PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE. FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1* štev. 178 - Cena 3.- lire TRST, četrtek 27. decembra, 1945 UredaiStvo in uprava, Fiazza Goldoni St. 1 - L Tel. &. 93806,93807,93808. Rokopisi as ne vračajo Primorsko in tržaško ljudstvo — Slovenci, Hrvatje la Italijani — so v popolnem razumevanju svojega političnega, nacionalnega in ekonomskega položaja in v bratskem krvavem boju za svojo svobodo našli pravilno rešitev trža» škega problema in svojih naravnih meja. Oni z bojem za svoje pridobitve v tej svetovni vojni vsak dan podčrtavajo svoje jasne zahteve. Kdor se protivi izvršitvi teh zahtev, ne misli dobro in odkritosrčno s primorskim ljudstvom. Pred uspešnim zaključkom moskovskih razgovorov Pred majem bodo podpisane mirovne pogodbe s premaganimi državami■ Sklepi londonske konference potrjeni Moskva, 2«. — Moskovska radijska postaja je v ponedeljek zvečer podala naslednje poročilo o konferenci zunanjih ministrov: sporočilo, ki eo ga objavili o konferenci zunanjih ministrov, pravi: Vlade Združenih socialističnih sovjetskih republik, Velike Britanije im Združenih držav izjavljajo, da so dosegle sporazum im vabijo vlade Francije in Kitajske, da se s njimi sporazumejo o naslednjem postopku glede priprave mirovnih pogodb: Mirovne pogodbe z Rumunijo, Bolgarijo, im Madžarsko bodo sestavili zunanji ministri Sovjetske zveze, Združenih držav in Velike Britanije. Mirovne pogoje za Finsko bodo določili zunanji ministri Sovjetske zveze in Velike Britanije. Sestava pogojev mirovne pogodbe z Italijo bo poverjena ministrom Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenim državama im Franciji. Namestniki zunanjih ministrov bodo takoj pričeli z delom v Londonu na podlagi sporazuma, ki so ga dosegli pri razgovorih na prvem zasedanju Sveta zunanjih ministrov v Londonu. Ko bo pripravljalno delo o vseh teh načrtih zaključeno, bo Svet ■klical konferenco, kjer bodo razpravljali o mirovnih pogojih z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko im Finsko. Konference se bode udeležilo pet članov Sveta zunanjih ministrov kakor tudi zastopniki vseh držav, ki so se z vojaškimi silami udeležile vojne proti sovražnim državam v Evropi, In sicer Združene države, Sovjetska zveza, Velika 'Britanija, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, Sovjetska socialistična republika Bele Rusije, Brazilija, Grčija, Nizozemska, Kanada, Novozelandija, Norveška, Poljska, Sovjetska socialistična republika Ukrajina, Češkoslovaška, Etiopija Jugoslavija in Južnoafriška zveza Konferenca ee bo pričela najkasneje 1. maja 1946. Ob zaključku dela in po preučitvi predlogov bodo države, ki so podpisale pogoje premirja z Italija Rumunijo, Bolgarijo, Madžarsko in s Finsko, kakor tudi Francija, kateri je bil priznan glede mirovnih pogojev z Italijo pravni položaj zavezniških držav sestavile končno besedilo mirovnih pogodb. Končno besedilo tako sestavljenih mirovnih pogodb bodo podpisali predstavniki držav, ki se bodo udeležili konference in ki so bili v vojni z dotično sovražno državo. Besedilo mirovnih .pogodb bodo nato predložili Združenim naro- dom, ki niso bili v vojni z de-tično sovražno državo. Mirovne pogodbe bodo stopile v veljavo, kakor hitro jih bodo podpisale države, ki so podpisale odgovarjajoče pogoje o premirju kakor tudi Francija, kateri je bil priznan glede Italije pravni položaj omenjenih držav. Po poročilu moskovske radijske postaje bodo morale odobriti mirovne pogodbe odgovarjajoče sovražne države. Moskovska radijske, postaje, dodaja, da se razgovori o ostalih vprašanjih nadaljujejo v prisrčnem ozračju ter da se pričakuje v enem ali dveh dneh poročilo o celotnem izidu konference. Kakor javlja Reuter, je bil sinoči neuradni sestanek treh ministrov ki je trajal skoraj sedem ur. To je bil najdaljši sestanek ha tej konferenci. IzdaE niso nobenega uradnega poročila. Predvidevajo, da bo danes konferenca zaključena. Trije zunanji ministri stavljajo nocoj zadnjo piko na dogovor, ki je bil dosežen v 11 dneh prijateljskega sestanka. Danes so se podali na delo zgodaj popoldne v palačo Spiridlonovke, in po treh urah so še vedno zasedali. Ameriški zunanji minister James Bjrrnes skuša, kot pravijo doseči, da bi bilo vse delo končano nocoj, tako da bi mogel zgodaj v četrtek odpotovati v Washingtoru Ne more se sploh sklepati, kako dolgo bodo zboroval: danes trije zu *nanji ministri. Mogoče je celo, da bodo časovno dosegli ali pa celo prekoračili sedemurno sejo, ki so jo imeli v torek. Združeni narodi in koioniafno vprašanje Moskva, 26. Tass. — Delo pripravljalne komisije Združenih narodov uspešno napreduje. y januarju bo glavna skupščina Združenih narodov, kar predstavlja dogodek zgodovinske važnosti v borbi svobodoljubnih narodov za ustvaritev stalnega, trajnega in demokratih, nega povojnega reda. Eden izmed problemov pripravljalne komisije, ki so ga dolgo obravnavali, je problem varuških uprav. To ni nič čudnega, ker je to vprašanje eno izmed najbolj kočljivih povojnih vprašanj. V drugi svetovni vojni eo se Izvršile gospodarske in politične izpre-imemlbe v kolonialnem, svetu. Mnogi narodi so bili povlečeni v vojni vrtinec proti fašističnemu napadalcu z geslom: svoboda in pravičnost. V mnogih kolonialnih narodih je tedaj vzniknilo upanje v njihovo prihodnost. Za časa vojn* je pokazal kolonialni sistem vse svoje hibe, tako glede na škodo, ki jo povzroča zatiranim kolonialnim narodom, kakor tudi na škodo-, ki jo povzroča stvari mednarodnega miru. Kolonialni sistem se je pokazal kot vir mednarodnih zapletlja-jev ter kot ovira za enotnost narodov in za mobilizacijo vseh sredstev za vojno proti napadalcu. V mnogih primerih so napadalci izkoristili globoko nasprotovanje, ki ga povzroča ta sistem, da bi ribarili v kalnem. To se je jasno pokazalo v vojni proti japonskemu napadalcu. Povečanje narodne zavesti kolonialnih narodov, poostri- Angleški list o jugoslovanski republiki . Manchester, 26. — Tanjug — Agencija Reuter javlja, da je list »Manchester Guardian* v današnjem uvodniku komentiral priznanje Jugoslovanske republike od strani Velike Britanije. Uvodnik pravd med drugim: rS priznanjem federativne ljudske republike Jugoslavije namesto monarhije je angleška vlada podprla načelo federacije v Jugoslaviji proti načelu velikosrbskega gospod-etva. Saj stvaren razlog za prepir v ustavnem vprašanju more biti le razlika načela, ne pa kraljeva osebnost, v nekem Oziru, kakor je to primer z Makedonijo, vpliva federalno vprašanje tudi na odnose s sosedi. Ce je maršal Tito rešil obe plati vprašanja, notranjo in zunanjo, potem si bo zaslužil hvaležnost svojih narodov. Mnogi ne soglašajo s stališčem 11. članov angleškega parlamenta, ki »o neuradno obiskali v začetku meseca novembra Jugoslavijo, da je «Novl Jugoslaviji* usojeno, da zraste iz sedanjega režima, iz »g ljudskega odpora in napredka, ki jih je ta režim združil* Grčija priznala P.L.R.T, Atene, 26. — Agencija Reuter javlja, da je grška vlada uradno objavila priznanje Jugoslovanske republike. tov borbe za svojo neodvisnost in za človeški obstoj, dajejo značilne poteze sedanjemu mednarodnemu položaju. Dovolj je, če pogledamo na primer, ki so ga dale Indokina, Indonezija, Indija, kakor tudi na borbo, ki jo vodijo nekatere odvisne ali napol neodvisne države Bližnjega Vzhoda. Kolonialne sile nočejo upoštevati ljudskih gibanj v kolonijah ali polkolonijah za dosego njihovo neodvisnosti ter skušajo zatreti ta gibanja s sil«. Poskusi tolmačiti ta gibanja kot rezultat zavratnega delovanja tujih zarotnikov so izvor nervoze, ki obstoji v mednarodnih odnosih tudi še po porazu napadalcev. Svobodoljubni narodi so seveda zainteresirani, da bi bil varuški sistem nagio in v popolnosti izvršen. Pod ta Bi-atem bi spadala vsa področja, ld so pod mandatom bivšega Društva naredov, kakor tudi brez izjeme one ozemlja, ki so pripadala napadalnim državam. Kljub temu pa je pripravljalna komisija dobila predle«, naj bi se ustanovil začasni odibor za varuštvo, namesto da bi bil ustvarjen takoj stalni svet, ki bi Smel vsa polnomočja v skladu z listino Združenih narodov. Ustvaritev takega začasnega odbora bi nudila vso možnost, da bd bila za negotov čas odložena ustanovitev stalnega sveta za varu»tvo,' kar bi dalo mandatnim silam samo izgovor, da bi lahko odložile na nedoločen čac predajo mandatnih ozemelj varuški upravi. To je razlog, zakaj je predlog ustanovitve začasnega odbora naletel na odpor mnogih delegacij, ki eo podpirale mnenje ZSSR. Odbor št. 4 pripravljalne komisije, ki mu je poverjeno vprašanje varuških uprav, je soglasno odbil predlog za ustanovitev začasnega odbora za varuška ozemlja. Predlagal je naj se ustanovi izvršilni odbor ki bi mu bila poverjena uprava področij spadajočih pod mandat Društva narodov. Ta odbor št. 4 je tudi predlagal, naj se sprejmejo vsi tehnični ukrepi za prehod teh področij pod varuški sistem. Ta odbor je izdelal nekaj praktičnih predlogov, ki se nanašajo na Jamstva glede položaja narodov s področja, postavljenega pod varuški si. stem, glede ustvaritve posebnih parlamentov, ki naj bi bili izraz demokratičnih ljudstev in dr. Delo tega odbora pripravljalne komisije organizacije Združenih narodov potrjuje, kot poudarja ves svetovni tisk, možnost prijateljskega sodelovanja za dosego »kupnih ciljev. Ko gr* za mednarodno var- nost, so sevada važne ne samo formulacija pfavnih predpisov, temveč tudi praktična uporaba teh predpisov. Pri reševanju vprašanja varuških ozemelj je Sovjetska zveza, velika napredna sila na mednarodnem odru, brez dvoma zelo veliko pripomogla, da je zagotovljena pravilna rešitev tega vprašanja v korist narodov vseh kontinentov, kakor tudi v korist svetovnega miru. ' Iz Irana Tabriz, 26. — Kakor poroča »Tass* iz Tabrisa je iranska policija v mestih Kaku in Sannure prešla na stran -ljudske vlade iranskega Azerhejdžana. Vesti iz Italije Agencija Reuter poroča, da so v Rimu vrgli bombo v zgradbo v ulici Nazionale, kjer je 'bil sestanek komunističnih voditeljev. Uradno poročilo kabineta italijanskega ministrstva pravi, da so zaradi eksplozije popokale šipe na oknih ter da je plin vdrl v dvorano, kjer je bil sestanek. Pri nekaterih prisotnih so ugotovili znake zastrupljenja s plinom! Do sedaj niso še ugotovili, kdo je napadalec. Agencija France Press e javlja, da so pri volitvah sindikalnih organov kovinske industrije v severni Italiji dosegli komunisti dvakrat večje število glasov, kot socialisti in skoraj desetkrat toliko glasov, kot demokristjani. Dopisnik Tanjuga, javlja iz Rima, da je v Rimu prenehala stavka trgovskih pomočnikov, ker so delodajalci pristali na zvišanje plač za 70%. Dopisnik Tanjuga javlja tudi, da se je mnogim fašistom posrečilo pobegniti iz koncentracijskega taborišča Bresa pri Milanu. Ugotovili so, da so tl fašisti podkupiii stražo. Prijeli so petnajst ubežnikov. Iz trdnjave v Paviji j« pobegnilo 9 fašistov. Iz koncentracijskega taborišča je pobegnil tudi bivši fašistični prefekt Cremoni. Rimski tanjugov dopisnik javlja, da pičejo nekateri rimski listi o udobnem življenju Mussolinijevih fašističnih hierarhov v Švici. Bivši fašistični minister propagande Di-no Altfieri, ki ga je sodišče v Veroni obsodilo na smrt, je v sanatoriju za pljučne bolezni. Proeluli guverner Dalmacije Bastianini, ki ga Jugoslovani iščejo kot vojnega zločinca, živi y Švici ter piše biografijo. 1 Predstavniki konfederacije dela v Milanu so podpisali s predstavniki organizacije delodajalcev pogodbe o izenačenju delavskih plač. Potrdili »o sklep, da se v Lombardiji odpustijo lz službe bivši agenti »Ovre* in bivši fašisti Agencija France Presse javlja, da so v malem avstrijskem mestu odkrili tolpo ponarejevalcev denarja. Ta tolpa, ki se je specializirala za ponarjevanje funtšterlingov, dolarjev in frenooskih frankov, je imela podružnice v Vilenu, Turinu in Rimu, ____________ Madžarski premogovniki pod državno upravo Budimpešta, 26. — Dopisnik »Tanjuga* javlja iz Budimpešta, da je madžarski ministrski svet sklenil staviti pod državno upravo vse premogovnike skupno z njihovimi tehničnimi napravami, delavnicami, nepremičninami ter koncesijami za gradnjo električnih central, ki jim pripadajo. Čestitke generalistnm Stalinu Tudi Primorci so proslavili šestinšestdeseti rojetni dan generali-sima Stalina, voditelja bratskih sovjetskih narodov. Iz vseh krajev Julijske krajine so mu ljudje poslali čestitke, želeč mu, da bi še dolgo stal na čelu bratskih narodov in zastopal pravico vsega delovnega ljudstva na svetu. V času Narodno svobodilne borbe je bito tudi ljudstvo Julijske krajine deležno velike pomoči sovjetskih narodov in zato izreka zahvalo njihovemu voditelju ter ga istočasno naproša, da še v prihodnosti brani pravične zahteve primorskega ljudstva. Čestitke so poslali: KNO Nabrežina, Zveza Primorskih partizanov iz Doberdoba, SIAU iz Doberdoba, prerivale! vasi Pieris, SIAU iz Parižana, SIAU iz Ronchi, SIAU iz Zgonika, ZMjS iz Medjevasi, SKOJ iz Zgonika, KNO iz Cerovelj, ZMS iz Cerovelj, Prosvetno društvo iz Cerovelj, AF2 iz Zgonika, AFZ iz Samatorce, ZMS iz Zgonika, SIAU iz Cerovelj, AFZ iz Sv. Ivana, SIAU iz Medjevasi, vse masovne organizacije iz Trnovca, SIAU iz Sv. Ivana, KNO iz Saieža, AFZ iz Nabrežine, ZMS iz Nabrežine, SIAU iz Nabrežine, SKOJ iz Nabrežine, Zveza Primorskih partizanov iz Nabrežine, KPJK iz Nabrežine, KNO iz Slivnega, Okrajni NOO za Nabrežino, Okrajni odbori masovnih organizacij Nabrežin-akega okraja, okrajni odbor SIAU za Sežano, Krajevni odbor OF iz Pleševice, Okrajni odbor ZMS iz Sežane. Benešev božični govor Praga, 26. — Tanjug — Dopisnik «Tanjuga» poroča iz Prage: Na prvi božični večer v miru je predsednik čehoslovaake dr. Edvard Beneš imel tradicionalen božični govor, v katerem je izrazil upravičeni optimizem glede obnove Ceho-slovaške republike. Prezideut Beneš je poudaril posebno, da je bila druga svetovna vojna veliko bolj revolucionarna kot prva. Izjavil je, da se čehoslo-vaška vlada trudi utrditi nov socialni red. Nato je prezident Beneš dejal: »Izselitev Nemcev iz Cefio-slovafike predstavlja velik revolucionarni dogodek. Zavezniške sils so zagotovile, da se bo nemška izselitev izvedla v letu 1946.* Nato je prezident Beneš objavil, da se bodo volitve v ustavodajno skupščino vršile v prvem mesecu prihodnjega leta, Cehoelovaaka, je zaključil prezident Beneš, bo napredna in demokratična država z narodno republikansko vlado. Geriiski borci v Španiji London, 26. — Kakor javlja agencija Reuter, je po izjavi člana Franeoke »Civilne garde* v brdih Guadarame in pri mestu Avllio nekaj tisoč španskih borcev. Omenjeni član «Civilne garde* je izjavil tole: »Krajevno prebivalstvo podpira gerilske borce in cele vasi so se jim pridružile ter jim nudijo hrano. Po deveturnem nepretrganem boju smo se morali umakniti. Gerilski borci so na mnogih krajih napadli policijske posadke. Franco In katoll&vo Pariš, 26. — Tass — Po poročilih iz Madrida hoče Franco s podporo gotovih katoliških elementov ustanoviti takozvano socialno-'katoliško stranko, ki at tri podpirala njegovo vlado. Odlični jezuit Agel HerreA je odpotoval v Rim na razgovor s papežem glede ustanovitve take stranke. Iz Rima se bo Her-rere. podal v Bruzelles in Pariš, da bi vzpostavil zvezo med španskimi katoliškimi krogi ter belgijskim ia francoskim zunanjim ministrom, kakor tudi ■ katoliškimi krogi teh držav. g. Dr GUSTINČIČ > si ali problem razmejitve med Jugoslavijo m Italijo 2, Narodni značaj spornega ozemlja in igra % stičnimi Številkami stati- •iw temi skušata. uveljavljati Ho-iski imperialistični liberalizem mussoUnijevski imperialistični seml, kateremu nasedajo tu bodil dalje vse ozemlje do meje ob času, ko je vladala v Ljubljani še klika one združene reakcije s' pomočjo Nemcev, s pomočjo okupatorja, ki je šel svojemu zatonu nasproti. Genijalna strateška poteza je povzročila, da je ta politika propadla. Tako stoje sedaj pred sodiščem predstavniki združene reakcije kot zločinci ne samo ozkega slovenskega, marveč kot zločinci velikega vsedržavnega obsega, kot zločinci evropskega formata, kot predstavniki okupatorske politike nacizma in fa&izma. V drugem delu svojega obširnega govora j« javni tožilec podrobno razčlenil krivdo vsakega posameznega obtoženca na podlagi podatkov razprave, izpovedi prič in dokaznega gradiva. Ljudsko sodišče Izreklo sodbo Visoko sodišče: Težko razdobje V zgodovini slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov je za nami. To, kar je namenil jugoslovanskim narodom okupator, kar so jim namenili izdajalski zavezniki okupatorja, se na zgodilo. Zmagala je pravica, zmagalo je ljudstvo v svoji borbi za svobodo, za načela ljudske demokracije. Na ruševinah izmučene domovine je nastala nova dižava, država jugoslovanskih narodov, zvezna republika ljudskih republik. To je plod krvave in težke borbe, to je sad, vreden težkih žrtev, ki smo jih dali v teku domovinske vojne. Da bo razvoj ljudske zvezne republike In vseh njenih ljudskih republik miren, da se ne bodo ponovile akcije in zločini, kakršne so zagrešili obtoženci, ki sede danes pred nami, naj se izreče nad njimi sodba. Ljudsko sodišče, ki je prav talco rezultat narodno osvobodilne borbe, naj izreče nad." njimi sodbo, ki naj bo svarilo vsem onim, ki bi kakor koli ae kdaj skušali nastopiti proti ljudstvu na njegovi poti v boljšo bodočnost. Naj Bo svarilo zlasti onim, ki izza meja pripravljajo novo vojno, nove pokolje, ki gredo za tem, da bi zrušili plodove narodno osvobodilne borbe. Tak&no sodbo smo dolžni domovini, dolžni smo jo tistim našim to-I varišem, ki so dali za zmago svoja življenja, ki danes niso tu navzoči, ki počivajo po naših pokopališčih, po naših gozdovih, po obronkih in livadah in povsod drugod, kjer so dali življenje iz ljubezni do te domovine v trdni zavesti, da ae bore za pravico, za svobodo. Zaradi tega predlagam kot javni tožilec Ljudske republike Slovenije, da se izreče nad vsemi obtoženci sodba v smislu obtožbe. Sodba je bila razglašena v ne* deljo popoldne ob 16.15. Pred eodno palačo se je okrog zvočnikov zbrala velika množica. V dvorani je zavladala smrtna tišina, ko je vstopi! sodni dvor s predsednikom sob. Baričevičem na čelu, kd je nato razglasil naslednjo SODBO V imenu naroda je sodišče po izvršeni razpravi razsodilo, da so obtoženci krivi in se obsodijo: Peterlin Ernest, Mehle Vinko, Križ Ladislav, Rorman Jože in. dr. Križaj Peter na smrt z obešenjem. Dr. Kosti Janko, dr. Vrčon Branko, dr. Alujevič Branko, Vujoševič Djoko, dr. Jan Branko, Finec Milan, Bajev Jože, Matelič Miroslav, Cerkovnik Franc, Zekar Martin, Kovač Pavle in Por Anton na smrt z ustrelitvijo. Vsi imenovani obtoženci ao obsojeni na trajno izgubo političnih pravic in na zaplembo vse imo-vine. Obsodba se ima izvršiti v gornjem vrstnem redu. Na odvzem svobode e prisilnim delom so obsojeni: Juvan Franc, Tonja Ivan in Klemenčič Alfonz za dobo 20 let, ter na izgubo vseh političnih in državljanskih pravic. Zagoršek Stane za dobo 18 let in na izgubo častnih pravic aa dobo 10 let. Marinčič Ivan, dr. Vojska Karol, Goričan Henrik, Por Jožef, Rupnik BožidaT in Tuma Alfonz v3ak za dobo 15 let ter na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let. Inž. Dimnik Stanko in Savora Jožef vsak za dobo 12 let, na izgu. bo političnih in državljanskih pra-vio za dobo 10 let. Verbič Dušan, inž. Rus Jože in dr. Grapar Stane vsak za dobo 10 let ter na izgubo političnih in državnih pravic za dobo 5 let. Lajovic Milivoj za dobo 8 tet, na zaplembo deleža pri tovarni Lajovic d. z o. z. in podjetju »Volta* d. z o. a ter na odvzem političnih in državljanskih pravic za dobo 6 let in povprečnino v znesku 5.00U din. Vsi našteti obtoženci so doVžnl povrniti nerazdelno »troske kazenf skega postopanja in vsak zase stre« ške izvršitve kazni. Vsem obtožencem se všteje v kazen preiskovalni zapor, ki so ga do-sedaj prestali. Obteženi dr. Kukman Vladimir je bil oproščen. Primorci razpravljajo o ustavi FLRJ V teh dneši po vsej Jugoslaviji ljudstvo živahno razpravlja o nom ustavi Federativne ljudske republike Jugoslavije. S toliko večjim zanimanjem se ljudstvo udeležuje teh diskusij prav zato, ker je osnove novi uštavi postavilo samo za časa borbe. Ustava FLRJ ni program, ampak so pravno izražene pridobitve jugoslovanskih narodov v narodno osvobodilni borbi. V tej borbi pa je sodelovalo tudi ljudstvo Julijska krajine. Zato to ljudstvo smatra za svojo dolžnost in pravico, da tudi ono razpravlja o novi ustavi za katero je skupno z narodi nove Jugoslavija postavljalo temelje, «V osnutku nove ustave vidimo pravo sliko nove družbene in politične stvarnosti ter pravno oblikovanje vseh velikih in pomembnih sprememb, ki »o »e izvršile v življenju jugoslovanskih narodov v času borbe ter pravno oblikovanje pridobitev, ki so jih ti narodi izvo-jevali za ceno lastne krvi. Z ostalimi narodi Jugoslavije je tudi primorsko ljudstvo ustvarjalo osnovno podlago tej ustavi, zato je danes, ko je osnutek ustave dan v diskusijo širokim množicam, navdušeno bolj, kot kdaj koli, za ljudsko republiko Jugoslavijo. Saj vidimo, da bo prav ta ustava čuvar težAo priborjenih pridobitev in zato vidimo le v Jugoslaviji edino pristanišče naše bodoče sreče. To nam dajs novih moči v borbi za priključitev Julijske krajine k Jugo. slavij i». — Tako pišejo v resoluciji poslani ustavodajni skupščini FLRJ ljudski poslanci sežanskega okraja. Podobno pišejo tudi mladinci na-brežinskega okraja. Ko ugotavljajo, kaj vse nudi osnutek nove ustave FLRJ narodom, pravijo,: »Skupno z jugoslovanskimi narodi smo šli v borbo, da smo »e rešili fašističnega jarma. Danes pa nam anglo-ameriaike oblasti nočejo priznati naših upravičenih zahtev, našim oblastnim organom, izvrševalcem ljudskih interesov, ao odvzete izvršne pravice. Naspretno pa v ustavi FLRJ vidim« ■, da je popolnoma izražen« ljudska volja. To dejstvo nam daje novih moči, da zastaviva Mi trmjfi mlade stt« v borbo za dosego našega cilja, priključitev k Federativni ljudski republiki Ju-gosla vijte. Ko so politični delavoi Nobrv-zimskega okraja razpravljali o novi ustavi FLRJ, so ob zaključku razpravljanja napisali resolucijo ustavodajni skupščini FLRJ: «Raz-pravljajoč o osnutku ustave FLRJ smo prišli do zaključka, da je ustava nekaj popolnoma novega v zgodovini jugoslovanskih narodov. Prepričani smo, da lahko služi za vzgled mnogim kulturnim narodom, ki so ae vedno ponašali s svojo starodavno civilizacijo.* Vaščani kraškg vasi Zgonik piše. jo, da se z osnutkom ustave popolnoma strinjajo, ker vidijo, da zagotavlja pravice slehernemu državljanu. »Ustavni predpisi FLRJ ao popolnoma v skladu z interesi našega delovnega ljudstva*, pišejo prebivalci vasi Prečnik. Nabrežini-ske žene pa so v resoluciji med drugim napisale: »Prepričane smo, da bo jugoslovanska ustava vir srečke bodočnosti naših otrok.* To pa ni samo prepričanje nabrežinsklh žena, temveč vseh žena Julijske krajine, ki so pretakale toliko solza v strahu za usodo svojih mož in otrok, ko so jih fašisti preganjan in zapirali. Vse svoje site so ‘vložile « borbo za boljšo bodočnost svojih otrok in. zato danes upravičeno upajo, da bo njihovo trpljenja rodilo sadove, da bodo tudi njihovi otroci uživali pridobitve Narodno osvobodilne borbe enako, kot sinovi vseh jugoslovanskih narodov. Sedma obletnica capkove smrti Praga, 26. — Tanjug — Sedma, obletnica smrti znanega češkega pisatelja Karla Capeka. Radio Praga jo ob tej priliki objavil tole: «Včeraj pred sedmimi leti 25= decembra 1938. je umri znani češkj pisatelj Karel Capek, hrabri borec za demokracijo. To je bila težka lBguba, ki je hudo prizadela čeSkf narod. Cetocelovaški narod in ve* svet ne bo nikdar pozabil Kareto PRIMORSKI DNEVNIK _ j _ 27. decembra 1945. Junaki iz “nam nasprotne skupine,, Dostikrat »mo Se aliiall o »skupina* Osvobodilni fronti nasprot-nih* čeprav teh nikoi: ni bilo. Včerajšnji »Olas naveznikov* poroča o procesu In obsodbi v Ljubljani ptoti krivcem velikih zločinov v članku, pod brez-dvoma dobro preštudiranem naslovom, da bi mogel razbijati enotnost primorskega ljudstva; »Bedemmajst smrtnih, obsodb m 5oš*č«w pro*tiik«», o zaključku »večdnevne razprave proti Si. obtoienoem, ki »o pripadali rtu-tirnim skupinam,, M so politično ali vojaško nasprotovale Osvobodilni fronti. Isto poročilo nato citira posamezne obsodbe zločincev In mod oklepaji navaja z nedvomno letim namenom ter a naslovom «zaoluge» n. pr. dr. Kitotla, ki da «je bil pod »a. zedbo saprt v gestapovsih zaporih», •zasluge* dr. Vrčona, ki da »je bil voditelj nacionalne mladine* (lepa nacionalna mladina, ki ee je * voditeljem vred znašla v »luibi okupatorja) član odbora za osvoboditev Primorske». (Kaj je ta zločinec naredil za osvoboditev Primorska — razen., da jo je med svojim bivanjem do zadnjega dne ve okupacije v Ljubljani ato in stokrat izdal T Kdo ga je kot borca za osvoboditev jvimorake »ploh poznal «11 vsaj q njem kot takem kaj slišal T), Na l*ti način poroča tudi o okupatorjevem Mapcu Djoku Vu. joševiču in drugih- O zločinih pa ni naplsa.no niti besedice! Prepričani »mo, da je bilo poročilo o procesu napisano In objavljeno brez vednosti pristojnih zavezniških forumov in d« bo ZVU kriv-co aa objavo tega članka klicala na odgovor. Piscem In nekaterim drugim pa naj velja naslednje, — da razširijo •voj« obzorje, 4* ga do danes »e niso hoteli ali mogli; Nasprotne skupine OF, — to je slovenskemu, jugoslovanskim narodom, ni bilo. Nasprotniki OF so bila samo fašistični okupatorji in njihovi hlapci, ustaši, četniki, belogardisti, domobranci in podobna svojat, Id so se borili proti Jugoslovanski Armadi, — torej proti skupni zavezniški stvari, Zato tudi tukaj v Trstu ni »junakov is nam nasprotne skupine* temveč »o zločinci, katerega bomo vsakega posebej imenovali in opisali njegove »zasluge* pod zgornjim naslovom na tem mestu. Prepričani smo, da potem n« bo več takih pisarij, saj bo tudi zadnji če«! legionarski satnik Kovačič Toko kot vsi drugi obupanci, nekdaj vsmnogoOniki, je tudi legionarski satnik, pa naše kapetan Kovačič končno tudi prispel v Trst. N* sider taka, kot si je morda svoj-tas v svoji bolni domišljiji pred. stapljal, temveč skrivaj, pragamjan od roke pravic«, fot sega daleč, kot doMnoo. Ni dolgo tega, komaj dve ati tri leta, ko je legionarski satnik Kovačič s svojo zloglasno legijo strahoval me vasi med Koprivnioo in Kriisvoi na Brvalkem. Pravcati pata med rasbojniki, ki so se isu-ri/i v klanju mirnega, nedolžnega prebivalstva, kot so sorta trdili, u Ukrajini. Tudi takrat je njih vodit na krvavem polu po ruski zemlji sam Kovačič, ki je mogpi tn. moral vedeti, kako so se njegovi legionarji, prodane duš«, odlikovali v klanju otrok, posiljevanju lena, ropa. nju in požigu, Z vsem tem so se po-HOŠaU H »slavni* klavci, ko so na daljevali svoj posel v domovini. Menda ne bo nihče, ki jih je kdaj postajal, mogel pozabiti, kako so se hvalili, da so spričo matere, hi j« modlda, v neki ukrajinski uaei po vreti delali eilo nedoraslemu dekletu, te otroku, kako so zverinsko mučili odrasle samo »ato, ker so preveč ljubili svojo zemljo. Svoje taborišče »o si tedaj legionarji postavili v Oarevdarju, lepi vasi na obronkih gozdov, med Koprivnioo in Križevci, na meji valovitega hrvatkega Pripor ja in ravne plodne Podravine. Od tu »o delali svoje pohode In hajke, od tu so napadali mimo prebivalstvo, hi je na vsakem koraku podpiralo narodno osvobodilno gibanje in ee ni strašilo prav nobenih šrtev. Krivo bi imenovati Kovačičevo legijo - vojsko, K (lini naslov, ki M delal čast tej legiji, je razuzdana, večno pijana dihni. Bre» discipline brez morale, vsi edini samo v tem da rasbrsdano Uve na tuj račun, strahujejo prebivalstvo tm koljejo vse, kar Je bilo v tvesti e narodno osvobodilnim bojem. Menda prosluH komandant zloglasne legije Kovačič le ni pozabil med tolikimi drugimi tudi onega starešine is Jtečioe, ponosnega Srba kt so ga njegovi legionarji zverin-Sko mučili vso dolgo noč, na koncu zaklali in ga pokopali nekje za plotom, Kenda satnik Kovačič le ni pozabil, kako je odbil s smehljajem na ustih proinjo Srba Gaja Vujasinoviča, sorodnika ubitega stare Ho*, da doueM ekshumaotjo in pokop StarcHne na pokopališču. Res je, da dajo Vu jasi no vič danes ne more več pričati, ker so za vedno obnemela njegova usta. Tako, kot nešteti drugi, je tudi tm padel v junaški borbi »a osvoboditev Koprivnice. A nič »ato! Dosti, le preveč je še šivih prič, hi »e spominjajo tega morilskega divjanja Kovačiča in njegove legije. Be spominja satnik Kovačič na onega partizana, hi je »grešil pot *» pnspel nekega drst na svojo veliko nesreča med to drhal, poln mladosti in veselja t Takrat so ga legionar Skl rabtji »grabili, odpeljali v neko hišo na samoti, na kraju rasi ter ga szasHlevak*. Vedeli so vsi le predobro, kakšno je bilo to »zasli-ševanje*. Skozi gluho noč so se to večer in pozno v noč razlegali obupni kriki, spočetka glasni, pozneje vedno bolj tihi, tako, da so se vsi mirni vaščani Je bolj stiskali t hote, drveneH od groze in krčevito stiskali pesti od onemogle jeze m obupa. In drugi dani Ta lepi, plavolasi, visoki mladenič — menda je bil Itudent — ni bil nič več podoben samemu sebi. Le kaj so napravili » njimi Vodili so ga, bolje rečeno, vlekli, vsega krvavega »kom vas, suvali, bo je omahoval, s kopiti od pušk tor f/a peljali nekam, proti gozdu. Vsi, hi so ga tedaj videli in s soZ*ami v očeh nemo pozdravljali, so pač vedeli, da je to njegova zadnja pot. Jn koliko je bilo takih nesrečnelevl Na kraju vasi je speljana železniška proga Zagreb-Koprivnica, ki *o Jo »tratili Kovačič im njegova zloglasna legija. Napadi na to vatno progo, ki vodi na Madžarsko, »o postali tako' pogosti, da so legionarji is »varnostnih razlogov» »očeh sekati mladi gozd, ponos In bogastvo tega kraja, ki se ja bohotno širil prav do proge. In čudno, iz nekdanjih pohajkovalcev so »e legionarji kar čez noč prelevili v k ki čebele marljive gozdne delavce. Ljudem to spočetka kar ni šlo v glavo, Pa so tudi to igre kmalu spregledali. Drva so bila takrat le močno v čislih, in poprašovanje po njih veliko. Legionarji so izrabili «konjunkturo*, opustili hajko in službo in čez noč postali trgovci z drvmi. In ta trgovina je ovetela in j« bila u nosna. Zastonj prevos, po potrebi tudi d«' H puntarski kmetje! Neko korist vendar morajo imeti od njih. In tako sta dolgo časa žalostno peli žaga in sekira v teh gozdovih, dokler ni tu ostala golota. Kam je šel vee izkupiček od te trgovine ni težko uganiti m dobro poučeni ljudje so prepričani, da je levji del tega dobil sam Kovačič. In kapetan Kovačič, mar je že pozabil, kako si je nadel titovko, hodil na hajke, mamil in ubijal s svojimi pa j dali idealne borce za »Sr vezniiko stvor in vee one, ki so to borbo podpirali. Mar je že pozabil kako se je na vsa usta bahal, koliko ujetih boroev je vsakokrat pobil Mar je I« pozabil, kako »e je navduševal za ustaitvo, »a hitlerjevsko Nemčijo, za naciste im faJiste kako je propagiral s puškinim kopitom naoijoHstiine ideje med kmečkimi, neukimi ljudmi, ki »o bik po svojem bistvu tako zelo drugačni od Kovačiča, ker so kot pošteni Hrvatje in Srbi, kot preprosti kmetje, sovražili vse, kar je tako *radodarno» delil po hrvaških in srbskih vaseh »novi red*. Da, v očsh togo imenitnega gospoda »dimka so bili vsi H polteni kmetje puntarji in brezpravna raja, prav gotovo pa ne krvniki narod, hi »o ga po »visokih* teorijah prof. Danijela Crljtma hrvaškega Friteohz-ja predstavili ati edino narodni izbranci, ustaši. Izgleda, da je sedaj vse to že leč za njim in da se danes gotovo nerad spominja svojih junaških del, le manj pa seveda o njih govori; Danes je namreč satnik Kova- rr Ti Kaj je „6uardii civca" prav močno mudilo odvreči čimprej rez sebe legionarsko, nemlko um-formo, k» ga je gotovo zadnje čase močno težila, tako kot odlikovanja tin še bolj vest, oko je ni dooeia !»■ gubil pri vseh zločinskih delih, hi jih je z njegovo vednostjo, po njegovih navodilih in nalogu izvrševala njegova legija J, In sedaj se sprehaja v oivihi. Morda se je jel celo sramovati svojega poltenega hrvaškega imena in s« je kar sam prekrstil! In tako s* sprehaja, pokonci glavo, po Trstu, sredi italijanskega in slovenskega ljudstva, za katero ni imel nikdar lepe besede, ker j« kot usta! in nacifašist ni mogel in tli maral imeti. In čudno je, kako se kdaj s človekom poigra usoda. Ravno v tej sredi sedaj išče za sebe rešitve, zatočišča. Legionarskemu satniku Kovačiču, ki se sedaj — kak stotine drugih — šopiri po Trstu brezskrbno in v blagostanju bodi povedano, morda pa to ne bi bilo niti treba, ker bo tudi sam raeumel; So stvari, ki se ne pozabljajo, čeprav z* dostikrat odpuščajo. In gredo ie roda v rod! Odpulčanja *n pozabljanja pa ne more biti, kjer gre za »ločine.' Ali satnik Kovačič še ni »Mal, oko je, ali je potem ie pozabit na one ChurohMovs besede; JSna izmed prvih nateg te krvave vojne je tudi oavetifi »e pravično za v«o barbarska zločinstvaf In »ločin bi bil proti vsemu poltenemu jugoslovanskemu narodu, zločin proti stvari vorvesmikev, da bi se če* preteklost legionarskega satnika Kovačiča in njegovih banditov ne-pravil-kril. Zato smo prepričani, da »i več daleč dan pravične sodbe, eič tudi po zunanjosti čisto drug Prihodnost vseh tek uločinaev, me-človek. Nič več ga ne »krasi* uni- Hh in velikih, pa je slej ko prej: lovna silo. Saj čemu Hve tod oko- forma z ustalkimi in nemškimi od«-1 v ngpovratl Ljudstvo zahteva razpustitev civilne policije Zločin, ki ga je izvršil pri Sv. Jakobu v Trstu start fašist Blloalavo, aedad član oivilm« policije, Je povzročil val ogorčenja primorskega italijanskega in slovenskega ljudstva. Vaščani in meščani pošiljajo anglo-anveriški vojaški upravi vsak dan v znak prot »st* nešteto resolucij, v katerih zahtevajo lazpueti-tev civilne policij« In vzpostavitev pred meseci razpuščene Narodne zaščite, resničnega, čuvarja reda in zakonitosti, ki je bil« ustanovljena še aa časa borbe proti okupatorju. Nadalje zahtevajo tudi ponovno vzpostavitev ljudskih sodišč, ki bi odi no pravično kaznovale fašiste, vzpostavitev ljudske oblasti, temeljnega činitelje demokratičnega razvoja in pravičnega ukrepanja. Mladinci Fogliana zahtevajo razpustitev policij« in pišejo, da »so s« vanjo vrinili faHsftični «lem«»M — vaši 4« »»ali sovrai-liki — za odstranitev katerih so zavezniške sile stopile v boj*. Triiškl delavci pravijo v svoji resoluciji: »Civilno policijo tvorijo nečastni element i, Namesto, da bi vzdrževali javni red, izzivajo ljudstvo z orožjem. Zahtevamo ponovno vzpostavitev Narodne zaščite, kate ri edini popolnoma zaupamo'. Mladina Camsegliena pa piše, da »edino ljudska oblast, ljudska sodi-Ha in Narodna zaščita lahko zagotovijo javni red (n zalčitijo skupno priborjene demokratične pravice*. Poslanci sežanske okrajne skupščin« pošiljajo anglo-ameriškl voja škl uprav! s svojega drugega zasedanja protestno resolucijo, v kate ri zahtevajo razpustitev clvlllne policij« in vzpostavitev Narodne zaščite, ljudskih sodišč In ljudske oblasti ter med drugim pravijo; »Civilna policija je postala zatočišč« ljudi dvomljive preteklosti iz ve« h delov Italije, Ni pa, kot je bilo prvotno zagotovljeno, varnostni or- gan sestavljen is poltenih ljudi Julijske krajine. Nemoteno se vršijo množične tatvine in uboji, oni pa nadaljujejo v novih uniformah svoje fašistično delovanje*, Z masovnega sestanka pošiljajo mladinci Parižane anglo-amerlški vojaški upravi tole resolucijo: »Ob razpustu Narodne zaščite ste dejali da ona ni potrebna, ker je vojaška policija dovolj močna »a osdrlsva-»je javnega reda. Ustanovili ste policijo, ki ne odgovarja potrebam. V»rok vsemu temu je ukinitev ljudske oblasti In Narodne zalčtte. Njihova ponovna vzpostavitev pa je tudi edina rešitev*. Prebivalstvo Tršiča zahteva v svoji protestni resoluciji, naslovljeni anglo-ameriiki vojaški upravi, razpustitev orvilBe policije i« pravi da j« postala zatočišče neepurirsnlh fatletov. Zahteva ponovno vzpostavitev v čaau borb« ustanovljen« Narodne 'zaščite, »Zahtevamo razpust civilne policije in »»postavitev Narodne zaščite. Civilna policija Je izgubita ves ugled pri delovnih množicah* piše delovno mladina tržižkeg* okraj«. Mnogo In mnogo je takih protestnih resolucij. Ljudstvo Gabrovk«, šen« Seeljana, Samotorca k> Ronk, antifašisti te Seleša, Panza-ne. Sv, Pola, Vlllaira«pe, Trnovca ln Gaasogliana, mladina Turjaka Dobble, Fogllana, Arlea, Begi lana prosvetna društva Nabrežine in Gabrovke, člani slovansko italijanske antifašistične unije tržižkih tovarn CRDA in tržižki odbor «Unlta operila*, se zgražajo nad ogabnim delovanjem civilne policije. Poudarjajo, da anglo-amerižka vojaška uprava lahko pravično deluje ln doseže »voj pravi cilj, le če a« nasloni na ljudsko oblast — resničnega tolmača stremljenj italijanskih ta slovenskih množič našega ozemlja. SIAU o poboju pri Sv. Jakobu D«iovno ljudstvo smatra civilno policijo sa sovratnika Glede na »ločin, ki ga je v nedeljo 1«. t. m. izvršil neki agent nove policije v gostilni »Al mondo nuovo* pri Sv. Jakobu, Je predstavnik Izvršnega odbora SIAU za Julijsko krajino dal nekatere lajave o ustanovitvi nove policije. Pri tem a« j« oziral na govor, ki ga je 13. oktobra imel general Sir John Harding, poveljnik XIII korpusa. Opazili »mo, da »e kljub kriteriju, ki ao ga oblasti objavile, novačenje ni vršilo po resnično protifašističnih merilih. Videli amo tudi, da so v policijo sprejeli ljudi, ki so še bili nekdaj v službi fašistične kvestur«, X. Mas, v fašistični stranki, v Geurdi« oivica, Itd., kakor tudi ljudi, ki so zbežali is cone B, kjer so verjetno imeli i« neporavnane račune a ljudskimi sodišči, belogardist« in domobrsno«, ki ao našli zatočišče v Trstu, Bazni dogodki opravičujejo ljudske dvome napnem novi policiji in to tembolj, ker »mo često občutili sovražno raapoloionje t« policije naprsni vsemu, kar j« resnično demokratskega, Nedeljski dogodek Je končno pokazal, da ta policija ne brani ljudstva, še manj Javni red, anvpak ustvarja nerede in žrtve med antifašisti. L da se takoj razpusti policija, ki jo tvorijo po večini ljudje, ki ao spadali k fašistični organizaciji; 2. da »e znova tabnovl Narodna zaščita, ki edlnale more ščititi ljudske interes« in skrbeti aa varnost; 3. zločin eo ls policije, ki Je povzročil dve človeški žrtvi, naj a« takoj postavi pred sodišč«, Javno ■odi in obsodi na zasluženo kazen; i, vsi člani kakršne koli fašistične organizacije, ki aodaj pripadajo policiji Julijske krajin«, naj pridejo pred sodišče, ki bo pretakavalo njihov« zločine ta jih obsodilo na zasluženo kazen; B. kot posledica tega naj »e zopet vepostavijo ljudska sodišča, Id »o edina v stanu provično aodltl failttlčne zločince. Kdaj bi konec zapostavljanji Slovencev Goriihi odvetnik Dr. Peter Medvešček je vlolil dna 17. t. m. Državnemu pravdništvu v Gorici prvo Slovensko sodno vlogo na Primor-»km. Js to tožba za razžalitev časti Jožefe Kamenidek in njenega soproga Petra Makaroviča te Gorenje u»M 8», pri Kanalu (ob Sodi), proti MUki KemenSčak, por, Vidio, Dr. Medvešček je vloiil tožbe v slovenščini, ker je slovenščina po vseh uradih via faoti postala enakopravna. — Vendar je Državni pravdnik ni hotel sprejeti, Zavrnil jo js s sledečo motivacijo; G. Dr, P. Medveščku, Gorica. — Vračam vam ta akt, ker po vladajočih zakonih ni dopustno sprejemanje aktov v drugem jeziku razen italijanskem, (Art, I, RDM. U,10.im, N. 17961, — Gorica, 19. J*. ’i5. — Ta pristavek js napisan z oelto, — Ta pristavek je napisan » roko in v italijanščini, Prcdstavke odvetnika, da je v?zidar nova zavezniška praksa ta zakonski dekret že zdavnaj povsod razveljavila, »iv> pomagale. Šovinizem (» zapostavljanje sto>>»ns(H-m so v tej coni ie v polnt-m ovetu- ja predstavnik Izvršnega BIAU-ja sa Julijsko krajino »mstrel za potrebno odločno protestirati proti takemu početju policije ln njenih članov ter j« hkrati zahteval: Notic« Mladinski odsek prosvetnega društva »Ivan Oajnkar* vabi vse člane ln član to«, da a« 37. t, m. ob 7 uri »večer prav gotovo ta polnoštevilno udeleže »ostanka v gostilni »Jadran*, via dellTnduatrlo, 1«. kjer bomo volili novo načelstvo in ■klepali o važnih aadevah odseko-vega delovanja. — Načelstvo, Doktorat Najtakrensjle čestitamo tovarišici Cleire V*ch*r-Kov«člčtvl, ki J« prod kratkim doktorirala v Rimu » odličnim uspehom. Učitelji«« v Tolminu Začasne prijave aa vpis na učiteljišče v Tolminu »prejemajo pri Prosvetni komisiji PNOO v Trstu, ulloa Carducci 8, II., pr! Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini, pri Prosvetni komisiji NOO aa Goričko okrožje v Gorici ter pri ravnateljstvu gimnazije v Tolminu, V prvi letnik se »prejemajo kot redni učunci dijaki in dijakinje iz vsega Slovenskega Primorja, ki *o dovršili nižje srednje ali njej ustrezajoče šole oziroma tedaj in ntso prekoračili 17. teta starosti. Razen rednih letnikov učiteljišča »e bodo osnovali učiteljski tečaji; vanje se sprejemajo dosedanji pomožni učitelji in učitejjtoe, ki zaradi mladosti niso bili sprejeti v službo; uči tc 1 i*on iki-per t izan i, ki ao za časa borbe izgubili eno ali več lolekih let; gimnazijel-parti-zani, ki »e želijo posvetiti učiteljskemu poklicu. Pomožni učitelji ta učiteljice, ki žs vršijo služb^ lahko opravljajo tudi privatne Isplte. Za vple je izpolniti prijavo, ki jo dobite pri gori navedenih uradih. Prijav« je oddati čimprej. Proslava prvaga dacjaga Boilca v miru Boiinlca, ki jo J« pripravil MOB za Trst preko odseka za sociaino-akrbetvo, se je začela a razdeljevanjem darov sirotam partizanov ta političnih pregonjeacev. Gledališka dvorana hiše pristaniških delavcev je bila nabito polna. Proslavo je otvoril dr. .Pogajat s kratkim nagovorom na sirote ta žen« naših padlih junakov. Nato so nastopili malčki s pestrim sporedom. Med Bjtau «• J« zlasti izkazal psrtizanček D1 Aleš-aandro Feeruooio, ki nosi odlikovanj« za hrabrost. Po predstavi »o malčkom raadehli darova oblačila, slaščic«, sadj«. mleko, sladkor Itd. Popoldne »o v vseh kulturnih krožkih organiziran zabava na kateri n ao delili otrokom darove. Tudi v krožku Rtaaldi je razdeljevanju darov prisostvoval tov. dr. Popasel, ki je v svojem nagovoru poudaril, da ao največ prispevali prav delavci, ki jih j« vojna najbolj prizadela. Zelo dobro je tudi uspelo razdeljevanjs darov v krožkih »Tomasi*, Škamperle in drugih pred m »etn ih krožkih. Enotni sindikati so obdarovali približno 10.000 otrok ta tako razdrt« 1 največje število darov. Koordinacijski odbor »o najtopleje zahvaljuje tistim, ki »o pripomogli, da je ta akcija tako dobno uspete. Septembra IMS. j« četa »Guardte oiviche», ki j« stražila Tržič in železniško progo Tršič-Gorioa, prešla v sestav Schutzpoliaei oddelkov ta za nastanita, v Trstu. Zasedla je štiri sektorje, »a katere so razdelili Trst. Njene naloge »o bile: nočne (patrulje, straža telefonskih ta telegrafskih zvez, ki »o bile važne za Nemce tpoeehno v mestnem predelu (Gretta), ter preganjanje antifašistov. Ob priliki mestnih bolkad »o pripadniki »Guardie olviche* gonili antifašiste v kasarne in jih tam r neprestanim zasliševanjem mučili. lokali »o pri njih orožje ta pregledovali dokumente. CTanom ,;Guardie civiche* so pri teh blokadah pomagali oddelki X MAS «ci-clamtai* (metropolitanska policija) ta nemški policisti. Najbolj »urovl in fašistično razpoloženi pa so vedno bili pripadniki sGuardie oi-viohe* v sestavu Schutzpollzei, pod poveljstvom oficirja »Guardie civi-che* poročnika Lantieri, Poročnik Lanueri je bil tisti, ki j« pri Bo-kketu aretiral oae tovariš« antifašista ki so zažgali garažo v ulici Maasimo d’A*eglio. sGuordta oivtoa* je vedno napadala partizane tudi v bližnji mestni okolici. Pripadniki so s« hvalili, da »o pobili mnogo partizanov, Dejansko ao polovili precej revnih poštenih kmetov ali mirnih okoliških prebivalcev in jih predali Nemcem kot ujete partizan«, Brj blokiranju posameznih hiš ali skupin v mestu »o pripadnikom tGuardie civich«* pomagali VSI M-grinzeni elementi njenih ostalih čet. Deosmfcta UM4 j« »Guardia civkvu blokirala Sv. Jakob, Natančno j« preiskala vse hiše. Trudila s« je na vse mogoč« načine, da bi našla skrite partizana orožje, ali tiste pošten« meščane, ki »e niso odzvali pozivu v nemško vojsko. Tedaj jo mnogo ljudi aretirala. Četi »Guardie oivich«), ki »ta bili » ta uro v okoliških utrjenih postojankah, »ta se neprestano borili a partizanskimi oddelki. Posadki v Devinu »o vsako noč pošiljali pomoč. Ogorčene borbe s partizani so vodili tudi na odseku Opčin, na Mont« d’Oro (Savlje) in v vzhodnem delu tržaške utrjen« okolica Toda kljub vahajnemu prizadevanju JtGuardie olviche* so partizani zrušili most prt Devinu, Pri tej akciji »o imeli nekaj ranjenih, kar je jase« dokaz, da je Fagnini uporabljal svojo gardo v korist nemških okupatorjev. Septembra 1944, leta je poveljstvo »Guardie olviche* odpokličeta s frontnega odseka še dve Četi. Pod poveljstvom nekega poročnika nato kapetana Piemont«, jih je nemudoma dodelilo formacijam «f1ak» ~ protiavionsko nemško topništvo. Po roku vežbanja pri topniških delih v kasarni »Ettore Muti* je poveljstvo »Guardie civi-che» odposlalo četi h tržaškim okoliškim protiavionsklm baterijam, S tem je nadomestilo nemške topničarje- kt so odšli na fronto. Tako organizirane baterije so vodile borbo proti letečim ameri-kanskim trdnjavam, ki »o prihajale bombardirat tržaške objekte. Streljali so »ta vsak zavezniški ovion. ki j« preletaval oono, V teh borbah so sestrelili več zavezniških Orionov, kar gotovo ne spoda več v obrambo meščanov pred tatov* — kot je dejal Pagnini — temveč v aktivno borbo proti skupnim zavezniškim »Ham. Zasedanje sežanske okrajne skupščine 33. t. m. Je bilo v Sežani U. zasedanj« Okrajne narodno-osvobo-dilne skupščine za Sežanski okraj. Skupščina je razrešila prejSnjl odbor, mu izrekla pohvalo m izvolila novi, ki ga po večini tvorijo bivši borci. Zasedanje je otvoril predsednik ok. INOO tov. Ivan Pij«, ki je pozdravil prisotne odpoela«ce ta predstavnik* OINOO. Nato so si odposlanci izvolili delovno predsedstvo, verifikacijsko komisijo in zapisnikarje. Tov. Grmek, tajnik OINOO aa Tržaško okrožje, je nato v svojem govoru orisal sedanji politični položaj dom* in v »vetu. Dejal je. da so n. zasedanje skupščine vrši v docela drugačnih razmeri ah, kot prvo. Ko ee js skupščina prvič acetata, amo uživali svobodo ta vse pridobitve dolgotrajne borbe, ker je takrat Se bita tukaj Jugoslovanska armada. Nadalje je poudaril potrebo po Italijejnsko-slovenski enotnosti ln bratstvu, W P* ne sme biti le obrabljena fraza, temveč gonilna sila vsega našega delovanja. Pri tem je omenil podporo, ki #0 jo nudile italijanske delovne mase v zadnjem štrajku u tlako, vno svobodo ta proti začasni uki. nitvi «Pri morskega dnevnika*. Končal j« svoj govor s priporočilom, naj »kupščln* izbere nov odbor, ki bo požrtvovalno vršil svojo dolžnost v še mnogo težjih razmerah, kot do sedaj. Za njtan j« na kratko »pregovoril tov. Mercina Higin iz tržaškega OINOO. Dejal je, da je prajinll od- bor zrastel iz narodno osvobodilne , dobitev narodno osvobodilne borbe borbe ter da je vztrajno in d o,ile- do priključitve k FLRI, Skupšči-dno branil vse ljudske pridobitve, j na mu je za to nalogo dala polno- Borba, ki jo je vodil za ljudske pravice, Je lahko v ponos vsem prebivalcem Sežanskega okraja. Ta borba pa j« žela take uspehe le zato, kor jo je podprlo vss prebi-vsJetvo. Le-tomu »e mora Okrajna skupščina zahvaliti za vse uspehe. Novega odbora ne volibo, »ato ker M mu mogli očitati, da ni bil upravno ali politično kos svojim nalogam ali pa da ni užival zaupanj«, temveč zato, ker se nekateri odborniki zaradi privatnih vzrokov ne morejo zadostno posvetiti svojim nalogam in »o prosili za razrešni-co. Tudi novi odbor bo moral zavzeti brezkompromisno stališče, ker se ne moremo odreči svojim pravičnim zahtevam. Za njim je podal svoje poročilo tajnik okrajnega INOO ta refere«. ti raze,ih odsekov. Iz vseh njihovih poročil ae jasno izreža uspešno de. lo odbora ta velike teikoče, na katere je vedno naletel pri zaveznikih, Zelo nazorno j® tudi prikazana borba, ki jo je odbor stalno vodil v obrambo ljudskih pravic. Sledita je zelo živahna diskusija, v katero so posegali odposlanci iz vseh krajev, Nato so Izvolili nov odbor. Za predsednika je bil izbran tov. Pupis Miro iz Tomaja, za pod. predsednika tov. Pipan Anton i* Tomaja: »a tajnika pa Trampuž Zdravko iz Sežane. Novi odbor je nato »klonil, da bo nadaljeval brez. kompromisno borbo, dokler ne bomo dosegli vseh pravic ln vseh pri- Bivši interniranci e Franclji so zborovali V nedeljo 23. decembra so se v dvorani hotela pred postojnsko Jamo »brali fantje ta možje 1» I»tr«, Slovenskega Primorja ta Jtadra, Ul so se nedavno vrnili ta Franclje. Našemu ljudstvu ao njihove težav* ta trplenj* od leta 1843., ko »c bili od fašističnih oblasti niobtUairaml in poalu.nl v pesebn« delavske bataljone, pa do povratka v domovino, dobro »nee« 1» pripovedovanj« to verllev somih, p* tudi i* člankov njihovi usodi, ki so bili objavljeni v našem Matu. Zato ni čudno, da J« postojnsko ljudstvo zborovalce pri-srčno sprejelo, Z »»»taverni ln pojoč narodne ta borbene peemi so »e ljuaje StMfOlt prti ho**l»m. Zborovanje Jo s pozdravnim govorom otvoril predsednik Mestnega NOO m Postojno tov. Garzoroli Elo, aa njim pa je govoril tajnik Izvršne** odbor* internirancev, ki je nasorno orisal njihovo življenj« v rsenlh taboriščih ter poda! pregled njihovega političnega dela ta materialne pomoči, ki so jo v okvi-ru svoje narodno osvobodita« org*-nkzaoij« nudili svojim tovarišem v domovini. Svoj govor j« zaključil s besedami: «Od Jadrana ta Soče do Donave, od Triglava pa do makedonskih plenta mora ostati velik* domovina, dežela svobod noga sonca, ta ml Primorci slovenske ta Italijanske narodnosti hočemo biti svobodni sinovi pod tem svobodnim Zatirajmo borovega prelca soncem. Noj živi velik« federativna Jugoslavija! Govoru tov, Slavca eo ešedlH še pozdravni nagovori predstavnikov ljudske oblasti, Tov. Babič Branko je govoril v imenu PNOO-je z* Slo-vonsko Primorje ln Tret, tov. major Cmug-elj France-Zorko v ime-Jugoslovaneke vojne uprava tov. Permon v tmenu Mestnega NOO aa Reko, lov. dr. Rutar v 1-menu Mestnega NOO »a Gorico ta tov. Gustinčič v imenu MOS-a Trst. Po končanih govorih so tar term Iranci poklonili Jugoslovanske »astave, ki eo jih prinesli s seboj la Franclje odborom ljudske oblasti Trsta, Gorice, AJdmrirtrve. ■Prmtojne, Ilirske Bistrice, Pulj* ter Zadra. Izvršnemu odboru SIAU za J, K. «0 poklonili »liki tov. maršala Tita ta genenallalm* Stalina, PNOO-ju p« so poklonih 380.000 francoskih frankov aa spomenik bazoviških žrtev' ln v druge dobrodelne namene Z zborovanja ao poslali resolucij« maršalu Titu, Jugoslovanski vojni upravi ter anglo-amerlški vojaški upravi, To zborovanj* bi ae moralo že prod časom vršiti v Trotu, p* ga anglo-ameriške vojaške oblasti niso dovolile. Zato ao interniranci v svoji resoluciji proti tej prepovedi ostro protestirali. Po zaključenem zborovanju se je po postojnskih ulicah razvila veličastna povorka. Interniranci is Francije eo a tem zborovanjem ponovno potrditi, d* so ostali zvesti sinovi svojega narod* ta dosledni v borbi za njegove pravice. Naši dragoceni borovi nasadi »o zaradi vojnih dogodkov ie v precejeni meri usideni. To unšoevonj« »e i« veduto nadaljuje, čeprav so se razmere ie doloma ustalil«. Poleg tega pa praši tem borovim nasadom druga, mogoče še večja nevarnost od gosenic borovega prošoa. Gnezdo teh goeenio so ee letos pojavila v izredno velikih množinah, ker v zadnjih dveh letih ni nihče prav nič podvozi za njihovo zatiranje tako, da imam* v nekaterih predetih ie velik odstotek bo-rot/oev, ki »o že popolnoma usahli. Za <5*ro bolj učinkovito zatiranj* gosenic borovega prelca dajemo sledeča navodila: 1.) Nabiranje in uničevanje goee-ničnih gnecsd »e mora začeti v m*-seou decembru *n mora MN končano najkasneje do kanca meeeoa februarja prihodnjega teta. Pred ta dobo ta po njej pobiranje ni dovolj udtaknvžto, ker ep tedaj gosenice zaradi i» neustaljenega mraza niso *• vse zatekle v stroja gnezda. I.) Nabiranje gn*od borovega prešo« se vrši tako, da se odrežejo vse vejta*, kjer to gnezda. »j Nabrana gnezda »e marajo zložiti na kup ta sežgati. Pri tem je strogo paziti, da ne prid* da gozdnega požara. Lahko t* tudi parijo z vražo vodo, ali pa zakopljejo globoko v zemljo. j.) Gosenžoe so pafcržta e pekočimi dlakam*, M »slo rade odpadejo. Veter jih prenaša tako, da pridejo v dotika • nabiraičsvimi rokami, obrazom ta vratom, kjer povzročajo neprijetne bolečine, ki »o ie večje, kadar dospejo v odi ati v želodea. S.) Bato morajo nobiralot tm«N predvsem zavarovane oči. Ne •mejo udiNaoati prahu, ta prihaja ta gnezd; rok« naj imajo namazane » vazelinom ah s kako drugo oljnato tekočino. Oj V primem, da ptede kžjuh temu do opekline, treba boted* mosta umiti • toplim mlekom ek pa z vodno raztopino amoniaka. Narodno osvobodilni odbori »o dolini proko evojlh organov voditi nadeor tako, da »e mrčes v oetotl In v odrejenem roku dejansko u-nlčt, A ko poedini lastniki borovih nasadov to n« bi storili do kraja meseca februarja 1948. leta, je oblast dolina delo opraviti na stroske lustnika borovega nasada. Ba zatiranj« gosenic skupnih borovih nasadov, katerih uprava ne »nvor* dovolj denarnih sredstev, naj »e organizirajo posebne prostovoljne mladinske delovne čete, ki naj delo izvršujejo pod nadzorstvom »»rokovnik, organov osvobodilnih odborov. RADIO ČETRTEK, 27. 12. 1846 7. glasba s« dobre Jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.BB pestra jutranja glasba; Ul. prenos is Vidma; 13. lahka glasba *a godala; 13.3* plošče; 13.SB predavanj« In poročila v slovenščini; 18.1S reproducirana glasba; 13.30 gloeba po željah; 14. adpavnlžka rubrika 14.15 pregled vesti; 16 obvestila svojcem; 14.30 pitoni orkester; 19. klavirske improvizacij« (slov.); 19.15 slovenščin« sa Slovenoe; 19.30 operna glaaha; 30. poročila v slovenščini; 30.30 tržaški kvartet; 3105 komedijo, vmes lahka glasbe; 31.10 zadnje vesti v alovonščinl; 33.20 nočno zabavišče. PETEK 38. 13. 19*5 7. glasba sa dobro jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 756 pestra jutranja glasb«; 11. prenos i» Vidma; 13. orkester pod vodstvom Beppe Molet!*; 12.28 pertr* glasb« 18,45 poročil* v slovenččlnl; 18.15 reproducirana gloeb«; 18.80 terme, nični orketaer; 14. raznolikosti; 14.15 pregled ves« In plošče: 17. prenos la Vidma; 18.50 trio nsuša-vlola-harfa; 19A0 angležk* lekolja; 19.50 .pestro glasba; 30. poročil* v slovenščini; 30.30 šentjakobski pevski »bor (stav.); 21. lahka glasba; 31.10 glasba do včeraj prepoved*, na; 22. pložče; 23.18 komedija; 28.10 zadnja poročila v stevanMtel: 23.30 nočno ssbaulšSs. moeje. Novi podpredsednik ju nato prebral dve resoluciji, naslovljeni na ustavodajno skupfičino in na PNOO, in protestno pismo polkovniku Bowi.uinnu, v katerem zahtevajo razpustitev oivilnc policije ter popolno svobodo tiska. Navzoči odposlanci so resolucije navduč;r.o »prejeli, Zasedanj« *e je zaključke s petjem himne: «Hej Slovani*. Šport Nogometna tekma Prosveta Opčine * Dreher 4-0 «Prosveta* j* dobila tekmo brez vsako teikočo. Pomagala pa ji je tudi odsotnost nekaterih elementov «Drcherja», ki je nastopil s 10 igralci. Zaradi slabega vremena je bilo malo publike. Igrišče slabo. Takoj po začetku l«vo krilo «Prosv*te» Rud«« zabije prvi gol. Napadalci »Prosvete* doeeSsejo drugi gol z Vatto. Tik prad odmorom Loren-sutti poviš«, rezultat « nctoranljtvlm strelom. Prvj polčas se aavrfcl s ie-sultatom 3-0 a« *Proswto». V drugam polčasu »Dreher* poboljša igro; *Pro»wt*» je zadovoljna z rezultatom tn o« vztraja s napadi »Dreher* napada, * ne pride do zaključka, ker je obramb* »Prosvete* nepremagljiva. »Prosveta* zabij« ie en gol s Lorenzuttljem in « tem ae zaključi tekma. Igra disciplinirano, čeprav na težkem terenu. Od »Dreherj*» m se odlikovali lev* v««* ta desni branilec. Od »Prosvete* najboljši Milkovič, Sosič to Carraro. «Brosveta» je nastopila s sledečimi igralci: Sosič-Carraro to Mil-kovlčTvartč-OoooKna to Candice-Sberndnl - Vatta - Loreneutti - Stor-lavaj to Rudcs. * * * športniki! Poročajte sa našo športno rubriko o tekmah in o vašem Športnem udejstvovanju. Dobra srca V počastitev opomina tov. Kralj Angela ls Trebč, darujejo sorodniki 200 lir «z« našega dijaka*, Tovarišica Fi&oan« Stana j« darovala »voj honorar is otroške kolonij* 2.500 Ur «Za našega dijaka*. V počastitev spomina pokojnega Andreja Cok* daruje tov. Lucijan Pegan 300 lir «Za našega dijak«-. »Vesel* družba* i* Mirna je darovala 540 lir «Za našega dijaku-;. Vas Lokve so darovale, za it.K.r. lir 2,985, m kar »e okrajni odbor R.K.S. za Sežano toplo zahvaljuj Enako se zahvaljuje v*em aeial : vosom, ki »o do danes prispevf. v dobrodelne »vrhe. Za »irota padUh borcev je dar« val tov. Božič Dhago, ki s« scMrj nahaja v Celju, 13.300 lir, za kar ar mu najlepše zahvaljujemo z željo da bi ga drugi posnemali. V počastitev spomina pokojnega Andrej« Coka daruje družina Simonič iz Opčin 300 Ur «Z* nožegu dijaka* ln 200 lir s* tiskovni sklad •Primorskega dnevnik«*'. Prehrana Prehran Je vatoa komisija po- krajinskega svet* je dobila od skupine prodajalcev n« debelo 1600 kv riža. Količino bodo razdelili med prebivalstvo oono ln sicer po BOO gr na osebo. Razdeljevanje ae bo pričelo v četrtek 27. t m. ta se bo končalo 8. januarja 1946. Cen* n« debelo lir 83 aa kg, na drobno 69 za kg. Sep ral javlja, da bo od 27. do 3L t, m. razdeljevala mleko v prahu vsem otrokom med 4 in 9 letom In sloer po 3 Škatli na osebo. Cena lir 100 sa škatlo. Odg. urednik DU8AN HRESflAK tS tužnim aroem sporočamo vsemi prijateljem in znancem, da Je 23. t. m. po dolgi bolezni preminul« v Gospodu naša blaga soproga, mati ta »estra, gospa KARLA GODINA roj. KALIN Po že svrtenem pogrebu ee podpisani, ganjeni po tolikih dokazih sožalja, zahvaljujejo vsem, ki »o na katerikoli način počastili ali »promili drago pokojnico n* ajeni zadnji poti. Tret-škedenj, 26. decembra 1946. Žalujoča družina to ostalo sorodstvo. tVsem eorodntkom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, o prerani tagubl našega ljubljenega moža, sina, go- *P*U EUGENIO VIOLA Pogreb dragega pokojnik* bo v Gorici dne 28. t. m. olb 10 uri izpred stolnice, kamor bo la Trat« dospelo pokojnikovo truplo. VIOLA. Žalujoče družine: , S«UKA, GRUSOV1N D I zaradi KONCA SEZONE Kazproaaia 1945 vseh zadnjih vzorcev KRZNA PANOFIX L. 38.000 ŽILIOTTO, Trst Via Trento U Tel. 26158 Čltateljem natega Usta 10% popusta Specialiteta sa omehčanje kol* P° hrllju, sa odpravo draieujai Id g« povzroča rezilo sa britja Zastopnik za Ju a os la v! | o JULY MAYER -TRST. Plazza detla Borsa 3