slikarski ]>omočnik iz Grajene, katerega je udaril neznanec s kolom po glavi in' šošterič Franc 13 letni pos. sin iz Juršinccv pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., katerega je brcnil žrebec in mu razbil zgornjo čeljust. o Slovenska šolska Malica ima občni zbor v nedeljo, 5. maja, ob 11. v Celju v prostorih I. deške ljudske šole. Razen poročil funkcionarjev in volitev je na dnevnem redu še predavanje predsednika g. univ. prof. dr. Karla Ozvalda »Vzgajanje značaja". Florence riddell LJUBEZEN NA EKVATORJU R O IVI A N 55 Še dolgo so zrli za avtom, ki je hro-Pel po kolovozu. Glenison pa ni mogla skriti ostre črte, ki se ji je ‘zarezala v čelo. »Oh, File.« mu je rekla, »zakaj si vendar nisi izmislil nekega izgovora. Jaz... ’az... nimam rada teh ljudi... Začudeno jo je pogledal. »Zakaj. Kaj ti je? Zakaj ti niso všeč?« ii je dejal razdraženo .»Roylance je vendar ljubezniv človek.« »Da. on že, toda ...« »In Stannion je zabaven mladenič. Pa fudi Nita je dobra duša. Razumela jo boš, čim jo bliže spoznaš.« Glenison je opazila, da Elize sploh ni °menil. Colin Michell je sprejel njuno ponudbo, haj prespi ostanek noči na ležalnem stoja v jedilnici, kjer so mu medtem postlali »Toda vstal bom prav zarana!« jima Je rekel. / Toda kljub teniu Michell še dolgo ni ‘e8el. Precej časa je še potem, ko so asasnili vse luči. sta! sredi sobe ter mol-Ce strmel v ugašajočo žerjavico v kami-hu. Nevesele misli so mu vstajale v gla-Glenison ie lula ta večer čudno raznesena, nekam nesamosvoja in nepri- sebna. Za njenimi sicer tako veselimi besedami je zaslutil nekaj povsem drugega. Včasih je njen obraz otrpnil v strahu. Jasno je bilo, da vsega tega Filip ni opazil. Mnogo bolj se je zanimal za Roy-lancejevo ženo in njeno sestrično. Vsekakor ju je moral dobro poznati, predno sta odšli v Anglijo, saj sta ga obe klicali za »Fila«. Sprva je bil navidezno gluh. Toda težko vino jim je vlilo poguma, kar povprek so padala predvsem imena »File!« »Nita«... »Eliza!« Ko sta enkrat plesala mimo njega, je celo slišal, kako je Filip prav tiho ogovarjal Elizo z »Lizo«. Oliverova? Eliza Oliverova? Mala gospa Oliverova? Kje neki je že slišal to ime? Guba! je čelo in vrtal v spominu. »Mala gospa Oliverova... stanovala je pri Roylancejevih. na farmi na drugi strani železniške proge. Kako brez sramu se je pečala s Castlejem! Tudi vi se boste z njim srečal; vaš neposredni sosed je.« Da. sestra Lamontcva! Nenadoma se je spomnil njenih besed. Mala gospa Oliverova! In Castle ji ie dovolil da je spet prišla v njegovo hišo šepeta! ji je nežne besede, smejal se ji je v njene velike modre oči ter jo ime- noval »Liza!« * Glenison se še dolgo ni pomirila. Saj ni vedela, kaj naj stori. Nekajkrat si je dejala, da ne pojde k Roylancejevim češ, bo že našla nekakšno opravičilo. Toda nič takega ji ni prišlo na misel, s čimer bi mogla zadržati doma tudi Filipa. Prav pa ji tudi ni bilo, če bi odšel Filip sam v družbo, kjer bi se spet srečal z Elizo. Toda naj se zgodi, kar koli že, Brian ne bo šel v to hišo! Trdno se je odločila. Vsepovsod je iskala priložnost, da bi se mogla sestati z Elizo ter se z njo pogovoriti brez prič. Toda zaman. Naj ji mar piše? Ne — pismo bi utegnilo priti v neprave roke. Zelo rada pa bi Glen vsaj vedela, kako je med Anito in Elizo. Kaj vse je Anita vedela o stvari? Gleni se je zdelo, da je Eliza ženska, ki le stežka zaupa nekomu svoje tajne. Anitino navdušenje za malega Briana je bilo odkritosrčno. Po njenih vprašanjih o njegovem rojstvu in uspevanju ie Glenison zaključila, da Anita ne ve resnice. Ne, ta mlada in neizkušena žena bi se prav gotovo izdala, ko bi le kaj slutila. Anita Roy!ancejeva je bila vajena malih flirtov in je verjetno tudi nekdanji odno-šaj med Elizo in Filipom smatrala za nekaj sličnega, ne da bi v tem videla kaj posebnega. V sredo zjutraj je pestunja znenada obolela za mrzlico. »Moto sana, mem- sahib. Mimi n’taka kvveda kitanda.« Odločno je povedala, da ji je hudo ter mora takoj leči. »Torej ne bom mogla iti k Roylance-jevim. Ostati moram doma in varovati Briana,« je rekla Glenison Filipu, upajoč, da ostane tudi on doma. Toda Filip ni jjokazal najmanjšega nagnjenja, da bi ostal doma in varoval farmo. »Nesmisel! Vzameva ga s seboj!« je z enim udarcem rešil zadevo. Glenison je mukoma iskala vzroke, ki bi govorili proti tej nameri. Toda zastonj, ničesar ni našla. Filip pa je opazil, kako malo mika Gleno tale obisk. »Ničesar se ne boj; Brian ti gotovo ondi ne bo v napotje!« se je smejal. »Nita in — gospa Oliverova — se bosta radi igrali z njim!« Eliza! Z njim naj bi se igrala! In vprav temu se je hotela Glenison izogniti. Tekom dneva se Glen ni mogla sprijazniti z zadevo. Upirale se je, kar je Filipa silno razsrdilo. Vedela je, da ni pametno, ker mu nasprotuje. Slednjič se je odločila, da ustreže njegovi želji. Da, Filip je imenitno predvideval. Roylancejevi so bili zelo veseli, ker sta pripeljala s seboj tudi Briana. Anita je sama odnesla otroka v hišo. Roylanceje-va hiša je bila velika, iz kamna, in zelo prostorna. (Dahe.) Sokolstvo »8PANSKA MUHA« NA SOKOLSKEM ODRU Dramatski odsek Sokolskega društva Slovenj Gradec je tokom let vzgojil lep kader dobrih igralcev, kateri s stalnimi prireditvami zabavajo svoje brate in sestre. V nedeljo zvečer je priredil veseloigro »špansko muho« v režiji br. Bizjaka Hermana. Vsi igralci so se potrudili, da je bila igra do>bro naštudirana in dobro izvedena, za kar so prejeli v zahvalo občinstva dolgotrajne aplavze, kateri so včasih pohvalili dobro izvedbo posameznika pri odprti sceni. Bratje Kavs Ivan, Ipavec, Debelak Alfonz st., Stani Viktor, Bizjak Herman, štumberger Ivan, Ivančič Cveto in sestre Stan! Zdenka, Cimperman Danica, Senčar Magda, Kladnik Her-ta in Wresounig Mica so nam priredili v teh resniih časih malo zabave in želja vsega občinstva je, da bi nas naši vrli diletanti v čim krajšem času iznenadili z, novo igro. C j LEPO SOBO | s štedilnikom za 2 osebi v weekend-liišici v bližini Ma-j ribora. dobi tisti brezplačno, kateri prevzame oskrbo iste. Naslov v ©sl. odd. »Veeerni-ka«. „ 2582-7 LEPO OPREMLJENA SOBA z dvema posteljama in hrano se odda. VVildetirainerjcva 6, II. nadstr.. levo. 2594-7 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddani takoi. Izve se r/ri čev-liarjit Kaludru. Meljska c. 58. 2599-7 Osnutek znaka za Zlet mariborske Sčkolske župe, ki se vrši 2., S. in 9, VI. 1940 v Mariboru. o Vinarska podružnica v Svečini priredi 5. maja v prostorih banovinskega posestva I. vinsko razstavo s sejmom. Razstavljeno bo 132 vzorcev vina in sicer 40 mešanih, 72 sortiranih, 12 vzorcev starega in 8 vzorcev rdečega vina. Naprodaj bo okrog 1200 lil kakovostno prav dobrega 'drt odličnega vina po zmerni ceni. Obiščite to razstavo ker s tem v veliki mori koristite tudi našim obmejnim narodnim interesom! MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOMi V malih oclatib •'*»« vtak. btutU 60 ea- oalmanlša orlsiolbiDa za te oglase le dla 9. Drtibt. orekllct. dopisovanja (n tenltovanlskl oglasi din I—- oo besedi. Nalmanišl esesek ta K oatlaae le din 10.—. Debelo tiskane besede te računalo dvolso Oglasni davek is •Hkratno obl*»o nat« dto t— Znesek ta male oglase se plaSale tako) Dri naročilo. oziroma ga le * poslati » pismi skopa) t naročilom ali na oo ooitni pololald na Sekovnl raSnn It. tl.400 Za vse pismene odgovor« glede mallb oglasov se nora orllolltl znamka ta 3 din Razno BRITJE 2 din STRIŽENJE 3 dta najceneje v brivnici »Rai/id« (Ko§tomaJ). sedaj Meljska 1. 1901-1 HRANILNE KN.II2ICE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje t/ri Bančno kom. zavodu. Alksandrova 40 Kupujte Dri nas srečke drž. loterije. 1918-1 SLADKORNO BOLNII . Dobavitelj splošne bolnice in zdravilišča Golnik priporoča diabetičarom kruh. moko in suhor. Analiza v pogled. Pekarna Rakuša. Koroška c. 24. 2149-1 MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri & Ketiš-u, Stolna 1. 11406-1 Halo! Dospel je SPECIALIST za trajne kodre z najnovej-Šim garantiranim preparatom samo 45 din. Salon Kosem. Meljska 63.____________2613-1 POZOR — TROOVCIJ Priložnost se Vam nudi za nabavo novih kos vsake velikosti in tipe. pri večjem odjemu po ceni 10 do 20 din. Ogledajo se lahko pri znani tvrdki Justin Gustinčič. Maribor, Ulica kneza Koclja 14, podr. vogal Ptujske in Tržaške ceste._____________2612-1 HALO — DAME! Trajni kodri z najboljšim preparatom, garancijo in po zmernih cenah se izdelujejo v salonu Stojnšek, Orožnova ulica 10. 2597-1 Posest STAVBENE PARCELE v mestu Mariboru naprodaj. Zelo sončna lega. Vprašati v ogl. odd. »Vdčernika«. 2559-2 _________ STAVBENA PARCELA na prodaj. Vprašati v hiši Kmetijske družbe. Meljska cesta 12. 2600-2 Kupimo »Časopis za zgodovino in NARODOPISJE« letnik 1914. Knjigarna Scheid-bach, Gosposka 28. 2606-3 Aka želite oglaševati, pokličite telefon: i 25-67 n? gfr prinaša vedno zadnje novosti MOŠKO PERILO Gosposka — Slovenska ul. kravate pilam* rokavic« nogavic« moško p • r i I o po m«rl Prodam ®lW£; .t;. •; RAFIJA TORBICE do 50 odst. ceneje, dokler trajk zaloga, pri Štcrbalu, Meljska 2, Trg svobode 6. 2581-4 MARELIČNE, breskove, hruškove sadike, ribizel-grmičke. vrtnice, »Am pelopsis-Veischi« itd. nudi vrtnarija Jemec, Maribor, Prešernova ulica. 2187-4 CEMENT, APNO apneni prah, vso opeko, ves stavbeni in rezan les, premog in drva kupite najceneje pri Kraser, Studenci. 2158-4 KOLJE ZA TRTO,” ~ sadna drevesa, paradižnike in fižol; sohe, late, prečnike in krajnike za vrtne ograje prodaja Gnilšek, Razlagova ulica 25. 2614-4 ŠIVALNI STROJ prodam. Erankopanova 41. 2592-4 SOBA n posebnim vhodom se odda. Slovenska 16-11. 2603-7 'ika, prazna. SONČNA SOBA blizu parka, sc takoj odda. Vprašati Vrazova ulica 2, pritličje, desno, od 10. do 12. in od 4. do 6. 2602-15 jsiuže>° dobt ČEVLJARSKI POMOČNIK sprejme. Dogša. Ulica 10. oktobra 4. 2598-9 POMOČNIK ( CA) se takoj sprejme. Damski salon Toplak. 2608-9 najem VZAMEM GOSTILNO na račun ali trgovino v najem.- Oddani tudi obrt. Naslov v ogl. odd. »V.cčernika«. 2595-15 CELO HIŠO dam v najem. Mahorič, Studenci, Kralja Petra cesta 174 (meja Studencev). 2607-15 Kam, kje? VINA muškatni silvanec in druga na ljutomerski razstavi odlično ocenjena, se točijo v restavraciji A. Senica. Ulica kneza Koclja 5. 2558-17 Ugodno prodam STANOVANJSKO OPREMO in odstopim lokal (takoj) v mestu Mariboru (pripraven za čevljarja ali krojača). Naslov: Studenci, Aleksandro-va c. 33. traiika. 2604-4 ŠIVALNI STROJ in NOVO ZENSKO KOLO prodam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2591-4 VINA izborne kvalitete iz ljutomerskega in tukajšnjega okoliša dobite najceneje t,Ti Senici, Ulica kneza Koclia. Čez ulico že od enega litra naprei znaten popust. 2611-17 Kapital HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupuiemo stalno in po najvišiih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana- Gledališka ulica 12 UMETNO NOGO, skoraj novo, za ponesrečence, poceni prodam. Studenci, Aleksandrova c. 33 trafika. _______2605-4 Dobroidoča ŠPECERIJSKA TRGOVINA sredi Maribora se radi selitve POd ceno proda. Vprašati v ogl. oddelku »Večernika«. 3601-4 Stanovanje KOMFORTNO STANOVANJE dvosobno, v novi vili se odda s 1. majem ali junijem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2587-5 Zlato in srebro, nriljante, zastavljalne listke išče nujno zb nakup M. Ilgerjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15 Službo tire DOBRA FRIZERKA išče stalno službo. Ponudbi na ogl. odd. Večernika« Vod »J,-tuais<. 2596-10 Confmentai MODERNI VOZIČKI | po v sr h etn ali BOGOMIR DIVJAK Ulica kneza Koclja 4 na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 LSubliana. Prešernova ul. 44 '■Dini antifi E.PcirieLN MARIBOR * GRA3SKI TRG 7 v—.'.V.1, 'ra. r-r: ~ Novi vzorci svile se dobe poceni pri Trpinu Za vse izolacije proli vodi in vlagi ..B E T O N I T" Zahtevajte navodila pri „BET0NT1“, kemični izdelki za gradbeno industrijo — Maribor, Vojašniški trn 2 in Valvazorieva 30 Izletniki, fotoamaterji in vsi ljubitelji slik kupujte Mt AtopoSelte stike o v »Knjigami in papirnici Tiskovne zadruge", Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 25-45 Damski poletni čevlji od 120'—160"- laeed** Hotel Zamore, Gosposka 30 Oglejte si stransko izložbo! ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami in sobo s štedilnikom takoi oddam. Strma 15. 2593-5 DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom oddam v Ljubljanski ulici. Inf.: Kopališka ulica 10. 2609-5 Sobo odda ENO ALI DVE OPREMLJENI ali PRAZNI SOBI oddam. Naslov v oul. odd. »Večernika«._______2590-7 Spomnite se CMDI Nenadoma in nepričakovano nas je zapustil iz naše sredine iskreno ljubljeni šef, gospod Jože Mastnak kavarnar v ponedeljek, 22. t. m,, po kratki, težki bolezni. Dragemu, karakternemu in nadvse priljubljenemu šefu bomo ohranili časten spomin. Upepelitev zemeljskih ostankov pokojnega bo v sredo, ob Vsl6. uri popoldne v Grazu. Maribor, dne 24. aprila 1940. Nastavljene! kavarne »CENTRAL«, Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tisku Mariborsko tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se oe vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica b. — Teleiou uredništva štev. 25-67 in uprave Štev. 28-67. ~ Poštni čekovni račun štev. 11. 409.