Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List ^slovenskih .delavcev v Ameriki. ........ The largest Slovenian Daily m the United States. - Issued every day except Sundays S and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea S—3S7S Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, si the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: S—SS7S NO. 179. — STEV. 179. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 1, 1931. — SOBOTA, 1. AVGUSTA 1931 ▼OLTOfl TUDI ROCKEFELLER KRČI MAJNERJEM PLAČE ZASTOPNIKI NAJBOGATEJŠEGA MOŽA SE PRITOŽUJEJO NAD KONKURENCO IN SLABIMI ČASI Colorado Fuel and Iron Company se je po dveh mesecih naenkrat premislila ter bo znižala svojim uslužbencem plače za dvajset odstotkov. — Rocky Mountain Fuel Company plačuje svojim delavcem dolar več na dan kot so pa plačani delavci v neunijskih majnah. — Rovski stražniki v West Virginiji se poslužujejo strojnih pušk pri izganjanju štrajkarjev iz stanovanj. TISKARJI ZA DOBRO PIVO Mokrači skušajo dobiti na svojo stran slavnega ameriškega letalca Col. Lindbergha. NIAGARA FAl.1 iS, N. Y., 30. julija. — Delegati 35-letne konvencije newycrskega Printing Trades Coun- FRANCOSKA VLADA PROTI KOMUNISTOM Laval bo v Parizu in pro-vincialnih mestih poveljeval policiji in vojaštvu proti komunistom. PARIZ, Francaja, 31. julija. — Pri DENVER, Colo., 31. julija. — Colorado Fuel and Iron Company, katero kontrolirajo Rocke-fellerjevi interesi, je še pred dvema mesecema izjavila, da je odločno proti skrčenju plač uslužbencev, ki so zaposleni pri. nji. Medtem časom se je pa premislila in danes izjavila, da bo premogarjem pristrigla plače za dvajset odstotkov. Majnerji so člani kompanijske unije. Dozdaj so zaslužili $6.50 na dan. Plača jim bo znižana na $5.25. Kompanija navaja več vzrokov, ki so jo prisilili do tega. Predvsem pridejo vpoštev slabi časi in pa prevelika konkurenca. Rocky Mountains Fuel Company, edina unioni-zirana korporacija med velikimi proizvajalci, ima mezdno lestvico, ki je za dolar višja kot so pa mezdne lestvice po neunijskih majnah. Njena pogodba z United Mine Workers bo še celo leto veljav- % na. Colorado Fuel and Iron Company bo ostala zavedno v spominu ameriških premogarjev. Strajk pri tej kompaniji je bil pred leti napotil državno milico, da je streljala na majnerje ter pri tem razen nekaterih majnerjev usmrtila tudi dosti maj-nerskih žen in otrok. Ko so pred kratkim izjavili Rockefellerjevi zastopniki, da plače ne bodo skrčene, se je poro dilo v majnerjih prepričanje, da je družba izza maekara, ki se je završil v Ludlowu, vendarle nekoliko izpremenila svojo politiko in sicer delavcem vprid. Se 2. junija je pisal Arthur Roeder, predsednik družbe, industrijalni komisiji: cila so sprjeli resolucijo, v kateri pog^,tavanju s policijskimi in voja-poaivajo predsednika, naj skliče posebno zasedanje kongresa, da bo mogoče doseči modifikacijo Volstea-dove postave ter izposlovati povra-tek štiri odstotnega piva. Resolucija je bila poslana tudi škimi oblastmi je redložil ministrska predsednik Laval načrt, kojega namen je preprečiti demonstracije, ki so bile napovedane za jutrišnji dan. Predvsem so prizadeti komunisti, vsem senatorjem in poslancem ter , W bm že občutno kaznovani radi poskusov sabo ti ran j a in ščuva-nja na stavke. Pariška policija ne bo podpirana vodstvom vseh strokovnih unij. ALBANY, N. Y„ 31. 'juliju. — Znani letalec J. G. Hali, kil je že par- j ie od državljanske straže, temveč tu-krat porazil rekord letalca Hawksa,' ^ ^ vojaštva. je rekel, da se bo podal v Otawa, kjer bo skušal pregovoriti colonela Chairlesa Lindbergha, naj se pridruži protisuhaški skupini letalcev, ki so znaini pod imenom '^Flying Crusaders". VTIH0TAPUENI PRISELJENCI Delavski tajnik Doak je odredil, naj se z vso strogostjo nastopi proti vtihotapi) an ju • inoz e m -cev. WASHINGTON, D. C., 31. julija. Policijski predsednik Chiappe je rekel, da bodo pripravljeni tudi vojaški oddelki. Lawal bo v gotovih ozirih sam prevzel poveljstvo. STANJE LL0YD GE0RGEA JE ZADOVOLJIVO A. HITLER 0 VZROKIH DEPRESIJE Voditelj narodnih soci-jalistov pravi, da je sedanja kriza odprla nemškemu narodu oči. BERLIN, Nemčija, 31. julija. — Dogodki zadnjih tednov so vrgli na OBNOVLJEN BOJ ZA SVOBODO __FILIP1NCEV Voditelj Filipincev zahteva, naj dobe otočani v teku petih let popolno neodvisnost. MANILA, Filipinsko otočje, 31. julija. — Filipinski voditelj general milijone Nemcev temno senco. To Emdlio Aquinaldo, ki se je dolgo vr- je napotilo voditelja narodnih socialistov, Adolfa Hitlerja, da je izrazil v glasilu svoje stranke občutek, sreče in zadovoljstva. — Nikdar v ^vojem življenju — pravi Hitler — nisem bil deležen take sreče in takega zadovoljstva kot v teh dneh. — Trpka resnica je slednjič milijonom Nemcev odprla oči. Spoznali so gorostasne kaži in sleparstva, s katerimi marksisti sleparijo nemški narod. — Široke plasti nemškega naroda so zdaj, morda vprvič, spoznale, kdo ima prav: ali oni, ki sleparijo z Youngavim načrtom, ali oni, ki spoznavajo Youngov načrt v pravi luči. — Dovolj vzroka imam, da sem vesel, in zadovoljen, d očim se izražal iz časopisja sleparjev šklepeta-nje z zobmi. Zdravnike je presenetila živijenska sila prejšnjega ministrskega predsednika. LONDON, Anglija, 31. julija. — Prejšnji ministrski predsedik, Lloyd ATENTAT NA ČANGA SEJE IZJALOVIL Napad je bil dirigiran iz Kantona. — Mukden-ske sile so doživele nov poraz. ŠANGHAJ, Kitajska, 31. julija. — Današnja poročila pravijo; da je bil pred par dnevi vprizorjen v Nan čan-gu brezuspešen atentat na predsednika Čang Kaj Šeka. Čang, ki je zaposlen z kampanja proti komunistom, se je peljal mimo parka, ko so naenkrat padli streli, ki pa so zgrešili svoj cilj. Čangova osebna straža je vračala ogenj, a tudi zgrešila. Nikjer ni mogla najti napadalca. Pozneje so bile aretirane tri osebe, ki so bile odposlane iz Kantona, da umore Čunga, Novica o merilnem poskusu je bila sporočena v Nanking, nacionalistični glavni stan. TIENSIN, Kitajska, 31. julija. — med Filipini in Združenimi dkava-lčete vod poveljstvom generala Šii- sto let držaJl v ozadju, je v posebnem pismu pozval zveznega senatorja Hawkesa iz Missouri ja, naj se zavzame za neodvisnost Filipincev. Pristavil je, da bi proglasitvi ne-odvinosti sledila državljanska vojna, toda neglede na to je treba boj za nedvisnost nadaljevati, kajti to je cena, ki jo mora jo skoro v vsakem slučaju plačati zatirani narodi za svojo svobodo. General Aquinaldo je za to, da bi postali Filipinci tekom petih let neodvisni ter naj bi -bila še potem najmanj pet let prosta trgovina mi. Delavski tajnik Doak je osebno od- Ctecrge *>» ^raj operiran in redil splošno preiskavo glede vti-'zdravniki so sporočili danes, da je utapljanja inozemcev v Združene irael Y^^T™ driuve. C lami tihotapskih tolp, ki se pečajo s tem poslom, bodo občutno kaznovani. Včeraj sta bili v New Yorku are-tirand dve esebi, ki sta prodajali inzemoem ponarejene povratne per-mite. Tajnilk je rCkel, da Je preiskava, ki se je za vršita v New Yorku, le en del velikega podjetja. Namignil je, da se bo v kratkem žavršilo še več drugih aretacij. Zveznim, oblatim sta bdla izro-jčena Simon Rothberg, klerk new- — Po našem mnenju bi skrčenje plač in temu yorskega priseljeniškega urada, in sledeče znižanje stroškov obratovanja ne pospeši- ^Pizzal0' u je tadetal tozadwni lo produkcije coloradskih majn. | »povratne permite- — Od tega bt tudi ne imeli posebne koristi ni- sta i™**** * *250-ti operatorji, niti delavci, še manj pa okraji, ki so odvisni od obratovanja premogovnikov. Včeraj je pa poslal Roeder drugo pismo, v katerem pravi, da je treba zaradi prevelike konkurence ter trgovskih razmer, ki so izven kontrole kompanije, znižati plače. Colorado Fuel and Iron Company ima zaposlenih na tisoče majnerjev ter je ena največjih in najvplivnejših lastnic premogovnikov na vsem svetu. Največ majn ima v Coloradu in v Wyomingu. Nadalje ima veliko jektaxno v Pueblo City. Ce bo do tudi jeklarji prizadeti vsled skrčenja plač, se zaenkrat še ni dalo dognati. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih d rta rm ti. se je gasilo v buletinu, ki je bil iz dan danes: — Gospod Lloyd George je preživel precej dobro noč. Njegove moči so se okrepile in splošno stanje je zadovoljivo. Ko je Slišal Lloyd George, da je zdravstveno stanje boljše, je bil vesel, pa tudi zdravniki so se čudili njetgovi vitalnosti. Pred operacijo je kazal splošno potrtost, a zdaj je dosti boljši. Angleški kralj se je informiral o njegovem stanju. Tudi princ iz Walesa je vprašal, kako se' mu godi. CLEMENCEAU0VS1N SE JE POROČIL PARIZ, Francija, 30. julija. — V mestni hiši osmega okratja se je poročil Michel Clemenceau, z Mrs. F. Martin Aiken iz Los Angeles. Ženin je sin znanega franoeskega držanmi- ŠPANSKI MINISTRI NA DELU Novo ministrstvo se mora baviti z važnimi gospodarskimi problemi. Zamori je bila izrečena zaupnica. MADRID, Španska, 31. julija. — Opirajoč se na zaupnico, ki mu je bila izrečena od parlamenta, se je I lotil danes kabinet dela, kojega cilj j je, spraviti vlado na ustavno ped-' lago. Najprej bo prišla na vrsto agrarna reforma, nji bo pa sledila, revizija odredb, ki se tičejo javnih gradb. Nato bo prišla na vrsto svoboda verskih sekt ter ločitev cerkve od države. Uadalje mora narodna skupščina modificirati vladni načrt glede u-stave, na podlagi koje bo vbod oče vladana španska republika. Ko je bila včeraj izrečena vladi zaupnica, je izjavil speaker Bestei-ro, da se bo parlament v torek se- GONJA PROTI B0LJŠEVIK0M V BUENOS AIRES h us ana, vrhovnega poveljnika in vstašev, so zavojevale tirmes mtsta Čangšau. Porazile so mukdenske čete, ki so konrolirale mesto. Kakorhitro se je izvedelo to V Pejpingu, glavnem mestu mukden-skih čet, je postal ves položaj skrajno kritičen. 50,000 mukdenskih vojakov se sc-I daj umika proti severu, in zmeda je I velikanska VsUiši skušajo utrdili Policija je izvršila napad mesta, a jih ne morejo na sovjetske agenturo. Po aretaciji v masah se je vršilo ljudsko zborovanje. BUENOS AIRES. Argentina, 31. julija. — Policija je vdrla danes v MACDONALD SE JE VRNIL LONDON, Anglija, 30. julija. — Danes se je vrnil iz Berlina angleški ministrski predsednik MacDo-nad ter izrazil upanje, da bo Nemčija srečno prestala svoje finančna urad sovjetske trgovske organizaci- zadrege. je "Amtorg" ter aretiraal vse usluž-| Rekel je tudi, da je bil z obiskom bence, 160 po številu. Med njimi je bilo tudi petnajst pr nemškem glavnem mestu nadvsa zadovoljen. žensk. Vodja agenture je bil Boris Kraewsky. ka. Nevesta je vdova in mati vec stal. otrok I Provizorični predsednik Alcala j Zamori je dejail: — Kabinet bo ne-! ovirano nadaljeval s svojim delom vanje. Ljudi je bilo toliko, da se promet ni mogel vršiti. Aretirance so odvedli v štirih ve- I Napad na ibojševiško agenturo jo likih truckih na policijsko postajo, vodi podprefekt dr. David Uriburu. Ta aretacija v masah je Dovzrori-1 Povod aretaciji so dale govoric9 la veliko razburjenje. Kmalu nato o revolucijonamh zarotah komuni-se je vršilo na ulicah veliko zboro- stov. DENARNA NAKAZILA--- CHARLESTON, W. Va., 31. julija. — V stav-karskem okrožju West Virginije imajo strojne puške odločilno besedo. Rovski stražniki skušajo s pomočjo strojnih pušk prisiliti št raj kar je, da bi se izselili iz kompanijskih hiš. S strojnimi puškami, so zaščiteni posebni vlaki, 8 katerimi prihaja na stotine in stotine stavkoka-zov. Governer William G. Conley, kateremu so bili poslani nešteti protesti proti tej strahovladi, je pa' agitaciji". pobral šila in kopita ter se podal na počitnice v m sicer s čistimi rokami. White Sulphur Springs. Zaenkrat štrajka v tem okrožju osem tisoč majnerjev. Nadaljnih dvanajst tisoč se jih jim bo v kratkem pridružilo. Premogovni baroni zatrjujejo, da so začeli štrajk komunistični agitatorji ter da dobivajo vo-•ditelji stavke plačo oziroma nagrado iz komunističnih virov. To pa nikakor ni res. V stavkarski fond so prispevale razne človekoljubne newyorške organizacije, zvezni svet cerkva, socijalistične skupine ter lokali unije United Mine Workers v Illinoisu. Majnerji zahtevajo, naj se vrši med njihovimi zastopniki in zastopniki družb konferenca, koje svrha bi bila izboljšanje delovnih ppgojev. 95 odstotkov štrajksar jev je turo jenih Amerikancev, — vsled česar ni nikakega govora o kaki "inozemski URADNIKOM V SARATOGI PRETI ODSTAVUENJE ALBANY, N. Y., 31. jxtlija. — Governer Roosevelt je naprosil danes generalnega pravdnika Bennetta, naj mu sporoči svoje mnenje glede vodilnih uradnikov Saratoga o-kraja. Urad javnega kontrolerja je uvedel natančno preiskvao, glede razmer v Saratoga okra ju. Ugotoviti hoče, če 9o uradniki v resnici žeto potratni. Tozadevne pritožbe so se v zadnjem času zelo množile. ADVERTISE in "GLAS NARODA' IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM Y JUGOSLAVIJO Din 600 ...................... % 9.35 V ITALUO Lir 100 ................... 9 5.75 Din 1000 ...„ ............. $ 18.50 Lir t00 .........................$11.30 Din 2500 ...................... 3 45.75 Lir 300 ......................316.80 Din 3000 ...................... 3 54.60 Lir 500 ..........- ............. 127.40 Din 5000 ____________________ $ 90.50 Lir 1000 ______________15125 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov-za vsako posamezno nakau žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, tt $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodisi T mnarflh. Urah ali dolarjih, dovoljujemo Je boljše pogoje. Pri velikih nikart-lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporama*-te (lede načina nakaalla Nujna nakazila Izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbin« m Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone BArclay 7—0380 X* NSW YORK, SATURDAY, AUGUST 1, 1931 "Glas Naroda" Owned and Published by ILOVDOC PUBUNUNG COMFANX (A Corporation) • Preddeol L. Ben edit. Trem*. oi baton of the corporation and addresses of above officers: KM W. 1Mb Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voiee ef the Feeple) Every Day Except Sundays and Holidays JEs eelo kto Telia Ust aa Ameriko In Kanado____$6.00 S* pol leta------$3.00 Ea četrt leta ________________________$1.50 za New York za celo leto $7.00 Za pol leta --------------------------------$3.80 Za inozemstvo za celo leto-----47.00 Za pol leta ..................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja Tsakl dan Izvzemil nedelj In praznikov. In osebnosti se ne priobfeujejo. Denar naj se bla-|0vott potiljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da m nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLII NARODA", ti« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 HOOVER IN NEZAPOSLENOST Iz Wasliiiigtona prihaja poročilo, da se je predsednik Hoover te dni posvetoval z načelnikom Ameriškega Rdečega križa ter z drugimi uradniki te in podobnih pomožnih organizacij. — Te konference, tako poročajo iz zveznega glavnega mesta, — so mogle imeti le eno samo svrlio, namreč, da se potom takih organizaciji odpomore revščini in pomanjkanju, vsled katerega !trpi na milijone in milijone nezaposlenih delavcev. Gospod. Hoover je prišel slednjič do prepričanja, da je treba nekaj storiti, da se pomaga nezaposlenim in njihovim »družinam. Za prihodnjo zimo obetajo, da bo število nezaposlenih naraslo na sedem milijonov. Ako pomislimo, koliko otrok in žena je odvisnih od oeeb, ki so brez dela, vstanejo pred našimi očmi strahotne številke. Precej časa traja predno pride najvišji uradnik dežele do spoznanja, da je treba v tem ali onem pogledu nekaj storiti. Ko se pa zdrami, se običajno prepozno zdrami, in tudi tisto, kar svetuje ni prav. Herbert Hoover je morda edini visoki uradnik v Združenih državah, ki šede zdaj spoznava potrebo velikopotezne pomoči, katero je treba nakloniti šestim milijonom nezaposlenih. Ko je prišel do tega spoznanja, pa misli, da bo mogoče odpraviti stisko s par kapljami dobrodelnosti, ki bodo kanile na vroč kamen najhujše milijonske revščine. Pred dobrini letom bi bilo še mogoče pomagati potom Rdečega križa, danes je pa že dosti prepozno. Danes ni nobenega drugega sredstva koit takojšnje sklicanje posebnega kongresnega zasedanja. Edinole kongres Združenih držav zamore dovoliti vsoto, s pomočjo katere bi bilo mogoče ugoditi najnujnejšim potrebam. Edinole kongres zaiiiore najti načine in sredstva, da se ugladi pot za zavarovanje proti nezaposlenosti in da stopijo tozadevne postave čimprej v veljavo. Ako se ne dovoli na stotine milijonov dolarjev za nezaposlene moške in ženske, se 'bo približala Ameriki katastrofa, kakoršne ni še nikdar, niti v mislih doživela. Kmalu bo poletje pri kraju. Zdaj je treba skrbeti samo za hrano in stanovanje, pozimi bo pa prišla tudi skrb za gorkoto. Ako se kongres ne bo zganil, bo imel na svoji vedti usodo milijonov in milijonov revežev. NOVE SPLETKE HABSBURŽAN0V VSE ON£ ROJAKE SIROM ZDRU2ENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga zamore jo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4°fo Sakser State Bank V francoskem časopisju se v zadnjem času vedno češče pojavljajo vesti o povečani aktivnosti Habs-burgovcev in madžar. legitamistov. Zlasrti list "Lumiere", ki je nedavno povzročil o habsburškem vprašanju ostro akcijo v socijalističnem tisku, prinaša senzacijonalne po -datke o živahnem prometu med Steenokerzeelcan, kjer živi rodbina Zite Habsburške, ter Italijo in Budimpešto. List omenja, kaKo so se legitimist* pri zadnjih volitvoh na Madžarskem okrepili, in napoveduje rekonstrukcijo Bethlenove vlade, pri kateri bo izločen iz kabineta minister Majer, ki je edini tudi v nekaterih krogih visoke francoske aristokracije, ki sicer nimajo političnega vpliva a igrajo veliko vlogo v francoski družbi. Vsi politični krogi Francije so odločno, proti vsaki habsburški avanturi ne le iz lojalnosti do svojih zaveznikov, temveč predvsem iz prepričanja, _da bi mogla avantura resno ogroziti mir v Evropi. 'Češke Slovo" priobčuje manifest, ki so ga pripravili madžarski legitimist! skupno z bivšo cesarico Zi- Dopisi. S pota. V lopi, hladni Minnesoti je posebno ckoli jezer prav prijetno. Suša je precejšnja. Na poljih so kobilice in gosenice uničile precej pridelkov, pa tudi -vročna bo dosti škodovala. Ob -jezerih je vsepolno turistov, kjer imajo prijetna stanovanja in lepo obrežje za solnčenje. Več tednov se že mudita na Ely, Peter Zgaga LOČITVE ZAKONOV. bilo pred leti, oziroma kot bi moralo biti. Dandanes se v časopisju največ čit-a o umorih in ropih ter o ločitvah zakona. Zakon je veljaven, pa naj ga sklene cerkev ali posvetna oblast. Pregovor pravi, da je sveti zakon ' L^itev je pa precej težavna. Poseb-podoben kletki, v katero sleherni no, če sta ^^a cerkveno pcro-sdi, ko je enkrat notri, pa za ves cena. Toda tudi Vatikan je že mar-svetne more ven. |sikak cerkveni zakon ločil, če sta Toda sedanji moderni časi soibil zakonca uglednega stanu in če sta dala jaka dosti v "dobre name- Habsburžani obvezali madžarskim med ministri odločno proti vsaiki grofom, da bodo delovali za integri- avanturi za povratek Habsburžanov. Na njegovi mesto bo prišel Gaston Gaal, odločen legitimist. Vse je pripravleno pravi "Lumie re" dalje. Madžarski aristokrati z( teto stare Ogrske, to je za zopetno pridobitev Slovaške. Sedmograške ter Hrvatske in Slavonije. Manifest začenja takole: — "Mi, Oton JU., apotolski k.Jalj Madžarske, Hrvatske, Slavonije in vlado na čelu bodo priredili Otonu j Dalmacije, toaij rimski in jeruza-ob njegovem prihodu na Madžar- lemski, nadvojvoda avstrijski, voj- eb'/V rtnvvi i __ Pl__M.___ti*__ voda salzburški, štarejski, koroški sko pompo-ren sprejem. Sestavili so že tudi manifest, s katerim naj bi Oton "svojim narodom" in vsem svetu spročil, da je prevzel vlado na Madžarskem. Ta manifest nosita po Evropi grof Apponzi in madžarski prim as kardinal Szeredy ter kažeta arisitokratom in visokim cer-venim dostojanstvenikom. le v pariški javnost; veliko pozornost. Kljub vsej rezerviranosti izjavljajo informirani krogi, da vesti niso brez vse podlage, čeprav se zde na prvi hip malo verjetne. — Splošno znano je, da se bivša cesarica Žita, odkar je postal njen sin Oton polnoleten, vedno bolj u-živa v fantastiče sanje o obnovi habsburške vladavine v Srednji Evropi. Zatrjuje se, da je v zadnjem času poskušala pridobiti za svoje načrte tudi papeža samega; s kakim uspehom, ni znano. Aspiracije Zite Habsburške pa se ne omejujejo le na zopetno pridobitev madžarske krone, temveč gredo še dalje, češ, da ima Oton kot avstrijski nadvojvoda pravico na vse pokrajine, pač pa> strom vse hvale vredno prošnjo od- Lt sem rekel _ prayi rQga, bila, čeprav je izvirala iz patrijo i tične požrtvovalnosti. Stranka je Od jutra do večera ga je zmer-mnenja, da je življenje v Ankari'jala, nobene stvari ji ni povolji na- tako drago in da imajo ministri toliko reprezentančnih dolžnosti, da bi zašli v denarne stiske, če bi jim plače znižali. Če bi jim pa vzeli še državne avtomobile, bi izgubili mnogo dragocenega časa, ker bi morali hoditi po svojih opravkih peš. Primer turšikih ministrov je pa vseeno vreden posnemanja, samo da najbrž ne bo nikogar, bi jih hotel posnemati. STRELJANJE V MADRIDU MADRID, Španija, 30. julija. — Policija je danes vdrla v dvorano, v kateri so zborovali štrajkujoči uslužbenci telefonske družbe. Ker se zborovale! niso hotetli mirno razi ti, je oddala nanje policija več strelov. Štrajkarji so odvrnili z ognjem. Trije policisti so bili ranjeni, pa tudi več štrajkarjev so morali odvesti v bolnišnico. NAGRADA ZA IZLEDITEV VAMPIRJA Za izsleditev sedaj že justificira-nega duesseldorfskega vampirja Kuertena je policija svojčas razpisala 15,000 mark nagrade. Po a-retaciji morilca se je vnel velik spor, komu pripade vsota. Prusko ministrstvo je zdaj odločilo, da se denar razdeli na tri dele, in sicer prejme 6000 mark Kuertenova žena, ostanek pa žrtev vampirja, ki je pisala pismo svoji prijateljici in neka tretja oseba, ki je tudi pripomogla, da je prišel zločinec v roke pravice. i f E[inubiiuiuumiiuiauiii itunii [n nimi i tuniih! i iii;n:u; 1 imajo velik uspeh H ■ pravil, ni mu kuhala, kot se spodobi, v zimskih nočeh je vlekla z njega odejo, da je revež zmrzoval, da je kar teklo od njega. Prvo leto je še precej voljno prestajal vse križe in težave, po prvem letu je pa začel moliti in prositi Boga: ! — O Bog, pro6im te, reši me te strašne nadloge. Tod-a nebo se ga ni usmililo, in zato je začel po drugem letu kleti, seveda potihem, da ga ona ni slišala: Oh, če bi jo že vsaj hudič vzel. Pa tudi hudič je ni hotel spraviti s tega sveta, ker mu je služila kot vada za loven je grešnikov: ko je hodila po cesti, je vzbujala v dedcih pregrešne misli in želje ter jih spravljala na pot. vodečo v večno pogubljenje. Mažiček je od dne do dne bolj hujšal, sama kost in koža sta ga bili. ona se je pa ozirala po fantih in je cele noči ni bilo domov. Nazadnje se je pa tudi ona vsega naveličata in mu -je rekla neke-jga jutra prav prijazno: — Veš kaj, ti si taka šema, da ne morem več živeti s teboj. Kar ločiva se. Jaz sem še leoa in mlada, ti boš pa kmalu od vsega hudega gagnil. Kot se potapljajoči oklene slamnate bilke, se je on oklenil teh njenih tolažilnih besed, in kar v kalep sta jo ubrala, najprej k advokatu, potem pa k sodniku. Ko je sodnik iz njunega govorje-naj izprevidel, da sta se drug drugega navelifeala, jima je dal neke paipirje za prebrati, ter jima rekel, naj prideta drugi teden istega dne in ob istem času, pa ju bo ločil, kot pesrtava rveleva. Oba sta bila neizmerno vesela. Nji se je že kar na ulici pridružil "prijatelj" in jo oetvedel /v avtomobilu kdovekam, on je pa preštel svoje zadnje solde in je šel h Italijanu na korajžo. Dva kvaita koraj -že je izpil. za tretji, četrti in peti kvart so pa dali njegovi prijatelji, veseleč se, da ga bodo po enem tednu imeli zopet vsak' večer v svoji družbi. Ko se je vmil ©potekajočih se korakov domov, mu je odprta. Kot zver se je zagnala vanj in ga začela mikastiti: — Tak tako, tak tako! Od veselja si se ga nalil, od veselja, da sc boš ločil od mene. Pa ne bo nič. Tega veselja iti pa že ne privoščim. Ne boš se me znebil, za noben denar ne, pa če najameš dvesto advokatov. Če bi prišel domov, kot se spodobi, bi bila drugi teden že ločena, tako pa ne, o ne, tako pa ne: Balamensko si se zmotil! In — rsk! rsk! — je strgala papirje, ki jiii jima je dal sodnik, naj jih preči tata in podpišeta. «sii iiiovr NEW fW, fiAmOAY, ilMHJfiT 1, 1931 ILOTHNIIMOS fta t;. NuVA UGODNOST ZA POTNIKE C0SUL1CH ČRTE WL. JUNOSZA -SZANIAW6KI: Že tretji mesec je hodil gospod Florjan skoraj vsak dan v pisarno tvrdke Biaiski in G-rysik zahtevat, naj mu plačajo dobavljeno blago. Zaman. Oba šefa sta v en glas tarnala, da je zelo slabo konjunktura, ogorčeno sta preklinila brezvestnost svojih dolžnikov, ki niso hoteli po-! ravnati dolgov, in dajala sta gospodu Florjanu samo obljube, name-, sto, da bi mu dala vsaj nekaj obrokov na račun že davno zapad-; lega dolga. Ko pa že dolgo ni bilo niti za j lase privlečenih izgovorov, niti novih obljub, se je gospod Florjan razjezil in sklenil je poskusiti sam z novo taktiko: nekega lepega dne je prišel v pisarno tvrdke Biaiski in Grysik ter izjavil, da se ne gane iz nje. dokler ne dobi svojega denarja. Ne da bi se zmenil za zaničlji-vo skomigovanje z rameni, je sedel v naslanjač, pripravljen menda bolj za nestrpne upnike kot za odjemalce. In sedel je, sedel do poldne— pojed?l je bil že vse sendviče, ki jih je bilo previdno prinesel s seboj za južino — toda čakal je še vedno zaman. Popoldne se je že nagibalo k večeru in šefa sta postala nervozna. Nekaj časa sta si nekaj šepetala, slednjič je pa stopil eden h gospodu j Florjanu, rekoč: — Koliko sva vam dolžna prav za prav? I — Kaj sta že pozabila, gospoda? Tisoč tristo poleg- obresti za preko- NEPOKRIT CEK račeni rok, kakor smo se bili pogodili.... — Izključeno! — je skomignil šef z rameni. — Da vam pa dokaževa svojo dobro voljo, sva pripravljena dati vam petsto, toda v čeku na banko. Ste zadovoljni? — je vprašal in mu ponudil že izpolnjeni ček. Gcrpod Florjan se je ozrl na ček— banka je blizu, takoj za vogalom. Potem je pogledal na uro — bilo je nekaj minut čez pol petih, a v banki uraduje-jo do petih. Malo je pomislil in odgovoril: — Pa naj bo!.... Za enkrat se zadovoljim s čekom. — Pograbil je ček in hitel v banko. Toda v banki ga je čakalo neprijetno razočaranje. Ček je romal iz blagajne v knjigovodstvo, potem se je pa vrnil s pripomobo, da ima tvrdka Biaiski in Grysik na račun samo še 55 zlotov in da zaradi nezadostnega kritja čeka ni mogoče izplačati. — Pa mi dajte vsaj teh 350 zlotov*: — je dejal gospod Florjan ves potrt blagajniku. — To pa ne gre, gospod, — je odgovoril blagajnik. — Ček se glasi 500! Gospod Florjan je nekaj časa napeto razmišljal, potem je pa previdno vprašal: — Kaj pa če bi bilo na računu vseh petsto? — Potem bi pa ček takerj izplačali. — Hm ... Tako torej.... izvolite sprejeti od mene 150 zlotov na ra- čun tvrdke Biaiski in Grypskih, — dejal gospod Florjan, globoko je vzdihnil, potegnil iz žepa denar in odštel 500 zlotov v novih bankovcih. Ura je bila pet, ko je spravljal gospod Florjan bankovce v žep in stopil zadvoljen k vratom, pri katerih je že rožljal vratar s ključem v ključavnici. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI .FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau COSULICH LINE je pripravila veliko ugodnost svojim potnikom, ki se v Trstu izkrcvajo iz parnika ter so namenjeni v Ljubljano. Družba je najela namreč več avtobusov, in vožnja iz Trsta do Ljubljane sta- on sme izzvati, rabiti ah pro- set. ne $3.00 za osebo. Avtobusi odhaja \ *** sv°j° ™jkaj 100,000 Din. Na podlagi teh ovadb je splitska' policija organizirala lov nra žeparje in izsledila dobro pripravljeno tolpo 18 moških in 5 žensk, ki so bili vsi elegantno oblečeni in so se preživljali s tatvinami. Med temi žeparji so znani mednarodni pustolovci in pustolovke. Vsi so bili nastanjeni v najboljših hotelih in njih spremljevalke so bilfli oblečene kakor žene -bankirjev. Zdaj jim na policiji pretipa vajo obisti. Žeparji priznavajo tatvino za tatvino. Obenem pa dobiva policij a vsak dan več ovadb za tatvine, katere je tolpa izvršila zadnje dni v Splitu in okolici. Zanimiva obsodba. V Mitrovici je te dni stal pred sodniki neki Miča Ratkovič, ki je 24. maja t. I. poskušal ubiti logarja Milana Radosavljeviča. Logar je Rat-koviča zasačil v gozdu, ko je s sinom kradel drva. Ratkovič je la-garja napadel z nožem. Pomagal mu je tudi sin nastala je obupna borba med katero je logar padel kakor mrtev na tla. Hotel je fingirati smrt, da bi ga napadalca ipustila. Ratkovič se je pa hotel prepričati, Iznajditelj kakega izuma, predno zaprosi za patent, mora biti prepričan. da gre zares za novo stvar, do sedaj z drugim neznano, in da njegova iznajdba utegne najti ugoden trg. Dejstvo je, da mnogo iznajdb — kakor preiskava kasneje dokaže, — kršr druge poprej izdane patente in da- le majhen del patentov, izdanih vsako leto, se dejanski rabi v raznih cbrtih ali industrijah. Patentni pravniki — Ker dobivanje patenta je precej komplicirana stvar ,je najboljše za vsakega iznaj-ditelja, da se obrne na dobrega patentnega pravnika (patent attorney*. Tak pravnik mora biti registriran pri patentnem uradu m le eni smejo voditi pravde v patentnih stvareh. Treba biti jako skrben v izberi patentnega pravnika, kajti, ako specifikacije niso dobro navedine, ves patent utegne biti dvomljive veljave. Patent Office ima listo vpisanih pravnikov, ali ne pomaga v izberi pc j e dinih pravnikov. V spčošnem najbolj priporočljiv je oni patentni pravnik, ki je tehnično izobražen v oni široki, v katero spada iznajdba. Prošnja za patent. — Prvi korak ji ta. da se ugotovi, da gre za no- t ™ ^ • i-*- . . nja, da se v družinah vo iznajdbo. Treba pomisliti, da je i , , veo mleka in da s bilo ze izdanih preko poldrugega1 . , ...... .... . . povezali v zadnjih letih, milijona patentov, nanašajočih se na vse mogeče smeri iznadljivosti.! v najxxizjiln gespodarskih skupi-Preiska-va more dognati, uli iznajd-!nah se rabi m3nj mleka- Zanimiv je ba ni Že zapopadena v kakem prej- izid- ako se raba Porazdeli šnjem patentu. Po pravilu ne izda- P° narodnosti staršev. Tedaj se v:di, jCJc se patenti za brezpotrebne iz- da' ako cba r°ditelja sta se rodila ume. za poslovne metode ali za iz- v Združenih državoh, znaša povpreč-boljšanje načinov izdelovanja, ki so le posledica večje mehanične izurjenosti. Patentni urad ne sprejme ni-kake prošnje za takozvane perpe-tuum mobile msšine, pa naj bodo 3. Specifikacije in zahtevki (specifications and claims). To je pismeni opis iznajdbe in kake je napravljena in kako se rat'oi. Opis mora biti tako pepolen, jasen in natančen, da ga vsak strokovnjak lahko takoj razume. Ako gre le za kako izboljšanje, mera specifikacija jk>-sebno oznaičiti one dele prejšnjih iznajdb, na katero se novi izum nanaša in mora naglašati, kaj je staro in kaj je nevo na njih. Specifikacija mora vsebovati tečne za- htevke (claims) iznajditelj a, ki na-glašasjo, kaj iznajditelj smatra kot; novo iznajdbo. 4. Prisego prosilca, da se iznajditelj smatra kot izvirnega in prvega izna^ditelja dotičnega mirna. 5. Risbe, ako so potrebne. Te smejo biti napravljene le s peresom nat papirju v meri 10 skozi 15 inč. Model iznajdbe se sprejme le tedaj. ako se tak zahteva. Iznajdba mora biti natančno opisana. Prošnje za patent, ki se nahajajo v patentnem uradu, so goto ve najstrožje tajnosti. Patentni urad ne daje nikakih informacij glede vložitve prošnje za patent. To pa je tudil edina zaščita za iznajditelj a. predno se prošnji ugodi in se patent dovoli. Geslo "Patent applied for" ali "patent pending" ne daje ni kake zasoite po zakonu in le pove, da je bila vložena prošnja za! patent. Ko se izda patoent, treba plačati kenčn? pristojbino $25 in po $1 za vsak zahtevek (claim) pre&o dvaj-r-tih. Seveda so tudi dodatni manjši stroški za vpis vsakega nakazanja, pooblastila., certifikatov itd. Zdravstveni urad je minulo jesen • izvedel preiskavo v mestu New York v svrho, da ugotevi gotove informacije, za znano konferenco o otro-čkem zdravju, ki se je obdržala v BC'Ii hiti. Preiskava je hoteli dognati, koliko mleka se rabi v raznih družinah. Preiskava je objela približno 14,000 družin v raznih delih mesta in bila je tako napeljana, da je zavzela približno enako število družin petih raznih socijalno-go-spodarskih skupin, od najvišje do najnižje. Povprečna raba mlel a v skupnem številu je znašala 0.98 pajnta na dan. To je precej po vol j no. ako se pomisli, di v letih 1910—14 je povprečna raba znašala 0.55 pajnta in leta 1926 0.86 pajta. To pome- rabi mnogo je r?ba mleka pajnta). Nemci imajo visoko poprečno rabe in tako tudi družine iz skandinavskih dežel. Polj3ke in Avstr^-Ogrske. Strokovnjaki o otroškem zdravju zagovarjajo rabo mleka za vsakega otroka v obsegu 1 kvart-a vsak dan in kampanja zdravstvenih oblasti stremi po tem cilju. POGOJI ZA DOLGO ŽIVLJENJE popis še tako prepričevalen Prošnjo za patent treba vposlati na Commissioner of Patents in iznajditelj mora podpisati prošnjo. Nikdo drugi, ki ni zares sodeloval j pri delu iznajdbe ne sme vlagati prošnje kot so-iznajditelj. Patent izdan veii iznaditeljem, ko le eden izmed njih je zares iznašel, ni velja-če je log'aa: mrtev, in je mu je odre- j ven.^Oni, ki le podpira iznajditelj a zal nos. Logar je mirno prestal to J z denarjem, ni so-iznajditelj. ali iz-operacijo, nakar sta napadalca ja- najditelj more njemu oddati patent na raba mleka 1.04 pajnta in. ako se je mati tukaj rodila in cče kje drugje, r3.ba znaša le 0.96 pajnta. Izmed iujercdcev mnogo mleka se rabi v ruskih družinah (1.01 pajnta>. najmanj v italijanskih družinah (0.61 vila oblastem, da je nekdo logarja deloma ali v celoti. Oni, kateremu v gozdu ubil. Ratkovič je bil obso- je iznaditelj nakazal patent (assig-jen na leto ini roibije in izgubo dr- j nee) sme dopisovati se s patentnim žavljanskih pravic. KAZNOVANI DEMONSTRANT JE POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. *— Uprava "Q. N." Začetkom maja so bile v Kafri velike demonstracije. Proti kolodvoru je krenilo 500 Vafdistov, da bi se odpeljali z vlakom v mesto Tan ta, kjer ima opozicija glavno središče in kjer so se hoteli posvetovati o nastopu pri parlamentarnih volitvah. Demonstrantom se je posrečilo prispeti na kolodvor in nekateri so že zlezli v vlak. Med onimi, ki so že sedeli v vlaku, so bili kolovodje, bivši ministrski predsednik in več bivših ministrov. Ko jih je policaja pozvala, naj vlak zapuste, so se uprli. Stražniki so odšli in pustili demonstrante v vlaku. Vlak je odšel in prevozil je postajo Abassijo, potem je pa vozil po osamljeni progi daleč od naseljenih krajev. Tu so pa naenfcrat stražniki odklopili vse vagone, v kateri so sedeli demonstrant je, ki so jih prepustili sredi puščave njihovi usodi. Daleč od naseljenih krajev so se morali napotiti peš po vročem pesku več ur daleč, da so prispeli v Abaaaigo, kjer so se jim ljudje pošteno smejali. Istega dne so demonstrirale v Kai-ri tudi dame iz haremov. V avtomobilih so se vootie po mestu in na zastavah so imele napis: — Bojkot volitvam! Toda policija i« imela trdo srce in je razboarite dame zaprla. uradom brez iznajditelja. Ako je bil i imenovan kak pravnik v patentnih 1 stvareh, patentni urad le z njim se 1 dopisuje. Prošnje za patent, naslovljene na j Commissioner of Patent, se naprav-I ljajo na predpisanih tiskovinah. Po-' polna prošnja vsebuje: 1. Prvo pristojbino $25 in po en CENA ML KERNOVEGA BERGLA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo lHfQI49II BLOTBNI UADW) h*t$m* ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA SI« Wert ia SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STKEET NEW YORK, N. I. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo m vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. Anglež J. Woyer je sestavil od-nosno določil pogoje za dolgo in zdavo življenje. Teh važnih pogojev je "samo" 16 in po mnenju omenjenega Angleža je zasigura-no dolgo in zdravo žvljenje vsakemu človeku, ki jih izpolni. Če hočeš dolgo živeti in biti zdrav, moraš: 1. 2. Osem ur na dan spati. Ležati vedno na desni stra- ni. 3. Posteljo odstaviti od zidu. 4. Kopati se v vodi, čije toplota odgovarja toploti tvojega telesa. 5. Pred jedjo telovaditi. 6. Jesti malo mesa. če ga pa že ješ, naj bo dobro prekuhano ali prepečeno. 7. Jesti mnogo maščob, da imajo dovolj hrane tudi one celice, ki rade podležejo raznim boleznim. 8. Varovati se opojnih pijač, kajti alkohol uničuje celice. 9. Vsak dan gibati se na svežem zraku. 10. Varovati se nege živali v sobi. 11. Živeti po možnosti na kmetih. 12. Paziti, da bo voda, ki jo pi-ješ, zdrava, da stanovanje, v katerem stanuješ, ne bo vlažno, zlasti da v njem ne bodo ležale smeti ali stale v posodah pomije. 13. Skrbeti za pestrost in izpre-membo v delu. 14. Dobro izrabčiti kratke, toda pogoste počitnice. 15. Omejevati svojo častihlep-nost. 16- Krotiti svoje strasti m grde razvade. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita umo članstvo, pme pm vsi Slovenci v vasi okolici, ■ 1 " " 1 1 n. 1 I.....I III H' I III I mi CENE ZA OGLASE SO ZMERNE IAI IAIOBA« NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 1, 1931 LARGEST ILOTBT1 DAILY ta D. E 1. SPOKORNICA1 ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. J 13 (Nadaljevanje.) — Izvrstno jahta, — je rekla princeski j a. - Knez se je počasi ozrl proti njej. V njegovih očeh je ležalo čudno In globoko bllskainje. Vzdihnil je glboko. — To me prav nič ne čudi. Na jugozapadu je brez dvoma sedela dosti na konju. — Kako ti ugaja ta kontesa, Herbert? Ali sem trdila preveč, če rečem, da je podobna lepi, tuji roži? — Ne, nisi rekla preveč. Ni pa podobnra njeni materi, kot sem domneval, po tvojem opisu. V očeh heerke leži nekaj česar nima mati in ni nikdar imela, — namreč veliko md!J značaja! — Ta občutek sem imel tudi jez. Zelo radoveden sem, kako mi bc ugajaj njen brat. Napravil bo brezpogojno vtis zanimivega in intere-santnega človeka. Jaz imam občutek, da bosta ta dva človeka postala nekaj y©5 kot površna soseda. Ne bo tako lahko stopiti v prijateljski stik I Mogoče si je hotela le od blizu ogledaiti tega divjaka, tega sina pragozda, da se bo smejiada njegoyi neumnosti in neradi. Kakšen namen bi mogla drugače imeti? Dobro je bilo, da je bilo njegovo srce takoj od pri če tka aitrtfeno proti njeni dobroti, ki je izhajala iz njene osebe. # Najboljše je, držati se proč! Kaj naj .bi imel opravka v salonu prin-cesinje? Naenkrat pa je zadel njegov pogled pričakujoče, blesteče oči Jute in c<2klcnjevalne besede niso mogle priti preko njegovih ust. — Ali ima sploh pravico smatrati svoje sestro v Nordeggu za sa-motarko? Ne, na Juto je moral naj prvo misliti! — Torej, tebe bi zelo veselilo napraviti v Haina-vu obisk? _ je vprašal obotavljiaje. Ona je prikimala. — Da, Harold! Dvignil se je. — No dobro, zgodilo se bo. Daj mi par dni časa. Imam tolika o-upravka. Žetev je pred vrati, in vedno se novo delo (kupiča nad menoj! Do konca prihodnjega tedna se bo dalo napraviti. Nato se odpeljemo ven. v Hainau. Ta obisk nas prav nič ne obvezuje, če nam ne ugaja na-daljni promet. Juta se je veselo nasmehnila. Tako je poteklo par dnd. Harold je imel opravka vedno. Nekega jutra je jahal grof Harold ip noi ei /"vir T" n 1 Prt «A M __ 1. ___*!t m ■ - - Konrt^a « mi zdi nekoliko plaha in zadržljiva. Njen brat pa ima ven, na polje. Da si okrajša pot, je prekoračil kot sosednjega ozemlia" zelo strog obraz. On izgleda kot človek, ki ima železne živce. Kljub te-J ozemL^ mu pa ga najdem skrajno mičnega in zanimivega! Orof Herbert je pogledal sestro smehljaje. — Grofa si oči vi dno zelo natančno opazovala! Prlncesinja je pokimaia. — To sem tudi storila. Lahko si misliš, da me bo zanimal sin divjine. To je nekaj drugega kot naši gladki gospodje, ki se obnašajo vedno ket puniike. Knez se je smejal. — Ne, v dvornem tonu bo grof Nordegg težko z nami občeval. In mogoče je tudi v občevanju preveč divjak, da bi nam ugajal, — jo je dražil. Ona je zmajala z glavo. — Tega se ne bojim. V splošnem pa mora biti zelo mično kultivi-ratt sina divjine, dosti bolj mično kot pogrevati porabljene fraze. — To bomo videli. Najprej moramo »čakati, če bo izpolnil grof Nor-degg našo željo ter napravil pri nas svoj prvi obisk ali pa bomo ponosno ignorirali tega divjaka! — Ali smatraš to za mogoče? — je vprašata princesinja potrta. — Zakiij ne? Cn se pusti težko vplivati. — Mogoče pa se bo prilagodil? — To je odvisno od časa! Vsled tega potrpimo, Rovena. — Ničesar drugega nam ne preostra j a. On najbrž ni surov? Knez se je zasmejal. — Oprosti, sinu divjine so najbrž naši običaji tuji in laž dvora mu je najbrž povsem tuja. — Torej čakajmo. V splošnem pa je »čudno, da si je kontesa izbrala ravno moj najljubši prostorček. — Tud jaz sem bila presenečena, ko Je naenkrat sedela pri mojih nogah. z — Jaz tudi. Slučaj pa me veseli. Na vsak način najdem konteso zelo mično. Knez je gledal zamišljen predse. — Odkar sem jo videl, ne morem razumeti, da je napram materi tako trda in nespravljiva. V njenih o:eh leži dosti dobrote in ženskega občutka. Vsled tega mi je naravnost nerazumljivo, kako more živeti vse tedne v Nordeggu, ne da bi privoščila svoji materi niti ene be-arde pozdrava. Ko mi je grofica včeraj povedala, je njeno srce zlede-nelo prav do dna. Jaz sem si drugače predstavljali konteso. Sedaj razumem njeno obnašanje tem manj kot poprej. Princesinja se je igrala s slamieo. Zadnje besede je iajovoril knez pT*cej razburjeno. To je napravilo princesinjo zamišljeno. — Mogoče pa njen brat ne dcvcli, da bi šla k materi. Ti si vendar slišad pripovedovati grofico, kaj je rekel justioni svetnik. Trd in neizprosen izgledu, da bi mu kiaj takega pripisovala. — Mogoče bi mu tudi ti ne ugajala, — je vprašal knez. Prineesinja je zrla zamišljeno predse, nato pa rekla hitro: — Da, on bi mi ne ugajal. Trd in močan mora biti moški, — a ne okrut. — Raditega ga ni treba obsojati, treba ga je razumeti. Mogoče ji ljubil svojega očeta in sestro bolj, da je porabil, kaj mu je storila grofica. Na bo tako kict hoče. jaz ne maram igrati posredovalca med sestrami in grofico. Razventega, pa bi rad vedel, kje se mudi druga hčerka grofice. Ona je zelo vznemirjena. — To bo r*->gc:e ob priliki izvedeti. Kaj pa, če bi posredovala med sovražnimi strankami? — Ne vem. — Da te mika nvpraviti mir, si lahko mislim. To bi bila naloga, ki bi ne bida lahka za rešiti. — Mogoče ni tako težka, kot si misliš. Če je grof Herbert izgubil sestro, potem je lahko, da se sestaneta z grofico. — To bi lahko storil. Kaj bi se s tem pridobilo? — Poskusimo vsaj. Najprvo pa m-cramo pregovoriti grofa Nordeg-ga, da bi nas obiskal v Hainavu. — Ti slutiš, da bo prišel. Princesinja Rovena je nagrabila čelo. — Ne, prav gotova nisem. On 'je trmoglavec, to mi lahko veruješ. — Mogoče se pa moti£. Ljudje si niso podobni. — Poglej enkrat v njegov obraz in taikoj boš videl, da stori to kar hoče. — Pustimo sedaj stvari, katerih ne razumemo. Sedaj je čas, vrnit.' se domov, kajti drugače bova prišla prepozno k večerji. Kontesa Juta Je takoj obiskala svojega brata v njegovi delavni sobi ter mu sporočala o sestanku. Orof Harold je mirno poslušal. Ko je Juta končala, je vprašal smehljaje: — TI želiš torej napraviti cland, Cherbourg, Antwerpcn. 12. avgusta: Hamburg. Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 13. avgusta: general von Steuben, Boulogne sur Mt-r, Bremen 14. avgusta: Pennland, Cherbourg, Antwerpcn Augustus, XaiK>ll, (Jenova 15. avgusta: Taris, Havre Columbus, Cherbourg. Bremen Homeric, Cherbourg Statendum, Boulogne sui llcr, Rotterdam 19. avgusta: DeutschJand, Cherl>ourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg 20. avgusta: Dresden, Bremen 21. avgusta: Sa.turnia, Trst Bremen, Cherbourg, Bremen Majes>i(r_ Cherbourg Belgenlarul. Cherbourg, Antwerpcn Now Amsterdam, Boulogne sur Mer Rotterdam 22. avgusta: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 24. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg 25. avgusta: Europa, Cherbourg. Bremen 26. avgusta: lie de France, Havre New York, Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg Oeorge Washington, Cherbourg, 11am burg 27. avgusta: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 29. avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur M e»-f R-jt-terdam 31. avgusta: Republic, Cherbourg, Hamburg 2. septembra: Paris. Havre Albert Ball in, Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Primorske pesmi. (Gruden), Slntne (Albreht) hroff....... Pohorske poti (Glam»r) broft. Oton Zupančič: Sto ugank ............... Vijolica. Pesmi ▼ea. za mladost .... Zvončki. Zbirka peoalj n slovensko mladino. Trdo Tesano .... Zlatorog, pravljice, trds *e» .... Slovenska narodna lirika ...... .31 JM JO .B* •M JHi .m JH) PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.... .30 10 zvezkov skupaj .................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ___________________... .80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) A0 Pesmarica moških zborov (B&latka)_________________1.— MEŠANI In MO&KI ZBOR ....L10 3. septembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 4. septembra: Roma, Napoli. Genova. Homeric. Cherbourg 5. septembra: St. Louis, Cherbourg, llamburag Lapland. Cherbourg, Antwerpen Leviathan. Cherbourg Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 6. septembra: Bremen. Cherbourg. Bremen 7. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg 8. septembra: France. Havre 9. septembra: Vuleania, Trst Hamburg, Cherbourg, Hamburg Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 10. septembra: General von Steuben, Boulogne Sur Mer. Bremen Columbus. Cherbourg, Bremen 11. septembra: lie de France. Havre Majestic, Cherbourg Penn'and, Cherbourg, Antwerpen Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 12. septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 14. septembra: Sierra Cordoba, Bremen 15. septembra: Cleveland, Cherbi-furg. Hamburg 16. septembra: Deutschland, Cherbourg, Hamburg I'.ert-ngaria. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg 17. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic, Cher1>oUrg Belgenland, Cherbourg. Antwerpen Augustus. Napoli, Genova 19. septembra: Paris. Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg X>w Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. septembra: ReUaJice, Cherbourg. Hamburg 22. septembra: Bremen. Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg. Hamburg Mauretania. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen 25. septembra: Saturn i a. Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 26. septembra: France. Havre Levi« t ban. < 'herbourg 28. septembra: Kuropa, Cherbourg. Bremen 30. septembra: Albert Bullin, Cherbourg, Hamburg Aqultana, Cherbourg I'resident Harding, Cherbourg, Hamburg Priložnostne pesmi (Gram) Slovenski akordi (Adami«): ..L srezek .....................70 fl. svesek .................. .75 Pomladanski odmevi, L Id IL it. vsak ........................43 AmerlSka slovenska Ura (Holmsr) L— Orlovske himno (Vodoplvec) ____1.29 ti maikita Iv msianifc sborsv — (Adamič) ................... .40 JESEN JE NAJBOLJ VESELA DOBA V STARI DOMOVINI TUKAJ SE VAM NUDI PRILIKA. DA OBIŠČITE SORODNIKE S TEM. DA SE PRIDRUŽITE — VELIKEMU JESENSKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO po zelo znižanih cenah za tja in nazaj na najhitrejšem ekspreaiem parniku Cunard Line MAURETANIA 2. SEPTEMBRA KI ODPLUJE IZ NEW preko CHERBOURGA v YORKA SREDO, pod osebnim vodstvom Mr. M. S. EKEROVICHA, člana ncw-yorskega. Cunardovcga urada, ki temeljito pozna zahteve potnikov tekom potovanja ter bo skrbel za vse njihove potrebe. Zagotovljena vam je vesela vožnja v družbi vaših rojakov. Znižana vožnja v tretjem razredu iz New Yorka do Ljubljane in nazaj $175.— VRNETE SE LAHKO TEKOM DVEH LET Za nadalj.ie informacije vprašajte svojega lokalnega agenta ali CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ I Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO HAMBURGA SO V TRETJEM RAZREDU i $167. (U. S. Davek Posebej) Veljavno od I. avg. na vseh naših parnikih Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hamburg-American Limb BROADWAY ... NEW TOM MOŠKI ZBOR Trije močkl t bori (P»r««> Izdala Glasbena Matica ..... Narodna nagrobniea (PavClC) Gorski odmevi (Laharnar) 2. i Ji5 .45 SAMOSPEVI: Š tir Ji Matica Nail lMlala Olaabena .45 M