No. 145
AMCmCAN IN ŠPIRIT	^	^	, ,,
F0R€1GN in lanouAG€ only	fiatlonal and International Circxuatlon
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 30, 1959
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAPGR
STEV. LVm.—VOL. Lvm.
Kongresni odbor proli Novi grobovi ;Na razsiavi v Moskvi
povišanju davka na gas
S. Mary Carmeleen SND
Umrla je s. Mary Carmeleen SND, roj. Mary Celesnik v Cie-
začel razpadali tlak
Finančni odbor Predstavni- velandu 1. 1905. V red je stopila Betonski tlak, ki so ga zgradili ruski delavci, se je zdrobil v taki meri, da so ga morali pdekriti z novim asfaltnim.
skega doma je V veliki veči- 1. 1926 in učila kasneje nad 30 ni proti povišanju kljub let po raznih šolah v Cleve-vsem svarilom zv'ezne vla-.landu in Lorainu. Učila je tudi
13 let v Kaliforniji, dokler ni pred dvemi leti zbolela. Njeni ! starši, pok. Frank in Johana Ce-
WASHINGTON, D. C. — Fi-
MOSKVA, ZSSR.
Ni mi-
v .	,,	, ,	.v,	^	...	-------- nulo 48 ur po tvoritvi naše raz-
r.ancni odbor Predstavniškega ,	^ v. ...	-r, d o*	V .	-v
rlrim^ lo	■ leSnlk 50 Z1Vel1 03 E- 61 St’ 006 S^Ve V Moskvi, pa S6 J6 Z6 Začel
doma je odklonil predlog pred-
sednika Eisenhowerja za povišanje davka na gasolin.
Zvezni davek na gasolin zna-'	„	, T _ T
ša sedaj 3 cente na galon. Pred- j PaU}int ™	[ i	1
sednik zahteva zvišanje za
I je bil z Vrhnike, mati pa Do- drobiti pod nogami obiskovalcev
lenjka. Pokojna zapušča sestre betonski tlak v glavni razstavni in brate: Mrs. Jennie Škufca, ‘dvorani. Uprava razstave je radi tega vsa nesrečna, kajti v
Barbertonu na
dvorani se dviga tak prah, da ga ni mogoče ukrotiti z nobenimi
Poleg te-
en ' seph, župnik v
cent in pol češ, da je to nujnojsk)V’	Presv- Srca Jezusove-
potrebno za kritje stroškov za S3’ Mrs'	Rose Sterk’ Dorothy	sesalnimi	napravami,
gradnjo novih avtomobilskih ve-: Rubick v Kaliforniji in Albin, ga je prah pokril vise razstavlje-lecest. Zvezna vlada je narav-! Na mrtvaškem odru je danes od (ne predmete in s tem popolnoma nost zagrozila, da bo morala ta '9- zi-	do	9. zv. v samostanu	pokvaril	vtis, ki	naj	bi	ga	raz-
program ustaviti, če njena zahte- Notre	Dame na Ansel Rd. Po-	stavljeno	blago	napravilo	na
greh bo od tam jutri zj. ob de- obiskovalce. Za nameček se
ventilacija ne funkcijonira, tako kot bi morala.
Kdo je Vkriv? Nekaj naših Umrl je Vincent Mazich z uradnikov pravi, da so brez uspe-j Maple Grove Rd., Willoughby . ha predlagali, naj ameriški de-Sedanji davek prinaša na leto HiUS) 0 _ soprog Ane oče Hele- iavci naredijo betonski tlak. v zvezno blagajno kakih $1,680,-	-
Va ne bo uzakonjena.
Vsa svarila administracije ni-jve^k na Na^varB0. Haajo dosti uspeha. Proti povi-	Vincent Mazich
šanju davka na gasolin so tako demokrati kot tudi republikanci.
600,000. Sprejem predsednikovega predloga bi ta dohodek povišal za okoli novih $840,000,000. Ker nakladajo na gasolin davek tudi posamezne države, je postal ta v zadnjih letih že naravnost c-bčuten in avtomobilisti, pa tudi petrolejske družbe so mnenja, da je dosegel skrajno mero.
Debata o predlogu v finančnem odbor Doma je pokazala, da od 25 članov odbora ne odobrava povišanje tega davka niti četrtina.
ne Blaskovic, Margarete Nealis,'Drugi zopet pravijo, da je morda Thomasa, Agnes, stari oče, brat pOSredi sabotaža. Pravi povod Pavla. Prijatelji ga pridejo lah-jC najbrže zanikrno delo ruskih ko kropit v McMahon pogreb. | delavcev, ne morda naravnost zavod na 38001 Suclid Ave., Wil- jnameravano, ampak kar iz nava-loughby, danes popoldne od 2.'de. Ako razpadajo betonski de-Pogreb bo jutri zjutraj s sv. ma-.li na ruski stavbah, zakaj ne bi
Sen. Humphrey se zavzema za obisk Hruščeva
WASHINGTON, D.C. — Demokratski sen. Humphrey je pozval predsednika Eisenho-werja, naj povabi predsednika sovjetske vlade Hruščeva na o-bisk v Združene države kot nadomestilo za sestanek na vrhu. Po njegovem bi bilo na takem sestanku mogoče napraviti za sporazum 'z Moskvo več kot s formalnim sestankom na vrhu.
Sen. Bridges, ki načeluje političnemu odboru republikancev v Senatu, je dejal, da je proti obisku Hruščeva v Združenih državah, četudi bi se zanj izjavil sam podpredsednik Nixon. Po njegovem tak obisk ne bi mogel Ameriki prinesti nobene koristi.
Vsakemu svoje!
šo v cerkvi Brezmadežnega Spočetja ob 9:30, nato na pokopališče All Souls.
Anna Vardian
Danes zjutraj je umrla v
bet omaki tlak na naši razstavi?
Ob skupnih naporih ameriških organizatorjev in ruskega delavstva je bil zdrobljeni betonski tlak v noči od torka na sredo prekrit z asfaltom. Vodstvo raz-
Euclid Glenville bolnišnici An- s^sve Upa> ^a ^ ta zdržal kljub
na Vardian s 16119 Parkgrove Ave. Pogreb ima v oskrbi Že-letov pogreb, zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri.
Sukarno uvaja novo demokracijo
JAKARTA, Indonez. — Prvi k°rak nove vlade indonezijskega predsednika Sukarna je bda vpe-^ava smrtne kazni za “gospodar-£ko sabotažo.”
Za tem pojmom se baje skriva tudi veriženje, črna borza, skri-Vanje živil in korupcija. Vlada Je dalje dala policijskemu mini-stru pravico, da zapira ljudi brez sodnega naloga in jih drži v za-P°ru brez preiskave do enega Kta. Vlada je dalje pozvala 90,-000 državnih uradnikov, da se izpišejo iz strank ali pa bodo odpuščeni. Ta poziv velja tudi za Policijo in vojaštvo.
Začetek “dirigirane demokra- bile Prisotne dame obsojene na Jhe” je vsekakor odličen, vsaj za 'sfturno molčanje in poslušanje. Moskvo, če že svet.
Celih 6 ur molčale - na banketu v vili Hruščeva
MOSKVA, Rusija. — Tovariš Hruščeiv je priredil banket za Nixona in njegovo ženo v svoji vili zunaj Moslkve. Banketa so se udeležile, menda prvič, tudi žene tovarišev Hruščeva, Miko-jana in Kozlova.
Mrs. Nixon je doživela pravo razodetje. Možje so takoj v začetku začeli debatirati o resnih predmetih, kar menda na ameriških banketih ni navada. Z ozirom na tak značaj pogovorov so
velikemu navalu občinstva.
Sicilija dobila spet vlado s komunisti
RIM, It. — Krščanski domovati
ne za svobodni, Mrs. Nixon trdi, da se je od pogovorov zelo veliko naučila.
Kar je bdo zanjo razodetje, ni bilo za tovarišice nič izrednega. Že v carskih časih je bila na Ruskem navada, da so ženske molčale, kadar so moški govorili o
Spet lopovski dvoboj v 4c./mozanskih vodah
TAIPEJ, For. — Kitajsko rdeče topništvo s celine in nacionalno na otočju Matsu se je pretekli ponedeljek zapletlo v hud dvoboj. Rdeči so trdili, da so začeli ctočje obstreljevati, ker so nacionalisti streljali na neko njihovo ladjo, ki je plula v bližini.
V niti ne polni uri so rdeče obalne baterije zmetale na otočje 263 granat. To je bil doslej baje eden najmočnejših topniških napadov na otočje.
so se prizadevali na vse resnih zadevah. Kot se vidi, ko-'acine, da bi preprečili sestavo munisti te navade niso odpravili. st°Ve vlade, v kateri bi bili za- J Na banketu je bila tudi peta °Pani komunisti. Napor se jim 1 dama, ki naj bi bila damam za 1 posrečil, njihov kandidat je tolmača. Pripetilo se ji je prvič,
, u uva glasova manj kot Su- da je bila vseh sest ur brez posla.
š0 ^Jilazzo, ki se je pred letom i	______n______	°
lokaino-političnih vzrokov Pristaniško delavstvo ob Fidel Castro se primerja
Kongres odobril novo banko za Lat. Ameriko
WASHINGTON, D. C. — Predstavniški dom je sprejel zakon o novi banki za Latinsko Ameriko z besedilom, kot ga je odobril Senat. Predsednik Eisenhower bo zakon gotovo podpisal, ker je ravno njegova administracija sprožila idejo.
Nova banka bo imela kapital v višini bilijona dolarjev, naša administracija bo prispevala $450,-000,000, ostanek bodo podpisale
Guv. Faubus je predložil, naj dobe dve višji šoli v Little Rock zagovorniki segregacije, dve pa zagovorniki integracije.
LITTLE ROCK, Ark. — Odkar je Faubus pri volitvah novega šolskega odbora s svojimi kandidati propadel, je začel iskati ishod iz mrtve ul'ice, v katero ga je zapeljalo njegovo odklanjanje sprejma črnih šolarjev v doslej j izključno bele ‘ šole. Novemu J šolskemu odboru, ki mora po na-j logu zveznega sodišča uvesti integracijo šol, je v posebnem pismu predložil, naj bosta dve šoli odrejeni za zagovornike skupnih učilnic za bele in črne šolarje, dve pa za zagovornike ločenih šol.
Guverner trdi, da bo na tak način prišlo dosti več šolarjev obeh ras v skupne učilnice kot na katerikoli drug način. Central High srednja šola, kjer je prišlo do izgredov jeseni 1957, da je morala poseči vmes zvezna i vlada, naj bi po tem načrtu ostaja čisto bela. Guverner je predložil, naj se v vseh šolah mešajo tudi dekleta in fantje češ, da bo tc preje preprečilo razne moralne probleme šolarjev, kot jih pa povzročalo.
Tekom vpisa v šole iv preteklem tednu se je vpisalo v doslej čisto bele šole 55 črnih šolarjev. Šolski odbor je hotel uvesti nekako formalno integracijo, da bi j zadostil zakonu, pa vendar lahko šole odprl. Lani so bile po 'nalogu guvernerja vse višje šole jv mectu celo leto zaprte. Novo šolsko leto se začne 5. septembra.
PK z osrednjim vodstvom kr-Caaskih demokratov v Rimu.
Idazzova zmaga je krščanske etnokrate močno zadela, neka-'
terj
Pacifiku dobi novo trilet- s pok. F. D. Rooseveltom no delovno pogodbo
SAN FRANCISCO, Calif.
dol
se todažijo s tem, da ne bo Harry Bridgesova Unija prista-
S°trajna.
HEATWAVE
Vremensk
prerok
pravi:
niškega delavstva je šklenila s Pacific Maritime Association novo kolektivno delovno pogodbo
HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je porabil svojo tiskovno konferenco s tujimi časnikarji, da polemizira z raznimi resničnimi in namišljenimi nasprotniki v naši deželi. Najbolj se jezi na
za tri leta. Nova pogodba pred- nekatere senatorje in kongresni-videva poseben sklad v višini mi- ke, ki imajo svojo sodbo o pote-lijona in pol dolarjev za odpomoč ku kubanske revolucije, avtomatizaciji dela, povišanju | Castro je pri tem primeral se-plač za 12 in pol centa na uro in be s pokojnim Rooseveltom. Reše za nekatere druge ugodnosti, kel, da je pokojni predsednik Pogodba krije delovne pogoje imel prav iste nasprotnike kot on 17,000 pristaniških delavcev ob in da se je branil z besedami in
Pacifiku in je baje prva
Delno oblačno, toplo in so-'vrste. Pogodba bo predložena arbo. Najvišja temperatura 88, delavstvu iv odobritev 10. avgu-najniž
Ja 72,
:sta.
svoje | dejanji, kar dela tudi on.
Mladi Castro je začel visoko letati, nevarnost je, da bo nizlko padel.
Srečo so imeli!
PENZANCE, Vel. Brit. - Mala ribiška ladja “Lyoness”, last družine Pender, je lovila ribe, kc je moštvo na njej, vsega skupaj pet članov družine, zaslišalo strahovito grmenje. Nekaj minut kasneje se je to ponovilo in kakih 200 yardov od ladjice je udarilo v vodo kak ducat granat.
Ladijski strojnik je preko radia poklical vojaško poveljstvo v Porthmouthu, kjer so mu povedali, da nima nobena ladja zunaj nalogo streljati, da pa se tam v bližini nahaja križarka Belfast. Nekaj minut na to se je preko radia oglasila admirali-teta in Se opravičila zaradi nesrečnega streljanja češ, da križarka Belfast ni videla ladjice I “Lyonesse” na svojem radarju.
Pomislimo samo, kaj bi bilo z ladjico, da je salva granat padla prav na njo!
ŽENEVA ŠE NE OPRAVIČUJE SESTANKA VODU VELESIL
Predsednik Eisenhower je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da sedanji potek razgovorov zunanjih ministrov štirih velikih sil še ne opravičuje sklicanja sestanka vodnikov teh sil. — Konferenca v Ženevi bo drugo sredo zaključena. — Hruščev pristal na razdeljen Berlin.
WASHINGTON, D. C. — V zadnjih tednih je začelo prevladovati prepričanje, da je sestanek na vrhu že skoro čisto gotova stvar, posebno Angleži so to vedno znova pravili. Na včerajšnji tiskovni konferenci je predsednik Eisenhower povedal jasno, da sedanji potek razgovorov v Ženevi takega sestanka ne opravičuje. Tam je dejansko še vedno zastonj in zahodne sile so prišle do skrajne meje popuščanja. V nekaterih krogih se je pojavil predlog, naj bi Eisenhower povabil Hruščeva v Združene države, kjer naj bi sama razpravljala o osnovnhi sporih mednarodne politike. Trdijo, da bi bilo pri takem sestanku sporazum veliko lažje doseči kot pa na sestanku na vrhu, kjer bi se brez dvoma dolgo prepirali o tem, kdo naj se ga vse udeleži in kak naj bo njegov dnevni red.
Konferenca v Ženevi do prihodnje srede!
ŽENEVA, Šv. — Pomočnik državnega tajnika Hierterja Berding je včeraj po privatnem sestanku Herterja z Gromikom objavil, da sta se ameriški državni tajnik in sovjetski zunanji minister tiho sporazumela, naj se razgovori v Ženevi prihodnjo sredo končajo, pa naj bo dotlej dosežen kak uspeh ali ne.
Herter je napovedal, da bo prihodnji četrtek odpotoval domov.
V Washingtonu poudarjajo, da se mora Herter vrniti, ker bo moral dva tedna kasneje na pot v Latinsko Ameriko. Med tem je tod zastopnik Sovjetije zanikal, da bi bil dosežen kak sporazum o končanju razgovorov in zvračal vso odgovornost za njihov neuspeh na Ameriko.
Obe strani sicer predložene pismene predloge o Berlinu in Nemčiji še vedno proučujeta, dasi sta jih že zavrnili. Zahodne sile so pripravljene skleniti dogovor o Berlinu, ne marajo pa pristati na vsenemško komisijo na temelju enakosti med Zah. in Vzhod. Nemčijo, kar zahteva Sovjetija. Sovjetija tudi ne mara priznati brezpogojno pravico zahodnih sil do vojaških posadk v Zahodnem Berlinu. Ona hoče to omejiti na 18 mesecev, med tem ko zahodne sile trdijo, da ne pojdejo iz Berlina, dokler ne bo Nemčija združena in z njo sklenjena mirovna pogodba.
Dejansko so razgovori zašli v mrtvo ulico in celo Angleži, ki so bili ves čas optimisti, so začeli spoznavati, da izgledi na uspešen konec niso posebno rožnati.
Hruščev nnnušča?
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hru
Naš industrijski razvoj je dejansko nekaj večji
WASHINGTON, D. C. — Voditelj našega federalnega rezervnega sistema Joe Martin jun. je pred skupnim kongresnim gospodarskim odborom trdil, da proizvodnja v naši industriji raste hitreje, kot to prikazuje indeks našega federalnega tajništva za trgovino.
Ako vzamemo srednjo proizvodnjo iz let 1947-1949 ko osnovo, se je naša industrijska produkcija do sedaj povečala za 55%, je torej narastla od 100 v 1947-1949 na 155 v 1. 1958, tako trdi Uradni indeks. V federalnih rezervnih bankah so pa izračunali, da se je proizvodnja dvignila za 10/1 A’eč, torej na 165%. Potem takem znaša letni prirastek 3.8% in ne 3.2'/t kot trdi uradni indeks. Mimogrede povedano: prirastek na prebivalstvu je v teh letih znašal samo 1.7%.
Martin je napovedal, da bodo federalne banke objavile v par mesecih obširno razpravo, ki bodo v njej utemeljevale svoj lasten indeks industrijske pro-zvodnje.
Atlas bo pripravljen!
WASHINGTON, D. C. — Gen. B. Schriever, načelnik oddelka za vodljive izstrelke naših letalskih sil, je Kongres zagotovil, da bo medcelinska raketa Atlas, ki je povzročala strokovnjakom v zadi { h mesecih veliko skrbi, do 1. septembra na razpolago vojaštvu za redno uporabo.
General je bil prvi, ki je prišel pričat pred kongresni odbor, ko je ta zahteval od Pentagona, da mu pojasni, odkod to, da je v
ketami.
zadnjem času bilo toliko pone-ščev je imel v torek v ukrajin- srečenih poskusov z raznimi raškem mestu Dnjepropetrovsk govor, v katerem je dejal, da je v Ženevi postalo jasno, da “tako Zahod kot Vzhod ne marata spremeniti sedanjega načina življenja prebivalstva Zah. Berlina”.
“Če prebivalstvo
Predsednik vlade obeta Franciji atomsko armado
PARIZ, Fr. — Predsednik vlade M. Debre je na tajni seji Zah. Berli- ’ predstavnikov glavnih strank na želi živeti pod kapitalizmom, narodne skupščine napovedal, mu to pustimo. To je njihova da bo francoska armada v “nedomača stvar, v katero se mi ne kaj mesecih” opremljena z a-mislimo vtikati...” je zatrje- tomskim orožjem, val Hruščev in nato dodal, da ' Napoved naj bi bila v zvezi z je sedaj vprašanje prehodnega napovedanim bližnjim presku-stanja v Zah. Berlinu jasno, kot som prve lastne francoske a-je jasno tudi vprašanje sestave tomske bombe v afriški Sahari, vsenemškega odbora, ki naj vo- Preskus je napovedan za jesen, di razgovore o združitvi Nem- i Proti njemu so začeli posebno £ije	j ostro gonjo Sovjeti češ, da bo
Govor Hruščeva je bil objav- zastrupil ozračje Afrike z radio-Ijen včeraj preko moskovskega aktivnim prahom. Ponovno se radia, kak bo njegov odmev v je izjavil proti preskusu tudi Ženevi, še ni znano.	j predsednik republike Gane
Iz Clevelanda in okolice
Srebrna poroka—
Mr. in Mrs. Frank Krolnik, 525 E. 143 St., bosta v nedeljo obhajala 25-letnico svoje poroke. Prijatelji in znanci jima iskreno čestitajo!
Balincarska tekma—
Gospodinjski klub Slov. del. dvorane na Prince Ave. priredi v nedeljo, 2. avgusta, tekmo v balinanju. Ženske se bodo pomerile z moškirfi. Pričetek točno ob dveh popoldne.
Skupno sv. obhajilo—
Članice Bratovščine sv. Reš-njega Telesa fare sv. Lovrenca, imajo v nedeljo med sv. mašo ob sedmih skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne pa uro molitve.
V bolnišnici—
Mrs. Amalia Mule, 1036 E. 77 St., je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 338. Obiski so dovoljeni.
Mrs. Frances Gredenc, 1046 E. 148 St., je v Doctor’s bolnišnici, soba št. 505. Obiski so dovoljeni.
Zastonj—
Pesek za zidanje ali cementi-ranje oddajo zastonj na 1171 E. 85 St., EN 1-8230.
Zadušnice—
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Champa v spomin 3. obletnice smrti.	,
Važna seja—
Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ ima važno sejo v nedeljo dopoldne ob 9. v SND, soba št. 3.
MJNOVEJšEVESTI
SVERDLOVSK, ZSSR. — Podpredsednik je imel v Novosibirsku ostro debato z nekim “mladim delavcem”. Njegov ruski spremljevalec na poti sem je priznal, da je bilo to pripravljeno kot odgovor na napade Mikojana in Kozlova, ko siai bila v Ameriki.
NEW YORK. N.Y. — General Motors Corp. je objavila, da je napravila tekom prve polovice letošnjega leta $590,-285,000 čistega dobička, 77% več kot lani v istem času.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj sta se velikai potniška ladja Queen Elizabeth in tovorna ladja American Hunter zadeli v pristanišču, nad katerim je ležala gosta megla. Škoda je bila malenkostna: in Queen Elizabeth je danes odplula v Evropo.
WASHINGTON, D C. — Predsednik Eisenhower je dejal časnikarjem, da se podpredsednik Nixon lahko razgovar-ja s Hruščevim o njegovem obisku v Združenih državah, da pa nima pravice, da bi ga povabil sem na obisk. HONOLULU, Havaji. — Pri volitvah v torek so republikanci dobili guvernerja, podguver-nerja in enega senatorja, med tem ko so demokrati zmagali v borbi za drugega senatorja in edinega kongresnika. Vo-livni napovedovalci so trdili, da bodo zmagali demokrati.
Nkrumah. Francozi izjavljajo, do bodo preskus izvedli. Baje so se obrnili na Združene države s prošnjo za navodila za čim I večjo omejitev atomskega izža-^ revanja ob preskusu.
KHXRISKX DOHOVINS, JULY 30, 1959
Ameriška &®wmm
«117 Št. Clair Ave. ^ HEnderson 1-0S28 — Cleveland 3, Ohle
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holiday« and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA«
ga Zedinjene države:
$12.00 na leto; $T.OO za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES«
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Johnsonovi prijatelji v Kongresu so zahtevali, naj se Butler umakne s svojega mesta, dasiravno mu med demokrati ne more nihče očitati, da ni zelo spretno vodil demokratske stranke, ali osporavati, da je njegovemu vodstvu treba pripisati vsaj nekaj zaslug za demokratske volivne zmage. Pretekli teden so Butler, Johnson in Rayburn sklenili premirje. V septembru se bo sestal glavni demokratski narodni odbor in takrat bodo prijatelji Johnsona in Rayburna pokazali, koliko 'e to vredno.
Če bosta pognala svoje prijatelje v borbo proti Butler-ju, nemara ne bosta imela preveč sreče. Večina odbornikov namreč misli, da se je Butler s svojo kritiko kongresnih demokratov sicer precej zaletel, da pa je sposoben politik in da naj ostane na svojem mestu.
Kaj mislijo o tem republikanci? Ni težko uganiti. Veselijo se imupajo, da jim bo ta spor zelo olajšal volivni boj pri volitvah v 1. 1960. Do tedaj je še daleč in razpoloženje v vrstah vodnikov demokratske stranke,, pa tudi med samimi volivci se lahko še dostikrat spremeni.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 145 Thurs., July 30, 1959
Demokratje - sprti bratje
Ne morda samo pri nas v Euclidu, ampak tudi in še bolj v Washingtonu. Tam so se pokazale prve razpoke že letošnjo zimo. Demokratje so pri zadnjih jesenskih volitvah nepričakovano sijajno zmagali. Razumljivo je, da je vsak demokratski prvak pripisoval vsaj nekaj zaslug tudi sebi, svojemu vplivu, svoji požrtvovalnosti in privrženosti. Vsak je poleg tega mislil, da so volivci v tako velikem številu volili demokrate ravno iz tistih razlogov, ki jih on smatra za najvažnejše in odločilne.	. .
Pri taki miselnosti med demokratskimi vrstami si človek lahko predstavlja, da se je stara razlika med demokratskimi levičarji in desničarji mogla samo še poglobiti. Konservativni demokratje, ki imajo večino v Kongresu so bili in so še zmeraj prepričani, da so ljudje volili demokratske kandidate radi tega, ker je demokratska večina v Kongresu uzakonila toliko dobrih zakonov, posebno v korist revnejših slojev. Liberalni demokratje, ki imajo svoje pristaše predvsem v severnih in vzhodnih državah pa so piepričani, da so ljudje zato volili demokratsko stranko, ker ima ljudski političen program in velja za stranko malega človeka
Obe demokratski struji sta se kmalu po volitvah lepo izoblikovali. Demokratom v Kongresu se ni bilo treba napenjati. Imeli so med seboj tako skušena voditelja, kot sta senator Johnson in predsednik predstavniškega doma Sam Rayburn. Okoli teh dveh se je zbrala večina demokratskih kongresnikov in senatorjev, ki je po srcu konservativna. Kar je še ostalo demokratskih kongresnikov in senatorjev, so se nagnili na levo, toda bili so in so brez moči. Konservativni demokratje najdejo pri republikancih zmeraj toliko glasov, da lahko preglasujejo v Kongresu vse zakonske predloge svojih levičarskih demokratskih tovarišev.
Senator Johnson in predsednik Doma Rayburn sta tako centralni politični osebnosti v Kongresu. Rayburnu to ni stopilo v glavo, je star in je dosegel položaj, ki si ga je želel; pusti demokratske kongresnike, naj se izživljajo v inicijativah, kadar gre pa zares, šele takrat še vmešava in takrat obvelja seveda njegova. Johnson je mlajši in mu je oblast bolj stopila v glavo. Najraje bi vodil politiko v senatu samo ob posvetovanju s par svojimi starimi prijatelji, za ostale senatorje mu ni dosti mar. Zato je odbil od sebe vse mlajše (po politični karijeri) senatorje, najbolj pa levičarje iz vseh držav razven južnih. Z njimi je imel parkrat že zelo ostre nastope.
Rayburn in Johnson imata zelo preprosto politični taktiko. Ker vesta, da v sedanjem Kongresu ni lahko spraviti skupaj dvotretjinske večine, ki bi preglasovala predsednikov veto, je najbolje uzakoniti take zakone, ki jih Eisenhower ne bo vetiral. Politično to pomeni večne kompromise z republikanci in zanemarjanje lastnega demokratičnega programa. Na to kljuko so se obesili nasprotniki desničarskih demokratov.
Ker levičarski demokratje ne morejo priti v Kongresu do besedo, je sedanji narodni predsednik Butler ustanovil že 1. 1957 znani posvetovalni odbor demokratske stranke, ki je v njem počasi nabral vse, kar ne sedi v Kongresu in kar je kdaj kaj pomenilo v demokratski politiki. Tako obstoja ta odbor samo iz demokratskih voditeljev prvega razreda, ki se ne dajo komandirati od nikogar. To sta Johnson in Rayburn takoj spoznala in se odmaknila s svojimi pristaši od odbora. Med odborom in kongresnimi demokrati ni bilo nikoli niti ‘ mirnega sožitja.” Obe demokratski skupini sta se stalno trli med seboj, trenje je rastlo posebno od pomladi naprej.
Odbor očita kongresnim demokratom, da sklepajo preveč kompromisov z republikansko administracijo in da so čisto pozabili na demokratski volivni program. Trdi, da je radi tega demokratska politika postala tako nejasna, da jo dejansko navadni ljudje ne morejo več Ipčiti od republikanske. Očita kongresnim demokratom preveliko popustljivost in zanemarjanje strankinih načel. Trdi tudi, da kongresni demokratje ne znajo napadati s prave strani republikanske politike. Kongresni demokratje odgovarjajo, da jih odbo-rovi očitki ne brigajo, kajti oni so odgovorni za demokratsko politiko in ne odbor.
Zadnje tedne se je spor med demokrati še posebno zaostril radi senatorja Johnsona. Postalo je namreč očitno, da bi Johnson rad kandidiral 1. 1920 za predsednika. Vsi njegovi politični koraki namigujejo, da je to njegova resnična želja." S tem je Johnson dregnil v sršenovo gnezdo, kajti na demokratski strani je cela vrsta politikov ki imajo enake apetite kot Johnson, samo v senatu jih je, pet ali šest, ki bi radi kandidirali, koliko jih je šele zunaj senata! Vsi t'i so seveda javno ali tajno goreči pristaši odbora, kajti odbor sam ni za Johnsonovo kandidaturo.
Vse to je dalo narodnemu predsedniku Butlerju pobudo, da je začel ostro kampanjo proti popustljivi politiki kongresnih demokratov. Ni tedna, da ne bi vrgel nanje kak nov očitek. Vse to je kongresne demokrate močno ujezilo in
I BESEDA IZ NARODA
f»***'t***'l'i»ft***»*'***^******'*'********‘ft«****^***,<*ar*
Slovenski dan na farmi sv. Jožefa
Cleveland, O. — Dramatsko društvo LILIJA je že lani na pobudo g. Srečka Gaserja organiziralo prvi “Slovenski dan’’ v Clevelandu. Društvo je že dolgo čutilo, da sami pikniki ne zadoščajo težnjam in zahtevam slovenskega človeka, ki je prinesel s seboj v tujino prelepe spomine na mogočne slovenske tabore, ki so se vršili v poletnih mesecih zdaj iv tej, zdaj v drugi župniji. Slovenska mladina se je namreč zbirala po taborih, se navduševala za verske in narodne ideale, pa pri tem ni pozabila na šport, telovadbo in tudi ne na bogastvo slovenske folklorne umetnosti, ki jo je gojila in ohranjala iz roda v rod.
Ni namen našega društva za-orati tako na široko. Za to smo še daleč prešibki. Pač pa je naš namen — vsaj enkrat na leto zbrati slovenski živelj v Clevelandu in okolici, ga povezati vezjo slovenske zavesti, slovenskega čutenja in slovenske bitno-sti. Objeti vse Slovence raztresene po velikem mestu; pozabiti na majhne razlike, ki nas ločijo in dati poguma samim sebi, pa pokazati tudi drugim, da še živimo in ne samo živitarimo:
Vemo, da so bili naši lanski začetki skromni. Vemo, da tudi letos še zdaleka ne bomo popolni. Prepričani pa smo, da je prvi korak narejen in sedaj je vrsta na nas vseh, da izboljšujemo te naše skromne .začetke. Naj bi bili Slovenski dnevi res odsev narodovega življenja, njegove ■kulture, rasti in bojev.
Naj se prav na kratko dotak-
Rado Menard skrbel, da bo tudi s te strani vse najboljše.
V točilnici in kuhinji bo tako kot smo vajeni. Za razvedrilo in ples bo igral Tonklijev orkester.
Čisti dobiček je namenjen slovenskim semeniščnikom v Argentini in revnim slovenskim dijakom na Koroškem.	M.
Pismo ii Kalifornije
Stockton, Calif. — Mesto Los Angeles je ovito v meglo, vročina pa narašča iz dneva v dan. Ponekod se je živo srebro dvignilo iv toplomeru celo na 112 F.
*
Tudi guvernerjem nesreča ne prizanaša . Naš se je zadnjič vozil z avtomobilom in pri tem zavozil v nesrečo. Bilo je le več preplaha kot škode. Šofer je bil lažje poškodovan, med tem ko se guvernerju Brownu ni zgodilo nič hudega. Avto je moral seveda tudi v popravilo. O našem guvernerju sicer precej govore in pišejo po vsej deželi, nekateri trdijo, da bi utegnil biti kar dober demokratski predsedniški kandidat. Če ne prej bomo Vsaj drugo leto ob tem času vedeli,
kako bo s to stvarjo!
❖
Za najbrhkejše dekle v Združenih državah so zbrali 19 let sta-Kalifornijčanko, plavolaso
Iz evropskega pisma
(T. J. Italija)
pod vodstvom g. M.. Milača.
To je prav v kratkih obrisih program, ki ga bomo videli na posebnem odru in ne bo trajal ro
več kot eno uro. Tehnično bo g. Terry Huntingdon, ki ima modro-
KpI Ha hn tiiHi	v. •	•	z „
Prometna varnost in zakon
Cleveland, O. — Ko zaključujemo vrsto člankov o prometni varnosti, se želim,še enkrat zahvaliti uredniku tega lista za priložnost razgovora z vami o vprašanjih varnosti prometa. Če ima kateri izmed vas kako vprašanje o tem, sem prepričan, da ga bo urednik z veseljem poslal dalje meni, če se obrnete z njim nanj.
V zaključnem članku hočem razpravljati o prometnih smrtnih žrtvah na področju Clevelanda,
nem programa. Sodelujejo šte- ]^er so časopisi nedavno objavili vilna kulturna društva iz Cleve- novo smrtno žrtev — 64. (v leto-landa, kakor tudi otroci obeh slo- 'šnjem letu.
venskih šol. Pokroviteljstvo je z veseljem prevzel tudi letos naš vladika, škof dr. Gregorij Roz-
Od 95 oseb, ki so bile lani usmrčene v prometnih nesrečah |tod, jih je bilo 48 -— nekako po-
man, ki še vedno govori poln Joviča vseh — peščev, oziroma ognja kot je nekoč govoril po Ta- ljudi izven avtomobilov. Ubiti so borih Orlom in Orlicam.	bili, ko so šli preko ceste ob rde-
Program bomo začeli z ameri- či luči, stopili na cesto izmed av-ško in slovensko narodno himno. • tomobilov ali pa hiteli preko & Jedil bo mladinski pevski zbor, ceste, ne da bi preje dobro po-Slavček, ki nam bo zapel tri lepe gledali na desno in levo. narodne pesmi. Vodil jih bo g. j Sobota je bila glede prometnih Saivernik. Za njimi bomo vide- nesreč najslabši dan, najnevar-li “Poskočni valček,” ki ga bodo nejše ure od 3. do 6. popoldne, zaplesali člani plesne skupine šest desetin ponesrečencev je bi-Kres, pod vodstvom ge. Ede Vov- lo starih nad 55 let, 17 odstotkov kove. Nato bomo slišali zborno pa pijanih.
recitacijo ‘“Povodni mož,” ki jo Ko postajamo starejši, mora-bodo podati člani Lilije pod vod- mo uvideti, da nismo več tako stvom g. B. Pusta. Nekaj narod- hitri, kot smo bili in da zato po-nih nam bodo zapeli otroci slo- trebujejmo več časa za prehod venske šole iz Kalinvuda pod preko ceste. Z leti izgubljamo vodstvom g. Ivana Riglarja. Mia- tudi prožnost in naš odgovor je di harmonikarji pod taktirko g. sorazmerno počasnejši kot je bil. Rudija Kneza nam bodo razve- Dalje sta oslabela tako naš vid
zelene oči, je visoka pet čevljev, šest in pol palca ter meri čez prsi in boke 36 placev, čez pas pa 23 . . . Tudi pri nas doma so rasla lepa dekleta, morda za spoznanje bolj okrogla, merili jih nismo.
*
Gozdni požari so v letni dobi za našo državo velika nevarnost. Trenutno jih gase kar 28, dva večja sta zajela po 500 in 600 akrciv gozda. Pgžar na površini 3,000 akrov pritlikavega grmičja se je razkširil in nastaja nevarnost, da ga ne bo mogoče pravi čas ustaviti. Vsled velike suše in pomanjkanja vode se širi dalje in dalje. Po sedanjih podatkih je zajel že blizu 9,000 akrov
v okolici mesta Santa Cruz.
*
Prepadi so nevarni odraslim kot otrokom. Vanje se lahko pade, iz njih pa težko pride živ! To je skusil 25 let stari Williams iz Dodaja, ki je šel s prijatelji na lov. Zdrsel je v 75 čevljev globok prepad, iz katerega ga je iztekla policija. Moral je v bolnišnico, čeprav ni dobil hujših poškodb.
Vsem rojakom prisrčne pozdrave! Pa še drugič kaj!
M. Simončič.
------o------
Vzgojni raziskovani svet Velikega Clevelanda
Cleveland, O. — Pri slavju odprtja novih prostorov Vzgojnega raziskovalnega sveta Velikega Clevelanda na 75 Public Square, je dr. M. Essex, predsednik Zveze ameriških šolskih upraviteljev, dejal, da je novoustanovljeni svet velikega pomena za Cleveland in nemara tudi za vso deželo. Tukajšnjim šolam bo dal možnosti, da se vključijo v načrte, ki jih bodo napravili za vodnike vzgoje v deželi.
Za uspešno delo nove ustanove so potrebna tako finančna sredstva kot sposobno vodstvo. Svet je začel svoje delo letos 1. marca z darom $100,000 iz Cleveland Foundation. Ukvarjal naj bi se prvenstveno s proučevanjem šolskih programov srednjih šol.
Dalje
selili srce, nakar nas bosta gdčni kot tudi sluh. Vzemimo vse to komisije. V nagovoru je kardi-Mejačeva in Zormanova razvese- na znanje in bodimo pazljivejši, na! Tardini poudaril, da člani kolih z lepo pesmijo. Njima bo sle- kadar gremo na delo ali kadar se	1“	...-
dila plesna skupina Lilije, ki nam 'z njega vračamo domov, bo v narodnih nošah zaplesala { V zadnjih 20 ‘	’
Delo za cerkveni koncil napreduje
V začetku tega meseca je sv. oče predsedoval prvi plenarni seji Pripravljalne komisije novega cerkvenega zbora. Zbrani so bili poleg predsednika kardinala Tardinija vsi člani pripravljalne
Prijatelj nam pošilja izvlečke pisma iz domovine:
.. Prejšnjih knjig nisem mogel zaslediti, dobil sem pa v roke vse izdano v letih 1957 in 1958. Jezik šepa skoraj vsem, morem reči vsem. Tako tistim, ki mislijo, da pišejo klasično slovenščino kakor onim, ki iščejo novega izraza. Imam občutek, da vaš jezik nima več domače melodije, vsaj ne take kakor jo danes slovenščina ima. (Omenjam to prav še posebej zato, ker vidim iz Vaših glasil, Jgako ocenjevalci zelo pohvalno govore o pišlčevem jeziku.) So pa knjige vredne branja. Vsebinsko ste šli iskat nova pota, in stopili na tla, na katera tukaj pisatelji in pesniki pri nas doma še dolgo ali pa sploh nikoli ne bodo smeli. Vaše pisanje bo nekoč zamašilo nenaravno prekinitev v razvoju našega slovstva, ki je sicer zaostajalo, vendar sovpadalo z zahodno miselnostjo in slogom. Ne verjamem, da boste mogli ustvariti to, kar sami imenujete “zamejsko književnost”, naj bi ta doba ločitve od rodnih tal trajala še tako dolgo. O1 tem sem prepričan, čeprav so nekatera vaša izvirna dela močna in nedvomno aktualnejša nego so domača. Izpolnjujete pa nalogo, ki je brez vas nikdo ne bi mogel opraviti... — Tukaj (v domovini) se v bistvu izpre-meniti ne more prav nič. Trdim to, čeprav so tudi tukaj sprostili vajeti na slovstvenem polju. Ne morejo. Začeli bi si spodkopavati tla. Tega pa ne morejo in tudi če bi hoteli, jim bratje iz juga, pa še drugi “večji bratje tega ne bi dopustili. Šele ko bodo vse državne literature enako balkanske, bomo smeli, baje, spet pogledati na zahod. Dvomim tudi, da bi tukaj imeli Pasternaka; ali mnogo se piše in, verujem, še več snuje. Toda ne pričakujte, da bodo to pobožne večernišlke zgodbe ali plehke li beralne štorije za Vodnikovo. Navkljub velikemu skepticizmu, pri mnogih književnikih pravemu cinizmu, posledice razočaranja nad novimi vrednotami, ki so se kmalu prikazale v pravi luči, ter osebnega napuha, ki ne dopušča, da bi se vrnili k prenovljenim, k starim krščanskim vrednotam in krščanskemu gledanju na človeka, nastajajo nedvomno dela, ki bodo v slovstvu povzročila perku-sije. Nikjer v teh delih namreč ne bo najti — ljubezni. V miselnosti mladih bralcev se bodo rodile krize, ki se jih je bati že zdaj. Na drugi plati pa so tudi marksistični ideologi ali bolje “ideološki slovstveni kritiki” prisiljeni govoriti in živeti proti svojemu intimnemu prepričanju. Dokler je bil čas razbijanja, je pri marsikom njih sovraštvo do starega sovpadalo osebno zagrenjenostjo na kakšnem. drugem poprišču in so se sprostili. Toda prišla je ura
gradbe. Tudi takrat osebne krize niso nastopale. Zdravo razočaranje nad nemočjo ali napačno potjo ne ustvarja notranjih polomov. Celo opazke so se začele oglaševati med njimi. Krize pričenjajo sedaj, ko je videti, da stare vrednote, čeprav v novih formah, po tolikih letih še vedno privlačujejo, zmagujejo, ko se je treba ali poražen umakniti ali naprej igrati gledališče s seboj in drugimi.
Mnogo se je pisalo o ždanov-ščini, istočasno pa so jo gojili naprej. Mnogo se je pisalo o svobodi, istočasno pa so jo zatirali. Z navdušenjem so lani pisali o Pasternaku, istočasno pa so pri njem zaničevali vse, kar bi zadišalo preveč po “krščanstvu”. (Ne verjamem, da bi Doktor Živago izšel v prevodu. Če bo, bo okrnjen. Tudi v o-krnjevanju pa je laž). Vsak preprost duhovnik pa ve, da tako delovanje, nasilje nad samim seboj in sočlovekom ne ostane v krivcu nekaznovano. Ti ljudje se tako ne samo značajsko ampak tudi miselno sproti kastrirajo in to je najKuje. Tragično tudi za nas in za prihodnje rodove. Ideja namreč, da bo zaradi njih mentalne ozkosti, torej šibkosti, pot za pravilne vrednote lažja, se mi ne zdi pravilna. Samo z bojem se ustvarjajo zmagovalci in se pride do pravega, trajnega miru. Zmagovalci, ki zasedejo okuženo mesto, obolijo tudi sami.
misije, ki vodijo glavne kohgre-gacije rimske kurije, dobro po-
^ v ........... ^	__letih je znanost znajo trenutne potrebe Cerkve in
nekaj plesov iz naše folklorne za- podaljšala človeško življenje za probleme, ki so danes važni. Ko-kladnice. Plesalce vneto pri- več let. Ob tolikih iznajdbah in ~ ~ 1	1
pravlja g. Janez Varšek. Sledi izboljšanjih, ki jih skriva za nas deklamacija slovenske sole sve- bodočnost, bi bilo resnično ža-tega Vida — Ciciban in čebelica, 'lostno, če bi postali brezbrižni in deklice iz Kalinvuda pa nam bo- tako postali kandidati za nove do pokazale simbolično vajo: smrtne žrtve prometnih nesreč.
Navzgor še širi rožmarin ... Za | Zaradi vas samih, zaradi vaših konec pa nam bo KOROTAN otrok, zaradi Clevelanda, prosim, zapel mogočno — “V Gorenjsko dobite pazljivi. Vaše življenje oziram se,” in pa “Zdrava bodi,” resnično ceniiho!
misija bo v kratkem zbrala predloge in načrte škofov in vseh, ki bodo po pravu,imeli pravico.udeležiti se nqvega cerkvenega zbora. V prihodnjih dneh se bodo
rektorji cerkvenih univerz in cerkvenih atenejev v Rimu.
lo naznanilo o novem koncilu z zadovoljstvom vzeto na znanje pri večini vernikov. Cerkev upa, da bo na koncilu dobila novih moči za svoje delo. Zvesta načelom evangelija in razodetega nauka, zvesta tudi izročilu, bo skušala dati odgovora neštetim problemom sedanjega življenja in dati navodila za življenje in rav-
na posebnem sestanku srečali vsi nanje. Koncil pa naj bi bil ti-
stim, ki so ločeni od prave Kristusove Cerkve, klic k vrnitvi k
Sv. oče je v odgovoru na kardi- edinosti, po kateri tolikeri hre-nalove besede poudaril, da je bi- penijo in jo iščejo.
... Molite za naš jezik! Danes ne govorimo o ilirstvu in Nemci nam ne sežigajo knjig, pa je huje. Napad prihaja od znotraj. Ob favoriziranju stopitve jugoslovanskih narodov, ki je posledica “novega gledanja” na narode in njih usodo (po Kardelju, ki se je postavil povsem na sicer toliko opsovano stalinistično linijo, je narod produkt kapitalistične dobe in torej anahronizem) se pojavlja vedno močnejše uradno mešanje in enačenje jezikov. Vidim, da se je nekdo zunaj razburil, ker je prejel od Državne banke v Ljubljani potrdilo v angleščini, francoščini in srbščini, medtem ko o slovenščini ni ne duha ne sluha.
To so majhni nevažni indi-ciji. Za; vsem tem so hujše, trenutno še ne preveč vidne mahinacije. Ljudje beže preko meje v svobodo, na njih posestva pa oblasti naseljujejo ljudi iz juga države. Znani so mi primeri na Notranjskem pa tudi okrog Kamnika, ko so cela posestva v srbskih rokah. Medtem se pa slovenske družine ubijajo na premajhnih zemljiščih. Pa ne samo po vaseh, tudi blizu Ljubljane so naseljeni srbski častniki z družinami in dostikrat je slišati več — ali pa vsaj glasneje — tujo besedo kakor domačo. Naj nihče ne dvomi, da te stvari niso načrtno izpeljane. Preprosti ljudje o tem ne razmišljajo, večino ta sprememba moti zgolj zaradi materialnih vidikov. Intelektualci, tudi rdeči, ki so se nekoč metali v ogenj za slovensko stvar, molče, kajti taka je “parola od zgoraj”; idealistom, tistim, ki se boje za jezik, pa se v mnogih primerih meče pesek v oči, ker je dejstvo, da eksistirajo v Ljubljani revije za slovenske jezikovne vede, kakršnih prej ni bilo. Ali bo borba teh znanstvenikov mogla zaustaviti ugonabljanje jezika, ki se je pričelo prav v koreninah rasti jezika, to je med kmečkim ljudstvom, iz katerega je pravilni besedni izraz vedno rastel, to je prvo vprašanje. — Bog daj, da gledam prečrno in da bo demonski načrt uničevanja jezika in z njim naroda samega sam v sebi našel smrt.”
(“Glas Slov. kult, akcije”)

FRaNC JAKLIČ:
SIN

mmmsmmmmm
kozarci zazvene in vsi pijejo tta dobro srečo. Le oče je nesel i z svoj kozarec sinahi, kateri >0 bili pozabili natočiti, da je Ma na dobro srečo.
plačilo je Uršika hvaležno ^gledala tasta, ki je tako skr-° pazil na njo, da je opazil ce-0 lo malenkost.
J11 potem pije tudi oče:
Na zdravje, botre in botra!
ai bi še večkrat tako prišli k
&arn!»
>g daj!”
Sedaj pa morava iti,” se spo-menda zaradi lep-
f Seveda morava iti,” potegne Kolariča.
J ^aj? Še ga bomo pili!” se ^2borači oče, prime steklenico nevoljen ob mizo. ^akaj j0 tukaj sušiš?” reče sk'U	PPjdi ponj in žen-
jj*111 reci iz kuhinje! Cel dan p ariio in cmarijo, naj prineso ° azat, kaj so scmarile!’ eter brž skoči.
Bo
»	- precej! Bo precej!—Malo
trpite!”
!!! ^ Nosečka.
se oglasita v kuhinji
L. b, ali kaj je tega treba? || Pisva prišli za to!”
^ vb° pa to pravi?” tolaži sta-L°ce- "Ze nekdaj je bila taka ; že nekdaj so bili veseli,
^ga.
fa
l, 116 bili! Sina imamo! — Kdo
y-
' veselil! Dokler bomo lriti botrinjo odpravljali, bo-Zmerom dobre volje! — Ali ’ bobri?”
p ,
;ej er se vrne z vinom, in pre-ij 2a njim prineseta Nosečka i <^ra mati na mizo. ir^’ ali kaj je tega treba?” (,p a se botri sramežljivo. jrj rav malo je, toliko da pri-da bodeta lože pili.” ,ei„ °tra vzemite! — Botra jej-
k
So jih bili ustavili in rjv fi. Posilili, da sta vzeli. Po-Lv2 Pvosti čitateljev nečem ter 1 1 2 naštevanjem jedil, ka-^osev^a napravili mati in Hj i .^a, ker vsak ve, tudi če t^ib ^ na hotrinji, kaj se iz
ta v. re^’ katere sem že naštel NPre;
Vi “	------7------ -----
J1 težko spravijo v dir, ka-
Pa
stanoviten. ^Udi
V	strani, lahko naredi.
, vola
Prav^ 2ačne dirjati, tedaj je
^avi-naŠi ^ve botri so težko Osp.,.1 Za mizo, težko so jima * vina in jedi še teže; kar i^QV sta hoteli oditi. b§tji sta pa pili vina drugi in t>oln; kozarec, pozabili sta po-'P pilftla na svoj dom. Jedli sta bili dobre volje.
s5cka a^u sta bili pri mizi še No-rfav ^ stara mati. Vnela se je 5o (jr^Vahna gostija. Napivali tprcj drugemu, trkali s ko-
WevP°livali vino-
^Ušaji S° b>ili obe pogači, po-V v P tn hvalili, hžj ^Se't'u in zabavi pa hitro t'opoj, ' Nenadoma je izginilo luč treba je bilo prižga-sb, ajj °tri sta bili vstali, da bi ' vljap 0rria^ so ju še dalje u->vorifl ^ Jim bilo treba toli

dal
^skor prej. Obsedeli
J u • e s^a secteh ~le url' S'-‘ b]u ,r^°- Kazalca na uri sta 'b' Sta 3 Polnoči, ko se vzdra-
“C0*a:
Vsj a 1 Pa morava res iti.” b 6 U2ro na uro. In nihče
"hredni UStavlia-
^ebi p , sva se zamudili!’ 'X c! ra Kolariča.
Hk botra! Saj ni botrinja tolaži Nosečka.
, SWan!” -
ki , a mati

nareže pogače, na-
'llje v& v Jerbase pečenja in 'eSeta	t steklenico vina, da
>iN°vLUSit svojim-
^9 Pon X Se tn gresta. Ker je
N temna, gre Peter botr-
v:lt:
,	1® končala botrinja.
>Čk	VIIL
V° kotrjXes! <>koli oltarja . . ” ^ SP šla r N ki bila Uršika naj-
je	na vrt in na Polie-
domači niso pustili.
Mati je dejala:
‘‘Veš, ljudje bi ne videli radi, če bi šla pred mašo po vrtu in po polju. Bojijo se, da ne bi pobila toča. Zato bodi v hiši, da se res kaj ne zgodi in se ne daš ljudem v zobe.”
In kaj je Uršika hotela drugega kakor slušati? Tolažila se je, da pojde s sinčkom kmalu k maši.
Z botro sta se bili zmenili, da pojdeta sedmi dan po botrinji k vpeljevanju. Tega se je prav veselila.
A to, česar se človek najbolj veseli, Se mu rado skazi.
Peterček, ki je bil po zadnji bolezni zdrav kakor riba, zboli nenadoma. Čemeril se je v zibeli in imel slabo barvo na licih. Seveda je bilo to slabo znamenje. Brž se razve po vasi, da je Košičkov kraljiček bolan na smrt. Zbero se brž botre in vse sosede in stare ženice okoli zibeli. Ogledujejo kraljiča in tolažijo jokajočo se mater. Po dolgem ugibanju uganejo:
“Otrok je mračan!”
“Kaj pa pomaga?” vprašajo domači vsi kmalu.
In brž se oglasijo stare ženice druga za drugo.
“Plenico segrejte v listju in ga zavijte vanjo,” svetuje Koko-tovka.
“Operite plenico in posušite jo na strehi skednja ali svinjaka!” pravi Poljakovka.
“To oboje nič ne pomaga, ampak otrokov oče naj stoji pokrit v mraku zunaj; ko pa pride v hišo, naj pokrije otroka s svojim klobukom. 'Čez nekaj časa naj ga odkrije in gre zopet ven; potem ozdravi otrok gotovo,” nauči jih Smolarica. “Veste, otrok je dobil bolezen zato, ker je nekdo z mraka prišel in k njemu stopil. Ravno tako se pa mora bolezen vzeti.”
Otroka so zdravili na vse tri načine. Greli so plenico, plenico so tudi sušili na svinjakovi strehi, in Peter je stal zvečer dolgo zunaj in potem so pokrili z njegovim klobukom kraljiča. Mislili so si: nekaj gotovo pomaga, da mu odleže. In res mu je odleglo, dasi niso vedeli, katera reč mu je pomagala. To je seveda velika škoda, ker jaz bi bil tisto gotovo zapisal.
No, pa dobro, da je ozdravel. Uršika je bila vesela in hvaležna, pa je želela z otrokom iti k sveti maši, da bi potem smela brez skrbi med ljudi.
Nekaj dni pozneje, kakor se je bila zmenila, gresta z botro v cerkev.
Preden gresta, ji pravi mati:
“Nesi Peterčka okoli oltarja, da bo lepše pel. Če ga bodo kdaj trle skrbi in žalost, si bo delal vsaj s petjem veselje in kratek čas.
Uršika, ki je le gledala, kako bi svojemu otroku bolj postregla, obljubi, da tako stori.
Gresta. Peterček je med mašo molčal. Uršika je pa poleg goreče svečice iskreno molila za njegovo zdravje in srečo, izročala ga je v varstvo Marijino in njegovega' patrona svetega Petra.
Po sveti maši ga nese dvakrat okoli oltarja.
Popoltlne se čedno obleče, natoči vina, nareže kruha ter nese h Kolarjevim, potem pa še k Starojčevim.
Tam se zahvali, ker so bili tako dobri, in so nesli njenega sina k svetemu krstu.
Ko pride domov, se oddahne in reče:
“Čast bodi Bogu, da je vse to v kraju. Bal sem se, pa je vendar vse lepo minulo.”
Pri Košičkovih je bilo zopet vse v redu.
Peterček že nagaja dedu in babici. Spušča se že od klopi do klopi, Peter pa premišlja, koli-
Janez Grum:
Misli in pripombe h knjigi "This Is Slovenia"
(Nadaljevanje)
Naša samoobramba pred komunističnim nasiljem. Ni lahka naloga, prikazati jo v kratkem pregledu zadosti jasno. Zgodba o Janezu in Frančku sicer precej razloži različen položaj pod nemško in italijansko okupacijo ter različne poglede na partizanstvo. (Ponavadi je Janez kranjski in Franček štajerski!) A pred to zgodbo bi morala biti prikazana, kot že rečeno, slika italijanske okupacije. Da so Italijani obdali Ljubljano z močno žično ograjo, prav tako vse večje kraje ob treh železnicah in štirih glavnih cestah. V vseh teh mestih in večjih krajih znotraj žice, zlasti v Ljubljani kot kulturnem središču, je bilo kljub italijanskim perlustracijam in nekaterim hudim uram vsaj nekaj urejenega; življenja, vsaj nekaj varnosti, čeprav je treba dodati, da so tudi v Ljubljani komunisti izvršili 49 umorov. A pravo podeželje izven žičnih ograj je bilo izročeno na milost in nemilost partizanskemu nasilju, ki je bilo enako nasilju ubijalskih in požigalskih tolp. In v tem podeželju so se Italijani pokazali v vsej krutosti okupatorja. Namesto da bi skušali nuditi varnost, so v partizanskih izzivalnih napadih našli zaželjen povod za streljanje talcev, požiganje vasi in odpeljavanje ti-sočev v koncentracijo. Narod na podeželju je bilo tako med dvema ognjema noč in dan. Padali so najboljši možje in fantje in cele družine kot žrtev komunističnega nasilja in kot žrtev italijanskih represalij za partizanske izzivalne napade.
To strahotno stanje negotovosti in obupa, ko ni bilo videti nobenega izhoda in pomoči od nikoder, je trajalo 8-10 mesecev. V takem strahotnem položaju je bil biološki nagon po o-hranitvi ali vsaj po podaljšanju življenja tisti činitelj, ki je pripravil konservativnega kmeta do tega, da je zgrabil za orožje in se pričel sam braniti. Ta biološki nagon pa njegovo krščansko prepričanje ter težnja po najbolj osnovni svobodi in pravici so pripravili podeželskega človeka do tega, da je premagal v sebi narodni ponos ter sprejel orožje od italijanskega okupatorja. V tistem hudem položaju je biološki nagon po ohranitvi prepričal podeželskega človeka, da je zanj italijanski okupator manjše zlo kot pa slovenski komunistični partizan. V takem položaju je nastala prva Vaška straža v hribih pri Št. Joštu nad
ko vina bo sedaj treba.
Vi vsi, ki ste s starim Košič-kom enakih misli, recite:
Bog jim daj sedem sinov, sedem junakov, starim v veselje, mladim v srečo!
Vrhniko. V kratkem času dveh, treh mesecev so nastale VS v vseh večjih krajih v podeželju Ljubljanske pokrajine. (Da je šel neki študent do Italijanov in jim predlagal misel Vaških straž, mi je novo. Tudi ustanoviteljem VS pri Št. Joštu je to neznano. Sicer pa je to manj važno.)
Vsak kraj bi mogel pokazati svojo posebno sliko stiske in groze, ki sta ljudi pripravili do tega, da so se pričeli sami braniti. A v bistvu je bil položaj povsod isti.
Sleherni še tako kratek zgodovinski prikaz bi moral vsebovati to sliko podeželja v Ljubljanski pokrajini pred nastankom Vaških straž. In ob vsaki priliki moramo povedati, da je samoobramba rodila uspeh. Komunisti so bili prisiljeni prenehati s pobijanjern vidnih proti-, komunističnih Slovencev. Podeželje je prišlo vsaj do nekaj redu in do nekaj varnosti. Poslej so bile žrtve samo v medsebojni borbi.
Zlasti v angleško pisani knjigi je treba poudariti, da v Sloveniji ni bilo nobene možnosti za skupen nastop proti okupatorju, kot je bila v Franciji pod vodstvom Bidaulta. Misel, da bi bil skupen nastop edino pravilen, se od časa do časa sliši v naši sredi, kadar prevzame enega ali drugega domotožje. Da, skupen nastop bi bil edino pravilen, a žal te možnosti ni bilo.
Komunisti so dobro vedeli, da predstavljajo tri do pet odstotkov slovenskega naroda in da morejo politično uspeti in se polastiti narodovega vodstva samo ž brezobzirnim nasiljem, izrabljajoč težki narodov položaj pod okupacijo in spravljajoč narod v precep med dva ognja. Uzur-patorsko so Se proglasili za O-svobodilno Fronto in prav tako uzurpatorsko za narodovo o-blast. Od nekomunistov so sprejeli medse samo tiste, ki so bili pripravljeni popolnoma se jim podrediti organizacijsko pa tudi ideološko.
Pripomba k Finžgarju A tudi za nas same je potrebno, da imamo ob vsaki priliki pred očmi tisto sliko našega podeželja pred nastankom Vaških straž. Samo tisti, ki je živel znotraj žične ograje v Ljubljani in ki sam ni okusil in videl tistega strahotnega gorja na deželi, zmore pljuniti na našo samoobrambo. Kdor je živel zunaj in sam okusil tisto gorje, ne bo tega nikdar zmogel. Ko bi Finžgar sam občutil tiste strahote, bi ne uporabil svojega velikega ugleda in ne vrgel kamna na našo samoobrambo. Finžgar nmareč pravi: “Rajši so sprejeli orožje, obleko in denar od okupatorjev za boj zoper brate Slovence. To je v slovenski zgodovini najbridkejši črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati. Razumljivo je trdno krščansko prepričanje, razumljiva kapitalistična usmerjenost, nerazumljiva in po vesoljnem svetu obsojena pa je drznost, da sežeš po orožju smrt-
nega narodnega sovražnika za boj zoper svoje brate. To je bolečina vseh bolečin.” (Leta mojega popotovanja, str. 407.) — Osem do deset mesecev pred nastankom Vaških straž so padali pod partizansko knuto najboljši ljudje v podeželju, med njimi znatno število Finžgarjevih sobratov. V čigavem imenu so partizani imeli pravico jemati ta življenja. Mar v imenu u-zurpatorsko proglašene OF???
Takrat smo na podeželju kruto občutili, kaj to v dejanju pomeni, da komunisti ne priznavajo zapovedi, ki pravi: Ne ubijaj! Finžgar bi po svojem du-hovskem poklicu moral vedeti, da je ta zapoved veljala tudi za partizane. Zakaj ni takrat pred nastankom Vaških straž povzdignil svojega glasu in spomnil partizane na to veliko zapoved? Zakaj jih ni pozval, da naj prenehajo s Kajnovskim pobijanjem, Zakaj ni takrat obsodil strahotnega-dejstva, da so komunisti zavestno in načrtno uvedli v politično življenje 'slovenskega naroda umor in nasil-stvo za dosege političnih ciljev? Namesto tega pa je bil Finžgar občudovalec OF in je v knjigi še sedaj. To je velika zabloda njegova, ki jo ne morejo odtehtati, gledano z etičnega in sociološkega vidika, vse njegove literarne zasluge. Kajti narodovo gorje, prižadejano po partizanih je bilo preveliko. — Ko so ljudje v podeželju zaradi partizanskega nasilstva prišli v toliko stisko, da je italijanski okupator pomenil zanje manjše zlo kot pa partizani ter zato vzeli od okupatorja orožje za samoobrambo, takrat je komunistična propaganda vrgla v svet krilatico na račun novo ustanovljenih Vaških straž, da brat ubija brata. Prej pa, ko so partizani neovirano in nemoteno pobijali in morili, se niso spomnili, da je to bilo kajnovsko početje. Sto in stokrat smo imeli priliko slišati to zlobno trditev. A Finžgar jo ponavlja še sedem let po končani vojski. (Knjiga je izšla 1957, a v sklepni besedi je rečeno, da je bila spisana 1. 1952.) V sedmih letih bi Finžgar mogel preveriti dejansko stanje na podeželju in zakaj je prišlo do Vaških straž. A tega ni storil. — Z vsem svojem velikim ugledom pa z vso spretnostjo besede Finžgar ne bo spravil s sveta dejstva, da je komunistična partija dala pobiti ing. Emerja, Praprotnika, prof. Ehrlicha;, dr. Natlačena in drugih 45 v Ljubljani. Ne bo spravil s sveta dejstva, da je KP dala pobiti na stotine uglednih Slovencev po deželi. Tudi ne bo prepričal poznavalca razmer, da so ubijalski posel upravljali le nekateri delomržni zločinski tipi, ki da so v hribih upravljali svojo staro obrt naprej. Kajnovsko pobijanje neštetih nedolžnih žrtev so upravljali terenski ubijalci, ki jih je KP za ta posel posebej šolala! — (Dalje prihodnjič)
Ženske dobijo delo
Delo v kuhinji
Išče se pomočnico za delo v kuhinji. Ure od 1:00 pop. do 8 zvečer.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avc. EN 1-5214
(x)
Delo za ženske
Išče se operatorice za šivalne stroje, izkušene, ža moške hlače in srajce, stalno delo, dobra plača od ure in od kosa.
THE CLEVELAND OVERALL CO.
1768 E. 25 St.
(146)
Dekleta in ženske
17 do 30 let stare za pregibanje rjuh in prevleke za; blazine in likanje srajc in drugo. Vzamemo začetnice.
MENK BROS. LAUNDRY 634 E. 103 St.
um OGLASI
Išče sobo s hrano
Starejši moški, zaposlen, išče sobo s hrano v okolici sv. Vida. Ponudbe na Ameriško Domovino pod “Miren stanovalec.”
-(145)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja enodružinsko hiša v E. Cleveland, 7 sob, 3 velike spalnice, shrambe, 2 kopalnici. Da se uredi zapuščina. GL 1-0076 ali LI 1-2021. _______________________-(145)
Stanovanje v najem 4 neopremljene sobe, vse na novo dekorirane, se oddajo odraslim. Kličite IV 1-5531. _______________________ (145)
Stanovanje se odda
Šest sob se odda v najem, gorkota in vroča voda, zgoraj, zadaj, na 7117 St. Clair A ve. Vprašajte po 3. uri popoldne.
(148)
-__ • .
Richmond Heights
Naprodaj “ranch” hiša na 24250 Chardon Rd., 3 spalnice, družinska soba in več drugega, na dveh akrih pogozdene in krasno zasajene parcele. Odprto v soboto in nedeljo od 2-6 ure pop. Prodaja lastnik. IV 6-1051.
-(146)
Naprodaj
Krasna moderna 7-sobna hiša za eno družino s 3 spalnicami. Oboke, preproge od stene do stene, nov plinski furnez in pihalec. Poploščena kuhinja in kopalnica. Sanitas na stenah v kopalnici in kuhinji. Nove Youngstown omare in lijak v kuhinji, sadren omet na stropu, ognjišče, zimska okna in vrata, nov porč spredaj z “awning”. Nov zaprt porč zadaj. Nova naprava v pršni kopeli v kleti. Pregibajoča vrata, nova streha, garaža. Krasno dvorišče zadaj. Tudi Duncan Fyfe jedilno pohištvo in Westinghouse sušilec. Morate si ogledati na 878 E. 75 St. Samo po dogovoru. Kličite HE 1-0300 ali EN 1-8524.
'A-'	—(149)
Hiša naprodaj—prodaja lastnik
Tri stanovanjska hiša, vsako stanovanje ima svoj plinski ogrev, 3 garaže, dvojni lot, ”cy-clon” ograja okrog in okrog, awnings, v zelo dobrem stanju. Pokličite med 6. in 8. uro zvečer HE 1-3064.
—(17, 23, 30 jul) Hiša naprodaj
Na Arligton Ave. je naprodaj enostanovanjska hiša, podkletena, z novim plinskim ogre-vom, tremi spalnicami, garažo in velikim dvoriščem. Cena $13,500. Kličite PO 1-6494. ________________________(146)
V	najem
Odda se 5 sob, na novo dekorirane. Najemnina $45. Vprašajte na 1334 E. 55 St.
(149)
V	najem
4 sobe in kopalnica se oddajo spodaj. Sprejme se enega otroka. Vprašajte na 961 Addison Rd.	—(146)
Euclid — lastnik
Colonial hiša — 3 “twin” velike spalnice, 1% kopalnica, ognjišče za drva v stanovanjski sobi, nove preproge, zavese, poploščena rekreacijska soba z ognjiščem, zimska okna in mreže. V Holy Cross fari — blizu Lincoln. V nižjih dvajsetih. Nič agentov. Kličite RE 1-7770.
________________________(151)
Sohe se odda
Oddajo se 3 sobe, plinski furnez in kopalnica. Primemo za mlad par ali eno osebo. Kličite HE 2-1736 po 5. uri pop.
__	(147)
Re-NuAuto Body Cr.
Popravimo vaš avto in prebarvamo da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZNIK in -SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
ODLIČNJAK — Konj “Chub” se drži prav ponosno, ko mu stražnik Jos. McGinn pripenja odlikovanje, ki si ga je zaslužil tekom osemmesečnega trdega vežbanja n posebni šoli za policijske konje v San Francisco v Kaliforniji. Policijski konji morajo znati dolgo stati popolnoma mirno na mestu, hoditi ne samo naprej, ampak tudi v stran, kar je posebno važno, kadar je treba krotiti nemirno množico. “Chub” se je v vseh teh zahtevah izkazal za odličnjaka.
NA POTI V ŽIVALSKI VRT — Z ladjo Chindwara so pripeljali v London vrsto afriških,živali, med njimi tudi dva noja, ki sta namenjena v tamkajšnji-živalski vrt. Eden od njih je stegnil svoj vrat k enemu izmed delavcev, da ga menda povpraša,,kdaj bo pot končana.
KRIŠTOF KOLUMB
ali	||
Odkritje Amerike	*
ZGODOVINSKA POVEST
J
Morda ne mislite trditi, da je ravna in da je pri solnčnem vzhodu ali zahodu mogoče ž nje kar skočiti na solnce? Morda je taka teorija umljive j a vaši pro-uzvišenosti? Morda se bolje vje-ma s sv. pismom, kakor teorija Kolumbova.
To prepiranje je bilo kralju neprijetno, predno je mogel odgovoriti škof, je dovolj rezko zaklical.
—Vendar ne bodete trdili, gospod Hoze Hudio, da so ljudje, ki hodijo z doli obrnjenimi glavami, pri katerih dež gre od zdolej in morje vstaja v svoji strugi, da si ničesar ne drži njega površine in se njega dno zgoraj nahaja.
—Prosim oprostite veličanstvo — odgovoril je Hoze Hudio, ponižno se poklonivši. — To je učena uganka, katero nam ima razrešiti potovanje Kolumbovo.
—Da je zemlja okrogla, — o-glasil se je Martin Begajm — to se more zmatrati za dokazano dejsto. Ladija sama je vendar večja, kakor njene jarbole, a na morju se naj poprej prikažejo jarbole v daljavi. Zakaj to? Zato, ker je voda okrogla in npm skriva ladijo. Ta izbuklost je nedvomljivo znamenje, da je zemlja okrogla.
—Jaz se moram tudi izreči, da je zemlja okrogla — spregovoril je kosmograf Roderigo, — jaz mislim, da je mogoče prepotovati okrog našega planeta.
—Torej vi mislite, da nam kaže vsprejeti Genučanov predlog? — vprašal je začuden kralj.
—Tega ne rečem — odgovoril je Roderigo. — Samo to priznavam, da je v Kolumbovih teorijah mnogo, ter zaslužuje pozornosti, če tudi se ne izrečem za končni sklep. Kar se tiče njegove namere, da bi našel narav-nostni pot v Indijo, je ta teorija predrzna do nerazsodnosti. Obseg zemlje nam ni znan. Nikdo ne more povedati, kako veliko je morje in če mu je mogoče priti do konca? Zakoni privlačnosti in sredobežnosti nam še ne dajo podatkov za to, da bi bilo mogoče tako potovanje. Zato pa smatram potovanje na zapad, da se najdejo nove dežele z znanstvenega stališča za podjetje, ki predstavlja obširno polje za odkritja, pa vendar vzbu-
CHJCAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BELLWOOD — 5 room brick Georgian, gas heat, 2 car garage with attached screened patio, tile floor, full dry basement, blinds, draperies thrruout, close to schools, churches, shopping, transp. By owner $16.900. Linden 4-6398, eves.	(145)
LASTNIK MORA PRODATI — 6-sob-no zidano hišo, 2 sobi zgoraf, gorkota na olje, avtomatični vod. grelec, velika klet. dvojna garaža. 2124 W. Homer St. BRunswick 8-2314.
(148)
VICINITY NORTH AVE. & St. Louis —By owner. Store. 3 apartments and garage, automatic oil heat, good condition. Very good income property. $19,950 full price. Phone TUxedo 9-7652.	(146)
FOREST PARK — Townhouse in move-in condition, 2 bdrms.. knotty pine rec. room, carpeting, comb, storms and screens, forced air heat. 1/4 car gar., beautifully Idscpd., fenced yard. Call eves, or Sat. or Sun. FOrest 6-3216.	(145)
ARLINGTON HEIGHTS — H4 yrs., 3 bedroom ranch, full basement, kitchen with built-ins, comb, storms and screens, washer - dryer, water softener, wall to wall carpeting, drapes. — CLearbrook 5-95991.
(147)
ja dvom, da bi bilo vspešno.
—Tam kjer znanost tava v te-moti, večkrat božji stvarnik razširja luč — odgovoril je goreče Hoze Hudio. Po mojih mislih je Krištof Kolumb njegovo o-rodje.
Za trenotek je nastal molk. Potem pa se je obrnil kralj k Martinu Begajmu.
—No, gospod, morete li praktično pojasniti jedno stran tega vpraišlanja. Genučan je nam na zemljevidu razložil glavne stvari, jih le ne morete nam pojasniti?
—Pokorim se vašemu, veličanstvu, — odgovoril je Begajm in se nizko priklonil, razgibaj oč Kolumbov zemljevid. Umetno narejeni zemljevid njegov je napravljen na njegovi glavni trditvi, da je zemlja okrogla in jo je mogoče obiti od zapada do vzhoda. Smatrajoč to za osnovno resnico Genučan nam razlaga na zemljevidu svoje misli, kako je razdeljeno morje in suha zemlja in koliko je oddaljeno od obrežja zapadne Evrope obrežje vzhodne Azije. Objem zemlje on izračuna po Ptolome-jevem polutniku, kateri obstoji iz 24 delov po 45 stopinj, torej vkupe iz 360.
Od tega je pa že starim bilo znanih 15 delov, namreč od Her-kulovih stebrov do mesta Tini v Aziji, ki so ga že tedaj smatrali za mejo znanega sveta. Ekspedicija pod zastavo našega veličanstva je po mnenju Kolumbovem razširila z odkritjem otoka Zelenega nosu zapadno mejo znanega sveta za eno polutniko-vo stopinjo. Od tod je po mnenju Kolumbovem še ne odkritih in nepreiskanih osem delov, to je tretjina vsega okrožja. Po zemljevidu Kolumbovem so v teh' neznanih krajih vzhodne Azije, katere se približujejo za-padnim bregovom Evrope in Afrike in se more priti do njih po kratkem potovanju, posebno ker so po morju povsod raztreseni kot male postaje otoki Ci-pango, Atlanti itd.
Begajm je umolknil čakajoč daljših kraljevih ukazov.
—Po vaših besedah gospod Begajm — rekel je prelat — je Genučanov zemljepis tako po-polen, da se bolj ega ni želeti . . . Toda: treba je vedeti, če res Azija tako daleč seže proti vzhodu, kakor se trdi, če je res zemlja ravno tako velika, če to niso morda le domišljije?
—Meni se ravno tako zdi — je opomnil zamišljen kralj, — Načrt, katerega predlaga Genučan, — jadrati naravnost proti zapadu do bregov Indije, je res prekrasen in zapeljiv, posebno, če se sodi po tem, kako se opisujejo bogastva in zakladi otoka 'Cipanga:, a vprašanje je, če to ne bode naposled samo ponovi j en j e misije k etijopskemu vladarju duhovniku Janezu?
—Kralj je pogledal zagovornika Kolumbovega Hoze Hudia, kakor bi ga poživljal na odgovor.
—Prosim, oprostite, veličanstvo, odgovoril je ta, — Kolumbov načrt se nikoli ne sme staviti v jedno vrsto s sanjarijami o Janezu. Kolumb se opira na samo znanstvene stvari, katere je sam preiskal in se opira na proučevanje znanih učenjakov.
Krajj se je zamislil in molčal nekaj minut, potem pa spregovoril:
—Gospod, jaz mislim, dai je naše vprašanje že dovolj pretreseno v mejah mogočnosti, in zatorej zaključujem razprave. Vaši nazori in pojasnila glede Ge-
nučanovih načrtov so me db najvišje mere zanimali in ne bil bi proti temu, da se izvrše ti načrti, a Kolumb zahteva take naslove in nagrade v slučaju u-speha, da on hoče Kataj narediti za deželo, namenjeno za potrebo Kolumbove rodbine. Njegove zahteve so tako velike, da se ne smemo prehiteti, posebno ker popustimo dosedanji pot odkritij, ako se izrečemo za njegovo ekspedicijo in je mogoče, da bi se podili za praznimi domišljijami.
Vaše veličanstvo, to so velike, zares kraljevske besede! — zaklical je s poudarkom kraljev duhovnik. — Zares podili bi se za izmišljijami, ako bi vspreje-li Genučanov predlog. Razen tega, da neizmerne zahteve Kolumbove že same onemogočuje-jo vzprejeti njegove predloge, treba je tudi, oprostite mi, da se to drznem izreči, treba je tudi brzdati nerazsodno teženje na-orej! Daljnejša iskanja in odkritja samo izčrpavajo sredstva države in dopolnujejo opustošenja, katera so prizadela deželi vojna in kuga. Ako bodemo slabili deželne sile s temi negotovimi ekspedicijami, privabimo, da nas napade dejanjski in resni sovražnik kralj kastiljski. Vaše veličanstvo, znali bodete, da kraljeva mogočnost ne obstoji v obširnosti zemlje, temveč v modrem in previdnem vladanju. Če je pa naposled že treba dati dela odvišnim silam narodovim, imamo druga bolje notrebna podjetja. Začnete lahko vojno z Mavri v Berberiji, kjer bode vspeh očividen in ko-nsti gotove.
Prelat je zmagovalno pogledal po članih junte, prepričan, da je pregnal poslednje kraljeve dvombe. In, kakor se je videlo, bilo je res tako. Opirajoč se na naslonilo škofovega naslonjača je kralj z veseljem poslušal svojega duhovnika. Ko je prelat umolknil, se je kralj stegnil, prijazno pogledal na škofa in mu pokimal.
Rdečica je polila Petra de Me-nezes, grofa Villa-Reala, ki do sedaj ni bil zinil besedice. Vstal je in nizko se priklonil kralju.
—Oprostite, vaše veličanstvo, da se predrznem izreči svoje mnenje, — vzkliknil je. Kot
prost vojak po svojem poklicu ^predrzne uresničiti načrt Ko-
ne morem zagovarjati učene i-deje Genučanove, a govorim kot domoljub, zvest svojemu kralju, katerega slava je slava moje domovine, slava mojega naroda. S tega stališča Se ne morem strinjati z mnenjem prečastitega škofa. Portugalija ni več mlada država, in njeni kralji niso tako ubogi, da bi jim mankalo sredstev za daljna odkritja. Poleg tega sedaj ži-
lumbov srečen uspeh in večno slavo, to meni pravi neko prepričanje, prihajajoče od zgorej! Da, kdor uresniči načrt Kolumbov, tega čaka slava in srečno vladanje!
Navdušen grofov govor je vse silil k premišljevanju, a škof se še ni čutil premaganega.
—Mnogo prezgodaj je, — odgovoril je, — napovedovati us-
j peh temu ali onem podjetju. Sa-vimo v miru z vsemi evropski- i mo cerkev ima pravico odloče-mi državami, — kaj se je nam vati, v koliko so prava znanst-
bati. ako poskusimo razširiti svoja posestva. Za portugalsko državo bode vsesvetna slava, da je prva poskusila pridreti v tajnosti neznanega dela morja. 0-prostite, vaše veličanstvo—pristavil je glasneje — jaz se u-pam prerokovati temu, ki se
vena preiskovanja in izmišljije
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave., vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv.
Prijave nepotrebne Nad North American banko
Jr

POZOR! POZOR!
Znižane cene
NA VSEM LETNEM OBUVALU
Za moške, ženske in otroke. Kratko: za vso Vašo družino. Pridite in si oglejte ter se prepričajte.
VSE BLAGO JE PRVOVRSTNO ZA KAR SE LAHKO ZANESETE.
Tudi na regularnim obuvalom so cene znižane
LOUIS MAJER SHOE STORE
84 S 0 Si. Giair Ave,	Cleveland 3, Ohio
LOUIS MAJER, lastnik
^___________________________________
To je življenje!
zabava ,. .prijalelji.. .in Siroh’s
EDINO ameriško z ognjem varjeno pivo!
Ugajalo vam bo
Vseeno, kateri šport vam je najljubši, — po prijetni, živahni igri ni nič tako dobrega kot lahko, mehko, osvežujoče Stroh’s pivo. Pijte Stroh’s še danes!
j®
lažje!
SEDAJ PO LOKALNIH CENAH
The Streh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
človeškega duha. Čezmerna gorečnost more oslabiti cerkveni blagoslov, ondu, kjer se kažejo na j lepše nade, utegne nas doleteti naj večji neuspeh.
—Tega se bodemo varovali!
—	zaklical je kralj in vstal v znamenje, da zaključuje zbor.
—	Vsekako se načrt Kolumbov hvaljujem se, gospoda, za trud mora še jedenkrat pretresti. Zahvaljujem se, gospoda, za trud
in pojasnila, za katera sem vas prosil.
Zmagovalni nasmeh se je pokazal na prelatovih ustnih pri teh kraljevih besedah. Poznal j je dobro svojega duhovnega sina in vedel je, da odloženi Kolumbov načrt ne bode imel u-speha.
—O tem že mi preskrbimo, " je mrmral skozi zobe, ko je že kralj poslavljal se od junte.
i
ČAROVNIJA
MODERNIZACIJE
Naraščajoča družina? Potrebujete več prostora? Potrebujete dodatne shrambe? POSVETUJTE SE S KRAMERJEM ON NAPRAVLJA ČUDEŽE Pokličite, da vam pošljemo našega izvedenca, ki bo napravil
BREZPLAČEN PRORAČUN za
PREDELAVO VAŠEGA MM
•	STREHE	•	OMET	•	KUHINJE	j
•	GARAŽE	•	ŽLEBOVI	•	VERANDE
•	KOPALNICE	•	PRIZIDKI	•	SPALNICE
Do 60 mesecev za odplačevanje ... F. H. A.
CHAS. KRAMER and SONS
PREDELAVA DOMOV
3690 East 93rd St.
PODNEVI	PONOČI
BR 1-4800	SK 1-4429 ali ER 1-9665
•3	'	*
I
\ Za

l
vaš
pomembni dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pH nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
^	HE 1-0628
i
\
'%
\
POGLED Z VRHA — Zala Genevieve Bart, 19 let statfl Miss Calais 1959,' gleda z vrha neke palače na londonsko ulico. V angleško prestolnico je prišla delat reklamo francoske čipke. Genevieve je direktna potomka franco' skega pomorskega junaka Jean Barta, ki ga je kralj LudO' vik XIV. zaradi njegovega poguma postavil za poveljnik^ francoskih pomorskih sil.