!
★
ES
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Lelo 2. štev. 224 - Cena 3,- Ure
TRST, četrtek 21. februarja, 1946
Uredniltvo ln uprava, Piazza Goldoni it. 1 -1. Tel. St. 93806 93807. 93808. Rokopisi »e ne vračajo
ANDERSOVA ARMADA SODELUJE Z VOJNIMI ZLOCINCI
B«Ograd, 20. Tanjug. — Danas-n3« «Borba* objavlja uvodnik o ar-ir.adl generala Andersa, v katerem Poudarja, da pomeni premikanje •Anderson ovih čet proti Julijski 'tra-jlnl izzivanj« miru.
list pravi: »Zločinska poljska e-toigrantska klika, v kateri Igra ge-Dera-1 Anders eno lrmed vodilnih ''logi nadaljuje svojo Izdajalsko delovanje proti miru ln mednatrodne-®*ii sodelovanju. Ta klika napenja sedaj vse svoje sile, da bi preprečila uresničenj« zakonite pravice Jugoslavije do Trsta in Slovenske-8® Primorja. Andersova armada “»krito sovraži Jugoslavijo. Vsa ®jena delovnost ln propaganda, p’.-*an8’ in ustmena, grozi prilikam v Jugoslaviji in miru na splošno,* «Borba* pravi nato, da Je gene-
Aad«rs, da bi povečal število ■voJJh čet, sklenil sporazum z jugoslovanskimi quislinškimi formacijami, ki jih tvorijo ustaške in četažke tolpe, ki so bežale skupno * sovražnikom iz Jugoslavije. An-■kesova armada je postala njihovo Svetišče. Ta armada jim nudi materialno pomoč in jim omogoča 11-dobno ilvljenje. Te quislinške for-ni&c*Je tiskajo svoj propagandni Material proti Jugoslaviji v tiskar-n*h Andersove armade.
Članek poudarja, da bi nadaljnje Premikanje Andersove armade pro-' Julijski krajini nedvomno resno °8razalo varnost. »Skupine poljskih Rojakov, od 20 do 50 po številu, se Pojavljajo v nekaterih vaseh med in Tilmentom, Poleg tega se Aadersovih enot premika v ■“>«1 proti' Vidmu.»
«Borba* zlast: poudarja, da se je Premikanje Andersovih čet pespe-bil° točno ob času, ko pričakujejo Prihod mednarodne komisije v Ju-Nj«ko krajino. »Andersove fašistične vojaSke, ustaške in četn/ške e-n°te poskušajo za vsako ceno preprečiti pravično rešitev problema u"jeke krajine, to je vključitev te ®®krajlne v Jugoslavijo. Ti fašist-č-1 ostanki delajo vso, kar morejo,
* bi ustvarili zmedo Se pred pri-
mednarodne komisije v te Delovanje Andersa ;n njego-v ^ Pajdašev naj bi preprečilo komisiji, da vidi dejanske prilike v ''iijskl krajini.
* Borba» poudarja zločinsko delo ^Odensa glode Poljske ter njegovo •ovraštvo do Jugoslavije in napred-
vlad v drugih balkanskih drža-v*h in pravi, da jo armada doslej •Prejemala milijon funtov pterlin-Kov mesečno od britanske vlade. Ta denar uporablja Andecs proti demokraciji, proti Interesom Jugoslavije ln zlasti proti interesom Prebivalstva Julijske krajine s tem *** Podpira fašistične težnjo in po-8^u4a preprečiti priključitev Ju-^Jske krajine k Jugoslaviji.
delovanje Andersa in njemu podobnim povzroča škodo ne le na-
rodom, ki so neposredno prizadeti z delovanjem teh enot, temveč je nevarno tudi za svetovni m'r. Jugoslovansko javno mnenje se danes vprašuje, kako dolgo bodo fašistična izzivalna Andersova armada in ustaško-četniške bande v I-taliji Se dobivale podporo in pomoč.
«Borba» zaključuje: »Spomenico, ki jo Je predložila jugoslovanska
vlada, ugotavlja neovrgljiva dejstva o delovanju Andersove armade in quislinških formacij. Ta dejstva so resna ln važna; jugoslovanski narodi jih gledajo v tej luoi. Narodi Jugoslavije so mnenja, da je v interesu miru in mednarodnega sodelovanja, da se enkrat za vselej neha dajati pomoč Andersu in drugim tolpam.*
"J1.”" tisk zahteva razpustitev emigrantske potiske vojske
London, 20. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga sporoča: L’st »Manchester Guardian* objavlja članek o četah generala Andersa v Italiji zlasti v zvezi s poljsko noto, ki pravi, da ba general Anders, poveljnik drugega poljskega korpusa v Italijj,
moral podati ostavko, da bi njego-I fras za demobilizacijo va vojska morala biti demobilizi- armade*, rano.
oziroma vzrok mednarodnih trenj vse dotlej, dokler ne bo demoboli-zirana. Saj ta armada niti ne poskuša prikriti svojega sovraštva proti SZ In vzhodno-avropekim deželam.
Splošno mišljenje je, da je odbil Andersove
»Manchester Guardian* piše, da je obtožba proti britanski politiki glede te armade osnovana in dodaja:
«Moramo priznati, da predstavlja ta artmada, ki je sestavni del naše vojaške organizacije, že javno mnenje na kontinentu primer britanske potrpežljivosti glede pojavov, ki niso mnogo oddaljeni od fašizma. Kakršno koli že je naše priznanje za usluge, ki so jih storili Anders in njegovi vojaki zavezniški stvari v vojni. Je vendarle resnica, da ao sedaj emigrantska vojska, ki je sovražno razpoložena proti sedanji vladi svoje domovine ln proti SZ. Sovjetska zveza in njemd prijatelji predstavljajo to vojsko kot grožnjo za mir.
Ali so pri tem v zmoti? Proti komu se vežbajo Andersovi Poljaki in proti komu stoji ta vojska v vojni pripravljenosti?*
Manchester Guardian* prikazuje nato, da so ameriške vojaške obla-stsi zagrešile podobno napako pri nekaterih jugoslovanskih qui®lin-govcik v Nemčiji, vendar so to hitro popravile. Enako bi morali storiti tudi z Andersovo armado. »Manchester Guardian* poudarja nato, da Velika Britanija ne bi smela hrabriti človeka s politično preteklostjo ta zadržanjem, kot Je general Anders in nadaljuje:
»Prišel je čas, da Bevin odločno reši to vprašanje. General Anders mora odstopiti. Njegove čete je treba demoblliz'rati in jim nuditi vse olajšave za povratek na Po-ljsko*.
V zvezi s tem vprašanjem piše »News Chronicle*, da je Jasno, da bo armada generala Andersa izvor
Češkoslovaški tisk zakteva Priključitev Trsta k Jugoslaviji
**aga, to. Tanjug, — Dopisnik T<*njuga poroča:
I^raSki tisk jtosveča veliko pal-Problemu Trsta. Tako objavlja Praace, organ čeSkoslovalkih ~*d*katov, članek, v katerem pra-*da je od treh možnih rePitev ^^uzumnejSa relitev, da postane bli* *9<lma federalna mota repu-*e® Jugoslavije».
-	*	nadaljuje,	da	je	Jugoslavija
'>elike irtve v borbi proti it«-
emu (n nemfkemu faSizmu
in ta pravične zahteve po priključitvi Trsta k Jugoslaviji.
Liste Rude Pravo objavlja članek Z. Urbana pod naslovom: »Narod Julijske krajine v borbi ea svoje pravice*, ki je ilustriran s slikami jugoslovanskih tankov v Trstu. Clahek izraia upanje, da ne bo mednarodna komisija, ki jo pričakuje prebivalstvo Trsta in Julijske krajine z veliko nestrpnostjo, po slabih izkulnjah iz Monakovega odigrala »vloge lorda Runcimana*.
London, 20. — List »Dailk Wor-ker* graja angleško vlado zaradi poljskih čet v Italiji, ki bi jih morala vlada razorožiti in razpustiti. Razen tega, pravi list, bi se moralo dovoliti zastopnikom poljske vlade, da jih pregovori na vrnitev v domovino.
m KRATKE VESTI mm
VARŠAVA. '^meTield metodistični škof Barber, ki se trenutno mudi na Poljskem, je z zadovoljstvom sprejel novi poljski zakon, ki prizna metodistično vero, ki so jo pred vojno tako preganjali.
OTTAWA. Uradnik kanadske vlade je izjavil, da bo vlada v kratkem objavila imena oeeb, ki so jih aretirali, ker so osumljene, da so izdale važne podrobnosti o atomski bombi.
BERN. Iz Sofije poročajo, da je generalni poročnik Marinov, bivši poveljnik bolgarskih čet, ki *o se borile proti Nemčdjl, imenovan za bolgarskega zastopnika v Parizu.
ATENE. V Atenah pričakujejo francosko parlamentarno komisijo pod vodstvom Marcela Cachlna,
BERLIN. Britanske zasedbene oblasti so podpisale s poljsko vlado sporazum o preselitvi 1,500.000 Nemcev iz Poljske na britansko zasedbeno področje.
HAIFA. Preteklo noč so oboroženi neznanci izvršili atentat na ra-darjevo postajo v Haifl, ki pripada britanskemu letalstvu. Naprave so bile poškodovane. V borbi je bilo 8 britanskih vojakov ranjenih.
RIO DE JANEIRO. Reuter poroča, da Jo nekaj sto fašistov, pristašev polkovnika Perrona, izvršilo napad na vlak, v katerem se je vozil kandidat demokratične fronte za predsednika na bodočih splošnih volitvah Aires Jose Tam-borini. Pri napadu sta bili ubiti dve osebi, pet pa jih je bilo ranjenih.
Nemški glavni zločinov
Moskva, 20. - Tanjug — Tass poroča: V listu »Stalinski sokol* pioe Karl Hofman naslednje:
»Z« od prvega mednarodnega proceea v Niirnbergu je bilo jasno, da bodo prestavniki nemškega vrhovnega poveljstva skušali zvrniti vso odgovornost za zločinske napade proti svobodoljubnemu človeštvu na voditelje nacistične stranke. To stališče, ki so ga zavzeli na sodisču in izven sodišča, Je težilo za tem, da se oprosti obtožbe nemški generalštab ln nemška militaristična klika, da se ustvari legenda, da nemški generalštab, ki se je držal vojaških tradicij in nemške države nikakor ni zapleten v nacistične zločine, Nemški militaristi, ki ao sedaj v numberskem zaporu In med katerimi je mnogo Hitlerjevih sodelavcev iz vrhonega poveljstva, očividno poskušajo zlasti pripisati vse svoje zločine samemu Hitlerju, to pa zato, ker Hitlerja pač ni na zatožni klopi.
Toda kakor koli velik je bil vpliv Hltleirja v nem’k1 politiki, ne bi bilo mogoče zamisliti si teh načrtov za zločinske napade, če ne bi jim najaktivneje pomagal ves nemški generalštab. Hitler je izvajal gangstersko politiko nemškega imperializma, politiko dominacije nad Evropo ln svetom, toda to polluko je nemški generalštab Izvajal že pred začetkom tega stoletja; ta po-
štab - pobudnik proti miru
litika j« dvakrat pripeljala Nemčijo do poraza.
Pri sedanjih spletkah proti miru Je nemški generalštab prav toliko kriv kot Hitler sam. Nobene mahinacije premaganih nemških militaristov, ki poskušajo poveličevati nemški generalštab in ga po končanih dejanjih ločiti od Hitlerja, ne bodo v ničemer spremenile mnenja o groznih zločinih, ki so jih počeli nemški vojaki in ki so bili odkriti na procesu v Nurn-bergu.
Dokazi, ki jih je navedlo sovjetsko tožilstvo, so v popolnosti razkrili krivdo nemških vojnih zločincev, zlast; pa nemškega vrhovnega poveljstva.
Ce hočemo zagotoviti trajen mir, je potrebno, da se na nttrnberškem procesu predvsem jasno razume, kakšno nevarnost predstavljajo nemški generalštab, njegovi ideologi, organizatorji in zagovorniki. Tl zagovorniki so prav tako aktivni v Nemčiji kot izven nje. Ce hočemo uničiti korenine fašizma, moremo voditi nenehno borbo proti vsem poskusom, da bi se oprostil krivde nemški generalštab, organizator največjih zločinov proti miru in človečanstvu.
Francovi Španiji se majejo temelji
Pariz, 20. - AFP. — Odbor splošne konfederacije dela je na današnji seji sprejel resolucijo, ki pozdravlja »oglasni sklep ustavodajne skupščine o načelni prekinitvi odnosov s Francovo vlado. Odbor je sklenil, zahtevati od francoske vlade, naj takoj prekine vse diplomatske in trgovinske odnose z vlado generala Franca in naj z vsemi svojimi močmi zaščiti žpan-ske republikance, bivše bojevnike francoskih partizanskih enot, ki so trenutno zaprti v Španiji ln jim grozi smrtna kazen. Končno je odbor zahteval, naj se razširi pravica do zavetišča vsem Španskim republikancem, ki bi se zatekli na francosko ozemlje.
Obtežllno gradivo
Wa»hlngton, 20. — Ameriška vlada pripravlja obtežilnl material proti Francovi Španiji, podobno »modri knjigi e Argentinljl, ki je bila objavljena pretekli teden. Ameriško zunanje ministrstvo Je zbralo mnogo materiala, ki dokazuje zveze, katere so obstajale med Španijo, Italijo in Nemčijo.
Zbiranje Španskih Set
Rabat, 20. - AFP. — Spaneke maroško čete bodo prepeljali v Španijo, kjer bodo ojačile tamkajšnje vojaške posadke, zlasti v obalnem področju. Poročila pravijo, da španske vojaške oblasti osredotočajo čete na jugu polotoka, zlasti v Andaluziji.
Britanska komunistična stranka za prekinitev s SpanUo
London, 20. - VZN. — IzvršnL odbor britanske komunistične stranke je odobril predlog, naj vlada prekine diplomatske ln trgovinske odnose ■ Francovo Španijo.
Britanski In ameriški protest
London, 20. - VZN. — Veleposlaništvi Združenih ameriških držav in Velike Britanije sta včeraj protestirali zaradi nedel^kih dogodkov med demonstracijami falan-
giBtičnih študentov v Madridu. Britansko veleposlaništvo je protestiralo zaradi trganja javnih lepakov in angleških filmov. Ameribkl odpravnik poslov pa je protestiral, ker so demonstranti napadli nekega ameriškega časnikarja, naj pozdravi s fašističnim pozdravom.
Zahteve Indonezijcev
Bata via, 20. Reuter. — Prva u, radna Indonezijska reakcija rta. holandski predlog Je prišla danes s sestanka delovnega odbora.
Odbot je »prejel resolucijo, v kateri zahteva od vlade, naj nujno pozove organizacijo ZN, naj pošlje v Indonezijo komisijo, ki naj se prepriča, da Ima 1» Indonezijska republika de faeto suverenost v Indoneziji.
V resoluciji pravi odbor nadalje: ♦Indonezijci priznavajo indonezijsko vlado kot edini organ, ki je
pooblaščen pogajati se v Imenu Indonezije. Holandci se na to stališče ne ozirajo in se sami predstavljajo kot vlada. To pomeni, da zahtevajo priznanje holandske kolonialne vlade.
Holandci nadalje prezirajo sledeča dejstva:
1) spremenjeni položaj ln sprememba v suverenosti od 9. IL 1942., ko so se Holandci brezpogojno predali Japoncoga;
2) proglasitev indonezijske neodvisnosti 17. avgusta 1945. Pravico do neodvisnosti priznava Listina
z. n.:
3) dejanski vlade.*
obstoj indonezijske
Delovni odbor je majhen posvetovalni organ, izvoljen izmed članov narodnega komlteta. Njegovo stališče kaže na reakcijo večjega organa, ki je podoben narodni skupščini.
Litvanska republika bo podvojila predvojno proizvodnjo
Trst je danes zavetišče italijanskih in jugoslovanskih vojnih zločincev
* "oboda, te Italije prihajajo Mn <tan v Trst ,novl Tržačani*, jj, 0fl< Oovorijo italijanski s sici-beneikim in neapeljskim ^	Mnogi	govorijo	naf	je-
iutnadinskim, beograjskim, 4o?n ebikim in ljubljanskim nagla-ko ' Pri,ux^a^0 e kamioni, * vla-nekateri v elegantnih Kmu-*fUa * evtd6m'no tablico Rima in
*° tud‘ k*
•to °noem aprila pobegnili iz Tr-** /T** oboroieno narodno vstajo j9 ' aml IV Jugoslovanske arml-Uh ie nWedovala. Eden tem “id tUdi incfleie Risoto, član Ja-*mfe/le 3tranke od Uta J920, rov* Polo ,faSistiin'oa dnevnika *Po-‘n inf4m»u prijatelj ^»“fcnija. Uichele Risolo se je v Tr,t skupaj s novimi Trla-todelHie pri organiziranju ma»ifc»taoij pred med-komisijo. Italijanske m , mase M ielijo, da »a Trst
Obliki * k Ftdfrativn< ljudski re-t'J'l0o*laviji. Reakcija v Trti prfJ™ °Jaiaftje. Zato z vseh stranjo semkaj novi Triadami.
Hitijo, da prispejo pred mednarodno komisijo.
Njihov dotok v Trst ni ostal ne-opaien. Kriminalne rubrike v ča»6-pisih na veliko opisujejo tatvine, raebojniitva, napade na mirne me-ičane, kokainske afere. Izlolbe restavracij in raekotnih trgovin so polne gnjati, salam, slalčio, raz-kolnih tkanin, oblek itd. Vse to prihaja obenem z »novimi Tržačani* te Italije, ki M v stanu plačati reparacij. Pred izložbami postaja gladna triaSka delavska deoa. Njihovim očetom so pred dnevi zavez-nifke oblasti znižale mezde.
Kdo ee hrani po teh dragih restavracijah, kdo kupuje obleke in tkanine po cenah, ki jih navadni Tržačan ne more niti v sanjah plačati t
Na voglu piazza VeneZia in riva Qru mula je restavracija Pepi Oranžo. Cene na jedilnem *stu to visoke kot na črni borzi. To je Ijeno shajaKMe četnikov, urtaiev in slovenskih belogardistov.
Italijanski natakarji so se nauči U jetika tvojih gotlov, M n* Ho-
dijo u mastnimi napitninami. Ko smo ili mimo tega lokala, sta iz njega stopila slovenska belogardista Rudolf Žitnik in Ppvle Pestot-nik. Trg Guido N eri, O bNfini Kor-za. Tu je omladineo Bidovee 11. t. 1930 s svojimi tovoriti tevriU a-tentat na faiistični list tPopolo di Trieste». Trg sa ie danes imenuje po ubitem faHstičnem gangsterju peresa. Na tem trgu je kavartia, ki M po svojih gostfh mogla nosi« ime »Pri vojnem zločinou». Lastnika kavarne sta Milan K. PaZii in Dulan Lukič iz Milolevoa. Prvi je bil odrejen za namestnilea četnilke-ga komandanta v Beogradu, drugi je WJ retniiki komandant v Milo-ievcu. Pribežala sta v Trst spomladi 19iS. Jovo Marčetu, pop. pravoslavne oerkve v Trstu, je stalen gost te kavarne. V kavarna najema agente in jih polilja v Jugoslavijo. Kadar te pa ti njegovi varovanci t svojo kriminalno delavnostjo zapletejo v policijske mreie, ea njih »nffrueniro. Z legitimacijo »starega Tržačana* te tprehaja po mestu go* H kavarne Oierffe fopovU,
Vilno, 20. - Tass — Justas Pa-leckia, predsednik prezidija vrhovnega Sovjeta litvanske republike je Izjavil v razgovoru s Tassovim dopisnikom, da je od osvoboditve pričelo z delom: preko 200 tovaren, od katerih Jih je Mio mnogo na novo zgrajenih.
V. litvanskih mestih Je bilo. popravljenih 180.000 mq stanovanj. Kmetje v vaseh, ki so jih uničili Nemci, so dobili od vlade raznega materiala, 60 milijonov rubljev posojila, 60.000 ton semen in druge potrebščine za obnovo svojih hiš.
V republiki Je hllo obnovljenih 4000 osnovnih ln 300 srednjih sol.
bivfi major Jugoslovanske vojske, ki so ga Nemci pustili te ujetniltva in ki je bil pozneje komandant organizacije TODT v Ljubljani. Pred nai<f armado je pobegnil v Italijo. Sedaj se Je vrnil v Trst.
Blizu trga Ponte rosso, v hiši, kt je last tria-ske pravoslavne občine, Je kavama z zvonkim imenom tStella polam. Spominja vas na kako staro, zamazano krčmo. Svoje dni so tu biljardirali trgovci in poslovni ljudje. Danes ima malo drugačno klientelo. Nedavno ste mogli vsak dan srečati tu Stanoja Gajiča, ki je bil pred vojno agent beograjske polioije in za časa nem-ike okupacije član komisariata ie-leznikke policije. V tej kavarni prodaja Časopise Cefiljanovio, četnik iz leta 1941. Lani oktobra meseca Je priSel v Trst.
Gestapoveo Menardi iz Ljubljane Je stalni gost, kot neki drugi podobni tipi, v kavarni *Totnmaso» na JJIvi III. novembra.
Od česa živijo tl zločinci t Nekateri se bavijo t svobodno trgovino, prav za prav t črno borzo, drugi Uve od tatiMn in razbojniitva, nekateri pa so namehčenoi pri zavezniških oblasteh. Nekatere izmed njih, najvainejhe, finanoira Dimitrije Kubat. Lani ga je ljudsko to-dtioe v Beogradu obsodilo zaradi todelovanja u okupatorjem. S po-ih Nikolaja Novakoviča, «.
Univerza v Kovnu ln poljedeljska akademija sta pričeli spet z rednim poukom.
V republiki je zdaj 45 bolnic, 85 poliklinik in 96 centrov za oskrbo mater ln otrok. Nova petletka predvideva nadaljnji gospodarski ln kulturni napredek litvanke SSR.
Industrija se bo zelo razSirila Dve veliki tovarni v Kovnu ln Vilni bosta letno izdelali 50.000 poljedelskih strojev. Litva bo pričela proizvajati stroje. Tovarna, ki jo •edaj grade v Vilnu, bo že leta 1947 proizvedla 4.000 strojev. Leta 1950 bodo vse tovarne podvojile svojo proizvodnjo iz predvojnih let
Razgovori Molotova s Suitanehom
Moskva, 20. - Tass — Ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov se Je danes razgovarjal z iranskim ministrskim predsednikom Ghavamom es Suitanehom. Razgovorom so prisostvovali člani iranske vladne deiegaclje Amery, Sajakh, Pirnazar, dr. Shafad, Dor-ri, Asadi ln Dippur ter ravnatelj oddelka za Srednji vzhod ljudskega komisariata za zunanje zadeve ZSSR Sičev.
Sovjetsko perzijski odnosi
Moskva, 20. - Tass — Po svojem prihodu v Moskvo je podal Iranski ministrski predsednik Ghavanes Sultaneh sledečo Izjavo:
■»Zelo vesel sem, da sem kot iskren prijatelj prispel v prestolnico prijateljske dežele. DoSivel sem Iskren, prijateljski sprejem ln upam, da bom lahko v Moskvi vzpostavil kar najtesnejše prijateljske odnose z našo veliko sosedo - SZ.
Posledica poljske noie
London, 20. - AFP — Veleposlanik Velike Britanije na Poljskem Cavendlshu Bentingu je bilo poverjeno, naj stopi s poljsko vlado v stik glede na poljsko noto, ki zahteva demobilizacijo čet generala Andersa.
Čsško-Poljskl razgovori
Praga, 20. - Tanjug — CTK poroča, da sta češkoslovaški zunanji minister Masaryk ln državni tajnik zunanjega ministrstva Kleroentia priredila v Cerninakl palači večerjo na čast poljske delegacije. Večerji so prisostvovali člani poljske delegacije z zunanjim ministrom Rzy-mowskim ln poljskim poslanikom v Pragi WierbIowskim na čelu.
genta posebne polioije, je v stalni zvezi s četniikim nedičevskim generalom in vojnim zločincem Da-mijanovičem, ki živi v Italiji. One najbolj zaslužne lahko vidite v elegantnem baru tCimetta», na piazza Goldoni, kako razsipajo mnogo denarja.
Prodaja kokaina In opija, tatvine avtomobilov, razbojništva in «-mori, to so nekim Izmed teh »novih Tr&ačanov* vsakdanji kruh. IS. januarja fe bil na Opčinah smrtno ranjen in okraden trgovec Salva-tore Jacone. Pred svojo smtrjo se je Jacone spomtiil, kdo ga je napadel, in označil za napadalca čet-niikega bandita A ca Iliča, fci je stanoval v via Ruggero Manna. It. februarja sta dva bandita v vi o Panorama 16 napadla Katarino Babič in ji odvzela 30.000 lir, vdrla nato v hiio Josipa Ivančiča in mu nasilno odvzela tO.OOO Ur. Ivančiče-va hčerka Jq napadla oboroženega bandita in ga zgrabila, medtem ko je drugi ušel. Zločinec se imenuje DuSan Petrič, beguneo Iz Jugoslavije, ena izmed irtev »Titovega terorja*, kot ga naziva triaiki reakcionarni tiik, ki nad njegovo In drugih usodo pretaka solze.
■Deta Lazarevič, nekdaj v itabu Draie Mihajloviča v Ravni gori, je pobegnila v Trst z Nedičevimi četami. Sedaj je nameščena v zavez-niikem uradu tPatriotio offiett.
Padec delnic zaradi stavk
New York, 20. - AP — Stalni delovni siporl, stavke ln stroga vladna kontrola nad cenami, so povzročili v torek enega izmed največjih padcev delnic vodilnih Industrijskih koncernov na nemyorškl borzi, kar jih je pomniti zadnja leta. Delnice so se zaključile s padcem enega do devet dolarjev.
Bivii ustaiki satnik Kriel Je danes nadzornik avtomobilskega parka zavezniike policije. Njegov pomočnik je belogardist Kogoj.
Tako se danes popolnoma svobodno sprehajajo po Trstu jugoslovanski in italijanski vojni »locJinei. Tisti, fci so protestirali proti vrnitvi slovenskih emigrantov, rojenih v Trstu, fci so uSli pred italijanskim fašističnim terorjem, bčitijo sedaj te bandite. *La Voce libera», glasilo triaike reakcije, piSe 16. februarja, da se jngoslovanskim vojnim zločincem ne sme odreči pravica do zavetišča, ki ne pozna niti meja niti ras. Tako se zbirajo na eni fronti in svobodno razvijajo tvojo delovnost po Trstu neprija-telji italijanskih in jugoslovanskih tria.fkih mnoiio, priznani in pravi vojni zločinci.
Na tem mestu navajamo samo malo Število primerov. Triačani se danes sprašujejo, kaj bi bilo z njihovim mestom, ve 6i bil internacionaliziran in ne bi bilo priključeno k Jugoslaviji. To, kar se danes dogaja, kaze, da bi «internacionalna rešitev* napravila te Treta središče ta vojne zločince, vohune, mednarodne avanturiste in provokaterje, razbojnika in tatove, vir bogastva ta nekoliko ljudi in mesto trpljenja za Široke ljudske mase.
(Po «Borbi*)
fASlSTISil METODE
le včeraj smo poročati o teroriziranju slovenskega prebivalstva, ki se pripravlja za sprejem mednarodne razmejitvene komisije, kateri hoče z napisi, slavoloki in podobnim pokazati, kaj hoče, kaj zahteva. To teroriziranje prebivalstva se ponavlja iz dneva v dan obmejnih predelih Julijske krajine, kjer prebiva slovenski živelj, v Furlaniji, v sektorju Trst-Devin-Tržič, v tržaiki okolici in v Trstu samem.
Reakcionarji poskulajo storiti vse mogoče, da bi zabrisali in onemogočili izražanje samoodločbe primorskega ljudstva. Pri tem svojem
tdelu* so storili to kar morejo storiti le Ijulje, ki M bili že jutri sposobni znova zatirati <n uničevali slovenski živiIj v Julijski krajini.
Slike, katere priobčujemo, so dovolj zgovorne. Na trgu Pontero*. so so zmetali steklenice s črnilom v napise Mestnega odbora SlAO tn napisno tablo lista «Progresso». Pri vla San Lazzaro so napravili prav tako, ker je bil poleg italijanskega naslova napisan tudi sloven. ski. Lastniku gostilne »Pri podkvi* so razbili izložbena okna.
Pobudnike za ta dejanja ni treba dolgo iskati. V Kstu *Caleido-
'k
scopio* najdemo člančič, v katerem nek piseo napada lastnika trgovine «Zaloga premoga in drv*, ker je poleg italijanskega dal napisati tudi slovenski napis nad svoj lokal.
Vsi ti barbarski nastopi nam jasno povedo ne samo, da se reakcija pod raznimi krinkami poslužuje fašističnih nasilnih metod, temveč razkrivajo primorskemu ljudstvu, kakina prihodnost ga čaka, ako bi zmagale te nazadnjaike sile, ako bi te moralo primorsko ljudstvo odreči svojim nenehnim težnjam za priključitev k Jugoslaviji.
Toda zgodovina je odprla primorskemu ljudstvu oči. Faiistični Škorenj je preveč tlačil naSe ljudi, da bi Se kdaj nasedli.
Kako bedne so vse te nakaneI
Radi M preplašili primorsko ljudstvo t Ljudstvo ki te je uprlo faSizmu, ko Je napihnjena italijanska faiistična vojska stala pred B-giptom, in nem lica pred Stalingradom tn ifosfcov, naj se Se danes, po zlomu faSizma, morda boji njegovih revnih ostankov f
Ljudstvo, ki je na svojem ozemlju zlomilo faSizem in je dalo v
* <■*	4
isr
dolgi borbi 4t.000 žrtev, odklanja, da bi se Se kdaj meSetarilo z njegovo krvjo tn ne bo nikoli dopustilo, da bi ga ie kdaj duSili rimski imperialisti.
Ta zla dela bodo našemu primorskemu ljudstvu samo podkrepitev trdne volje, skupnosti, enotnosti in hotenja vključiti se v državo, ki ne pozna narodnostnega zatiranja, fci so ji fašistični nauki rasna mrznje tuja stvar* fn »e postavila po robu takim provokator-skim, reakcionarnim izbruhom, državo, fci bo postala primorskemu ljudstvu resnična domovina 'in nemačeha.
»Kako žarko si želijo Jugoslavije
t/
Pariz, 20. Tanjug. Dopisnik Tanjuga peroča:
—Lis t tDcrnier Pariš* objavlja na prv\ strani članek svojega posebnega dopisnika v Trstu, ki pravi:
«Sedaj se mnogo govori o vprašanju Julijske krajine in o Trstu, pristanišču trednje Evrope in odlični Jugoslovanski luki, ter narodnostni meji Italijanov in Jugoslovanov. Problem Julijske krajine ima pri opazovanju od daleo v glavnem značaj suhoparnega prepiranja med zagovorniki nasprotujočih si tez. Ce pa ga pogledamo od blizu, vidimo, da gre za življenjsko vprašanje pokrajine same in njenih prebivalcev.
Prebivalstvo Julijske krajine se iz več razlogov boji aneksije dela Julijske krajine s strani Italije.
Govoril sem t Furlani in Slovenci. Kako iarko tli Sele priključitev k JugoslavijiI Vsak delaveo v tej pokrajini ve, da je pogoj za napredek Trsta, od česar zaviti napredek vse pokrajine, priključitev k Jugoslaviji.*
Dopisnik piše dalje: <Fašist% so se vrnili, po ulicah srečuješ teroriste, ki to fcrivi za neštevilne zločine. V Trstu lahko vidiš policaje, fci pozdravljajo t stegnjeno roko. Nedavno so prišli v Gorioo Četniki. Toda ne na odgovor za svoje zločina, temveč da bi izkopali naropano blago, preden bodo morali pobegniti pred zmagovito Titovo armado. Niso prišli tkrivomo in ponoči, temveč ob belem dnevu v zavezniških uniformah in t pravilnimi dokumenti.*
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
21. februarja 194&
RESOLUCIJ A PNOO-ZVU
Položaj kmetijstva v coni A
Predsedstvo PNOO-ja ea Slov. Primorje in Trst je na svoji seji dne 15. t. m. po temeljiti diskusiji sprejelo sledeto resolucijo:
♦Predsedstvo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slov. Primorje in Trat je na svoji ■eJI dne 15. 2. 1946 sklenilo izročiti vam naslednjo spomenico, ki se t'-če položaja kmetijstva v onem delu Julijske krajine, ki j« pod vašo upravo.
Dejstvo je, da se nahaja kmetijstvo na ozemlju cone A, ki ga u-pravlja od polovice junija 1945. Zavezniška vojaška uprava, doslej v tukaj še nepoznani krizi. Posebno obupen poloiaj vlada na ozemlju, kjer prebivajo slovenski kmetje, ki tvorijo preteino večino kmečkega prebivalstva, prebivajočega na tein ozemlju. Kar mu ni pobral fašizem tekom dvajsetih let pred vojno, mu Je uničila med vojno nacl-IMtotična zverinska drhal vseh barv z ropanjem, pobijanjem in požiganjem. O tem priča nešteto požganih vasi ln domov na tukajšnjem slovenskem oaemlju. To naj-groznejšo nesrečo v ialostni domovini našega kmeta je izredna suša lanskega, teta še povečala. Zdect mira no kmečko ljudstvo in njegova še preostala živina trpijo hudo pomanjkanje na najpotrebnejšem. Našemu kmetu preti danes lakota in popolna gospodarska propast.
Zavezniška vojaška uprava, ki je danes odgovorna obbust na tem teritoriju, mora rešiti tukajšnje kmečko prebivalstvo iz sedanjega obupnega položaja ln zato posvetiti temu vprašanju večjo pažnjo.
Da se prepreči popolna propast natega kmeta, Je r.eobhodno potrebno:
1) Da nabavi ZVU takoj za predrto ječo setev: a) vsaj 20.000 q temenskega krompirja, od tega najmanj polovico zgodnje vrste, 800 q semeske koruze, 500 q semenskega ječmena, 500 q semenskega ovsa, 300 q fižola, 50 q krmske pese; b) za to setev odgovarjajočo množino umetnih gnojil, ker primanjkuje hlevskega gnoja in sicer: vsaj 100 vagonov superfosfata, vsaj 30 vagonov du&čnastih gnojil, vsaj 20 vagonov kalijeve soli.
2. Da preskrbi nemudoma vsem po fašizmu in po vojni prizadetim kmetom, predvsem onim iz požganih vasi, vse kar potrebujejo za življenje in za redno Izvrševanje njihovega kmečkega pokl-oa. a) V ta namen naj takoj utvari motnost, da se popravijo ali na novo zgradijo vse požgane ati porušene kmečke stavbe, b) Nabavi vso potrebno Svtao, orodje ki dobro sem«.
3. Da ZVU prepreči nadaljno škodljivo klanje živine a tem, da nemudoma nabavi našim živinorejcem do nove košnje: a) vsaj 150.000 q sena ali pa dobre slame za krmo, b) 5.000 q otrobov odnosno oljnatih tropin, ki so neobhodno potrebne sa zvišanje produkcije mleka in maščob.
Ugotavljamo, da ZVU ni uredila vprašanja v ooni A poslujočih kmetijskih ustanov na ta način, ki bi bil v skladu z gospodarskimi potre, bami in socialnimi zahtevami tukajšnjega prebivalstva. Vse te ustanove: Ispettoratov Provinc iale del-1’Agrieoltura Union« Provlnclate del Servlzl dell’Agricoltura, Con-sorzk) Agrario Provinciale fasciata dei lavoratori agricoli in Ente Na. zionaie delto Tre Venezie so bile ugotovljene na osnovi fašističnih zakonov ki so služile samo interesom poedlnih veleposestnikov. Njihovo udejstovanje na tem ozemlju je bilo usmerjeno na raznarodovanje in na gospodarsko zasušnjeva-nje tukajšnjega kmeta. Z ukazoma št. 38 te It. 4«, objavljenima od ZVU decembra 1946, vprašanje reorganizacije ln obnove našega kmetijstva ni bilo rešeno. V teh ukazih niso upoštevani predlogi ln nasveti, ki so jih naši priznani kmečki zastopn'kl svoječosno predložili ZVU. Na podlagi teh ukazov ostane ustroj imenovanih ustanov v bistvu netzpremenjea ki zato nadalje škodljiv Interesom tukajšnjega kmečkega prebivalstva.
Zaradi tega energično protest1-ramo proti takim rešitvam, ker so le pesek v oči našemu, že tako strašno prizadetemu kmetu.
Smatramo, da je v trenutnem po-
ložaju rešitev organizacije kmetijstva mogoča le na ta način:
1) da se sestavi takoj poseben odbor iz ljudi, predstavnikov, kmetov in kmečkih organizacij, ki uživajo popclno zaupanje tukajšnjega kmečkega prebivalstva in ki poznajo dobro kmečke stroke in njegovo govorico.
2) da se pri Imenovanju uradnikov na odgovornih mestih kmetijskih organizacij upošteva načelo, izraženo na konferenci Velikih treh državnikov, da bivši fašisti ne smejo zavzemati odgovornih mest v novi upravi.
Naloga tega odbora naj bo:
a) prevzeti nemudoma nadzorstvo nad poslovanjem vseh omenjenih kmetijskih ustanov;
b) organizirati tukajšnje kmetijstvo na gospodarskem, strokovnem in kulturnem polju v najboljšem skladu z interesi kmetov samih m tukajšnjega prebivalstva sploh;
c) poveriti vse poslovanje in vso Imovino prevaetlh Imenovanih institucij na novo ustanovljenim in od tega odbora priznanim kmečk;m organizacijam*.
Stališče PlilOO-ja do šolstva
Na svoji seji 15. t. m. je predsedstvo PNOO-ja za Slov. Primorje in Trst zavzelo stališče napram vprašanju prof. Barage. Zavezniški vojaški upravi je odposlalo resolucijo, v kateri med drugim pravil:
t Slovenci Julijske krajine so si * ogromnimi žrtvami priborili med drugim tudi pravico do svojih iol, ki jih terjajo kot pravico, utemeljeno v osnovnih demokratičnih pravicah vsakega naroda, in jih torej ne morejo sprejeti kot miloščino. Priborili so ti t tem tudi pravico da svoje Sole uredijo, kakor sami hočejo. Sola pa mora fcifi tudi ea slovenski narod, tako kakor je za druge narode, izraz bistvenih lastnosti in stremljenj tlo-venskega naroda, n« po v sloven-
tujo
skem jeziku govoreča sola s in neslovansko duievnostjo.
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor ne more razumeti, kakšni razlogi vodijo Zavezniško vojaško upravo, da kljub protestom staršev, dijaštva, raznih ustanov 4n celokupnega slovenskega ljudstva Julijske krajine, Se vedno ščiti na njegovem mestu g. Barago, ki ne odgovarja zgoraj navedeni zahtevi. Ne moremo si to drugače tolmačiti, kakor da gre ea namerno izzivanje Slovencev te pokrajine.
Zaradi tega, PNOO, kot najviiji voljeni predstavnik ljudstva Julijske krajine, najodločneje obsoja neuvidevnost in nerazumevanje ZVU za zahteve slovenskega prebivalstva.
Prenos trupla narodnega heroja Vojka
V nedeljo 24, februarja t. 1. se bo vršil prenos trupla narod, nega heroja Vojka Premrla na domače pokopališče v St. Vidu v Vipavski dolini. Ker bo v okvira te svečanosti Primorsko ljudstvo ponovno manifestiralo svojo zahtevo po priključitvi k federativni ljudski republiki Jugoslaviji, do katere ima pravico spričo ogromnih žrtev, ki jih je v teku 4 letne borbe imelo, dokazalo zvestobo in strnjenost o-koli svojih velikih ljudi in pripravljenost na žrtve, pozivamo vse člane društev, naj se te svečanosti udeleže v čim večjem številu.
V Ajdovščino bo vozil pose-' ben vlak; prijave za udeležbo je treba poslati do petka zvečer na Slovensko prosvetno zvezo ulica Carduoci 6-III; vse poz. nejše prijave se ne bodo upoštevale. Cas odhoda vlaka in cena
Sinoči smo dobili telefonsko obvestilo, da se je na cesti Tržič-Trst pripetila huda avtomobilska nesreča, pri čemer so bili teže ranjeni naš glavni urednik Hreščak Dušan z ženo Miro in Sumi Albina. Prepeljani so bili takoj ▼ bolnico. Urednik Koren Jože, ki je bil laže ranjen, je bolnico še isto noč zapustil.
Tovariš Hreščak Dušan in S tuni Albina leže na kirurškem oddelku tukajšnje bolnice, medtem ko leži Hreščak Mira v tržiški bolnici.
Tovarišem, ki so se pone. srečili, vršeč tudi ob tej priliki, kot vedno, najvestnejše svojo službo, želimo skorajšnje in popolno okrevanje!
Zasedanje okrožne ljudske skupščine za Goriško
Demob liziranci pazor
Vsi borci, ki so bili leta 1945. demobilizirani iz bivše II. brigade divizije KNOJ-a in še niso dobili iz-
plačila, ki jim pripada, naj se naj-bo javljena V sobotni številki kasneje do 25. februarja zgiase na
(Primorskega dnevnika*.	j	finančnem odseku Gubčeve briga-
Prosvetna zveza I de n. divizije KNOJ-a. V nasprotni Primorje in Trst.! nem primeru jim bo plača zapadla.
(Nadaljevanje)
Takoj po osvoboditvi j« bil julija meseca ivzoljen na sestanku zadružnikov Iniciativni zadružni odbor za Goriško, nakar so se ustanovili odbori po vseh okrajih. Do sedaj so bile ustanovljene okrajne nabavno — prodajne zadruge v Bovcu s 3 podružnicami, v Biljah s 13 podružnicami, v Komnu s 13 podružnicami, v Kanalu s 3 podrž-nicaml, v vzhodnih ln zapadnih Brdah. V Gorici imamo tudi avto-zadrugo. Skupno število zadružnikov je okrog 3000, s 1.300.000 lir plačanih deležev. Glavna ovira za hiter razvoj zadružništva je zlasti nerazumevanje ZVU.
Snujejo se podružnice povsod, kjer se združi najmanj 50 članov. Na Goriškem je do sedaj, razen Gorice in Kobarida, organizacija podružnic ie izvedena. Vsega je v okrožju 25 podružnic, ki že delujejo. ZVU je zadrugo vojnih otJko dovancev priznala in ji poverila na Goriškem pripravo načrtov In proračunov za 20 hiš v Rihemberku.
Socialno skrbstvo
je komisija izplačala skoraj 16 milijonov lir podpor. Po dosedanjih izkušnjah se z izdajanjem podpor ne more pričakovati zboIls’anJa položaja. Edino z zaposlitvijo za delo zmožnih moči in z ureditvijo plač, ki morajo biti v skladu s potrebami in cenami, se bo življenjski standard naših družin zboljšal. Posebna pozornost je bila posvečena vprašanju zaščite otrok. Poudarjali so potrebo organiziranja iolsklh vrtcev za predšolsko deco in *iro-tižč. Potrebna je tudi zaščita šoloobveznih otrok, ker jih morajo ma-tere-delavke puščati brez nadzorstva, kar je največkrat vzrok, da se moralno pokvarijo. Taki primeri so posebno pogosti v samem mestu. Edino slovensko sirotlSče na Goriškem je fašistična Italija ukinila leta 1930 in zaman se komisija za socialne zadeve trudi, da bi ga obnovila. Zdravstveni odsek pri komisiji je poskrbel za pravilno razmestitev zdravnikov po okrajih. Nalezljive bolezni se niso pojavile v večji meri kot normalno; za to se moramo predvsem zahvaliti naši vojski. — ZVU je pred časom skle-Zelo obširno in zanimivo je bilo j nila organizirati zdravnike v dru-poroč.lo o delovanju komisije za j otvo. To priliko so hoteli larablti socialne zadeve. Od začetka osvo-1 sovražni elementi za vzpostavitev boditve pa do konca januarja t. 1.1 zdravniške zbornice, v katere vod-
OD TRIGLAVA DO JADRANA
„Boriti smo se tudi za svobodo zborovanja
Mladina Julijske krajine se ie dolgo časa pripravlja na svoj prvi kongres. Ker bi ae ta kongres moral vriltl v Trstu, je mladinski odbor v imenu vseh antifašističnih mladincev in mladink krajine zaprosil ZVU v Tstu, da bi za ta dan dala na razpolago dvorano Ros-setti. ZVU j« to odklonila, češ da ima kongres popolnoma politični značaj in da so dvorane na razpolago samo za kulturne prireditve. Ravno tako je ZVU odgovorila antifašističnim ženam, ki pa so zadnjo nedeljo imele svoj prvi kongres na Reki. Mladina je zato razočarana, kajti v času boja proti nacifa&zma ni Medila s krvjo in žrtvami za zavezniško stvar. Tedaj se je borila za dosego svojih osnovnih pravic, danes pa JI kratijo svobodo zborovanja. Ker ZVU ni hotela ustreli želji mladine, ki je k zmagi nad okupatorjem prispevala velik delci, pošiljajo mladinci ln mladinke Julijske krajine niz protestnih resolucij, v katerih obsojajo tako ravnanje a resnično demokratskimi borci.
Mladina vzhodno primorskega okrožja Je te dni poslala ZVU v Trst resolucijo, v kateri med drugim pravi:
«AntlKasisti6na mladina Julijske krajine, ki se je borila s svojimi zavezniki proti fašizmu, danes nima pravice, da bi ji dali na razpolago večjo dvorano za prvi kongres. Medtem pa je fronta za neodvisnost zborovala v dvorani Ros-setti, daai so zavezniki trdili, da je dvorana na razpolago samo za kulturna zborovanja. Ne moremo razumeti, zakaj bi se moralo zopet ponoviti, kar se je zgodilo ob priliki I. svetovnega mladinskega kongresa, ko so posamezni oficirji preprečili odhod naie delegacije v London.*
Breginjska mladina pa je v svoji protestni resoluciji napisala: 15 na-ž h mladih borcev gotovo ni zaman žrtvovalo svojega življenja. Tem manj pa so pričakovali, da bi se mladina po končani borbi morala klanjati ln prositi za dvorano prav tiste, v katere so imeli največj« zaupanje. Vaši vojaki bi gotovo z veseljem odstopili dvorano za kon-. gres one mladine, ki se je na njihovi strani borila za svobodo*.
»Nam, ki smo toliko žrtvovali za zavezniško in našo stvar, kratite najosnovnejše pravice. Ne maramo demokracije samo na papirju, tem-
KULTURNO PROSVETNO PELO
Se o Prešernovih proslavah
Primorci »o v okviru svojih prosvetnih druittev n« najbolj svečan
način proslavili obletnico smrti največjega slovenskega pašnika dr. Franceta Prešerna. Ni bilo prosvetnega društva, pa naj st bo to v najoddaijenejSi hribovski vasici, da ne N s vso ljubeznijo pripra-vilo program s spominskim govorom. Vaščani so napolnili dvorane in z zanimanjem poslušali predavatelje, ki so govorili o pesnikovem Hvljevju in delu.
Prinašamo Se nekaj dopisov o proslavah po primorskih vaseh.
KOLONKOVEC. Dne t. t. *n. je v prostorih bivšega »društva* prosvetno društvo »France Prešeren* proslavilo obletnico smrti velikega pesnika. Tovarii Bujon je orisal njegovo življenje ter izčrpno prikazal njegovo delovanje in ustvarjenje. Sledile eo recitacije »Mravljica*, »Železna cesta*, »O Vrba*, »Nezakonska mati* in druge. Da M v Prešernovi pesmi »Modno vs-
ieta in dopolnjujeta narodna In č.ovtjka miselnost, je raevidno ie
«Krsta pri Saviči*, ki ga je recitirata tov. Devana. Končno je prosvetno društvo zapelo *Zdravljico*. Horda je bil okvir te proslave pretesen. Toda ljudstvo ima smisel za take prireditve. Vvtdelo je, da je Prešernova poezija ta nas, kot Slo-venoe in kot ljudi, neizčrpen tnr, is katerega moramo zajemati, Se hočemo Živeti in bogatiti sami sebe.
OPČINE. V ofevtru ljudske uni. verss so proslav«« obletnico smrti Franceta Prešerna. ProJ. SostJ /-van je govoril o pesnikovem tl taljenju in delu ter ga prikazat kot prvega slovenskega borca za svobodo slovanstva. Sledile so razne recitacije. Doka) dobro je nastopila lolska mladina in mladina sploh. Orkester Jo igral uglasbene Prežtr-nove pesnitve.
STEVERJAN. Tudi tu so prosla vili Prešernov dan na prav »v*c5an način. Vas je bila ves dan okraie-
več tudi v dejanjih*, piie mladina Trnovega. Komenska mladina v svoji resoluciji pravi: »Zakaj Je v nafiem okraju padlo preko 300 mladih junakov? Zakaj ne smemo zborovati v osvobojenem Trstu? Mar nismo dovolj prispevali v bocbi za uničenje fašizma? Složno smo se borili z velikimi zaveznik', požgali so nam vasi ln domove, irtvovali smo vse, kar smo pač mogli, danes pa ne moremo povedati, kar čutimo.*
Mnogo in mnogo je še takih resolucij. Mladina Julijske krajine ae upravičeno vpraiuje, ali je svoboda zborovanja samo fraza.
Saj četudi je ZVU dala svoje dovoljenje, pomeni vendarle, da krati pravico svobode zborovanja, ako ne stavi na razpolago dvorane za kongres.
»Partizanski teden** na komenskem
V komenskem okraju so v teku
»Partizanskoga tedna* izvršili tole delo: V ponedeljek so imeli predavanje o partizanskih borbah, v torek pa so priredi l ples, katerega čisti Izkupiček jo šel v korist sirot padlih partizanov. V sredo so raa pravljali o novi ustavi FLRJ, zlasti o vprašanju zemlje in cerkve. V četrtek so prosvetna dnuT.va priredila masovne vaje. Dasl Je fašizem prepovedal vsako kulturno delovanje, so člani prosvetnih društev, ki so večinoma odpuščeni partizani, pokazali Izredno zanimanje za prireditve in veliko ieljo po kulturnem napredku. V petek Je bila komemoracija za padlimi hord. Demobilizirani partizani, mladina I nvse ostalo ljudstvo so se na ta dan zbrali in položili sredi pokopališča krasne vence. V soboto so razprodali pai tizauslke značke. Vsak Je pomagal s prostovoljnimi prispevki. V nedeljo so po vseh vaseh zaključili «PartIranskl teden* • kulturnimi prireditvami, na katerih so predvajali partizanske igre. Skupno so imeli v celem okraju 19 kulturnih prireditev, 21 predavanj, v 23 vaseh so razpravljali o ustavi, v 27 vaseh Je bdi ples, katerega čisti izkupiček j? jel v korist akcije. Spletli so 28 vencev ln zbrali 70.028 lir. PartlJnnska zveza okraja Komen se s tem zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri € Partizanskem tednu* ln pomagali sirotam padlih.
na z narodnimi trobojnicami. To-t<artHoa učiteljica je govorila šolski mladini o življenju in delu naj-veČjega slovenskega pesnika ter o velikem pomenu, ki ga ima kot borec za svobodo. Zvečer je prosvetno druStvo priredilo proslavo. Zbranemu ljudstvu je o Prešernu govoril učitelj tov. Prinčič.
KOBARID Je letos prvič svečano proslavil »lovensfci kulturni prasni k. Raz oken hiš so visele narodne zastave. Zvečer pa se je v ljudski čitalnic* zbrala velika mnošioa. 1' lopo okrašeni dvorani, kjer »o bile rvapisa,ne pomembne besede: tManj strašna nov je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem tuini dnevi*, Je bilo svečano razpoloženje. Pevski zbor prosvetnega društva «S. Gregorčič* Je za pel »Zdravljico*, nakar je cicraj-ni delegat Prosvetne zveze za Kobariško tov. Boris govoril o pomenu tega prvega slovenskega kulturnega prašnika. Sledile so reoitacije Preiern&iAh pesmi, med nfiml pe-snv »Slovo od mladoati*, »Uemento mori* in drugih. Peveki zbor je topel »Luna sije*.
SALE7,. Prosvetno druStvo »Rde-'a zvezda* Je priredilo dobro uspelo proslavo obletnica Prešernove
Trst
Zaradi posebnih razlogov je hotela tvrdka Fabiani odpustiti z dela več delavcev. Dasi je ZVU lzdaia prepoved, je tvrdka odpustila januarja in začetkom februarja t. 1. 12 delavcev. G. Fabiani-ju so pojasnili, da Enotni sindikati kovinarske stroke ln delavci, kakor tudi ZVU, ne priznajo takih odpustov. Zato so delavci ie vedno na razpolago delodajalcem, ki Jih bodo morali sprejeti nazaj na delo in Jim povrniti zaostanke. Na zborovanju vsega delavstva tovarne dne 11. In 18. t. m. ▼ ulici Monfort so obširno razpravljali o tem vprašanju. Prišli so do zaključka, da tv. Fabiani sku&i ustvariti neko napetost med delavci ln delodajalci, predvsem iz razlogov, ki zanimajo samo g. Fahiani-ja. Zato so delavci izjavili, da bodo odpuščenim tovarišem nudili vso pomoč, da ne bodo njihove družine trpele. G. Fabiani pa si bo zaradi takega postopanja nakopal sovraštvo ne samo kovinarskih delavcev, temveč vsega tržaškega proletariata.
Domjo
Dne 9. t. m. ob M. uri sta »e smrtno ponesrečila brata. Berdon Bogomir, star 34 let in Berdon Rado, star 20 let. Nesreča jih Je doletela, ko sta praznila protiavion-sko granato. Dne 11. t m. J« bil pogreb. Stroške pogreba je krilo ljudstvo samo z nabiralno akcijo. Ostalo ja še nekaj denarja, ki so ga dali v sklad za druge potrebe. Dva venca so spletli vaščani Dona ja, dva pa mladkia. Pogreba »e je udeležilo veliko ljudi. Družin« nesreJnrh bratov se je ljudstvu ob tej priliki lepo zahvalila.
Meverjan
Od 6. do 10. t m. so tuneli v Ste-verjanu štiridnevni gospodarski tečaj, ki ga Je vodil Andrej Mikluš, Obisk je bil zelo dober. Mladini pa priporočajo več zanimanja za gospodarske tečaje, da bo tako lahko sprejela veliko dediščino svojih očetov, t. J. ljubezen do zemlje in veselje do gospodarstva.
Volč«
Po proslavi obletnice Prešernove smrti Je mladina prepevala po vasi narodne la partizanske pesmi. Ko je sla mimo sedeža zav. policije, so jo pozvali, naj preneha s petjem. Za njimi Je priletel tudi policist, ki je zahrbtno napadel Ipavec Jožeifa, ter ga skuhal podreti na tla. Policist je v italijanščini vpil »Dovolj s tem petjem*. Na Kobariškem pa s0 vedno bolj pogosti primeri, da ZVU zavlačuje z izdajanjem dovoljenj za zborovanj* protifašističnih organizacij. C« pa jih leda, ao veljavna le za pičlo uro ali dve, kar na vsak način ne zadostuje. Potrebno Je bilo napraviti mnogo neporebnih poti da Je ZVU iadala dovoljenj* za zborovanje ES, ZPP ln organizacije žena. Ženam je
»mrti. Pevski zbor je zapel nekaj njegovih pesmi. Preditan Je bil tu-di Prešernov življenjepis. Sledile so ie razne pesmi in igre, ki to ljudstvo navdušile. Zelo dobro sta ee izkazala peveki sbor in dramski odsek.
TREBČE. V soboto ». t. m. so s pestrim sporedom proslavili Prešernov dan. Nastopil je mladinski dvoglasni pevski zbor. Zapel je ta. to proslavo primem* pesmici pod vodstvom uŠitelJioe Slavioe, ki Je navzočim govorila o življenju in delu pesnika. Sledile so razne deklamacije. Sodeloval je tudi mešani zbor prosvetnega druitva »Primorec*, pod vodstvom tov. Danila.
IDRIJA. Tudi v Idriji so pod o-krfljem ljudske univera* priredili proslavo obletnice Prešernove *mr-fi. Ljudstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano hotela Didid. Prireditelji so v resnici mojstrsko izvršili tvoje naloge ter prebivalstvu nudili užitek, kakršnega ie več let nieo bili deležni. Zelo zanimivo in izčrpno je bilo predavanje tov. prot. Sme Ceinikove. Program so poSirtjale reoitadije naJlepSih Prešernovih pesmi ter točke motke ga in mrianega zbora i» »olo-spevi, ki M je spremljal orkester pod vodstvom Mi. Udoviča. LJud-
uspelo dobiti dovoljenje šele potem, ko je 300 žena prišlo demonstrirat po rti tozadevnemu zavlačevanju. oKnferenca Je Imela velik uspeh.
Veoiiče-Ren^e
Vas, ki šteje 27 hiš, je bila 30. maja 1914 v enem samem plamenu. Tisto poletje so za silo obnovili nekaj majhnih prostorov, po večini hlevov, v katerih še danes stanujejo.
Stotine partizanov se je lahko spominja. Ob vsaki priliki so našli v njej zavetišče in gostoljubnost. Kljub svoji lzčrpanoatl so ti ljudje tudi dane* prvi v nabiralnih akcijah, složni pri vsakem delu, prvi na zborovanjih, prvi v pričakovanju mednarodne komisije. Njih vroča želja Je, da bi medzavezniska komisija obiskala njih požgane domačije, videla njih skromno življenje, videla, kaj »o vee žrtvovali za svojo boljšo prihodnost, za svobodo, za združitev z vsemi brati v Jugoslaviji. Ne ža'.ujejo po svojih domovih, žalujejo samo po pravicah, ki so Jim bile odvzete. Temu so pri-a napisi po požganih hibah, še bolj živa priča Je njih zavestno ln požrtvovalno delo, ki je dane* njihova borba za priključitev k tisti državi, ki jim bo edina dala vse možnosti, da sl bodo svobodni obnovili razdejan« domove.
Herpel j e-Koz?na
Dne 13. t m. je bil?, v dvorani nižje srednje iole kenfortnea zastopnikov vseh KNOO okraja. Predsednik Ok INOO Je obrazloži' pomen konference in obenem podal organizacijski ter politični referat Zastopniki ljudskih oblast) so referatom sledili z najvtčjem zanimanjem. Zbrani so bili zastopniki 1 ju Sake oblasti Brkinov in Krasa, torej ljudje, ki niso nikdar klonili pod udarci naclfaslzma. Vsi tl tovariši eo sprejeli naloge, ki jih čakajo na njihovih mestih, zavedajoč se odgovornosti napram narodu, ki Jih Je izvolil. Zagotovili so, da Jih ne strani trenutno kritičen gospodarski polo/.aj ln da bodo sami obnovili porušeno dcielo. Dejali so, da ne bodo odnehali vee
dotlej, dokler ne bo slovensko Primorje a Trstom, Gorico ln Tržičem priključeno enkrat za vselej k FLRJ. Končno so odpos-ali tovarišu Kardelju resolucijo, v kateri zahtevajo v Imenu ljudstva celega okraja, caj se upošteva samoodločba prebivalstva pokrajine.
Žaga pri Bovca
Pred dnevi je prišla zavezniška vojaška policija iz Trsta in iskala ljudi, ki so pred časom, ko j* civilni policist v Trstu ubil dva tržaška mladeniča, podpisali protestno pismo In zahtevali razpust civilne policije. Prišli so do tovariša Berginc Ivana ln ga vprašali, zakaj Je podpisal resolucijo, ko v njihovi vasi vendar ni policistov. Odgovoril Je: «Ce «mo tudi v naJi vasi protestirali proti civilni policiji, pomeni to, da smo bratski ln enotni z vsemi tistimi, ki se Jim godi krivica, ki Jih preganjajo ln na njih streljajo*. Policist Je nato pokazai drugi del protestne note, kjer govore o narodni zaščiti. Vprašal je, če bi v vasi radi Imeli tako policijo. »Da, takšno zaščito hočemo, ker bo samo ta znala čuvati nate pridobitve,* Je odgovoril tov. Berginc. PoHcija Je nato odšla.
Postojna
Učiteljstvo postojnskega okraja se je 14. t m. zbralo na redni študijski krožek. Namen teh študijskih krc Jkov je čim bolj izpopolniti strokervno in politično znanje učiteljstva. Krožek Je vodil tov. Lilija Bogomil. Kot prva točka je bil nastop v tretjem razredu. Pri naatopu ln pri debati je učiteljstvo poglobilo svoje pedagoško znanje in razčstllo nekatere nejasnosti glede raznih pedagoških postopkov. Tov. nadzornik Js nato govoril o Izgradnji nese narodne oblasti tn pozval navzoče, naj pridno segajo po taki literaturi. Ob koncu k rolk a je učiteljica Križaj prebrala pozdravno brzojavko maršalu Titu. Razmejitveni zavezniJki komisiji pa so odposlali resolucijo, v kateri zahtevajo brezpogojno priključitev celotne Julijske krajine k FLRJ.
K U
U R
TEKME ZA POKAL
.PINO COVERLIZZA’
Nogometno vodstvo J* odobrilo sledeče nedeljske nogometne tekme: Prosveta-Rocol: 4:2, Dugulln-Pisoni: 1:1, 'Skedenj-Rojancse: 7:1, Cebulec-Primorje:	2:1,	Tovarna
stroJev-Nabrciina: 1:0, Montebello-Rinaldl: 1:0.
Nogometno vodstvo je na podlagi sodniških poročil opomnilo 8. K. Primorje, igrača Sohillani Alda od Rocola pa Je laključllo od nadaljnjega nastopa v tekmah aa pokal «Plno Coverlizza*.
stvo so slasti prevzele peveke točke in so k) spevi. V zveni s Prešernovim delom so žene in mladina zbrale veliko število knjig ta ljudsko knjižnico.
JEL5ANE. Prosvetno delo je v tej vasi mirovalo oelih te let. Po otvoboditvi so takoj obnoinJi staro prosvetno tamburaško društvo »Slo-ga*, ki Je do danes priredilo že marsikatero igro s petjem In drur gimi točkami. Proslavili so tudi oblttnioo smrti. V spomin velikemu slovenskemu kulturnemu delavcu je društvo »Sloga* priredilo lep kulturni večer. Društveni pevski zbor se Je pridno in požrtvovalno veZbal, zapel je med drugim Prešernovo «Zdravljico* in »Luna sije*, Dramski odsek je pripravil deklamacije In recitacije najboljših Prešernovih petmi. Tov. učiteljica Boža Lampretova je otvonla proslavo t govorom o pesnikovem življenju, Med govorom so Slani dramskega odseka reoitirati in deklamirali »Slovo od mladosti*, Krst pri Savici*, »Dekletom*, »O Vrba* *n »Memento mori*. Učitelj Žerjal Je podal »Neiztrohnjeno srce*. Ob opremljanju harmonike Je sledil dvospev »Teletnn cesta*. Za sOkljv iek je ms.’an{ zbor zapel nskaj narodnih potmi.
TRST
Kulturni krožek „ScogHettou
V kulturnem krožku Scoglietto, gostilna ex Benci, bo v petek 22. t. m. ob 19.30 govoril tov. Jaksetich o 28. letnici ustanovitve Rdeče armade.
SIAU Skorklja Vicolo Ospedale Militare
Danes ob 20. url bo proslava ustanovitve Rdeče armade. Govoril bo tov. Raki”.
Brezplačno razdeljevanje drv za kurjavo
Koordinacijski odibor za prvi de-čji Božič v svobodi obvaJča vse potrošnike, ki so v posesti nakaznice za drva, naj se takoj Javijo pri Rupena, trg Belvedere, kjer bodo brezplačno dobili 50 kg drv. Razdeljevanj« bo zaključeno 28. t. m. Po tem dnevu bo nakaznica izgubila vejavo.
Zahvala
Matere slovenskih otrok iz Nove ceste se zahvaljujejo slovenskemu učiteljstvu za trud, ki so ga pokazali napram otrokom ob priliki Prešernove proslave v slovenski šoli pri Sv. Ivanu. Posebna zahvaia tov! Tončki Cok za petje.
Glasbena Matica - Trat
stvo bi slovenskim zdravnikom milostno dali od petih ali šestih mest samo eno. Ker so slovenski zdravniki zahtevali pariteto, se je ustanovitev »zbornice* razbila. Zdravstveni odsek je organiziral razna zdravstvena predavanja po okrajih ter intervenira pri ZVU ob priliki pogrebov padlih borcev. V okojiakih vaseh Gorice, t. j. v Solkanu, Pevmi in Šempetru so osnovane ambulante z rednim enkratnim obiskom zdravnika, ki vi* revnim preglede brezplačno.
Šolstvo
Posebno bogato pa je bilo poročilo o slovenskem šolstvu. Poročilo je ugotovilo stanje šolstva pred 1*-junijem p. 1. in po 12. juniju, ko j« prišla med nas demarkacijska črta in je izvršno oblast prevzela ZVU. Kljub ogromnim težavam, k1 jih srečujemo s strani oblastveni-kov, je delovanje na polju ljudske prosvete ln umetnosti, na glasbenem poiju in v fizkulturl doseglo nepričakovane uspehe.
Poročilu tajnika je sledila z*50 živahna ln stvarna diskusija, v katero so posegli slovenski in italijanski odposlanci. Ko so poročali 0 delovanju s ljudske oblasti v svojih krajih, so posebno naglašali, da se, ker so izvoljeni od ljudstva čutijo dolžne, da prikažejo resnično stanje, ki je nastalo po likvidacij* ljudske oblasti, ko so šli po vodi vsi njihovi načrti obnove in dela* Tudi po referatu tov. Julija Beltrama, olana PNOO-ja, o ljudski oblasti in njenemu odnosu do italijanske fašistične zakonodaje i*" pred 8. septembra 1943, so sledil* upravičeno pripombe ljudskih odposlancev. Odposlanci so poudarjali, da ljudska oirlast mora bolj kot kdajkoli stopiti na plan, česar se zaveda tudd vse ljudstvo, ki S® oni zastopajo.
Odbor dobil razrešnico
Okrožni Izvršni odbor je po obra-čuno svojega dosedanjega plodnega dela zaprosil za razrešnico, nakar je skupščina nad 300 odposlance* potrdila In odobrila njegovo delovanje. Se enkrat je potrdila okrožni izvršni odbor ter enoglasno i*" volila nekatere nove predlagan* člane.
Okrožni izvršni odbor za Gori* ško je tako sestavljen: predsednik tov. Jože Štrukelj, I. podpredsednik Malt in i Lulgi iz Ločnlka, n. podpredsednik Sirk Ivo iz Brd, tajnik Bogomil Vižintin, člani:	RuslaB
Carl o (Gorica), Gorjan JordaS (Vrtojba), Toman Marcelin (IC-min), Komijanc Alojzij (Gorica), Furlan Edoardo (Gradiška), 1'b mond Jožef (Bukovica), Zottl« Giuseppe (Ssgrado), Rusijan Jožrf (Standrež), Marini Vincenzo (Kr-min), Vičič JoSef (Renče), Borgii©-si Bruno (Gorica), Stih Marij* (Kobarid), Calllgaris Olivi ero (S*'
Danes ob 17. url bo v prostorih, ;grado), Fornazarič dr. Slavko, dr-
Marušič Franc, Ribičič Marink0 (Gorica), Sies Glovannl (Krmio)-
Iz zasedanja skupščine so bili poslani borbena pozdravi predsedniku vlade PLRJ maršalu Titu Wf podpredsedniku vlade FLRJ, tov-Edvardu Kardelju.
Naknadno so aprejeli v turnir drultvo »Prešeren* lz Kolonkovca tn društvo »Cauolch* od Sv, Ane.
Nedeljske tekme
V nedeljo 34. t. m. bodo Igrali sledeAe tekme: Rojanese-Cauclch,
oh Igrišču Prosek ob 10. uri; Pri-morJe-Rlnaldl na prostake m igrl-šdu ob 15. url; Csbultc-Tovarna •trojev, na igrišču CRDA ob 9. url; Plsonl-Montebello, na lgrlšffu CRDA ob 13. uri; Škodenj-Iiačun, na cpensk«m Igrišču ob 8.80 uti; Du-gulln - Kolonkovec, n« openskem Igrišču ob 13. uri; Prosveta-Gasllnl, na openskem Igrišču ob 15. url; NabreJsina-Rocol, na nabrežlnskem Igrišču ob 14.15 url.
Tekmovanje sovjetskih ln norveških drsalcev
V Hamarju a* je končalo drsalno tekmovanj« aovj*tsklh In norveških drsalcev. Sovjetski drsalci so ponovno pokazali svoje odlične kvalitete.
Na progi 1000 m za žen« al je pridobila prvo meato leskova v času 1:48,8, druga pa je bila Sellhova. Na 5.000 metrov j* zmagala Tatjana Karellna v času 9:19.4 sekund, kar je aa 11.» sekund bolj« od ao. vjetskega rekorda. Na razdalji 1 tl. aoč BOO m za moške j* zmagal Pa-trov v času 2:20.8, drugi j* bil Pro. i n, tretji Kudrjavoev, četrti Ipoll-tov, peti LJuiktn. Na 10.000 ra za molka ja Imel I poli tov težko tekmo a Kariaenom. Zmagal ja Ipolltov t času 17.58.2. drugi ja bil Karlaan v 1SM.6, tretji Heory Val. Na 5.000 m Je amsgal Ipolttov. drugi pa je bil Petrov. Prvo mesto v vseh štirih tekih 1« dosegel Patrov.
kakor po navadi, seja nadzornega ln .upravnega odbora. Seja ja valna, zato naj se je udalele vsi! Točnost!
Zabavpl ve.er v Barkovljah
Prosvetno druStvo v Barkovljah priredi v soboto 23. t. m. v prostorih športnega društva zabavni večer. Cisti dobiček gre v korist otroškega vrtca. Pričetek ob 20 uri. Barkovljani, udeležite se polnoštevilno!
Konzumna zadruga železničarjev
V nedeljo 24. t m. bo ob 10 uri v gkdallfcču na trgu Vittorio Vene-to izi-edna skupščina vseh članov.
104 prekriiteiji predpisov o električnem toku
Glavni stan ZVU v Trstu sporoča, da je bilo 104 primerov kršitve ukaza at. 30 o omejitvi električnega toka..
1 notni sindikati
Sindilcat kovinarske stroke. Na sedežu v ulici Imbriani 5 s0 odprli čitalnico za mlade kovinarje, ki Jo bodo lahko obiskovali tudi člani Enotnih sindikatov.
Danes ob 18.30 bo seja dlrektlv-nega sveta.
Jutri v petek ob 18. uri bo zborovanje za koordinacijo dircktlvnega sveta s tova;r...’.c:.-nl odbori velike In srednje kovinarske industrije.
Prehrana
Razdeljevanje olja. Danes bo pričelo rasdeljevanje po 2 del olja vsem potrošnikom dežele. Cena 450 lir za liter. Dne 28. t. m. se razdeljevanje konča.
Dobra srca
V počastitev zlate poroke nal® ljubih starSev daruje hči Franck* 200 lir za sirote padlih partl»nov> 50 l:r za tiskovni sklad. Prisrčn* hvalo.
Odg. urednik DUŠAN HRESCA#
Poizvedbe
10.000 lir nagrade tistemu, ki dal prvi točne podatke o živem •J mrtvem STANISLAVU MAZOR* iz Breginj nad Kobaridom. Kot domobranski poročnik Je od&el 14. 1944. lz Seno^c z osmimi tevari^* domobranci v Šmarje ali Kamr>J* pri Ajdovščini k 30. diviziji, katef* komandant jo bil Branko. Od tj* je bil poelan k 9. Korpusu v C*j povan ali na Lokve In se potem 0 več Javil. Sporočiti Milki Maxor»> Breginj 41, nad Kobaridom.
------------------k
Ob 50 letnici zlati poroki
Jo2e a tn Terezije Segulin
čestitajo hvaležni otroci, snahe In vnuki. Na mnoga leta. Markovičina pri Materiji. Skedenj, 20. 2. 1946.
VABI L O
Prosvetno društvo nRDEČA ROŽA" is Saleža bo imelo v nedeljo 24. februarja 1946 prireditev v
Sempolaju.
VABLJENI VSI!
Prosvetoo druStvo „ZDKAVO“ iz Volčjigrada bo priredilo v nedeljo 24. februarja ob 16.30 v Nabre ilnl veselo-igro „Moč uniforme". Pa igri PLES. Vabl|«nl vali
Idealna krema da ae hitro In prijetno obriješ brez vode In topiča
Zastopnik za Jui;osla<i|o JULY MAYER • 1RST, Piazza della Bors*J